muja vsak dan rasen nedelj in praznikov. Issued daliy except Sunden ead Hollidaya. É PROSVETA UredaÜkf la upramilkl prost orí i 1657 8. Lawndale Ave. Protesti prati Parkerju postajajo glasnejši Za-slišiivanje pred senatnim jua-ličnim pododsekom. Predsednik Ameriške delavske federacije odločno nastopil preti potrditvi Parkerja ¿lanom zveznega vrhovnega sodišča Rudarji ne marajo Lewisa Krajevna unija v Panami, III. ga je izključila «•rnerja Gardnerja, ki je pos ojaAtvo nad tekstilne stavkar-v Marionu, od Plummer Ste-l'arta in George Rountreja. Hiinja dva sta izjavila, da posivi Parkerja nasprotujejo sa-»o zamorci in komunisti. rve besede Coolldgeve zgodovine na altall VVashington, D. C. — Kiper ¡utzon Borglum, ki vklesuje ob-in besede na ogromni skal-at > *teni gore Rustimore v Juž-' I >akotl kot ameriške epomeni-" za "vse bodoče čase," je te ni dobil prva dva' odstavka '"•lidireve peUtebssedne zgo-f>vine Združeni* držav za vkle-11 nje v skalo. Številke bodo "U?" 13 čevljev in črke besed "10 čevljev. Prva dva odstav-•'« glasit^: V letu Gospodovem 1776 se ' ljudstvo izreklo za večno ravico iskanja sreče, samovla-■n i*»žjo dolžnost, da bra-1 to pravico za vsako žrtvova-je. v ^tu 1787 so se zbrali na kon-npiji in sprejeli čerter sUlne ni je avobodnega ljudstva suve-"ih držav in s tam ustsnovili ,fl" "mejenlh oblasti pod ne-Ki«nim predsednikom, kongre-in *od iščem. katere doltnost »krbl za vamoat in tffti-anJe svobode, enakofti in pra- ^noetl vseh državljanov." Panama, IU. — (F. P.)—John L. Lewis, predsednik stare mednarodne rudarske unije, si bo moral poiskati drugo krajevno unijo, da ga sprejme med svoje članstvo. Krajevna unija št. 1476 v Panami, ki se je pridružila reorganizirani uniji, ki je bila stvorjena v Springfietfu, ga je te dni izključila iz svoje srede. Uradniki so naslovili na Lewi-sa pismo, v katerem pravijo: "Članstvo naše unije ne gleda na vas kot na predsednika mednarodne rudarske unije, temveč kot na izdajalca interesov rudarjev. Kljub temu ne verjamemo v smernice, katere vi zasledujete in ne maramo, da bi bili izključeni brez obravnave, zato vam tukaj prilagamo člansko karto. Zelo nas bi veselilo, ako bi karto predložili katerikoli krajevni u-niji, ki ima de zaupanje v vas, da vas sprejme med svoje člane, ako sploh obstoji kje taka uni: ja. Prepričani smo, da niste vredni, da bi ostali še nadalje Član reorganizirane rudarske linije. To pismo je bilo prečitano na seji naše unije in člani so odločili, da se vam ga pošlje zaeno z vašo člansko karto." Lewis še ni odgovoril pa pismo niti ni pojasnil, v katero krajevno unijo bo pristopil. Washington, D. C,—(F. P.)— Predsednik Ameriške delavske federacije William Green je v svojem govoru pred senatnim justičnim pododsekom, v katerem so senator Borah, Overman in Herbert, podal razloge, zakaj ameriško delavstvo nasprotuje imenovanju sodnika Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča. Green je naglasil, da zastopa pet milijonov članov organiziranega delavstva, ki so ga pooblastili, da v njihovem imenu nastopi proti Parkerju. Poleg Greena je bil zaslišan tudi Walter White, glavni tajnik A-sociacije za napredek zamorskega ljudstva, ki je podal dokaze, ki prikazujejo Parkerja kot tla-čitelja ustavnih pravic zamorskega ljudstva. Green je pokazal na odlok sodnika Parkerja, ki je bil izdan proti rudarjem v West Virgi-niji in v prilog Red Jacket Consolidated Coal & Coke Co., ki je vodila boj proti rudarski u-niji. Parkerjev odlok je bil glavni vzrok za razbitje rudarske unije v West Virginiji in z njim ie Parker pokazal, da je velik sovražnik unijskega delavstva n da postavlja lastninske pravile višje kot človečanske pravice nezdnih delavcev. Green je na-lalje opisal mizçj^ . rudarjev. 1 TU I, (i je nastala potem,to je rar-| ter izdaj svoj odlok v prilog iremogovni družbi. Borah se je trinjal z Greenovo izjavo, ko e slednji dejal, da je bila "yel-ow dog" pogodba vsiljena ru-larjem in so jo morali podpi-ati in da taka pogodba ne mo-■e imeti legalne veljave, ker sc njo prisili delavce, da zavržejo ivilne pravice, ki jih imajo kot Iržavljani. Senator Overman je prečital zjave nekaterih oseb v prilog 'arkerjevemu imenovanju. Ena zjava je bila od Jas. F. Barret-a, ki se je podpisal kot bivši redsednik državne (Jelavske fe-eracije v Severni Karolini. ¡reen je pojasnil, da je bil Bar-ett izključen kot Član tekstilne nije, ker so bili proti njemu redloženl dokazi, da je bil a-tokstilnih družb. Nadalje ^ bile prečitane izjave od-jo- B0 P01"***11 razširjati te leta- Znanstvenik se bsvi z mi-' stenjem smrti Cincinnati, O.—Dr. D. H. Wells, direktor raziskovalne-ga laboratorija na cindnnat-ski univerzi, poroča, da je od. kril nove vrste elektrone, ki se gibljejo samo SO,000 milj v sekundi. Dr. Wells pravi, da ti elektroni nadomestijo ultravijolične žarke v boju z bolezenskimi bacili in lahko so tudi ključ do rešitve "ml-sterija smrti/* ^ Berlinu Obtoženi so propagande v nemški armadi In s tem so krilil pogodbo z Nemčijo Berlin, 10. apr. — Aretacija treh Članov sovjetskega trgovskega biroja v Berlinu je včeraj povzročila veliko senzacijo. Aretirani ruski uradniki so obtoženi, da so sodelovali z nemškimi komunisti za revolucijo v Nemčiji in so kršili pogodbo med nemško in sovjetsko vlado, ki določa, da nobena stranka ne sme voditi protidržavne propagande druga proti drugi. Aretacija je prišla, ko je berlinska policija odkrila več tajnih tiskaren, v katerih so se tiskali letaki. Sovjetski uradniki Eden teh, po imenu Vorg-bert, je imel dve službi: prvo v sovjetskem trgovskem biroju in drugo v Kari Liebknechtovem zavodu, kjer je glavni stan nemške komunistične stranke. Slučaj je podoben onemu v Logdoou. ko je angleška policija aretirala osobje sovjetske trgovske agenture "Arcos," nakar je sledil prelom s sovjetsko Rusijo pred tremi leti. Rojstva v (Franciji pedla pod umrtje Pariz, 10. apr.—Vedno manj porok, vedno manj rojstev in vedno več mrtvih slučajev. Taka je francoska uradna sUtlstika za leto 1929. V tem letu je bilo na vsakih 10,000 prebivalcev 162 porok, 162 rojstev In 180 smrtnih slučajev. V letu 1928 no bile sledeče številke Istih kategorij: 166, 182 In 165. Transportna družba uposluje ntavkokaze Pittaburgh. Pa. — Parmelee Transportation Co. je upoelila nadaljnih dvajset stavkokazov s namenom, da razbije stavko voznikov, ki traja ie štirinajst tednov. Stavkokaze spremljajo detektivi na vseh potih. Ljudje se bolj tnalo poslužujejo atavkoka-ških taksijev, kajti prebivslatvo je v veliki večini na strani stav-kujočih voznikov. Versko preganjanje na Angleškem! Odkril ga je aarkastični Shaw in povedal o tem v delavskem glasilu Thondorf, 10. apr.—Svetovno znani dramatik, filozof in satirik George Bernard Shaw je zadnje dni objavil v "Daily Herald u," glasilu delavske stranke, perečo satiro, s katero je o-plazil cerkvene kroge v Angliji radi njihovo histerije o verskem preganjanju v Rusiji. Satira ima obliko dopisa, ki ga piše G. B. Esipov, dozdevni Rus, ki se je čez petindvajset let vrnil v Anglijo in zdaj se zgraža nad "verskim preganjanjem" na Angleškem. Esipov našteva cerkve v Londonu, ki so eksistirale pred 26 leti, danes pa jih je našel zaprte ali pre-tvorjene v štacune, dvorane, gostilne itd. Cerkve, ki še eksisti-rajo, so prazne ali deloma prazne—le stare ženice notri čepe—-gledališča so pa polna t . Dopisnik« -nklika na koncu t "Ali ne more vlada ničesar storiti proti temu strašnemu one čaščenju božjih hiš v Londonu? Kje so škofje in kardinali, da bi protestirali in odredili poseben dan molitve za uboge angleške kristjane?" AKCIJA ZA ODPRAVO SLUMSKIH DISTRIKTOV Tenementna stanovanja v New York a lastujejo milijonarji New York.—(F. P.)—Osebe in organizacije, ki vodijo akcijo za odpravo slumskih distriktov so naleteli na veliko opozicijo od strani agentov, ki pobirajo sta narino od najemnikov za bogate lastnike tenementnih stanovanj. Ti agetje se ne brigajo za sanitarne razmere, ker je njihova glavna skrb, da dobe določeno provizijo pri kolektanju stanarine in za druge stvari se ne zanimajo. To početje agentov Je razkril Joseph Platzker, ki vodi energično agitacijo za odpravo alum-skih distriktov. Platzker je bil načelnik komisije, ki je preiskovala stanovanjske razmero v teh distriktih in je pozneje poročala o svojem delu. V večina stanovanjih ni niti govora o sanita-ciji in sobe, v katerih žive dela v-ske družine, so polne mrčesa in golazni. Platzker je podal rezultat preiskave mestni upravi in obenem apeliral, naj se zavzame za odpravo tenementnih stanovanj, ki so arsmota civilizaciji. UNIJSKO GIBANJE IEI NOGA «SARJI OŽIVELO Državna delavska federacija v Pennaylvanij! poslala apel na vse krajevne unije, naj priskočijo z denarnimi prispevki na pomoč nogavlčarjem Nazareth, Pa.—(F. P.) — V delavskih organizacjiah v okraju Northampton se je pojavilo novo življenje, odkar je v tekti stavka nogavičarskih delavcev pri Nazareth Hosiery Co. Delavci so sprevideli, da ne morejo ničesar pričakovati od političnih kandidatov starih, strank in so se z vso sik» vrgli v volilno kampanjo in agitirajo za svoje kandidate. Okrajni urkdniki in policija so v stavki pokazali, da so le orodje v rokah nogavičarske družbe, ki jUi je lahko izrabljala v prilog njenim.interesom. Centralni delavski svet v Eastonu, Pa., je imenoval posebni komi-tej, da odkrije politične motive, ki se skrivajo v Intervenciji policije, kadar nastopa proti stav^ karjem in delavskim govornikom. 1 ' Državljani v leni okraju, ki niso v zvezi s stavko nogavičar-jev, krožijo med ljudmi peticijo, v kateri je zahteva, da distrikt-ni državni pravdnik odpokliče detektive, katere je poslal v Nazareth na zahetvo družbe. Detektivi so odgovorni za mnoge nemire, katere so namenoma provocirali, da so potem lahko obtožili nogavičarje. Persekucije stavkarjev v Na-zarefhu se Š£.ved|o nadaljujejo pod direkcijo dismVtnega prav-dnika. Policija izvršuje aretacije stavkarjev, ako jih zasači zvečor na ulicah, in. jih vozi v Eaeton, kjer se morajo zagovarjati pred sodnikom. V peticiji jo natančno opisano izzivalno delo detektivov in državljani zahtevajo, da oblasti podvzamejo korake, da se gu ustavi, ker je nelegalno. Stavko nogavičarskih delavcev vodi Louis F. Budenz, tajnik Hosiery Workers unije. Detektivi, ki se Jako pridni pri aretacijah stavkarjev, si ne upajo aretirati Budenza, čeprav jih je parkrat pozival, naj to store. Pred kratkim je predsednik državne delavske federacije poslal apel nn vse krajevne unije, v katerem je pozival Člane, naj priskočijo na pomoč nogavičar-skim stavkarjev, ki so pokazali veliko odločnost v borbi proti kampanji, ki jih ju akušalu prisiliti na podpia "yellow dog" |h>-godbe. Stavka traja že več mesecev in nogavlčarji potrebujejo finančne pod|>ore, da bedo lahko nadaljevali z bojem. Prevelika zaposlenost: eden človek ima devet služb! . Bell, Cal.—V tem mestu živi J. Á. Hartman, ki ga muči vprašanje prevelike zaposlen on 11, ne brezpoaelnoHtl. Hartman Ima devet aluftb In vse mo uradne. Službe ao sledeče: moatnl kolektor, sod* nI sluga, birlé, prometni policaj, hišnik v moatnl hiši, u-radnl šofer, sodnljakl prela-kovalec, pomožni sodni tajnik in pomožni telefonist v oddelku požarne brambe. "Kasen tega nimam nobenega drugega dola,** pravi Hartman. Ekspoze cerkvene lo- ** « bije v Washingtons K on g resni k Tinkham zahteva preiskavo treh morallzator Hkth grup. Katoliški senator Walsh zagovarja protestants! Danska odpravila smrtne kazen Kopenhagen, 10. apr.—Danska zbornica je včeraj odpravila smrtno kazen. Zakon smrtne kazni na Danskem je bil itak mrtva točka že dolgo let. Zadnja usmrtitev je bila leta 1S92. Za časa sedanjega krsljs je biki Izrečenih 70 smrtnih obsodb, s le štiri so bile Izvršene; vse druge jo vladar spremenil v dosmrtni zspor. Kofivenrijs delaveke federacije Le C rosee, Wis.—UHna konvencija Wisconsinsk* delavske federacije Je sklicana na 16. julija in vršila se bo v tem mestu. Zidarji zaatavkali I yowell, Mass.—Organizirani zidarji z opeko so te dni zaatav-kall. Zidarji sshtevajo 40 ur dela v tednu in $1 M na uro, lOc več kot prejemu jo sedaj. Delodajalci so Jim pripravljeni ugo-ditl glede mezd«*, toda o skrajšanju delovnika ne marajo slišati ničeaar. Baltlmore je raj za opsnšaparje Ilaltimore, Md.—Purdon J. Wright, predsednik Asociacije tovarnarjev. Je v svojem govoru pred zastopniki mestne trgov-ake zbornice naglašsl, ds je bil glavni vzrok za napredek in razvoj industrij v tem mestu v tem, ker so se tovarnarji vedno bo* rili za odprto delavnico. | Wanhlngton, D. C.—V sredo je zvenela pstra kritika proti cerkvenim zakulisnikom v ka-pitolu. Kongresnik George H. Tinkham iz Massachusettsa Je ožigosal pred senatnim odsukom, ki pnjakifr zakulisni!*vo, tri organizacijo metodistične cerkve, ki neprenehoma 'pritiskajo na poslance v kongresu in Jim usiljujejo svojo moral no-verske predloge. Tinkham je govoril dve url pred odsekom in predložil jo kup dokumentarnih dokazov, ki kažejo, da je Motodlstlčni odbor za temperenčnost, prohiblcijo in javno moralo kršil zakon proti kerupoiJJ s tem, da nI prijavit pravilne vaote svojih lidatkov za zakonodajno propagando Drugi zapleteni organisaeljl sts Antisalunska Uga in glavni stan metodističnega škofa Jamesa Cannona Jr. ii Vifginijo. Tinkham je zuhteval, da i natnl odsek uvede strogo preiskavo glede delovanja teh or gunizacij. Senator T. J. Walah is Mon tane, predsednik odaeks in rim ski katoličan po veri, Je pa pobi jal Tinkbamove obtožbe In za govarjal metodiste rekoči "Me todisti imajo dobre razlofe, da so lahko iMinosni na svoja delo in avojo moč." Walah Je velik zagovornik prohlbicije. Tiskarji m priori* j . Ijajo m s^vko Rešil je 62 življenj in zdaj Jo mrtev IxMiisville, Ky —Tu Je umrl John J. Tulty v «taroeti 79 let. Tutly Je Imel rekord kot šam-p< j on v reševanju življenj. Rešil Je 62 oeeb utopfjenja. Za te svoje hrabre čine Je imel petero odlikovanj, med temi tudi kongres* no častno koljno. Pogajanje med Izdajatelji, listov In llnkarjl no ne razbila New York.—(F, P.)—frl tisoč petsto članom tiakaraCe unije št. 6 bo na posebni aejl, ki jo sklicuje unija, dnna prilika, da z glasovanjem izrečejo za atavko, ako Izdajatelji mestnih dnevnikov ne pristanejo v njihove zahteve za pet dni dels v tednu. Pogajanja med tiskarji in izdajatelji so v teku že «d meseca msja prejšnjega leta, Mednarodni predsednik tiskaftke linije Chsrlea P. Howard Je pri-fel parkrat v New York, da posreduje pri pogajanjih, Uda vse to ni imelo nobenega uspeha in tiakarji aedaj resno razpravljajo o štrajku, da tako izvaiujejo svoje zahteve. Uporniki v Indiji v konfliktu med seboj Hto ranjenih v verokl bitki. Dru gl GandMjev sin v zaporu, to da "svetnika" se oblaati ne dotaknejo Jlombaj, Indija, 10. apr.—Vče-ra/ ao bili krvavi izgredi med verako slavnostjo v Masiku, o-krog 400 milj aevernovzhodno od Bombaja. Približno ato oaeb je bilo ranjenih. Konflikt je Ir. bruhnil mod dvema kastama in dijakih vernikov. Več tisoč oseb nižje kaste, ta-kozvanih "izvržencev," ki se ne smejo dotakniti nobenega ver« skega predmeta niti ne amejo atopiti v tempelj, je demonatri ralo za Gandhijevo pasivno re-aiatenco in pri tem so ae pomešali med yernike višje kasto, ki ■o vlekli na vozovih svete podobe v procesiji. Pristaši višje ka ste so takoj naiMulIi "izvržence" in začel se je splošen boj. j Ta dogodek je zelo potrl Gand hija. kajti on zagovarja enako pravnoat v hinduškl religiji, de bolj pa peče Gandhlja, ker m» ga policija nalašč izoglblje, daai je včeraj ponovno nabiral sol in s tem še tretjič prelomil zakon solnega monopola. Medtem pa ao v teku splošne aretacije in divjaško obsodbe napram drugim, ki posnemajo "avotnika" Gandhija. Gandhijev drugI sin Davi Das je bil aretiran v družbi 8» drugih nacionalistov in obtožen upora. Gandhl jo včeraj sklical shod v vasi Enlmrad in poziv ta, naj Mslujojo sol skem bre««i katere pa na »mejo * dati Is rek, čeprav Jim polkJJufr; odseka roka in Jih ubije. Naj teče kri IJuditva, toda uporniki ne amejo rabiti protislle, ne smejo prelivati krvi oblastnikov I Kampanja nabiranja soli so je razširila po vsem obrežju Indije In na tlfteče ljudi Je Že v zaporu. Stavka rudarjev v zlatih rudnikih v Mlsoru ae nadaljuje. KONFERENCA ŽENSKE ORGANIZACIJE V državni legislaturl bo predložena predloga zs skrajšanje delovnika za delavko, ki so u-poalene v industrijah Philadelphia, Pa. — (F. P.) — Na konferenci Women's Trade Union lige se Je mnogo razprav-Ijslo o skrajšanju delovnika za žensko In otroke, ki ao uposleni Industrijah. V tem amlslu Je bila aprejeta resolucija, vsebujoča zahtevo, da državnn leglala-turu sprejme zakon, ki hI prepovedoval več kot 44 ur dela v tednu za ženake in otroke. Obstoječi zakon dovoljuje 54 ur dela v tednu. Predlogo m skrajšanje delovnih ur |»odpira Federalni cerkve, ni avet in liga volilk, kateri načelu Je soproga bivšega governer-Ja Pennsylvanlje Gifford Pin-chota. Ako se bo senato» Grundy in njegova aeodarija tovarnarjev a pustila v M proti spre. Jetju predloge, bo imele veliko opraviti z "resjiektlraniml organizer (Jami". Državna delavska federacija ae bo borila za omejitev izdajanja aodnijsklh prepovedi proti delavcem v induatrijakih sporih in pred I oži Is bo zahteve, da le-gialatura sprejme zakon za ata-rost nli fiokojnino. Tovarnarji proti Wagnerjevi predlogi Washington, D. C.—Narodna asociacija tovarnarjev Je te dni predložila svoje ugovorg. proti predlogi senatorja Wagnerja, ki veebuje določbe za reorg^iizira-nje zveznega upoclevallMfa urada In natančnejšo atatietiko o zapoaienoetl In brezposslnoati. Nadalje predloga predvideva konstrukcijo Javnih del v času|liciJe Je pridna pri razbijanju delavskih shodov In preganjanju radikaleov, but-legarje in zločince pa puati pri miru. Wltalt« pozivi na bo| proti radikales« Obljubil Je, da bo podal dokaze zaroti kamunlatov, ki prsjs« naroČila is Mnskv« sa vljenje ameriških In- ituclj ' u e Now York.—F. P.)—Na zbo-rovanju newyorŠke trgovske zbornic«« Je policijski komisar Whalen govoril o komunistični nevarnosti, ki preti ameriškemu ljudstvu, ako ae v kratkem času he podvzamejo koraki proti a-gitaciji, ki Jo vodijo komunisti. Dejal Je, da komunistična stranka napreduje s hitrimi koraki ni poudaril, du ima pri rokah Številne dokaze o zaroti proti a-meriški vladi lil ameriškim institucijam. Whalen je napadel federalno vlado, ker no atorl nobenega koraka proti zarotnikom In dopušča, da vršo nemoteno avoje razdiralno delo. Afiellrsl Je na člane trgovske zbornic«, naj se zainteresirajo sa boj proti radlkalcem, ki ogrožajo njihove intereae. Whalenova taktika proti radikalnim delavcem Je znana. O-čitno Jo Je pokuzal pri demonstracijah brezposelnih delavcev, ko je njegova policija napadla demonstrante in aretirala večje Število delavcev, Čudno pri tem pa Je stališče predsednika centralnega (hievakega svetu Joseph P. Ityana, ki Je odprto zagovarjal policijskega komiaarja In uradnike newyorške trgovske zbornice, rmtd katerimi Je tudi Fred K. Marvin, znan "superpa-triot" in sovražnik organiziranega delavatva. Marvin je bil pred nekaj me. sec I obsojen na plačitev denarne fkfe* $17,000, ki«r Je Javno ob rekoval Rosiko Hrhwimmer, znano parifistlnjo. kulak mora ustreli, ker Je držal evnjo hčer zaprto 11 let Moskva, 10. apr.—Ivan Hkar-plnski, premožen kmet Iz Ribln* «ka, Je bil oliaojen v smrt, ker Je reprl avojo hčer Vero v klet In jo tem držal zaprto enajat let z namenom, da ae ne omoži pro k letim tMilJSevikom." KleklrlčarJI zaatavkali Asbury Park, N. J.—Unljakl elektrUarjl ao te dni zaatavkali, ker m podjetniki odklonili zahtevo za ^višanje mezde na $1.20 na uro. Vse kaže, da bodo elek-tričarji izvnjevslf tvoje zahteve. PEOSVBf* PETEK, 11. APRH.a PROSVETA THE EM.H.HTKNMENl GLASILO IN LASTNIMA SLOV8NS«B NARODNE rotiroU-MS JI.UNOTK Ora M d aad kr Ik* hiMM Natiaaei H>M(II bfWr NiroltlMi n Zdrvi««« drtaea Ibvn Cfclca«a) Im 1(«oa- d» M.M t* Ut*. U.M M i"M WU. «14« M UUt lata; M < hu-aaru i« ricrro VTA* ta crio Uta, 11.71 n pel l*U; ta iao- SuUrriptlea rata* i for Ü» 'J a lud StaUe (eioept OiUra«o) and Camada NN prr year. t h».a«a aad Ola>ra «7 A« fr rear, turn«« euuatrtaa »» 00 h« »«•»• 1 / :' v- 7 (>ar oalaaw pa écmmoru. KikopUi m m »radaJo. AdtarOvin* raU* ou a»r •.«niti.-iMaaaaeripte* will aot ba rrtv Naale« aa *M. kar »ata atjfc g liat««: PKOMVKTA :«17-i» Mm i k Le vedela Ara.. CMca«a, llliaata. NKMKKK Of TM K I H'KHATfcD Ml KM Data« v oklepaju. aa print (Teh. St-M). pelac »»*««a __aa aa naefcmi pemaal. da vam Je a Um dar»«« poteh U aa- nrfaiaa. feaerite Je pravodaeae, da aa vaai Ue( ae uaUvi. Gesla za suckerje Pred več kot petind\ajsetimi leti, ko je slavni Roosevelt kandidiral zt prezidenta, je W» lo volilno geslo republikanske stranke "a full dinner pail for every woHHnfmaa" — polna jedilna posoda za vsakega delavca. Roosevelt je bil izvoljen z ogromno večino in delavci so imeli "full dinner pail" kakor prej. Nekaj let kasneje je bil "diner pail" popolnoma prazen, ko je priila velika industrijska krita. Leta so tekla, časi se izpreminjMo in iz-preminjajo se tudi volilna gesla. Letos spet kongresne volitve in ta meaos volile i izbirajo kandidate raznih strank. V Texasu kandidira neki Mitchner za senatorja. Njegovo vqjilno geslo je: Dajte vsakemu revežu kravo! Brisbane se strinja s to zahtevo in svetuje splošno geslo za vso Ameriko: Vsakemu avto, kdor ga Ae nima! — To bo vleklo. You bet, da bo vleklo. Vse vleče: polna jedilna posoda, krava, avto, bik, lepo vreme, prize fight — vse vleče. Dokler volllci večinoma verjamejo obljubam in požirajo gesla, je vse v redu za kovače gesel. Za ribe v potoku in jezeru mo črvi in gliste na trnku. Za Smithe, Johnsone, Grobske in Coravlče so pa krave, avti in lepo vreme. Svoboda v Detroitu V Detroitu, kjer kraljuje Ford, je dosti svobode. Ford in ostali avtni magnatje imajo vsef svobodo kolikor se jim je zahoče. Svobodo imajo tudi gospodje katoliški duhovni ne samo v svojih cerkvah in Šolah, temveč tudi v dnevnem tisku in na radiopostajah. Neki katoliški duhoven po imenu Charles Coughlin ima redne politične pridige na treh radiopostajah. V teh pridigah naiuula social!-ste in navadno se ne zmeni dosti za resnico kot je že navada pri takih napadih. Ta gospod je tudi organiziral radiolign "Male Jezusove cvetke", ki mu pomaga financirati njegovo ra-diopridige in v splošnem nabirati mazumo. Detroitski »ociatlsti kajpada ne poslušajo mirno teh napadov. Njihov voditelj Maurice I>e Jung Je ponovno in ponovno zahteval od ra-diopostaje WJU in ostalih postaj, naj dajo so-rislistom priliko odgovori, da pobijejo Cougjlll-nove laži. Socialisti so opozarjali lastnike postaj, da oni bi sploh ne dobili postaje, če bi tako lagali o katoličanih kakor laže Coughlin o socialistih. Kotu no je ratlin|s>staja WJK preti kratkim pristala, da sme socialistični govornik odgovoriti, ako prej fiodplAc pogodbo, da v svojem govoru nu Ihi imenoval katoliške cerkve niti ••fatra'" Coughlinal Taka je svolsxla za socialiste v Detroitu. Coughlin sme imenovati vse j*» vrsti, sme jih lotevati In oblatiti kolikor se mu zljubl.sme i-menovati socializem in ga "trgati" po svoje na drobne ko»ce — socialisti pa ne smejo |*>veda-ti na Mem me*tii, da je Coughlin tisti, ki se krega z resnico, V Detroitu — kakor v Bostonu, Pittsburg-hu, Chicagu itd. — je dovolj svobod« /a pro-pagandf» lati in |Mmcumnr\anja. Kadio j« najnovejše orodje za to propagando. Glasovi iz naselbin ^ Od OM Moulderja |čemu se potem Bogu zahval jeva- Traunik. Mkh^-V Prosveti z I ti, če se nič ne zgodi brez njegu dne 1. feb. sem pisal, dag. Trunk ve volje? Da človek zboli, je tu- ve ravno toliko o smrti in kaj je po smrti kot jaz. Sedaj ml je treba počiti, ker človek ne more napisal kar Atiri in pol kolone. Rekel je, da jih jsz kidam, kar je ravno nasprotno. Kdor nc veruje, naj prečita isto v A. 8. At 51, 00 in 61. ' Ali je dokazal, da on nekaj ve«1 ve? Prav nič. Pač pa na široko razklada, kako si on sam kuha. Ne,wm, kdo neki ga je po tem vprrfal.'Omenil je tu* nekem^™^ čeJmu j» iVeti oUc naj boljše zdravnike? i Fr. Žagar. e Subelj ee povrne v Ameriko ■Glrard, Ohio. — Pred kratkem sem prejel pismo od znanega pevca An t. Sublja, v katerem pravi med drugim, da se vrne v Ameriko meseca junija ali julija. Piše iz Berlina, kjer je imel 24. marca koncert, katerega ao se udeležili tudi* jugoslovanski in angleški poslanik, kakor tudi osobjenje ameriškega poslaništva. Ameriški poslanik se koncerta ni mogel udeležiti radi bolezni svoje soproge, kot v pismu omenjeno. Zaeno mi pošilja tudi program dotičnega koncerta, ki uključuje 19 točk. Subelj je bil prvi, ki je ponesel našo pesem v tujino, oziroma je ustvaril večje zanimanje zanjo. Zato mu Čast in priznanje. Po povratku iz Amerike, kjer je prepeval od New Yorka do San Francisca, »e je podal v Milan, da si Ae bolj izvežba svoj gh». Siguren sem, da nas bo zopet o-čaral z lepo pesmijo. Enakega mišljenja ao tudi rojaki v bližnji naselbini, s katerimi sem govoril pred kratkem in so se izrazili, da gr$do poslušati Sublja, pa če tudi v kako oddaljeno naselbino. John DoUlč. V Prow\«ti trn o A« porot ali o čikaškem |mi-d jetniku, ki ih» more iihajati n $25.000 dohodkov na leto. Ite\ež nI aam Ztlaj se pritožuje neki bankir is Ntw Vorka. ki še ni :U> let ntar. Njegovi letni dohodki so $6<>.<», ««na za o-bleke 5000 in letov iAče $51*', za tri mesece. Mladi bankir upa. da se razmere izlmljša-jo, ko natlje dohodkoma letnih $75.000 Saj je še mlad in lahko potrpi! . . Delavec, ki prejema 40t na uro in gazi «kozi življenje s <1 rutino petih sli **«tih otrok, bo majal z glas o. Mogoče je kdaj želel biti bankir in zdaj se premisli . . . Pege na aolncu In namiznem prtu povfTOča« jo viharje . 4 9 . - - dl njegovo delo, ali ne? NI se umreti naravne smrti, če nI bolan. Kakor pravijo, Bog ga je k sebi poklical, torej je umevno, dk mu je moral prej bolezen poslati. Tako, če kličejo zdravnika, delajo zoper božjo voljo, in po tem se vidi, da se bojijo u-mreti, čeravno tako dobro "vedo," kako lepo je v nebesih. Se prefffožnega Slovenca, kako teše žgaiice, čeravno mu jih ni potreb*. Pri tem sem se domislil na cesarja Franc Jožefa, ko so pisali v Mohorjevem koledarju, da je z veseljem klestil žgancc na Jkvorniku, ko je streljal medvede ali—kozle. Dodali pa ao, da ni treba misliti, da Je tisto bila navadna italijanska polenta, ne: pač pa so bili taki šfanci, da so se kar v ustih razsuli. , Ker nisem g. Trunfca nič po tem vpraAal, kdo mu kuha in kaj gre njemu najbolj v slast, naj zapišem, da je mord* stiskač, kateremu se smili dati par dolarjev za kuhanje. Daai mislim, bi se med milijoni brezposelnih dobilo katerega (ro), ki znu žgance in močnik ikuhati, kate ro jed g. Trunk tako 'ljubi." G. Trunk vedno piAe, kot da bi v Prosveti stalo v vsaki drugi vrsti, ni Boga, Boga nI. SQm naročnik Prosvete od njenegu početka in se ne spominjam, da bi le enkrat bilo Uko zapisano, Boga ni! Ampak vi, ko trdite, da je, dokažite. Navedite samo en dogodek, ki se Je pripetil na željo kakAnega nadnaravnega bitja. Ravno sem čital v Prosveti in G. N., da je strela udarila v neko katoliAko cerkev med maAo v Španiji. Skoraj da bi kmalu ne verjel; ko pa vidim, da tudi A. S. lito poroča, Je pa resnica, ker A. S. se "nikdar" ne zlaže. To bi skoraj verjel, da je imelo neko vlAje bitje svoje prste vmes. Samo zmotil se Je ljubi Bog, kar nI čudno, ko so ga v vseh jezikih cukali, naj kaznuje ruske boljievike. Mesto v Rusiji Je pa udaril v Španiji. Eh, če bi tako udarilo v kakšno rusko cerkev, katero so bolj-ševiki spremenili v kar že bodi, in pri tem Ae par sto boljševikov ubilo. To bi zavpili: "Vidite, da je Bog*!" Tako pa A. S. nI nHi povedal, je II kazen ali volja bot-Ja. Da tudi papež veruje, da je $ LTog, se vidi po tem, ker mu mora Italija oziroma italijansko ljudstvo plačati 60 milijonov dolarjev. AH jih Je odklonil? Yea! Saj uči, ne zbirajte »mgastva. ker ga rja in moli Aro, in da gre lažje kamela skosl Aivankino uho, kakor bogatin v-nebesa. Potem takem so lahko kapitalisti nevoščljivi revežem. Trunk morda poreče, da "sveti" otac da veliko revežem in raznim ustanovam. Ce kdo izpumpa iz ljud stva 50 milijonov, potem da i-stim nazaj en milijon, ali Je to kakAen dobrotnik? G. Trunk tudi pravi, da se jaz jezim na njega. Nikakor ne, rav no nasprotno, prav iz srca se mu smejem: Kdor se Pavlih« ne smeje, ni zdrav. Mislim, da se on Jezi, ker piše, da bi moral biti v urednUtvu Prosvete kakšen cenzor. H*, he, resnii* se nc sme celo pisati, ker bode v oči; laži, to pa to, kakor Jih |»iAeJo v A. 8. Dalje pravi, da h« jaz bojim konca. Prav nič! Hal sem ko sem imel Ae ml*no nt oči in sicer tako, da sem Vsaki večer toliko časa molil, dokler nisem iaovsod . dosega lepe uspehe. Z ljudmi se da po» vsod stvarno govoriti. Nekaj ropotanja je navadno samo tam, kjer so od nasprotnikov napačno poučeni. Poslanci doma so v nedeljo 6. aprila obiskali tudi sejo društva "V slog! Je moč" št. 13 JPZS. Cast društvu, ki ima takega predsednika kot je Anton Wachec ln druge orbornik«. 7m prej Je bilo to društvo delni-čar doma, a je zopet ponovno kupilo 4 delnice ln obenem je sklenilo, da priredi piknik, ko-jega čisti dobiček je namenjen sa nakup nadaljnjih delnic. Pa tudi posamezni člani so bili močno navdušeni za stvar in so ob» ljubili, da bodo pri društvenem odboru podpisali delnice. Vsem se je dalo potrebne tiskovine. Najnovejša lista novih delni* čarjev in delničark Slov. d.»na, od začetka druge kampanje, to je od 16. marca do I. aprila. (Zaznamovani K zvezdico so bi» II že prej delničarji, a so s«- eck Jr.*, John Shartz*. Francos Sharti*, Cecilia Dvprnik. Joseph 1 vouii Rozman*, Matija Kova-čič*, Joe Evanich*, Caroline Kopu na r, Frances Lustik, Mar-gareth Lustik ml.. Albert 1'unter, Vitty Veranich, Betty Ve ranich, Josephine Matob, riea Staut*, Antonia Kovačič*. Luka Gladek*, An^on Gornick. Frank Zakrajšek, Joe Glavan. Louis Zaverl, Rudolf Veršnik*, Ix>uis Kožuh, John Lechner*. Julia MIAko, Ralph J. Stiglitz, Joe Jančar, Antonia Jančar. John Howatt, Mary Bužga, Math Caezer, mrs. Frank Banko, Frank E. Sonchar, John Žlindra, Jernej Frangesh, Ru-die Rakun, Louis Krize, John Reigel, Ivanka Reigel, Joseph KoraČin. Napredovanje tekmovalnih a-gitatorjev Slovenskega doma do 1. aprila je sledeče v pridobivanju delnie: Matija Kovačič 17, Victor Miško 14, Joe Evanich 6, Alvin Gloyeck 5, Rudolf Veršnik 4, Lowro Perko 3, Anton Vidmar 2, Antonia Certvežnik 2, Frank X. Veranich 1, Louis Rozman 1> John Grdenc 1, Frank R. Staut J, po tajniku 20. — Skupaj 77. Kampanjski odbor. Svarilo rudarjem N Ifttttbtrrgh, Pa. — Na mojem potovanju za Prosveto in Prole-tarcom sem prišel na sled, da ima stari lisjak Lewis po več naselbinah nastavljene plačane agente, ki med rudarji vodijo spretno agitacijo za Lewisov režim. TI agenti vodijo med rudarji nekak "cenzus" in stavijo tako zyita vprašanja, da jih razume le bolj izkušeni borec. Ujel ae bo marsikateri rudar misleč, da glasuje za novo organizacijo. V resnici ee bo izrekel za LewiBa, ako podpiše dotično listino. Radi tega resno svarim rudarje, naj bodo oprezni in naj ne nasedajo plačanim agentom, ki affitirajo, da bi Lewie še nadalje sedel na stolu. Anton Zidanšek. Vstopnina k prireditvi je 75c, $1.00 in $1.50. Po najboljših gledališčih za Amerikanee se plača k istemu programu neprimerno višja cena. Vsi sedeži so rezervirani. Vstopnice se dobijo pri članih direktorija prosvetne zadruge in pri vratih. V nedeljo, dne 20. aprila, ob 2:30 popoldne! Pridite že pred napovedanim časom, kajti program prične ob določeni uri. Koncertni / Koncert ruaklh kozakov Chicago, III. — V nedeljo, dne 20. aprila, popoldne imamo Slovenci v Chicagu koncert, kakršnega nedvomno še ni imela niti čikaška niti nobenu druga slovenska naselbina. S slovanskimi, mied temi nekaj slovenskimi, in par angleškimi pesmimi bo nastopil Ruski kozaški zbor, svetovno znana skupina pevcev iz Moskve in Petrograda, katera je sedaj na koncertni turi po Združenih državah. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom Jugoslovanske prosvetne zadruge v Chicago Sokol gledališču na 2&46 So. Kedzle avenue. Ruski kozaški zbor je, po mnenju ameriških kritikov, ki nimajo za te umetnike drugega kot pohvalo, eden najboljših, ako ne najboljši pevski zbor, ki je ke-daj prišel v Združene dnžave na koncertno turo. To so prvovrstni pevci, mojstri, ki so želi pohvalna priznanja na pevskih konser-vatorijih v Milanft, Rimu, Parizu, Madridu in drugih glavnih evropskih in ameriških mestih. Umetniki so, ki so zlasti Ameri ko presenetili z nenavadno tujo lepoto slovanske pesmi, finih modernih skladb, še toliko bolj pa s prlprosto slovansko pesmijo. To je zbor pevcev, - katerih slušalec nikoli ne ¡jozabi; spev i tega zbora ostane vsakomur v trajnem spominu. Ko pregledujemo kritike najrazličnejšega ameriškega ali e-vropskega Časopisja, vidimc, da je Ruski kozaški zbor žel enako pohvalo p6vsod. Povsod jih je sprejela nabito polna dvorana in povsod so morali iznova nastopati. Posebno v Ameriki, kjer vlada nemak» predsodkov proti nepoznani Rusiji, so ti tolmači ruskega življenja In Čustvovanja nastopili kot nekaki blagoveatni-ki. Kakor je zapi»sl neki kritik v New Orleans«: "Narod, ki da v ovoje popevke toliko čustova-nja. toliko milobc. ne more biti slab." - Mogočni bas "Čolnarja na Volgi", katerega spremlja srebrno zvonko Aumljanje tenorjev, na« popelje v deželo nepoznane lepote. Zdi ae nam. da čujemo pogovarjanje valov mogočne reke. ob kateri stopa ruski delavec v novo življenje. Slovenci v Chicagu! Vsi na koncert! Cene so tmeme, vsakdo al lahko prlvoAči tak vtitfk. kakršen ga mogoče ne čaka nikoli več. Videli bomo. da je ta svetovno «lavni zbor nekaj našega. domačega, najlioljši glasnik alovaoake narodnosti v Ameriki. O shodu nove UMWA Bridgeport. Ohio. — S sklicanjem »hoda, ki se je vršil v nedeljo popoldan dne 6. aprila v dvorani na Boydsvillu, je bila v tem okrožju deflnitlvno pričeta akcija za reorganizirani« rudarjev. Glavni govornik je bil Frank J. Bender, predsednik novega ohijskega diatrikta. Dvorana je bila napolnjena z rudarji in ves čas Benderjevega govora je vladal lep mir. Shodu je predsedoval podpisani. Njegovega govora ne bom o-menjal podrobno. Orisal nam je kaoe v premogovni industriji in razmere, v katerih ae nahajajo rudarji. Govoril je tudi obširneje o Bpringfieldski konvenciji in zborovalcem priporočal, naj u-stanove lokalno organizacijo. Bil je v resnici poduČljiv govor po-Atenega voditelja in bi vzelo polovica Prosvete, ako bi ga hotel podrobneje navajati. Ko je on zaključil, je predsednik shoda vprašal navzoče, ako kdo želi staviti kako vprašanje. Priglasil se je za besedo nekdo od National Miners unije, ki je prignal na shod kakih osem pristašev in pričel pravi dirindaj. Na shod so prišli očlvidno z na-menom, da ga razbijejo, ker zagnali so hrup m pričeli uganjati druge neumnosti. Nakana se jim pa «1 posrečila, ker so rudarji zagrmeli: "Ven z njim!" Poelu-Žil se je drugega manevrisanja in pozval rudarje naj mu sledijo iz dvorane, češ, da ara hočejo ven vreči. Tudi to se mu ni obneslo, ker mu niso sledili celo vsi nje govi pristaši, Slišal sem že Sepiča, ki je možak napram temu. "voditelju". Rečem naj, namesto da bi šli skupaj za reorganiziran je rudarske unije, pa ti pridejo na shod z namenom, da ga razbijejo. Vendar pa ni misliti na kake posebne ovire od strani komunistov, ker v tem okrožju imajo vedno manj pristašev. Posebno med Slovenci in Cehi ne bodo ni česar dosegli, kar je pokazal ta shod. Enako se lahko reče o Le-wisovih oetankih. Na drugi strani Ima pa Ho-wat vse zaupanje tukajšnjih ru darjev. Ko je bilo spregovorjeno njegovo ime, je ploskanje za-grmelo po dvorani. In vsak pošten rudar, ki želi delati pod pošteno UMWA, mora priznati, a-ko ne bomo šli na roko Howatu, potem sploh ni upanja, da bi bili še kdaj organizirani. Ni pa dvoma, da ae ne bi rudarji odzvali Howatovemu klicu, ker njihov sentiment tako tukaj kot v dru gih krajih, kjer sem imel v zadnjem času večjo priliko govoriti z rudarji tudi v Pennsylvaniji, je na strani nove unije. V tem okrožju bo Bender ob-držuval večje število govorov. Govoril bo tudi na Piney Fprku 27. aprila ob drugi uri popoldan ob priliki zborovanja konference klubov in društev Ižobraževal-ne akcije JSZ. Ker noben drugi list ne deluje v prid rudarjem in za reorgani-ziranje UMWA kot Prosita in Proletarec, je dobro, ako si rudarji to zapomnijo. Da bo borba tožka, je gotovo, kar |>a nas ne rtraši. V Illinolsu že plačuje a sesment novi organizaciji nad 30,(HM) rudarjev, v Oklahomi in Arkanaasu so rudarji takoj po konvenciji organizirali 10 novih krajevih organizacij in v Kansa-su so razen par izjem solidno za novo UMW of A. Iz Pronvete je tudi razvidno, da ao nekateri pripadniki NMU spremenili stališče in sedkj podpirajo Hos%ata, za kar jim Čast. Nsprej za reorga-nlziranje rudarjev pod Howato-vlm vodstvom! Joseph Snoy. LISTNICA UREDNIŠTVA ChicafO, III., p. Berger:—Do-tični stavek ima ločila, ki so na m*stu. In kdor jik razume, bo lahko ume! pomen stavka, i Montgomery. Ala.. Clan SN-PJ:—Bres skrbi lahko navedete pravo ime, ne glede na to, če ste leta 1!>05 prišli s svojim ali t bratovim potnim listom v A-nuriko. Trojna zveza—«veta alijanca zopet na vidiku l*iše S. PubHcno. Evropa ne more iz kaoea povzročenega v ¡n po svetovni vojni. Mednarodne mirovne pogod-be niso rešile tekočih aktualnih problemov n . v zunanje političnem, niti v gospodarskem-p^ gledu. V kulturnem pa sploh ni bilo govora, kar je stari goepodarski red ostal neizprem ^ njen. Premagane osrednje države (Nemčija, Avstrija) so bile sicer momentalno strte in brez moči, toda zmagujoče so bile izčrpane, prav tako brez moči. Iz boja jc prav za prav izšel kot zmagovale« — Amerika. Težko je danes stanje v Evropi. Teži gospodarska kriza, poslabšuje ga metoda "ko-spodarskeg» izboljšavanja" posameznih evrop-skih režimov. Posamene zveze so ostale, organizirale so svoje goepodarsko-politične interese in novi boji naatajajo med državami. Zaveznike teži skrb, kako bi plačali dolgove. Nemčija ima skrb, kako bo odračunala reparacije. Spodaj pod zemljo, v nižinah, med proletariatom pa tli in vedno jasneje in jasneje se opredelujejo skupine, razredi v evropski družbi. Danes ima Evropa naslednji obris: Anglija z velikim stremljenjem najtj trgov svoji tekstihii in premogovni industriji, iskajoč zvez tudi v sovjetski Rusiji in na Balkanu; Francija, kot vodeča zaveznica v vedni bojazni pred nemško invazijo in maščevalnostjo, prodira na Balkan, hoteč s teft osigurati avoj® eksistenčne možnosti in pogoje pred svojim — vzhodom; Mala antanta (Jugoslavija, Cehoslovaška in Rumunija) kot zaveznica francoske gospodarsko politike proti Nemčiji in Avstriji; Italija z malimi balkanskimi državami po-menja lokalne interese Jadrana in sedaj neznatnega Sredozemskega morja. Slednjič Sovjetska Rusija, ki išče lc dobrih stikov med proletarsko Evropo hoteč vzbuditi med evropskim proletariatom interese za svoje politične metode. ' Druge politične kombinacijske grupe so neznatne in ne prihajajo v poštev. Zelo akuten postaja z leti takozvani avstrijski problem, to je priključitev Avstrije k Nemčiji. Sam 1. Člen avstrijske^tistave pravi, da je Avstrija-država, ki pripada Nem«ki zvezi. Danes je Avstrija še ločena od Nemčije, vendar obstoji močno gibanje za priključitev. S • priključitvijo pa bi nova velika Nemčija postala ogromna evropska velesila. e Jasno: Francija nasprotuje taki priključitvi. Druge države o tem — taktično molče, oS'VETÄ Vesti iz Jugoslavije rograjski župan — sodt&Hrt? Beograd, 14'. marca. Tu se vztrajno vzdržujejo va-da bo vodstvo beograjske obiine in njene občinske uprave izmenjano, ker je -bilo v pro-^ proti bivšemu beograjskemu podžupanu dr. Kosti Jova-joviču kompromitirano. Kot Ijodoti mož na 1>eograjskem županskem stolču se imenuje «lavni tajnik centrale Delavskih ibornic dr. 2ivko Topalovič. To-udevni odlok bo, kakor se zatrjuje, izdan jutri. V beograjski javnosti je vzbudila ta vest naravno ogromno senzacijo ter je predmet živahnih komentarjev. _ Mi to vest, Jci je malo prev<£ nenavadna, dasi je dr. Topalo-kic mož bodočnosti, objavljamo m danes se brez komentarja in le kot kronisti. Naraščanje števila zavarovanih delavcev Pod okriljem Središnjega u-rada za zavarovanje delavcev je )ilo lani zavarovanih povprečno 505,100 delavcev napram 565, $0 zavarovanih delavcev v letu 1928, 509,200 v 1. 1927, 437,->00 v 1. 1926, 470;5OO v 1. 1925, 15,300 v 1; 1924, 354,300 v 1. 1923. Od leta 1923 se je število zavarovancev skoro podvojilo. Najmanjši je bil prirastek leta 1926, in sicer radi takratne cte-laci j ske krize, zadnja leta pa e prirastek zopet prav znaten. / decembru lanskega leta je bi- 0 zavarovanih 626JJ00 delavcev n nameščencev, med njimi 480,-100 moških. Mesec je bil nad »vpreejem navadnega decem-ira radi mile zime. Jože («ostinčar — 70-letnik Te dni bo praznoval znani oditelj krščanskih socijalistov ože Čostinčar 70-letnico svoje-a roj sva. Jože Gosti nčar, po oklicu predilniški delavec, je odžgan od načel avstrijskih in emskih krščanskih socijalcev er pokojnega dr. Janeza Ev. ireka, ki je bil zaslomba ki-čanskih socijalcev v Sloveniji, rganiziral iste ter ustanovil račansko socijalno Strokovno vezo, ki je dosegla največje u-pehe med tekstilnimi delavci, )bačnimi delavci in viničarji. 'orej med delavstvom, ki mu revladujejo žene ali ki je po uzmerah prisiljeno biti bolj obožno. Pozneje je bil Gostin-ir dolga leta zadružni f urad-ik. dalje poslanec na Dunaju » Beogradu ter minister V Beo-radu. Danes opravlja službo lagajnika Zadružne zveze. Bil • velik propagator krščansko tfijalnega delavskega zadruž-i«tva ter med ustanovitelji julijanskega prvega delavske-¡» konzumnega društva. Soci-ilni demokratje so imeli v njem dno odločnega, a poštenega A*pr vsej Sloveniji "•'»i dobre in blagoglasne "d tega odličnega pev-" 'a /.imra. Gyore, poljedelcev sin v Kobilji, Štefan Lebar, poljedelec v Gomi-liei, poljedelčev sin is Dobrovni-ka Jočef Horvat, Ivanšček po-sestnik v Bratoncih, Mihael Ma-kari posestnik v Zerkovcih, Ivan Lanjni, Alijzij Marat, Benedikt Imenšek posestnik v Statenber-gu in posestnikov sin v Dornavi Ignacij Ratek. Vsi navedeni so bili med svetovno vojno na bojišču in se niso vrnili, samo Jane?. Kavšek je odpotoval leta 1908 v Amerko in od takrat ni več glasu o njem. NaSI umetniki se amerikanizi-rajo Ljubljana, 14. marca 1930. Znani slikar Miha Maleš je sklenil, da ne bo več čakal na publiko, da kupi kako njegovo delo, temveč bo odprl svoj atelje in "salon", kjer bo prodajal slike, svoje in svojih tovarišev, risal po želji etc. Skratka ustvaril bo "zavod za trgovino in obrt" » slikami, keramijo in kiparstvom. Trdna je prepričan, da bo uspe). Najstarejša Bosanka V mali vasi Polon pri Zvorni-ku iivi brez dvoma najstarejša Bosanka, najbrže tudi najstarejša žena v državi. To je neka Baba Pemba", kakor jo kmetje imenujejo, stara je 110 let. Starka je še vedno čila in zdrava ter sprejema obiske. Vaščani ji nosijo darove s katerimi se preživlja. Vsi jo zelo spoištujejo. Moč ji je že davno umrl, imela je o-sem otrok, toda vsi so že pomrli. Smrt uglednega posestnika Laško, 13. marca 1930. V torek je umrl v starosti 86 let na svojem posestvu v Tolstem, občina Marijagradec Jurij Oblak, po domače Zorko. Pokojnik je bil daleč naokoli znan kot poštenjak in splošno priljubljen. Termalno kopališče v I^aščem prodano Pred par dnevi je kupil Osrednji Urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani znano termalno kopališče Laško. Osrednji urad za zavarovanje delavcev misli kopališče in sanatorij povečati ter ga uporabljati za odih in zdravljenje svojih članov. Del kopališča pa ostane še nadalje na razpolago tudi ostalemu občinstvu. Pet črnih pevcev v Ljubljani Ljubljana, 14. marca 19Q0.m Znani kvintet "The Utica Ju-bilee Singers" sestavljen iz petero Črncev bo gostoval te dni v Ljubljani. Peli bodo razne zamorske pesmi, ki so vse kompo« nirane 4 in 5tcro glasno. Veliki mlin pogorel Ruma, 13. marca 1930. Iz Iriga pri Rumi poročajo, da je včeraj ponoči pogorel veliki mlin Srpske gospodarske zadruge. Mlin je pogorel do tal in so bili vsi napori ognjegascev brez uspehha. Zgorelo je več sto vagonov žita in moke. Skoda znaša več milijonov. Požar v Kropi ' V torek ponoči je nenadoma izbruhnil požar v izdelovalnici zabojev v Kropi. Zgorelo je tudi poleg ležeče skladišče lesa, le ve-t™ 1 liki požrtvovalnosti gasilcev se mrtve bodo proglašeni je zahvaliti, da ni zgorel še drugi objekt delavnice, ki se nahaja v bližini. Polar je nastal po naključju. Škoda se ceni preko 155,-000 Din. Naša lasna industrija in ruska konkurenca Ljubljana, 14. marca 1900. Konkurenea lesa IzvoZensga jz Rusije je postala zadnje čase vse bolj občutna. Nedavno so bili veliki tranaporti ruskega lesa izkrcani v Neapolju, Genovi In celo v Solunu. Do lanskega leta je Rusija večino izvoženega Ljubljana, 14. marca 1930.l|elll plaajrala v Angliji, letos pa "Ino sodišče v Ljubljani je ni z Anglijo napravila nikakih » postopanje, da se progla- aranžmajev ter je zatto Rusija mrtve: Franc BisUn, dela- začela plasirati svoj export lesa k Tolstem vrhu. Joaip Ko- na druga tržišča, predvsem v najzadnje stanujoč na Sredozemsko obalno sfero. Me I ' pri Kranju, Janet Mure, lesnimi trgovci v na*i državi j« "¡k ha Malenskem vrhu,!ta Ruaki trgovski napad vzbudil Kukec, naposle stanujoč P j veliko pozornost in »o lnt**resen-Isnet Kavšek. posestnik v ti sklicali za prihhodnji leden ve-•j*h. Andrej Zupan it Be- uko konferenco./na katarl naj l">*«stnikov sin Jožef Med- bi ne sklepalo o nadalnjih ukre-'Koprivnika. poljedelcev i pf h M zaščito našega Izvozniš-nton Tivadar Iz Turnišča.jtva v tej stroki. nik Antoo Stagar iz Vičan- ... . ________ rwL--tmlne*a pedalee Marin Z*!rav* ^^ Malía incev, Kari Zoffel. pristo- ^^ 1'tevalje. Franr Hujs. po-| MoMJana. M. marra i 1MB. k »a 8*. Stefan Ce pe. V poodeljek »e je vršiBtLm-lekrr sin v Bogozi, <>n»kl dvorani jubilejni komert (Orkestralnega društva Glasbene Matice, prigodom desetletnice društvenega obstoja. Na sporedu je bila Cesarja Franka "Simfonija", Lisztov Es-dus koncert in izvirno slovensko delo mladega komponista Skerjanca, ki je tudi vodil vsa izvajanja. Kot solist je nastopil znani slovenski pianist Ivan Noč. Koncert, ki je zelo dobro uspel, tako kakor v moralnem enako tudi v gmotnem pogledu, je bil zelo dobro obiskan. Za atavo se je del kopat Te dni se je šel v Šoštanju neki mladenič za stavo kopat v ledeno mrzlo Pako. Dalje časa je zdržal v vodi in je tudi stavo dobil. Dali je pa tudi nalezel rev-matizem ali pa vsaj pošten nahod pa kronika molči. Nov gospodarski adresar kraljevine Jugoslavije je izdala zagrebška trgovska in obrtniški zbornica. Adresar je tiskan v štirih jezikih in sicer nemški, hrvaški, angleški in Francoski. Cena je Din 40, naroča se pri Zbornici za trgovino in obrt v Zagrebu. Množeča se družina* Iz Ptuja nam poročajo. V soboto je povila kmetica Julijana Breg iz Krčevine pri Vurbergu dvojčka v Ptujski bolnici. Njen zakon sklenjen febr. 1927. leta je posebno obdarovan. Trikrat je ta družina dobila dvojčke. Po treh letih zakona ima ta družina šest otrok, izmed njih pet dečkov in eno deklico, ki so vsi živi in zdravi. Pevsko društvo "Ljubljanski Zvon" petindvajaetletntk Znano ljubljansko pevsko društvo "Ljubljanski zvon" slavi te dni petindvajsetletnico svojega obstoja. Svoj jubilej bo društvo proslavilo z dvema velikima koncertoma in sicer 23. in 24. marca. Zbor z velikim uspehom vodi znani komponist "Rudečih rož" g. Zorko Prelovoc. Društvc tudi izdaja dobro urejevan glaz-ben list "Zbori". Prva žena Imenovana za cenzorja filmov Zagreb, 13. marca 1930. Na predlog banske uprave v Zagrebu je ministerstvo za notranje zadeve imenovalo . gospo Danico R&ttekovifevo, tajnico Jugoslovanske ženske zveze, za članico poverjeništva za cenzuro filmov v Zagrebu. Smrtna kosa Te dni so umrli: g. Fran Kolbe, upokojeni nadpoštar v Litiji, g. Julij Grohar, posestnik in mizarski mojstar v Skofjl Loki, v SodraŠici na Dolenjskem pa je umrl g. Jakob Drobnič v 75 letu starosti. Interesentna izjava iz leta 1908 soproge predsednika Tafta " Povodom smrti predsednika Tafta objavljajo beograjski listi zanimiv telegram gospe Taft 0 priliki preganjanja Srbov za časa avstro-ograke aneksije v Bosni leta 1908. Brzojavka, ki je bila naslovljena na Odbor Srbkinj, ki je vodil vso propagando v inozemstvu, se glasi: "Čutim najglobje zanimanje in simpatijo za pokret srbskih žen v pravični borbi za nacijonalne ideje. Ljubav in simpatija ameriških žen je na vaši strani. Vdana Helena Taft." Samomorilski rekord v Osijeku Oaijek, U. marca 19«0. Včeraj je bil v Osijeku dosežen rekord, ki je edinstven v samomorilski kroniki tukajšnjega mesta. Predpreteklo noč sta izvršili samomor dve osebi, tekom popoldneva pa beležijo dva nova primera. Popoldne se je zastrupila Leopoldina Kirschner, 31 letna služkinja, ki je popila lug in so jo v težkem stanju pripeljali v I Milnico. Samomor je baje izvršita radi težke bolezni. Na e-nak način se ja skušala spraviti Is a veta Katarina Werg, sopro-ga krojača. Tudi njo so opasno 1 poškodovano prepeljali v bolni-CO. Pri atentatu v Mrutniri ranjena dva Hlovenca Beograd. 11. marca 19TK). Kakor smo te poročali je biki tpri atentatu bolgarskih komitov na kavarno v Htrumici ranjenih i 16 oaeb. Kakor ae je aedaj ugotovilo sta med ranjenci tudi dva 'alovenaka geometra, ki alužhuje-ta v teh krajih. To je geometer g. Bogomil Vrtnik iz Maribora in France Kovačič Iz Podroinika. r*>a sts precej b*ko, ranjena na apodnjem delu teleaa ter na no-rah. Dan*a m/ jih prepeljali v Stip, kjer so jih operirali. Uala prsi Mnogo farmarjev seje rdečo deteljo (red clover) in modeno deteljo (sweet clover) vsako leto na svoji zemlji, ki pa je pre-kisla, da bi detelja na nji uspeJ la. To stane farmarja predrago. To se pravi metati proč dolarje za semena in mnogo truda zaman. Ako bi ae zapravljeni denar uporabil za nakup apna, mnogo farmarjev bi lahko po-apnilo vso svojo kislo zemljo. Vsak farmar felahka poizkuša prst, da li potrebuje a ima za uspešno rast detelje. Vse prsti ne potrebujejo apna. Farmarji, ki apnijo zemljo brez poizkusa, ravnajo na slepo. Kaj ja kislost prati? Potrata deteljrilh semen je dostikrat posledica okolščine, da farmar ne razume, kaj je pravzaprav kislost prati. V praktične svrhe naj zadostuje, da povemo, da "kisla" prst (acid soil) je ona, ki ne vsebuje zadosti apna za rast običajnih stročnic (legumes), zlasti pa detelje in alfalfe. "Sladka" zemlja (sweet soil) na drugi strani je ona, ki vsebuje zadosti apna za dobro rast teh biljjr. Ker medena detelja raste bujno ob cesti, farmar dostikrat sklepa, da fri morala t&ko rasti tudi na polju onkraj plota. Zato utegne vsajati medeno deteljo pa polju, ki je prokislo za deteljo, in morda ponovi to leto za letom, pa se ne more naču-diti, zakaj ne more uspeti. Poizkus prsti ob cesti, kjer ta detelja raste, bo pač pokazal, da je ta prst sladka, dasi prst v obdelanem polju pokaže ob poizkusu, da je odločno kisla. Razlog za tako razliko je ta, da je bilo apno v obdelani prsti hitrejše vporabljeno kot ono ob cesti. Tekom 50 ali 75 let stalnega obdelovanja se je zaloga apna v prsti znižala. Nekaj apna odvzema iz prati rastlina, ki v nji raste, ali razmeroma le majhen|del. Največ apna se iz-gubja vsled delovanja vode. De-žavnlca, ki prodira skozi prst, raztaplja velik del apna in ga odnaša s seboj. Do 500 funtov apna za vsak aker obdelane zemlje se na tak način lahko izgubi v enem letu. Apno pod neora« no semljo se težko raztaplja in zato ni tam zguba tako velika. Kako naj farmar ve, dali prst potrebuje apno? Seveda ]e mogoče preizkusiti prst s tem, da se poseje medena detelja. Dobra aH slaba rast bo takoj dokazala, dal! je prst sladjca ali kisla, kajti medena detelja redkoma raste na kisli prati. Ali tak preizkus stane preveč seveda. Za srečo pa imamo j ako bolj enostaven la cenen način, da najdemo, ali je prst kisla ali ne in dosledno ali potrebuje apna ali ne. Ta preizkus se imenuje "Comber test" all "potassium thiocyanate test." Snov, ki se -rabi za ta preizkus, je raztopi-na omenjene snovi v alkoholu. Sftlriodstotna raztopina potassium thlocyanata v alkoholu zadostuje. Preizkuša se prst na ta način, da se košček prsti iwstavi v ste-klenico all sktedico in tialije malo te raztopine. Na to treba do-bro stresti, da se vse pomeša. Ako raztopina ostane brezbarvna, pomenja, da prst je "sladka," z drugimi besedami, da m po. trebuje apna. Ako raztopina postane rdeča, pomenja, da je prst kisla. Čim bolj rdeča postane raztopina, tem bolj kisla je prst. FLIB. Aitgleikl viceroj (spredaj v aradlnl) sa Indijo, l.ord Irwin v sprtniatvu aialtarad! (plrmifav), ki so na poli k poa vato vanju o indijski situaciji. Medlem pa (iapdhi ><>di M sa neodvisno«! Indije, ki Je pod angltlko nad-vlado še okrog 200 Iff. « TROJNA ZVEZA — SVETA A1JAN€A BOPBT NA VIDIKU (Nadaljevanja a «. strani.) mo vsem Nemcem, temveč tudi delu ba mednarodno siK>rar.ume-vanje veliko uslugo. Težave svetovne vojne, siromaštvo povojnih časov in tisoč raznih ran, ki so nam jih vsekala poslednja leta v gospodut-Hkem in političnem življenju, so nas še bolj zbližala in poglobija v nas bratska Čuvstva, ki obstojajo med nami. Skupno smo pričeli in skupno nadaljujemo trudupol-no delo -za obnovo vseh vrednot na kulturnem in materijalnem polju, ki >0 bile uničene po katastrofi svetovne vojne." Časnikarjem domačim in inozemskim pa je med drugih dejal tudi tole: "Avstrijska zunanja politika se realizira po prisilni poti, ki jo narekuje usoda. Tej smeri je pripisati tudi prizadevanja sedanje avstrijske vlade, da se doseie prijateljsko razmerje tudi z Italijo. Treba je sedaj skleniti raz-sodiščno pogodbo. Nemčija tuj rešitvi ne ugovarja in je izkazala za to akcijo polno razumevanje. Tisočletni skupni doživljaji, kulturna enotnost in pre pričanje o boljši skupni bodočnosti so pri nas Uko globoko ukoreninjeni, da Jih ne more nihče uničiti." Po teh izjavah je torej sklepati na možnost obnovitve stare svete alijance. Ako pride do tega, tedaj bo Francija kmalu občutila bodočo skupno italijansko-nemško aktivnost, in ekspanzijo. . Vprašanje je, uko bo a to rešitvijo, položaj v evropskem koncertu držav kaj izboljšan. Izgledov zato nI, kajti vsaka u-atvarltev oz. obnova troiveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo, Izmenja nadaljevanje revanšne politike. Italija j>a bi to politiko le prerada še bolj podnetlla. Proletariat, ki se ob teh vari-jacijah in kombinacijah vprašuje, kakšen je resničen Interes nove trozveze, prihaja do zaključka, da Je gospodarska potreba kapitalističnih magnatov v vseh treh državah primor»ta k temu kombiniranju in sestavljanju, nernsko-avstrijsko in italijansko vlado. Od kombinacije in njenih gos|HMiarskih posledic pu proletarljat ne bo Imel ničesar. Eno pa Je in to zu Evropo drži: Nova kombinacija m<«j Italijo, Nemčijo In Avstrijo bo napetost v Evropi še povečala, zlasti p« komplicirala zamotan goapodnr-skl boj med evropskimi drŽavami. iüiuuíi; "waiNxaw x n—jmiaaacam Frank Lukaacick: „ ZA NASE FARMARJE Sorodstvo nuvadno )H>alabša celo skupino |>erutninstvu kakor smo že govorili. Telesna moč je fizična sila, katero vidimo pri kokoših, kadar jih prisilimo k nesenju jajec. Prisiljenje k nesen ju jajec se more izvrševati le tedaj, ako imamo zutx) povsem sposobno |H»rutnlno, to je kokoši fizično |kj|polnomii razvite, močne, popolnoma dorast-le in polne energijo. Da hočemo to doseči, se moramo že v začetku kokošjereje na to dobro pripraviti. Najprvo naj poudurimo, da Je petelin polovica našega perutninskega dvoru. Zato moramo najprvo paziti, du imamo v prvi vrsti dolire, zdrave, energične in pupolnomu razvite pleme-njake in potem istotuko tudi ku« re. Da spoznumo dobre plemen-rke živali, morumo gledati na to, da iH)sedujejo široko, obsežno, globoko telo z lepo razvito in moČnfr glavo, z jasnimi, bistrimi in velikimi utrni; kljun nmrn biti kratek, močan ln lepo zaokrožen. Ako ,ma kura Široko telo in močna prsa, Je znamenje, du ima tudi dosti prostoru za"prebttvno organe. Mi»čna prša pomenijo, da ima prostor zu močno pljučno in srčno delovu pje, ln močna prana kost pomeni, du je žival zdrava in močna ter popolnoma razvita. Noge morajo biti močnih ko« ►ti in široko narazen. Močna in energična žival ju gibčnu, vosu la in |M>žrešna. Dobičkonosna starost kokoši se ravna j>o tem, kako Je bila razvita lu če je bi» la prisiljena k nesenju ter izčr* pana; taku kuru ni navadno dobičkonosna )>o tretjem letu, Ako je pa še vedno dobru jajčurlca, jo ohranimo za pleme, ker nuni dokazuje, da je bila povsem dobra, in razvita. Ne smemo pn misliti, da je kura dobru, ako iz> nese spomladi vsak dun Jajce, kor takrut vsaka kuru nase, uko je le zato sposobna in dobro hra* njena. Petelinov ne smemo rabiti zu pleme, predno so dve loti stari. Iteja sa produkcijo jajec Perutninur se navadno intere« sira nuj več zu produkcijo jajec. Ako hočemo to doseči, moramo najprvo upoštevati, du imamo pravilno urejene perutninsko hleve alt staje, da jih pravilno krmimo in izbiramo izmečke; to Je one piščance ali kure, ki bi se nam nikdar popolnoma netelin polovica perutninske družina. Torej sa pridobivanje dobičkonosnih, do* brih jajčarle Je potrebno, da I» mamo kure od dobrih petelinov in potem sevedu tudi kure zato sposobne. Treba je živali že ta« koj is zučetka od lupine in po« tem dalje do nošenja vedno pre* hirati, slabo razvite od dobrih, In prodajati na trgu. Obdržati je le o nt*, kutere se hitro In lepo razvijajo v rasti. Nadaljevati j» s takim jirttbiranjem od leta d« leta. Na tak nučin se v nekaj le* tih zuredi lepa, močna in dobič* konosnn perutnina. Torej ne pozabimo, da drži* mo vedno dobre JaJčarice za ple* me in tako bomo imeli tudi do* bre in produktivna kokoši. (Dalje prihodnji«.) Napredek zadruge lolu, Wis. — Furmurska zadruga izka/.ujc* lep napredek v prvih treh mesecih tekočega letu. Zadruga Je ruzprodulu zu deset tisoč dolurjev več hlugu v teh mesecih kot pa v istem ('asu prejšnjega leta. Nov delavski list Rochester, N. Y,—Delavske unije v tem mestu so te dni pri-¿ele izdujati svoj list "Lubor lie-raid/' V prvi številki j« urnlmk priobčil članek, v katerem sa o-greva za ustanovitev nove delavske politične stranke. Molanin, —* V družino razhud-nlkov spada tudi krompir, ki smo gu dobili v Evropo I, 16M. In ki služI kot hranlvo za človeka šele od 1770, Z njegovim ve-llkim pomenom se strinja obilno naslvoslovje zanj t bob, čompa, korun, kromj>ir, papeščak, paprika, jptfdzemljlea, repica, turka, turklnja, Kakor večina rashud-nikov (solunaceae) vsebuje nekaj alkaloida, strupa, ki »e pomnoži zlusti jsmtladl, kadar gomolj brsti, Lahko jsivzročl motnje v želoiku in črevlh. Ogneš ae neprllikl, če Izrežeš "oko", Iz kaleroga isiganja klica, in a tem odplaviš ves šolani n.