Slev. 94. Posamezna številka stane 1 Din. v LMani, v Met dn; 26. aprila №. Lete u. ES5S Naročnina za državo SHSi do preklical » no poiU mesečno Din 1< k; dostavljanj na dom веаебпо......„ IS za inozemstvo: ие-aćno.......Dir. 23 BS Sobotna izdaja: s V Jugoslaviji ..... Din 20 V inozemstva....... 40 53 Con« Inseratom:« Bnoatolpna netttaa vrsta mali oglasi po Dla.1'— In Dtn.l'5% veliki oglasi nad 45 mm vf line po Dln.2 —, poslana 0 Hrvatih in Slovencili vam ne mo rem reci ničesar. Oni se bijejo jtuott nam, in jaz vam izjavljujem: Ako bi bilo potrebno, da se ruski narca bo- ' i; orožjem y roki samo pol dneva v svrkdj (la bi se osVo-bodili Slovenci, bi jaz ne pris'il na to.« — Ne moremo kontrolirali, ako je ta vest resnična, vsekakor pa bi bilo umestno, da se objektivno dožene, ako je ta vest samo plod zlobne domišljije ali sloni na dejanskem dogodku. In da se to ugotovi, pozivamo p. t. uredništvo ^Balkana«, da nam navede ime onega politika, kateremu je podal Sazonov gori citirano izjavo o Slovencih. Ker smatramo »Blakan« za pošten list, se nadejamo, da se radevolje odzval našemu pozivu.« — V tej stvari uam piše prijatelj našega lista: Na gornjo vest lahko z vso gotovostjo trdim, da je nyïwuicna. Sazonovo izjavo si je izmislil ali ■ iialkan« ali pa tisti njegov »srbski politik«. Ako bi Sazonov se živel, bi si ck»/ies gotovo nihče no predrznil podtikati mu takih — da se blago krazim — neresnih in državnika njegovega kalibra nedostojnih izjav, oziroma bi jih on sam najodločnejšo demontiral. Slučajno vem za dokument, ki more služiti kot eklatanten protidokaz trditvi »Balkana«. Kmalu po izbruhu svetovno vojne namreč sem imel priliko videti pr - /rs nekega tajnega in najbrže ulovljenega ali pa ukradenega akta ruskega zunanjega urada, ki ga je dunajsko zunanje ministrstvo razposlalo vrhovnim poveljstvom v informacijo; če se prav spomi-njm, je bila to okrožnica ministra Sazonova tia ruska zastopstva v inozemstvu, v kateri je bil očrtan tedanji položaj s perspektive antanlnih sil, in sicer v jako optimistični hiči. Spominjam se, da je med drugim bilo s posebnim zaupanjem naglašeno držanje Čehov, Slovencev iu Hrvatov, ki da samo prisiljeno gredo v boj proti Rusom in tru-moma prehajajo k njim pri vsaki priložnosti. Ta dokument se gotovo še nahaja kje v kakem ruskem ali drugem arhivu in bo že lepega dne prišel kje na dan. V ostalem opozarjam tudi na takratno »Novoje Vremja«. Ta najuglednejši ruski list je, kolikor sem mogel presoditi iz redkih številk, ki sem jih med vojno dobil v roke, vedno zelo toplo pisal o Slovencih. Spominjam ee simpatičnega članka, ki ga je prinesel povodom impresij, dobi jenih od 6lovenskih vojnih ujetnikov na ruski fronti, in kjer je med drugim približno pisal: Mi Rusi nismo pozabili bratskih simpatij, ki nam jih je izkazoval slovenski narod ob japonski vojni, in vemo, da je bil dan padca Port-Arturja tudi pri Slovencih dan narodnega žalovanja ... Sazonov in vsi razsodni Rusi so pač bolje razumevali takratni naš položaj nego ga danes gleda »Bal-kan« in njegov srbski politik, in so vedeli, da bi recimo kak upor tistih par slovenskih polkov bila samo brezmiselna, a za naš narod katastrofalna žrtev. Ako bi se bil Sazonov rez izjavil o Slovencih, kakor nam pripoveduje »Balkan«, tedaj bi bil moral do- Prvi zemljani na mescu. čudežni doživljaji dveh Angležev. 59 Angleški spisal H. G. Weiis. — Poslovenil —e—. »Čudil se je.« »Torej,« je vprašal, »opravljajo eni in tsti zemljani vsa različna dela? Kdo misli? Kdo vlada? Kdo skrbi za telesne polrebe Eemljanov ?« »Razložil sem mu v velikih obrisih na-le javno in zasebno življenje. Težko me je razumel.« »Eni so uradniki,« sem pravil. »Drugi mislijo —. Spet drugi so delavci. Toda vsi rladajo.« »In — ali se ne razločujejo med seboj !>o telesni obliki ki jih usposoblja za raz-iične posle —?« »Ne da bi bilo vredno omeniti,« sem lejal. »Po duhu — morebiti 1« »Po duhu se morajo zolo razločevati, dcer bi opravljali vsi eoo delo!« »Odgovoril sem mu, da v nekem oziru |e njegovo mnenje pravilno. Po telesu so li zemljani večinoma vsi enaki, sem razlagal, pa če bi se dalo pogledati v njihovega duha, bi se videla prav velika razlika, kakor v telesnem razvoju selenitov. Eni so velikega duha, drugi malenkostni, eni mislijo naglo, drugi spet vobče nič ne mislijo —. Eni so tihega, molčečega duha,* drugi glasni in šumni, trobentajo v ves svet svoje misli —.« »In pravite , da vsi vladajo?« me je prekinil.* sledno in pravično reči isto tudi o Srbih nekdanje avstro-ogrske monarhije. Saj so se tudi oni — ker so se morali — borili proti Rusom in kar jo še hujše: proti Srbom, torej rodni brat proti rodnemu bratu. In med c. i kr. ofeirji, ki so dobili red Marije Terezije, so je nahajal, kakor vemo, tudi bosanski Srb — odlikovan za junaštva na srbskih bojiščih. Sicer pa moramo Slovenci začudeno vprašati: Čemu prihaja »Balkan« danes s takimi stvarmi? Kaj hoče s tem povedati, kaj dokazati? Da vse strašne žrtve v svetovni vojni decimiranega slovenskega in hrvaškega naroda nič ne veljajo in da mi nismo nič trpeli oziroma doprinesli za svojo svobodo? Da je bila smrt slovenskih in hrvaških sinov na bojiščih drugačna smrt nego srbskih sinov, ali mogoče manj vredna ali pa sploh nikaka smrt? Ali da je n. pr. kri slovenski vojakov, ki se je prelivala nekdaj pod princem Evgenom in generalom Lavdonom pred Belgradom ali pa 1. 1878 na bosanskih tleh za osvobojenje srbske raje izpod turškega jarma, manje vrednosti nego kri srbskega vojaka na solunski fronti? Ali »Balkan« res ne more razumeti ali noče razumeti strašne tragike slovenskega in hrvaškega naroda v svetovni vojni, ki je v gotovem pogledu večja nego ona srb-sega naroda — tragika, pred katero se spodobi tiho skloniti glavo, a ne klevetati... Mučeništvo Istre. Italijanska uprava zasleduje sistematično namen Istro uničiti. Prej pa hoče iz nje izžeti, kar se sploh da. To je v prvi vrsti naperjeno proti slovanskemu prebivalstvu, zadene pa naravno tudi italijansko. Na konferenci istrskih županov 9. aprila t. L v Pulju so italijanski župani drug za drugim razgrnili pred javnostjo sliko rastočega osiromašenja Istre. Fašistovski poslanec iz Poreča, Albanese, je ob tej priliki naslovil na vlado ostre besede, zaradi katerih so ga potem iz stranke izključili. Toda njegove besede so vsi župani potrdili in ostanejo resnične. Od istrskega prebivalstva se neusmiljeno iztirjujejo vsi davčni zaostanki še iz predvojnega avstrijskega režima, tako da župani izjavljajo, da Istrani plačujejo naravnost vojne reparacije, oziroma morajo odplačevati dolgove bivše monarhije. Vino lanskega pridelka, torej v kleteh, katero se itak ne more nikamor razpečati, se je obdavčilo z 30 lirami za hektoliter. Seveda se s še večjo fiskalno neusmiljenostj iztirjujejo medvojni davčni zaostanki, zlasti pri dohodnini od 1914—1918/19. Davka prosti minimum je silno nizek, 1600 lir, dasi današnja velika draginja nujno terja najmenj štirikratno zvišanje istega. Sploh glede davkov ni enotne zakonodaje in je prebivalstvo izročeno največji fiskalni samovolji. Prebivalstvo gladuje, zlasti na zapadu, več-jidel se hrani od samega krompirja in veliko družin ne vidi več kruha! Ker je vlada opustila vojni arzenal v Pulju, je 5000 ljudi brez zaslužka. Najhujše pa je prizadeto zadružništvo. Zlasti slovanskemu preti popolni pogin. Kako je z izmenjavo denarja, vemo. Zadruge niso od 16 milijonov lir dobile ničesar. Fašistovska vlada je dosedaj le divjala proti slovanskim šolam, kulturnim društvom in prireditvam, zdaj pa se je lotila gospodarske organizacije, katera je pod prejšnjo liberalno vlado, ko so popolari jako veliko pomenili, upala, da ostane nepoškodovana in zmožna napredka. Pod Mussolinijem je še ta up splaval po vodi. »Mlekarna v Hru-šici« pri Podgradu n. pr. je ena najbolje »Razložil sem mu demokratični način zemeljskih vlad, pa bojim se, da še mu je zdelo precej nedosledno in pomanjkljivo, kar sem mu povedal o zemeljski demokraciji.« »Ali ni Velikega mojstra vseh Zemljanov?« me je vprašal.« »Povedal sem mu, da je zemlja še razdeljena na mnogo držav in državic, da smo v tem oziru še daleč zadaj za selen iti, da bi utegnilo kedaj priti do zedinjenja vseh Zemljanov v eno državo, da pa je to še zelo daleč v bodočnosti in da svetovna zemeljska politika še v zelo nejasnih obrisih kaže, kak družabni red bo vladal na zemlji črez nekaj sto let —.« »Razgovarjala sva se tudi o vedi in o duševni kulturi.« »Razložil sem mu, kako velika razlika je v tem oziru med zeml jani in seleniti. Našim omejenim in slabotnim možganom moramo priti na pomoč s knjigami in knjižnicami. Vsa zemeljska veda je plod dolgih stoletij, nešteti učenjaki so delali na njej in zapisovali svoje znanje v knjige. Knjige vedo vse, sem pravil, ljudje pa le malo ali — nič.« »Ram pri sebi pn sem udejstvil, da smo si zemljani in seleniti glede duševne kulture zelo različni. In na škodo Zemljanom. Seleniti se po duhu in telesu izpreminjajo pri svojem duševnem deln, zemljani pa kopičijo svojo vedo krog sebe in ostanejo —■■ po telesu in po duhu — kalaršni so bili, cesto ge še poslabšajo —.« prospevajočih zadrug v zasedenem ozemlju. Ima nad 800 članov, okroglo 80.000 lir rezerve ter lashio prodajalno mleka v Trstu. Fašisti jo s pravom smatrajo za hrbtenico Brkinov. Sedaj, ko so južno Istro izstradali in ponižali, so se vrgli sistematično proti severu. Mlekarno hočejo dobiti v svoje roke ali pa jo razbiti. Ker to ne gre z zakonitimi sredstvi, so segli po nezakonitih. Vološčansko glavarstvo je ukazalo ži-vinozdravniku Blaževichu iz Podgrada, naj pregleda vse knjige mlekarne od 1. 1915. in javi takoj, ako bi našel kaj nereda, da se zamore sodnijsko nastopiti proti odboru. Blaževich je knjige kar naložil na voz in jih odpeljal. Tega ne zadosti, pride drugi dan zopet v Hrmico z novim ukazom glavarja, naj ^prevzame za čas revizije tehnično vodstvo« mlekarne. To je tako očividno protislovno, da se hudoben namen ne more tajiti. Je pa tudi protizakonito v toliki meri, da se predsednik mlekarne ni udal ter poslov ni izročil. Fašistovska akcija pa s tem seveda ni ustavljena. Za sedaj povzemimo: 1. Glavarstvo išče pričevanja proti poštenemu ljudskemu podjetju. 2. Glavarstvo si lasti pravo revizije, Ici pristoji le trgovskemu sodišču. 3. Pošlje se revizor-fašist, strokovno nesposoben. 4. »Revizor« konfiscira knjige, to vse z dobro preračunjenim na-mneom oplašiti odbor mlekarne, da se brez odpora doseže končni namen. 5. Končno hoče zasesti podjetje registrovane zadruge to je ukrasti lastnino. Mussolini bo seveda vse to brezpravje utajil. Sličen udarec pa čaka še vse ostale zadruge v domovini rimskega prava. Opozarjamo na slučaj posojilnice v Postojni, od katere so kar na kralko zahtevali, naj stopi v likvidacijo. Tako bo Istra kmalu gospodarsko popolnoma osiromašena. Pogoji m odstop italijanskih drž. železnic zasebnim družbam. Italijanski ministrski svet je določil za prepustitev državnih železnic zasebnim družbam naslednje pogoje: Železniške zgradbe in ves kolotočni material se da v najem za 30 let proti 15 letni odpoved! od ene ali druge strani. Podjetniku se zajamči določen dohodek za vsak kilometer. Iz kosmatih dohodkov se ustanove zakladi za poprave, ki postanejo potrebne vsled višje sile, za obnovo zgradb, prog in kolotočnega materiala. Voznine se ne izpremene. Devet desetin osobja, kfi se skrči morda za polovico, bo morala družba vzeti izmed dosedanjega osobja proti sedaj veljavnim službenim pogojem, ki se zajamčijo za dobo petih let. Iz čistih dohodkov se morajo najprej pokriti 7 odstotne obresti od delniške glavnice; od višjega čistega dobička do 10 odstotkov dobi država polovico, od 12 odstotnega devet desetink, od nad 12 odstotnega pa tri četrtine. Ker bo vlada pri oddaji železnic zavarovala preti odpustu iz službe čisto izrečno železničarje fašiste, je zelo verjetno, da bodo vsi železničarji brez izjeme zahtevali sprejem v fašistovske sindikate. Saj je treba najprej živeti, še-le potem pride na vrsto politika. Sz zunanje politike. * Mussolinijeva politična načela. Mussolini je dovolil pogovor posebnemu poročevalcu pariškega Excelsiorja«. V tem pogovoru je izjavil, da mora biti po njegovem prepričanju oblast centralizirana v enih rokah; kolektivna odgovornost ne obstoja, neodgovornim pa se oblast ne more zaupati. Dalje je izjavil Mussolini, da sme vlada, ki »Da govorimo zemljani jezike, se mu je zdelo nerazumljivo.« »Kako pa občujete med seboj,« me je vprašal, »ako se ne razumete? Čudno, vsi ste zemljani, prebivalci enega in istega planeta, pa se ne morete razumeti?« »Priznati sem mu moral, da smo zemljani v svojem družabnem življenju vobče še jako zadaj za seleniti. Pa vse to še bo prišlo, sem mu zatrjeval. Treba je le, da dobi eden narod nadvlado nad vso zemljo —.« »In porabil sem priliko in govoril —.« Poročilo je presinjeno in se nadaljuje šele čez nekaj časa. »— se je čudil, da se zemljani med seboj pobijajo in morijo v vojskah. Povpraševal me je o podrobnostih vojske. »In vaše naselbine, vaše ladje — ali jih ne uničuje vojska? In čemu se med seboj morite in koljete?« me je neverno vprašal. »Povedal sem mu, da je res tako. Pripovedoval sem mu o vojskah, o pripravah, o oboroževanju, o silnih topovih, o brzo-strelnih puškah, o zrakoplovih in letalih, ki mečejo bombe na ljudi in mesta, o mo-rilnih krvavih bitkah, kjer pada na tisoče in tisoče zdravih, močnih ljudi —.« »Velild mojster se je zelo čudil. Zdaj pa zdaj me je prekinil in si dal vedno iznova prevesti mnje besede. Posebej ie zelo dvomil, da bi šli zemliani z veselim vpitjem v bitko. ве opira na veSh» v dofoH, uporabiti proti manjšini vsa sredstva in ee braniti proti njej če treba s silo in krvjo. 0 veri je izjavil Mussolini, da jo smatra za politično potrebo in veruje v njeno moralno avtoriteto. — Kaj neki bo skuhal ta mož Italiji in Evropi v svojem političnem kotlu? * Fr&ncosko-nemški spor jo, kakor pravijo, Stacionaren. Nemška vlada baje misli v smislu nasveta lorda Curzona izdelati konkreten predlog glede reparacij in ga izročiti signatornim velesilam verzajske mirovne pogodbe. Medtem je Poineare imel že dva govora, v katerih je dal ponovno izraza nezaupanju francoske vlade v dobro voljo Nemčije. * 0 ranljivi točki Poljske govori francoski major D'Etehedgoyen, bivši član francoske vojaške komisije v Vilni, v »Ra-dicalu«. Vzhodne province Poljake obsegajo 280.000 kvadratnih kilometrov, to }e polovico francoskega ozemlja, s 14 milijoni prebivalcev, od katerih je samo 1 in pol milijona Poljakov. — Kakor znano, so velesile vzhodno mejo Poljske vzele na znanje, ne da bi prevzele garancijo zanjo, to se pravi, »e v slučaju kakega konflikta ne smatrajo za obvezane, da Poljski pomagajo to mejo braniti * Poljske zadeve. Na Poljskem se snuje parlamentarna večina. Šef kabineta naj bi bil vodja kmetske stranke «Piast«, znani Witos, ki se je svojemu programu izneveril, bi rad osnoval večino iz desničarjev in centra, dočim je predsednik republike, Wojciechowski, zato, da se osnuje večina brez desničarjev, to je iz levičarskega krila kmetske stranke, takozvane skupine «Wyzwolenia« in centruma. Blok manjšinjskih strank, ki šteje okoli 100 članov, bi ne prišel v nobenem slučaju v po-štev in se bo najbrž vladalo proti Ukrajincem, Nemcem n Judom. * Zelo pesimistično sliko e političnem položaju v Španiji je podal bivši minister Cambo, ki je zdaj voditelj katalonskega avtonomističnega gibanja. Cambo je dejal, da se španska monarhija' nahaja v stanju popolnega propadanja. Parlament je popolnoma diskreditiran in ljudstvo ne želi nič drugega nego da izgine. Armada }e brez discipline, maroške zadeve stoje slej-koprej slabo, sodstvo je korumpirano, socialni položaj ljudstva mizeren. Katalonija hoče avtonomijo, da se reši pogubnega centralizma Madrida. Cambov govor je napravil velik vtis po celi deželi. Vidi se, da centralizem povsod ngonablja iivljen-ske moči države. * Egipt konstitucionalna monarhija. Egipt je dobil te dni ustavo. Dežela je suverena neodvisna država z dedno monarhijo. Vendar pa vprašanje pripadnosti Sudana praktično ni rešeno. Formalno je Anglija priznala, da Sudan spada k Egiptu, dejansko pa stvar izgleda še vedno tako, da tam vlada Anglija. Anglija je zadnje čase svojo egiptovsko politiko čisto pre-orientirala in je vodjo nacionalistov Za-glul-pašo osvobodila ter se mu je tudi politično približala. Anglija dela zdaj na to, da pride Zaglul -paša kot najbolj popularni politik v Egiptu na krmilo in lojalno uredi razmerje do britanskega imperija To se pravi, da so Angleži slejkoprej najboljši politiki na svetu. * Turške zadeve. Angorska skupščina se je te dni razšla in po deželi se je že začelo volivno gibanje. Volivna borba ne bo huda, ker imajo liberalni nacionalisti zasigurano pretežno večino. — Konferenca v Lozani se je že začela. Vprašanje otoka Castellorizzo, ki se nahaja v italijanskih rokah, zaradi svoje malen-kostnosti ne bo delalo težav, ravnotako »Zemljani gotovo ne ljubijo vojske?« je prevedel Fi-u njegove besede.« »Zagotavljal sem mu, da smatra Zemljan vojsko in smrt na bojnem polju za častno in slavno —.« »Vse je bilo presenečeno in šum splošnega začudenja je šel po širni dvorani.« »In čemu se drug drugega ubijate In morite v bitkah?« me je ponovno vprašal.< »0 —,« sem dejal, »to je dobro v marsikaterem oziru. Predvsem se zmanjša ste, vilo prebivalcev —«. »Ali je to potrebno —?« Povedal sem mu, da je ponekod zemlja gosto obljudena. »Pazen tega,« sem dejal, »potrebujejo nekatere države za večji razmah svoje trgovino in obrti vedno več novih pokrajin. — In zmagovite vojske podjarmljujejo tuje dežele —.« »Molk je zavladal po dvorani —.« »Šele čez nekaj časa je Veliki mojster zopet govoril —.« Od tod naprej postanejo poročila čisto zmedena in nejasna. 2e odkar poroča Kavor o svojem sprejemu pri Velikem mojstru, je njegovo brzojavljenje večkrat pre kinjeno in pretrgano, tu manjka par besed, tam celih stavkov in le s težavo sva z Wen-digeejem iz teh odlomkov sestavila koli-kortoliko razumljive stavke. Ob koncu pogovora o zemeljskih vojskah in njihovih namenih pa poslane poročilo popolnoma nerazumljivo. eter. ie vprašanje privilegijev inozemcev v Turčiji pred sodišči. Pač pa se bodo razprave osredotočevale najbolj okoli gospodarskih koncesij, glede katerih so Turki slejkoprej neodjenljivi. Jako trd )reh je tudi vojna odškodnina, ki jo za-lteva Turčija od Grčije, katera izjavlja, ia ne plača vinarja, ker je vodila vojno i Turčijo itak le kot nekak mandatar ve-esil! — Eno najvažnejših notranjepo-itičnih vprašanj nove Turčije je vprašanje, ali naj bo Angora ali Carigrad glavno mesto države. Nacionalisti so proti Carigradu, ki je vsled démilitarisa« je morskih ožin izgubil za Turčijo jvoj strategični pomen in je nacionalistom kot sedež kalif ata tudi preveč »reakcionaren«. • Novega guvernerja za Sirijo je [menovala francoska vlada v osebi ge-aerala Weyganda. Vzrok, da je dosedanji guverner, general Gouraud, odstopil, je ta, da mu vlada ni hotela dovoliti zahtevanih kreditov za upravo te dežele, ki se nahaja pod francoskim protèktora-tom. Francoska javnost je sploh čez-rlaljebolj nasprotna protektoratu nad Sinjo, ki požira ogromne svote, nima pa nobenega političnega in gospodarskega efekta. Novi guverner ne bo imel lahkega stališča v deželi, ki očitno stremi za popolno samostojnostjo in računa v to svrho na pomoč Angore. Tržaško pismo. Trst, 24. aprila. Tržaška Zadružna Zveza je imela v četrtek 19. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko število zadružnikov iz Trsta, Istre, Krasa, Notranjskega. Navzoča sta bila tudi državna poslanca dr. Wilfan in Šček. Naravno je, da je zavzela razprava o ramenjavi zadružnega denarja skoro ves čas zborovanja, saj so ravno članice naše Zadružne Zveze pri tem najbolj prizadete. Iz poročila načelstva, ki ga je podal predsednik dr. Agneletto, so se zadružniki prepričali, kaj in koliko je načelstvo delalo in — žal, dosedaj brezuspešno — se trudilo, da bi doseglo zamenjavo avstrijskih kron, naloženih v inozemstvu. Skupščina je soglasno in brez kakršnegakoli ugovora, odobrila poročilo in delovanje načelstva Zadružne Zveze. Z vso odločnostjo je skupščina odbila trditev italijanskega časopisja, kakor da bi se namreč naše zadruge pečale s politiko. One nimajo z njo nič opraviti in 3o samo gospodarske organizacije. Tržaška Zadružna Zveza, ki je bila 1 nstanovljena 1. 1921., ima 127 članic. Njeno delovanje jo razmeram primerno zelo dobro in uspešno. Svojim članicam ni stala ob strani le z nasveti, ampak tudi z dejanskimi podporami v kolikor so dovoljevala dehar-na sredstva. Prometa je imela 14,772.404.09 lir. Namesto odstopivšlh organov, sta bila izvoljena dr. Vratovi6, odvetnik v Trstu za odbornika in č. g. Janez Kalan, župnik, za nadzornika. r-\- Blehetači so in ostanejo voditelji socializma in komunizma, katerega s svojimi puhlimi frazami povsod samo kompro-mitujejo. Med glavne komunistične blebe-tače spada predvsem tržaško >Deloc. Temu ni nič prav. Enkrat mu ni bil prav srbski centralizem, zdaj pa mu ni prav jugoslovanski avtonomizem. On za vsem duha kapitalistično reakcijo. Govoreč o Pašiču, Pribi-čeviču, Radiéu in Korošcu, pravi, da si ti kapitalisti podajajo prijateljsko roko, kadar je treba nastopiti proti delavstvu«. To je seveda navadna laž, ker SLS še nikoli ni podajala nikomur prijateljske roke proti delavstvu. Žal, da je še nekaj delavcev, ki te otrobe smatrajo za pristno zlato. Go-epodje tržaški in italijanski socialisti in komunisti: Če bi bili vi, namesto da ste slepo drli za moskovsko intcrnacionalo, podali leta 1020 ali 1921 prijateljsko roko itail-janski ljudski stranki ter se odločili za pametno pozitivno parlamentarno delo kot ljudska večina, bi danes ne divjal v Italiji proti vam fašizem in vas decimiral. Tako Bte pa samo blebetali in blebečete, kakor se vidi, še danes. Rezultati tega >socialnega« dela so oči vidni. Gospodarstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v LJubljani. Z ozirom na včeraj v Vašem cenj. listu objavljeni dopis Trgovskega gremija v Mariboru, v ka-torem se kritizira dosedanje gospodarstvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Vas uljudno prosimo, da objavite sledeče: Ker je v dopisa obsežen napad na namoščen-to zavoda in je to že opetovan javen napad na nje, smo podpisani mnenja, da ima javnost pravico, zahtevati enkrat tudi javen odgovor od nas, nnmo-ščenoev zavoda. KonstaUramo, da vsi trije a-gnuienti, ki jih lavaja dopis gremija v Mariboru, ne držijo. Ree je, da jo aktivnih zavarovanecv sedaj le okoli 7500, nameščencev pa 34, res je pa бГОШЈЕС, a» 88. aprila f923. flMB K tudi, da Je treba za enega samega novega zava, rovanca pri marsikaterem službodajnlcu vei tedenske korespondence in poukov, da Je pokojninski zakon tu in da je treba poslovodjo, kan-lorske moči Itd. zavarovati Vsled tega je popolnoma napačno, sklepati iz Števila zavarovancev, da je Število nameščencev zavoda preveliko. Dalje se očitajo nameščencem »ogromne plače*, da celo korita. Na to žalitev odgovarjamo, da z mirno vestjo prosimo načelstvo pokojninskega zavoda, naj brezobzirno onemogoči vsa korita. Tudi glede plač se bomo obračali le na vodstvo, ker ne smatramo tega mesta za oni forum, kjer bi smeli dobatirati, če so plače po Din 900, ozir. Din 1200 (po 20 letih službe in v časih ko stane meter srednjega blaga Din 300 in en sam svinčnik Din 7) majhne srednje, velike ali celo ogromne. Končno moramo glede »visokih naslovov« povedati, da smo o njih eksistenci zvedeli šele iz dopisa Trgovskega gremija v Mariboru. V Statutu zavoda sta omenjena le dva naslova, vse ostalo tituliranje je pa mogoče le ob urejenem službenem razmerju. Službeno razmerje nameščencev pa sploh še ni definitivno urejeno, in stoji v tem pogledu prvo, iz srede članov zavoda izvoljeno načelstvo pred nenače-to nalogo, za katero bo — v to naj Trgovski gremij v Mariboru, mirno zaupa — bržčas našlo pravo linijo tudi pri morebitnih naslovih. Mimogrede povedano, ne predstavljajo tudi najvišji naslovi za zarod nikalccga finančnega bremena, vsled česar se čudimo, da jih spravlja Trgovski gremij v Mariboru v zvezo z rentami. Toliko v pojasnilo. Javnost pa prosimo, naj upoSteva, da so bili nameščenci zavoda oni, ki eo se ravno z ozirom na nesporno potrebni r^stoj zavoda prvi oddahnili, ko Je pred kratkim prevzela zavod de-finitivna in voljena uprava, kajti imeli so največ prilike videti in čutiti, kako zavirajoče je vplivala na poslovanje več kot štiri letna provlzoričnost uprave, kako je taka uprava v mnogih ozirih preprečevala zavodu, pa tudi nameščencem tako važne naloge, kot je in ostane pri nas žali bog zelo neznano zakonito pokojninsko zavarovanje nameščencev. V ostalem prepuščamo mirno novoizvoljenemu nnče'stvu zavoda, da po svoji najboljši vesti uredi do sed.«j '"antično uradniško vprašanje pokojninskega zavodn. V LJubljani, dne 26. aprila 1928. Zastopstvo nameščencev Pokojninskega zavoda. Pivi novice. — Orjuna javka. Z revolverji, palicami, bikovkami oboroženi in z ročnimi granatami založena »Orjuna« si je domišljala, da bo pretepala, streljala in ubijala, kogarkoli se ji bo zljubilo, ter rušila podjetja, ki se ne bodo uklonila njenim terorističnim poveljem, občinstvo pa da bo mirno aržalo hrbet in se Orjunašem za batine, nasilstva in grožnje na kolenih zahvaljevalo. Mi smo dolgo časa opominjali, opozarjali, da bo prišel odpor, ako oblast ne nepravi reda. Sc do danes niso kaznovani zločinci, ki so razbili Cirilovo tiskarno v Mariboru, ki so odgovorni za slovenjebistriške žrtve, nasprotno! Minister označi Orju-no za roparsko druhal, toda »Orjuna« grozi naprej s sicilijanskimi večeri, s požigi in poboji, ne da bi poklicana oblast zgenila s prstom in grozilce poklicala na odgovor. Preveč je tega! Občinstvo je seglo po samopomoči in je Orjunce v Spodnji Šiški, kamor so s posebno vnemo hodili izzivat in ljudi terorizirat, našeškalo. Tu se je pokazalo junaštvo Orjuncev v pravi luči. Junaki so samo tedaj, kadar zalotijo posamezne žrtve ali izvršujejo napade tajno, ponoči, nepričakovano, nepripravljeno. V Šiški so jo pa izzivači v soboto 21. t. m. izkupili, kakor v jokajočem tonu poroča v včerajšnjem »Jutru« »Orjunaš«. Milo se pritožuje, da so »oborožene tolpe klerikalcev in komunistov« odvzele Or-junceni znake in legitimacije in nekaj Orjuncev preteple. »Samo nekaj je pozabil »Jutrov« »Orjunaš« poročati, da so šiškarji pobrali Orjuncem tudi orož- ! je, revolverje, gorjače in bikovke. Kaj pa imajo ti mladeniči opraviti v Šiški z orožjem, ki ga dobivajo iz svoje orožarne v Narodnem domuf Celo tako daleč, se je terorizem te domišljave mladine razpasel, da jo neki srednješolec prišel celo v gimnazijo z revolverjem, slučaj, za katerega se bomo še posebno zanimali. Zdaj pa javka ta mladina v »Jutru«, da je bila napadena od »klcrikalno-komu-nistične druhali« in da bo — stopila v obrambo. »Orjuna« naj si zapomni, da »kdur 7. mečam okul hodi, bo z mečem okulperšou,« kdor pa z gorjačo grozi, bo pa gorjačo občutil. Tako narekuje načelo samoobrambe. — Dravinjske doklade dušnih pastirjev. V štev. 90. Vašega lista navaja računovodstvo finančne delegacije v Ljubljani razlog, zakaj ne more nakazati drag. do-klad. Da še namreč finančno ministrstvo nI odobrilo potrebnega kredita in da še-le po ministrstvu ver poizvedava, v koliko bodo nove draginjske doklade presegale že po proračunu za 1922/1923 odobreni kredit. Na, to je lepa tolažba za nas beračel Pred-no bo to ugotovljenje prišlo do finančnega ministrstva in od tam do odobritve višjega kredita in potem do nakazanja doklad, mislimo. bo Drikimala zima. Zakai se na v ča-. eu po 1. avgustu 1. L niso že prej zahtevale »Prijave«, da bi se cela stvar pospešila : Sicer pa brez ozira na vso zakasnitev : Zakaj ste nam s 1. aprilom odtegnili dosedanje doklade, ko jo še nova takorekoč v negotovi, daljnji bodočnosti? Poprej smo dobivali mesečno vsaj po 137 in pol Din doklade, 1. aprila pa samo plačo 50—60 Din, torej za približno 10 kg koruzne moke. Če ti je premalo, pogini! — Z Gorenjskega nam piše ondotni poštar: Ker se bodo uvedla v kratkem času nova določila za sprejemanje poštnih paketov, nam je poslalo poštno ravnateljstvo v to potrebne tiskovine, žal, da je besedilo tiskano samo v cirilici, kar vsekakor ni umestno, saj smo še v ranjki Avstriji imeli na napisih slovenski tekst, da je vsak človek vedel, kakšno potrdilo ima v rokah. Še gledamo beli dan in se kar tako vendar ne damo zatajiti. Zato v imenu našega ljudstva odločno zahtevamo, da nam ravnateljstvo preskrbi dotične tiskovine vsaj tudi v slovenskem besedila. Srbske tiskovino naj Srbi lepo doma porabijo, nam pa naj poštno ministrstvo preskrbi slovenske, zakaj razen šolske mladine in nekaj mestne inteligence danes še presneto malo Slovencev ume cirilico. Torej vsakemu svoje, pa bomo prijatelji. — Udruženje jugoslovanskega nïitoJj-stva (Uju) je na seji svojega ožjega sosveta 14. aprila t. 1. formuliralo različne zahteve, tičoče se draginjskih doklad, odprave maksimiranja, vrtnaric in učiteljic ročnih del ter poročenih učiteljic, ki trpijo socialno krivico pri odmeri raznih doklad itd. Te zahteve so seveda popolnoma upravičene, ni pa logično, da Uju stavila zahteve na režim, katerega na drugi strani z vsemi krip-lji podpira. — Eldorado predpisov în zakonov. Slovenija je eldorado predpisov in zakonov, najsrečnejša dežela na celem svetu. Predpisi in zakoni tvorijo merilo srečo vsake dežele, Slovenci smo tako srečni, da se že utapljamo v celem morju zakonov, naredb, ukazov, predpisov, popisov, prepisov, podpisov, upisov, odpisov, recopisov. Slovenija je tudi najsrečnejša dežela, ker ima največ kvalifikacij, na primer nikjer na svetn ni toliko in tako dobro kvalificiranih zdravnikov kakor v Sloveniji, kvalifikacij kar mrgoli. Tmamo Zdravstveni odsek za Slovenijo, ki sc trudi noč in dan in knje nove predpise, zakone, katerih dmsrod nobena država na svetu nima in jih ne pozna. Povsod na svetn je enako, Slovonija dela izjemo- V Karlovih Varih (Karlshad), v Marjanskih Lažnih (Marienbad), v Eran-zensbadu i. t. d., na Francoskem v Vichy, Nici, Cannes, v zimovišču ln kopnliščn Kairo v Egiptu, povsod na svetn je zakon, je običajno, da dobi vnak državno priznani zdravnik, ki se hoče v dotičnem kopališču naseliti takoj brez vsake specielne kvalifikacije, brez vseke strokovno izobrazbe naslov kopališki zdravnik, Knrarzt, médecin reconnu de saison. Kopališča nimajo vse-učlliščnih stolic, kvalifikacija za nje je povsod na svetn doktorat vseara zdravilstva. Ker je Slovonija najsrečnejša dežela na celem svetu, eldorado predpisov, zakonov, kvalifikacij in strokovnih izobrazb, mora seveda kopališče Rogaška Slatina delati Izjemo, ker je edino kopališče na svetu, za katero se zahteva od Zdravstvenega odseka za Slovenijo kvalifikacija, nov predpis, nov zakon, katerega stara Avstrija ni poznala. Stresel se je kar čez roč iz rokava. O moj srečni eldorado, jetzt sind wir aus dem Wasser, zopet en predpis, on zakon več. Bil sem 18 let kopališki zdravnik v zimovišču in kopališču Kairo v Egiptu, kralja Tutankamena nisem srečal in videl, rešil bi ga če bi g'a zdravil, pa nisem mogel, ker je 3000 let pred mojim dohodom nmrl, prišel sem 3000 let prepozno na svet. Srečal sem pa mumijo njegovega očeta v muzeju, kralja Amenofisa IV. Ta mi je povedal, da v njegovem kraljestvu še ni bilo zdravstvenih odsekov. In če bi bili, rokel mi je Tutankamenov oče, pa bolj tiho, bi jih z lotusovo šibo. Tako so rekli Tutankamenov oče, pa bolj tiho, tako da lord Carnarvon, tisti, ki mumije išče, ni nič slišal. — Dr. Pečnik. — Občina Jese reko je bila do razpada bivše Avstrije kot obmejni kraj Koroške proti Kranjski znana pod šaljivim imenom »Jezerska republika« kot del omenjene dežele. Dasiravno se takrat njenemu prebivalstvu kot zavednim Slovencem ni Bog vedi kako dobro godilo, je vendar koroška nem-čureka uprava skrbela, da so se državna cesta čez glasoviti Jezerski vrh in drugi ▼ občini ležeči strmi klanci prav dobro in zložno ' velikimi stroški preložili. Dalje se jn na prošnjo občine oziroma prebivalstva ustanovil leta 1868 poštni, ln leta 1886 brzojavni urad z redno dnevno vozno zvezo med Železno Kaplo in Kranjem. Posledica teh vladnih ukrepov se je kmalu pokazala v tom, dn se je oživel promet s Kranjsko iu koroš' o "kozi Jezersko dolino in povzdignil tujski in letoviščarski promet. Vse to je donašr.lo mnogo dohodkov tu-kajšnjomu prebivalstvu. Celo svetovna vojna ni ukinila dnevne redne vozne zvezo ▼ ZMezno Kaplo ln Kranj. Sele po ponesrečenem koroškem plebiscitu 10. oktobra 1020. se je naj;«prej ukinila ^aka zveza s Koroško, a kmalu potem je prenehala vozna pošta voziti tudi lz Kranja do Jezerskega in tako vozi sedaj samo lz Kranja do grof f.amezaszo-vega eoednega oskrbnika v 22 kni oddaljeno Gor- njo Fi?.i-o, od hm pa nosi poštni »I piani« ia li^ aopise 6 km dr.leč na Jezersko in obratno. Vse prošnje od občinstva Jezerskega na pofttno ra»4 nateljstvo v Ljubljani ao bile zavrnjene i motfsf» oijo, da vožnja do Jezerskega preveč stane io Ш je lamo nji urad posivit. Neumlj -r> je dejtrtvo, more poštna uprava iz Kranja do G. Kokre 22 Ioni daleč za enega samega oskrbnika in par njegovih lovcev vzdrževati dnevno vožno pošto, ne pa toDi-fesa« — noj gn ima! p Postaja sa povodno » oroplan o pod Učko. Tta Hjanska vojna oblast namerava na jezeru Čepić v podnožju Učke ustanoviti izhodno postajo za povodne aéroplane. Ta postaja bo najvažnejša točka za rekognosciranje proti JugoelavijL wl\1 p Fašistovska nacionalna milica v ob-inojnih krajih. Povodom zaprisege fašistov-eke narodne milice na »rimski božič« (dne 21. aprila) je mel »Piccolov« poročevalec pogovor s poveljnikom legije »S. Giusto« — kapitanom Lupetino. Kap. Lupetina je podal o nar. milici IV. cone naslednje podrobnosti: Cona se razprostira od Livence do Kvarnera in obsega šest legij : >San Giu-Bto«; »Carso-t — Kras — poveljnik Reinis; > Istri a« — Kvarner — s sedežem v Reki, poveljnik Host-Venturi; >lsonzo« — Soča — poveljnik Francisci; >Tagliamento« — poveljnik Rusa, Največji kontingent daje tem legijam — je rekel Lupetina — italijansko prebivalstvo; vendar se »izredno drži tudi narodno prebivalstvo, od katerega so se mnogi z navdušenjem vpisali v milico ter so disciplinirani in ponosni. Posebno številno so se vpisali v okrožjih Sežane in Nabrežine.« Tako Lupetina. Da so se vpisali slovenski ljudje v fašistovsko mili-eo, vemo. A da so se vpisali z navdušenjem, ne moremo verjeti, saj so to večinoma bivši Sokoli. p Koliko nezamenjanega denarja imajo naše zadruge. »Goriška Straža«, ki ves čas vodi najodličnejši boj za interese naših zadrug odgovarja v zadnji številki na trditev tržaške >Edinostk, da je za naše narodno gospodarstvo koristno, če se je bankam zamenjal denar. S tem je hotela »Edinost« reči, da je v bankah naložen tudi zadružni denar, ki pride tako do zamenjave. Toda — tako naglasa »Straža« — ena sama notranjska zadruga ima toliko nezamenjanega denarja, kakor znaša vsota vseh zadružnih vlog v Jadranski banki. Potem podaja list podrobne podatke, koliko nezamenjanega denarja ima katera zadruga. Vsega vkup imajo nezamenjanih kron: tržaške zadruge 76.678, kraške 858.898, notranjske 7 milijonov 444.934, goriške 5,060.640, istrske slovenske 1,784.248 in istrske hrvatske 2^365.181, skupaj tedaj 17,680.577 K. p Rcčani in imenovanje dr. Orossirha m italijanskega senatorja. Reška »Difesa« priobčuje odprto pi? no na predsedstvo itnMjanskega senata, v katerem prote?ti-a proti imenovanju reškega zdravnika dr. Antona Grossicha za člena italijanskega senata. Pismo naglaša, da je Grossich reški ln ne italijanski državljan in da je Tato poklicana Reka, d« sodi o zaslužnosti dr. Grossicha. Rekn pa je dali»* od tega, da bi priznala Gros^'-'iu zaalužnoet tn »rednost za kàko odlikovnnje. Dr. Grossich sc je trdil kot sin hrvatskih Maršev v ragnéo v IetrL Kot mlad zdravnik se je naseli v Kastvu in bil Sr,a tamkajšnjo hrvatske Čitalnice. Ko se je preselil na Reko, je postni nnjvdanojïi klnpec avstro-ogrskega režima, bil osebni Airav;,ik bivše preeto- k Dr. Seipel na Koroškem. Dne 1. ma ja t. 1. se vrši v Celovcu krščansko1? icialni strankin zbor. Tem povodom priredi dr. Seipel na Koroškem več shodov. V soboto zvečer bo govoril v Colovcu, v nedeljo v Špitalu ob Dravi. Ob tej priliki se bi pač moral dotakniti tudi slovenskega vprašanje na Koroškem in smo radovedni, kaj bo v ier>i pogledu izjavil. š Celje. Pevski koncert Izobraževal-! nega društva dne 22. t. m. je nad vse pri-kovanje lepo uspel. Splošna sodba je, da je pel zbor eno pesem lepše od druge. Zlasti je ugajala dr. Schwabova »Dobro jutro«, ki jo je zbor moral ponavljati. Na glasovirju je pokazala gospa Irma dr. Rakunova izredno spretnost. Pevovodju, gospodu Mihel-čiču in njegovemu mlademu zboru čecdita-mo ob njegovasn prvem nastopu. Vsi pogoji so dani, da doseže zbor še visoko stopnjo dovršonosti. š Otvoritev telefonske centrale Vransko. Pn pošti in telegrafu Vransko je bila dne 13. aprila 1.1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Ob priliki otvoritve velesejma v Zagrebu ie povabil zagrebški župan arhitekt Vekoslav H e i n z e 1 v občinsko palačo predstavnike raznih korporacij, zagrebški občinski svet in zastopnika ljubljanskega mesta župana dr. Perica in podžupana dr. S t an ovni k a. Pri prijateljskem sestanku sta imela ljubljanska zastopnika priliko pojasniti hrvatskim zastopnikom politične in gospodarske razmere v Sloveniji, zlasti tudi položaj glavnega mosta. Ljubljane. Na dragi strani pa so predstavniki občinskega zastopa zagrebškega po županu H e i n z 1 u in podžupanu K r Č e - 1 i č u pojasnjevali našima zastopnikoma gospodarski položaj Zagreba, posebno razvijajočo se gradbeno akcijo, nameravano elektrarno med Krškim in med Brežicami, v katero svrho občina rabi večje inozem- sko posojilo, katerega hoče dobiti na Angleškem in o katerem vodi zagrebški župan pogajanja z neko angleško bančno skupino v Londonu. Prijateljski sestanek pri županu Heinzlu je prav lepo uspel, sklenila se je bratska vez med zastopniki avtonomnih glavnih mest Slovenije, in Hrvatske, Zagrebom in Ljubljano. Nagla šala se je potreba skupne akcije pri obrambi mestne avtonomije, da nam centralisti ne uničijo slednjič tudi občinsko samoupravo. Dogovorili smo se o enotnem nastopu in vzajemnem delu, da ne bodo naša glavna mesta tudi gospodarsko opustošena. V pondeljek sta ljubljanska zastopnika pod vodstvom zagrebškega inagistrat-nega ravnatelja g. A j d i n j a k a ogledala mestne naprave. V spremstvu podžupana Krčelića se je vršil najprej ogled mestne elektrarne, katero jako spretno vodi g. ing. V r b a n i ć. Zagrebška kalorična elektrarna porabi dnevno nad 10 vagonov premoga. Zelo zanimiva je tovarna voz električne cestne železnice, katero je organiziral g. inž. K o s a k, ki to tovarno še sedaj zelo spretno vodi s sodelovanjem ing. S r -k u 1 j a. Mestna občina zagrebška je od belgijske dražbe že prevzela električno cestno železnico in ji lastna tovarna železniških voz vrlo dobro služi. Zagrebška električna tovarna (ZET) tudi donaša mestu lepe dohodke. Zelo lepo in po vseh modernih predpisih je urejeno otroško dojilišče, katero vodi zdravnik dr. Schwarz. Tako otroško dojilišče bi bilo potrebno tudi v Ljubljani. Zanimala nas je tudi gasilska poklicna straža, ki šteje 16 poklicnih gasilcev, izmed katerih je več obrtnikov. Gasilstvo ima na razpolago 2 bencinmotorna avtomobila, 1 elektro-avtomobil in 2 avtomobila za moštvo. Popoldne je bil še kratek razgovor na magistratu, kjer sta naša ljubljanska zastopnika dobila vpogled v mostno upravo Zagreba in sta jima župan H e i n z e 1 in ravnatelj Ajdinjak tolmačila proračun zagrebške mestno občino. Nato je vodil načelnik mestnega gospodarskega urada senator Kekič naša zastopnika na izlet v mestni ekonoma! in v mostni vinograd i pri Sv. Duhu. Izleta so se udeležili tudi podžupan Krčelič, bivši župan dr. Srkulj, mag. ravnatelj Ajdinjak in ravnatelj elektrarne Vrbanič, senator S a r i 6, šef mostne aprovizacije. ' Vezi med občinskima zastopoma Zagreba, in Ljubljane so se utrdilo, medsebojni razgovori so bili iskreni, prepričani smo, da bosta prestolici Slovenije in Hrvatske v smislu sklenjenih dogovorov složno delovali po svojih izvoljenih ljudskih zastopnikih za gospodarski in kulturni procvit Ljubljane in Zagreba. podarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktu! borzi uotirajo žitu sledeče cene: pšenica 452.50 Din, ječmen 315 Din, oves 287.50 Din, koruza 257.50—265 Din. fižol 405 Din, pšenkV na moka št. 00 680—605 Din, št. 0 695 Din, št. 2 640 Din, št. 5 580 Din. g Cene žitn v Maribora so bile sadnjo dni sledeče: pšenica 450 Din, rž 400 Din, ječmen 400 Din, o ve? 350 Din, koruza 400 Din, beli fižol 400—500 Din, krompir 175- 200 Din, pšenična moka št. 0 800 Din, mekinje 275 Din, seno 200—220 Din, «lam». 150 Din. g Kaznovana tovarna sladkorja v B»>č-kerekn. Finančni minister je podpisal sktep, na podlagi katerega »e kaznuje tov-vna sladkorja v Bečkerekn ч 300.000 dinarji glo-be vsled nepravilnih transakcij z devizami. g Lânderbank mora plačati naši državi (ИШДКМ fr. frankov. Na ženovskem mednarodnem i-azsodišču zh presojo privatnih sporov med našo državo, Avstrijo, Bolgarjio in Nemčijo se je sklonilo, da mora Iimderbauk plačati naši državi 600.000 fr. frankov. g Zlata pariteta jo bila pri posameznih srednjeevropskih državah v aprilu sledeča: Nemčija: 1 zlata oredno z državo morajo tudi privatna podjetja vse storiti, kar je v njihovi moči, da se izvoz pospešuje. Trgovska bilanca s prometom 3005 milijonov frankov izkazuje za 1915 milijonov uvoza in za 1(>00 milijotiov frankov izvoza. Bilanca je torej za 325 milijonov frankov pasivna. Ta pasivnost bilance sicer švicarskih gospodarskih krogov ne vznemirja, ker je bila švicarska bilanca izvzemši dve leti med svetovno vojno, vedno pasivna in so bila ravno leta z relativno največjo pasivnostjo ravno leta najugodnejših konjunktur g Likvidnost denarnega trga v Švici Zelo zanimiv za gosj>odarske kroge je pojav, da je bila v Švici tekom eelega lela 1922 velika likvidnost denarja Dočim smo pri nas, kakor sploh v državah s slabo valuto, vendar se v veliko večji meri občutili celo leto 1922 veliko pomanjkanje denarja in je temn pomanjkanju primerno tudi obrestna mera za kredite neprestano rastla, je Švica imela v letu 1922 veliko razpoložljivega denarja in je vsled tega obrestna mera padala tako, da je zopet prišla za državna posojila običajna obrestna mera 4 in pol odstot. v ospredje. Veliko likvidnost rnzlagajo glavno z dvema pojavoma, namreč zmanjšane zahteve industrije po kreditu in pa dotok tujega kapitala. Obrestni meri, ki se je uveljavila pri državnih posojilih, se je prilagodila tndi borza in je vsled tega ofektna trgovina poetala živahnejša. BORZA. Ziirith, 25. 4. (Izv.) Devize: Pešta 0.1050, Borim 0.0180, Italija 27.14, London 25.51, Newyork 5.4850, Pariz 87.80, Praga 16.39. Dunaj 0.007725, Sofija 4.0, Zagreb 5.60, Varšava 0.0112, HoU 2.1475. — Valute: n. a. K 0.007750, Zagreb, 25. 4. (Izv.) Devize: Pešta 1.00—1.96, Berlin 32.0—33.0, Italija 480.0—482.50, London 454.50—455.0, Newyork 97.0—97.50,Pariz 6.50— 6.525, Praga 291.50-293.0, Dunaj 0.1875-0.1380, Ztirich 17.75-17.82. — Valute: dolar 95.0—96. Socialni vestnik. s Slavke in odslovitve т Češkoslovaški т jn-nnarju 1*923. V mesecu januarju 1923 je bilo vkup 14 stavk z 2480 nameščenci, med katerimi jo bilo 170 ženskih. Začelo se je 11 novih stavk z 2430 nameščenci. proti 5 novim stavkam a 1600 nmneàcen- 111 " 1 -■11 ч, d v deoembra ШЗ. Odpovedi ni bOa Celotna M guba delovnih dni je znašala 13.900 proti togubt 11.700 delovnih dni v decembru 1922. Izguba nameščencev na mezdi je mašala 347.000 l K prott 275.000 & K v decembru 1922. V mesecu januarja 1923 se je končalo vsega vkup 7 stavk a 1080 nameščenci Od teh se je končalo: 2 stavki a 400 n»-' meščenci s uspehom nameščencev, 2 stavki • 40 nameSçonoi s uspehe;.-! podjetnikov, S stavk» • 1840 nameščenci a tem, da eo v spornih zadevah odnehali nameščenci in delodnjolci, 7 stavk a 800 as* meščenci se pa v januarju ni končala. s Nezaposlenost ▼ NomčljL Po ромвОа nemškega strokovnega lista eo se delovna razmere v marcu znatno poslabšale. Da jb zbog tega trpel tudi gospodarski položaj nemške republike, je lahko umevno. Od LJB$! milijona delavcev, o katerih list govori, ja bilo v marcu le 20% proti 28% ▼ februarju saposlenih v dobro uspevajočih podjetjih, 38% proti 44% v februarju v zadovoljivo obratujočih podjetjih, medtem ko je Število delavcev, zaposlenih ▼ slabo nspevajočih » vodih naraslo z 28% na 42%. List navaja tod! oelo vrsto podjetij in industrijskih panog, v katerih je bila orne joua delovna doba. V berlinski strojni industriji so skrajšali d»-1 ïwrrao liobo celo na 24 ur v tednn, ZlaeU ^ tekstilni Industriji ee je delovna doba ч i'mogib zahodih omejila. Pa tudi tobačna to а-tavbna industrija kažeta pičlo zaposlenost V usnjarski in papirni industriji ao odšlo-1 vitve na dnev r em redu. Kakor zatrjujejo zastopniki čevljarske obrti, se ni povpraševanje po čevljih v marcu nič izboljšal^ kijnb temn da jo bila cena čevljem tako znižana, da niso kriti niti stroški izdelava. Naj; več je tokih podjetij, ki obratujejo sama ti nr v tednn. Cerkveni vestnik. e Cerkveni letopis, takozvani Атттттчо Pontificio za 1923, je gotov. Najvažnejši podatki iz njega so: Kardinalski kolegij štejo 63 članov in sicer 31 Italijanov, 7 Francozov, 5 Špancev, 4 Nemce, 4 Amerikance, 2 Avstrijca, 2 Angleža, 2 Poljaka, po 1 Nizozemca, Irca, Portugalca, Belgijca, Ogra to Čeha Najstarejši kardinal je Vanutelli, ki ima 87 let in je 34 let kardinal. — Katoliška cerkev šteje 14 patriarhij in sicer 8 latinskega in 6 vzhodnega obreda, 216 nad^ škofij, 927 škofij, 609 titularnih nadškofij in škofij in 27 opatij, ki so neposredno sveti stolici podrejene. — Med diplomatskimi zastopniki tujih držav pri sveti stolici manjka letos ruskega, ker se g. Lisakovskij, ki je dozdaj nekak zaupnik Kerenskega, ne šteje več med politične zastopnike. ^arotfno 1 OPERA. Sreda, 25. aprila: CAROSTRELEC. — Red C. Četrtek, 26. aprila ob Štirih popoldne dif» ška predstava: GOKKNJSKI SLAV' CEK. — Izven. Petek, 27. aprila ob pol 8. uri zvečer: PLESNI NASTOPI GNE LIDIJE W1SIA-KOVE. — Izven. Sobota, 28. aprila ob štirih popoldne. Mladinska operna predstava za naše malčke: JANKO IN METKA. - Izvon. Nedelja, 29. aprila: TOSCA. — Izven. DRAMA- Sreda, 25. aprila: ČRESNJBV VRT. — ReB D. Četrtek, 26. aprila: OTOK IN STRUGA. — Rod B. Petek, 27. aprila: ČREŠNJEV VRT. — Red A. Sobota, 28. aprila: HASANAGINICA Gostovanje g Markoviča. — Izven. Nedelja, 29. aprila: REVIZOR. Gostovanje g. Mafi kovica. — Izven. Ponedeljek, 30. aprila: ČREŠNJEV VRT. — Red C Lidija IVisiukova, slovenska plesalka, priredi v petek dne 27. L m. v opernem gledališču samostojen plesni večer. Kritike in priznanja, ki jih Je bila gna Wisiakova deležna na številnih turnejah doma in izven domvine nam jamčijo resen umetniški užitek. Spored obsega plese moderne smeri, je jako pester in zanimiv ter bo zadovoljil v vseb ozirih. Na sporedu so skladbe Debussyja, Gounoda, Griega, Mozarta, Smetane, Suka in dr. Pred prodaja vstopnic pri blagajni v opernem gledališču. Dijaška operna predstava po tniianih eenaM bo v četrtek dne 62. t. m. ob štirih popoldne. Vpri-zori se priljubljena slovenska opera «Gorenjski slavčekc Vstopnice so na prodaj pri dnevni bi* gnjni v opernem gledališču ob običajnih urah. Pri dijaški operni predstavi v četrtek dne 26. aprila ob štirih popoldne poje vlogo Franja (Gorenjski slavček) prvič g. Kovač. iske novice. lj Prometna svnza. V petek, 27. t m. ob JO. uri širši sestanek železničarjev Prometne zveae » Rokodelskem domu. Zaradi zelo važnih zadev je dolžuost vseh članov, da se sestanka gotovo udeleže. — OdborL lj Privatne službe Bče državni nslužbenee, M se nahaja v silno težkem gmotnem položaju. Sprejel bi karšno koli službo, ki bi mu cnogoiOa preživljati številno družino. S prostim časom razpolaga vsak dan in sicer enkrat dopoldne drugië popoldne. Poleg tega ima vsak četrti dan nočno službo in je nato 86 ur prost. Vsled skrajne bede, v kateri »e nahaja njegova številna družina, trka na usmiljena srca tn prosi, da bi se mu omogočilo preskrbeti njegovim otrokom vsakdanji kruh. Ponudbe nn j se poèljejo na uredništvo »Slovenca«. lj Policijska kronika. Zaradi prestopkov prtrfl cestnemu policijskemu redu je varnostna straža naznanila 12 oseb, med njimi zaradi pijanosti 4. — Z avtomobilom je peljal Karel Fine seno. Sedel i« na senu in je zadel ob žico električue napeljave; iioa «a ie oo&nela z avtomobila. Padel ie na cesto n se na glavi možno poškodoval. OneaveSienega so >repeljali v bolniônico, kjer Je umri. — Leopoldu Ireakvarju v Veliki žolna raki uliei je bila ukra-iena бгпа telečja ustrojena koža, vredna 1000 K, lakobu Kranjcu z Gline pa 8000 K vreden povTŽnik. Prosveta. pr Trfii. V nedeljo, 22. t m. je >NaS oder« дМјиШ letošnjo sezono t. ScbOnherrovo dramo .Gruda«. Igra sama na sebi je skrajno realisttën» imeri Bolj slilca, kot pa razvija. Pogreša pozitiv-lih etičnih sa. Zato ta igra na ljudi, ki ne zmo-ejo dojmiti celotnega duha igre, ampak ob vise le ia posameznostih, lahko slf.bo včinkuje. Splo&ni rtis je bdi dober. Bistrejše oko je moglo tn pa tam saslutiti, da najbrž nI bilo časa sa zadnjo pilo. Sato mestoma v igranju ni bilo primernega tem-», ognja in VEeetraneke — discipline. Obžalovala vredna je prevelika saSetna zamuda, ki kakor rsak nered pokvari polovico vtisa. Tudi ubije predolgo čakanje v gledalcih že pred igro dober lel pozornoetoe silo. Nujno svetujem druStvu, naj ca pripravo scenerije, kostumov in mask izbere xjsebno vodstvo, da glavni režiser ni preobložen, jcenerfja je bila tudi to pot skrbno pripravljena. Posebno toplo je bflo ozadje, ki ga Je bflo videti skozi hiâna okna. Le za drugo dejanje ni bfla pri-пепи jesenska svetloba. V sobi je bil prt na mizi prebei. Delal je preveč prazničen vtis. Bolj >i se prilegal pisane barve. Po maski in koetumu » bili izbomo pogodoni grobar, konjski hlapec ln hlapfe. Zal Klemenu ln Janezu je kvarila ilu-sijo borovka, ki se je na želu tudi od daleč razločno ločila od pravega obraza.* Veliki hlapec Je ril po obleki bolj tip kakega ključavničarja, kot pa tip kmečkega hlapca. Glede igranja samega lole: za R. Pečjaka je bila vloga Kremena kakor ualaši. Čutil sem, da je kakor rojen ia take vloge. V drugem dejanju Je bil naravnost sijajen. Clo-reka kar srbi, da bi zagrabil, tako jasno in naravno zna povdariti vsako značilnost z notranjim i «i. Suetvom in sunanjo gesto. Zelo občuteno je igral J. Vider Janeza. Kako ljubek e Peterčkom — Strukeljčkom, kako prekipevajoč življenja v upanju, kako zarart pod oblaatnoetjo Kremena 1 Moj-steisko je vee to izražal tudi v načinu govorjenja in spreminjanje glasu. Pretresujoč je ležal pred nami v strtem upu. Pri Rezi (g. Papov) bi želel več izbire v glasu. Ognjevita je bila v zlobi, pravi Up ženske na poslednji bilki. Rino Ahačič odlikuje ekonomična izraba glasu ln kretenj. Zato je njeno igranje prijetno umerjena Naj omenim Se Rud. AhaHča, ki je kot hlapte izvrstno vprizorll fiziognomijo patološke topueti. R. Prešeren je bil dober tip trmastolenega pa požrešnega hlapca. Ш. Veean igralcem vsa čast in hvala, ker žrtvujejo mnogo časa in truda ljudstvu v iaobrazbo, dmStvu pa v čast in v gmotno koristi — F. V. pr Emil Adamič: Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Ljubljana 1922. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dvanajst pesmi je namenjenih otroškemu petju, dvanajst pa odraslim pevcem, ki naj jih pojo otrokom. Prisrčne skladbe, polne toplote so, mehkega božanja. Spremljevanje petju ni samo za oporo, ni samo za barvo ozadju, niti samo za označitev harmonije, ampak bistven, nepogrešljiv del skladbe kot take: to naj pove, česar petje ne more; ne da bi petje samo opiralo, ampak doplonjuje naj ga in mu novih vrednot pri-dene, ki naj čuvstvo zazibljejo v neko živo romantično občutje. In resnično vam posreduje uho najrazličnejše pojava in vzbuja v domišljiji obČKto, kakor jih sicer človek z drugimi čuti zaznava iivl poskok, veselo »vončkanje, šumenje, vihro, rahlo, ušesu nezaznavno padanje, metež, zibanje, neugna no ježo. Skladatelju gre torej za to, da z glasbenimi sredstvi vzbudi fizične občutke, kakor jih sicer vzbujajo pojavi v naravi oz. življenju. (Prim. že pesmi: Krist Je vstali, Trara, Trobentice, Se toi] Smrečico, Čolnarja, Uspavanko, Jezdeca, Ločitev, Padajo snežinke, Pesem slepcev — z nje praznoto, V Indijo.) Dari pogoeto išče na prvi pogled samo Mrvenih tvorb, jim zna po saporedni razvrstitvi oživiti notranjo doslednost ia jim dati sunanjo oblino glasbene logike. Da ga pri tem izrabljanju bar-venih učinkov ne plašijo ntkake drine harmonične oblike in nepričakovani poetopi, naj nas ne moti, saj hoče na takih mestih s zaporednostjo UreziHh, ostrih, žarkih barvenlh vtisov doseči privid risbe, razvoja v harmoniji. Ta poizkus otroških pesmi s prijazno, prikupno, jasno, *-sakomur umljivo zunanjo obliko, lahno, mladostno hojo, pa z bogato gtas-beno vsebino se jo Adamiču izvrstno posrečil. Skladbam je uspeh povsod zagotovljen, če se bodo količkaj dobro pele. K. pr Opérai libreti. — »Tosra«. — Pravkar Je r založbi Zvezne tiskarne in knjigarne izM 12. zvezek Zbirke opernih in operotmb tekstov in sicer: >Toeca<, melodrama v treh dejanjih, spisati: V. Sardou, L. Illtca ln G. Giaccsa, poslovenil Cvetk.-» Golalr, uglasbil G. Puccini, 56 strani. dijaški vestnik. d »Zarja« ima redni mesečni občni zbor in društveni večer v petek, 27. t. m. ob uri v svojem prostom. Dnevrri red: 1. O .mmo-vztrojl, predava g. žnpn. Fiožgrar; 2. čl t an je in odobranje zapisnika zadnjega obč, zbora in društ. večera; 3. sprememba poslovnika; 4. volitev društ. soda ln zastopnika v Akad. svet; 5. slučajnosti. Udoložba je za vr?e tov. Zarjane str*4o obvezna; gg. starešine, tov. Daničarii in t«vv. Borci vljndno vabljeni. — Ivan TomAl(5, t &. predsednik. Orlovski vestnik. Orlovska srenja v Kropi priredi v nedeljo, dne 29. aprila ob 4. uri popoldne v Kropi akademijo, pri kateri svira društveni orkester »Zvezda«. Poizvedovanja. Zgubila «e j« v nedeljo popoMue med ро^ od križa na Poti pod Koènik do Zupančeve vilo mal trioglata zastavica, ki ima uvezeno ciklame. P 8ten najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi trgovini Zupane v Woifovi ulici. Zgubih se j$ dne 7. t m. dopoldne od Aie* ksandrovo ceste do Vodnikovega trga črna uenjatal torbica z malo vsoto denarja in 1 ključem. Pošteni najditelj naj broči izgubljeno na poiicijekem rav-! nateljstvu. Našla se jc zlata îapestniea nu cesti proti Križu. Dobi se v Tomačevera štev. 18. ------ ZNAMENJE NA NEBU. Smernico. Spisal dr. Л* žof Jeršo. Cena Din 80. LAVRETANSKE SMARNICE. Spisal dr. Jožof JeW še. Cena Din 30. MARIJA IN SV. МЛЗА. Smarnlce. Spisal Valeni tln Bernik. Cena Din 15. Y SMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA. Razlaga lavr<* tanskih litanij z življenjepisom bl. Vianeja. Ce-j nea Din da MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH. Sntar^ niče. Zbral Jožof Vole, župnik. Cena Din 90. GOVORI ZA MKSEC MAJNIK IN ZA STANOV* SKE DRUfcBK. Spisal F. S. Finžgar. Cena Din Ш ___Hi ? QUMEN! P i T E t« QUNENEPOTPLATE c*n*l« ta trajni}« ao kakor и»п«в«! Najbolj« varstvo proti vingt I mrn*a! ■"»nnttvMM SPREJMEM TAKOJ dva učenca n PEKOVSKO OBRT v dobro Idočo ukarno pod ugodnimi mestnimi pogoji; ozira se le na poštenost učencev; tudi sprejmem enega, 14 do 16 let starega pridnega HLAPCA takoj, ki bi opravljal domača dela. — VAL. SLAK, pekarna, Dolenji Logatec 2454 Dinamo-stroj enakomernega toka, fabrikat GANZ, Bu-dimpelta, 60 Volt, 100 Amp, z reostatom, dobro ohranjen, poceni NAPRODAJ. — Vprašanja pri TOVARNI ZA IMPREGNIRANJE LESA v Hočah pri Mariboru PRODAM več dobrih pletilnih strojev. Naslov v upravi lista pod številko 2465. Strokovnjak r LESNI STROKI, samostojna, zanesljiva moč z večletno prakso pri obratu žag, feSč tozadev. knjigovodstva, iSče mesta k°t VODJA ŽAGE. Ponudbe pod: «VODJA ŽAGE« na upravniifvo lista. Ovčji pes JE NAPRODAJ. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 2459. Prodam hišo a malim vrtom, 5 minut od postaje, fv PRESKI št. 31 pri Medvodah, Gor., blizu iarne cerkve in šole. POSOJILO Din 25.000 ali več Uče dobro vpeljano trgovsko in tovarniško podjetje proti 20 % obresti in intabulaciji. — Ponudbe pod «NUJNO POSOJILO« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 2441 Moko banaško, KORUZO, PŠENICO, OTROBE, OVES, prvovrstno blago, od 5 kg dalje na vreče 1er na vagone razprodaja po NAJNI2J1 inevnl CENI pravkar otvorjena trgovina POMORSKO-TRGOV. AGENTURA M. BIELIĆ, Dunajska c. 33, pri «Balkann« Službo PRVEGA HLAPCA pri kaki graščini ali večjem posestvu ISČE zakonski mož z ženo brez otrok. Gre tudi v kako SKLADIŠČE, kjer bi imel stanovanje. - Cenj. ponudbe pod: «ZAKONSKI« na upravo lista. 2431 OVES BANAŠKI, prvorazredni, na vreče po K 14.— za kilogram razprodaja »Pomorska trgovska agentura« M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri »BALKANU«. Trgovino meš. blaga ODDAM takoj v NAJEM radi družinskih razmer na prometnem kraju. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 2440. Sadike šparglja slovite franc, vrste, zgodnji «d'Argen-teuil«, nudi komad po 1 Din tvrdka JECLIČ, Selo, p. Žirovnica, Gorenjsko. TRGOVINO I mešanim blagom, dobro vpeljano, v velikem trgu Cerknica pri Rakeku ODDAM V NAJEM. Zelo primerno tudi za grosista, ker leži neposredno ob glavni cesti s kolodvora, lokal na križišču cest v bližnje vasi. Lep, velik lokal z velikim skladiščem. — Natančnejše podatke in dogovor pri lastnici trgovki IV. MAR-TINČIČ istotam. 2397 Petrolejske VRČE z ali brez zabojev in železne BARELG knpimo v vsaki množini. — HROVAT ln KOMP., LJUBLJANA, Vegova nI. 6. BOMBAŽ v vseh barvah doSel ter se DOBI vsako količino pri tvrdki Kari Preiog, Ljubljana, Stari trg št. 12. CN^tenIo iomačo, zdravo, skrbno očiščeno, nudi >oljubno množino, postavno kolodvor Ptuj | po Din 3-— za kilogram Kmetijska zadruga v Ptuju. 2319 икгвшшк Mestni trg Stev. 10. KEMIČNI LABORATORIJ za izdelovanje desiniekcijskih sredstev. ... i J KRANJ, Glavni trg, tvorniea vseh vrst BLAZIN iz ŽIME in morske TRAVE, MODROCEV na oe-resih. Specijalha tvrdka za izdelovanju) klubgarnitur. — Najnižje cenci Najsolid-! nejši izdelkil Zahtevajie ofertc in ccnikef Za otroke: oblekce, predpasniki, perilo, majice in druga oprema najceneje pri A. šinkovic nasl. K. Soss, LJUBLJANA, Mestni trg 18. Električno LUČ, P00QN, Б0МШТ0, TELEFON, SIBNilL, Vam napravi solidno ln ceno domaČe o£ ,S a; Elektrotehnično podjetje Jože MarkeS Јомлкв M. «OR0USKO. 5Ï è? B 2 ZA B1RMANCE: Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi našo iskreno ljubljeno hčerko ki je po mukepolni bolezni, v starosti 2Î let, danes ob 14-45 mirno v Gospodu zaspala. — šla je za svojo sestrico Marijo. Pogreb ljubljene pokojnice se vrši ▼ petek, dne 27. t. m. ob 14-30 v SodražicL Stana, naša nepozabna Stana, počivaj v miru! Nasvidenje! V Sodražid, dne 25. aprila 1923. Fran Fajdiga in Amalij« roj. Krafc Elizabeta Fajdlga, starSL stara mati. Vera, Ivan, Fran, Anton, Milan, DanSo, Gvldon, Nada, Ljuba, Andreja, Pavlina, bratje in sestr«. Brez posebnefia obvestila. z< obiske dičkc: vtllks Izbiri runtk Sevljotuv po NIZKIH CENAH. Za deklice : botlst In ttimlnl • M|non|flh «nrdli, dilj« Boaavire, rokevlc. U L d. #. & 5t čkaberne, - £jubliana Mestni trg itn. 10. Zastopstvo STROJNA OLJA vseh vrat. CILINDROV A OLJA. AUTO OLJA v sodih in roCkah PLINOVO OLJE v tel. sodih in cisternah. PRVOTNA MAST v sodih od 50 — 200 kg. KOLOMAZ za žel. vozičke v sodih od 60 — 200 kg. BENZOL v žel. sodih. METZLER1T h la Klingerit in Gum. maâiljke vedno v zalogi A. LIMFRET, Lîib;iata, Кгвклт 10 Telefon 247. Enodružinska HIŠA z lepim vrtom je naprodaj radi selitve takoj v Rožni dolini 106 pri Marjaku. . Stanovanje na razpolago. — Ravnotam prodajo KOTEL za prašiče, 65 L Pozor! Kateri hišni posestnik ! v Zeleni jam! bi mi mogel odstopiti 1 SOBO za trgovino z ali brez stanovanja? - Naslov pove uprava pod 8t. 2425. Pozor ! ODDAM V ZAKUP ali za stanovanje TRGOVINO z mešanim blagom. — Naslov pove uprava lista pod itev. 2424. Brezplačno letovišče doW «C p< Pohorjem 2423« na upravo .Slovenca. samot-opeko \ za notranjo obzidavo apncnicc, 700 k'o< madov, Ima naprodaj FRANC LIPAH r, DOBRUNJI pri Ljubljani, p. Spodnja! HruSica. 2443 P upokojenka aH druga izobr. gospodična proti malemu delu. i ošt. _DSDO *' Pisma pod: «Pod ZIDARSKI MOJSTRI, POZORI Naprodaj večja чвЛпо množina £IUIlC delana na roko, kc-tera se na licu mesta. Cena po IVAN STEH, Dobrepolje. Videm - Dobrepolje. opeke lahko ogleda dogovoru. — — Telefon: 2426 GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI naznanja, da je njen uslužbenec, gospod nenadoma preminul. Pogreb bo danes v četrtek ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin! LJUBLJANA, 26. apr. 1923. Živijo centralizem! Okrožni zdravniki v Sloveniji niso dobili za leto 1923. še nobenega ficka plače. R. I. P. шшшшшшвшишшшшшштштшшшштшшш Bnd. 3ahilt tovarna M in čevljeu d. i Karlouac Z dnem 21. aprila smo otvorili v lastni hi3i v Ljubljani, Poljanska cesta Str 13 trgovino čevljev na drobno | lastnega izdelka, ki je bogato založena z moškimi, ženskimi in otroškimi čevlji iz črnega in rjavega boksà v raznih lazonah, kakor tudi z delavskimi čevlji iz rjave krdvje kože. Solidno delo I Nizke cene I шшштшшшшшшшшшшшшлттшшшшшт Stran 8«*1 8E0VENEC, 'đrte 26. aptrifa Ш Sfef, (ML HT NAJEM пашет v sclo promet, krm jn j trgovski lokal potrebnim stanovanjem z ali brei in- J »enlarja, cventuelno tudi GOSTILNO, najraje kje na Štajerskem. — Cenj. ponudbe na apravniitvo «Slovenca, pod šifro: .TRGOVSKI LOKAL«. Nova hiša v Trzinu pripravna za trgovino, vrt 14 orala zapičenega gozda in travnik, ob državni I . ,. cesti .IE NAPRODAJ. Več pove Miha PRELOVŠEK, zidarski mojster v Depali vasi, pošta Trzin. P354 Prodajalko ff slovenskega in nemškega jezika vešča, 7. 1 Pozor peki! »Diaraalt«, tvoroice Hauser 1 lepo pisavo in katera ima veselje za Soboika, Beč-Stadlau, v predvojni kako-učenje knjigovodstva, sprejme tvrdka M. vosti, se edino doM pri glav. zastopniku BERDAJS, trgovina z mešanim blagom za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za-in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje greb. Skladišče Strosumajerova 10. Va- V hiši. 2396 rojte se ponaredb v praha ali tekočini! ** Stanovanje v novi hiši v mestu obstoječe iz kuhinie in 1 sobe ZAME-' NJAM » stanovanjem v ljubliar«ki okolici — Ponudbe na upravništvo .'Slovenca» pod številko 2433. : ČeMek м preostaja ! er ga nudimo po znatno znižani ccni. -Trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. 2291 DIAMALT" Fekarija. PRODAM najraje pa zamenjam, dobro idočo pekarijo pri Ljubljani, za drugo na deželi, proti primerni odškodnini. — Le pismene ponudbe na upravo -/Slovenca' pod: PEKARIJA štev. 24. PremoiTcement in strešna opeka stolno v zalogi pr! n. mml Lfo6»3iâ9ia aîutifijsho ces;« зз. rcieton Јбб. ShBadiSËe ..Dalhan". Jamski les SMREKOV ali JELKOV, od 10 cm debeline na tankem koncu în od 3 m dolžine naprej, KUPI VSAKO MNOŽINO iranko kranjskih postaj na vagonu naloženo: šentjanški premogovnik, KrmelJ na Dolenjskem. OBLEKI ZA DUMAMI ^ Modra galica v vseh velikostih in barvah I se dobi po konkurenčni ceni f»riwpismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja Izbira pri ivrdki y ГЈПкЖ^Ш V Pplîll У DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija, T » U&IJU Ljubljana. Dvorni trg 3. ! Razen tega proizvaja cinkovo plo- čevino, surovi in ralinirani cink :: in cinkov prah. :: j Brzojavni naslov: Cinkarna Celje. Medkrajevni telelon: štev. 28. Vatm Največje transportno podjetje sveta Evropa Canada Amerika Samo 41 dni na odprtem morja. Najbria in najbolja zveza preko Hamburga, Anlverpena In Cherbourga z srlaso vitimi EMPRESS parobrodi na dvostroke vijake. Odbod vsako nedeljo. Dal)na pojasnila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisov naseljevanja v Kanadi in ^edinjenih državah daje AGENCIJA CAMAPIAN PACIFIC, Zagreb. jurlSlčeva 30. IOSIP ZIDAR. Wllsonova (Dnnajsfta) cesto 31. kftjmlj&t hrana za z DOJENČKE, OTROKE in DOJILJE ; KAKAO l ■UWU.0 ZA BOLNIKE bi 8EKQNVALESCENTE V5AKÏ STAROSTI naravni PROtnraoi n ClSTZOA Slapa .vit«.», ». o. za тгоаиео памш zaokfp. ksatewta cota is gospodarske knjige. Slovenska kuharica, ^il* № ŒLf SKLi Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. Félicita fo-linšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220"—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvolisku. Tabele nudijo 193 krasnih »lik т naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin H u m e k, reproduci-rala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju jc napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Praktični СЗГПае Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pori СШ MMII .VlUijdl. jasnjena s 25 barvanirai prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina jc tiskana na 420 straneh,^ umetniških tabel v barvo-tisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvo-tisku je iœelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške ln i* prodajna cc-пл obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasno. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo t« dve ceni najdalje do konca avgusta t. L, na kar sc obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. Sadje v gospodinjstvu. S in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Hamek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30-—. Sadno vino ali sadjevec. popolnjuje prvo in velja Din 20-—. Breskev in marelica. SSiVâ nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12-_. Nauk o čebelarstvu, t- ^r^^l^f^ ŠIČEV PANJ. in kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sad. nadzornik. Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čeberaliti v novem, modernem panju, znaša Din 24-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Priredil M. Hnmek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga iz- Slavenska banka d. «i. v Zagrebu. VIII. Emisija. Zagreb, meseca aprila 1923- Povišanje glavnice od Din 37,500.000-— na Din 50,000.000-—. P©2BÎv na sui3sRripcijo to.odoy 125,000 delnic, gtačib se na prinosca po Din 100*— u nominalni vrednosti w skupnem znesftii Din 1Z,500.0DQ-. P. n. Temeljem pooblastila občnega zbora z dne 8. aprila 1922 ter vsled splošne potrebe nadaljne prometne glavnice odločilo se je ravnateljstvo Slavenske banke d. d. izvršiti zvišanje delniške glavnice ter emisijo novih delnic po sledečih pogojih: 1. Delniška glavnica Din 37,500.000 — povišuje se z izdanjem novih komadov 125.000 delnic po Din 100'— nominale, torej za Din 12,500.000— na D,n 50,000.000—. 2. Posestnikom starih delnic pripada pravica na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno od Din 110*— tel quel. 3. Supskripcija začenja z dnem 20. aprila 1.1. ter se zaključi dne 30. aprila 1.1. 4. Nove delnice nosijo kupon za leto 1923. ter sodelujejo na dobičku od dne 1. januarja 1923. 5. Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkasneje do dne 30. aprila 1923. 6. Supskripcija, odnosno opcija se objavlja v Zagrebu pri blagajni zavoda, pri podružnicah R avenske banke d. d.: v Beogradu, âjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju,, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somboru, na SuSaku, v Sabcu, Šibemku, Velikovcu, Vršcu, v Splitu: pri Jugoslavenski industrijski banki d. d., v Ljubljani: pri Slovenski banki, v Wienu: pri Bankhaus Milan Robert Alexander, v Budimpešti: pri Balkanski banki d. d. ter pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke d. d. Delničarjem iz Amerike se bode reserviralo na odpadajoče število novih delnic doprispetka njihovega naznanila, ako reflektirajo na izpisano opcijo novih delnic. 7. Posestniki starih delnic, kateri žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih mestih supskripcije: točno izpolnjeno in podpisano prijavnico z navedbo številk starih delnic (v kolikor niso pri zavodu v pologu), ali začasno potrdilo starih delnic Delničarji bivše Jugoslovanske Union banke zamorejo to opcijo izvesti na ta način, da se vzamejo v obzir njih Se neizmenjene delnice, v smislu svoječasnega zaključka glede zjedinjenja s Slavensko banko d. «L, i j. na vsaki dve delnici Jugoslovanske Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke d. d. 8. Ažijski dobiček, katerega se doseže pri izdanju novih delnic, gre v korist rednega reservnega zaklada, odbivši stroške emisije in pristojbine. 9. V svrho provedbe te emisije je bil osnovan sindikat, kateri Jamči za uspeh povišanja delniške glavnice. Izdata konzorcij >Sl0veoca«1 Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v I.mhltanu ludoalovanska tiskarna v I.iubliani