(K T " : u Jtn Sntíf œtt^rrírr^:ch»car>, m., četruk, u. juiijm (juiy w> mi. NA«(ODNE PODPORNE Ji E D NOTE i 0r»4»*kl U aptaraUki »ee ■tort» MM a LawtdaU »v. BžT -r OftlW Of Fiukwuw: HIV Bo. Uwadib «n. TtU^Nii UvbMi «m. ^ li Yoorty. STEV.—NUMBER 161. * 1917, nHUit — Tako Uiavtja vodja te ¡MfMMaUh t tin '■ '«••i»«: - , i « ......-... New Voilfc M. T. — J. A. Hop-kins, predsednik odbora osem in AtirklesetHi, ia Ujavil, de ae že-l.-zniiko vprašanje ne bo rešilo pravilno, slropiDA finančnikov kontrolira gospodarstvo in politiko. "Zastonj stavimo svoje upanj«, da se ran deUvaki železniški problem, ki ae tiče osmo dveh odatot- alužbenoev/*v ji rekel Hopkina. "Povprečna mecda železniške-Ka uslužbenca, ki jo je določil železniški delavski odbor, anale $1696 na leto, gospodarski biro pa praH; da ae potrebuje najmanj dva življenje na leto. Te pomeni, de ielesniftki predalniki pri-sti i noče jo ~plaičktl mezde, ki tli « . htevajo i me- NOVA SUKA KAPITALISTI C ZMOŽNOSTI SKŽIOA H JI KOŽ. - Sydney, Avatralija. — (Feder. Preaa.) — Lastniki vein« in kol ao v mnogih alučajih sežgali velike zaloge tega blaga a namenom da obdrie atare cene. Pred enim letom ao bili delavei priganjani, da naj doeti producirajo, ako ho Čejo, da padejo cene. Delavci bo atorili avoje, toda lastniki »daj oe-žigajo volno in koie, samo da jim ne bo trebe znižati cen. IZSELJENIM PRIHAJAJO V MEHIKO. _ -» * '¡t tu Čakajo ha ugodno pri sko, da smuknejo v zdru »m DRŽAVE , ; «MMM» M, To ao podadfca itn**«* izaeljeni- žkega nkftna t _ i Waahington, 9. 0. - Posledice atrogega izaeljenižkega zakona ao že tukaj, ki govore jasno kot beli dan, ida ae nobeno zlo, ¿e se ama-tra za zlo, ne da odpraviti a strogimi postavami, ampak take po-atave napravijo k sk. že hujše Porodila k Mehike govore, da prikajejo v Mehiko taki Ueelje-niki, katerim je zabranjen vatop v Združene'državo. V Mehiki se naselijo blizo meje in tekajo na ugodno priliko^ da prekoračijo mejo. Med temi izaelje; vai naredi, največ d Poljakih iidov I Its, AM «I CM. t, ltlT, ««ti» ...o4 mm àmmm 14, lili 6801« PODJETNIKOM. TOLIKO To ae je BIVâBMU CJfiSARJU. zopet jaano pokušalo v New Torka VOJAtKI INVALDI, REVEŽI POKOPANI TRIJE V ENEM 4 New York, N.Y — Državni ae-netor Meyer pifie v odprtem pismu,, da vojaški invalidi, ki Umirajo kakor mu h «hi V prenapol bolnišnicah, nimajo niti po r am rt i poštnega prostora pod sem r; Ji !;• Puitopavajo jih po dva in tri , akupaj v enem grobu. V mnogih I?.'1;' BOJNI LAOJI ZOPET ZAPUSTILI MEHIKO. Petroiejaka kriaa «t «raja. ¿ali, de ao si podjetniki vse» aa uitl zgled bivšega nemškega cesarja, ki je pogodbo t Belgijo spremenil v kos navadnega papirje. Zdaj je |)odjet Miâku organizacija « Building Trades Employer» Association pokazala, da prav nič drugače ne sodi o pogodbah kot bivži nemški kajzer. Pogodba a stavbinekimi delavci poteče šele 31. dèoembra t. J., podjetniki pa hočejo le adaj Ntavbinskim delavcem utrgati en dolar pri dnevni meadi. Stavbin-sldh delavcev je okoli ato če ao vid zaposleni, to pome podjetniki žele, da ato tiaoč do» lerjbv na dan Mtane več v njih Žopih, kajti znižanje meade ne bo praiv nié «cenilo gradnje poaloplj in hié, anape'k bo le povišalo dobiček vojnega profita vajenih atavbinskih podjetnikov. pv r U Tampieo, Mehika, 13. jul. ~ neriški bojni ladji "Cleveland" i n "Sacramento" ate včeraj ponovno odpluli ia ustja reke Panu-eo, kjer sta' bili usidrani od aad-Djega petka, ko ata ae drugič Vlftili v mehiško vodovje. t Brezposelnost v tukajšnjem pe-Kako znajo podjetniki poane- trolejskem okrožju je še vedno kejunkerje in kajzer«, dM| ^ XVM|le ln lokalne joajk f+lQmt^ m- oldaati trudijo, da upoalijo delav-" kjer je mogoče. Tamplške niki govore v industrija!- ^ tmtîpi4ke> tu oUalov¡lc go odstotkov delavcev, J(o «o prenehalo v iavažanjem petroleja. go, Ut, 18. jul. — (Peder. mati pruake dokazuje veda je razlika U, da ao in pruski jonkerji rabili tak sik v podjetniki liih. P<«Ijeiniki pratijo, lavci adaj ne «»rejmsio dnevne meoede za en dolar, da kaaneje utrgajo dnevno mesdo aa dva ali tri dolarje na dan. pogodbe z njimi je pa sploh konec Kajzer je rekel Belgiji, «e ve Me nutrširati skozi nest privatne ali vladne kontro-le, ki še oe pomeni ljudskega last- ništva. "Na po«l*|* m je deficit t>od vladno kontrolo znašal $336, M d* lahke vseeno odpotujejo v j¡dru*ene države, «e ae poaluüjo poti prek Mehike ^o ae Žid je, ki imajo aredstva za to pot, z ves«, ljatn poprijel! te bilke. Odpeljali ao ae v Vera Crus in od tam proti meji , -, >oti, ki ae je poaluiujejo židje, ae podužUo tudi kaeljoniki |H| trpela. Ue P»1 ri, bo noaila posledice. skim delavecin: dovolite prelomiti -pogodbo, UMaj Y*S lU* _________ ne samo en dolar na dan. Ako pa ¿¿'"^biiks, in p"ro7estÍra"vlra"c- zahtevate, da ae ravnamo po po- nu mm jla|)oV t^lUrnke zr -¿zs «masa predsednikov, bo pa «tó¡¡J ■H ontrolo $1,800,000,000. èeat meeeoev, konéujo? M*; je snašal $4.000,-[000 na mease, prsi iumesmvlad-trole je pa bilo $11,000,000 na meso¿ ŽS priffc žsat privatno kontrolo je pa znašal deficit $106,000,000 na meaee. -Veliko vprašanja je, ali naj naft transportni aiatem laatuje ljudstvo in se naj obratuje take da ao dohodki aamo tako vkoki, da ae krijejo troftki, aH naj aft ob-ratuje privatno in sa individualni orofitt, j. "Ko ao Ule železnice zopet v 1 sedlu, so dololaic aama vosnino aa blago in potnike in so popolnoma ignorirale prktojbánaki aiatem. Nelegalno eo kapHalkiraU aemlji-Sca in ai Izposodile od ljodatva o* «romne vsote, katerih nko nikdar vrnile. Polastile ao s» lastnine, ki jim je MU isroAens. ds pazijo na-nja. ki so jo fckorfHsle «a neja-ven naéin v avojem intereso. Ker ao lsatovsls avet s naravaš$i bo-iraatvom in t raznimi drugimi au-nipulaeijami so se polestils nafte kurjave. Ker so dovolile nelegalen popwt aUSMÉn Mi. m w ^Hrfla ââlSÉÉttMKVs m. MK gib narodnosti. Za to pot je danes odprta propaganda v vaeb deželah, ki meje na Sredozemsko mor-je ali pa tvorijo aaledje teh dežel. fseeljenifcki komiaar W. W. Huaband poroda, da ao parobrod-ne družbe skupile veliko število saeljenikov raznih narodnosti v Marseillu na JVancoskem; ki ni-majo pravilnih, potnih listov in ki bili zavrnjeni, «e odpotujejo v Združene .drikve. Agentje paro-brodnih drUib pa podu«e te izw-ljenike, da gredo lahko v '/Antene države, «e ae peahilijo poti akosi Mehiko. Te vlefc in Mor i-ma denar. Se odprtje rlft«ko Dokler ao «li atori-izaeljcn.Hk. zakoni r vdjasri. aa ni niW« PJ-alužil U poti, ker je bili prv« predraga, drngii ea p# ¿alo vtihotapljenje ljudi tet me Jo. ker ae je priglaallo premalo iz-aeljenikov aa tako potovanje. Zdaj ae je število kaeljenikov po-množilo in tihotapstvo » kpUg. gšaaoma ae bodo rasvile v Mehiki navadne tihotapake agencije, 14 bedo bogatele njih Ustnike « Združene države imajo dobro tastrsženo mejo, s ts meja je dol ga. Pa tudi tukaj velja prerovor. dg % «latom obložen oael prebije vsaka rraU. .;»> ■ st varile oljni „ . | .■ W kontrolirajo. Ser so poeedovals mdnttki «vet, so uatverfle jeklar ski trtast Is profiter, ki so Jfc ds-jsU te pedjetja, so uatahovik i.Miini krožek, ki kontrolira nerodni kradH. t »olje. ki jim > dajal denar, se kppüe rep knnnko in (kiWlillUw' OtraPKO in aa tako diktirale Z rasnimi dragimi mi prednostno d-sUvitvijo is po ptwti, ae dobil« kontrelujoée is-v meoni industriji, velne-^U ____ .iu.kM trusta in godbi, bomo poskriielL da stane po dva do tri dolarje na dan." Voditelji organiziranega deUv-stva smatrajo ta ultimat atavbin-skih podjetnikov aa skupno akei-o podjetnikov, da ae odpravi ko-ektiivno pogajanje in nadomeati a individualno pogodbo med delavcem in podjetnikoimjBolj jasno povedano, pomeni po&jetniška zahteva, da se razbije jo atr<»kovne organizacije, t ^ '-'•.-7— V letu 1913 je stavbinaki delavca zaslužil $ft£0 na dan, njegov pomočnik pa $3.60 Mezda je bila povižana v vojnem času ss atav-birtake delavce na devet dolarjev nji dan, «a pomočnike pa na ae-dem doUrjev. Ker ao cene že ved PRAVILA ŽE CM 500 MI LJOVOV DOLARJEV ^ ^■'^¿lJLJ^ ' L ¡ London, 13. jnl. - Arthur Bal fonr j« Informiral parlamcuTda stroški lige narodov znašajo za tskoée leto 21*00,000 zktih fran kov ^12,000). fT. Dorčm» rszdele med 4« držsv, W ao Maniee lige. Velik« Britanija plačati delež VfS doUrjev OhkafO in okottee t V pstok de-loeaa oWaéno in nestslno BazlU» ni menjajo« ae retrovi Tem^rs-v zadnjih K urah: najrišj ga Mjntfjs SO. Holnee fcédo $ mM* ob ne nxikvm OBTOŽU JKJO. PETROLBJSKS ) — Otto Branatettor, tnj socialistične stranke, porofia, ja Eduardo Venegas, prodoed-' "e loleantóarjov v emfatièen pre(1sedfi0VjpdSrllke delavske federacije, proti pošli Podjetniki ao pa rekH atavbin- i^ju bojnih Udii v Tampieo. ,,----Venagas brsojavlja, da je valed organizacije. Protestna 4ÊJ» ske družbe brzojavka ae tudi nedvomno petrolej-vplivato na vlado Japonski delavci za segli ladjedelnice. tiaoč atavkarjov iivršilo okupacijo UdJ« — - 8ILVAN1KEOA MESTA. tega Čina kršena integriteta mehi- Drhal jo dinamitirsk |Ü Ml tac* aemiklh premofarjov. • « Jrf' '" t SBB^WSÊK^ "i Johnatown, Ps.f 13. Jul. —« V bližnjem pramogarakem meatu Boaverdalu ae je pričela ditjs go Zdniženih držav, da je poalala njj| proti [noMm(mm. jfrdaj. «m« bojne ladje v Tampieo "Delavci v Mehiki vedo, da aimirižko ljudatvo ne mara vojne. Pričakujemo torej, da nea bodo delavei v Združenih državah podpirali. Nikdar ne dovolimo impe je bilo izvršenih več sloMnov v omenjenem mastu in pokrivljsni ao delavei naanglaftkih narodno« ati. Snoči ja Imela "mrššanaka liga" v -Boeverdalu velik jam» rialktičnsmu kapitalizmu, da bi tth(Ki ž|jt«rem je bilo aldsajo- nanniKil.l nnun i//i¡k» " !.. ]'t>(.(»nO - . .m t_ no sa dva 4o osemdeset odatot kov vifja kot v lotu IM, k ata^bin-ski delavec upravičen do deset doUriev mezde na dan. Ako bi aa rajrnalo pravično, bi ae morala mezda torej povišati za en doUr na dan, mesto da ae zniža. Pravico kkati pri podjetnikih pa pomeni toliko, kot če bi ao človek ulegel na trebuh in bi pokkužel rpitl Atlantiški ocean. kako si fupuoirjbjo ljudske zabave Sioux Falla. s. D. — Tukaj je prvim julijem posUls pravo-močna postava, ki ima gotove do-B3j| za kontroliranje plaenih dvoran. Postava doloža. ds oblsst-veno dovoljenji- znaša za pl«sno dvorano v v«0h okrajih. Izvzemši mestih, ti sama 1MmMJ$ plesne dvorane, o« manj kot prt-d «m» t dolarjev na teden, ne manj kot pet in aed«md«aet «Mafff* ne ■k ne manj kot ato dolarjev ETlib. Ob delavnikih lahko ple šejo do dveh ponoči v «od*mke rszmerf po-sledka vojne. Preti sjepovt sugestiji se je ras-"t^zklla, ""-v JAPONCI ORADE VELIKO 2RACN0 FLOTI. j ....... f-. 1 v- Več ko trkto bojnih letal jo aa-■I ▼ Franciji Pari«, 13, jul. — Medtam ko ameriški pre da dobi potni Ust za odpotovanje v stari krgj. Qbiak^ je skega konzula, da dobi potni Uit Zagovornik Moore je pokazal strani. MVABBN ela vabila. Uradni krogi v ,_iingtomi so zdej uverjeni, da je konferenca gotova stvar b pri- Vi^ftto hudodelstvo, fcacco jc is javil pozitivno, da ni nikdar nosil kape tako temne barve posebno tudi ne kape, ki je bila zno traj pbŠita s kožuhovino. "Poizkusite jo," je dejal zago vornik Moore. Saoeo jo ubogal Kapa mu jc bila zelo pwmajima in Saceo se je smehlial. V nji je izgledal kot majhen deček, ki ganja burke. ■laMtoMiiMaHMK CHIOAOOjnUUMBREZ EA2-8VSTUAVÄ. S- ■ ' ■ To je posledica trmoglavosti ne-' katerih mastnih očetov m' ' v-' 1 ' v I Chicago, 111. — Pri mestu je zaposljenih 339 električarjev, ki so organizirani. Ko je bilo treba odsek pr! volji povišati mezdo 300 elcktričarjem* odklonil jc pa po-višanje mezde sa 39 električarjev. ja sprejela vabilo na konferenco glede razorošenja in pacifičnib problemov. Hiter odgovor Pran cije je prijetno iznenadil podpor «l!te Hardingove ideje v senatu, kajti pričakovali so, da se tako aranžirale, da se kohJ ferenca lahko otvori it. novembra, na dan premirja. ---------- ,. • i.» • V oficijalnih krogih ne tajeTSS Saecu kapo, ki jo bda nair^na iia da ge bo na konfe- pozoriščn, _na^ katerem Js Wo Tz- £a nje/oVo ■'«vezo narodov", ki ima nSdome stiti sedanjo ligo. Dejstvo, da so blrez malega vse povabljene drfe ve brez oOloga prejele predlog zi konferenco, dokazuje, 'b so en tentne velesile bolj zaintereairane v Hardingov načrt nove lige kakor pa v zmanjšanje svojih obe-u- robnih sU. govih govorov ob času njegove volilne kampanje v preteklem letu, je njegov načrt, da se šajo možnosti bodočih vojn prvič delavsko nesčlidsrnostjo, kaiti ata sc"bojevala Sacco in" videni iS v veliki stavki livarjev v *™38ko "lui!bo ,n 211 tft*° dcl° Hopedalu In v stavki pri Ply-mouth Cordage kompaniji. Oba obtoŠenca ss seseda smatrata sa nevarna Človeka v očeh podjetnikov, ker sts bils organizatorja ia sta organisirsla italijanske delav ce. Zagovornik Jeremiah IfcAnar-ney je pripravil Vanzettija pri izpraševanju, da je malo več izpovedal o doživljajih Salsčda. 1 "Rekli ste dnlavnemu pravd-niku, da ste se bali, ko sto bili aretirani Sekaj sto se balif" je vprašal zagovornik. 4 i j ki opravljajo filuBbo po dnevu. i T »n^ ^u» ^ ja^u-Mestni očetje %o n.č računili z ** vlftda Hartogov pred- 'Slišali smo o Salsedu, da jo padel is Mrina js tega nadstropja nekegs poslopjs. Listi so pripovedovali, da je skočil, toda nI tej ga ae vemo "7.U.* .tn mUlUt Am .a v** UrC« ka^tl d° P^lfilo Zakaj ate mislili, da P šel a ob 10:10 ponoči. Ob 'em ča- aretirali saradl vašega politične-ga prepričanja fM je vprašal za govornik. \i k "Kajti bil aem vprašan, čt sem, socialist, član I. W. W., komunist, anarhist in črnorokar." * Vansettl je ispovedal, da so gs mi se je zasvetilo mestnim očetom, da so podali iajavo, da bodo za govarjall predlog, da ae delavcem, podnevu poviša mesds ca petdeset ecntoTM.r«Ma»ilifeiMMM irijateljl poslali v New York, da preišče, na kakšen nečin je storil smrt Balsedo in sporočil je nassj o pregsnjanju tujeacmcev iu njih deportaeiji. Javni toütelj je veno msr protestiral, da porotniki ne izvedo, da je bil Salsedo zaprt na protipoMtaven način. In da ga jc dal zapreti justlčnl department mesece preje v svojih newyorftklli piaarneh, prodno je akočlC padel fT UK^-' sil ja. pa Ml paknjen is okna v awt" f! i Za Vanzettljem je bil sadUar. Nicola Sacco In pri ispraševanju od sagovornlka Fred U. Moora le povedal svoje Šlvljenje. Pričel j« s njru .vim rojstvom v Torn» Maggiore v Italiji. ImcUI oe k i* Italije, ker ni bil navdušen za po Ijedelako delo. Star jc bil sedemnajst lat. ko js / a nnstil Napol j v Uta 1S06 na potu v Ameriko i "Bil sem nanlu šen aa Amerik^ ker js bila svo bodna dešela. kajti hotel aem živeti V svobodni dešeii." je po jas njrval, zakaj as je IsaeUI v Amc m*.:, * je kmalu vsakdo sposoben. Zgodilo se jc pa narobe, kot so pričakovali mestni očetje. Drugi e lektričsrji so se izrekli solidarnim z dnevnimi dclavci. Konfc renče so pričele prcdvčer.ijšnjim že A) eni popoldne. Mestni očetje so vztrajali pri svoji trmoglavosti in izjavili, da delo pi dnevu lahko vaakdo opravlja, le tega se druge udeležene drŽave. London,. 13. niso spomnili, da imajo tiitl delavci, ki delajo podnevu. ravno-tako želodce in potrebe kot de lavci, ki delajo ponoči. K*r se trmoglavost ni hotela na rioVn način posloviti od mestnih očetov, so eiektričarji zvečer zastavkali, da tako dokažejo mestnim očetom, da se ne šalijo a svojimi zahtevami. Mesto je bilo v temi tri razsodišča sa vse mednarodne spore, drugič e spremembo mednarodnega prava in tretjič s iz-iravnanjem kroničnih sporov med državami z mednarodnimi po god bami med državami, « Stopijo sveso. Tikijo, 13. jul. — Včeraj so tokijski listi naznsnili, da ^je japon- ■ 11111 "'•■ ■ 1 ■ DR vTT New York, N. Y. Stavkovna situacija v mesnicah in k is v nicah se je zadnje dni nekolik., zbdljšala, vzllc Vsemu pritisku delodajalcev, kateii skuiajo t vsemi sredstvi, da bi st kaj popustili. StavkujoČi se drfe trdno In ne dorpuste pod nobenim pogojeni, da bi se delovni čas podaljšal, ali da bi se jim antšele plače, kakor so predlagali Uflk»teri delov .,!, Kakor v.vseh industrijskih podjetjih, tako tudi mesarski mogotci stremijo za tem, da bi i/ sedanje gospodarske te%*e i„ zadali delavstvu t«?.ke udarce ter jih v njiliovih Mjah za isboljša nje delavskih raamer potisnili da eč v ozadje. To ae pa njim « mesarji oziroma e mesarskimi delavci, ki so člani unije št. 174 in št. 211 in drže trdno skupaj, nf bo posrečilo. StavkujoČi so prepričani, ds jim bo napredno delavstvo v New Yorku v pravi solidarnosti stalo J"j "i as -- 1 .BHHH »A PO- Pobegnil je alias Peter Gusen- m Chicago, DL John Pryor, berg, kl je z "Big Tim" Murphy-jem obtožen, poštnega ropa. (Pri-vedli so ga v družbi Andrew ßpringerja, ki je obtožen tihotapstva, na sodišče, da ja sasliši sodnik Landis. V sodiSčni dvorani jc bilo štirinajst arestantpv in sedem deputijskih šerifov, da pazijo nanje. ''fefe^^vH Ko so öusenlberg, Murphy, Vin-eenzo .Coamano izjavili, da niso krivi poštnega ropa, je nsstala v dvorani gneča, ker so poslušalci hetöi vidki arcatattte. W tem tre-uotku je pa Gusenberg Isglnil i poslušalci vred skozi vrsta. ; ^ Poštni nadzornik William Fll z ustanovljenjem mednarodnega j€ t,koj naznanil, ds prejme —- "" tisti pet tisoč dolarjev nagiade,— ki pripomore, da se Gusenber« prime, sli pa da ga sam prime. log za razorožitveno konferenco, toda vsebina note ni bila objavljena. "Asshi Šimkun" citira gotove mornariške uradnike, da so rekli, ds pozdravljajo korak Amerike v tej zadevi, n Peking, Kitajska, 13. juL Kitajska vlada je zadovoljna predlogom Amerike in je že odgovorila ameriški vladi s prošnjo u-i : da se Kitsjsks uključi v konfe^ojnim kriminalcem, renco z enakimi pravicami kakov m TIHOTAPCI UBTREULI JETEOA POLICISTA k JI 141 "vi Utica, Y. — Najeti pol Cliaa. Kammeriohr je bil danes na vseegodaj ustreljen od bsnditov. kateri so v avtomobilu prevažali žganje. Dva bandita sta bila pri tem ranjena in odvedena v bol nleo ,fden pa je ubeŽal. Kammeriohr In najeti polieiet Ireland sta bila Že več noči ns straši, da bi sejela prevašalce u kradenega šganja. Ob 1 uri po noči je pripeljal mimo sumi iivi tovorni avtomobil v bližino poli-dstov. Ukazala sU šoferjn, da nsj ustavi. V odgovor ata bila pezdravtjena s ploho svinčenk. Kammeriohr je bil od enega stre la takoj mrtev a Irelandu ae je posrečilo svojega tovariša ms Ščevati, Obntrolil je dva tihqtap Tihotapoi. prijatelji asMje-aih, so jima. ko ao jih odvajali v bolnic«, klicali, naj ničesar ne iz-datk Več jih je tndi skusilo s silo odreti v bolnico, toda od policij«- so bili prijeti in oddani po. 'Iteijaki dtrašniei. i jul. - Tukaj po-ročajo, da bo angleška vlada ime la aeparatno konferenco v Londonu z ozirom na pacifične probleme, predno se bo vršila wash ingtonska konferenca. Nekateri briUki diplomat je so mnenja, da bi se vprašanje Pacifika obravnavalo posebej, in sicer ob udeležb samo tistih držav, ki ao direktno zaintereairane na Pacifiku. Na ta ___________ljači prisegla, da ne bosta nikdsr način bi bili dve konferenci. ~ v življenju govorila o dotičnem Ministrska predsednika is Avstralije in Nove Zelandije, Hnghea in Maasey, sta izrekla leljo, da bi prisostvovala razorožit veni kon ferenci, toda sestanek bi se moral vršiti kmalu, kajti njima je ne-mogoče potovsti domov in potem nazaj v Ameriko. ; Berlin, 13. jul. — Nemško časo-i Je naredilo lz Ifahllngovega predloga veliko senzacijo. Nazad-Mjaki, ki bi radi videli, da ententa — posebno Francija — odloži o-rožje kakor je morala Nemčija, se strinjsjo; rs v no t ako ss strinjajo desničarski socialisti, ki pravijo, ^^ ds je bila Hardingova akcija Že od nekdaj točka v mednarodnem socialističnem programa. Neod-vishl socialisti in .komunisti so mnenja, da bo waahingtonsks konferenca drugi Versaillea, samo malo prebarvan; mogoče se oipeji griflnja bojnih mornaric, ampak kapitalizem je nezmožen, da bi preprečil troje lastne vojne. Orika ofenziva astavljeaa Psris, 18. jul. — Iz Carigrada jnvljajo, da so turški nacionalisti ustavi« grške napade aa vsej črti. Grki imajo velike Ugobe la moral! ao izprazniti dva mesta, Or-■e,k in Sun,«j naaslja proti ^ ceeov v jjcipstgu. > ■ Pšriz, 13. jul. — Francoska vla da je <4>elirala na Anglijo in Bel gijo, da odpokUčeta avoji uradni misiji, ki prisostvujeta obiavna vam proti nemškim vojnim «lo čincem v Leipzigu. Briand je dejal v senatu včeraj, da je proces v Leipzigu že pravi škandal in da bo Francija zahtevala, da morajo biti kasnovanl vsi sločind. > Leipzig, Nemflje, 13. jul. - V navzočnosti angleške in belgijske < misije še nadaljnje proces proti ; VČersj sto bila zaslišane dva submarinska poročnika, Ludwig Dittmar ta ; Johann Boldt, Ii sta obtožena umora prve vrste, ker sta streljala na rešilne Čplne po torpedira-hju kanadske bolniške ladje "Llandovery Castle" poleti leta }918. Trinajst angleških in 42 nemških prič je nastopilo v tem slučaju. Obtoženca sta povzročila senzacijo, ko ata izjavila, da sta t drugim moštvom vred na po tap dogodku. ■ ! ■"' -¿a ' v' -wSi Orško-turška fronta. Pariz, 13. jul. — Iz Angiera poročajo, da jc kolotoa turških na cionslistov napadla Grke sapsdno od Bruse in jih pognala v beg. U Aten pa javljajo, da so grške čete v preliminarnem ofensivnem gi-u prodrle petnajst milj in rale Jenišer in Uasanpašo vzhodno od Bruae ter Jenikiei severno od UŠeka. » London, 13u jul — Včeraj, na osemdeseti dan velike suše, so Izstrelili 16 šestpalčaih bomb v svinčeno nebo. nad Londonom s namenom, da ee nerede eblaki, ki naj prinesejo del Zefluinc ekr plorije so prehtaala mesto in ns tisoče ljudi je opasovslo strelja nje, nekateri ao odo imeli pripravljene dežnike, toda ae ene kapljice dežja ni bilo. Strašna si*s Je poooftile vee manjše potoke la studence, ieke^ so upadle skoraj do daa In trava v parkih In na pašnikih se jep«? sušila Listje na drevja ae tudi suši kot v jeseni. U'lt v PROSVETA Združenje podpornih ia vrtz. PiHMl' društva H. 131 v Noko-misu, HI. Na redni s* ji dne 10. ¡uHja 1921 ; a\ l j it io (t akciji iu pro i vnonti zdrdtenja naše 8. 8. »P. Zv«ze od strani glavnega tajnika W. Rusa in glavnega blagajnika .1 Kalana, katera sta se in ita izvriiti naloge zadnje fe-redne konvencije in večini skle pov glavnega odbora, da se zdru žimo e ostalimi organizacijami po pogodbi, katero je sprejela izredna konvencija naše zvese in katero je tudi odobril državni de-partment države Illinois. Naše gori omenjeno društvo najostreje protestira proti omenjenima dvema uradnikama, ki zavlačujeta združenje. Ker «je bila pogodba za združenje sprejeta že v septembru lanskega leta, in ako sta vedela, da ni kaj prav, zakaj se nista oglasila že poprej) zakaj delata nepotrebne stroške organizaciji, ako je članstvo, glasovalo za združitev in je če*sedaj ogromna večina članstva vedno sa združitev. Jako tudi naše društvo odobrava akcijo glavnega predsednika iu ostalega glavnega odbora na izredni glavni seji na 23. junija in zahtevamo, da se združitev izvrši. V slučaju, da W 18 .julije sod-nija odklonila združitev, da se precej skliče izvanredna konvencija in o j iti to&ko, ki M bile sedaj seibini deti vel, ter jo t udi Tone ne bode. ksjti smatral bi prenis kotno aa svojo osebo, ako bi ko mu predbaeival. o čemur nimam dokazov. Izzival naj ai zsi|K>mni. da ker Martin poda v javnost, je pribi to. Zato imam tudi dokaae. da fo uikdar nisem podal v javnost nekaj česar bi dokazati ne mogel, kajti toliko dostojnosti «s vedno i matu, ter jo bom tudi »vedno imel. pa najsibo proti'Oovrn ike ali prijatelju. Naj torej Tone ve, «I jaz ne poznam žele, ter smet rum za nesramno podlost vsako na-toleevanje napram društvu "iTri glav" SNW, pa najsibo naipram novim kandidatom ali pa tistim, ki ao člani mogočne SNiPJ. Za zavijanje v trebuhu pravijo, da je dobra rudeča paprika posebno priporočljiva, kakor tudi za želodčne krče je dobra, seveda je mor« bolnik zavihi gotovo pore i jo in to zdravilo ni nič kaj okusno v tej pasji vročini, ker človeka že od zunaj peče: Jaz sem bolj usmiljen zdravnik, ter priČnem z zdravljenjem počasi in ta metoda se mi je dosedaj še vedno izkaza la povsem uspešna, to se pravi, da jaz ne silim nobenega pacijenta. da bi spravil papriko takoj v že-odec, temveč za poekušnjo zado stuje, da mu slično zdravilo po molim pod nos. Priporočil bi Tonetu, da bi se l* — Dva velika nemška parnika, naložena s moko in druginu reč mi, sta 10. julija odplula Is Ham-Imu ku v Petrogjad. V Dazu na Francoskem se je podrla prodajalnica, ki je bila v ognju in pokopala večje število floM-b. Kopije tega protekta se pošljejo na glasilo Glas Svobode, na predsednika Frank Somraka, na glavni odbor ia na Prosveto. — Blaž Papež, predsednik; Jofaa Krafau, tajnik in blag.; Matthew (Mehek, sastopaik; .Frank Bozich, zastopnik. , . v '.¡l .-i . ftotak. Na izvanredni seji društva št. 67 8DPZ v Johnston OUyju. 111., se je razpravljalo o akciji glavnega tajnika W. Rusa in blagajnika Johna Kalana, ker se proti-vita izvršiti nalogo zadnje kon-venoije in večinoma sklepom glavnega odbora, da se «družimo z o-stalimi organizacijami po pogodbi, katero je odobril državni de-partment države Illinois. Naše društvo odločne protestira proti gori omenjenima uradnikoma, ker zavlačujeta združenje in a tem povzročata stroške članstvu popolnoma po nepotrebnem. Članstvo aH konvencija jima niti ni dalo kakega poverila, da bi zdni-ienje zadrževala ali vodila proti kake tožbe; temveč obratno želimo, da se združenje že enkrat izvrši, ker je skrajni čas, da so enkrat izpolnjene želje članstva. — Joe lesnik, predsednik; John Perko, tajnik in blagajnik. popisi! Barbertoa, O. — Kklor izmed čitateljev Prosvete je dobil v roke št. 146 newyorškega dnevnika, je takoj lahko u vi del. da moj prijatelj Tone ne odgovarja na glavne točke mojega dopisa v št. Prosvete. temveč ta junak teme se je ognil vseh glavnih točk ter se je oprijel zadnje bilke, drugače ni mogel. Tone zaHteVa oziroma hoče pojasnila ter pravi, ako mu ne bom (»dgovoril. da me bo Imenoval nesramnega obrekovalea. Tone se pere, oziroma se hoče prati, da ni on še nobenega Člana društva "Triglav" silil, da pristopi društvu "«V. Martina." ter da sploh spoštuje vse druge jednote. Kdor tega junaka osebno ne po zna, je mogoče, da veruje njego rim izjavam. Vsekakor pa TVms takih debelih lati in hinavskega obrekovanja ne*fodov natvezil. ker se predobro ppznamo, ds je Tone zagrizen nasprotnik Ml kar vedo telo vrabci na strehah. Tone, za botjo voljo, ne tolri samega sebe po adbeh a lastnimi W javami, kajti fe l< <1^'ae nahajaš globoko v kaši .U katere ne boš lahko izaazil Da bo Imel Tone mirno vest, naj omsnlrn. da ga vsasiia nikdar as bo doiireU da bi mane mogel imenovati idejo naslednji večer k zdravniku, katere pa je Tone dobil v roke, ter jih popolnoma tihotapsko odpeljal k «dravniku eden večer poprej. — Tu je začetek nesramne židovske gonje Tone, za bak-siš nasproti drultvu "Triglav" in Še izraziti se upa, da on spoštuje vsé jednote. Kar se tiče Članov društva "Triglav" vtL je Toueth odmerjena še posebna poreija Zajedno me je Tone tudi označil • tltelnom: Martin železnikar, član društva "Sv, Martina'* in glavni uraidnik 8NPJ. Človeku, ki je kaj za čast, bi «i štel v veH-ko slavo, toda pri meni Tone ni zadel pravega in ako misli, da se bo s tem meni izlizal, ter priku-pil, se grozno moti. Zapomni «M si, dá jč tb nepotrebno gonjo pričel ali konSal jo bom 'pa jaz hi sicer prav# temeljito, kajti siguren sem, da' je Tone zadnja nazadnjaška kreatura v tej naselji-ni. član društva av. Martina, tato je zapisal Tone. Čast in slava čepstohovski matki božji, torej . az sem član pri sv. Martinu. Ko ai Človek ne čitol črno na belem, bi ne mogel verjeti, saj vendar v tukajšnji naselbini kroži govorica že od meseca februarja, da je pobožni Tone brezverskega Martina izključil iz društva Sv. Martina. Ne vem, kako more Tone mene imenovati člana, ko me je vendar meseca februarja denun-ciral na glavni porotni odbor Jf.l .K. J., da sem meseca februarja na seji na podel način napadel društvene uradnike. — ffcedno nadaljujem, naj omenim, ds je Tone okoliš nesramen denuneijant in lažnivec, ter so sato tudi dokazi .da se ne bo Tone iz kaše iz-nmzal. Meseca februarja «4oh nisem bil na seji, biti ns seji ali pa priti po zaključeni seji, je ve-ika razlika. KlednjU pravi, da sem prišel s pravo barvo na dan. celo glavni uradnik SN1PJ da sem t Td človeče res nima nobenega spomina več, saj sem vendsr meseca novembra protoklega leta is-jsvil, da je izid konvenaije sbša ovanja. vreden, ter smatram to za pogrebne konvencijo te jedaor te. Kje so pa takrat bili uradniki «NPJ t Zakaj nial že takrat o-jelodantl moje iajavet Bodi brez skibi, kar železnikar iajavl. pri tem ttffll ostaae. 'iW^jCMjM gv. Martina; da Tone. to «e dolgo vrsto let. Bil sem že član, ko To-ne še eanjal ni o orgsnizsnjah. Bil sem navzoč pri ustanovni se-ji tega društva in nsi je vas sgo-do vina ktega povsem dobro v spornimi Hpomiajam ss še posel» no poneVsibc društvene blagajne katera se Je »zvrtttla PO ketoll ftkem «lučaju, Ur ee'tadi po kstn-liško spravilo v lepe. Junak To ne takrat ni bil še član dr. *v. Martina, ker jodnota takrat Še nI plačevala hakšiša. katHÉHIÉ Toneta je bila Jagealov. joduots in pt sv. Martia do pričetka te »s leta deveta briga, ter W mu hila tudi danes, da ae bi bilo rs di listiUfli . Koliko boda imela 'Rmetovo denoneijan«itva»upl i va aa gleval kovale«. Tiske časti ni še nobeden Tonetov sovrstnik v takajšnjl na-'briga, kajti poalatiss, nastanejo is tega denuncijanstva. usj Člani av. Martina nv pripišejo meni, temveč naj iič^jo krivca tais, kjer je. Jaa nisem JSKJ v teku osemnajst let, kar je tukaj, niti za cent oškodoval; bičal pa seiu vedno, kar je slabega in odo» pustiti na suho, ker prekašajo do-ločeno Število imigrantov. — Uoyd Ueorge je dejal v pon-deljek v parlamenta, da id nevarnosti, da bi Komal paša napadel Carigrad. Dalje j« rekel, da an gleAke čete v Carirgadu stopijo v braval, kar je to Ptjo teilaj, kadar bodo na pn eni ali drugi jednoti. Ne vi- tjadene dim obatanka in bodočnosti slov. podpornih organizacij nikjoi drugje, kakor v združenju in to bo bližnja bodočnost tudi doks-zala. Pripomnim pa, fako bi s» katera alov, podporna organisa-c0ja smatrala dovolj močno, ko mkati avojo pot naprej, je SN PJ prva v vsakem oziru, ker ima pridnosti, kakršnih nobena drug« naša organizacija, a je kljub temu članstvo glasovalo aa sdru žit t* v z drugimi slov. podpornimi «m LMiii/a. ijami — Martin leiez nikar. ■ ' ^ padene. I Is Berliua js> ijajo, da bo Lujo Brentano, profesor ekonomi je, bodoči nemški poelauik > Združenih državah. —Rex Lemeye v Kansas Oityju je U. t m. pri belem dnevu na uli- | d ustrelil Lawrenes Uayesa, ki je vodil njegovo ženo pod pazduho - Državni policisti In miličerji v West Virginiji .o prijuii 2t> oseb v Blackberry atyjn, ki so obdol Žene, da so zažgale kompanijako prtulji jnluieo. Drobiž; od blizo in daleč. Razne vesti. Nemški pražiti razumejo samo nemško, (franooski pa le fren-coskoî). Francoski oirkus v Ps rizu jo angažiral Neiaoa Ottona Millerja, ki ima 14 dresirauih prašičev. Ko je dospel Nemeo s svojimi prašiči v Pariz, js dobil mi* Uaj, da jo boljše, če se izda za Nizozemoa. Miller ja to storil in pariško obtiaatvo ga je vaelo za Holanda. toda no tako prašiči. Ko je Millar nagovoril prašiče v mešanici holandščine in ntmičinc, ao saštrajkall In niso hoteli igrati. Praširi niso razumeli drugih beaed kot nemške in as niso sme-nili za drugi jezik. Miller je mo- ia iupru uiittvnena rana*.— Maročanakl vstsši še ami- fpm| nagajajo Špancem z napadi na španske trgovinske postojanke. Zadnji teden so španske Čete zajele in uničile večjo skupino vstašev. Poslanska zbornica v Wash-ingtonu bo 21. julija glasovala o carinski predlogi. & — Po šolskem štetju ima Jollat 60,807 prebivalcev. — Iz Dawsona, T. T., Kanada, poročajo, da je bila pri zadnjih volitvah v Yukonu, ki so sa vršile pred nekaj dnevi, prohibicija poražena. Volilci so se a večino dveh >roti enemu izrekli, da ss opojne pijače zopet uvažajo v teritorij. Pred enim letom ao volilci glasovali z veliko večino za prohibi- ' — Biro za ljudsko žtetje v Wasbingtonu javlja, da je v državi Wisoonsin 81,000 več moških kot ženskih prebivalcev. Moških je 1,356,817, žensk pa 1,276,340. — Na Dunaju- se vrši kongree Ženske mednarodne lige ia mir in svobodo. Jane Adama ia Chioafe predseduje. — V Green Bayu, Wie., počiva skoraj vse delo vsled neznosne vročine. Mlad farmar po imenu Wilfried Verner v Indiand Headu, Has., Kanada, je pred enim letom zgubil dar govora, ko ga bil konj brcnil v glavo. Pred par dnevi ae je udeležil eroplanake vožnje na nekem pikniku, in ko ae je letalo dvignilo v trak, ae je tako uatra šil, da je namah pričel govoriti. VT torek sta bila v Chicagu aretirana dva samoree, Id sta na uličnem vogalu zabavljala čez Irsko. Policista, ki sta izvršila aretiranje, sta — Irca. — V hamburški ladjedelnici ja v pondeljek izbruhnil velik požar, ki* je naredil veš miljonov mark BMžHMBiMMHl ~ U i maki papež je sprejel v avdijeiu-i jajjonskega kronprinca, ko ae je zadnji mudil V Hinru pred par dnevi. — De Valera, vodja irskih re-publičanov, je bil v torek burno pozdravljen, ko je dospel a drugimi irskimi deleagti v London na mirovno konferenco. Policija v Baltimoru ja bila |v ppadeljek sveter obveščena, da se v bližnjem jeseni Holsnd kopljejo deklsta čiste naga. Poslan je bil nski star poliaaj, da aretira moderne nimfe. Toda mol se js kmalu !«•*«!. Oole «lekttee o» prijele policaja ia «s vrgle v vedo, nato se «a potegnile ven in povaljale v Matu. Aretacij ai bilo. — Oeperalnl pravdnik Brunda-gs v lllinoisu Je oVedel proft g»»-vernorja ffmaJlu veleporotno pre-iskavo vsled primsnjkljaja nekega denarja v državni Maitsjni i/ časa, ke je bil SmsIMrtavnl bla trtjnik. Ti* — Naaeljeniške oblasti v Xew York u so zadnja dni pridcžale račje šUvile oseb iz Evrope, ki so prišle v kabinah prvega raarsda. ki iakko Po novem zakonu jih ae morejo J. tip Prazgodovinska žival Ooolo« Ells je v Kanadi, v blltlnl Pasa, našel foa|l (okamenino) velikansko prazgodovinske šivali, katera meri štirfdeeet čevljev od kon-ea^ropa do^gjave, Žival spada Mačka z letnico "1981." Ves London ae zanima sa ariado tn«. čico, ki ima na belem trebuhu razločno število "1921" v sivih dlakah. Pojasnjuje ae, da je stara mačka, predno je vrgla mlade, navadno ležala v kotu, v katerem je bft takolj a letnico IW1 vedno pred njenimi očmi. Na ta način se je letnico odtisnila na njenem mladiču v telesu. Lastnik noče prodati mačiee, daai je dobU ne-broj 'visokih denarnih ponudb. vaM knjige. lajedald. Povest is IHvIjenja alovenakih trpinov v Ameriki. Vezano. Stane t poštnino vred agenasija. Vrlo pomfiaa Id pove, kako aleherni ponavlja V eebi raavoj vaeh svojih Mvaiekih in divja-ških prednikov. S slikami. Ve-zano. 8 poštnino vred $1 jo. Obe knjigi, ki ae naročita obenem, sa tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema iftjnik Književne matice 8. N. P. j.i Frank Alat, Slft 8. Orewford Ave.. Chieago, m - Adv. 7* glavni stan« aatT-sa ftO. LA WNU ALK AVK... CHICAGO, ILLINOIS, Izvržovalni odbori i Kr kuno oaaoliai • Bm ssa Zu, asssa gesm^a. a^a ra arfca hívi^ i Am«» šolar. In is*, Or^, to,, • »«a*«sa*ai|»fü9 ~ .......................Ml.........M......»M; Z^fiotak to¿no ob 1 • turi popWan» Vstopnina sa molka ——■ RAD BI IZVEDEL aa rojaka John Verčič'a doma Is Lose pri Lf*ovtei, aedaj spada-joče pod Italijo. Iščem'f* radi selo važnih stvari, vsled tega prosim cenjene rojake še kdo ve as njegov naslov naj ml ga nemudo fiaporoči, ako bo aam Čital ta o-glas naj se ml takoj prijavi, ako ae noče javiti meni naj ss javi pa svojema brata v stari kraj, Jakob Bogataj, P. O. Boz 64«, Benld, Wk&PmmI '(TV XADA BI IZVBDBLA Ba se nahaja moj brat John Ps Cgvsr doma ia vasi Hrib pri Bolnem Dola »pošta «smič, Juu'h.1« vija. Pred latom dni bivši je v državi Colorado. Cenjene rojake eim «e Mo ve njegov naslov, da mi ga nesaani, sa kar Um salo hvaležna, ako bo aam «Hal ta oglas nsj se mi takoj prijavi, moj rizalov je i _ iT MAST MRDVJ5D, P. O» Bos 911, ChUabolm. Mlnn. (Adv.) f<¿, Yr'j K ".'J !U VABILO NA IZLET ALI PIKNIK Drultvo "Somlnlri SUmtmmI» »t 79, S.D.P.Z dm 17. julij», 1981 » Bon Air, P*. Uljudno vabimo vsa sosedns družtvs. rojake In rojakinje tornade In bllftnje okolice, že posebno one Is Park Htlla, Conemaugh, Franklin In Johnstown, Pa., da as polnltevllno vtslsšs tsga našsgs piknika, prldlts In se ssbsvajte s nsml, Sa vssstrsnsko tošno In dobre postrsžbe bo skrbel vesel lini odbor. Torej ž« «nkrst vsi ae naš piknik dne 17 julljs, vabi — OOBO«. P. B. V slučsju slabega vremens ss viti piknik v dvorsnl na Bon Air, Ps. i* ¡j: -i > ■ TfCXfwJ*Vi ^ 5 tm ' um ..............................................N BED BUGS Stentes isleto navadno po ssdem dea. V ugodnem pru.toru.ee dni In nsvstao Prodaja aa prit Economical 7tsiš»7rtir ds iš tsTsmšs Druf čo„ Public Drog Co., in sredstvo sa uničenje vsake Buck Rayner Drug Co. (Adv.) - 8. S. PARIS 1 Si,700 tee—0» bee jeke «Me ODPLUJE allia 17 le Aegeeia lî. m* RAD BI IZV kje ae nahaja Frank Orar, kakor sem tal, Js nekje v okrožju ferset ÓH y, Pa. tfl Jud no rosla», da ae ml prijsvi takoj. Poročati mu linam nekaj aaio važnega Martia Hi|U rich, P. O. Kwell, Utah. ve^tt VM^lf dfts« ^kSâ f M I I M II Pertinčarjevo pomlajenje. Spisal: ETMN TAN. (DilK) W * r f j bF* ' "Kdo pt pravi, d» mislim na tat" "Vidi* ga! Kdo bi to pravilî Nihče! Le jat nekaj boljšega sa pravim, da ni trebu. ker te." "Zame!" Prav kakor nelaH aa te. Povej mi, prosim it, kako si zadovoljen s svojim stanovanjem t" "O, inkvizicija! No — naj ti prianam. da nič kaj posebno. Zelo mi je ugajalo, ko sem ga najel. Ali na dvori*ču ima klapar delavnico. Tisti dsn, ko sem ogledoval sobo, je bil pijan; dva delavca sts bila zunaj na deln, a dvema ss je ps r svojem alkoholnem razpoloženju tako spri, da Mt a kar odlla. Zato jo vladal evet mir in jas nisem opazil nič neprijetnega. Ali mod tem ae je moi iztreznii in «daj klopa, bije. tolče pet ljudi s lako vnemo, da človeku odmeva v glavi, Vrhu tega ae je sad nje dni naaelila učiteljica klavirja v prvo nadstropje. Zdaj ne alUH* ničesar; toda pridi popoldne, in ¿e ostaneš par ur. labko sIKiš vae skale, L* prière d' une vierge, valček he grofa Luluembtirifcega, romarski tbor is Ta.mheuerje, vmes pa ie vsakovrstne etddes, xa dvoje rok, sa «tiri roke in menda tmtt ie sa roke in noge.'\ Ijfmm. . "To je rea zabavno. Zame bi bilo tako atano-I vanje isvrstno. Teke bi imsl vedno dober Izgo-vor, ds ne bi mogel ostati doma." "Ali ¿emu vraga pa Imam potem stanove-ujet Kje pa naj Studlrsoit' ' ""Seveda, zate je stvar Xe drugačna kakor zame. ln gotovo il Wdrgl sebo s vso previdnost -jo. Ali za to nI živ krat dovolj pameten in izkušen. Toda jaz biti lahko priporočil atanovanje, kjer je skoraj nemogoče raaočeranje." "KjeT Na pokopaHIČu ali na luni ali v šoli T' "Ne, prav bies iele, tam. kjer aem jas bil zdaj." "To je ie v Evropi!*' "Da, celo ne predale« od Dunaja. Pri kne -fu Píoreaehl, v gralčini Klramoute." ; "Iz te iale ns IshiMim jedra." Pravim ti, da govorim brez Iale. Knes Pio-rem-lii išče naslednika aaspe. Boijiega pal ne dobi od i obe. Dve leti sem bil tam in alavnostno potrjujem, da sem bif prav zadovoljen. Najbrže bi bilo tudi tebi vleč. Fantu in dekletu bi moral tu-patam pregledati naloge; le jaa niaem «util dela, b| ga P Ia mani Zato pa bi imel tri sobe. popolnoma ločene, povsem saae. mirne kakor sredi gozda, m pogledom v eter pprk, .fcvrrtno postrežbo, ¿afta v izobilju, bogato knjižnico, pa le plato, sa katero bi ae akoqünalo vaakenru suplentu." I Zorito je gledal kakar Toma«, ko ae mu ja prikazal Zvellčar. *}'■' "Zbudi me, de se mi sanja. Ali pa povej point«» dovtipa." "Ne, ne dragi moj, tu ni nM dovtipov. Jaa aem si tam prihranil denar sa takse ln le sa marsikaj drugega, kar ne prihaja v tvoje račune. Ostal bi bil, la ne bi bilo treba vendar enkrat končati itudentovftva. In sdaj tl moram kar priznati, da asa» te le priporočil knezu. Brez pretiravanja : Navdulen je za ta, kajti toliko resno-stl, moralnosti, sploh aolidnosti in vsakovrstnih idealnih lastnosti, kolikor jih je adriilenih v tebi, se ne najds lalspa v nalih dekadsntnlh časih.'" Zorko je sandali bUo mu je, kakor da je dobil nevidno sauinieo. Posumil je : Ribar ve kaj .o snočnjl (Miseji. Ali to je bilo vender nemogoče. "Priiel sam torej k tebi po odvezo," je nadaljeval gost. "Če odklonil, sem jat blatni ran, knes v zadregi, ti pa Um. kjer ai." "Če govoril resnico, bi moral aeveda pograbiti z obema rokama. To bi mi aijajno olajšalo študije." 1f, "Kar pili knezu ! Tukaj imai naalov. Zdaj pa ■ ne aameri, da te oatavljam. Predolgo me nI bUo na Dunaju. Treba ae je odlkodovetl. Zbogom torej, pa veliko arela !M Klbar je odlal. Zorito pa as je aamialil. Ni dvoma, da je to čudovito ugoden slučaj. Če je resnica, kar je govoril Povodnik — ah, ne I to ni bil Povodnik I Saj je bil Rfcar - Ce je govoril rrsnioo, si prihrani denarja ln poveča svojo ne-odvisnost. Kako bo tedaj olajlano delo. koliko krajša pot do elija 1 Skoda ta vsak lsgubtjen tre-notek. Tako dolgo nI ilvijenje, da bi se smel zapravi jati čaa. • / Jezerski Je aedel ht napisal ponudbo kneau. Omenil pa je v piemu ,da mora aprejetl alulbo le tedaj, če ne bo ovirala njegovih itodlj. To delo je bilo dovrleno, ko mu je plamono-fta prinesel pismo v rdečkastem savitku. Našlo-vu se je posnelo, dâ ga je pisala nerodna roka. ZU slutnja je oMla Zorita. Hitro je reaghtll pismo in Čltal:| voriti. Kaj naj bi kil prisegel, ko je ves čes trpel ,..„,.-č«»e muke t Kakšna ljid>ezen!l Ali "poltene oči imel" - pravi Se U res ¿« kaj govorile f. . . Le* 1UI Begale se na vae strani, ne «nega mirnega pogleda ai bilo v njih. Ali d*kle ja «telo poštenost v njib. Ia njene be ktnie izrekajo, da ae je zgodile lopovščina. Opezi la je zadrega človeka, ki ae sramuje v dnu svoje dule, pe je ni prav razumela in aklepe. de ta človek ni zepeljivec. In sdaj čaka nanj. . . To je breadno. t K, Toda — ne ne! To ni mogole. Pred Lorko jc belel in gfee mu je »oralo krvaveti, da ai obrani svobodo, potrebno sa njegovo delo. ze cilje. Pa da bi adaj take po neumnem dcrfrfi verige na roke in kroglo ne noge! To ai mogoče 1 | Tode — dekle ima prav. Bea da ji ni ničeaar obljubil; toda ker je molčal, ai lahko ndaU to. kar ji je najbolj po godu. Če bi bil polteno ravnal, M Idi moral reči: Nocoj, dekle, potem pe zbogom do konca večnosti 1 Taka js bila njegova misel, če js sploh kaj mislil ## • - ^fc .J* m.. H Pa vaaiar — je H apela pričakovati, kar je soditi po tem piemu f On js ni zspeljsl. Če M ne bilo preemdno, bi lahko dejal, da je ona njega zapeljala. Zorko — pozor I Ne iičel II izgovorov! Nil)-< če ta nI silil, da grel a njo. Ko si sprejel njeno vs bilo, si morsl sprejeti posledice. Prsvočssno * bil morsl premisliti. Čemu pa imel glavi? JH Pa tefcrot ni'bilo pameti. Žival jo je ugonobile. Vsej v kot jo je potisnila, čieto v kot. In zdaj — I— ' - . . ' if ' i o . In sdai naj bi bilo zaradi blazne ure no vse «vjjeuje, zagrnjena pot, odmakneni ei lji v nedogled ! Ah! Tako bi bila kronana nost. Zdaj je pamet na svojem mestu ia volila take pogabe. Zorko J« napisal poitpo T18«k ftUllCO) le zjutraj pustil na Mielni mizi svotiee. smo za kneza je odnesel na polte*. Zavedal da je tako prav. Vendar je imel selo občutke in konrlo mu ni Mo v slest. ; j | .; VIIL Knez Pioreschi je bil zelo sadovaUip kom, ki se ja kmalu rittvel v Mhamontu. nalogo je komaj čutil. Qospodar Narodni socijalist župan. — De meaatradijako glasovanje. Ljubljana, jun. — Izid žu-paaakih volitev v Ljubljani je «lasen protest zoper 44 ubccnane' n policijski redttm, ki so ga uved i tekom zadnjih let na« deino-kratje. Le tako je tolmačiti, da mo naši občinski odborniki napravili izjemo od dbčevel javnega parlamentarnega običaja, da se pretputČa vodstvo najmočnejši stranki in da ao vrgli demokrat hkega kandidata. Eno je gotovo, da namreč pri tej volitvl kandidatov niso igrsle nobene vloge, dr. Triller je brMdvomno simpatična osebnoet in je poka pravi Nabab, zakaj aa gospodično Riao bi za Dragi Zorko t • Pozdravljam to bi tiso« poljubov U pošiljam. V tebe sem ee zaljiMla a vso duio. Tl niai tek kakor sapeljlvei, ki se nič ns brigajo, če spravijo ubogo dekle v nesrečo In sramoto. Tvojim prisegam verjamem, kar lami polteas oči In vem. ds me imaš rad Nocoj imam veliko dele in te ne morem čakati, pa bom mislile nato. Pridi v soboto pop. »Id O.-, ko sem prosta. Komaj ček s m nato v hrepenenju in a pošiljam tlesf vročih poljubov Tvoja ljrfbeča alel Zorko je planil pokonci, kakor da je treščilo Kaj je tat "Tvojim prisegam verjamem -f" ■Ml Vit Hej nI bH pijan ia ve. dani i spregovoril da»t bsaedl Maj ga ie teko Igalo In tako pa JebOe aram. da sploh na M bU mogel go Jugoslavije. I PODŽUPAN 8O0UALNI DEMO! zal v gotovih Časih mnogo smiala za delavske interese, česar mu no bomo pozabili. Pa moral je pasti, ker je bil reprezentant aiatema, katerem je veljal udarec, in tako je bil izvoljen županom gospod Peaek. Podžupanom je bil k vol jen so-drtfg g. PeriČ, ki je bil ekupen kandidat komunistov in soc. de nrokratov. Dobil je tudi klerikalne narodnosocijalne glasove. Teh strank za glasove nismo prosili in jim sa to tudi nismo nobene za hvale dolini. Iv,, -., • 8malramo ker je Li Bnrika je bilo šest profesorjev, Zerko ja za itudije več časa in prilike nego v msstu. vo snanje ae je mnoHlo, kakor plevel »§■ ni zemlji. Če bi ga bU sbM le aa ieoite, M bH le lahko vse dovršil. Čim dalje batf ga mn je dozdevalo. da odpira prodale, ki so Ia davne ' njeni, pa so bili doslej le zaklenjeni, po novem. 8 svetim strahom ja šakal na ko obogati tvoj zaklad a pravim odkritjem znanjem doslej resnično neznanega. Ali čim bolj se je polnilo njegovo skladišče, tem daljša se~ je s4ela pot. Knec Pioresebi je rad * kovo dalo, ni ae pa dalja itudije in njih značtf.&an no knjilnieo, pa je nabavljal «anjo vse, kar m tira priporočali profesorji Tod! Žoritove predlo-ge ja eprej«nal brez pomislska. Toda aam meneča ni rabil biblioteke. Imel je avoje zabave, o katerih pa Jezerski ni veliko vedet * Zato se je začudil, ko je nekega dna priftl knea naravnost v njegovo etanovanje ln ga povabil na eobper v večji drulbi. "Upam, da Vam Irtev ne bo preteika. Goste bomo imeli in če jas ne bom prave volje, ae bodo dolgočasili Zato bi rad, da bi mi pomagali, če bo potrebpo. fiaj ne vem, ali bodo gospod« ja veliko razonfiH o tem, kar nam* utegnete povedati, ker tudi niso srastll v atmosferi učenosti. Toda o svojih konjih je le vsak toliko govo-poznamo vsako kopito. Upam. da v&M e jo ee je poklonil. Nekoliko ge je mikala kasnana druiba, toH je pa tu^i. da me ^ treba nekoliko občevanja .da ne postane rki ho aa sna veeti v drulbi. Potrebna je ja, ,g| je mM», kajti prav v nevalnttt _ človek ne Igra poaebnela in Čudakg, am«BM ni nič i ali Če imajo vai črne kravate li jo priveii tudi ti, ker ee bodo aieer val pogledi upira» t tvojo pentljo. zgolj poalldica zapletenega položaja, ki je nastal vsled velike raz-ceipijenoati v našem političnem življenju. Da pa je izid teh vo Utev glasen memento nalhn de-ntokratom, ki jhn kajte, da je njihov vos prilel «čisto s tira. AM se bodo kaj naočili iz teh volitev Danes jih jele, obvladovala strast in so grozili, da regent Pe aka ne bo potrdit f^aj ne napravijo te neumnosti l Naj vprašajo raje sa nasvet svoje starine, ki jim bodo tak nepremišljen korak gotovo odsvetovali. Kaj sedaj t Ali bo ta svet deiazmoienf vročekrvni demokrati ao grešili, čeft, sedaj bodo novega lu pena "karnifrali". Stvarna ope-. zieija je potrebna in jo je , le pozdravljati. "Karnifranje" bi pa imelo le to poeledieo, da bi uteg-> teaneje sdrultU danaipjo si ur no večino, ki je v renski ae-gtarijena Ob nadN^HčneJlK' dle^ mentov, l; Kar ae tiče naa socialnih demokratov, nismo z nikomur jjfreaani in imamo proste roke na vae strani. Že v volilni kampanji amo izjavili, da se hočemo iStlalevati pri pozitivnem dedu v občinski u-pravi. dvojo nalogo v občinskem svetu smatramo za predvsem so-eijalno gospodarsko in ne za politično. Podpirati hočemo vsak nasvet in predlog, ki ae nam bo zdel dctoer: pa naj pride od tel ali one etrani. Kadar bomo pa v opoziciji, bo naša opozicija atvar-na in ne fakcijozna. Hladno in brez strasti hočemo motriti položaj. Zvesti hočemo ostati načelu Hocijalizma in mednarodnosti in boiho poskušali po avoji vesti, vednosti bi po svojih močeh doseči vae ono, kar se da v občini doseči v prid onim slojem, kojih interese imamo ssstopati. breme meter in otrok in je «a-konake odnofaje predraga ¿il, kakor muogo drugih potez v človeškem življenju. Kič manj ne streme maki komunisti za obnovitev zakona z nekim prostim zakonom, ker drugače bi ljudi, ki ne krote svojega čuta privedlo do nepravih eketremov. I*ivpaglranje «a prosti zakon se posebno razširja iped ¿enakimi strankami, ter največ vsled tega. da onim. ki so v skrbeh radi riMiširjanja nove ide je odpravijo ta strah. Mnoge ženo so navajene na to. da one hi otroci niso več odvisni gmotno od svojih soprogov in očetov, pogosto pa so uklonjene moči, kate re .pvzroča moževa ljubezen do ženo ln otrok. Vera za prosto sklepanje zakonov in odprava starega, trdega zakona, v kate rem je bil preklet oni ,ki je živel postavnem zakonu nezadovoljen, se je v omikanem Rusu vko-reninjila. "Dom za mater in otroka." Na dogodek ^ se spominjam ko smo nekoč pri obiskanju takega doma vprašali voditelji co: "Al so to ilegitimni otroci ali otroci vdov"! "Pri nas so poleg legitimnih tudi ilegitimni otroci. Tu se ni fcdar ne vpraša mater v takej za devi" je odvrnila s ponosom, da je bilo gostov sram, da so stavili to vprašanje. "Dom za mater in otroka*' bil ustanovljen l 1»19, ter je bi pryi v Rusiji. Danes je le večje število takih hiš, ker jgKwnale ao je _ _ ■■■ w _ IMIM I... lâkon in javno skrb- Dnigi mn «uUlk« (ali ■ — ml ■ »t nI ï n « . . ___ ivtomobili Za aouper je bilo pogrnjeno v srednji dvora» ti je «orko dotlej le ni videl Na eni etrani aa _ ka benečanska okna gledala na park ln člo-veka Je bilo. kakor da ae pred njim raagrinjs no-skončnoat. košato drevje je pogled segal M sinjo daljavo, kjer se nsbo sklanja k zemlji Dvorana je bila visoka; beli marmor je podsjal prostoru nekaj nepopisno mirnega. Varčno po» rabljeni Mati o momenti niso motili tega vtiska, Vae aasetaine ao blU Ia umetnilkih rok. Velika idika na etropu je kaaala Aleksandra Velikega, reaeekavajočega gordijski voael. Na eni strani, r gaja «kaotičnih rastlin, je bila marmorna skupi» na t Ranjeni Mars pred Jupitipaa. Tapetam so biH razvrščeni possmismi kipi V aalenu, Id je elnlU nekako zs predsobe, je a predat s vi I Zorim gostom. Slišal js vsskovr. stae visoka imena I da ae obrasd niso ujemali s pojmom visokoeti, ga ni presenetilo. Tudi s svojo eapropo «a je knea tukaj seenaail dele adaj je ariHo Jsaerskessa na misel kako čudno je to, da li nikdar ni videl kneginje Posdravfla ga je se» lo ljdbeaaivo In takoj je epaaU vaMko razliko med njo In kaesom. Ker je bRa veliko mlajša si Js Zorke domislil, da bo najbiis ajeeova dmga lena. in eblla ga ja slutnja: Njen mo« bo ljubo, ' njej se je poanalo. da ja plemklojs. le bolj kakor njenemu soprogu, toda vse |t onega ponosa, ki prehaja v prevzetnost ni bilo v njej. L* (Dalje prikedajil.) .v ¿ ff I Silvija Pankhurat. Komunistično stalilde glade želja v komunistični Rusiji, da bi kot podlaga zakona bila medsebojna nafclonjenoat in ne po-stsvne vezi ima svoje privlsčne tendence, ravnotako kot aklepanje formelnih zakonov .kakor tudi lahko vzdržne ločitve. Dokaesno je, ds danes v Rtaiji postave zs-Hona veljajo samo sa onega, ki se ne počuti srečnega brez goto-vih ceremonij. Dalekovidni in treeno misleči ao spoznali ds zakon In ločitev predstavljata sa mo nekak rešilni most za mnenje starega koplu ki družinskih razmer kapitalizma, ki vodi do ko- ___ Zakon, < kskorinj^n danes poensmo, se je razvil skup-ao a kepltalimaom in privatnim afltveni, T njeu le od vi»«, •tališče lene In otrok je eko-stariiev |n doll-r je to breme nositi V kapitalizmn je to breme ae posameznika. <1očim se kot za nekaj potrebnega. V tem domu, katerega smo mi obiskali, je živelo dvajset mater in 25 otrok, ena mati je nam reč imela dva otroka a ostali Štir je ao bili brez batere. Nekaj teh mater je bilo priproetih tovarni-Ikih delavk a nekaj je bilo tud vseučili&kih dijakinj. Ena je bila učiteljica za jezike, ena drnga je bila knjiinjičarka iz univerze katera je napravila vlogo, da ae ji omogoči potovanje v London, de lahko obišče briteki muzej. ^¿Otroci, od katerih ni nobe s t are ji od dveh let, sooskr . bovani od sester, katere so se danes ta namen eno leto vadile. Zraven tega pa (prihajajo vedno nove kandidatinje ,da jim nudijo po moč in ae same od njih priučijo t,em delu. Nekaj prijaznih ►rov je pripravljenih " traven tega imajo za slučaj -obolelosti, tudi posebna soba za matere v alučaju obolelosti a drugače imajo akupuo spalnico. Ko aem jaz obiskovala ta dom ,so imele matere za dneVno uporabo aamir en skupen prostor, kateri je slu žil tudi za jedilno sobo, priprav ljala pa »e je ravno takrat ena soba. Kakor amo opa- zili je tej hiii manjkala zadost-ivejla oprava za tiho samotno življenje posamezne osebe Samo učiteljica zg jezike je bila v sol pri čitanju. Ostale matere ao bile deloma pri svojih otrocih ali pa sedele skupaj v skupni sobi. Kakor se je opazilo, so bile one vendar zadoovljne radi oprave. V tej hiii sta dve periei. On pereta otroi&a oblačila in posteljna perila za male in odrasle ip t druga hišna perila. Matere perejo lastna perila, ter zvečer pomagajo tudi pri domačem do lu. Vae te matere ai z delom iz-vendoma kratijo Čaa. Menim, da pjianje in h|taa opravila ae ne morejo zahtevati od ljudi, ki de lajo, posobno pa ne od mater : otroki. Matere v tem domu lahko gre-jo poljubno ven in zopet nazaj, a je vendar pravilo, ki zapoveduje, da morajo biti doma ob 8 uri da pomirijo avoje otroke, drugače pa imajo Miod prost do 11 ure. V slučaju, da jih ni doma. prevzamejo oskrimice vso negovanje otrok, ako matere tako žele'. * f U -V*. : Otroci so od ca voda brezplačno preskrbljeni z vso potrebno o-Idcko in t odi materam se da spodnja oblaČHa in domače obleke. Vrhnja dblačila pa si morajo matere eame preskrbeti. Katere ao ae s zadovoljnoetjo izrazile, da je vsa oskrba dobra. Opoldan dobe juho, ribe in kaio. zvečer pa zopet juho. Dnevno so dobivale funt krrtha. dasiravno je bilo takrst določeno za dvs dni. od epvavkiaeije samo tri četrtine funta kruha na eno osebo. Na meaee dcMjo tri funte sladkorja. 3 fante masla, in eno trn tovo množino čaja ali kave. Zs prreforsno stanovanje in obleko ao plačale matere 700 rabljev ne mesec, polovico tega, kar je stala iJttHfte prehrana. Za otroke RHJ 6 leta ao v eovjetaki Rusiji vae. ga prosti I Otroei zraven dobre prehran^ bnajo tudi dobro vzgojo, katero im nudijo matere a zvesto drui bo. Ti domi so za matere in dojen-ce; takoj pa, ko otrok postane večji, se preseli mati z otrokom ^ v drug dom. ki je namenjen starejšim otrokom. Dom a dojenčke ki fcn««vfl Domovi za matere in otroke so v Rusiji spoznani kot neka neob-»odna naprava. Kot tak Je ustanovljen tudi dom za dojenčke. Kalomov dom za dojenčke j« nI ustanovljen v neki veliki kmetski hiši, ki ni bila v ta ns-tnen zgrajena, a kljub temu z vsem potrdbnim oskrbljena. Vsakdo, kdor je obiekal to hišo je moral dobiti dopajeuje nad to mikavnostjo in lepo urejenim gospodarstvom. Malčki so bili rs-zun enega, vsi popolnoma zdrs-vi. Tu ravnotako, kakor v moskovskem domu "Za mater in ©. troka", so kazali otroci, kako skrbno so negovani, kako so ležali v s vb jih posteljcah brez ve-kanja in zadovoljni. Oskrbnica je vedno bila pri njem, ako mu kaj ni bilo prav, in mu ponudila grač. ,' f^MMffi 1 Več teb otrok je bilo rojenih v tem domu; ker tu je bila tudi ro-dilnica. Nekateri ao bili od mater oddani aem v .varstvo, ki so jih, ko so jih prišle obiskat zopet hotele vzeti aeboj ?Nekateri so bili sirote, nekateri najdenci; pa tudi taki. ki so bili položeni pred prag tega doma na blazinici. Splob se ie dobe v Rusiji mote-re, katere se boje, da bi se ne ii-vedelo za Ajihovo materinstvo. > V Moskvi sem obiskala neke veliko porodno kliniko, dojencet in otročki dom, ter neko bolnišnico ; ves ta zavod se nahaja v ne-krm parku za djelavojevhn dvornim hotelom. Tu je bUo nad 300 malih otrok in klinika je bila obiskana od mnogih mater, ki so dobile tu nasvetov, zdravil, mleka in druga «vila. Otroška bolnica je bila prvo zgrajena m otroke, ki so tuberkulozi. Mnogo otrok je ležalo samih v posek nih sobicah, drugi pe so se nahajali v skupnih bolniških sobah. Mnotfco predčasno rojenih otrok je ležalo v nekih pregrajah ,ki so bile zaprte in * nekimi priprava mi z gorko vodo napolnjene, kar je služilo v nekako kuro malho. Zdravi normalni otroci so bili v endnadstropntti lesenih hišicah in njihove posteljice so priprav-Ijene, da ae lahko prenašajo v park. S tem oddelkom zavoda nisem bila posebno zadovoljna. 0-trocl so bglodali precej drobnej-še. kakor bi «lov*k pričakoval. Izgledali ao bolje oni, katere «o matere aame gojile in jih hranile. ^v . • Kraj je bil vea poln muh in služabnice ao tožile, da ne morejo dobiti zadostno papirja in onih tančic, da bi lahko pokrHe poste-:je otrok. Za to bi bil jako dober mulelin, toda to je nekoliko pre-teiko in zraven tega ga ni bilo zadobiti za vse postelje! Narav-no, da je bilo pri vsakej toplejšoj klimi itevilnih ipeektov, čemur se tudi ni čuditi ker jc bilo v Mo skvi zelo mnogo muh in v tem zavodu ie posebno veliko, ker v neksterib na U park mejoeih ln l»h ao se vsi odpadki metali, kar na bližnje ametitte zraven par- Rada bi vedela, ali ne morejo "aabotniki" ali prostovoljna družba v soboto delajočih. tem mSlm i» nadalje to zabramti. da bi ae porabljalo U prostor a odpadke. Ni ae čuditi, da v dežf li katera je «e akozi aedem let m prestano V vojni ie vedno vlada tupetam nedoslednost, ker je mnogo drugih nujnejših težav. Leta 1920 iziiel razglas od komisarja ca ljudako zdravje v vseboval sledeče: "Mi moramo nal aiatem o ka-nalth in mnasanih vodah J>o*<*>-no po mestafh provinc popolnoma predrugačiti; ne posedujemo pa zadosti materijala. ter tudi tovarne niso v stanu zadostnih množin producirati. Is «ae-zemstva radi blokade ne nmremo etaspoosti 4nbi sa se aič ni zaračunilo. ker otroci do dobiti ničeaar, ter ae nato w smemo zanašati." Rim ni bH sidaa v enem si' dveh dnak, tako tudi Sovjetska K unija ne more v enem «H dveh letih vsega popraviti. Moskvi je hfle pred vojno t roške umljtvoaU na 16 kov in po celi Rnsijl po % 0,1 stotkov. Povzročitelje «a rtrslas otroške umrjlivoatl ae dajo le P* čari catretL (Dalja.)