leto XIV. 5tev. 18 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tet. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 25. Januarja 1940 NAItOCNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen ua dom IG din. tujina 30 din Cena din 1*— SDoiili v eno V Ameriki menilo, da bodo mcraH zavezniki prej ali siei smatrati Sovjetsko zvezo prav tako za svojo sovražnico, kakor Nemčijo - Sovjetski Ipndonski veleposlanik Majski odpotuje v Moskvo WASHINGTON, 23.j an. Havas. Ameriški listi in politični krogi v VVashing-ionu menijo, da pomeni govor angleškega mornariškega ministra VVinstona Churchilla pomemben preobrat v razvoju angleškega mišljenja o vodenju sedanje vojne. Posebno pa naglašajo, da je Churchill, napadajoč z vso ostrino Sovjetsko zvezo zaradi napada na Finsko, priznal, da bodo zavezniki morali smatrati Sovjetsko zvezo prej ali slej za svojega nasprotnika, prav enako kakor Nemčijo. Churchillov govor pomeni zato korak naprej pri spajanju v eno sedanjih dveh vojn v Evropi. Po ameriškem mnenju bo to neizbežen razvoj dogodkov, ki bodo prinesli zaveznikom s gumo prednosti na psihološkem in na vojnem terenu. Oni del Churchillovega govora, ki se je nanašal na usodo nevtralnih držav, je pa izzval v ameriški javnosti različne in nasprotujoče si komentarje. Vendar se priznava, da je prvj lord angleške admiralitete izraz 1 iskreno dejstvo stvarnosti, ko je dejal: »V kolikor se bo vojna bolj podaljševala in v kolikor bodo zavezniki bolj pooslre- vali blokado Nemčije, v toliko bo položaj nevtralnih držav vedno težji in njihovi napori, da ostanejo izven konflikta, bodo zahtevali vedno večje žrtve.« LONDON, 23. jan. Havas. Diplomatski urednik »News Chroniclea« trdi, da krožijo od včeraj po Londonu vesti, da bo sovjetski londonski veleposlanik Majski v najkrajšem času odpotoval v Moskvo. List pravi, da vzrok tega odpotovanja ni znan. Nekateri mislijo, da bo odpotoval Majski v Moskvo samo zato, da poda sovjetski vladi direktno poročilo o polo- žaju v Evropi. V teh krogih opozarjajo tudi na to, da velja Majski kot največja avtoriteta med sovjetskimi državniki v vprašanjih Finske. Majski je bil tri leta; t. j, v letih 1929—1932 sovjetski poslanik v Helsinkih in on je tudi vodil pogajanja o nenapadalnem paktu, ki je bil sklenjen med Finsko in Sovjetsko zvezo leta 1932. dražji mrliči v tedanji vojni Sovjetska Č3fa"a so zmetala pretekli teden na Finsko 6667 bomb, a ubila samo 18 Fincev — Vsak ubiti je sta? sovjete dva bombnika in šest ietalcev — Podrobnosti o napadu na Kron- štat — Urugvaj za Fince HELSINKI, 23. jan. Reuter. V poročilu finskega vrhovnega poveljstva stoji sledeče: Ob priliki zadnjih sovjetskih letalskih napadov na Finsko so sovjetska letala vrgla 6667 bomb, med temi veliko levilo težkih. Večina teh bomb je padla na kraje, ki so znatno oddaljeni od fronte. Celokupno število pri tem ubitih oseb znaša 18, ranjenih pa je 109. Vsak ubiti ^inec za fronto je stal sovjete dva nekod artilerijsko streljanje. MONTEVIDEO, 23. januarja. Havas. Na seji ministrskega sveta je sporočil predsednik Aliredo Baldomir, da namerava skupaj z zunanjim ministrom Albertom Guanijem staviti parlamentu predlog o pomoči Finski v iznosu 100.000 pe-zov. Ministrski svet je predlog soglasno odobril. Evropskemu jugovzhodu ne grozi nevarnost v Berlinu izjavljajo na uradnem mestu, da so govorice o sovjetsko-nemški nevarnosti za Romunijo in južne Slovane brez vsake utemeljitve — Volja nevtralcev do samostojnosti BERLIN. 23. januarja DNB. V odgovor 11:* Churchillov govor se zatrjuje na nemškem merodajnem mestu, da so govorice o sovjetsko-nemški nevarnosti za Romunijo stare in popolnoma neutemeljene. Glede nevarnosti, ki naj bi obstajala za Južne Slovane, se v Berlinu posebej poudarja, da je bila Nemčija prva, ki si je Prizadevala, da se popravijo odnošaji ®ed Jugoslavijo in Madžarsko in da se ustvari tudi sodelovanje med Jugosla-vlio in Italijo. Zaradi tega ne more biti nobenega govora o kakršni koli nevar- nosti za omenjene države s te strani. RIM, 23. jan. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja: »Tisk se še vedno bavi s stališči zahodne demokracije in nadaljuje kampanjo ,,roti nameram, da se nevtralne države pritegnejo v vojno. Poročila tiska nevtralnih držav pričajo, da v teh ni nobene orientacije v tein smislu. Zahodne nevtralne države bodo še dalje ostale budno na straži v obrambi svoje nedotakljivosti, prav tako se nočejo vmešavati skandinavske dr žave. Isto politiko zasledujejo države v Podonavju in na Balkanu, kjer se prou-čavajo pogoji, ki naj bi odstranili ovire k še tesnejšemu sodelovanju. Značilna je za to vest, ki je prišla iz Beograda v London, da bodo balkanske države urad* tio potrdile svojo voljo, voditi do kraja nevtralno politiko. Nemški tisk odločno odbija stališče Velike Britanije, da bi zahodne sile izzvale pomoč nevtralnih držav. Nemčije ni mogoče obtožiti, da pritiska na nevtralne države, ker je mnenja, da naj bo spoštovana njih volja, ostati izven vojnega spopada. GIUSEPPE MOTTA BERN, 23. jan. Reuter. Davi je umri Giuseppe Motta. Star Je bil 68 let. Bil je čez 30 let član federalnega sveta, t. j. švicarse vlade, ter Srat mlnst. predsednik. letatil neznane narodnisti, ki sta se kmalu po obstreljevanju izgubili. HAAG, 23. jan. Havas. Po naknadnih poročilih je bilo nad Holandijo le eno tuje letalo, ostala so bila domača. Ugotovili so, da je letalo bilo nemško. Vlada bo vložila v Berlinu protest. LONDON, 23. jan. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so iz Holandske sporočili o nekem angleškem letalu, ki-je letelo nad južno Holandsko. Preiskava je dognala, da letalo ni bilo angleško. Nemški emigranti v Angliji bodo internirani LONDON, 23. januarja. Exchange Tel. ,v Angliji živi okoli 62 tisoč emigrantov 12 Nemčije in Avstrije, toda izkazalo se jf* da so med temi emigranti tudi mnogi, so bili poslani v Anglijo s posebnimi »ameni in so emigrantstvo samo finglrall. hi>interniranih v posebnih ta- 8nni žo olioH 400 takih »eraif?rantov«, osumljenih je bilo konfiniranih in ne mejo zapuščati krajev, ki so jim doio-. za bivanje, popolnoma svobodnih pa še okoli 50.000. Razni znaki kažejo, - >e tudi med temi več agentov sovra-lae organizacije, zato se zavzemajo listi »II a da .Se.vsi Nemci, bodisi iz Nemčije 1,0). triie internirajo, razen morda naj-?nan^ nasprotnikov nemškega reži-* ker bolje je, da trpi tudi nekaj tisoč nedolžnih, kakor da se omogočuje zaradi njih še dalje nemško vohunstvo v Angliji. Izkazalo pa se je, da so Nemci prisilili tudi mnoge emigrante, ki so sicer nasprotniki režima, da delajo za vohunsko službo, in sicer z grožnjo, da bodo zaradi njih preganjani njihovi v Nemčiji preostaH sorodniki. Zdi se, da se bodo angleška oblastva res odločila za interniranje vseh nemških političnih emigrantov. Nemško bojno letalo nad Holandijo AMSTERDAM, 23. jan. Havas. Včeraj ob T3.30. so letala nad Holanc ijo tuja le. tala. V trenutku, ko sc jih holandski protiletalski topovi obstreljevali, je en projektil predrl v Katvijiku pri Haagu streho neke hiše in se zaril v zemljo. K sreči ni bilo človeških žrtev. Granata je bila najbrž od holandskih protiletalskih topov. Fotografirali so kraj, da bi dognali izvor streliva. Drug izstrelek je padel na sadni trg v Gvindsoilu v trenutku, ko so nad krajem opazili letala, škoda ni velika. Sodijo, da je tudi ta granata od domače protiletalske baterije. Haaški dopisnik »Telegrapha« poroča, da se je neka nik »Telegrapha« poroča, da se je neko letalo pokazala na jugovzhodu nad predmestjem Haaga v trenutku, ko so se ogla sili protiletalski topovi. Takoj zatem je bik« opaziti nad evenjngom dve drugi Zitev pomorske vojne že 268 ladij LONDON, 23. jan. Reuter. Lloydov pomorski urad sporoča, da je bilo od začetka vojne potopljenih 268 ladij s skupno tonažo 1,003.651 ton. LONDON, 23. jan. Reuter. Angleška admiraliteta je izdala uradno poročile, v katerem pravi, da je ladja »Valdora« izgubljena in da je bila skoraj gotovo potopljena. Posadka ladje je b la sestavljena iz državljanov devetih držav. LONDON, 23. jan. Reuter. Admiraliteta je objavila sinoči listo dveh častnikov in 25 mož s parnika »Ravalpindy«, ki so jih Nemci ujeli. Rešila jih je nemška križarka »Deutschland«, ki je ladjo potopila meseca novembra pri Islandu. »JURNALUL« O BALKANSKI KONFERENCI BUKAREŠTA, 23. jan. Stefani. Diplomatski urednik »Jurnalula« pije, da bo Imela konferenca Balkanskega sporazuma v Beogradu velik pomen, ker se bo na njej ponovno manifestirala volja vseh držav sporazuma za miroljubno in nevtralno stališče. II Nemški glas o stališču Francije do srednje in jušnovzhcdne Evrope po monakovskem sporazumu Maribor, 23. januarja. Nekateri, .posebno srbski listi, so objavili že več kritik novega volivnega zakona, zlasti glede na razmejitev volivnih oikrožij, ki je bila po njihovem mnenju izvršena z namenom posebne geometrije, ki naj koristi določenim političnim strankam. Da je taka kritika utemeljena, čutimo tudi Slovenci, saj so se prav slovenska volivna okrožja razmejila tako, kakor ni nihče pričakoval. Ali ni čudno že to, da se imenuje severnozahodno votivno okrožje mariborsko, Maribor sam z okrajem levi breg je pa prideljen murskosoboškemu. Dočim gravitira ves mariborski okraj levi breg v Maribor, je vendar priključen Pomurju in Prekmurju, k mariborskemu okrožju je pa prideljen na drugi strani gornjegrajski okraj, ki nima z Mariborom nobenih, ne prometnih ne političnih ne sodnih ali kakršnih koli drugih stikov, saj je njegovo edino naravno središče samo Celje. Prav enako nerazumljivo je, kako je mogel logaški okraj pripasti novomeškemu okrožju, ko imajo prebivalci tega okraja edino prometno zvezo z Novim mestom po dolgem ovinku čez Ljubljano. Taka razmejitev je najmanje nenaravna. Ako so se že določila tako majhna volivna okrožja, dasi ne vidimo zanje nobenega utemeljenega razloga, naj bi se bila prilagodila vsaj mejam sodnih okrožij. Tako bi bili dobili z izločitvijo Ljubljane kot samostojnega okrožja enako število volivnih okrožij, namreč šest: ljubljansko mestno, ljubljansko podeželsko, novomeško, celjsko, mariborsko in murskosoboško. Sicer bi pa bilo najbolje in mnogo enostavneje, ako bi se bila ohranila dosedanja večja volivna okrožja, v Sloveniji ljubljansko in mariborsko. Prav tako naj bi se bila enostavno obnovila nekdanja določila glede postavljanja kandidatnih list sploh, ki bi omogočala nastop tudi tistim slovenskim strankam, ki niso združene ali koalirane z neslovenskimi. Po sedanjih določilih Slovenci sploh ne moremo postaviti svoje lastne volivne liste, ampak smo neizogibno prisiljeni nastopati pri državnozborskih volitvah vselej skupaj še s kako hrvatsko ali srbsko stranko, dočim Srbom in Hrvatom to ne bo potrebno. To pomeni, da se bo srbsko in hrvatsko strankarsko življenje lahko razvijalo samostojno, slovensko se pa niti v novi banovini Sloveniji ne bo moglo. S takim položajem se Slovenci ne moremo zadovoljiti, in se samo čudimo, da k temu molči tisti naš tisk, ki je sicer vedno poln besed o slovenski enakopravnosti. Tretje, s čimer prav tako ne moremo biti zadovoljni, je zmanjšanje števila slovenskih poslancev, katerih bomo imeli po tem ‘ zakonu samo 24. Sicer obstaja še možnost, da bo kateri Slovenec izvoljen na državnih listah, toda zagotovila za to nimamo, ker je odvisno le od dobre ali slabe volje tistih velikih srbskih ali hr-vatskih skupin, katerim se bodo morale slovenske pridružiti. Te skupine slovenske kandidate na svoje državne liste lahko postavijo ali pa tudi ne; če jih po-.davijo, jih morejo postaviti tudi na taka mesta, na katerih ne bo prav nobenega upanja, da bi bili kdaj izvoljeni. Tudi v tem oziru je torej novi zakon tak, da daje Srbom in Hrvatom možnost do proporcionalno večjega števila državnozborskih poslancev, kakor pa Slovencem. Smo sicer prepričani, da se to ni zgodilo s tem namenom, ampak žato, ker na to nihče ni mislil, da nas novi votivni zakon postavlja v izjemen položaj že s tem, da določa vlaganje državnih list. Dolžnost poučenih je bila na to pravočasno opozoriti in zahtevati korekturo zakona. četrta zadeva, ki nas Slovence, zlasti napredne, še posebej zanima, je uveljavljenje novih zakonov o društvih, zborovanjih in tisku. Ti zakoni so podlaga demokratičnemu izvajanju demokratičnega volivnega zakona. Brez njih ni mogoče izvesti svobodnih priprav za svobodne volitve in se zato lahko zgodi, da stranke, ki bi sicer po določilih novega volivnega zakona lahko postavile svoje kandidate in liste, tega dejansko ne bodo mogle storiti iz enostavnega razloga, ker s« ne bodo mogle svobodno gibati pri organizaciji, agitaciji in sestavljanju list in jim tudi agitacija potom tiska ne bo mogoča. Brez novih, demokratičnih zakonov o društvih, zborovanjih in tisku bi ostal tudi najliberalrveiši volivnl zakon BERLIN, 23. jan. DNB. Nemška diplomatska politična korespondenca piše o francoski propagandi, ki hoče prikriti pravo resnico nemško-irancoskega sporazuma decembra 1. 193S. in pravi med drugim, da je bila Francija v zimi 1938 —39 popolnoma nezainteresirana na vzhodu Evrope. Francoskemu narodu so nalašč prikrivali pravo resnico pogodbe z Nemčijo. Ko so zdaj izšli nemški dokumenti, hočejo stvar spraviti na drug tir. Iz note, ki jo je nemški zunanji minister von Ribbentrop objavil v Parizu, se jasno vidi, da je bila nemška rezerva v cdnošajih do tretje sile izražena samo v primeru Anglije in Italije. Ribbentrop je tudi naglasil, da nova Nemčija ne bo trpela vojaških sporazumov Francije z državami na vzhodu Evrope. Bonnet tedaj ni oporekal tej zahtevi, prav tako ne nemški tezi, da je Češkoslovaška izključno nemško interesno področje. — BRUSELJ, 23. jan. DNB. »Liber Bel-gique« poroča, da so se prebivalci St. Vitha, Eupena in Malmedya, ki so pretekli teden zapusflf svoje domove iz strahu pred nevarnostjo vojne, zopet vrnili domov, življenje v teh kraiih je popolnoma normalno, šole so bile spet odprte. Nemci so res v vzhodni Galiciji BUKAREŠTA, 23. januarja. Agex. Po poročilih iz Černovic v Bukovini se potrjujejo vesti, da prihajajo v vzhodno Galicijo nemške čete in da sovjetske polagoma odhajajo. Doslej sta prispeli tja že dve nemški diviziji. Sovjetske čete odhajajo ponoči. Nemci pričenjajo graditi veliko avtomobilsko cesto, ki bo vodila iz Lvova v Kijev. I Ciano ne pride na Balkan RIM, 22. januarja. Agex. Kakor je bilo mogoče izvedeti na informiranem mestu, italijanski zunanji minister Ciano ne namerava potovati na Balkan pred beograjsko konferenco Balkanske zveze, kakor so poročali nekateri tuji listi. Prav tako tudi ni gotovo, ali bo prispel v Rim romunski zunanji minister Gafencu ali ne. Italijanski listi so objavili to vest iz Pariza z vso rezervo. Klta]d proti Vančlngveiu ŠANGHAJ, 23. januarja.. Havas. Kitajski listi objavljajo besedilo sporazuma, ki je bil sklenjen med japonsko vlado in voditeljem japonskih kitajcev Vančing-vejem. Listi še ne objavljajo posebnih komentarjev, toda že iz naslovov in pripomb je mogoče razbrati, da sporazum odločno odklanjajo in obsojajo ter ga ime nujsjo, kakor kažejo naslovi »nesramno veleizdajo«. ŠANGHAJ,, 23. jan. DNB. Kitajski člani Japoncem prijazne centralne vlade so že prispeli v Čingtau. Prispel je tudi vrhovni poveljnik mongolske vojske, general Lisuzin, predsednik državnega sveta mongolske federativne vlade in predstav nik mongolskih knezov. POGREB SENATORJA BORAHA NVASHINGTON, 23. jan. Senator Bo-rah bo pokopan v petek v Boise Cityju v državi Idaho. demokratičen samo pravno, ne bi pa bil to dejansko. Zaradi tega zahtevamo, da se z izdajo teh zakonov ne odlaša, kajti vsako odlašanje pomeni ogrožanje enakopravnosti političnih grupacij, ki jo nova volivna zakonodaja de jure določa. Po poti, na katero smo stopili s spo- Francoski dokumenti, ki so bili pred dnevi objavljeni, se nalašč izogibajo teh dejstev. Prav tako zamolče Bonnetov govor v parlamentu 24. januarja 1939., ki je bil v nasprotju z zagotovili, danimi Ribbentropu. Bonnet se je izgovarjal nemškemu poslaniku, da je bil govor namenjen le preprosti javnosti. Francoska prepagatida prehaja tudi molče preko dejstva, da je Francija bila soglasna z izpremenjeniin stanjem v srednji Evropi in da je francoski poslanik v Berlinu. Coulondre, še v novembru 1939. soglašal z Ribbentropom, da naj si evropski narodi urede svoje lastne interese, Francija in Anglija svoje imperialno cesarstvo. Nemčija pa raztegne svoje interesno pod ročje na jugovzhod Evrope. Še v februarju 1939 je Coulondre naglasil, da Francija' ne bo vodila na vzhodu Evrope Nem čiji nasprotno politiko. Tudi sicer se kažejo po vsej Belgiji znaki popolne pomiritve. Enake vesti prihajajo iz Holandije, kjer so sedaj znova dovoljeni vojaški dopusti. Tudi razni drugi ukrepi, ki so bili pretekli teden izdani, se polagoma ukinjajo. Vrača se povsod normalno stanje. KATASTROFA ITALIJANSKEGA PARNIKA RIM, 23. januarja. Stefani. Italijanska 11.669 tonska motorna ladja »Orazio« je postala včeraj popoldne v bližini Toulona žrtev požara, ki jo je uničil. MARSEILLE, 23. jan. Havas. Francoska admirallteta v Toulonu je uradno obvestila italijanskega konzula Liberati-ja, da so našli vse čolne, ki so pripadali parniku »Orazio«. Človeških žrtev med potniki ni. Pozivu na rešitev v čolne se niso odzvali le nekateri kurjači in strojniki, ki so bili v strojnem oddelku. Generalni konzul je javil v Italijo, da so brodolomci že zapustili Marseille in potujejo v domovino. Naglasil je solidarnost, ki vlada med pomorci. OBSODBA KOMUNISTIČNEGA PRVAKA V AMERIKI NEWYORK, 23. jan. DNB. Newyorško sodišče je obsodilo generalnega tajnika komunistične stranke Brouderja na štiri leta ječe in 2000 dolarjev denarne kazni zaradi lažnih podatkov v potnem listu. Kazen je moral nastopiti takoj. PADEREWSKI PRI RACKIEWICZU PARIZ, 23. jan. PAT. Predsednik poljske vlade Rackiewicz je sprejel v večurno avdienco poljskega skladatelja in rodoljuba Paderewskega. KANADSKE TOVARNE IZDELAJO 4000 LETAL LONDON, 23. jan. Reuter. V Južni Rodeziji je bila ustanovljena velika šola za britanske vojne pilote. V Kanadi je Anglija naročila tovarnam izdelavo 4000 letal. Mariborska napoved. Oblačno in vetrovno vreme s snegom. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura — 8.5, danes najnižja — 10.6 opoldne — 4.6. Borza. Curih, Beograd 10, Pariz 10.02 London 17.68, Newyork 446, Milan 22.50, Berlin 178.65, Praga 5.30, Varšava 79, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. razumom s Hrvati, je treba iti sedaj kon-sekventno dalje in odstraniti vse, kar je dajalo v preteklosti povod za notranja politična trenja. Ustvariti je treba položaj, v katerem se ne bo čutil nihče zapostavljenega, ne v narodnem ne v strankarskem oziru. Domači zapiski „Naša država |e mceae'ša, sUnepa kakor je fcMa ptej" Minister dr. Budisavljevič se je s Savo Kosanovičem, dr. H. Križmanom j!1 drugimi odličniki SDS udeležil nedeljskega lepo uspelega zborovanja stranke v Banji Luki. Toplo pozdravljen od številnih navzočih je minister med drugini naglasil, da »demokratski srbski kmet ni proti sporazumu, nasprotno, z navdušenjem se je zavzel zanj. Zahteve po srbski edinici ne pomenijo akcijo proti sporazumu. Srbstvo na Hrvatskem ni v nevarnosti. Kjer vlada volja naroda, bodo odstranjeni vsi, ki delajo proti narodu. Naša država je mnogo močnejša, silnejša kakor je bila prej. Uprla se bo, če bo treba, vsakim poizkusom, ki bi prišli od zunaj. Zdaj bomo v svoji hiši olepšali bodočnost, posebno siromašnega kmetskega naroda. Novi volivni zakon bo v teh dneh podpisan. Sestavljen je v demokratskem duhu. Oblasti ne bodo več vedele, kako je kdo glasoval. V tajnem glasovanju se vsak lahko opredeii, kakor hoče, po lastni želji. Zato smo se borili proti šestojanuarskemu režimu, zato smo dali polno svobodo za volitve. Poslanci, ki bodo prišli v parlament, bodo dali narodu, kar še potrebuje.« Banovina Srbiia in volitve »Hrvatska javnost ne more pristati, da sc vse dežele vzhodno, od banovine Hr-vatske priključijo bodoči srbski edinici. Dr. Maček vodi račun o dejstvu, da žele v Beogradu izvolitev skupščine pred hr-vatskim saborom. Vodstvo HSS, podprto od SDS, si prizadeva, da se čimprej donesejo volivni zakoni, razpišejo skup- ; ščinske in saborske volitve. Radikali in demokrati se zavzemajo za ustanovitev srbske banovine pred volitvami. Zanimivo bo tedaj, kako se bodo držali srbski opozicionalni krogi, če se bodo volitve v skupščino razpisale.« (»Obzor«.) Dr. Kr‘zman o zunanii politiki ! »Vojni pohod Rusije preko Kavkaza še ne bi neposredno ogrozil balkanske države. Če b! se pa usmeril k Romuniji in vzdolž balkanskih obal Črnega morja, bi bilo konec miru na Balkanu. Pohod Rusije na Balkan bi dal povoda Italiji, da izstopi iz dosedanjega zadržanja. Zaveznike bi ta dogodek prisilil k odkritim sovražnostim do Rusije. Tu je tedaj pot v splošno vojno. Odločitev ni v rokah majhnih držav, s svojim notranjim mirom, sporazumom in voljo za obrambo pa lahko zaustavijo tok in otežkočijo napadalne namere«, piše v »Narodnem kolu« prvak SDS dr. H. Križman. Politična živahnost v Beogradu V prestolnico se je vrnil predsednik vlade Cvetkovič. Danes so prispeli tja dr. Maček, dr. Budisavljevič in drugi ministri. V političnih krogih je zavladala mrzlična živahnost. Prepričani so, da bo že ta teden prinesel važne odločitve o našem notranjepolitičnem razvoju. Cast našemu nareču! »Čast našemu narečju! Okleniti se ga hočemo, zgled naj nam bodo Švicarji in Predarlčani, ki se poslužujejo svojega narečja, čeprav znajo književno nemščino. Bog varuj, da bi oglušili za zvok ljudske besede! Zaradi pristnosti in njenega bogastva! V njej sta utrip in moč naše zemlje, po njej žive tisočletja v nas ter si preko nas podajajo roke v nove zarje novim dobam naproti. Slovenci bomo tako dolgo, dokler bomo $ spoštovanjem govorili to svojo govorico.« (»Ko roški Slovenec«). Sestanek slovenskih senafor’ev Včeraj se je pripeljal v Ljubljano "minister dr. Krek. Po obisku bana je imel daljšo konferenco s slovenskimi senatorji in bivšimi poslanci JRZ. Podal jim je notranje in zunanjepolitično sliko države. Po sestanku se je minister odpeljal v Beograd. Gau'a|ter A!toa;er odstopil V Osijeku je bila župna seja Kultur-bunda, ki so ji prisostvovali vsi funkcionarji iz Hrvatske. Vodja Altgajer je izjavil, da terja današnje stame novo taktiko Kulturbunda. zato podaja ostavko na svoje mesto. Za naslednika je bil iz- voljen prof. Jožef Maier. Popolna pomiritev v Belgiji in Holandiji Manifest sovjetskih brezbožnikov MOSKVA, 23. jan. Exchange Telegraph Društvo brezbožnikov je izdalo manifest, katerem pravi, da je napočil čas za po- nega odpora, ker je odvisna od pomoči Sovjetske zveze. Društvo zahteva od sovjetske vlade takojšnje zapretje vseh lod brezbožništva v Evropo. Na pohodu cerkva v zasedenem ozemlju, odstranitev na zahod smatrajo brezbežniki nacionali stično Nmčijo kot svojo posrednico. Nemčija ne bo nudila temu pohodu ncLe- — j - , - duhovščine, zaplenitev vsega cerkvenega premoženja itd. V Ma r!So?tf Sne 53. ?. 'tT40. •VeJifnfS« wim Žarnica naj zamenja petrolejko in fresko Slovenske gorice bo mogoče elektrificirati samo s pomočjo banovine mMi s!«« r Večkrat čitamo v časnikih dopise, v katerih se zahteva, da se elektrificira kraje, ki še nimajo elektrike. Med te spadajo tudi Slovenske gorice, katerih prebivalstvo ob vsaki priložnosti poudarja potrebo po napeljavi elektrike v svoje domove. Do danes se sicer še ni posrečilo premostiti vseh zaprek, ki se v tej zvezi pojavljajo, vendar slovenjegoričani trdno upajo, da jim bo kmalu omogočeno nadomestiti petrolejko z žarnico. že ob koncu leta 1936. je bil pri Sv. Juriju ob Ščavnici osnovan pripravljalni odbor, katerega naloga je bila, izvesti akcjjo za elektrifikacijo vasi, ki se nahajajo ob cesti Cezanjevci—Sv. Jurij—Ivanj ci, v skupni dolžini okrog 20 kilometrov. V to svrho se je pripravljalni odbor pogajal z Elektrarno Falo, toda podpis pogodbe med Falo in pripravljanim odborom je moral naposled odpasti in s tem seveda tudi elektrifikacija imenovanih 'krajev. Glavni vzrok, da se akcija ni posrečila, so bili previsok! stroški napeljave, Razen stroškov za daljnovod, katere bi izključno nosila Fala, bi znašala napeljava krajevnega omrežja, zgraditev transformatorjev in njih oprema po računu strokovnjakov okrog 1 milijon din, kar bi bilo previsoko breme za interesente. Pripravljalni odbor je vprašal tudi banovino zaradi podpore; banovina pa ie odgovorila, da nima na razpolago dovolj denarnih sredstev in je svetovala odboru najetje posojila. Tudi vsi poizkusi, ki so se pozneje glede elektrifikacije iz- vršili, so ostali brez uspeha. Končno so nekateri zahtevali, da naj se za stvar zavzame občina pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ta predlog, kakor je bil sprejet že pri mnogih občinah, je bil za jurjevško občino nesprejemljiv, ne samo, ker bi to pomenilo za občino novo občutno obremenitev, ki bi jo občani z ozirom na težko gospodarsko stanje težko prenašali, nego tudi iz razloga, ker bi biii pri plačilu stroškov za napeljavo električnega toka soudeleženi vsi prebivalci občine, med njimi tudi takšni, katerih domovi ne bi dobili elektrike. Elektrifikacijo celotne občine Sv. Jurij ob Ščavnici bi namreč bilo radi njenega velikega obsega istočasno nemogoče izvršiti. Tudi vsi ostali predlogi, ki so bili izneseni, niso mogli biti upoštevani radi visokih stroškov napeljave. želja, da bi se vsaj elektrifici- ralo vasi Videni, Biserjane, janma in Slaptinci, za kar bi stroški znašali okrog 240 tisoč dinarjev, ni bila uresničena iz istih razlogov. Od leta 1936. do danes sc je v tem pogledu marsikaj izpremenilo — in podane so nekatere nove možnosti za realizacijo gornjega načrta. Predpogoj, da bo akcija, ki sc je zadnje čase v tej zadevi ponovno pričela, imela uspeh, pa je, da banovina pri stvari pomaga. Samo s pomočjo banovine in seveda tudi interesentov, bo mogoče elektrificirati te in ostale kraje v Slovenskih goricah. Zato bi bilo želeti, da bi banovina sestavila podroben načrt elektrifikacije Slovenskih goric in z napeljavo elektrike takoj pričela tam, kjer je za to podanih največ ugodnih pogojev. Vladimir Kreft. Ali je tako prav? NA OBČNEM ZBORU MARENBERŠKE GA SOKOLA SE JE SLIŠALO, DA PRIREJA »PROSVETNO DRUŠTVO« IGRE NA ODRU »KULTURBUNDA« V nedeljo popoldne je bil občni zbor obmejnega sokolskega društva Maren-berg - Vuhred, ki ga je otvoril starosta g. inž. Pahernik z lepim pozdravnim nagovorom. Poročal je med drugim tudi o čudnem postopanju marenberškega »Prosvetnega društva«, ki svoje zabave rajši prireja na istem odru kakor »Kul« turbund«, navzlic temu, da mu )e Sokol nudil brezplačno streho. Tako početje lahko uganjajo na tako narodno eksponi-ranih točkah samo ljudje, ki jim je strankarska politika prvo, narodna zavednost pa šele deseta briga. Po govoru staroste so sledila obširna poročila vseh funkcionarjev ter se je razvila živahna debata. Pri volitvah sta bila ponovno izvoljena dosedanji starosta m podstaro-sta, kakor tudi z malimi izjemami ostali funkcionar.«. o. Uvozniki bencina, petroleja in drugih naftnih derivatov naj vfožijo v najkrajšem času na uvozni odbor pri deviznem ravnateljstvu Narodne banke v Beogradu prošnje, kjer naj navedejo koliko in kakšno vrsto blaga žeto uvažati iz Italije in j» kakšni ceni. o Živalske kužne boleaii. Lani so biV zabeležene garje konj v 3 hlevih, svinjska kuga v 19, svinjska rdečica 5, slinavka in parkljevka v 91 hlevih in kokošja kolera v 3' dvorcih. o Sv. Lovreae v Slovenskih goricah. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo za članice dobro uspeli sedemdnevni kuharsko-gospodinjski tečaj, ki ga je vodila brezplačno načelnica Ženskega odseka „Zveze kmetskih fantov in deklet tovarišica Potočnikova iz Ljubljane. - Ob priliki tečaja je obiskal tukajšnje društvo predsednik Zveze ter predaval o kulturnem delovanju v društvih Zveze. o 353 Nabarljalnih zadrug državnih uslužbencev je v naši državi Zadruge imajo 170.000 zadružnikov. Zveza zadrug, katere sedež je v Beogradu, ima 350 milijonov kapitala. o V1 Peklu pri Meži sta se laže puurnv čila pri smučanju J. Božič in Mirk ) jr Cmlfm e Poštni uradniki so imeli v itcdejjo protidraginjsko zborovanje, na katerem so zahtevali izboljšanje prejemkov in trinajsto plačo. Zahtevajo tudi avtomatsko zvišanje plač v razmerju z draginjo. O zahtevah so poslali resolucijo poštnemu ministru. c Novi mestni revizorji. Za revizorje mestne blagajne so imenovani Josip Jagodič, Anton Lečnik in Viktor Smigovc. c V Laikovi vasi pri Sv. Pavlu pri Prr-'boldu je 35 letni trgovec in gostilničar Josip Basle padel in si zlomil desno nogo. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Društvo »Rejec malih živali*’ je imelo te dni občni zbor. Vsak član doni brezplačno zajca ali kozo, društvu pa vrne mladiče. Za predsednika je bil izvoljen prof. Mirko Bitenc. c la poštne službe. Premeščen je zva-uičnik Janko Cer gol k poiti v Nsus, pa je zato držal lako visoko ceno. j.® »Coprnica" odpira grobove. V Som--oru imajo veliko senzacijo. Policija jc ž»n i neko 60 letno starko, ki jo zlasti nske smatrajo za ,.coprnico". Pečala se lk>bmree 2 mazašlvom in je bila, speria-či ia u8 razne ljubezenske napoje. Pono-brJf vodila na pokopališče, odpirala gro-ohi . ler jemala iz njih koščke krste, klnin • kosti, ki jih je dajala delam ,.m *enam, da so s tem pridobile a «U moža za svoje srce. «KpaLed razstreljujejo na Savi v Pod-veiib ,z ,ekrazHom, ker so se nagrmadile lo n , onc plošče, ki so povzročile ce-Popiavo. C, \bikovi napadajo vasi v vrbaski ba-zv 'P1- Izredno huda zima je izstradane I liiri- 2vabila v bližino človeških bivališč niih ,e ■/>r?d. v°lkovi niso varni. Zaradi sc kmetje sploh ne upajo iz hiš. svoiJBosall8kl muslimani zbirajo denar za žrtev sovermke na Turškem ,ki so bili slimnn- uallrof,a4ne8a Po,resa. Naši mu-^mu krijto ° m' pos1nli turškemu Rde- CELJSKA BOLNIŠNICA PRENAPOLNJENA V zadnjem času je naval ua celjsko bolnišnico tako velik, da so vsi prostori, razen izolirnice, prenapolnjeni. Povprečno sprejema bolnišnica dnevno 20 do 25 bolnikov, zadnje dni pa je bilo dnevno sperejetih tudi po 50. Bolnišnica ima 418 postelj, od teh jih je 73 v izolirnici, dnevni stalež bolnikov pa je sedaj od 350 do 372, torej je bolnišnica prenatrpana. Treba bo resno misKti na razširjenje bolnišnice, ker je zadeva postala neodložljiva. AFERA V ZAVODU ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU Preiskovalna komisija ministrstva trgovine in industrije je ugotovila razne nerednosti v zavodu za zunanjo trgovi-v Beogradu. V zvezi s tem so prijeli delegata Zavoda za zunanjo trgovino v Pragi Ozrena Buzačiča in upravnika tega zavoda dr. Milutina Petroviča v Beogradu. Oba so izročili državnemu tožilstvu. Upravnik dr. Petrovič je suspendiran. o Naročniki fz Ljutomera ih okolice naj nam oprostijo zamudo v dostavi „Večer-nika“. ker imajo vlaki v sedanjem vremenu velike zamude. o Zmrznil Je v gozdu blizu Ormož« 73 letni preužitkar Jakob Munda. o Proti prosti prodaji sadjevca ie začela voditi akcijo Zveza združenih gostilničarskih obrti. Gostilničarji hočejo, da bi se sadjevec prodajal na isti način kakor vino. S tem bi se sadjevec podražil ter bi bil prizadet sadjerejec. d Vina smo izvozili Iz Slovenije lani: 1,561.543.5 litrov v Nemčijo, 20.874 litrov v Ceško-Moravski protektorat, 891 litrov v Holandijo in 4.922.5 litra na Poljsko. Pfui OBČNI ZBOR PTUJSKIH GASILCEV V nedeljo je bil 70. občni zbor prostovoljne gasilske čete v Ptuju. Zborovanje je vodil poveljnik g. Vauda. V preteklem letu je bilo 18 požarov, pri katerih je delovalo 260 gasilcev. Ponesrečili so se trije. Imeli so vrsto vaj ter 4 poučna predavanja. Najizdatnejšo podporo dobe gasilci od mestne občine. Za tekoče leto je predvidena podpora 32.000 din. Reševalni oddelek je imel 89 prevozov, ki so stali okoli 10.000 din. Orodjar je poročal o manjših nabavah in je nato predlaga), da je treba . nujno baviti 10 mask in cedilnike, zaščitne obleke za iperit, 10 parov škornjev, večjo množino cevi, aparat za gašenje s peno, električno črpalko in drugo. V zelo slabem stanju je rešilni avto in jc treba resno misliti na novega. S tajnim glasovanjem je bila izvoljen« naslednja uprava: predsednik Vidmar; poveljnik Vauda, podpov. Močnik; oddelili vodji Horvat Martin in Svager Ivan, orodjar Ilec Jože; tajnik Maroh Franc i« blagajnik Skaza Ognjesiav. p Zaradi ozeblin v bolnišnico. Ko je Jurišič Andrej, brezposelni drvar iz Lobnice pri Rušan beračil v Ptuju, je ozebel po vsem telesu, da jc moral v bolnišnico. p Napravite red v Ulici na Grad,Gostim gostilne Dasch v Prešernovi ulici opravljajo razne nemarnosti v stranski Ulici na Grad. Tamošnje prebivalce, ki hodijo na Grad, spravlja to v nevoljo. Zato napravite v tej ulici čimprej potreben red. Riža bi lahko sami dovolj pridelali Predstavniki hz Južne Srbije, kjer so rižna polja, ko imeli te dni v Beogradu konferenco z odločujočimi krogi glede po večanja riževe kulture na našem jugu. Strokovnjaki so poudarjali, da bi naša država lahko sama pridelala dovolj riža in bi v tem pogledu ne bili odvisni od tujine. Na področjih rižnih polj bi bilo treba zgraditi umetna jezera, izvršiti kanalizacijo in uvesti tudi rižno seme. Doslej smo pridelali doma okoii 650 vagonov riža, po opisanih delih na rižnih poljih pa bi se pridelek potrojil, Na ta. način bi se počasi glede riža popolnoma osamosvojili. „Prlek" bo zakraljeval nad Ljutomerom Jadralno letalstvo se je pri nas zelo razmahnilo. Posebno se ga je oprijela z vso vnemo naša mladina. Z jadralnim športom sl privzgaja naša mladina disciplino, vestnost, čut odgovornosti, obenem pa duhaprisotnost. vzdržljivost in ne-ustrašnost. Jadralna skupina kr. jugoslovanskega Aerokluba Naša krila v Ljutomeru 9i je v kratki dobi svojega obstoja opremila lastno delavnico, v kateri delajo mladi ladrald vsak dan modele, obenem se vzgajajo tam bodoči strokovnjaki, A cilji vzgoje segajo do naše narodne obrambe. Najlepši in časten uspeh skupine je krasno šolsko jadralno letalo tipa »Z6-giing« po najnovejših to doma preizku- šenih načrtih. Razpetma kril letala zna-še 10.40 m, dočim ima nosilna ploskev 17.5 m*. Letalo so gradili okrog 8 mesecev. » Letalo je jadralna skupina v nedeljo razstavila v meščanski šoli, obenem pa ga tudi krstila. Kako veliko je zanimanje za jadranje v Ljutomeru priča obisk razstave. Razstavljenih je bik) tudi nekaj odlično izdelanih modelov, izdelkov učencev ljutomerske meščanske šole. Krsta letala so se udeležili vsi predstavniki in zastopniki javnih uradov, korporacij in društev. Vodja skupine gosp. Berce je razložil pomen in namen Jadralnega letalstva, opisal ovire,, ki Jih je imela skupina, dokler oi lani spomladi uredH delavnico v hiši g. Viktorja Kukovca s svojimi stroški. Letak) je dobilo ime »Prlek«. Kumoval je letaki g. Kukovec, ki se je dotakni! važnega problema naše narodne obrambe, ter predlagal gradnjo letališča nai Cvenu. Blagoslovitev in krst letala je opravil župnik monsignor Lovrec. Gosp. Alfonz Kukovec pa je kot tehnični vodja razložil pomen letanja. Prve vežbe v letanju z novim letalom bodo februarja. Letak) je stalo nad 6000 din. Skupina namerava pričeti z gradnjo drugega letala, število članov bi se naj pomnožilo, da bi se delo skupine podprto moralno to gmotno. N&lijhor ■MM3HKV23Z3I OT neg je zamatsi strehe m .polja Že včerajšnja mariborska vremenska napoved je predvidevala nov sneg, kar se je v polni meri uresničilo. Sicer je skoraj ves teden po malem snežilo, vendar pa sneg ni bil izdaten in so ga lahko sproti spravili's Hoftaikov in cest. Sinoči pa je pričelo ?eta močno snežiti. Hišniki niso mogli več sproti čistiti pločnikov, snežilo pa je vedno boli. Tudi vso noč je metlo. Zjutraj so bile mariborske ulice pokrite s tako visokim snegom, da se ni več poznalo, kje je cestišče in kje pločniki. Meteorološka postaja, na Teznem nam je sporočila, da je bilo sinoči ob 2]. 30 cm snegu., danes ob 7. pa okoli 50 cm. Kjer so bili zameti, pa je bilo 1.20 m snega. Tako visokega snega ni bilo od 1., 1929. Enako visok sneg je bil tudi leta 1907. liato leta 1917 in 1926. Zanimivo je,, da je snežilo pri tako nizki temperaturi, šaj je bilo ponoči nad 10 stopinj mraza. Ob ..jutranjih urah so morali Mariborčani gaziti pol metra visok sneg. Ponekod je bil avtomobilski promet zelo oviran .in je več avtomobilov obtičalo v snegu. Tudi vsi jutranji vlaki so imeli velike zamude. | m SlttnfšKovc jšiigiauo je leios poueiil* i.mestna občina ravnatelju Siudijske knjjž- , i aice 3. Janku Glaserju in bogoslovnem*^ | profesorji! g. dr. Jožetu Jeraju. i m Ljudska «:iiv?'na v Steficsclb. V če- ■ Arlek. 25. I. m., -ob 19. bo predava! g-Ivan Sumljak o temi ,,Anglija in Angieži". izvirne, angleške., skioplicne - slik**! predavanjem tedensko' poročilo v sli salv' m Kolodvorski misijon -je tudi pret :ido leto opravil precej dela. Za pipmoč jfe z^->. sokega snega, saj ga: je samo nekaj nad prosilo 598 deklet, od katerih je 331 do- 25 cm. Presenetljiva so poročila s po- bilo zaposlitev, kar je gotovo prav lep aeželja, kjer so snežni zameti zavrli ves | ‘JSPeh je. socialne ustanove. Današnja poročila iz Ljubljane pravijo da je tam še huje snežilo/‘kakor v Mariboru. Zapadel je precej višji sneg.. Zanimivo pa je, da v Zagrebu nimajo tako vi promet na cestah, saj je ponekod skoraj poldrug meter snega. Današnja vremenska opazovanja pravijo, da bo še snežilo kljub temu, da se zračni tlak neznatno dviga. Zato smemo pričakovati, da bomo letos dosegli rekordno višino snega od leta 1907 naprej. Bodočnost mesta leži v industrializaciji Zaradi povojne periferne [ege bo imelo mesto največ 60 do 70 tisoč prebivalcev — Mariborčan je. časnikar in ni revolucionar (Iz predavanja arhivarja g. prof Baša na studenški Ljudski univerzi.) Po vojni se razvija mariborska gradbena delavnost. Zadnjih 20 let od. 1918 do 1938 je bilo v mestu zgrajenih, toliko hiš kakor od. 1847 do 1914; danes lahko rečemo, da je vsaka druga hiša nova. Ma^ ribor je. dobil uradniški, trgovski in industrijski značaj. Pred vojno je trgovec izvažal poljske pridelke v Gradec in na- *V!T0tA VIKA ZABAVA sever • ter uvažal nazaj industrijske izdelke, po vojni pa je postalo mesto pravo trgovsko središče. Mestna predmestja Team* in Radvanje še vedno bolj povezujejo z mestom v sociološko enoto. Po vojni je narastel Maribor za 7.000, a predmestja za 10.00Q(!) prebivalcev. — Maribor vedno bolj postaja življenjsko enoten z okolico. Elektrifikacija Maribora in okolice je delo povojne dobe, prav tako tlakovanje in kanalizacija; v zadnjih 20 letih je bilo tlakovanih % cest, nad iK pa kanaliziranih. Na j ve.čjo razliko pa kaže mariborski narodnostni značaj. Po izvoru, krvi, posebej pa'-še po prebivalstvu predstavlja predvojni in povojni Maribor isto. Pred vojno "so se p r i s e 1 j e v a 1 i v niesto železničarji, trgovci in uradniki, ki so bili v mesto zvečina u m c t n o dirigirani, v povojni dobi pa je .bilo to priseljevanje naravno: v mesto se jc začel priseljevati naš okoliški in podeželski človek. Pred vojno ni bila niti .četrtina prebivalstva od tod, danes je nad dve tretjini prebivalcev iz naših krajev. Še nekaj besed o našem povprečnem Mariborčanu. Pred. vojno sta izhajala v Mariboru dva časnika. Mariborčan ne hodi na shode in na občne zbore, ampak značilno zanj je, da' piše, mnogo piše. Glasnik -mariborskega- -življenja je posta-lo časnikarstvo. Pred vojno je bil v Mariboru krog urednikov, ki so pisali, danes pa je tipično za časopisje, da nastajajo kot dopisi iz javnosti. Značilno jc, da je imet predvojni Maribor nekaj dobrih govornikov, danes tiima nobenega.' - Enako se je dvignilo kulturno življenje Mariborčanov. Če. se je razvijalo predvojno kulturno življenje v mestu v zaključenih društvih, postaja po vojni kultura last najširših slojev: razna predavanja in zborpvanja so namenjena najširšim slojem. Predvojni Maribor je bilo meščansko mesto, danes pa se širi kultura čim bolj na.ulični bazi. Studenška Ljudska univerza je eden izmed teh vzorov. Kakšen bo Maribor v bodoče? V zvezi z industrialjzacijo se svet. e v r o p e i z i-|'a iz Z-apada protj Vzhodu. Ta evropeizacija čaka tudi Maribor. Kakor je danes Srednja Evropa industrializirana ter napreduje, tako bo moralo biti industrializirano tudi Podravje in Pohorje. Pod sirŠi mariborski okoliš spada okrog 400.000 prebivalcev, niesto samo z okolico pa šteje do 50.000 prebivalcev. Mesto leži v gravitacijskem območju širšega podeželja. Za industrializacijo mesta ■le najbolj prikladna zahodna pokrajina (Dravska dolina), dočim se bodo na vzhod od Maribora razprostirala agrarna področja. Pri normalni industrializa- ciji bi lahko mesto narastlo tudi do 120.000 prebivalcev, ker pa je svoj prometni center po vojni 'izgubilo bo Maribor naraste! oziraje se na njegov peri-ierni značaj na mesto s 60 do 70 tisoč prebivalci ter pri tej številki tudi obstal. Zgraditi seb o morala nadalje a$to cesta Maribor - Zag.reb, .da bo povezala tudi našo periferijo z osredjem države. Pred vojno je ležal Maribor ob veliki prometni žili Dunaj - Trst, danes pa je od glavne prometne žile Beograd - Jesenice odrezan.. Po narod- Sohota nosti bo mesto ostalo trajno, južnoslo-vensko. Tak razvoj Maribora bo ustvarila industrija, poljedelstvo na podeželju pa bo uspevalo, v kolikor se bo. industrializiralo; precejšnjo vlogo bo igrala pri tem podrobnejša racionalizacija Prekmurja. Mesto bo razdeljeno po sektorjih. Delavnice bodo proti vzhodu, kjer zdravstveno mestu ne bodo škodovale, v južnem sektorju bodo nameščene name-ščenske moči, ■ na vzhodnem delavstvo, v centralnem pa trgovina. Kaj pa Mariborčan? Njegov obraz je že.danes izoblikovan. Mariborčan nebo nikoli komunalni revolucionar, ampak bo vedno zadovoljen s. tem,, ka-r.. ima. Pohvalil bo kaj ter se na Škodo koga po-zabavljal, če ne bo dotičnega v bližini. Konservativen značaj Mariborčana' se kaže pri njegovem delu in političnem na-ziranju, ki ga karakterizira iskrenost. — Vesele narave kakor je,: se ne bo tepel za naziranja ter ne bo ustvarjal kdo ve Ostala dekleta \so dobila bodisi nasvete, bodisi denarno pomoč. Kolodvorski misijon vodi ga.. Stuinberger. m Kulturno-tfcniinističri odsek 2. D. ima v sredo sejo. Priprava Materinskega tečaja. . m Knjigovezi' "povišujejo eene. Združenje knjigovezov v Ljubljani, sporoča,, da so prisiljeni zaradi, občutne podražitve knjigoveških potrebščin in upravičenega povišanja plač knjigoveškemu osebju dvigniti cene izdelkom;-m Najlepšo narodno nogo ha Jadranski noči je imela gdč.-Milica Pirhova, ki je dobila prvo nagrado. m Voda zalila stolp stolnic?.. Zaradi hudega mraza so. popokale vodovodne cevi v stolpu mariborske stolnice. Voda se je razlila in zamrznila. Zaradi tega niso mogli odpreti vrat in je bil čuvaj ,v stolpu s svojo družino zaprt.. LO¥SKi PLES priredi Soko! Marenberg-Vuhred i lebiuarja ob 20. url. Zavedni Slovenc, vabijeni v obmejno postojanko 1 27. 1.1946 kakih revolucionarnih sprememb kar se tiče komunalne politike kakor jih ne ustvarja danes in jih ni ustvarjal v preteklosti. -rč. m Namesto vrane ustrelir sebe. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 18 letnega posestniškega sina Milana Donajša iz Partinja, ki se je na lovu na vrane ustrelil v levo nogo,r. • - 0 Broadway Band pride v Maribor- c Dvignile Vodnikove knjige z,a leto 1940 v knjigarni Tjskovne- zadruge, Aleksandrova c. 13. Tel. 25-45. 9 VI. „PRIMOHSKI PI.ES“ - Sobota 3. februarja Narodni ;dom — Maske dobrodošle — ~ Avtoizvošeki naj zavarujejo potnike Potniki na železnici, ladjah, letalih in tudi avtobusih so zakonito zavarovani za .primer nesreče. Če pa se pelješ z avto-izveščkom in se ti pripeti nesreča, nisi zavarovan. To dejstvo rodi pereč problem •ki ga .je treba nujno rešiti. Zato je potrebno; da se uvede obvezno zavarovanje potnikov tudi v prometu z avtotaksiji. Policijska in druga pristojna oblastva naj vodijo točno evidenco, da Ii so izvoščki zadostili dolžnostim, ki jih imajo do svojih potnikov v primeru nesreče. Naj se zgodi, da zadene družinskega očeta, ki se je vozil z avtotaksijem smrtna nesre- ča. Ker izvoŠček navadno ne premore toliko,' da bi dajal družini ponesrečenega potnika nezgodno rento, šo. svojci prepuščeni žalostni usodi. Ali padejo v breme občini, ali pa človeški družbi, ker svojcem ne preostaja drugega kakor beračenje zlasti, če so preostali nezaposleni ali za delo nesposobni. Koliko bplje bi bilo v tem pogledu, če bi biti tudi potniki avtotaksije.v zakonito zavarovani. To vprašanje je v interesu vse javnosti in ga je treba čimprej rešiti. SOKOLSKA &VORANA »INDIJSKI PRINC« V MARIBORU .Te dni je zbudil veliko pozornost krasen avtomobil, ki je odbrzel skozi Maribor proti naši meji v Št. liju. Tam je izstopil eleganten moški, ki se je predstavil za »indijskega princa«. Vprašal je tttdu čc zna kdo francoski. Ko so ga nagovorili v tem jeziku, se je izkazalo, da »princ? sploh ne razume francoščine. Pokazal je tudi sumljiva pisma in so ga zato poslali nazaj proti Zagrebu. Spotoma pa je ».princ« povozil nekega kolesarja in razbil' svoj avtomobil. USPEŠNO DELO RK V BREZJU V nedeljo popoldne je bil v Devici Mariji v Brezju dobro obiskan občni zbor, katerega je vodil ustanovitelj ter predsednik g. Avgust Skerbič. Zanimiva poročila odbornikov so pokazala, da si je društvo v prvem letu priskrbelo rešilni avto. Društvo šteje 42 rednih in 80 podpornih članov ter 21 podmladkar-jev. Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni za predsednika g. Skerbič Avgust, za podpredsednika Cep Franc, za tajnika F e r 1 i nc, za blagajnika g. Uršič J., za gospodarja g.’ Krumpl Franc, za podpredsed. nadzornega odbora pa F a j tel A. mraka. Ko tolikokrat zatrjujemo, da je naš Kozjak popolnoma zapuščen, moramo izraziti zadovoljstvo nad tem, da so si smučarji izbrali vsaj njegovo podnožje. Od tam pa ne bo daleč na obmejni Kozjak. Marsikaterega izurjenega smučarja bodo idealni smučarski tereni zvabili tudi na kozjaško višavje, za kar mu gotovo ne bo žal. Prav'iz tega razloga je treba podčrtati podjetnost g. Oseta, ki je med športniki znal zbuditi zanimanje tudi za ta del lepe obmejne okolice. Kino * Grajski kino. Samo še v torek „Ne-smrlni valček“. Glasba, izborna igra. V .sredo najboljša veseloigra ,,Qče proti volji" * Esplanade . kino. Do vključno srede .,Edvard VII. in njegova-doba“, najrazkošnejši, najsijajnejši veiefilm ■ svetovnega triumfa, ponos, francoskeUlmske produkcije. * Kino Union. Od 'danps. ,;Nevarni zaljubljenci" filmska veseloigra, polna zdravega humorja, in duhovitih dovtipov. Sledi: ,,šeikova hči“, Mariborsko gledališče Torek, 23. jan.: Zaprto.- (Generalka). Sreda,24. jan., ob 20.: „Qthello“, Pre,-miera. Red C, Četrtek. 25. jan., ob 20.: 3,Zaroka na Jadranu*1. Red A. Radio Sreda, 24. januarja Ljubljana: 7. Jutraiiji pozdraV; 7.15,12. (Poljski napevi) -in 13.02 Plošče; 18. Mladinska ura; 18.40 Slovenske pravne starine; 20. Prenos iz opernega gledališča. —-Zagreb: 13.10 Operetni fragmenti. — Beograd: 12. Narodne pesmi; 10.40. Plošče. — Sofija: 0.35, 7. Plesna in lahka glasba. 18.45 TamburaŠki orkester: 19.45 Prenos opere. — Milano in Firenze: 17.15 Koncert na violini. — Milano: 21. Puccinijeva opera ,,Lasta“. — Budimpešta: 19.30 Verdijeva Traviata - Rim: 21. Simfonični koncert. — Bratislava: 22.15 Ciganski orkester. Borba za obrtniški dom v Mariboru SMUČARSKI RAJ POD SV. VRBANOM ^ Mariborski in okoliški smučarji so našli nove smučarske terene v neposredni bližini mesta okoli znane Osetove gostilne na »Griču«. Preteklo nedeljo je bi- lo par sta smučarjev pod Sv. Vrbanom in se je zimsko veselje razvijalo pravdo zbrali že precejšnjo vsoto za sklad grad- Mariborško obrtništvo se že več let bori za obrtniški dom,' ki je zlasti ob meji zelo potreben. V svojem domu bi obrtniki gojili družabnost. Tam bi se sestajali na zborovanjih- in posvetih. Obrtniški dom bi . nudil streho tud! pomočnikom in vajencem, ki so sedaj razkropljeni in izpostavljeni raznim vplivom, ki so vse prej, kakor pa za obrtniški stan koristni. V domu bi se prirejali obrtniški tečaji. Dom. bi bil tudi nekak vzgojni zavod za obrtnike, saj bi zlasti obrtniški naraščaj prišel tudi. izven delavnice v stik s svojimi mojstri. Obrtniški dom bi torej združil vse mariborske in" okoliške obrtniike, kar bi povečalo skupnost med obrtništvom. Kako velikega pomena pa je sloga pri raznih borbah, ve vsak obrtnik. Ti razlogi so napotili obrtnike, da so že pred jeti pričeli akcijo za zgradnjo obrtniškega doma v Mariboru. Zato so nje tega doma. Akcija lepo napreduje, saj so skoraj vse obrtniške zadruge sklenile, da na občnih zborih določijo primeren znesek za gradnjo obrtniškega doma. Na ta način se je sklad že precej . povečal. Akcijo bosta podprli tudi .banovina ih občina, ki sta svojčas že obljubili, da bosta prispevali večje vsote takrat, ko se bo dom pričel graditi. Mariborski .obrtniki prirejajo vsako leto večjo družabno prireditev v korist fonda za obrtniški dom. Takšna prireditev bo tudi lo soboto v Narodnem domu. Mariborska javnost, ki se zaveda važnosti in pomena obmejnega obrtništva v na,-šem gospodarstvu, bo akcijo za gradnjo obrtniškega doma gotovo podprla in obis kala obrtniško prireditev. Upati je, da bodo obrtniki morda ž| prihodnje le*° lahko pričeli z gradnio prepotrebnega obrtniškega doma v Mariboru. — lene in matere bi morale vladati svetu V teh strašnih dneh ne joka samo poljska mati, žena in deca. Tudi tostran in onstran Visle ter Rena padajo ljudske žrtve in solze. Vsi so danes v krvi in strahu, pa naj govore nemški ali angleški, poljski ali francoski. Brez ozira na meje drhte tudi naša srca, hrvatska ali slovenska, srbska ali bolgarska, italijanska ali madžarska, pa romunska mati drhti za svojo deco, za moža, za očeta in brata, za svojega dragega... Toliko je danes ideologij: krščanstvo, humanizem, socializem, gandhizem, komunizem, demokracija, fašizem, narodni Boksar Primo Carnera je postal oče.. V Vidmu v Furlan ji mu je žena povila sinčka. Kot profesiona! je nekdaj slavni boksač ime! 93 dvobojev, izgubil je od teh samo devet. 100 milijonov dinarjev je zapustil slavni filmski zvezdnik Douglas Fairbanks in ga razdelil na 40 delov med dediče. Juto zbirajo od hiše do hiše v Nemčiji. Sedlarji in tapetniki uporabljajo papir ter tako uničujejo efekte zavezniške blokade, hi onemogočuje, da bi si Nemčija nabavljala juto iz kolonij. socializem, reksizem. Med njimi jih je mnogo, ki prepovedujejo bratstvo, svobodo in enakost; pa kaj pomaga, če se ljudje vseeno ubijajo. Kose jih zadnji čudeži tehnike ubijanja in razdejanja, da sledi žetvi zlate pšenice krvava žetev nedolžnih ljudskih življenj! Ne govorite o ideologijah, temveč o krvavih, nesrečnih ljudeh!... žene in matere bi morale vladati svetu. Nikoli bi ne bilo tedaj vojne! Vse žene in matere enako čutijo danes, brez ozira, kje žive in s. katerim jezikom govore: povsod enako občutijo bol, pa naj bo v sončni Italiji, v prefinjeni Franciji, hladnokrvni Angliji, ‘ disciplinirani Nemčiji, nesrečni Poljski ali pa v naši obnovljeni državi, ki se je jedva iztrgala iz pritiska desetletne diktature, a jo teži mora, ki jo izziva občutek vojne na zahodu. Žene in matere se ne morejo obsipati z ideološkimi gesli, njihova bolečina se ne more uniformirati, krik njihovih ranjenih src prodira preko vsega tega. Zakaj ne morejo žene in matere vladati svetu v teh strašnih krvavih dneh? (Vilko Ivanuša v »Varaždinskih Novostih«.) Grki so zgradili „!¥9efaxasovo črto" V mrzličnem utrjevanju mej je ostalo skoro neopaženo obrambno delo Grkov na bolgarski mei. Dopisniki, ki so obiskali Edouard Herriot: »Živela Italija*1 Na svečanosti v Lyonu, kjer je bil pri °bedu zbran ves konzularni zbor, je po go voru italijanskega konzula povzel besedo Edouard Herriot in dejal: »Ne bomo zlahka pozabili let, ko Je baše bratstvo zavzelo izrazito efektno °bHko. Dovolite ml, da vzkliknem: »Ži-*®!a Italija!« Obrnjen k predstavnikom « držav je Herriot zaključil: »V težkih ^Izkušnjah Franclja ne izgubba hladno-»rvnostl. Ostala bo to, kar Je: iskrena ‘I z dobrimi namerami!«. Snežinke, velike kakor nogometna žoga Oblike snežink so v raznih krajih sveta različne. Pri nas opazimo večkrat, kako padajo zvezdnate snežinke na zemljo. Na visokem severu sneži pogostokrat tako, kakor da bi se vsipal bel prah izpod neba. V Kanadi, na Laponskem, v severni Rusiji in Sibiriji ženejo viharji ogromne oblake snežnega prahu, kakor v puščavah pesek. Večkrat je sneg preobličen v ostre ledene iglice, ki bičajo obraz. Snežinke dosežejo včasih nenavadno velikost. Leta 1887. so blizu Port Keogha v Montani padale snežinke, velike kakor nogometne žoge. Snežinke v velikosti teniških žog so padale v okolici Richmonda 25. marca 1900. Brat cesarice Zite na f nski fronti. Princ Rene Bourbon-Parmski je vstopil v finsko vojsko. V Franciji je pustil ženo in štiri otroke. Ker se ne more boriti v Franciji, je dejal, gre na Finsko. Ne boj se mraza, ker je navdušen smučar. Kolektivna kos la in večerje bodo uvedli za delavce v nemških tovarnah, ker so izračunali, da se izgubi preveč časa in tudi preveč jedil,, če je vsak delavec za sebe. šest velikih berlinskih tovarn je taka skupna kosila že uvedlo. Karnevala zaradi vojne v Nemčiji ne bodo letos slavili. Ljudem je rečeno, naj ostanejo doma, za vojake pa bodo poskrbljeni posebni zabavni večeri. 30 letni general, 77 letni prostovoljec Poveljnik prve kanadske divizije, ki je prišla nedavno na Angleško, je general A. G. L. McNaughton. V pretekli Vdjni je bil major in se je' proslavil v mnogih bojih. Večkrat je bil ranjen in za svoje zasluge je postal že z 30 leti general. Kot tak je bil najmlajši general angleške vojske. Divizija je drugače zelo heterogena in je na to ponosna. V njej so mnogi Američani, francoski Kanadčani in Indijanci, imajo tudi bivšega kozaškega častnika. Posebno senzacijo so imeli s prostovoljcem, ki si je bil pobarval obraz, da bi prikril pravo starost. Ko je prišel v vročo sobo, mu je začelo curljati po obrazu, barva je odstorfla in ugotovili so, da je mož star že 77 let. _ Ježeš, od kod pa prihajaš tak? — Z nogometne telrmel _ Kaj si tudi ti igral? — Ne, bil sem sodnik... f. to mejo, objavljajo podrobnosti o utrdbah, ki so jih postavili Grki. Utrdbeni pas imenujejo po svojem predsedniku vlade M e t a x a s u. Bolgarsko - grška meja je neprehodna, vlaki vozijo le do obmejnih postaj. Zadnji napori Turčije, da zbližajo Bolgarijo z balkanskimi državami, žanjejo tudi v Atenah mnogo priznanja. Ne žele si, da bi prišlo kdaj do praktične uporabe postavljenih utrdb, rešitev balkanskih zadev naj bi. se uredila na sporazumen, miren način. 150 km dolg tunel bodo zgradili v Ameriki. Po njem bo tekla pitna voda v New York. Tunel bo dovršen 1944, gradnja bo stala 14,960.000.000 dinarjev. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: Saragosa, epopeja, med, Neva, in, se, ar, risar, Anita, ar, Milica,, Irig, dok, Jan, Adana, on, ata, osa. Navpično: Semiramida, Apenini, oda, rod, silikat, pa, satir, na, generacija, oje, aga, Sava, nos, Ararat, na. Senzacija Milana: pes z žarnico na repu V Milanu so imeli nedavno spet dogodivščino, ki je dala zlobnim jezikom mnogo opravka. Stara dama je imela majhnega psička »Totina«. Ker je bila kratkovidna, ga je na večernih izpreho-dih večkrat, izgubila. Tedaj je morala služkinja na pot in iskati po mestu drobnega četveronožca. Nasičena tega lova, je služkinja svetovala gospe, naj priveže psu na rep laterno, da ga bo laže najti. Priletna dama je res videla v tem predlogu Kolumbovo jajce. Poklicala je elek-tromehanika in se posvetovala z njim. Mož je napravil majhno žarnico, ki so jo privezali »Totinu« na rep, okrog vratu pa ovratnik z baterijo. Toda, posledic se niso nadejali. Ko je šla stara gospa vsak večer pozno v noči s svojim miljen- cem zadnjič na izprehad, se je zbrala okrog »Totina« cela jata psov in jo med glasnim lajanjem ucvrla za njim. Ljudje so se pritoževali zaradi kaljenja nočnega miru. In ker se je stvar vsako noč ponavljala, je pogumna sobarica soseda pograbila škarje in odrezala psičku rep z žarnico vred. Povrhu je staro goopo ozmerjala še s prismojenim. Stvar je prišla pred sodnike, navzočih ie bilo 40 prič. Sodniki so ugotovili, da v Italiji ni zakona, ki bi prepovedoval psotft nošnjo luči na repu. Sobarica je morala plačati odškodnino, elektromehanik je na imel poslej obilo posla, ker so se, ogla-* sile tudi druge dame, da opremijo svoje cucke z lučkami na repkih. MAR|J SKALAN: RAM AS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI »Storil si, kar bi na tvojem mestu tudi M2 st0r‘l>« ie dejal veliki, in obrnjen' k j-mhabaliju nadaljeval; »Hvala, ti, Maha-ali Patna, za vse, kar si storil. Tudi za ^kajti brez njega se morda nikoli ne 1 bili našli. Rayaniji in Patne smo deli v vzajemnosti in prijateljstvu že pred ®c ko tisoč leti. Z vašim prvim predponi v Rayanipuru me je družilo toliko vari, da nanj nikoli nisem pozabil.« ^»Vidite,« je vzkliknil veselo filozof na Kamthi,« da moji nauki le niso sih ^am v^’kis je potrdil, da se vča- celo zlo lahko sprevrže v dobro.« nov ve^rat se r°di iz zla samo še »Tau Z'CM. Je ugovarjal Takur Rayani. Spr, ■■ se je 'z starih zločinov Yagirija „ r°dilo tudi to, da čepimo tu v ‘Gnanem podzemlju.« smV6, to n’ z'0’* se ie vn1ešal včliki sli SC’ *z'0 ^agiri Seoni mi- , smo se že davno utopili v nje-sovi smrdljivi mlakuži.« J. to zl° -ie zlo le zanj,« je prav tako .e se dodal Ramas Rayani. »Postane pa vendarle lahko zlo tud! D ako se nam ne posreči izdelat1 tnega načrta, kako ga bomo dokon- čno ugnali,« je dejal resno Takur Raya-ni in potegnil iz žepa razglas, ki ga je bil Yagiri Seoni, preden jih je zaprl v svojo pisarno, lastnoročno napisal rayanipur-skemu prebivalstva. »Tu imamo listino, s katero Yagiri Seoni odstopa. Še pred malo časa je bila dobra in veljavna, sedaj ni več.« »Zakaj ni več?« je vprašal veliki. »Ker se Yagiri Seoni ni odrekel svojim zločinskim naklepom, ker je zakrivil — ali vsaj poizkusil zakriviti — nov zločin, ker je njegov rod omadeževan s krvjo Rayanijev in končno tisti, ki se tu omenja kot njegov naslednik — to sem jaz — ni Takur Indor, ampak TakurRa-yani. Yagiri Seoni je s svojim početjem sam razveljavil sporazum, ki smo ga sklenili v delavnici vsemirskega letala. Zato zahtevam, da takoj razglasim resnico vsemu rayanmurskcmu ljudstvu.« XVI. Yagiri Seoni je odšel potem, ko je žanri Rayanija. Kamthija in Takurja v svojo pisarno, v predsedstveno tajništvo in si zadovoljno me! roke. V boju ki ga je bil s Takurji, je izgubil že zadnje upanje na uspeh, pa ga je njegova brezobzirna prevejanost vendarle vsaj še v zadnjem trenutku rešila. To se mu je zdelo čudovito in imenitno. Najrajši bi bil zavriskal od zadovoljstva, kakor ne-koč mladi pastirji na zelenih gorskih pašnikih. »Prav sedaj polzi moja pisarna v globino,« si je mislil. »Še nekaj minut, In Ra-yani, Kamthi in Takur bodo izginili v vodi, iz katere ni nikoli in nikdar več rešitve za nikogar, ki pade Vanjo. S tem bodo izginile vse tri priče sramote in ponižanja, ki sem ga doživel doli v delavnicah. Vse? Ne, ostala je še ena!« se je nenadoma domislil: »Ramas, Tega m o-ranv zapreti v delavnice. Na vrsto pride pozneje. Saj se mi zdaj nič več tako ne mudi.« Po teh besedah je odšel v Mahabalijo delavnico, zavrtel zaželeni vzvod in zaprl izhod. Ko se je vračal proti svoji pisarni v trdnem prepričanju, da je z ujetimi že vse opravljeno, je na hodniku srečal Mano. Stopila mu je nasproti in Ta, ne da bi ga soloh pozdravila, vpraša s trdim in odločnim glasom: »Kje je moj brat?« »V tajništvu,« je mirno odgovoril Ya-giri Seoni.. »Nisem vprašala po Angabadu, am-"1ak po Mahabaliju « »Ali ga ni doma?« »To veste vi prav tako dobro, kakor vem iaz.« »Potem dela.« »Ne lazite mi,« se je razvnela Mana.« »Zgodilo se je nekaj z njim in z Rama« som. in vi veste kaj.« »Pustite me na miru s temi neumnostmi!« se je razjezil Yagiri Seoni. »Ali vam ni postalo že dolgočasno, spraševati me vedno eno in isto. Meni je. Iščite jul Jaz nisem njuna pestunja.« »Tako ne bova govorila!« je zakričala Mana glasno, se postavila odločno predenj in mu pogledala naravnost v oči, »Terjam od vas, da mi pri priči poveste, kje sta Mahabali in Ramas, ali pa obvestim o tem vso naselbino in zahtevam preiskavo.« »Tega ne boste storili!« je odvrnil ukazujoče Yagiri. »Bom!« Prepovedujem vam!« »Vašemu ukazu se ne bom pokorila. Popolno pravico imam izvedeti, kaj se je zgodilo z mojim bratom, ki je že pred tednom brez sledu izginil.« »Potem vas bom ukazal zaoreti.« »Samo poizkusite!« }e siknila Mana, ki ji je pošlo^ vse potrpljenje in se tudi prav n:č več ni ozirala ne na predpise ne na oliko. »Samo še besedo in zavežem vam jezik.« je zakričal Yagiri ter potegnil iz žepa aoarat za omrtvičenje. »Halo! Halo!« se je oglasilo tedaj iz nevidnih zvočnikov. »Pozor! Vsemu prebivalstvu Rayanipura!« (Dalje.' Kultura K vprašanju kulturnih stikov s Hrvati in Srbi V zadnjih dveh desetletjih, odkar živimo Slovenci, Hrvati in Srbi v skupni narodni državi, so se često z vseh treh strani oglasili glasovi, ki so tožili, da so kulturni stiki med nami sedaj celo še dosti slabši, kakor so bili prej. Ta trditev je žal( resnična, čeprav se zdi na videz neverjetna. Dejstvo je namreč, da smo se pred vojno in med vojno n. pr. Slovenci in Hrvati na področju leposlovja, glasbe in likovne umetnosti bolje poznali, kakor se poznamo po zedinjenju. V slovenskih revijah smo čitali tedaj skoraj itamo tudi poročila o hrvatskih književnih novostih, o hrvatski likovni umetnosti iid. Prav tako je bilo tudi na Hrvatskem glede Slovencev. Med Slovenci in Srbi so pa bili tudi tedaj stiki bolj rahli, čeprav ne moremo trditi, da jih ni bilo. Ako pa iščemo za to krivdo, moramo ugotoviti, da je je prav na naši slovenski strani najmanj. Dejstvo je namreč, da so bile z naše strani storjene že često razveseljive pobude, a so ostale na drugi, hrvatski in srbski strani brez pravega ali sploh vsakega odziva. Tako smo n. pr. lani hoteli prav v kulturni rubriki »Večer-nika« uvesti stalno poročanje o hrvatskih in srbskih književnih novostih in smo se v ta namen pismeno obrnili na nekatera važnejša založništva. Odziva ni bilo. Prav tako vemo, da so nekatera naša založništva pošiljala na Hrvatsko !n v Srbijo svoje edicije raznim časnikom in časopisom, a o njih niso poročali. Mi pa objavljamo često vsaj kratka obvestila tudi o hrvatskih in srbskih delih, čeprav jih ne prejemamo. Prav tako poročamo, kolikor nam prostor dopušča, o razstavah likovnih umetnikov, drugih večjih kulturnih pri reditvah itd., medtem ko v hrvatskih in srbskih listih — razen rtdkih častnih izjem — o kulturnih prireditvah Slovencev ni sledu. Slovenci smo v teh 20. letih posvečali tudi hrvatski in srbski dramatik’ precejšnjo pažnjo. Tako v Ljubljani kakor v Mariboru, smo uprizorili dolgo vrsto del hrvatskih in srbskih pisateljev, medtem ko se hrvatska in srbska gledališča za nas niso zmenila — zopet razen redkih častnih izjem. Te dni je kulturni urednik »Hrvatskega dnevnika« Ivo Kozareanin v poročilu o glavnih slovenskih literarnih mesečnikih (v katerem je žal izpustil mariborska »Obzorja«, ki mu najbrže sploh niso znana) tudi s svoje strani izrazil obžalovanje, da so naši medsebojni stiki tako slabi, in željo da bi se poglobili. To njegovo obžalovanje in željo pozdravljamo nad vse iskreno. Naj ne bi ostala zopet — kakor toliko drugih — le želja. Mi na slovenski strani smo vedno in z veseljem pripravljeni storiti vse, kar nam je mogoče, da se dosedanji zidovi, ki nas dele, porušijo in si čez nje uteremo pota do medsebojne kulturne vzajemnosti. Tudi »Večernik« je pripravljen po svojih močeh doprinesti k temu svoj del, saj je bil že doslej tisti slovenski dnevnik, ki je v kulturni rubriki posvečal med vsemi zlasti hrvatskemu kulturnemu življenju relativno največ prostora. Prav tako je bilo tudi mariborsko gledališče ves čas posebno naklonjeno delo mhrvatskih in srbskih avtorjev. R- Rehar. NOV USPEH PUNČECA IN MITIČA Po tekmovanjih v Kalkuti sta naša teniška mušketirja nastopila v Laliori, kjer sta kot zastopnika »Internacionalnega teniškega kluba Zagreba nastopila proti reprezentanci Indije ter jo premagala s 3 : 2. Rezultati: Vai Sing-Mitič 3 : 6, 6 : 3, S : 6, Punčec-lphtikar 8 : 6, 6 : 2, Punčec-JVlitič : Iphtikar-Shawney 6 : 4, 6 : 3, Iphtikar-Mitič 6 : 2, 6 : 3. Pun-čec-Shawney 6 : 2, 6 : 4. Gorenjske zimsko športne podzveze na Jesenicah. Start za smuk bo v soboto ob 14. na Kokovnici, slalom pa v nedeljo lina Travnarjevi senožeti pri Tržiču. Tekmovanje sc ocenjuje ločeno za vsako disciplino, alpsko kombinacijo ter za mednarodno konkurenco. NAŠI CRGS5-COUNTRAŠI ZA BALKANIADO Upravni odbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije je na svoji zadnji seji poleg ostalih zadev rešil vprašanje sodelovanja naših cross-countrašev na balkaniadi. Določenih je bilo 8 atletov: Bručan, Kvas, Kien in Benedičič iz Ljubljane, Kotnik, Srakar in Krajcar iz Zagreba ter Rohm iz Beograda. Poedine narodne zveze morajo skrbeti za njihov trening ter jih poslati 10. marca v Ljubljano, kjer se bo v teku na 6000 m določila četvo-rica izmed njih, ki bo 24. marca nastopila na balkanskem cross-countryju v Carigradu. Nacionalne zveze bodo lahko na to tekmovanje poslale še druge atlete, o katerih mislijo, da pridejo v poštev za državno reprezentanco. Upravni odbor je tudi sklenil, da se prepusti Srbski atletski zveze organizacija dvoboja z drugo garnituro Madžarske, ki je bil lani preložen. Vršil se bo v drugi polovici junija. SMUŠKI PATRULJNI TEK Z MRZLICE Smuški odsek SPD v Trbovljah je priredil smuški patruljni tek z Mrzlice. Slar-talo je 7 patrulj s po tremi tekmovalci iz Trbovelj, Celja in Zagorja. Proga do sejmišča v Trbovljah je merila 7 km z višinsko razliko 800 m. Najboljši čas je dosegla z 20 :26 patrulja smuškega odseka SPD v Trbovljah v postavi Plevčak, Kus, Gorjup. s Mladinski snuiSarski tečaj bo priredil mariborski pododbor I 'druženja rezervnih oiicira i ratnika. Tečaj je brezplačen m se bo vršil v okolici Maribora, prvenstveno za deco vseh rezervnih in aktivnih oficirjev. Tečaj bo vodil rez. oficir — smuški učitelj J. Z. S. S. Zbirališče udeležencev 24 jan. ob 14. pri godbenem paviljonu v mestnem parku. s. Na turnirju državnih hokejskih reprezentanc v Ga-Pa bo po po dosedanjih prijavah sodelovalo poleg Nemčije še 5 moštev: češko, slovaško, madžarsko, italijansko in jugoslo^ vansko. Turnir bo od 1. do 4. februarja. s Atletske zveze ameriških držav so sklenile, da bodo kot nadomestilo za olimpiado 1940 priredile panameriške atletske igre. Ako se bo konkurenca obnesla, ne bo prišla v poštev samo kot nadomestek za to olimpiado, temveč bo za trajno prešla v koledar velikih ameriških atletskih konkurefic. Ob smrti ravnatelfa Andra Mitroviča V nedeljo zjutraj je v Zagrebu umrl za pljučnico komponist in dirigent Andro Mitrovič, nekdanji ravnatelj in dirigent naše mariborske opere. Pokojnik se ie rodil leta 1879. v Dubrovniku ter študiral glasbo najprej v Zagrebu in nato v Pragf. Po končanih študijah je prišel kot dirigent v ljubljansko opero, nato je služboval kot zborovodja na Sušaku in v Zagrebu, od tam je pa odšel leta 1913. v Osijek, kjer je postal ravnatelj tamkajšnje opere. Dve leti pozneje je postal rav Viatelj varaždinskega mestnega gledališča, katero je vodil sedem let in vzgojil v tem času vrsto odličnih igralcev in pevcev, ki so odšli po ukinitvi stalnega gledališča na druge jugoslovanske odre. On sam je prišel skupaj s svojo ženo, operno pevko Ančico Mitrovičevo, in še nekaterimi drugimi člani v Maribor. V Mariboru je pripadla Andri Mitroviču kot ravnatelju naloga, organizirati stalno opero, kar je storil z velikim znanjem in ljubeznijo. Pod njegovim vodstvom je dobilo naše mesto opero, kakršne prej nikoli ni imelo in je najbrže tudi še v bližnji bodočnosti ne bo. Popolnoma upravičeno imenujemo čas ravna-teljevanja Andra Mitroviča »zlato dobo foorf DRŽAVNO ALPSKI PRVENSTVO V KOMBINACIJI V soboto in nedeljo bo v Tržiču državno prvenstvo v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo. Verificirani seniorji naj pošljejo prijave brez prijnvnine na zvezi-nih formularjih do 25. januarja na naslov bogatega kmeta v Novakovičih. Smučarska potrošila („Putnik“, Maribor, 23. jan.) Sv. Lovrenc na Pohorju: —11 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 52 cm pršiča na podlagi 20 cm. Ribnica na Pohorju: —8 C, visoka megla, mirno, sneži, 55 cm pršiča na podlagi 12 cm. Kotlje — Rimski vrelec: —11 C, po- oblačeno, mirno, sneži, 00 cm pršiča. Peca: —8 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 140 cm pršiča, smuka za silo. n Zločin v mošeji. V neki bosanski mošeji je kmet Muharem zabodel svojega brata, ki je bil zatopljen v molitev. Zločin je razburil ves kraj. n Obešena sta bila v Požarevcu razbojnika Cedomir Vidanovič in Radovan Paunovič, ker sta na zverinski način umorila MALI OGLASI Kupim PULTE IN MIZE za pisarno kupimo. Naslov v ogl. odd. »Veternika«, Maribor. 13852-3 Prodam mariborske opere«. Imeli smo tedaj redne operne sezone, vprizarjali tudi najtežja dela in razpolagali s celo vrsto odličnih pevk in pevcev, med katerimi je zavzemala prav ga. Ančica Mitrovičeva kot primadona prvo mesto. To plodonosno delovanje je prekinila šele finančna kriza, v katero je naše gledališče zašlo. Prisiljeno je bilo opero opustiti in ravnatelj Mitrovič sc je po dolgih letih vrnil spet v Zagreb, kjer je zdaj dosti prerano dokončal pot svojega plodonosnega življenja. Pokojni Mitrovič se je v mladih letih bavil mnogo tudi s komponiranjem. Med drugim je napisal opero »Pravljica ene noči«, ki so jo peli pred svetovno vojno v Zagrebu. Toda s svojim komponistič-nim delom ni bil zadovoljen in pripoveduje se, da je sam uničil celo vrsto že dovršenih skladb. Kot človek je bil pokoj- ni, priznane kakovosti od din nik vzor dubrovniškega »gospara«, v ,4-~~ naprej pri ce e arju • katerem se zrcalijo vse ponosne tradicije tega čudovitega mesta, ki je dolgo tekmovalo s slavno beneško republiko. Sedaj se je za vselej poslovil od gledališča in sveta, toda spomin nanj bo ostal še dolgo povsod tam, kjer je kdaj deloval, zlasti tudi v našem Mariboru. —r. CENE M Al IM OGLASOM: V malib oslasib s»ane vsaKa beseda 5C Dar najmanjša orisioJbina za te oglase le din S Dražbe oreklici douisovanja »n zenitovonbkt oslast din l.— oo besedi NaimanišJ zneseH ta te oglase te din 10.— Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oalasni 1avek *a enkratno oblavo tna^a din 2—. Znesek za male oglase se olačuie takol orf naročilu oziroma *a le VDoslatt v oismo skuoai z naročilom ali oa oo ooštnl oolo2nic» na čekovni »-ačun §t. 11.409 Za vse oismene odgovore elede malih oglasov se mora oriložltl znamka za 8 din Betnavska skakalnica bo znova oživela !. FEBRUARJA BO VELIKA KONKURENCA MARIBORSKIH SKAKAČEV IN PRIZNANIH PRVAKOV OD DRUGOD načel zob časa, tako da bomo imeli že IZBOREN A.IDOV IN CVETLIČNI MED po din 15.— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaia Kmetijska družba, Meiiska cesta 12. 13650-4 MED ajdov, cvetlični in rnedicinal- Črepinko, Zrinjskega tre 6. Preprodajalci poDUst. 13850-4 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam s 15-februarjem. Radvanjska c. 24 13843-5 Stanovanje išee STANOVANJE eno- ali dvosobno, iščem za 1. marec. Pobreška ces a ali v bližini. Naslov v ogl. odd. Večernika«. 13838-6 Sobo odda OARCONIERA obstoječa iz sobe, predsobe, kopalnice, centralna kurjava, takoj ‘za oddati. Grajski trg 1 13724-7 POHIŠTVO jedilnica in drugi posamezni kosi naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13836-4 LESNI TRGOVCI, POZOR! Starovpeljana lesna trgovina v večjem mestu blizu hrvat-ske meje. 3000 kvm ležarin-skega prostora, večja hiša, hlevi, magazini za apno, cement, šupe za 25 vagonov le sa, je poceni nanrodai zavoljo starosti lastnika. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Lesna trgovina«. 13839-4 Prvi poizkusi smuških skokov v sever-uovzhoani Sloveniji so iz onega časa, ko se je mariborskim zimskošportnim krogom posrečilo zgraditi svoj čas jako popularno smuško skakalnico v Betnavi, o kateri pa kmalu pozneje ni bilo več mnogo slišali, ker je vrsta zim ob pomanjkanju snega sploh 'več ati manj onemogočila njeno uporabo. 7. otvoritvijo .,Ribniške skakalnice ie zopet v pobu meri oživel skakalni smuški spori ter pritegnil v svoje vrste veliko število smuškega naračaja, ki pa vendarle precej čuti precejšnjo oddaljenost nove skakalnice od mesta Maribora, ki ne dovoljuje v sem interesentom stalnega treninga. Zato bodo prijatelji smuškega športa tembolj pozdravili vest, da je Mariborska zimsko-snorlna podzveza pri odličnih snežnih prilikah, ki so nastopile, ukrenila že vse potrebno, da bo skakalnica v Belna-vi čimprej zopet uporabna..Leseno ogrodje 1)o lemeljito popravljeno, v kolikor ga ,ie 4. februarja v neposredni bližini Maribora po vec letih zopet veliko tekmovanje v smuških skokih, ki ne bo združilo na starLu samo vseh nadobudnih domačih skakačev. Mariborska zamsko-soorlna podzveza je sklenila, za propagando in poživ-ljenjc skakalnega športa v svojem delokrogu žrtvovali iz svojih skromnih sredstev, da bo zagotovljeno sodelovanje več priznanih skakalnih mojstrov, katerih nastop ne bo samo dobra šola za naš smuški naraščaj, temveč bo smuškemu športu pridobil novih prijateljev. Prizadevanja MZSP bodo gotovo napravila 1. l‘J40 za mejnik smušlcega športa v obmejni severnovzhod-ni Sloveniji, ki ne bo prišel do izraza samo zgolj v športnem pomenu, lemveč tudi na ostalih področjih našega javnega življe-na. Ne pozabi naročnine! UČITELJA za klavirsko harmoniko iščera Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13849-9 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Koroška cesta 41. 13844-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam-Gregorčičeva 8-II. 13846-7 Sobo išla SOBO manjšo in opremljeno, cisto in sončno, iščem s 1. februar jem v sredini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Sončno«. 13837-8 siuzoo oopi mmmmmmmamBmamn GOSPODINJSKO POMOČ NICO mlado, pridno, ki zna tudi ku hati, takoz sprejmem. Tržaška c. 39-1. 13853-9 Siam, kje? mummmmmmomamm PRpPRIČAJTE SE da ie dobra meščanska bo-stilna s prvovrstno ceneno kuhinjo in sortiranimi vini gosdlna »Triglav«. Glavni trg, Lisjak. 13668-17 SUHA BUKOVA DRVA in kolobarje urodaia na drob no Gnilšek, Razlagova 25. 13840-4 Stanovanje (HIHLMIUHi niiiu um i n m UMHI STANOVANJE dvosobno, kopalnica, soba za služkinjo, balkon, vrt oddam 1. marca. Drogerija Kanc. 13833-5 PRIDNO DEKLE za vsa hišna dola iščem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13842-9 za damske pomladanske plašče in svile za planinski ples se dobe poceni pri TRPINU Maribor, Vetrinjska 15 I NOGAVICE „LAMA II naj novejše barve pri Jurčičeva ulica 4 sedaj ustužben v modni veletrgovini, želi spremenit mesto, najraje v Maribor. Ponudbe na oglasni oddelek .Večernika" pod šifro „Manufakturist“- N Izdaju in urejuje -ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc uc vračajo. — Uredništvo in up.rava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 28-ftZ. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.