Leto XV Številka 32 (494) Velenje, 17. avgusta 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 o konca leta na delu tudi vse sobote V prihodnjih dneh bodo samoupravne delovne skupine in delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje, obravnavali predlog predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata RLV, da bi do konca leta, zaradi velikih potreb po premogu, delali tudi sobote — Pričakovati je nov dokaz visoke stopnje zavesti in solidarnosti za zagotovitev prepotrebnih dodatnih količin tega pomembnega vira energije Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata rudnika lignita Velenje je na seji, biila je 10. avgusta, obravnavalo akcijo za zagotovitev prepotrebnih dodatnih količin premog za široko potrošnjo. Slovemski rudarji morajo namreč do> konca leta nakopati dodatnih 240.000 ton premoga,ki jih niso mogli zagotoviti za potrebe Sroke potrošnje iz drugih republik. Velenjski rudarji naj bi tako nakopali za široko potrošnjo kar 170.000 ton lignita več, kot so najprej računali Plamske naloge za letos bodo, aodeč po dosedanjem gibanju proizvodnje, velenjski rudarji doseglil Se pravi, da je mogoče pričakovati izkop 4,5 milijona ton lijgnita. Potrebne dodatne količime lignita za široko potrošnjo, to je 170.000 ton, pa je mogočie zagotoviti le z delom ob sobotah, je ugotovilo predsedstvo konference OOS rudnika lignita Velenje. „Rudaqi razumejo težave, s katerimi se sočamo v Sloveniji pri zagotavljanju dodatnih količin premoga za široko potrošnjo", so menili razpravljala, ,,zato je mogoče pričakovati, da se bodo tudi tokrat znova odrekli počitku ob koncu tedna in delali do konca leta tudi vse sobote." Predsedstvo konference OOS RLV je ddenilo, da bo pripravilo za sestanke samoupravnih ddovnih skupin podrobno poročilo o položaju pri oskrbi s premogom v naši republiki in o nujnosti dela rudarjev tudi ob sobotah Iz reklo pa je tudi prepričanje, da bodo samoupravne delovne skupine in delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela tudi zdaj pokazali visoko stopnjo zavesti in soli- darnosti ter sprejeli pobudo, da bi du konca leta delali vse sobote. Delo ob sobotah bi zagotovilo, da bi dosegli v tem letu velenjski rudarji proizvodnjo 4,600.000.000 ton lignita, ki bi zagotavljala ugodne finančne (nadaljevanje na 2. strani) Del novih prostorov delovne organizacije Elektro strojna oprema Velenje, ki so jih zgradli v okviru izgradnje II. faze nadomestnih objektov (Foto: J. K.) Končana druga faza gradnje nadomestnih objektov Delovna organizacija Elektro, strojna oprema Ve lenje, ki zaposluje nad 600 delavcev in bo letos dosegla okrog 380 milijonov dinarjev celotnega prihodka, končuje dela v okviru druge faze izgradnje nadomestnih objektov - Izboljšani delovni pogoji bodo zagotovo vplivali tudi na boljše gospodarjenje Za prihodnji teden je napovedan tehnični pregled objektov, Bomo pričeli graditi 5. osnovno šolo _letos?_ Kaj cHelajo na osnovnih šolah naše občine med počitnicami? Velike potrebe po novi osnovni šoli v Velenju Kljuib temu, da so počitnice, delo na šolaah ni zamrlo. To je pač čas, ko je mogoče opraviti generalno čiščenjije, večja in manjša popravila tex potitrebne adaptacije. V naaS občini se v letošnjih počitniških dneh na šolah kakšnih zelo obsežnnih del niso lotili Edina večja fridobbitev, to je adaptirana šola v opolšišici ter nova telovadnica, je bila koončana že pred koncem šolskega leta. Tako po šolah sedaj potekajijo predvsem različna olepševalna i dela. Na osnovni šoh Miha Pintar v Velenju so se poleg tega lotili titudi prekrivanja strehe, ki je bila runa določenih mestih precej poškodidovana in je zamakala. Tudi na osnmovni šoli Gustav Šilih so se poleg c običajnih opravil lotili večje naloge e in sicer so na polovici šolskega poslslopja opravili preplesk oken Na drufugi polovici pa so to storili že lani NNa osnovni soli Anton Aškerc ni bilolo večjih del, na osnovni šoli Veljka a Vlahoviča pa še vedno od-pravljajajo nekatere gradbene napake, ki sodijiijo v garancijo. Dam koscev im grabljic Mozirjirju se obeta spet zanimiva prirediditev - Kosci in grabljice se bodbdo predstavili tudi obisko-valcemm tega dela Gornje Savinj-| skedoli ne Jutritri, navsezgodaj bodo skozi Mozirje z zopet zavriskali kosci Tam-kajšnjeje turistično društvo namreč pripravavlja dan koscev in grabljic, z animimivo prireditev, ki si jo vsekakor kr kaže ogledati Se p pred kratkim vsakdanje šega in navade le so danes že skoraj utonile v pozabobo, zato je zamisel mozirskih turist ičtičnih delavcev še toliko bolj E vredna ta pohvale. Kosci se bodo v travnik iik nad novim naseljem v Mozir-■iu zagngnali ob pol šestih. Ob sedmih bodo p prispele grabljice, z njimi pa bo prisrisel tudi birt in na njegovem vozu J še zajtrk. Za dobre kosce mleko o z ajdovimi žganci, za slabe prežgarjanka. Tokrat bodo obojega tahko d) deležni tudi obiskovalci Nekckoliko kasneje bodo v Mozirju prikazaizali še klešarjenje - nekdanji način p priprave stelje, ob deseti uri pa bododo kosci in grabljice družno krenili ili v povorki skozi Mozirje. L Večjih del so se lotili na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanja Tu prav sedaj usposabljajo doslej neizkoriščeno podstrešje. Uredili bodo več večnamenskili prostorov, knjižnico, čistilnico ter razstavni prostor. In kakšen vpis pričakujejo na šolah pred pričetkom novega šolskega leta? Točnih podatkov še ni, vendar je iz predvpisa že jasno, da je število učencev zopet nekoliko po-rastlo. Zato se postavlja v ospredje vpraa nje graditve pete osnovne šole. Kot smo izvedeli so načrti gotovi, nekaj zamude pa je pri izdelavi glavnih projektov. Pojavile so se nepredvidene težave, saj je zemljišče, kjer bo stala nova šola, zelo različne kakovosti in bo potrebno pilotirati temelje. Šola bo ponovljen primer šole v Kosezah pri Ljubljani Projektirana je za 720 učencev. Na očbinski izobraževalni skupnosti računajo, da bodo z gradnjo nove prepotrebne šole Šalek - Gorica lahko pričeli že v letošnjem letu, končana pa naj bi bila konec prihodnjega leta. Celotna investicija je trenutno ocenjena na okoli osemdeset milijonov dinarjev. BORIS ZAKOŠEK ki jih je delovna organizacija Elektro, strojna oprema Velenje zgradila v okviru II. faze izgradnje nadomestnih objektov, do-govoijene s srednjeročnim programom razvoja delovne organizacije, za obdobje 1976-1980. Halo B, opremljajo z žerjav-nimi progami, nosilnosti 8 in 12 ton, bodo namenih temdjni organizaciji združenega dda. Strojni obrati za varjenje in montažo težke rudarske in gradbene opreme. V to halo bodo preselili del proizvodnje iz jaška Prelogp, kar je nujno zaradi skorajšnjega začetka odko- pavanja lignita na tamkajšnjem področja Na Prelogah bo, za zdaj, ostalo le še okrog 800 m2 pokritih površin in okrog 2.000 m2 odprtih površin, souporab-ljali pa bodo še tudi glavna skladišča. Halo C, ki bo opremljena s 4 tonskimi žeijavnimi progami, bodo uporabljale temeljne orga-nizadje združenega dela Elektro obrti, Vodovodno-toplovodni obrati ter Krovsko-ključavničarski obrati. Ob hali Cje zgrajen še poslovni prizidek s prostori za skladišča. Sicer se (nadaljevanje s 1. strani) PREVERITI AKCIJSKO SPOSOBNOST Običajno poletno mrtvilo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je ta čas zamenjala pospešena aktivnost, ki velja temeljitim pripravam na potek in zaključek akcije Nič nas ne sme presenetiti V Šmartnem so se priprav lotili že ob prvi napovedi akcije, vodi pa jih odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri skupščini krajevne skupnosti V prizadevanja za ureditev vsega, kar je potrebno za nemoten potek akcije, so se že na začetku vključile družbeno politične organizacije in vsa društva, njihovo aktivnost pa usklajuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Zlasti skrbno so se lotili sestavljanja obrambnega načrta, ki bo kmalu dokončno oblikovan. Osrednjo pozornost pa seveda namenjajo zakiiučku akcije, ki bo 30. septembra, zato bodo z ustreznimi vajami že v začetku septembra preverili akcijsko sposobnost vseh struktur splošnega ljudskega odpora v krajevni skupnosti Pripravili bodo tudi vrsto zanimivih predavanj s tematiko obrambne in zaščite, da bi preizkušnjo, ki jih čaka ob zaključku akcije Nič nas ne sme presenetiti, pričakali kar najbolje pripravljeni Odbori za gospodarjenje morajo _oceniti stanje_ Kako izboljšati rezultate gospodarjenja in zagotoviti več sredstev za akumulacijo, ka narediti za zmanjšanje bolniških izostankov, kako bodo vplivali ukrepi zveznega i> republiškega izvršnega sveta na bodoče gospodarjenje v naši občini, so bila glavn; vprašanja, ki jih je obravnaval občinski koordinacijski odbor za gospodarjenje na svoj zadnji seji. V sredo so svoj dan davili budni čuvarji naših meja. Pripadnikom JLA ob meji v Logarski dolini, v Podolševi in kjerkofi drugoJ veljajo ob 15. avgustu iskrene čestitke Občin&i koordinarijski odbor za gospodarjenje, ki deluje pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje, je pretekli teden obravnaval stanje po uveljavitvi ukrepov zveznega in republiškega izvršnega sveta ter obravnaval globalne rezultate poslovanja organizacij združenega dda velenjske občine za prvo letošnje' pofietje. Pri obravnavi kazalcev gospodarjenja je koordinarijski odbor ugotovil, da je dosežen porast celotnega prihodka, dohodka, kot tudi čistega dohodka zadovoljiv v primerjavi z enakim obdobjem leta 1978, vendar pa ni dovolj sredstev za akumulacijo. Rentabilnost in reproduktiv-na sposobnost le počasi rasteta. Zaposlovanje se sicer nekoliko umiija, vendar je še vedno prisotna težnja po ekstenzivnem zaposlovanja Osebni dohodki so v prvem polletju v glavnem [SJSMg Ob koncu tedna bo deloma sončno, v popoldanskem času pa bodo krajevne nevihte. rastli počasneje kot dohodek, kar pa ne velja za nekatere OZD, kjer je bil indeks rasti osebnih dohodkov vi|i od indeksa rasti dohodka. Poudarili so nujnost uresničevanja stabilizacijskih programov, sprejetih ob zaključnih računih. Uresničevanje le-teh ne poteka zadovoljivo, ker v marsikateri OZD niso dosegli načrtovanih rezultatov za letošnje prvo polletje. Zaradi nesta- bilizacijskega ponašanja stroški proizvodnje stalno naraščajo, na kar pa ne vplivajo samo objektivni vzroki, temveč tudi slaba organizadja dela, majhna produktivnost, slabo izkoriščanje ddovnega časa in delovnih sredstev, itd. Še posebno so na seji podčrtali zaskrbljujoče povprečno zelo \elike bolniške izostanke v prvem polletju letošnjega leta, ki v posameznih (nadaljevanje na 2. strani Mozirski izvršni svet o cenah Člani IS skupščine občine Mozirje so na predzadnji sej; obravnavali gibanje cen v letošnjem letu in sprejeli sklep o maksimiranju cen — Ta teden še ena seja Člani izvršnega sveta skupščine občine Moziije so se v zadnjih dneh sestali dvakrat zapored. V začetku prejšnjega tedna so največ pozornosti namenili gibanju cen v letošnjem letu in seveda ukrepom, ki naj bi zaustavili njihovo prehitro rast Sprejeli so sklep o določitvi najviše ravni cen, ki sodijo v pristojnost občinske skupščine in zato maksimirali cene z dne 3. avgusta letos. V začetku tega tedna so se člani izvršnega sveta skupščin-,; občine Moziije sestali še enkrat. Podrobno so ocenili rezultat; gospodaijenja v letošnjei.: prvem polletju ter sprejeli vrste odlokov. Med drugim so raz pravljali o odlokih o razglasitv gozdov s posebnim namenom ir o odloku o obveznem čiščenji potokov in jarkov ter jih spreje 1L Veliko časa so namenili tud izoblikovanju stališč glede ra; reševanja problematike mejneg: prehoda na Pavličevem sedlih J.f Končana druga faza... (nadaljevanje s 1. strani) v halo C selijo delavci z Jaška Preloge, ki bodo zdaj v celoti preseljeni na novo lokacijo, razen glavne transformatorske postaje. Vendar že pripravljajo načrte tudi za njeno preselitev. V hali C bodo dobili prostore tudi delavci tozda Vodovodno-toplovodni obrati, ki sedaj uporabljajo prostore stare elektrarne na jašku Škale ter delavci tozda Krovskoključavničaisld obrati, ki gostujejo v Šoštanju v prostorih tamkajšnje tovarne usnja. Pomembna pridobitev bo nadalje zaklonišče, vendar pa še ni dograjeno, ker še ni prispela vsa oprema. Predračunska vrednost IL faza izgradnje nadomestnih objektov ESO Velenje je znašala ob podpisu pogodb 47 milijonov dinaijev. Sedaj, ko je investicija finančno tako rekoč zaključena, ugotavljajo, da bodo objekti veljali samo okrog 3 milijone dinaijev več, kar je v primerjavi z gradnjo drugih tovrstnih objektov malo. Za to gre nedvomno Zasluga uspešnemu delu gradbeno nadzorne skupine. Zapisati velja, da so bili objekti v okviru IL faze zgrajeni v 11 mesecih, če upoštevamo čas od podpisa pogodb do tehničnega pregleda. Izvajalci dd pa so bili Gradiš - tozd Gradbena enota Celje (gradbena dela), Monter Dravograd (jekleni del), GIP Vegrad Velenje (poslovni prizidek) in ESO Velenje (vse instalacije). Z novimi delovnimi prostori se bodo občutno izboljšali pogoji za delo zaposlenih. Pričakujejo, da se bodo zdaj, ko bodo vse temeljne organizacije združenega dela takorekoč locirane na enem mestu, pokazale mnoge notranje rezerve v organizacijskem pogledu Te bodo prav gotovo vplivale na racionalizacijo poslovanja ter iskanje udug, s tem pa tudi na boljše gospodarjenje. Ko že pišemo o novi, pomembni ddovni zmagi več kot 600-članskega delovnega kolektiva delovne organizacije Elektro strojna oprema Vdenje naj še dodamo, da so v prvem polletju dosegli blizu 200 milijonov dinaijev celotnega prihodka, sicer pa za letos napovedujejo, da bodo dosegli najmanj 380 milijonov dinaijev celotnega prihodka in tako presegli načrte. M. L Nov vodovod do 15.maja 1980 Informacija samoupravne interesne komunalne skuDnosti občine Velenje o pripravah za gradnjo novega vode Ljubija — Šoštanj — Za premostitev težav pri oskrbi z vodo novo zajetje s črpališčem v Topolšici Zaradi pomanjkanja vode je samoupravna komunalna interesna skupnost občine Velenje že pri sestavi plana za leto 1978 izhajala iz tega, da naj bo financiranje in izdelava investicijsko —tehnične dokumentacije za izgradnjo vodovoda Ljubija — Šoštanj zagotovljeno že v letu 1978. Postopek za zagotovitev financiranja je trajal do konca leta 1978. Odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav primarne individualne rabe, na osnovi katerega se zagotavljajo finančna sredstva, je bil sprejet v zadnjem tromesečju leta 1978. Spremenjen oziroma dopolnjen je b il na seji skupščine občine Velneje dne 12. 3. 1979. Do sprememb je prišlo zaradi uskladitve določil odloka z zakonom. K sami izvedbi pripravljenih del se je pristopilo že v prvem polletju 1978. V mesecu juliju je bila izdelana študija o izbiri variante trase vodovoda z ekonomskim in hidravličnim izračunom variant Pripravljalna dela so nadaljevali v drugem polletju 1978 na izdelavi vodnogospodarske in investicijsko-tehnične dokumentacije za izbrano etapo. Nova cesta na Homcah Krajani Zgornjih Pobrežij, predvsem pa Homca, so dosegli novo delovno zmago -Posodobili so kilometer ceste in je še toliko pripravili za asfaltiranje - Uspeh kljub nesporazumom Do konca leta na... (Nadaljevanje s 1. str.) rezultate delovne organizacije, saj bi tako sami ustvarili potrebna sredstva za sklade, predvidene Z letnim delovnim načrtom. Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata rudnika lignita Velenje je a petkovi seji tudi ugotovilo, da bo povečanje izkopa lignita za široko potrošnjo dodatno finančno obremenilo temeljne oiganč acije združenega dela velenjskega premogovnika, saj bodo premog pridobili v nadurah, pa tudi zaradi razlike v ceni premoga za električno energijo oziroma stroko potrošnjo. Zato je predsedstvo konference OOS RLV poudarilo, daje treba delovni organizaciji zagotoviti povračilo povišanih stroškov in izpada dohodka. Istočasno pa je treba zagotoviti denar za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje oziroma za nakup potrebne dodatne mehanizacije, da bi velenjski rudarji potrebne količine lignita lahko nakopali v okviru 42-urnega delovnega tedna. Za rudarje pa naj bi tudi za naprej veljale vse ugodnosti, določene z družbenim dogovorom, in sicer toliko časa, dokler bo v premogovnikih še potrebno več kot 42-urno delo na teden. In končno je predsedstvo konference OOS rudnika lignita Velenje e oblikovalo tudi stališče, da naj bi prispevke za samoupravne interesne skupnosti, od osebnih dohodkov rudarjev ob sobotah, namensko združevali za gradnjo stanovanj rudarjev. Ugotavljajo namreč, da zberejo samoupravne interesne skupnosti vsako leto več sredstev kot načrtujejo in sicer zaradi porasa osebnih dohodkov. S stališči, ki jih je sprejelo na zadnji razširjeni seji, bo predsedstvo konference osnovnih oiganizacij sindikata rudnika lignita Velenje seznanilo občinski svet zveze sindikatov Velenje, republiški odbor sindikata delavcev eneigetike in rudarstva Slovenije, splošno združenje eneigetike ter republiški komite za energetika MARIJAN LIPOVŠEK Prebivalci posameznih naselij v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so doslej dosegli že vrsto lepih uspehov pri razieše vanju perečih problemov, s katerimi se srečujejo vsak dan. Med njimi so ceste vsekakor na prvem mestu. Tokrat so se izkazali prebivalci Zgornjih Pobrežij in še posebej krajani Home. Minuli teden so namreč položili asfaltno prevleko na kilometer dolgem odseku, poleg tega pa so za posodobitev pri pravih še naslednji kilometer ceste. Slednji bo moral na čmo prevleko še počakati, vzrok pa je seveda pomanjkanje sredstev. , Posodabljanja so se lotili še pred dvema letoma. Pobudni- Odbori za gospodarjenje morajo... (nadaljevanje s 1. strani) TOZD presegajo cdo 15 odstotkov, kar pomeni, daje odsotnih zaradi bolezni in nesreč kar 15 odstotkov zaposlenih v posamezni TOZD. Kaj to pomeni za temdjho organizadjo združenega dela, ni potrebno posebno poudarjati. Ponovno so prišli tudi do spoznanja, da se prepočasi uresničujejo stališča RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po ddu Menili so, da slab sistem delitve po delu slabo vpliva na doseganje boljših rezultatov gospodaijenja v posamezni samoupravni sredini Ukrepi zveznega in republiškega izvršnega sveta bodo vplivali oziroma že vplivajo na gospodarjenje v naši občini. Člani odbora so se zavzeli, da v OZD takoj pristopijo k analizi stanja in z ugotovitvami seznanijo delavce ter opozorijo na posledice, ki bodo nastale zaradi zaostrenih pogojev poslovanja. Za radi omejevanja uvoza bodo verjetno nastale težave v nekaterih OZD pri preskrbi z reprodukajskimi materialom, problemi pa se pojavljajo tudi glede pravočasnega zagotovila sredstev za osebne dohodke. Kazalo bi razmisliti o večjih časovnih razmikih med izplačilnimi dnevi, vsaj med večjimi organizaajami združenega dda. Občinski koordinacijski odbor za gospodarjenje je po vsestranski in tehtni obravnavi sta- nja v naši občini sprejel naslednje sklepe: Odbori za gospodarjenje v OZD morajo takoj oceniti stanje v lastni sredini ter ugotoviti posledice ukrepov zveznega in republi§cega izvršnega sveta. Prav tako je treba oceniti uresničevanje lastnih stabflizadj-skih programov ter le-te ustrezno dopolniti ob upoštevanju rezultatov gospodaijenja in ukrepov izvršnega sveta. Oceno rezultatov gospodarjema v pivem polletju, ki jo pripravlja občinski izvršni svet, morajo obravnavati vsi organi in organizaaje v občini ter sprejeti konkretne stabilizacijske programe. Poudarili so, da se mora bolj kot doselej vključevati v vsa prizadevanja tudi medob-č in ska gospodarska zbornica. Izvršni svet skupščine občine Velenje bo organiziral delovne posvete s poslovnimi organi in analiziral, kako vplivajo ukrepi glede zmanjševanja uvoza in zamrznjenih cen na gospodaije-nje v posameznih tozdih. Pire-veriti je treba tudi smotrnost načrtovanih investidj, pospešiti izvoz, zaustaviti rast proizvodnih stroškov in sprejeti druge ukrepe za zagotovitev večje stabilnosti v gospodaistvu naše občine. Izvršni svet bo prav tako izvedel celovito oceno poslovanja v prvem polletju letošnjega leta in predlagal ukrepe za odpravo ugotovljenih slabosti v velenjskem gospodarstva Pospešiti je potrebno uresničevanje stališč RS ZSS o prido- kov je bilo le sedem in z veliko mero delovne vneme so uspeli, navkjub vsem neprilikam. Največji problem so bila seveda sredstva in tudi tega so uspeli razrešiti. Že omenjenih sedem začetnikov aktije je skupno prispevalo 200.000 dinaijev, okoliški prebivalci so prispevali še nadaljnjih 100.000, krajevna skupnost je primaknila 80.000 dinarjev, prav toliko gozdno gospodarstvo Nazaije. Po svojih močeh pa sta priskočila na pomoč tudi Gorenje — Lesna industrija GLIN Nazaije in Zgomjesavinjska kmetijska zadruga. Najbolj so se seveda izkazali krajani Poleg samoprispevka v obliki denaija, lesa ali obveznic, so opravili tudi ogromno prostovoljnih delovnih ur. Posamezniki jih imaio na spisku tudi po 90 in še 70 traktorskih po vrhu. Pomagali so jim tudi drugI V soboto dopoldne so člani gasilskega društva Pobrežje urejali bankine in tako dali prispevek k uspešnemu zaključku akdje. Na Homcah sicer pravijo, da je bilo nepotrebnih nesporazumov in nasprotovanj posameznikov kar preveč, pa vendarle bo tudi tokrat obveljala trditev, da je v slogi moč. JANEZ PLESNIK bivanju in razporejanju dohodka ter uresničevanje načela delitve po delu. Prav tako je treba preveriti uresničevanje programov, ki so jih sprejeli delavski sveti Občinski koordinaajski odbor bo ugotovil probleme, ki jih povzročajo stabilizadjski ukrepi in jih v občini ne moremo samo razrešiti ter te probleme posredovati ustreznim republiškim oziroma zveznim organom. Vse OZD, SIS, gospodarska zbornica, izvršni svet in družbeno politične organizacije so dolžni sproti obveščati občinski koordinaajski odbor za gospodarjenje o vseh ukrepih za stabi-lizadjo gospodatstva, ki jih sprejmejo v posameznih sredinah, da bo lahko odbor operativno usklajeval aktivnost na tem, izredno pomembnem področja Odbor je nadalje menil, daje treba zagotoviti sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, in za to nalogo še posebno zadolžil izvršni svet, občinski svet zveze sindikatov in temeljno banko Ve lenje. V večji meri kot doslej, se morajo v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva vključevati sredstva javnega obveščanja. Ta morajo, bolj kot doslej, ob-' veščati delavce o trenutnem položaju v občini ter o težavah in tudi uspehih, ki spremljajo naše gospodaistvo. , JOŽEKONDOLF V soboto so poprijdi za delo pobre&i gasilci V mesecu septembru 197] bila opravljena predlok razprava, ki jo je razpisal ie|| lišci sekretariat za uiba Na njej so bile podane dok smernice in zahteve. Investicijski program je izdelan v mesecu marcu 15 Pregledala ga je posebna koi ja, sprejel pa izvršilni a skupščine samoupravne ko nalne interesne skupnosti pregledu in sprejemu in ves skega programa se je takoj stopilo k zbiranju lokadjske kumentacije in izddavi glavi projekta. Zbiranje lokadjske di mentadje pa ne poteka predvidevanjih Vzrok za za do je predvsem v tem, ker j posege v naravo, zlasti za f stavitev vode iz ene občin drugo, potrebna vrsta sogl 1 Iz daji teh pa se nekateri pi! ni upirajo in postavljajo i1 zahtev, da bi bile posledici " segov kar najmanj vidne. [ Po predlogu plana naj bi & pridobljena vsa soglasja, tokac c dovoljenje, glavni projekt in gn I no dovoljenje do 15. 8. 197) ' datum pa tudi pomeni rok za p E* tek gradnje. Zaključek izgradnj r na cevovodu in na čistilni nape r po predlogu plana predvidena 5. 1980. Predviden plan izgn j bo mogoče izvesti le v prima 1 ne bo težav pri dobavi op 1 zlasti cevi, opreme za čistilno n vo in drugega materiala. Samoupravna komunalna na skupnost Velenje si ves " prizadeva, da bi bila izgradn hitreje končana. Po pregleduj ljenega dela je bilo to ste kratkem času, saj traja običa; stopek za take posege do Omeniti je treba še težave, i bilo na voljo potrebnih dolgol raziskav. Vse so morale biti iz sedaj. Poleg težav, ki so povzročij kasnitev izdelave investicijsko nične dokumentacije, obsl velike težave glede zagoM finančnih sredstev, ki se zbir podlagi že navedenega odloka.1 stva se zbirajo skozi četo osnovi porabe vode. Izredni p vek pa tudi ne doteka red celo leto 1979 bi moralo razširjeno reprodukcijo 48,700.000,00 din od tega je 6. realizirano le 10,864.57" neodvedeno na žiro račun pa 10,005.988,00 din, Ker j biti pred pričetkom del pri j investicije zagotovljena vsa i je pristop k pridobivanju f času omejitve zelo težak, pričetek del gotovo zakasnil | Za premostitev kritičnega S oskrbo vode, se je pristQp~ gradnji zajetja s črpališčem t i Ici kjer bodo pridobili 40 Ij Voda iz tega zajetja boj na obstoječi industrijski..« termoelektrarn Šoštanj, — j Znova o Pavličevem - • Nekajletni napori za preureditev maloobmejnega prehoda na Pavičevem sedlu Vj za /notorni promet zaradi nerazumevanja avstrijskih oblasti še niso rodili Nesporno zanimanje sosednjih občin Železna kapla in Globasnica Gornja Savinjska dolina je nedvomno zemljepisno zaključena cdota in prav zato je Pavličevo sedlo edina možna povezava s sosednjimi kraji v republiki Avstriji Skupščina občine Mozirje in njena komisija za mejna vprašanja si zato že dolgo časa prizadevata, da bi ta mejni prehod preuredili najprej v maloobmejni prehod za motorni promet in kasneje tudi v mednarodni Pobud, razgovorov in načrtov je bilo doslej obilo, prav tako pa avstrijske oblasti doslej nikoli niso pokazale ustrezne mere zanimanja in razumevanja za rešitev tega problema. Maloobmejni prehod na Pavličevem sedlu so prvič odprli v začetku junija leta 1969, podlaga zato pa je bil meddržavni sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. V letnem času je prehod odprt od začetka maja do konca septembra ob petkih, sobotah ter nedeljah in ob naših in avstrijskih državnih praznikih Doslej je namenjen le za prehod pešcev. Z jugoslovanske strani je do prehoda speljana cesta 2. reda in so torej zagotovljeni vsi pogoji za preureditev prehoda v maloobmejni prehod za motorni promet. Z ureditvijo ceste tudi na avstrij-dci strani ne bi imeli nobenih težav, vendar doslej za kaj takega tamkajšnje oblasti niso pokazale niti kančka razumevanja, kljub nespornemu zanimanju sosednjih občin Železna Kapla in Globasnica. Za naše rojake na avstrijskem Korošcem bi bil tako urejen prehod vsekakor velikega pomena, pot do matične domovine pa nekajkrat krajša kot sedenja preko Dravograda. V letošnji jeseni se bo v Železni Kapli sestala mešana jugoslovansko- avstrijska komisija za obmejno sodelovanje. Na I tem zasedanju bodo slovanskega dda komisije: poudarili naša stališča isL nja, ki se navezujejo na ni prehod. Ob tem v občini poudarjajo, da bi: celoti podprli stališča d[ Ravne na Korošcem, ki si | no s svojo krajevno skupi Cma in sosednjo občino basnica ter njenimi pieb prizadeva za ponovno o mejnega prehoda Kopra Luže. Pri tem velja pou da ravenska občina v podpira tudi napore mo občine in poudarja, da ii reševanje problema na Pavličevem sed Na bližjem zasedanju jugoslovansko- avstrijske misije pa naša stran odstopiti od že znanih ki ne povezujejo piel Pavličevem sedlu s Koprivna. JANEZ Petek, 17. 8. 1979-Radivoj Sobota, 18. 8.1979 - Helena Nedelja, 19. 8. 1979- Marijan Ponedeljek, 20. 8. 1979 — Bernard Torek, 21. 8. 1979 - Timotej Sreda, 22. 8. 1979-Marija Četrtek, 23. 8. 1979- Rozalija Zdravniki v zdravstvenem domin Vdenje 17. 8. 1979 dr. Žuber (dnevni); dr Nlatek (nočni) 018. 8. 1979 dr. Kotnik (notranji dležurni) 19. 8. 1979 dr. Kotnik (notra-i nji cfležurni) , 20. 8. 1979 dr. Žuber (dnevni; dr. Kralj (nočni) se< Zobozdravniki v zdravstvenem domu Vdtenje 18. 8. 1979 dr. Anica PISTOT-NIKC, Tavčarjeva 19, Veleige 19. 8. 1979 dr. Anica PISTOT-NIKC, Tavčarjeva 19, Velenje Vettetinarji veteerinarske postaje ŠoSttaq Od 17. 8. do 23 . 8. 1979. Ivo c ŽA(GOZEN, aipl. vet. Velenje. Vrntjačke Banje 7 | mali (1- ■. oglasi vrata 80/210, razen dveh oken vse zastekleno, vzidano, še nerabljeno 50 % ceneje. Informacije Brinovec, telefon 850-780 (zvečer) ali 850-400 (dopol-dna). Ivana Bnnovec, Šalešak 2 d, Velenje. VZGOJITELJICA išče sobo v Velenju za določen čas. Informacije Sinigajda, Jenkova 15, telefon 851-171. PPRODAM barvni televizor AKTVAMARIN, še v garanciji, možžnost obrokov. Zven ko Ko-• renjijak, Šaleška 19/12, Velenje. PPRODAM čoln MAESTRAL , 9 ion motor IOMOS 4, rabljen s 10 drji, cena 13.000- din, mo-iJ ženi tudi kredit, in kotno sedež-u no j garnituro - razstegljivo, staro : 2 leti. Milan Pušnik, Cesta 13 Tajcjcev 2, Šoštanj. i!' :';CCENJEME STRANKE obve-Jčanm', da je odprt nov frizerski saHoon na Cesti VIL, štev. I -ŠaldeicGorica. Lahko se naročite htudidi po telefonu 850-590 -Jildca Suhel. S SPREJMEMO V UK slašči-čarsisKo vajenko - Slaščičarna MoibVh, Šoštanj. t UGODNO PRODAM pohi-štvero za dnevno sobo (sedežna garrrnjtura, miza in nizka omara). Birsrsa, Šercerjeva 17, Velenje (telelefon 850-794). P PRODAM v Slovenjem Gradca n novejšo hišo, „Celotno vsoto ni nujno takoj plačati." Dr. Jozozef Benka, Slovenj Gradec, Sejnjmiška 18. PPRODAM OSEBNI AVTO Citritroen (spaček) letnik 73. In-fornrmacije Mastnek telefonska števev. 850-783 (popoldne). Miliilan Mastnak, Jenkova 3, Ve-lenj prej. r - • Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamk, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitovi ; 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslor Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjet (za inozemstvo 360 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. •Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Nono mesto, tisk tiskarn „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnep sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarj 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. RAZPRODAJA moške, ženske in otroške POLETNE KONFEKCIJE in OBUTVE tudi letos v veleblagovnici nama VELENJE od 15.8.1979 od 15.9.1979 30-40% znižanje prodajnih cen I • nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici SODOBNA OPREMA V Taboru v Savinjski dolini so pretekli konec tedna slovesno proslavili obletnico ustanovitve partizanske tehnike Cankar in praznovanje združili s srečanjem partizanskih tiskarjev Štajerske. Slovesnosti se je udeležil tudi član sveta federacije Franc Leskošek - Luka in zbranim partizanskim tiskaijem spregovoril o izrednem pomenu dejavnosti ki so jo v času NOB opravljali z razmnoževanjem slovenske besede. (J. K) Že nekaj časa velja na Koroški cesti v Velenju nov prometni režim. Postavljeni so znaki, ki prepovedujejo promet s tovornjaki z več kot 3,5 tone nosilnosti (čeprav znak prenekati šofer Komunalnega centra, Dinosa, pa tudi Ere še „ne pozna"), ostali pa so znaki, ki usmeijajo šoferje, ki pripeljejo v Velenje, po stari poti do centralnega skladisča Ere, pa do skladišča Dinosa. Prav bi bilo, da bi te usmerjevalne table čimprej odstranili in jih namestili na novi dovozni cesti do velenjske skladiščne cone. (B. Z.) Pretekli teden je marsikoga zmedla tabla na križišču Foitove in Ce ljske ceste, ki je kazala smer Šoštanj proti Šentilju. Objestneži so očitno spet prišli na svoj račun in se poigrali z živci marsikaterega voznika, ki našega kraja ne pozna. Majhno „krco" pa si zaslužijo tudi tisti, ki so znak tako slabo namestili, da jo je mogoče mimogrede obrniti. (M.T.) Šaleška magistrata sicer ne bo končana v pre denem roku, vendar pa dela na njej v teh poleti dneh izredno intenzivno potekajo. Začeta so 4 na celotni trasi do vasi Gorenje, kjer smo li napravili gornji posnetek. V teh dneh pa naj pričeli tudi z asfaltiranjem tri kilometre dol| odseka skozi Lokovico. (J. K.) Plaketa ZZB NOV Jugoslavije v pravili rokah Združenje bcrcev NOV Solčava je letos prejelo plaketo zveznega odbora ZZb NOV Jugoslavije - 276 solčavskih borcev si je to priznanje nedvomno zaslužilo — Borci dosegajo uspehe prav na vseh področjih Solčava je gorska, obmejna in lepa vasica, na pragu najlepše doline vseh dolin - Logarske, objeta v venec Solčavskih planin, ki jo na obeh straneh ločujejo od prav tako enkratnih stvaritev narave — Robanovega in Matkovega kota. In še en vzdevek ji upravičeno pripada Ltt.. Solčava je partizanska vas. O tem nedvoumno pričajo dej-• stva. Nacistično divjanje in rteror sta Solčavo zajela že prvo leto druge svetovne vojne. Že takrat so v zapore in taborišča . morali prvi krajani Leto kasneje so v kraju padli prvi talci, v leto 1942 pa segajo začetki organiziranega odpora. Pomladi leta 1.943 so Solčava množično ■ krenili v partizane, v okoliScih gorah pa so našle svoje mesto številne partizanske bolnišnice. i Tri ss sprejeli še družbeni dogovor o idej ne ne m in družbeno-ekonomske izobrfcraževanju. Preverili so tudi de-janskske materialne možnosti združenega a dela in so v skladu z načeli izkorbriščanja delovnega časa pripravili in n izvedli skrajšane in vsebinsko najbobolj zanimive programe. S to odločočitvijo so se občinska vodstva družbžbe no političnih organizacij, dela vskaka univerza in klub samouprav-ljalcevev želeli izogniti preobremenitvi slušatiateljev. ftifti vsaki izobraževalni obliki so organanizatorji pripravili razgovore in ankete med slušatelji Rezultati so vsekakor zanimivi in bi bili nemara najbolj zanimivi za tiste, ki se jim seminarjev ni zdelo vredno udeležiti Udeleženci posameznih seminarjev so vedno izražali željo in potrebo, da bi se takšne izobraževalne oblike vrstile pogosteje. Pritoževali so se nad slabo udeležbo na posameznih seminarjih, in med drugim pomeni tudi nesmotrno koriščenje družbenih sredstev in za katero je primeren le en izraz - neodgovornost. Ob tem pa velja poudariti, da neodgovornost ne velja le za tiste, ki se seminarjev niso udeležili, pač pa še v večji meri za tiste, ki bi udeležbo morali zagotoviti in vedno najdejo vrsto izgovorov za svojo neodgovorno delo. Seveda vseh ne kaže metati v isti koš. Kljub temu, da so motali v minuli izobraževalni sezoni nekaj seminarjev zaradi slabe udeležbe preložiti, pa bi vendarle veljalo omeniti tiste sredine, ki so se še posebej izkazale. Sem sodgo Gorenje - temeljne organizacije Mali gospodinjski aparati Nazarje, Fe riti - enota Ljubno, Vegrad, temeljna organizacija Ostrešja Ljubno ter Železarna Ravne - temeljna organizacija Ko vinarstvo Ljubno. Zagotovo ne bi bilo odveč, če bi se po njih zgledovali tudi drugi in bi ob tem nekoliko omilili svoje tarnanje o prevelikem izpadu proizvodnje, o boleznih, o ogromni preobremenjenosti in še o čem. JANEZ PLESNIK od Matkovega kota, preko Logarske doline, do Robanovega kota. Naskrivaj načrtujejo tudi vodiča, ki bi opisal vse poti partizanske sanitete na Solčavskem in hkrati prikazal še vse ostale zgodovinske in naravne znamenitosti tega področja. To bi bila hkrati velika spodbuda razvoju turizma, zlasti za kmetije, ki se že in še bodo preusmerili vkmečki turizem. Uspehov in načrtov imajo torej obilo in niso vezani le na svoje področje, čeprav je razumljivo, da v nobenem primeru ne zanemarjajo skrbi za svoje članstvo. Njihovo še večjo aktivnost pa omejuje pomanjkanje sredstev. Dela solčavskim borcem nikoli ne manjka, pa volje tudi ne, čeprav ne smemo prezreti dejstya, da ogorčenje med borci in drugimi krajani Solčave prav v tem času neusmiljeno raste in jim kdaj pa kdaj tudi jemlje voljo do dela. Vzrok zato je gradnja novega trgovskega in turističnega objekta v Solčavi in skrajno neodgovorno ravnanje tistih, ki načrte zanj pripravljajo. Temeljni kamen že nekja let prerašča plevel, načrti pa še danes niso . pripravljeni Kakšne težave jim to zavlačevanje povzroča pri zagotavljanju sredstev, ni treba posebej poudarjati, pa tudi sicer bodo imele posledice takšnega obnašanja številne razsežnosti Pri vseh njihovih uspehih, pri vseh problemih in težavah, ki jih razrešujejo, pa ne smemo pozabiti na ne-deljeno pomoč, ki jim to nudijo koroški borci in v Solčavi upajo, da bodo uspeli tudi tokrat, čeprav je stanje res zaskrbljujoče. In zakaj pravzaprav vse to pisanje? Zato ker je združenje borcev NOV Solčava le eden zmed letošnjih dobitnikov plakete, ki jo zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije podeljuje za izjemne uspehe pri delu in razvoju borčevske organizacije in pri uresničevanju ciljev za katere se zavzema. V Solčavi so si jo nedvomno zaslužili JANEZ PLESNIK C Moč partizanskih tehnik V Taboru v Savinjski dolini so se minulo soboto srečali partizanski tiskarji Štajerske—Neprecenljiv pomen slovenske tiskane besede v času NOB Prvič v povojnem obdobju so se preteklo soboto v Taboru v Savinjski dolini srečali partizanski tiskarji Štajerske in vsi trije, ki so kakorkoli sodelovali pri delu partizanskih tehnik oziroma tiskam. Odveč je poudarjati, kako pomembno vlogo je slovenska tiskana beseda odigrala v boju proti okupatorju, kako blagodejno in božajoče je delovala. V času, ko je bilo čutiti njeno največje pomanjkanje, so na Slovenskem zrastle številne tehnike. Iz skritih partizanskih tiskarn, kjer so ilegalno neprestano drdrali tiskarski stroji so prihajale dragocene informacije, ki so slovenskemu narodu vlivale v lastno moč, v učinkovitost osvobodilnega gibanja in v končno zmago. Spomini tistih, ki so opravljali te nadvse pomembne naloge v večnem strahu pred izdajstvom, so zato nadvse zanimivi in dramatični Na srečanju v Taboru je bilo slišati prenekatero teh co, nemška hajka ni uspela, ker smo delali pod zemljo in bili dobro skriti. Do bunkerja smo hodili po vodi tako, da nismo puščali za sabo niti najmanjše sledi Tiskali smo vse do konca vojne, ko smo opremo prepeljali v velenjski rudni," je zaključili Gorogranc, vodja tehnike Leo, v kateri je delalo osem tiskarjev. Lojze Ahtik-Borut pa je ostal v tehniki Kajuh, kije delovala ne obrobju Mislinjske doline. Dela v partizanski tiskarni se takole spominja: ,,Ko je septembra leta 1944 zaživela tehnika Kajuh, je v njej delalo devet tiskarjev. Vodil jo je Milivoj Hohnjec, ki je bil inženir v velenjskem premogovniku. Bunker smo gradili v samotni globači pod zemljo, le majhno okno je gledalo na svetlo, sicer pa je bila streha prekrita z drevjem in drugimi različnimi rastlinami Seveda smo tudi mi skrivali svoje sledi tako, da smo hodili po vodi V tehniki Kajuh smo tiskali različna radijska poročila, razne letake in časopis Novi čas, ki je izhajal vsak drugi dan. Za vse to smo uporabljali dva ciklo-stilna in dva pisalna stroja. Potreben material smo dobivali v glavnem iz Slovenj Gradca in od nabavljačev tehnike Cankar, ki je delovala v Taboru. Tiskali smo podnevi ponoči pa kuhali Bližnji kmetje so nas redno obveščali o nemških hajkah, tako, da bunker ni bil nikoli izdan. Marca leta 1945 so nas povsem slučaj- Alojz Ahtik zgodb, nam pa sta o svojem tiskarskem delu pripovedovala Velenjčana Tone Gorogranc in Alojz Ahtik. Oba sta delala najprej v tehniki z imenom Skovik, ki so jo avgusta leta 1944 postavili v Škalskih Cirkovcah. Ze septembra istega leta so to tehniko preselili in ji dali ime Kajuh.. Nov objekt so postavili blizu gradu Vodriž pri Šmiklavžu v bližini Slovenj Gradca. V tiskarni Kajuh je takrat delalo deset tiskarjev, med njimi tudi dve ženski - ^ „Iz slovenjgraškega okrožja sem bil premeščen na šoštanjsko območje z nalogo, da tu ustanovim tehniko," je povzel besedo Tone Gorogranc, s partizanskim imenom Silvester. „V Andražu pod goro Oljko smo si izkopali bunker in v njem je začela delovati tehnika, imenovana Leo. Oprema je bila kar dobra, saj smo imeli tudi radijski sprejemnik, preko katerega smo vsak dan poslušali oddaje iz New Vorka, Londona in Moskve ter zapisovali vesti Te vesti smo natipkali jih razmnožili in nato-vsak drugi član pošiljali v okrožje, in seveda še naprej. Poleg tega smo tiskali tudi druge stvari, predvsem različne propagandne letake in podobno. Opremo smo si zagotovili kar sami ko smo napadli tovarno nogavic na Polzeli in jim odnesli stroje, ki smo jih potrebovali Papir so nam dobavljali naši sodelavci, enkrat pa smo si ga priskrbeli sami, ko smo napadali Dobrno. Naše tehnike Nemci niso nikoli odkrili, čeprav smo bili izdani Kjub gostim sovražnikovim vrstam, ki so prečesale goro Oljko in okoH- Tone Gorogranc no odkrili Nemci Po kratkotrajnem streljanju so se umaknili, ker si niso upali v bližino bunkerja. Mi smo se pravočasno umaknili v gozd in potem, ko je streljanje prenehalo, odpeljali na dveh vozovih vso opremo v zapuščeni bunker, nedaleč stran. Cez dva dni so se Nemci vrnili in 400 njihovih vojakov je napadlo bunker z mitraljezi in bombami na koncu pa so ga zažgali Mi smo vse to opazovali na varnem, z Lesiakove kmetije na Gra&i gori. Pri tem napadu ni bil nihče naših ranjen in že čez štirinajst dni smo si postavili nov bunker, kjer smo nato nemoteno delali do konca vojne," je Lojze Ahtik sklenil svojo pripoved. Oba pa sta se dodala: „To je prvo povojno srečanje štajerskih partizanskih tiskarjev in nekateri smo se tukaj srečali prvič po osvoboditvi Obrazi so še znani čeprav se mnogi poznamo le po partizanskih imenih. Nadvse prijeto nam je in želimo si da bi se srečali večkrat, še v večjem številu kot tokrat." JOŽE KRAJNC Krajane seznaniti s potekom akcije Priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti potekajo v krajevni skupnosti Podkraj—Kavče v dveh delih — Aktivno vključevanje vseh krajanov V krajevni skupnosti Podkraj -Kavče, so priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti ta čas v polnem teku. Kot je povedal predsednik krajevne konference SZDL Franc Vedenik, so se priprav lotili nadvse resno ter odgovorno in jih razdelili na dva dela. Najprej so se posvetili pred- Mar znanje res ni pomembno!? vsem pospešenemu oblikovanju vseh potrebnih dokumentov, zlasti pa pripravi obrambnega načrta, načrta delovanja civilne zaščite in delovnega načrta narodne zaščite. Ugotavljajo, da so na tem področju še nekoliko v zaostanku, ki pa ga bodo skuša li čimprej nadoknaditi Na sestankih s krajani bodo ugotavljali, če je obrambni načrt ustrezno izdelan in ali vsebuje vso varnostno problematiko, ki se na področju te krajevne skupnosti lahko pojavi Na osnovi varnostne ocene so ugotovili, da je stanje zelo dobra V drugem delu akcije pa predvidevajo usp in enot s področ priprav, predvsem enot civilne in narodne zaščite ter delo s pripadniki teritorialnih enot vse priprave so seveda usmerili k zaključku akcije, ki bo 30. septembra, v kateri bo osnovna aktivnost v krajevni skupnosti sposabljanje organov področja obrambnih Podkraj-Kavče namenjena odkrivanju in preprečevanju delovanja diverzantskih skupin. S potekom akcije bodo pravočasno obvestili vse krajane, da bodo lahko čimprej aktivno sodelovali v njej. Pripravili bodo več sestankov krajanov in družbeno političnih organizacij, kjer se bodo seznanili z vso problematiko s področja obrambnih priprav. Načrtujejo pa tudi nekaj predavanj o delu civilne in narodne zaščite. Z v sem tem tri, kot so povedali radi dosegli, da bo v vseh krajanih prevladala zavest, da lahko za družbeno samozaščito največ naredijo sami z lastnimi pobudami za reševanje različnih tovrstnih vprašanj. Naloga civilne in narodne zaščite ter vseh družbenopolitičnih organizacij pa je, da nenehno izpopolnjujejo obrambni načrt in da so vedno pripravljene na akcijo. BORIS ZAKOŠEK 4i\* Številka 32 (494) - 17. avgusta 1911 TOK Šoštanj: pomanjkanje gozdnih delavcev Kljub prizadevanjem temeljne organizacije kooperantov Šoštanj Gozdnega gospodarstva Nazarje mnogi lastniki gozdov še vedno nedovoljeno sekajo in prodajajo les - Pogovor z direktorjem, Vladom Gorlovom in vodjem prodaje, Ivanom Ramšakom V okviru gozdnega gospodarstva Nazaije deluje tudi temeljna organizacija kooperantov Šoštanj, ki združuje 2114 gozdnih posestnikov. 0 poslovanju te temeljne organizacije, težavah in načrtih smo se po-govaijali z direktorjem, Vladom Gorlovom in vodjem odkupa, Ivanom Remšakom V občini Velenje je 7.446 ha zasebnih gozdov. To področje je razdeljeno na šest revirjev, ki so vdiki od 800 do 1400 ha. Reviije nadzorujejo gozdarski tehniki. Ivan Ramšak Glavna dejavnost temeljne organizacije kooperantov, v kateri je zaposlenih trinajst delavcev, je odkazilo lesa za sečnjo, odkup lesa, gojitev gozdov, gradnja in vzdrževanje gozdnih cest ter varstvo gozdov. Direktor Vlado Gorlov je povedal, da so za letos planirali posek 13.600 kubičnih metrov iglavcev in 1.400 kubičnih metrov listavcev. V letošnjem prvem polletju so odkupili le sedem tisoč kubičnih metrov lesa in tako torej niso dosegli predvidenega plana. Še vedno se srečujejo z nedovoljenim odsekom in prodajo lesa. Naša sogovornika sta menila, da so kazni, ki jih morajo poravnati kršitelji, pre-mile in se bo moralo na tem področju kaj spremeniti Pred časom so uvedli gozdarsko inšpekcijo, ki se je aktivno Tudi letos bodo brali knjige Delavci Gorenja, udeleženci nove bralne akcije, bodo morali do novembra prebrati najmanj tri knjige, dva prozna teksta in zbirko pesmi — Srečanje z ustvarjalci V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so objavili zbor leposlovnih del, ki jih bodo v okviru nove bralne akcije prebirali njihovi delavci Gre za nadaljevanje lani začete akcije „De lavec pisatelju nagrado zvestobe", ki pa letos ne bo imela tekmovalnega značaja. Tisti, ki se bodo odločili za sodelovanje v bralni akciji, bodo morali prebrati najmanj tri knjige, dva prozna teksta in zbirko pesmi Se znam del pa je naslednji: Zvezde in križi (Marjan Kolar), Trenutki in leta (Leopold Suhodolčan), Očeta Vincenta smrt (Peter Božič), Pandorine sence (Pavle Zidar), Tujec v Emoni (Mira Mihelič) in Nioba (Karel Grabeljšek) ter pesmi Toneta Pavčka, Gregorja Strniše, Miroslava Košute in Jožeta Snoja. V okviru letošnje akcije ne bodo ocenjevali oziroma izbirali del, kot je bil primer lani Število izposojenih del bo dokaz, katera dela so ddavcem Gorenja najbolj všeč. Sicer pa se bodo udeleženci letošnje bralne akcije srečali novembra, ko bodo to svojstveno manifestacijo sklenili na literarnem večeru z ustvarjalci del. Knjige, ki jih bodo prebirali, pa bodo z žrebom razdelili med delavce -bralce. (Ma) vključila v razreševanje teh problemov. Trudijo pa se tudi, da bi kmete seznanili v vsemi ugodnostmi, ki jih imajo ob prodaji lesa. Za vsak prodan kubični meter prejmejo krajevne skup nosti po 15 dinarjev za urejanje gozdnih cest, v lanskem letu pa so prejele dodatno še po 25 dinarjev. Viške, ki jih ima temeljna organizacija kooperantov v primeru, če gospodari uspešno, pa razdelijo kmetom, odvisno po količini oddanega lesa. No, kljub vsemu je še nekaj krajevnih skupnosti, v katerih še mnogo kmetov ne odda vsega lesa temeljni organizaciji kooperantov, vendar upajo, da bodo v prihodnje to zatrli Izredno pomembna naloga te temeljne organizacije je tudi gojitev gozdov. V letošnjem letu bodo na območju občine Velenje pogozdili približno tri ha površin. Poleg tega pa planirajo pogozditev še jase v Belih vodah, velike pet ha. Za to so namenili sredstva razširjene reprodukcije. Za pogozdovanje bodo pripravili nekaj več kot deset ha površin. Obžeti bodo morali 65 ha mladja, očistiti okdi 26 ha in razredčiti šest < ha. Nekaj sredstev so namenili tudi varstvu gozdov. Nabavljajo razno krmo za ptiče, ki uniču- sektor, sedaj pa jih v največji meri lastniki gozdov sami Posebej si prizadevajo tudi, da bi gozdne površine v občini Velenje ostale enako velike, ali pa bi se celo povečale. Ker se površina gozda v dolini manjša, poskušajo to nadoknaditi s pogozdovanjem v višjih legah. Naša sogovornika sta povedala, da jim je to v veliki meri v zadnjih letih tudi uspelo. Kadrovsko so v tej temeljni organizaciji dobro zasedeni, srečujejo pa se s pomanjkanjem gozdnih delavcev. Ti delajo v izredno težkih delovnih pogojih. Šele pred nekaj leti so dosegli, da imajo njihovi sekači benificirani delovni staž, vsi drugi gozdni delava pa tega nimajo. Ker posluje temeljna organizacija kooperantov Šoštanj z gozdovi kmetov, so oblikovali samoupravne organe tako, da so v vsakem samoupravnem organu tričetrt kooperantov in ena četrtina zaposlenih v temeljni organizaciji Posebno pozornost posvečajo tudi sodelovanju s šolami. Pripravljajo razne seminarje in predavanja, da bi mlade seznanili s pomenom naših gozdov. MIRA TAMŠE ... V teh dneh se v novo dcupno halo velenjskega VeplaSa seli cdoti proizvodnja šoštanjske temeljne organizadje združenega dda Galip dd proizvodnje Veplasa. Novo halo bodo odpdi v kratkem, v njej bodo poleg proizvodnii tudi upravni prostori. (Foto: B. Z.) . Vlado Godov jejo gozdne Škodljivce in podobna Za to bodo porabili okoli 30 tisoč dinarjev. , Posebna naloga temdjne organizacije kooperantov Šoštanj je tudi gradnja in vzdrževanje gozdnih poti. Za gradnjo takšnih cest so v letošnjem letu namenili 1,2 milijona dinarjev, za njihovo vzdrževanje pa 410 tisoč dinarjev. Ta dela je doslej opravljal pretežno družbeni SREČANJE MIMOGREDE Slavko Podmenik Mnogo je poklicev, prav toliko želja in hotenj, ki izvirajo iz otroScih sanj, okolice ali mode. Tudi mi smo ugotavljali, katerega od poklicev bi predstavili. Odločili smo se hote in nehote, celo povsem slučajno, za poklic poštarja. Naš izbranec je bil Slavko Podvratnik iz Šmartnega ob Paki O svojem ddu nam pripoved uje takole: ,,Ddam že 20 let in prav toliko let sem tudi poštar. To je že skoraj polovica delovne dobe. Kaj naj povem o poklicu Da je težak, predvsem pozimi. Poleti so normalni pogoji za delo na terenu, pozimi pa moram vložiti vdiko napora, da delo vestno in skrbno opravim Pošta mora biti oddana naslovljencu vsak dan, ne glede na vremenske razmere. Veliko opravka imam tudi z ljudmi Kot veste, pa delo z ljudmi nikoli ni laliko. Začetek je težak, dokler ne spoznaš ljudi, terena, pa tudi dela. Toda, vsega se navadiš Izboljšali so se tudi pogoji dela. Dobili smo nove prostore, pa tudi vozilo, čeprav je to zaenkrat še samo motor. Od vsega začetka pa smo morali hoditi peš. In to v tako razširjeni krajev^ ni skupnosti, kot je Šmarno ob Paki Verjemite, da ni bilo najbolj lahko. v__ Sedaj smo v Šmartnem trije poštarji Teren si razdelimo tako, da imam vsak mesec drugo delovno področje. Delovni dan se prične različno. Takrat, kadar moram v bdj oddaljene kraje, začnem ob 7. uri zjutraj in končam ob dveh. Ce pa nosim pošto samo po Šmartnem in bližnji okdici, pa od osmih do enih. Takrat moram odpraviti tudi pošto. Zjutraj, ko pridem na delovno mesto, najprej zložim pošto po obhodnem redu, nato dobim še denar in drugo. Brez malice pa tudi ne morem ostati, zato grem še na malico, potem pa na teren" . Slavko Podmenik Vprašali smo ga, kdaj je njegova zvesta spremljevalka in partnerica najtežja: „To je odvisno od dneva. Malo pošte je v poneddjek in torek, ostale dneve pa zelo velika Ob sredah, četrtkih in petkih naložim kar tri torbe, ker je ena premalo." je bil Slavkov odgovor na naše vprašanje." Novega leta se vsak boji Takrat je toliko pošte, da delam od jutra do večera. Pa sneg, mraz, za nameček pa še peš. Zato ni nič čudno, da me že pri poloviri odslužene delovne dobe vse boli Veliko kolegov odhaja iz poklica ravno zaradi tega, ali pa se invalidsko upokoji. Sam sebi se čudim, da sem tako ddgo ostal poštar. To delo imam pač rad in ga z veseljem opravljam, kljub težkim pogojem in premajhni plači Sicer pa je to pri nas že v navadi Tudi starejši brat je poštar, in to že celih devetindvajset let Korenina, ni kaj." „Potem vas je gotovo brat navdušil, da ste si izbrali ta poklic?" smo ugibali mi Slavko pa se je zasmejal in dejal: »Veste, takrat še ni bilo tako, da bi lahko izbiral ddovno mesto, ker jih ni bilo velika Samo, da si dobil delo. Tako sem tudi jaz prijel za prvo priložnost. Pa mi ni žaL Vsaj do sedaj ne!" Ko smo ga vprašali o prostem času je dejal, da ga nima velika Kolikor pa ga ima, ga izkoristi za delo- na-majhni kmetiji Sicer pa je aktiven v krajevnih organizacijah, še najbdj pri gasilcih, kjer je blagajnik že osem let. Pred tremi leti je dobil priznanje OF za aktivno delo v družbenopolitičnih organi-zadjah. O krajanih Šmartnega ob Paki govori samo pohvalno. Pravi, da so zelo dobri, pošteni, prijazni in delavni Še posebej so mu pri srcu krajani Skomega, ki skrbijo pozimi za cesto ali pa sami pridejo iskat pošta Na koncu pogovora smo ga vprašali še o željah. Dejal je: „Veste, za vse poštarje bi morali skrajšati delovno doba 40 let je le preveč. Pa tudi osebni dohodki bi lahko bili vigi Za delo na terenu so zdajšnje plače vsekakor premale. Ker smo dobili nove, sodobno urejene prostore, naj bi moji sodelavki pomagali še najmanj dve moči Prav posebnih drugih želja pa nimam!" Predno je Slavko vzel pot pod nogp, svojo sopotnico-torbo in odšel na teren, smo mu zaželeli veliko uspehov pri delu! J TATJANA KELENC _. k J Kljub slabemu vremenu zadovoljivi rezultati :n <4 go dražja. Prav zaradi tega si morajo v temeljni organizadji kooperantov, kot je poudarila direktorica Majda Naglost, dipL inž, prizadevati, da proizvodnjo kooperantom regresirajo v toliki meri, da je ta še stimda-tivna. Od kupi e cene kmetijskih proizvodov še vedno niso ustrezne, prav zaradi tega beležimo v Sloveniji precejšen upad staleža živine. V občini Velenje pa se lahko pohvalijo, da ta ni upadel in storili bodo vse, da bi ■5 Obisk v temeljni organizaciji kooperantov Ere Velenje — O uspehih, težavah in nalogah smo se pogovarjali z direktorico Majdo Naglost, dipl. in£ __Še bolj stimulirati kmetijsko proizvodnjo delavce. Razdeljeni so na delovne enote in sicer ima i, beni sektor enot Velenje, Ran in Šmartno ob Pa ld. kooperanti imajo tri iz^ na katerih lahko opravijo zadeve. Z ozirom na to, da izgub kmetijsko površino, kmeti proizvodnje pa ne želijo zniža| pridobivajo nove površine melioraajo. Ta ko bo vkratjj v Paski vasi melioliranih 30' kmetijskih površin, v jeseni naj bi meliolirali 30 ha v R nah. Pripravljajo še načrte melioracijo v Topolšici (20h in v Šentilju (100 ha). S poslovanjem v letošnje prvem polletju so v temelj organizaciji kooperantov, k dejala direktorica, lahko voljni, saj jim vreme ni naklonjeno, rezultati pa kljub vsemu zadovoljivi P no pa bo še mnogo prizadi širše družbene skupnosti, bomo le na ta način obdržati kmetijsko prd na takem nivoju, ali pa jo nekod še izbdjšali MIRA TAM V občini Velenje živi le osem odstotkov kmečkega prebi- v alstva. Ve čina kmetov je vezanih na temeljno organizacijo kooperantov Šoštanj, ki deluje v sestavu Ere Velenje. Prizadevajo si, da bi na majhni kmetijski površini, ki je še ostala, proizvedli kar največ hrane. Zaradi tega pomagajo kmetom pri usmerjanju in modemizadji njihovih kmetij ter regresirajo določene kmetijske panoge. V letošnjem letu so se srečevali s številnimi težavami, saj je kmetijstvo pomladi prizadejala pozeba, v mesecu juniju je bila suša, v poletnih mesecih pa v nekaterih delih naše doline, predvsem v Šmartnem ob Paki, še toča. Za radi tega so kmetje naše občine pridelali skoraj polovico sena manj kot v prejšnjih letih. Ta primanjklaj so skušali nadoknaditi s tem, da so kooperantom regresirali nakup umetnih gnojil in bodo tako z drugo in tretjo košnjo več pridelali Plan kmetijske proizvodnje so v tej temeljni organizadji izdelali na osnovi lanskoletnih rezultatov in na osnovi potreb. V letošnjem letu naj bi kooperanti naše občine oddali 1,9 milijona litrov mleka, 670 ton pitane živine, 690 ton piščancev, 31 ton hmelja, 20 ton pšenice, 9 ton ribeza ter 180 ton sadja. V letošnjem prvem polletju so letni plan oddaje mleka dosegli 47 odstotno, pitane živine 57 odstotno, piščancev 53 odstotno, ribeza nekaj nad sto odstotno, pše niče 75 odstotno. Hmelja pa bo po oceni kar 55 odstotkov manj, to pa zaradi tega, ker imajo največje površine v Šmartnem ob Pa ki, kjer ga je precej prizadela toča. In kako pokrivamo v občini Velenje potrebe po kmetijskih proizvodih? Pokrite so potrebe po mleku, še vedno pa proizvodnja ni tako velika, da bi pokrili tudi potrebno po mlečnih izdelkih. Z lastno proizvodnjo krijemo polovico potrošnje govejega mesa. Pridelamo pa kar 40 odstotkov več piščančje-ga mesa, kot ga v občini porabimo itd. V dolini vskao leto izgubljamo obdelovalno zemljo, proizvodnja v vi§ih legah pa je mno- Majda Naglost, 'dipl inženir, direktor ERA - TOK Šoštanj ga tudi obdržali Družbeni sektor te temeljne organizacije ima 280 glav goveje živine, v privatni reji pa je 2000 glav goveje živine, ki je namenjena za pitanje, 2.200 krav (mlekaric) in okoli 400 glav ostale živine. Pomembna naloga temeljne organizadje je tudi preusmerjanje kmetij. V naši občini je teren najbolj primeren za živinorejo. Vsako leto preusmerijo od 10 do 15 kmetij, ki lahko pri njih pod ugodnimi pogoji najamejo kredite. Poseben problem pa predstavlja najetje kredita za ureditev kmečke stanovanjske hiše. Pogoji za ta kredit so namreč tako neugodni (kmet bi ga moral vračati po 11 odstotni obrestni meri), da ga kmetje sploh ne morejo koristiti. Tako se mnogokje srečujemo z lepo urejenimi hlevi in sodobno kmetijsko mehanizacijo, hiše pa so stare. Tudi na tem področju bo potrebno v bodoče nekaj ukreniti V temeljni organizadji kooperantov Šoštanj je zaposlenih 45 ddavcev, preko poletja pa zaposlujejo tudi sezonske Šoštanjski stoletni „NA POMOČ" Bsilsko društvo iz Šoštanja slavi letos 100-letnico delovanja - prireditve Jutri in v nedeljo v Šoštanju osrednje slavnostne Za šoštanjske gasilce mineva etošnje leto v znamenju redke-l in izjemnega pomembnega ibileja- Sto let je tega, ko so v oš tanj u ustanovili gasilsko dru-tvo in začeli pisati prvo stran animive stoletne zgodovine, »lne pomembnih prelomnic in ividljivih delovnih uspehov. Ta Kaznik bodo šoštanjski gasilci eveda primerno počastih in nji-tovo slavje dosega vdiunec prav teh dneh, ko bodo jutri, v aboto 18. avgusta in v nedeljo 9. avgusta osrednje praznične rireditve. Skupaj l njimi bo ta jubilej coslavil r vsa Šaleška dolina, saj prav išoštanjsko društvo, kot tjstarejše, postavilo temelje ga-stva v njej. Kot rojstni datum društvu zapisali 1. junij leta 97. O d takrat pa do danes so elo šoštanjskih gasilcev opre-djevali različni mejniki, ld so iko ali drugače vplivali na dru-tveno delo. Med drugim je osebej pomembno leto 1918, so bivše nemško društvo »organizirali in v njem začeli Oveijev;ati slovensko. Že v ti-emčasiu so z različnimi stro-jvnimi predavanji skrbeli za ^sabljanje svojih članov, za obivanje podmladka, prire-i so šltevilna tekmovanja, zle-medtdruštvena srečanja, red-o tedensko vadili in se seveda lasili ma sleherni khc „na po-»oč". Tudi opreme je bilo ve d-0 več iin tako so neprekinjeno dali vsie do začetka druge sve-avne vojne. Ob okupatoijevem rihodu so tudi številni gasilci lijeli z:a puške v vrstah narod-oosovbiodilne vojske. Mnogi so idli, bih ustreljeni, umrli v »oriščiih, ali pa so jih izgnali, anje spominja danes plošča na Ditanjskem gasilskem domu. Prve remljeenih in izuijenih gasilcih encotah. Ob taki kadrovski tehniični okrepitvi je star nilski i dom postal kmalu pre-n. NMotorne brizgalne, prvi i in druga potrebna nema i so prisih k razmišljanju gradnjiji novega doma. Z vse-skoo družbeno pomočjo in itninm udarniškim delom ga-Icev, soo pred leti uspeli dogra-now sodoben dom, ki je tavljljal pogoje za nadaljnje kvalitetno delo. Tudi ta je postal kmalu premajhen in odločili so se, da zmogljivosti povečajo s prizidkom. Dograjen je bil že pred časom, svečano pa ga bodo izročili v uporabo prav ob praznovanju stoletnice. V društvu danes aktivno dela preko osemdeset članov različnih starosti, od pionirjev do gasilskih veteranov. Dobri rezultati na različnih tekmovanjih, uspešna posredovanja v različnih akcijah, učinkovito preventivno delo, vse to in še kaj kaže, da v društvu, ki se ponaša tudi z dobro sodobno opremo, posvečajo veliko skrbi nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov, da bi se slehernemu znaku sirene odzvali dovolj dobro pripravljeni. Sto let gasilskega društva Šoštanj — mesto pomeni zato tudi stoletje požrtvovalnosti, sanoodpove-dovanja, nesebičnosti, opravljanja plemenitih človekoljubnih dejanj, bdenja nad varnostjo občanov in stalne pripravljenosti za odziv klicu „na pomoč". Torej delovni jubilej, ki mu zaradi pomembnosti velja vsa pozornost in krepak stisk roke z najlepšimi čestitkami in željami za uspešno delo tudi v naslednjih desetietjih. Jutri in v nedeljo se bo zbralo v Šoštanju na stotine gasilcev iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik in iz zamejstva, številni gostje in drugi, ki bodo prišli predvsem iz Šaleške doline pa tudi od drugod. Praznovanje se bo pričelo jutri ob 19. uri s svečano akademijo v šo-štanjskem kulturnem domu, nato pa bo ob 21. uri bakljada po ulicah mesta z ognjemetom, kresovi in koncertom godbe na pihala. V nedeljo, 19. avgusta bo zaključni dan praznovanja naznanila budnica ob 6. uri zjutraj, uro pozneje pa se bo pričelo tekmovanje starih gasilskih brizgaln. Ob 9. uri se bo v gasilskem domu pričela slavnostna seja vodstva društva, na kateri bodo podelili priznanja, odlikovanja in plakete ter podpisali listino o pobratenju z gasilskim društvom iz Čazme. Ko bo na prireditveni prostor pred gasilskim domom prikorakala slavnostna gasilska parada, se bo ob 11. uri pričel najsvečanejši del prireditve, ki se bo zaključil ob 14. uri s koncertom godbe na pihala. Ob slavju šoštanjskih gasilcev so o pomenu praznika in o delu društva spregovorili nekateri člani. Povedali so tole: HINKO BOLHA, predsednik društva: ,,Naše društvo praznu- je stoletnico delovanja z neizmernim ponosom, veseljem in odgovornostjo od tistih prejšnjih generacij, ki so prispevale k temu slavju in ki nas obvezujejo, da požrtvovalno delamo še naprej, gojimo stoletno tradicijo in jo še bolj plemenitimo. V letih dosedanjega obstoja smo šoštanjski gasilci zabeležili vrsto lepih in pomembnih delovnih dosežkov. K temu pa je v veliki meri pripomogla izdatna pomoč krajanov, delavcev v združenem delu, raznih ustanov, družbeno političnih organizacij, društev in drugih, ki so vedno našli in še najdejo dovolj razumevanja za naše delo. Zato naj se ob vstopu v drugo stoletje zahvalim vsem, ki so prispevali svoj delež, posebno pa vsem bivšim in sedanjim gasilcem, ki so s pridnim delom omogočili, da danes praznujemo stoletnico uspešnega dela." MILOŠ VOLK, gasilski veteran, dobitnik „Gasilskega kipca" za 60-letno delo v gasilskem društvu: ..Šoštanjski gasilci smo v stoletne delovanju prispevali neprecenljiv delež k varnosti prebivalstva pred požari, poplavami in drugimi elementarnimi nesrečami. Zato gre zahvala vsem članom, od najmlajših do najstarejših, ki se vsestransko pripravljajo, da bi lahko opravljali to humano dejavnost. Biti gasilec ni lahko. Gasilec mora biti srečen, požrtvovalen, pošten in hraber, da žrtvuje tudi samega sebe, ko pomaga drugim." ALOJZ DOBNIK, poveljnik društva' „Kot ena družina si prizadevamo, da bi dostojno proslavili veliki jubilej. Veliko nas je, prizadevamo pa si, da bi med nas prišlo še več mladih. Da bi popestrili naše delo, gradimo ob domu tudi igrišča za rekreacijo. Nismo le gasilci, ampak pomagamo tudi prt različnih delovnih akcijah. Pojavljamo se, kjerkoli nas potrebujejo, zato želimo biti tudi dobro pripravljeni. Upamo, da bomo znali ohraniti in negovati stoletno tradicijo gasilstva v Šoštanju." MIRKO FERK, podpoveljnik dništva „V zadnjih letih smo vložili precej moči v gradnjo novega doma in prizidka. Dom smo postavili pred desetimi leti. Ko pa je postal premajhen, smo se lotili prizidka, ki ga odpiramo ob tej priložnosti. Za urejanje prizidka in okolice smo opravili več kot 6000 udarniških delovnih ur, pomagali pa so nam tudi šoštanjske termoelektrarne, krajevna skupnost Šoštanj, SIS za varstvo pred požari in drugi. V domu imamo na voljo pet garaž, delavnico, dve dvorani, pisarno, sanitarije in stanovanje za hišnika, kar nam za sedaj zadostuje." MARTIN TURK, vodja različnih akcij „Zelo sem vesel, da smo se tehnično tako dobro opremili, dosegli take rezultate in stanje pripravljenosti. Ko sem pred 36 leti postal gasilec, je bilo seveda vse drugače. Le z dobro opremo smo lahko pripravljeni vsak trenutek. Klicev na pomoč je v zadnjih letih manj, kar kaže predvsem na naše učinkovito preventivno delo. Upam, da bomo tako uspešni še naprej." KARL PUNGARTNIK, vodja avtopaika: „Ko sem stopil v gasilske vrste, je bila moja želja, da bi skrbel za avtomobile in ta želja se mi je uresničila. Opremo imamo dobro, saj stoji v naših garažah pet avtomobilov in tri sodobne brizgalne. Posebna zanimivost sta voz in brizgal-na iz leta 1924, ki nam ga je darilo društvo iz Družmirja. liramo namreč staro gasilsko opremo, zato je ta voz posebna dragocenost. Dobro skrbimo za našo opremo, saj je od nje in od naše izurjenosti odvisna uspe-šnost naših posredovanj." BRANKO URANJEK: Ko je gasilsko društvo Družmirje preselilo svoj dom v Lokovico, nas je osem gasilcev pristopilo k šoštanjskemu društvu Takoj smo se aktivno vključili v delo. kajti delovni pogoji so tu res neprimerno boljši, kot so bili v Družmirju. V novem okolju smo se počutili kot doma, ker so nas nadvse lepo sprejeli in upamo, da so tudi Šoštanjčani zadovoljni z nami. Veseli smo, da smo v društvo prišli prav v jubilejnem letu, zato bomo s pridnim delom skušali doprinesti praznovanju." ANTON LEVAR, tajnik dništva. »Društvo ima dokaj bogat arhiv o delu v preteklosti, čeprav smo se selili in marsikaj izgubili. Ta arhiv smo uporabili pri pisanju brošure o našem stoletnem delu. Posebej pa so zanimivi posamezni deli stare opreme. Zbiranje le-te je namreč moj konjiček. Imamo nekaj zelo starih čelad, trobento, zastavo, društveni trak in podobno. V vseh teh letih je bilo posebej pomembno delo z mladimi, saj .smo v Šoštanju razvili kar dva pionirska prapora. To se nam je seveda bogato obrestovalo, saj smo le na ta način dosegli, da danes ob stoletnici ugotavljamo velike delovne dosežke." JOŽE KRAJNC Namesto hmeljevk moderne žičnice V zadnjih letih se je način pridelovanja hmelja precej spremenil — Razgovor z enim od hmeljarskih starešin. Avgustom Podgorškom iz Šmartnega ob Paki Novoizvoljenca: hmeljarski starešina in hmeljarska princesa Prejšnjo nedeljo se je v Braslovčah končal že tradicionalni 17. praznik zelenega zlata. Prizadevni delavci turističnega društva Braslov-če so tudi letos prireditev dobro pripravili in organizirali Prireditev privabi vsako leto veliko obiskovalcev, kar daje še večje priznanje turističnim delavcem. Prireditve ob letošnjem praznovanju so se pričele že v petek s posvetovanjem hmeljarskih tehnologov Slovenije, nadaljevale pa so se v soboto s tradicionalnim odbojkarskim turnirjem za pokal turističnega društva Braslovče. Osrednji in hkrati zaključni del prireditve pa je bil v nedeljo, 12. avgusta na prireditvenem prostoru v Braslovčah. Tu so predstavili novega starešino in hmeljarsko princeso ter pripravili tekmovanje v hmeljarskih veščinah za veliko zlato kobulo. Na prireditvenem prostoru so se zbrali tudi vsi dosedanji hmeljski starešine. Med njimi je stekel pogovor o letošnjem pridelku in ker je tudi nas zanimala letošnja hmeljska letina, smo sc zapletli v pogovor s hmelj-skim starešinom Avgustom Podgorškom, iz Šmartnega ob Paki ,,Kako oziroma odkdaj se bavite s pridelovanjem hmelja? 2e moji starši so pridelovali hmelj. Kdaj so ga začeli pridelovati, ne vem. Spominjam pa se, da so sušili hmel) v začetku kar v hišah. Napravili so posebna stojala in nanje naložili lese s svežim hmeljem. Potem so močno kurili v krušno peč in še v dva ,gašpeija", hkrati pa tudi odprli okna, da je bilo čim več prepiha. Kako je to potekalo in kakšen je bil tak hmelj, si danes težko predstavljamo. Leta 1912 pa so zgradili hmeUsko sušilnico in pričeli s sodobnejšim načinom sušenja hmelja. Seveda pa ni bilo to nič organizirano. Še posebej ne trgovina, pri kateri so dobro zaslužili razni prekupčevalci. Med drugim se je dogajalo tudi to, da so po letih dobre prodaje nastopile krize in je cena hmelja padla celo na dva din ali pa ga nekateri sploh niso mogli prodati. Kmalu po drugi svetovni vojni ko sem prevzel domačijo, se je s pomočjo hmeljarske zadruge v Žalcu, začelo bolj organizirano pridelovanje hmelja. Dobili smo tudi planske zadolžitve, koliko ga je kdo moral sadit Šlo je za dragocene devize, ki jih takrat na drugi način, razen seveda še z lesom, ni bilo mogoče dobiti Po raznih reorganizacijah Hmezad a in z uvedbo modernejših načinov pridelovanja, smo danes prišli do tega, da sc ni treba bati, da ne bi mogli hmelja prodati ali da bi cena tako padla, da bi kdo propadel kot se je to tudi dogajalo. V čem je bistvena razlika med nekdanjim in današnjim pridelovanjem hmelja? Največ razlike je v "načinu pridelovanja. Danes mnogo najtežjih del opravimo s stroji. Zemljo obdelujemo strojno, s traktorskimi obrez al-niki obrezujemo hmelj, ga mpejju- Avgust Podgoršek jemo na vrvico enostavneje kot včasih in čistimo odvečne poganjke s škropljenjem. Strojno ga tudi obiramo. Zadruga pa ga zaščiti pred obleznimi in škodljivci Vse to ureja pogodba med pridelovalci in zadrugo. Dolina zelenega zlata je docela sprentnila podobo. Namesto kopic hmeljevk, so velike modeme hmelj-ske žičnice, ki pravzaprav tak način pridelovanja tu-ela vsaj za nastop na prvenstvu najboljših plavalcev Balkana. Sicer pa plavam že štiri leta in treniram redno vsak dan dvakrat pod vodstvom •trenerja Ervina Prislana. V času šolanja opravim prvi trening že ob 6. uri zjutraj, da lahko uskladim plavanje s šolskimi in drugimi obyeznostmi." Sedemnajstletna gimnazijka MARJETA HERLAH iz Velenja pa je bila ena najuspešnejših tekmovalk republiškega prvenstva za članice, ki je bilo pred dnevi na Jesenicah. Osvojila je naslov republiške prvakinje v disciplini 100 metrov kravi. tretja pa je bila v disciplinah 100 in 200 metrov hrbtno. „Za plavanje sem se odločila že pred leti, vendar sem s treningi nato za nekaj časa prekinila. Od takrat dalje, tri leta redno treniram vsak dan dvakrat Tudi jaz začnem v č asu šole že ob 6. uri zjutraj s trenerjem Ervinom Prislanom. Najprej sem plavala samo hrbtno, potem pa sem začela še kravi. Julija letos sem, kot edina predstavnica Slovenije, nastopila na državnem prvenstvu v Beogradu in na 100 metrov kravi zasedla peto mesto. Sem stalna članica republiške reprezentance in upam, da bom kmalu izbrana tudi v najboljšo jugoslovansko vrsto. Moja velika priložnost je izbirno prvenstvo v Kranju, kjer si z dobrim nastopom lahko zagotovim uvrstitev v reprezentanco za Balkansko prvenstvo in Mediteranske igre. To je seveda tudi moja največja želja. Zato, kar se da marljivo treniram, da bom dobro pripravljena startala na tekmovanjih, ki so pred mano," je povedala Marjetka Herlah. JOŽE KRAJNC skal teh lepih krajev Slovenije pa se mi, daje takšnih še prece Slovenijo so prevozili po d rn počez tudi zaradi populai kolesarstva oziroma kolesa ko voznega sredstva zlasti v se bencinski krizi. Voznikom mobilov pa so želeli še po povedati, da ceste niso rezervi za njih, ampak, da morajo kolesaiji, oziroma delovni člen gre s kolesom na delo, imeti ni svoje mesto. Se zlasti bo t membno čez nekaj let, ko se še bolj dušili v tem smai zraku, ki je vsak dan bolj ones Ta nenavadna ekipa je bila ni teden dni; torej so na dan po no prevozili več kot 140 km, temu pa v torek, v našem štvu, ko je bila pred njimi še skozi Mozirje in naprej do Ljubljani niso kazali pravih utrujenosti. Tudi nekih večji ali okvar na kolesih ni bi nekoliko smole je imel Tof, nekajkrat padeL „ Podobno kot ostali članii tudi jaz nisem preveč utiuje dejal Tof, ,,saj cele dneve p res na dvokolesih." Padce pa je opravičil: „Na vsakem kolesarjenju pride do padcev, tokrat i davek plačal pač jaz. Mor kazen, ker sem se spomnil te nosti. Padel sem trikrat, poi niso pretirane, bile bi pa Še n če bi bil padel na glavo," je »resnostjo' povedal. ,,V času, ko se vsi borimo) bolj čisto okolje, proti razno plinom, prizadevamo varčevil vseh področjih, postaja kola ne le šport, ampak tudi „dri potreba. S to našo vožnje dokazali, da se tudi brez b daleč pride, s kolesom pa še d je po naših cestah prijetno po s kolesom, da vendarle ni« obremenjene, da bi bilo koleg smrtno nevarno, kot slišimo; razdalje 100, 200 km niso pretirane, da jih ne bi moji magati povprečen državljan kolesom." Za konec našega pogovora Tone Fornezzi - Tof dejal; lica Velenja je pravi kolesan Mnogi bralci verjetno še ne kako lepe ceste imajo za kol mnogo lepše kot mi v Ljublji prepričan serp da bo tudi y Vi slej ali prej postalo koles množično." Zahvalili smo se jim za ol jim seveda zaželeli prijetno do cilja v Ljubljani ter, da bi vemu zgledu sledilo čim vej nov, še vedno velja geslo: 1 kolo za zdravo telo!" STANE Udeleženci kolesarjenja 1000 km po Slovenci pred našimi štvom §85£ iMiii i BiliM f i MBiižiiiiHrfi - ' v temeljni oiganizaciji združenega dela Toper Šoštanj je v teh čutiti, da se počitniško razpoloženje že umika pravi delovni Bnosti Stroji pridno delajo, še bolj pa delavke za njimi, ki se Itnem dopustu spet vračajo na delovna mesta. Proizvodnja teče OO paro in pridne roke vsak dan sešijejo nad 1500 različnih elov srajc. Pri tem pa je njihova vroča želja, da bi zastarele pogoje v starih prostorih kmalu lahko zamenjali s sodobno halo. (J. K.) 19-članski kolektiv velenjske Vrtnarije uspešno gospodari. Doslej so delali delavci v izredno težkih pogojih, saj niso imeli delavnic, garderob in podobnih objektov. Pred dvema letoma so pristopili k gradnji poslovno proizvodnjega objekta (na sliki) ki ga gradi GIP Vegrad Vdenje. Objekt bi moral biti končan že lansko leto. Upajo pa, da ga bodo predali namenu konec letošnjega. V njem bodo imdi delavnice, garderobe, hladilnico cvetja, delavnice, sanitarije, poslovne in druge prostore. Nedvomno bo objekt za zaposlene v tem obratu dokajšnjega pomena. (M. T.) etrebujejo obratno ambulanto nme sindikalne organizacije na rudniku lignita Velenje — Vključujejo se v razreševanje vseh vprašanj Francem Krivcem, predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata Pogovor s E2 t dikallne organizacije v ri -rorganizaciji rudnika Velenje so bile tudi letos ip .jaktivne in so se vale v razreševanje vseh problemov, s katerimi Čujejjo delava v delovni "it, ah ki so ibne za celotno združeno leSce doline, tem polletju so bile v lju naloge kot so avnavianje zaključnih iov^ obravnava stališč iHškega sveta zveze sindi-Slcmenije o pridobivanju ;por«ejanju dohodka in vljanjju načela delitve po aloge s področja srednje-planiranja, stanovanj-problematika, zdravstveno problematika prehrane v, izobraževanje, ter pro-invailidnosti in bolniških ov:. "o se nekaterih 'Sindikat se je letos o viključil v obravnavo nega poročila gospodaije-)brawnava je potekala, ta-ot vesdno, po sindikalnih nah, zaradi letnih do-nr pa bo zaključena šele v neh. Sicer, pa kot je po-Framc Krivec, lanskoletni sk -aikdje „zaključni ra-Tff Wfl novost za rudnik K Vrstenje. Tu namreč (čno ppregledujejo rezultate jvanja i tako, da so delavd čas naa tekočem s poslovni-Upehi . ako .paa je potekalo uresni-nje staališč Zveze sindikatov "'.obivsanju in razporejanju TrirTuveljavljanju načela /Vtielu? S smo si akcijski pro-:atere samoupravne 'Hano i Tnorali izpopolniti, tere ppa smo tudi na novo aE Edden takšnih je na pri-samouupravni sporazum o odnT nienjavi dela med tftemeljnimi organizaci-k'i je : prav sedaj v obravna-" defoovni organizaciji smo ;or tobHko dobro uredili do- hodkovno povezanost, ni pa še razrešena v elektrogospodarstvu, kjer pa so tudi sedaj v pripravi ustrezni akti. Premalo dorečeno je še ocenjevanje osebne uspešnosti To pa bo prav gotovo ena najpomembnejših nalog našega sindikata v prihodnje." Sindikat se je na rudniku lignita Velenje vkjučil tudi v pripravo kratkoročnega plana 79-80 ter srednjeročnega plana 81-85. Ti plani so prav gotovo izrednega pomena za delovno organizadjo in delavce, saj omogočajo, da bodo le ti lahko , usmerjali tokove družbene reprodukcije ter uresničevali svoje interese in potrebe. Plani so tudi temelj vseh obveznosti in pravic delavcev delovne organizacije. Kratkoročni plan je že izdelan, srednjeročni plan pa naj bi bil dokončan do začetka septembra. „Če bomo pravilno in dovolj tehtno zastavili plane," meni Franc Krivec, „ po tem ni bojazni, da bi ti ne bili izvršeni" Ena pomembnejših nalog, s katero se je letos že soočil sindikat na rudniku lignita Velenje, je usmerjeno izobraževanje. O tej temi so delavd spregovorili na nekaj sestankih ter opozorili predvsem na izboljšanje kvalitete pouka, na ustrezno kadrovsko planiranje in na zagotovitev sredstev za izobraževanje. Delava so opozorili tudi na nesmiselnost dveh rudarskih šol v Trbovljah in Velenju. Predlog je, da bi obstajala le ena šola, in sicer v Velenju. Zanimiva pa je tudi ideja, da bi prestavili v Velenje odsek fakultete ljubljanske Univerze za geologijo, rudarstvo in metalurgijo. V zadnjem času so na rudniku lignita Velenje zabeležili visok porast bolniškega staleža, zato so se dogovorih, da bodo s posebno analizo skušali ugotoviti vzroke takega stanja. Analiza je že gotova in nekateri podatki že znani Zanimivo je, da največ bolniške jemljejo delavci, ki so v službi že 5 do 10 let. Razloge za to bo potrebno ugotoviti „ Menim, da bi obratna ambulanta bistveno prispevala k zmanjšanju bolniškega staleža. Ne razumemo pa zakaj se občinska zdravstvena skupnost ne opredeli za organizacijo takšnih ambulant," pravi Franc Krivec. Med aktualnimi nalogami je tudi reševanje stanovanjske problematike. O tem so delavd veliko govorih, opozarjali na napake ter neodgovorno zapravljanje družbenih sredstev. .Stanovanj kljub temu nI Na rudniku je trenutno okoli 700 prosilcev, le majhno število teh pa bo letos dočakalo novo stanovanje. Zato so začeli razmišljati v tej delovni organizadji, da bi sami pričeli z izgradnjo novih stanovanjskih objektov, predvsem individualnih hiš. Problem pa so parcele, ki jih je, kljub zagotovilom, v občini Velenje premalo. Tako so že razmišljali, da bi z individualno gradnjo stanovanj poskusili v kakšni drugi občini ter tako vsaj nekaterim delavcev omogo-č ih izboljšanje življenjskih razmer. „Neustrezna stanovanjska politika je tudi delni krivec za velik odliv delovne sile, saj k nam letno pride okoli tisoč novih ljudi, ostane pa jih le kakšnih sto. Dokler se bo stanovanj za delavce, bo ta problem vsakokrat prisoten Stanovanja pa seveda niso edini krivec odtoka delovne sile, zato bo potrebno v prihodnje še bolj mehanizirati proizvodnjo premoga, da bomo z majhnim številom zaposlenih vendarle dosegali optimalne učinke. Me ha-nizirana čela pa pomenijo tudi večjo varnost pri delu, " doda Franc Krivec Se nekaj besed o letovanja Temu so na rudniku že nekdaj dajali velik pomen. V letošnjem letu so imeli delavci na razpolago dom v Fiesi ter dom v Crikvenici, poleg tega pa so lahko dobili vikende na Rabu. Vsi ostali aranžmaji so bili sklejeni z različnimi turističnimi agencijami Lani je letovalo organizirano več kot 6.000 delavcev z družinami, letos pa računajo da bo to število še večje. Sindikat pa se je poleg vseh teh naštetih akcij ter nekaterih manjših, ki jih nismo omenili, vključil tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti Trenutno ugotavljajo, da je potrebno vsakega delavca seznaniti, kako mora ukrepati v slučaju agresije ali elementarne nesreče. Pri dodelitvi nalog pa se srečujejo s težavami saj je večina delavcev iz bratskih republik, kjer so tudi vojni obvezniki Ker je potrebno na rudniku v takšnih primerih zagotoviti redno proizvodnjo, prav sedaj poteka akcija, da bi ti delavci ostali v Velenju. Ugotavljajo pa, da so še premalo povezani s krajevnimi skupnostmi kar je prav gotovo pomembno, če hočejo uspešno izpeljati akcijo Nič nas ne sme presenetiti „Sicer pa je namen akcije NNNP," meni Franc Krivec, „da se bomo v vsakdanjem življenju bolj pozorno ter odgovorno obnašali do lastne in družbene varnosti ter lastne in družbene imovine. Če nam bo uspelo zavest ljudi tako preusmeriti potem bomo resnično storili veliko." BORIS ZAKOSEK B ■i t i t M sifiP em pipri Velenju naglo rase nov objekt, velika proizvodna hala temeljne organizacije proizvodnja velenjske ERE. Ta nov objekt, v b, ki ga opravljamo, ni lahko, neustrezni delovni pogoji pa ga še otežujejo." Slavko Šarlah, ki je med peki že tudi stari mojster tej misli pritrjuje in dodaja: „Ker ie to industrijska Marija Felidjan zadnjem času odločajo predvsem delavci iz bratskih republik, ki jim je to nekakšna odskočna deska za iskanje plačanih delovnih mest. To prav gotovo ne vpliva dobro na proizvodni. proces v tem obratu. Marija Felicijan, ki je v tej pekarni drugo leto, nas je tudi opozorila, da je pravzaprav najtežje, s čimer se morajo delavci soočiti pri vsakdanji peki kruha, visoka vročina. Da bi vsaj malo izboljšali klimatske razmere odpirajo vrata, to pa povzroča prepih in razne bolezni Tehnolog Leon Trunkl nam je ob koncu obiska dejal, da bodo skušali v kar najkrajšem času izboljšati delovne pogoje. V težnji da bi uspeli ustvariti čim večji prihodek, pa nameravajo zmanj&ti proizvodnjo osnovnih vrst kruha, po katerih je sicer največje povpraševanje, a jim prinaša vsak kilogram precejšnjo izgubo(? ) Pričeti nameravajo tudi s peko poltrajnega štajerskega kruha. Njihova velika želja je se, da bi kar največ svojih proizvodov pakirali in tako omogočili bolj higiensko pot kruha od proizvajalca do potrošnika. BORIS "ZAKOSEK Moka čaka na mešanje Številka 32(ki7. avgusta 1979 Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti PODKRAJ-KAVČE Grički, poraščeni z vinogradi, na vrhu njih pa enodružinske hiše. Takšna je podoba krajevne skupnosti Podkraj—Kavče. Ka vče so svojo staro podobo ohranile. Stare hiše in zid-;inice so nadomestile sicer nove, sodobne zgradbe, vse ostalo pa je ostalo nespremenjeno. Podkraj pa se je precej spremenil. Tam je gradbeni okoliš, v katerem so se naselili ljudje iz različnih krajev naše doline, pa tudi od drugod. Pred dnevi smo se mudili v tej slikoviti krajevni skupnosti Ker je čas dopustov, so se zbrali v Majoijevi vili, kjer ima krajevna skupnost svoje prostore, le trije predstavniki Kavč in Pod kraja. Prišli so predsednik sveta krajevne skupnosti Zdrav-ko Tanšek, predsednik krajevne konference SZDL, Franc Ve-denik in predsednik delegacije za zbor krajevne skupnosti skupščine občine Velenje Karel Šilih. KRAJEVNA SKUPNOST PODKRAJ-KAVČE JE SESTAVLJENA IZ DVEH VASI Krajevno skupnost Podkraj-Kavče sestavljata dve vasi, ki med seboj sploh nista dobro povezani Krajani zahodnega dela Podkraja morajo na sestanke, ki jih imajo v Kavčah, po cesti dcozi Pesje in Velenje. Prav zaradi tega so se krajani ob zadnjih volitvah tudi odločili za ustanovitev dveh vaških odborov. Le-ti obravnavajo probleme, načrte in težave v sredini, kjer žive. Bolje jih poznajo in zaradi tega jih tudi uspešneje rešujejo. Na svetu krajevne skupnosti potem sklepe in pred-toge usklade. Ta kšno delo je mnogo lažje, poleg tega pa se ni potrebno tako pogosto sestajati Najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti je skupščina crajevne skupnosti, ki jo sestav-Ha 32 delegatov, njen predsednik pa je Edo Camlek. Izvršilni »gan skupščine je sedemčlan-»d svet krajevne skupnosti, ka-erega predsednik je Zdravko Tanšek. Krajevno konferenco iZDL sestavlja 20 delegatov, zvršni odbor pa je sedemčlanski V krajevni skupnosti imajo posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti, in sicer za zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, elesno kulturo ter združeno delegacijo za socialno skrbstvo, i>validsko-pokojninsko zavaro--nje, starostno zavarovanje kmetov in zaposlovanje. Seveda pa imajo še delegacijo za zboi krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje. TROIZMFNSKO DELO OTEŽKOČA DELO DELEGACIJ Tako kot drugod se tudi v tej krajevni skupnosti ne morejo pohvaliti z aktivnim delom delegacij. To velja tako za delegacije za samoupravne interesne skupnosti kot za delegacijo za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje. Srečujejo pa se še z ene težavo. Večina njihovih delavcev je vezanih na troizmensko delo in zaradi tega se težko udeležujejo sestankov. Te je možno sklicati edino ob nedeljah in ob prostih sobotah Vodstvo krajevne skupnosti si prizadeva, da bi delo delegacij kar najbolj zaživelo in da bi bila stališča, kijih le te zastopajo na sejah, mnenja kar najširšega kroga krajanov. Zato skličejo širši sestanek takrat, kadar obravnavajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ali skupščina občine probleme, ki so zanimivi zanje. Na takšnih sestankih preanalizirajo gradivo in sprejmejo stališče, ki ga potem delegacija zastopa. Zal pa povratne informacije še niso zaživele. Da bi bilo delo delegacij uspešnejše, so pred nedavnim analizirali napake na tem področju. .Krajevna konferenca SZDL pa bo sklicala sestanek s člani posameznih delegacij, da bi napake odpravili Menijo, da imajo nekateri delegati neodgo- Želijo, da bi bilo živfcnje še lepše kovico, Pesje in na Staro Velenje. V Kavčah živi okoli 350, v Podkraju pa okrog 500 prebivalcev. V kraju živijo pretežno delavci, ki pa imajo tudi nekaj obvelovalne zemlje. Kmetijstvo se zaradi slabih pogojev ni razvilo. Imajo sicer nekaj kmetov, vendar ti kmetij niso preusmerili in to tudi za prihodnje ne načrtujejo. Krajevna skupnost Podkraj— Kavče se je pričela uspešneje razvijati po tem, ko je bil izglasovan drugi krajevni samoprispevek. Že tedaj so zgradili nekaj cest ter elektrificirali celotno krajevno skupnost. Hitrejši razvoj pa beležijo še posebej po letu 1975. Težava je, da v tem kraju nima sedež nobena delovna organizacija. Za to so prektično odvisni same od krajevnega samoprispevka ter od prispevkov krajanov. Ti in sprejemajo akcijske na- voren odnos do delegatske funkcije. Mnogi te funkcije sploh ne poznajo dobro, žal pa je bil tudi seminar za delegate v krajevnih skupnostih zelo slabo obiskan. Ugotovili so tudi, da so bile delegacije doslej še vedno preveč prepuščene same sebi Torej so gradivo obravnavale same in zastopale na sejah pogosto le svoja stališča. Pogrešajo pa tudi strokovno pomoč. Po njihovem mnenju je gradivo za posamezne seje skupščine preobsežno. Pripravljajo ga strokovnjaki in je napisano tako, da pogosto ni razumljivo povprečnemu krajanu. Naši sogovorniki so bfli mnenja, da bi bilo nujno potrebno na tem področju nekaj ukreniti saj vedno znova ugotavljamo, da prihajajo delegati na seje skupščin nepripravljeni in pogosto gradiva, ki ga obravnavajo ne razumejo. USPEŠNEJŠI RAZVOJ PO 1975. LETU Kot smo že napisali krajevno skupnost Podkraj-Kavče sestavljata dve vasi Poleg tega pa se deli Podkraj še na zaselek Roperče, Tajna, Strajža, Za-brdo in Prihova. Kavče pa na Zgornje Kavče, Spodnje Kavče in Babjo klado. Ta zaselek naj bi dobU ime po velikem hrastu, ki je bil v sredini votel. V tej votlini je pred mnogimi leti živela ženska. To ogromno drevo so kasneje domačini posekali in ga imenovali babja klada. Ime pa je kasneje povzel celotni zaselek. Krajevna skupnost Podkraj-Kavče meji na Šentilj, Šent-andraž (občina Žalec), na Lo- s*-. bT-J- .... - jn-V.«**..,*--* Lan&o leto junija je v Podkraju neuije potegnilo plaz in močno poškodovalo cesto, tako da so morali krajani dela Podkraja pot v Velenje bistveno podaljšati, saj so se morali voziti preko Pesja. Kljub opozorilom krajevne skupnosti, da je potrebno plaz sanirati, to dosiej še ni narejeno. .ADINA NI AKTIVNA Mladi v tej krajevni skupnosti niso posebno aktivni. Ko so lovili osnovno organizacijo IMS je ta nekaj časa dokaj >ro delala, potem pa je njeno lo zamrlo. Odločili so se za tanovitev dveh aktivov, in :er enega v Kavčah, drugega v Podkraju, saj sta ta dva :o oddaljena med seboj, da se ladi tudi zaradi tega niso se- Franc Vedenik cijo doma krajevne skupnosti Urediti želijo še cesto v Tajno ter kanalizacijo. Velika želja krajanov je tudi ureditev otrobih igrišč, žal pa v ta namen nimajo primernega prostora. Prizadevali si bodo, da bi ga pridobili in čim prej pristopili k realizaciji te pomembne naloge. Velik problem krajevne skupnosti je odvoz smeti. Veliko so o tem že razpravljali, vendar doslej še ni bilo ničesar narejenega. Ta ko se srečujejo s problemom onesnaževanja okolja. Smeti odlagajo nekateri na neprimernih mestih. Vedno več pa prihaja v kraj tudi,,gostov", ki pripeljejo s seboj vse, kar ne potrebujejo več. „Proti takšnim bo potrebno ostro ukrepati, saj bo sicer naš kraj kar naenkrat eno samo smetišče. Tega nikakor ne smemo in nočerj dovoliti" so dejali naši sogovo niki V ta namen so ustanovi tudi komisijo za varstvo okolji ki se bo morala spoprijeti! takšnimi problemi. Del Kavč in Podkraja je [ viden še za gradnjo. KrajJ želijo, da bi se to obmoil celovito urbanistično uredil Naši sogovorniki pa so on nili tudi, da si prizadevajo, da| v delo in družbenopolitično t ljenje kraja vključili kar najvi prebivalcev. Res je, da je več aktivnih, nakaj pa je v kri tudi takšnih, ki drže roke žem, in so pripravljeni izre samo kakšno {ikro na račA opravljenega dela. Kljub vsemu upajo, da bar dosegali lepe uspehe tudi v p 1 hodnje. V prvi vrsti bi radi ii F-prej rešili komunalna vpraša t; kraja. Urediti želijo vse ceste, jim jih doslej še ni uspelo, li vodovod v delu Podkraja. lit diti bi bilo potrebno tudikaiL lizacijo. Ena največjih želja k k janov pa je napeljava telefe I skega omrežja. Imajo samoift kaj telefonskih priključkov,® to v obrobnem delu Podkuj na meji s krajevno skupnost Staro Velenje. Uajali Mladina nima ustreznih Februarja letos so ustanoiprostorov za delo, vendar kljub osnovno organizacijo zveze f munistov, ki se aktivno čuje v razreševanje vseh lemov krajanov. Skrbno spit ljajo izvajanje zastavljenega i Karel Šilih emu uipajo, da bodo reorga-li le aktivno poprijeli za io in sk vključfli v vse akcije, jih organizirajo v krajevni upnostti V probleme in naloge krajevne skupnosti pa se izredno a ktivno vključuje krajevna organizacija zveze borcev, katere predsednik je Jože Vavpotič. Njihovi krajani pa so vključeni tudi v krajevno organizacijo Rdečega križa Staro Velenje. Razmahnili bi radi tudi kulturno življenje, vendar so pri tem največja ovira prostori, ki niso primerni za prirejanje kulturnih srečanj. Pri osnovni organizaciji zveze socialistične mladine pa bodo ustanovili športno društvo. ŽELJA NIKOLI NE ZMANJKA Tudi krajani Kavč in Podkraja se srečujejo s problemi. Mnogo imajo tudi želja, teh tako nikoli ne zmanjka. Vendar pa lahko trdimo, da so največje probleme v kraju že odpravili Okolje, v katerem živijo, pa bi radi čim bolj uredili, da bi postalo življenje v teh dveh prijetnih vasicah ki ležita v neposredni bližini Velenja, še lepše. Radi bi, da bi zagotovili tudi krajanom vasi vse ugodnosti, podobno kot jih imajo prebivalci mestnih krajevnih skupnosti. Res, še mnogo manjka, v endar pa jim bo to v prihod nosti če bodo delali naprej z enakim elanom, tudi uspelo. Pripravila: MIRA TAMŠE Zdravko Tanšek so pripravljeni vedno prispevati, tako denarna sredstva, kot udarniško delati Leta 1975 so asfaltirali cesto Podkraj—pokopališče. Naslednje leto so modernizirali cesto v Roperčah Planirali so makadamsko izvedbo, vendar jim je uspelo šeststo metrov ceste tudi asfaltirati To pa zaradi tega, ker so vsa mogoča dela opravili prostovoljno, denarna sredstva pa so prispevali tudi krajani Letos so potegnili asfaltno prevleko na cesti Kavče — Ložnica, za kar so porabili 310 tisoč dinaijev. S sredstvi samoprispevka so sofinancirali še ureditev električnega omrežja v Kavčah in v Podkraju. V tej krajevni skupnosti vzdržuje Komunalni center Velenje samo tri kilometre cest, vse ostale pa morajo krajani sami. Naši sogovorniki so omenili, da je bilo v planih samoupravne interesne komunalne skupnosti predvideno za takšno urejanje cest mnogo več denarja, kot so ga v resnici dobili Tako cest ne morejo urediti v takšni meri, kot bi bilo to potrebno. Vse bolj se kažejo v krajevni skupnosti tudi potrebe po organiziranem varstvu otrok. Več pozornosti bodo morah v prihodnje posvetiti še urejanju otroških igrišč. V krajevni skupnosti Kavče— Podkraj razmišljajo tudi o ureditvi družbenopolitičnega doma. Trenutno razpolagajo samo z majhno sobico v Major-jevi vili, v kateri pa imajo lahko samo manjše sestanke. V kraju nimajo niti prostora za izvedbo zbora krajanov, odpadejo pa tudi vse kulturne prireditve. Stavbo, v kateri imajo prostore, bi bilo potrebno čim prej adaptirati MNOGO DELA TUDI V PRIHODNJE Iz programa, ki so si ga zastavili za drugi referendum, morajo krajani Podkraja in Kavč asfaltirati še cesto proti Klavžu. Z deli naj bi pričeli takoj ob pričetku prihodnjega leta. Del sredstev so rezervirali za adapta- Povedali so: iimo lepe ceste Vseskozi smo si prizadevali, da bi se naša ki čimprej vodovod, težko čakajo rajlgmost kar najhitreje razvijala - V Podgorju bi radi pa tuidi odvoz smeti bi radi uredili Krajani Ka vč in Podkraja so ponosni na dosedanje uspehe krajevne skupnosti, predvsem pa na lepe ceste, ki so jih pridobili v zadnjih letih. Ko pa smo jih povprašali po željah, jih naši sogovorniki niso imeli veliko. T-akole so pripovedovali KAREL OCEPEK, Podkraj: „ V tej krajevni skupnosti živim že od leta 1950. Podoba kraja se je v tem ŠTEF1KA KOLAR, Kav- „ V Kmče sem prišla pred ''esetirmi leti Na to pri-vaisico, kjer je polno iffadlov in malih vrtov, se ttako privadila, da bi ko živvda kje drugje. Prav DDarko Rednak Karel Ocepek casu popolnoma spremenila. Zrasle so nove hiše , prišli so novi ljudje. Vseskozi smo si krajani prizadevali, da bi se kraj kar najhitreje razvijal Tako smo najprej pristopili k izgradnji cest. Me nim, da smo bili na tem področju izredno uspešni Naša velika želja pa je, da bi v Podgorje čim prej dobili vodovod." FRANC SETBMŠEK, Podkraj: „Se m sem prišel pred tremi leti iz Družmirja. Najprej mi je bilo precej težko, saj je tu pokrajina popolno- Franc Setinšek ma drugačna, kot je , Družmirju. Sedaj pa se že privadiL Tu mi je vjW kraju smo v teh treh veliko naredili Zeb pa j moti, da več kot leto t nismo uspeli odstraniti j I zu K njemu se je pristof r šele te dni Krajani Podi vtovo i sem vesela uspehov, smo bili tako popolno i smo) jih dosegli v tem odrezani in smo mod asu. KKraj je precej spreme-Velenje daleč naokrog." nU svojejo podoba V zadnjih etih smmo uredili mnogo kra-lih ccest, veliko pa jih bo itrebnmo še v prihodnje, 'ivljenjeje tu mi ugaja in prav ^S ^^ tičesar rne pogrešam" DARRKO REDNAK, •VČEE: Uspepehi ki jih je dosegla kikrajevna skupnost v iih a letih, so prav gotovo i i vendar pa nas čala o dideh tudi v prihodnje. Mladi imajo mladinsko organizacijo, vendar bi bili za uspešnejše delo potrebni večji prostori Verjetno bo potrebno v prihodnje več razmišljati tudi o tem." ZDENKA DROBEŽ, Podkraj: „Prav gotovo se lahko pohvalimo krajani tega dela Podkraja z izredno ugodno lega Od centra Velenje smo oddaljeni le kakšen kilometer, pa vendar tu ni nič mestnega. Ni veliko prometa, zrak je čist Srečujemo pa se seveda tuai z nekaterimi težavami To je na primer onesnaževanje okolja. Ker nimamo urejenega odvoza smeti, jih odlagamo kar v okolici Mladi imamo v krajevni skupnosti mladinsko organizacijo, vendar moramo reči da nikakor ne moremo pričeti z aktivnim delom. Ne vem zakaj je tako. Morda smo premalo zainteresirani Vedno znova ustanavljamo aktive, ti nekaj časa še delajo, pa propadejo in se spet vse ponovi " lili ! smo ogromno cest, vendidar jih je še veliko »trebnmih popravila Vsi ne-vno p pričakujemo, kdaj bo kmjuju zazvonil telefon Zdenka Drobež OBISK V VELEBLAGOVNICI NAMA VELENJE VAS BO PRESENETIL na svojih oddelkih vas reši skrbi pred pričetkorn novega šolskega leta z bogato izbiro šolskih torbic, peresnic, copat, zvezkov in drobnih šolskih potrebščin nudi vam tudi po tovarniško znižanih cenah ženske kombineže, majice, ženske spalne srajce, ženske bluze in kopalke za obisk se priporoča veleblagovnica NAMA Velenje Deseto turistično rajanje v Lučah Turistični delavci v Lučah so v nedeljo pripravili že 10. turistično rajanje — Povorka s prikazom dela in življenja nekoč in danes — Prišli so številni obiskovalci, zmajarjev pa ni bilo V Lučah so v nedeljo pri pravih 10. turistično rajanje, prireditev, ki iz leta v leto bolj dobiva razsežnosti narodopisnega značaja. Tudi tukajšnji turistični delavci, in vsi krajani obenem, želijo odtegniti pozabi bogato izročilo kraja in okolice in vsaj enkrat na leto oživiti običaje in navade, la so še pred nedavnim pomenile vsakdanje opravilo, danes pa se jih spomnijo le še starejši. Tudi letos so v Lučah pripra-' vili vrsto spremljajočih prireditev. V soboto so v osnovni šoli odprli razstavi likovnih del Milana Matka in lesenih skulp tur Tonija Veneka, poleg tega pa še razstavo pogrinjkov, ki so jih pripravili domači gostinci in jih poimenovali z domačimi imeni, kot so gozdarska za-kuska, kmečka pojedina in podobno. ■ Osrednja prireditev je bila seveda v nedeljo popoldne. Pred njo pa je domače športno društvo pripravilo kolesarsko dirko, številni obiskovalci so v nedeljo prihiteli v Luče, da bi bili priče poletom pogumnih zmajaijev, ki naj bi se spustili z Raduhe. Poletov žal ni bilo. Menda je bilo temu krivo neprimerno vreme. Ob 14. uri je skozi Luče krenila povorka. Vodili so jo godbeniki iz Rečice ob Savinji, v njej so veselo zaplesali in zavriskali člani folklorne skupine iz Šmartnega ob Paki Največ pozornosti pa so vsekakor pritegnile predice, ki so v spremstvu citrašev neumorno predle. Veliko nista zaostajala gozdarja, opremljena tako, kot so gozdaiji nekoč bili. Se bi lahko naštevali, na dlani pa je dejstvo, da so v Lučah s povor- ko želeli prikazati način življenja in dela nekoč in danes in so v tem tudi uspeli Sproščenega veselja za tem ni manjkalo. Si- cer pa je bilo v Lučah še vedno veselo, zakaj ne bi bilo tudi tokrat. JANEZ PLESNIK Gledalcev je bilo v Lučah zares veliko Kako bomo kmetovali brez zemlje Obiskali smo kmetijo Franca Rotnika - Usmerjena kmetija v mlečno proizvodnjo in mlado plemensko živino - Težave zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin V lepem, sončnem dopoldnevu nas je pot pripeljala v Ravne, do hišne številke 185. Lepo Franc Rotnik: Potreboval bi več zemlje ... urejena kmetija, smo si dejali. Pa se oglasimo malo pri njih in poklepetajmo z domačimi o delu na kmetiji ter jih pobliže predstavimo našim bralcem Gospodar, Franc Rotnik, nam je povedal tole: ,,V Ravnah smo približno tri leta. Prej smo kmetovali v Družmiiju, vendar smo se zaradi pogrezanja zemlje morali preseliti v Ravne. Zadruga nam je odstopila dva hektaija zemlje, ostalo pa nam je dal rudnik v najem Preden smo se preselili v Ravne, smo si sezidali stanovanjsko poslopje in sodobno urejen hlev. Kmetovali smo že v Družmiiju, vendar smo se šele v Ravnah odločili za usmerjeno kmetovanje, in sicer za mlečno proizvodnjo ter mlado plemensko živino. Sedaj imam v hlevu 28 do 30 glav živine, od tega 15 krav molznic, ostalo pa je plemenska živina. Ravnokar sta bila pri meni cenilca in mi ocenila telico z vsemi najboljšimi ocenami. V lanskem letu smo oddali 53 tisoč litrov mleka z visokim maščobnim količnikom Drugače pa imamo v hlevu še 7 do 8 prašičev tako, da ne kupujemo nič mesa. „Ko smo ga vprašali, s čim se poleg živinoreje še ukvaija, je dejal, da ima približno 1 ha nasajenega krompirja, ki ga nekaj proda, ostalo pa porabi doma. Pa tudi pšenico pridelujejo, da je na mizi vedno dovolj domačega kruha. Precej površin pa ima posejanih s silaž-no koruzo. Zgrajena ima že dva silosa, vendar ima premalo krme za živino. Zato bo letos zidal še tretjega. Požel je pšenico. Da pa ne bi ostala zemlja prazna, je posejal krmilni ohrovt, ki mu bo kot hrana za živino služil vse do pozne zime. Rotnik ova kmetija meri približno 8 ha zemlje. Delo, kot pač vsako delo, je težko, vendar imajo pri Rotnik ovih vse stroje, ki jih potrebujejo za dele na svoji kmetiji prihodnost, kajti čez približno štiri leta bo tudi njihovo zemljo v Družmiiju preplavila voda. Takrat pa ne vedo, kaj bodo storili Čeprav so kooperanti zadruge v Šoštanju, jim ob tem problemu ne more priskočiti na pomoč. V kmetijo so veliko vložili, zato je Scoda da bi šla v propad. Z nasledstvom pri Rotniku ni težav. Ima namreč dva otroka. Za kmetijo se bolj zanima enajstletni sin, ki očetu že sedaj pomaga pri delu. Ne vedo pa, kaj bo pozneje. „Če bomo do- Na kmetiji je potrebno mnogo pridnih rok. Pogoj za dobro kmetovanje je tudi sodobno urejen hlev Gospodar Franc nam je povedal, da jim veliko težav povzroča prevoz. Večino obdelovalne zemlje imajo še vedno v Družmirju. Tudi po šestkrat na dan je treba gor in dol V Ravnah pa ni mogoče dobiti nadomestnih površin. Pritiskali so že na vse strani vendar se ne da nikjer ničesar iztržiti Pa če drugega ne bo, bodo še to težavo premagali. Sa mo da imajo še sedaj kje kakšen kos zemlje. S strahom v očeh gledajo v bih kje nadomestne površine in če bo še zadruga podprla kmetijo, bo odšel sin v kmetijsko šolo," je povedal Franc. »Drugače pa ne vem, kako bo," je še dodaL Gospodinja pa je še pristavila: „Le da bi bilo zdravje, potem se bo že še vse uredilo." Tudi mi upamo, da bodo pri Rotnik ovih rešili ta problem in se še naprej intenzivno ukvaijali s kmetijstvom TATJANA KELENC 8 re: Številka 32 (494) - 17. avgusta 1979 Slavje v Gornjem gradu 30 let organiziranega planinstva v Gornjem gradu in 70 let pašniške skupnosti GORNJA SAVINJSKA DOLINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI Večji teror, močnejši upor Piše: VLADO KOŠIR Od 18. do 26. avgusta se bodo zvrstile v Gornjem gradu in na Menini planini številne slovesnosti na čast 30-letnice organiziranega planinstva v Gornjem Gradu in 70-letnice pašniške skupnosti. V soboto, 18. avgusta bodo na osnovni šoli v Gornjem gradu odkrili spomčnsko ploščo zaslužnemu planinskemi orga- nizatorju Francu Kocbeku. Naslednje dni bodo pripravili več razstav in drugih prireditev, 25. avgusta popoldne pa bo tova-riško srečanje ob planinskejn domu na Menini planini. Osrednje slavje bo prihodnje nedeljo, 26. avgusta, na Menini planini. Takrat bodo razvili tudi zastavo planinskega društva Gornji grad. J. P. • FOTOKRONIKA • FOTOKRONI Šola Mozirje Resnično zadnji posnetek stare mozirske šole Tole je ostalo in na tem mestu bo stal novi mozirski maiket Zimski meseci 1941/42 leta so bili zatišje, v katerem je bilo za partizansko poveljstvo najvažnejše, da ohrani čim več borcev in manjših skupin Aktivnost preprečuje izredno huda zima z visokim snegom. Vzporedno s čakanjem na ugodnejše prilike partizanov za borbo, se tudi okupator zaveda bližajoče pomladi in nenehoma ter vztrajno zbira podatke o gibanju partizanov. Kljub temu pa ne pozna resničnega stanja. O tem pričajo pretirana poročila policijskih postaj, ki omenjajo okoli 2.500 partizanov. Pretirane so tudi mere, ki jih prevzemajo v okolišu Mozirja in drugih krajev Spodnje Savinjske doline kot priprave na predvidene partizanske akcije. Prav gotovo so te mere okupatorja povzročile pripravo II. grupe odredov za preboj na Štajersko, oz. formiranje II. Štajerskega bataljona, ki se je hotel pod vodstvom Franca Rozmana — Staneta 24. 12. 1941 pri Iibergi nad Litijo prebiti na območje Gornje Savinjske doline. Ena od nemških priprav na boj s partizani je vsekakor ustanovitev oboroženega dela Heimatbunda, tako imenovanih vermanov in prvih formacij ter akcij raztrgancev. 29. 3. 1942 se v ljubljanski pokrajini formira L Štajerska brigada, pozneje II. grupa odredov, v katere sestavo se povežejo I., IL, in III. Štajerski bataljon. Komandant je postal Franc Rozman — Stane, politkomisar Dušan Kveder — Tomaž in namestnik komandanta brigade Peter Stante — Skala. V istem času je izdal I. Štajerski bataljon, ki seje nahajal na Štajerskem, povelje, s katerim odreja ponovno koncentracijo vseh partizanskih skupin in posameznih borcev na Štajerskem. Koncentracija naj bi bila v Moziiskih planinah, a do nje ni prišlo. Zbrali so se na Tolstem vrhu. Od tod je odšla 2. četa, pod vodstvom Vlada Letonje — Mirka, na goro Oljko, 3. četa, pod vodstvom Vlada Majcna, pa na področje Gornje Savinjske doline. Tu so se zbrali naši znani borci in aktivisti Jože Letonja - Kmet, Vlado Letonja - Mirko, Ivan Mogu -Marko, Jože Planovšek - Jaka, Ela Letonja - Ulrih - Atena, Viktor Šoštar - Miha, ki so v zimskih časih organizirali in zbirali somišljenike ter z manjšimi propagandnimi akcijami pripravljali teren za NOB na našem in širšem območju. V aprilu 1942. leta prispe preko Mirkove in Brunškove čete v predelu gore Oljke v Smihel nad Mozirjem Albin Vipotnik -Strgar, predvojni komunist in eden od prvih organizatorjev odpora proti okupatorju Z njim so prišli Mirko, Zagloba in Vili Reberšak. Vipotnik je sklical sestanek združenih somišljenikov in organiziral odbor OF. Predsednik je bil Lovro Goličnik - po domače Jesenikov. Poleg Lovra je na Strgarj a napravil izreden vtis razgledan in razumen stari Jesenik, ki je bil zelo zaveden in napreden gospodar. Tudi vsi ostali člani odbora so napravili nanj zelo dober vtis. Odbor je bil sestavljen iz samih Šmihelčanov. Učinkovito je deloval po razbitju odbora OF v Mozirju tudi za širše območje. Vzdrževal je zveze in deloval med goro Oljko in Medvedjakom tudi po izdaji Emesta Divjaka, partizanskega dezerteija. 23. junija 1942. leta. Takrat so Nemci aretirali vso Jesenikovo družino razen najmlajšega Pavla, ki je ušel. Oče Lovro in sin Lovrek sta bila ustreljena, žena in hči pa odvedeni v koncentracijsko taborišče. Po preverjenih podatkih je odbor OF v Šmihelu ddoval vse dokonča vojne. Nekoliko dni za tem se je Strgar odpravil v Zadrečko dolino in se po dogovoru sestal v Nazarjah z Ivanom Zmavcem - Mrazekom. Ta ga je spremljal na svoj dom v bližini Bočne, kjer je Strgar nameraval nadaljevati z organiziranjem odborov OF. Naslednji večer je Mrazek zbral odbornike za odbor OF v Bočni in na Kropi Predsednik odbora je bil Kovšak Anton — Matija. Na sestanku so se pogovarjali o gibanju in namenih Nemcev, o njihovi moči in oborožitvi ter o ljudeh, ki jih je bilo treba povezati za delo, saj so bili v vdiki večini zavedni Slovenci. Dogovorili so se o zbiranju orožja in o prehrani partizanov, ko se bodo le-ti pojavili na njihovem področju. Domenili so se za propagandno akcijo ob bližajočem delavskem prazniku - 1. maju. Na enem od naslednjih sesvankov so ustanovili vaiko zaščito, ki je to pomlad odigrala važno vlogo v Zadrečki in Gornji Savinjski dolini Komandir zaščite je postal Mrazek. Kmalu zatem v Bočni in Kropi ustanovijo za ohe naselji mladinski odbor OF, ki je tedaj štel 9 članov. Naloge obeh t.j. vaškega, ki je štel 11 članov in mladinskega, so bile skoraj enake. Predsednik mladinskega odbora je bil Mrazekov sin Franci Vaški in mladinski odbor OF sta bila v tem času najmočnejša odbora OF v Gornji Savinjski dolini Odbora in zaščita sta dobro delovala. Člani so bili seznanjeni s cilji in programom OF ter delovanjem v ilegali Zato se je Strgar odpravil z Dominikom Stremeckim iz Radmirja in Francom Zagoženom iz Ljubnega v Radmirje, da bi tam organizirali odbor OF. Oglasih so se pri Natlačenu, po domače Beraču, kjer je bila ustanovljena javka in zveza za pozneje. Ustanovili so odbor OF za Radmirje in Ljubno ob Savinji, sestavljali pa so ga Dominik Stremecki Franc Zagožen ter brata Franc in Ivan Natlačen. Sestanki so bili pri Beraču in v Zagožnovi žagi na Ljubnem ob Savinji, kjer sta se jim pridružila brata takratnega občinskega tajnika Bruneta. Podrobno so se pogovorili o delu odbora med prebivalstvom, sprejeli sklep o delu in prevzeli svoje naloge. Kmalu je Strgar ustanovil na območju Šmartnega ob Dreti naslednji odbor. Samostojno pa je začel delovati odbor na Ljubnem V Zidarnovi žagi je pripravil sestanek odbora Of, poznejši sekretar tega odbora Anton Glojek. Ta odbor je obsegal kraje Šmartno ob Dreti, Volog, Spodnje in Gornje Kraše ter Brdo.^ Prisotnih je bilo okrog šest udeležencev, med njimi oba brata,, Glojeka ter Franc Skok iz Brdega. Organizacija odbora je bila, |>ft spominih Strgarja, pomembna za delo v vaseh Pusto polje $ Kokarje. V juniju je ustanovljen odbor OF v Nazarjah, za Bočno;, najmočnejši V njem so na začetku sodelovali znani prvoborcr bratje Tone, Ciril in Franc Remic — Toničevi, Franc Skok — Samo, Kitak, Ivan Mogu — Marko, Jože Planovšek — Jaka in drugi. T Prek Mrazka je bila vzpostavljena zveza z Gornjim gradom, v katerem je že več ljudi simpatiziralo z OF. Nekateri so bili povezarji z aktivisti iz drugih krajev. Poznali so se med seboj in želeli organizirane akcije. Iv an Bitenc je že leta 1941 zbiral denar za Qf. V zvezi s Strgarjem sta bila tudi Brata Albert in Jože Kolenc, čkij^i OF. Poleti 1942, sta morala zaradi izdajstva v partizane in t3»s padla. V istem času je v Pustem polju ustanovljen tričlanski odbojt-OF, ki ga je vodil Ludvik Cajner. Zadnji v tem letu pa -jfti ustanovljen odbor OF v Šentjanžu. .;iU sa Izredno pomembno delo Albina Vipotnika — Strgarja, bratovi Letonja - Kmeta, sestre Ele - Atene, Ivana Moguja— Marka, Joža Planovška - Jake, Abesinca, Samota, Toničevih bratov in vseh že omenjenih sodelavcev v zgodnjih mesecih leta 1942, je obrodite' obilne sadove. Spomladi in poleti 1942. leta je v teh krajih Gornjfe Savinjske doline vzplamtel upor, kije vključil delavce in kmete, da so ostali narodno zavedni in bili pripravljeni vključevati se osvobodilno gibanje ter aktivno uporniSco dejavnost. Vzporedno s tem se je večala aktivnost borcev I. Štajerskega bataljona, ki sta mu poveljevala Rudi Knez - Silas in Boris Čižmek — Bor. 18. maja sta 1. in 2. četa bataljona, pod vodstvom komandirjev Lojzeta Vreska in Vlada Letonje, obkolili Ljubno ob Savinji Ponoči sta ga napadli. Borci so zrušili del postojanke: Nemcev in Vermanov, vanjo vdrli in ker je niso uspeh zavzeti, sojo zažgali. Zaplenili so brzostrelko, sedem pušk, revolver, signalno pištolo, strelivo in dva pisalna stroja. Vse to so zaplenili v pritličju postojanke. Druga skupina je zaplenila blago v bivši Dru&ovičevi trgovini Zjutraj so se borci umaknili v Ter. Nemci so jih zasledovali, vendar so jih borci s Tera pregnali Ko so se začeli Nemci ponovno približevati z druge strani, so se borci umaknili na obronke Mozirske planine. Proti večeru sta se obe četi vrnili na Ter po zaplenjeno blago. Druga Mirkova četa se je zatem odpravila proti gori Oljki, prva pod poveljstvom Vreska pa preko Homa v, Zadrečko dolino. Utaborila se je nedaleč od Bočne pod Menino planino, kjer se je zadrževala več tednov. S hrano sojo oskrbovat odbori OF v Bočni in vaška zaščita. Tudi sama je izvršila rekvizicijo v Spodnjih Krašah, kjer je postavila zasedo, če bi prišli Nemci Na motorju sta se pripeljala komandir nemške postojanke in še edea-od policistov. Komandir je ranjen ušel, ujeli pa so policista Štefana; Domanjka iz Lovrenca, ki se je kasneje priključil partizanom % prevzel ime Rustja. Četa se je nato umaknila proti angleškim, barakam v Dobrovljah, kjer je proti koncu maja skupaj z odboro®| OF in vaško samozaščito iz Bočne, snovala preprečitev izseljevanja-prebivalcev iz Bočne in okolice. Do tega ni prišlo. (Nadaljevanje skd cz sm VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zimski U mi.-: Riše: Jelko Peternelj 46. Enkrat je o tem povprašal Apisa, pa se mu je možakar le čudno nasmehni. „Vse ob svojem času!" mu je še odgovoril. In dodal „Sicer pa si bil v vojski, kaj? " Apis je hitro zasukal pogovor. „Stanko, pred dnevi a me vprašal, če \pm za kakšno ohranjeno vozilo. Kaj praviš za dobro Oplovo športno pločevino, a? ,,Ob tem mu je zaupljivo pomežknfl. Stanku se je v trenutku razlezel smeh po vsem obrazu. K v ragu vse skupaj, končno pa bom le imel avtomobil! Še isti večerje postal lastnik kovinsko srebrne Mante. 47. In novo čudo, tudi voziti ga je učfl Apis. Stanko je začel čutiti, da skibi Apis zanj tako, kot da bi b3 njegov sin. Če z nekaj dni je sledilo novo presenečenje — vozniško dovoljenje. Stanko kar ni mogel verjeti. Izkaznico je vrtel v rokah in se spraševal, če vse skupaj vendarie ni velika komedija. Toda, v dokumentu so bOi njegovi podatki in njegova slika! „Gospod me lahko pelje tudi na kozarček, če seveda želi", se je ponorčeval Apis, ki gaje bil takrat sam smeh. 48. Stanko se je resnično izkazai. Svojega dobrotnika je popeljal v številne lokale, da bi nazadnje občepda v nekem zakotnem ban, ki je bil še odprt v jutranjih urah. Stanko je v vročici alkohola ■ razburljive barske noči počasi razpletal svojo življenjsko zgodbo. Z zadovoljstvom je ugotovi, da njegovega tovariša zanima vsaka podrobnost. Ko mu je znova in znova izražal hvaležnost za vse, kar je storil zanj, je Apis le zamahoval z rokami „Kaj bi to, saj to ni vdiko, to ni nič!"