Poštnina plačana ▼ gotovini Leto X, št. 291 Uubljand. četrtek *2. decembra 1929 Cena 2 Drn Naročnina ulaia mesečno 45 Din. M inozemstvo 40 Dia. Uredništvo« Unbljana. Knaftieva obča 5. Telefon štev. 3122. M 23. 3124 3125 io 3126 Maribor: Aleksandrova cesJa 13. Teleksa št 440. Celje: Kocenova aL 3. Telefoc Štev 190. Rokopis? se ae vračalo Uzias? c>o tarifo Upravaittvo: Uuoium*. Prešernov« .o i7redti0 »lavne t&r skle- neta vsfon društva v Sokola kraljevine Jugoslavije. Vel. Bečkerek. 11. decembra, r. Starešinstvo banatske sokolske žime v Vel- Bečke-reku ie na svoii seji razpravlialo o osnovani Sokola kralievine Tu goslač i e S te seie ie bila odposlana starost' TSSS Engelbertu n?m''° na po-dlne! noveers zakona. Praga, 11. decembra. AA. »Narodni Listi« priobčujejo na uvodnem mestu izjavo bivšega ministra dr A. Kramerja o novem zakonu, s katerim se ustanavlja Sokol kralievine Jugoslavije. Pisec ugotavlja, da bo nova organizacija ore-šinjena s sokolskim duhom in da jo bodo vodili iugoslovenski Sokoli. Z novim zakonom sokolska ideja ni oslabela. marveč se ie celo pojačala. — Uredništvo pristavlja s svoje strani pripis, v katerem ugotavlja, da je .iugoslovenski kralj pozval Sokole k sodelovaniu pri prertorodu države in da ie zato njihova dolžnost, da se temu oozivu odzovejo v korist naroda in države. Jugoslavija v francoskem parlamentu Proračunski referent o naših od^erajih do Italije, Bolgarije Sn Grčije osnovah. M izkUučnieio nove preizkušnje. V nadal^o-n govoru se ;e Paganon ba-vi] z bolgarsko-iugoslovenskimi odnošaij in ugotovil, da ie incident z cir. Paveličem poslabšal odnošaie. ki so postali po sklenitvi uirotskih konvencij znosni. Govornik je izrazil nado, da bo uveliavljen:u pirotskih konvencii v tem pogledu bolje. Nadeja se nadalie. da ho dosežen sporazum o vse.i ostalih vprašanjih, tako da bo zmani5ana možnost spopadov, ki so ogrožali tudi tned-nai-ndni mir. Končno se je govornik bavil z grško-jn-goslovenskimi odnoša:i in ugotovil, da pomenijo podoisi orijsteliske in razsodiščne pogodbe z dne 27. aprila važen dogodek, ki vzpostavlja priateliske odnošaje med obema državama in izhodišče za novo prisrčno sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo. Pariz, 11. decembra AA. Poročevalec o proračunu ministrstva zunanjih del poslanec Paganon. se je v svo?em nnročilu o zunanji politiki dotaknil tudi ftalllansko-higoslo-venskih odno5»,,v" '*» na«rla5al. da se oo ra-Hf!kf»r»pJ nettnnsVfh fconvetici! s stratu fitsro-slavPe nI moe'o več rfvnmttj n tnenJ dobri voPi. da vrooc+avl m'rn«» nrt«i0šale r Plinom tn Ha c4»rt vTirav ie 27 januaria t. 1. prenehala veFati nrliafellska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, vendar dosle' še noben dogodek ni mogel motiti odr,^=a?ev med obema državama. K^mnanla »Giomale Ita'la« 5čeni. zakaj gre Zatruje pa se. da bo tudi z njimi v najkrajšem času dosežen popoln sporazum, tako da bo morda že v 20 dneh podpisan sporazum med izvozniki vseh tren držav Kakor znano, je glavni cilj tega sporazuma dosega povoFnih cen na mednarodnih tržiščih za poljedelske proizvode. Ta sporazum bi se imel kasneje razširiti tudi na Bolgarijo Glavni efekt tega sporazuma se bo pokazal pri izvozu koruze iz podunavskih držav. Popoln efekt pa bo viden šele prihodme leto Doslei se je dogajala n. pr- anomalija, da je Madžarska izvažala svo:o koruzo po Dunavu na Brailo dočim je Češkoslovaška morala kupovati naš pridelek. Ta sporazum ima na drugi strani tudi to nalogo, da omenjene agrarne države zaščitijo svoje interese napram industrijskim državam. Zato je ta sporazum tudi širšega pomena. Zastopniki Udružen:i» jugoslovenskih izvoznikov so posetili danes v zvezi s tem sporazumom ministra trgo- smemo pozabiti koristi, ki so jih uri-ne«!i tudi naši ožji domovini. I.... ..o-veniKega pevskega društva je vzbudilo vprašanje, iz katerega kuHurnega sr,ed šč* prihajajo pevci? In ru je zlasti provincijalni francoski tisk sc be! za dobre informacije. Pisali so > L.ublja-ni, o Slovencih, njih zgodovini fn kulturi. o Napoleonovi dobi Sporni .ali so se da je med nami živel Cha* -/s Nt-dier eden prvih francoskih rom^Hkov in da ie zaiema! ori nas motive. P-znn-valno so poudarjali, da je Ljubljana postavila spomenik Napoleonu kot heroju francoske zgodvine. Tej lepi pokornosti se prilezejo kot ljubki dovtipi tiste si- cer redke napake, da nas je kak po. o-čevalec zamenjal s Čehoslovaki. Nič za to. Navezani so stiki, ki se ne prekinejo več. utrta so pota k živahnejšemu intelektualnemu sodelovanju. Tudi francoska provinca je pridobljena za nas. Zato smo ponosni na pevski zbor ljubljanske Glasbene Mat;ce ki je izvršil v kratkem času to veliko delo Ponosni smo nanj rn hvaležni smo mu. ko se oevski zibor danes vrača m<*d nas. mu hite naproti naše tonle častitke in prisrčni izrazi našega priznanja in zahvale. . Ženeva kronala Matične uspehe Po triumfu v Grenoblu in Lyonu tudi presenetljivo sijajen uspeli v rezidenci Društva narodov Ženeva, II. decembra, d Po izredno toplem sprejemu in sijajnem uspehu Glasbene Matice v Dijonu so oosetsij naši pevci obe največji mesti vzhodne Francije, Grenoble in Lvon Bivicje Matičarjev v obeh teh mestih se ie -az-vilo v tako prisrčne in tako oduševlje-ne manifestacije francosko-jugoslovei-skega orijatelistva. da tega tudi po pariških Maričnih triumfih ni moge1 nihče pričakovati Ovacne nevkam in pevcem na docela raznrodanih koncerrli so neponisne in zbor ie moral vedio znova ponavljati in dodajati naše ;epe pesmi. Še bolj presenetljiv in še boli oo-memben pa je triurni Matice v Ženevi, v tem krasnem mestu, ki se mu r.a vsak korak pozna, da se razvija v prestohcc vsega civiliziranega sveta, od kar si ga je izbralo za svoj sedež Društvo narodov. Matičarji so prispeli v Ženevo včeraj opoldne. Popoldne so si ogledale mesto. zvečer pa so nastopili na svojem zadnjem koncertu v ogromni dvorani ki si je zagotovila mesto v svetovni zgodovini ker se v njej vrše pienarne skupščine Društva narodov. Zgodilo se je. česar od razvajene, že oovsem ko«-mopoiitsko usmerjene Ženeve ni nriča-koval niti največji optimist: ogromna dvorana ie bila polna mednarodne in domače publike. In to kritično, rezervi- rano in razvajeno občinstvo se je ob izvajanju naših pesmi tako razgrelo in navdušilo, da ovacije niso hotele ponehati in da se je moral zbo'-. ko 'e bij že odstopil, zopet vrniti in oonovno peti. Ženevski zaključek je taKo sijajno kronal uspeliov in sadov polno Matično turnejo. • Pariz, 11. dec. A A. Ljubljanska Glasbena Matica je poslala ob svojem odhodu iz Francije potom agencije »Havas« francoski javnosti naslednjo zahvalo: »Ko zapušča gostoljubna tla Francije se »Glasbena Matica« zahvaljuje za topel sprejem, ki ga ne bo mogla nikdlar pozatbi-ti in ki ji je bil prirejen od strani oblastev in društev ter zlasti v mestih Niemes. Reims, Nerlbach. Lille. Pariz. Dion. Grenoble in Lyon Glasbena Matica se čuti srečno, ako je s svojim posetom v Francija mogla poglobiti prijateljske stike med obema narodoma.« Matičarji se danes dopoldne vrneio v Ljubljano Glasbena Matica se vrne v LJubljano danes ob 8.30 zjutraj z gorenjskim br-zovlakom. Na kolodvoru io pozdravi občinski svet z županom na čelu Kdorkoli more, naj se pridruži in pokaže s tem svoje priznanje in svoio zahvalo pevkam In pevcem, ki so ponesli naše ime s toliko častjo v prijateljsko Fran« cijo. . , .. . Glasovi o bližnji demisiji Venizelosove vlade Nairesnejši kandidat za novega predsednika grške republike je Zaimis - Preosnova Venizelosovega kabineta Atene, 11. decembra d. Nenadna ostavka predsednika republike, admirala Konduriotisa, je povzročila zelo globok odmev v vseh grških političnih krogih, ki so imeli veliko zaupanje v starega in preizkušenega državnika. Danes so se ves dan vršile v pred-sedništvu vlade dolgotrajne konference grških politikov in članov vlade s predsednikom Venizelosom na čelu o postavitvi kandidata za predsedniške volitve. Največ izgledov za izvolitev ima predsednik senata in bivši ministrski predsednik Zaimis, ki ne pripada nobeni politični stranki. Zaimis je že prevzel na prošnjo Venizelosa začasno predsedništvo republike, katere posle bo opravljal do izvolitve novega predsednika. Danes zvečer bodo plenarne seje liberalne in republikanske stranke, na katerih bodo razpravljali o tem, da Ii sprejmejo kandidaturo Zaimisa, za katerega se zelo eksponira predsednik Venizelos. Še večjo senzacijo ko demisija predsednika Konduriotisa so povzročile ve- sti med političnimi krogi, da bo namreč po Izvolitvi novega predsednika republike. ki se bo vršila v soboto, najbrž podal Venizelos ostavko svoje vlade ter nato izvršil že dolgo napovedano rekonstrukcijo kabineta. Atene. U- decembra AA. Predsednik grške vlade Venizelos je odkloni' kan^Maturo za predsednika grške republike. Venizelos smatra, da še ni prišel čas, da bi zapustil vlado. Pariz, 11. decembra AA. Odstopivši predsednik grške republike Konduriotis je priobčil v današnjih jutranjikih pismo, da ie odstopil samo iz zdravstvenfn razlogov. Politični krogi smatrajo, da bo iz sedanje vlade izpadel minister Gonatas, kar bo omogočilo poslancem narodne stranke, da se vrnejo v parlament Atene, 11. decerrtbra, g. Predsednik republike Konduriotis ie izjavil novinarjem naslednje: »Ko sem bil izvoljen za predsednika republike, sem snreiel to izvolitev le na prošnjo vlade. Kdo bo izvoljen za novega predsednika, ia še negotovo.« Francosko-nemški odnošaji Francija širokogrudno odstranjuje težkoče, ki so nastale zaradi mirovnih pogodb — Preložitev francoskega proračunskega leta Pariz, 11. dec. AA. Poročevalec o proračunu ministrstva zunanjih zadev, Paga-no je podal daljše poročilo o mednarod>-nem položaju Francije. V svojem poročilu je poročevalec ugotovil, da je Francija v svojih odnosa jih napram Nemčiji opetovano pokazala širo-kogrudno razumevanje za pomiritev in za odklonitev težkoč. ki so v zvezi z izvedbo mirovnih pogodb Govornik je obžaloval smrt dr Stresemanna in omenil, s kolikim pomirljivim duhom je Francija nastopala na konferenci v Haagu. Zatem je navajal težkoče, ki jih je imela nadzorstvena komisija. ko je nadzirala, da li Nemčija izvršuje obveze razorožitve. Izpraznitev Porenja gre gladko od rok. a zadržanje prebivalstva napram odhajajočim četam pobija vse tendenčne vesti, ki so jih svojčas sistematično razširjali. Pariz, 11. dec. AA. Tardieu in Cheron sta imela včeraj sestanek s poročevalci finančnih odborov v senatu in zbornici ter jim obrazložili razloge, zaradi katerih je vlada sklenila preložiti začetek proračunskega leta od 1 januarja na 1 apnl Obenem sta raiztolmačita kako namerava vlada doseči prihranek v znesku 777 milijo-ner* frankov, da bi na ta način krila primanjkljaj v znesku 750 milijonov, ki je astal zaradi povečanih izdatkov in znižanja davkov Radi pospešenega ozdravljena gospodarske krize bo vlada predložila :akon o publiciteti finančnih podjetij in ralni volilni pravici posestnikov gotovih kategorij akcij. Pariz, 11 decembra o- Francoska zborm-ca 'e razpravljala na današnji seji o plači navadnih vojakov Socijalisti so zahtevali na? se preiemki redovov podvoje in vrne tozadevni člen vojnega proračuna komisiji. V imenu vlade je odgovoril finančni minister Cheron. k' le iziavil. da vlada ne more odobriti novih finančnih bremen brez potrebnega krita Nato se je priglasil k besedi ministrski predsednik Tardieu. ki je izjavil da vlada soglaša s stališčem finančne- ga ministra in je stavil vprašanje zaupnice. V tem trenutku je prišlo do bučnega incidenta med Daladierom in generalom Saint Justom. Nastal je v zbornici tak nemir, da ie bil prisiljen predsednik prekiniti sejo. Po otvoritvi seje ie zbornica odklonila socijalistični predlog, nai se, člen o plači redovov vrne komisiji z 309 glasovi proti 276. Pristop Zedinjenih držav k haaškemu razsodišču Washington, 11. decembra o- Kakor poročajo, ne bo ameriška vlada predložila zbornici v doslednem času pristopa Zedinje nih držav k mednarodnemu razsodišču v Haagu. Na vsak način se to ne bo zgodilo pred londonsko pomorsko konferenco. Senator Watson ;e svetoval predsednika Hooverju, naj počaka na izid volitev v re-prezentantsko zbornico, prei ko bo predloži! zbornici v odobritev tako važno zadevo, ker čaka na rešitev trenotno cela vrsta privatnih zadev. Senator Borah ie želel, naj bi se pre: odobril nov? carinski zakon- Streljanje v Sofiji Soflja, II decembra AA Davi o pol 1. Je na voga/ta Anbairsike ulice 5 neznanih oseh sfcretjaJo na nekega neznanca. Neki pešec. Id je slučajno šel mn.m>o, po tni. na, tajna se:a pa sc vrši v petek ob 6. zvečer. Trifkovicu srre bolje Beograd, 11. dec. r. Kakor smo že javili, je znanega bivšega radikalskega voditelja Marka Trifkoviča, ministra v p. zadela kap. Njegovo stanje je bilo sprva zelo resno. Sedaj pa so zdravniki že večji optimisti. Stanje Marka Trifkoviča se je zadnje dni znatno zboljšalo in zdravniki upajo, da bo okreval. Bolnrk je trajno dobro razpoložen. V njegovi bližini so samo njegovi najožji sorodniki, ker so zdravniki za-branili vsake obiske, da bi bolnika ne vznemirjali. Pogajanja s Francijo Beograd, 11. dec. A A. Francoska vlada je preko svojega poslanika v Beogradu predlagala našemu ministrstvu zunanjih zadev izpremembe nekaterih postavk v trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena med našo državo in Francijo v pni polovici L 1938. Po sestanku strokovnjakov ministrstva zunanjih zadev, trgovine in industrije ter financ je bik* sklenjeno, da so ta pogajanja mogoča. Za predstavnike naše vlade, pri pogajanjih sta določena dr. Miroslav Jankovič, direktor konzularnega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, in dr. Milan Todorovič, profesor vseučilišča v Beogradu. Jugoslovenska rečna plovitba Beograd. U. decemhra. AA. Minister prometa Lazar Radovofeivič jc odred'il, Aa se bo odštel rmeneivaila direkcija ra rečno plovbo >Jc«i>-slovenska redna pfovčflba*. Napredovanje g. FotSča Beograd. M. decembra. AA. Mi, Vej. kralj je irrienorvafl sa feredneisra postemika »r opOfoo-moiS&nesa mrimstipa v Moskvi v 2-1. Konstantina Fo-fiioa. generaViega poRfričneca direktorja v mi-nitstrsMm ®uma,njfih poslov, doslej v 3-1. (G. Fotfč ostane še rada^e na svojem dosedanjem po-Jožaiju v Beograd1«, ker bčni zbor vsakega posameznega društva, na katerem njegov predsednik podrobno poroča o vseh razgovorih in sklepih delegatov na konfe. renči. S predsednikom Zveze g. Pavlom Bolho sva se od jutra do večera udeležila štirih takih zborovanj na najrazličnejših krajih. Dan je bil poln truda, naglice, spontanosti po vrhu še močno vetroven, ker segajo krila burje, ki divja zadnji teden na evropskem severozapadu, tudi v vestfalsko in porenjsko ravnino. — toda ce! koš sem nabral prijetnih spominov in neizrekljivo lepih presrčnosti v družbi na. Sih rojakov. Iz Recklinghausna do Buer-Hassla, kjer se je vršilo prvo zborovanje tamošnjega društva, traja vožja z jutranjim vlakom in nato še s tramvajem daleč ven izpred kolo. dvora v kolonijo, dobro uro. Društvo ima svoie prostore v tamošnji gostilni, ki je prostorna in ima več lepih dvoranic za društvena zborovanja in klubske sestanke. V pivnici visijo po stenah oglasne table najrazličnejših organizacij, počenši od kluba gojiteljev golobov-pismonoš do najradikal-■nejše klape komunističnih »Freigeistov«. Za vse ie dovolj prostora pod streho Grum-merjeve restavracije, nihče nima nad drugim spotike in gosti 1nicar nima z njimi nobene druge brige. kakor da vljudno določa razpored glede zborovalnih prostorov in poskrbi za dobro postrežbo s pivom, čajem, kavo ali — posebno v dopoldanskih prilikah z lahko žitno žganico (»Doppel-korn«). V Buer.Hasslu vodi društvo Korun, zelo mirna duša. invalid zaTadi bolehnosti v svojih najleoših moških letih. Iti vendar tudi njemu, ki nikomur ne stori nič zalega, ni bilo prizanešeno v tistih žalostnih časih, ko ie bila proti članom Zveze vm-izoir?-"« silovita kampanja. Javno v cerkvi je bil proglašen za »brezverca«. Zakaj? Zato ker je propagiral »Domovino« . . . Bog se usmili. Starosta med Sani društva Je 70-!etni Zagar_iz Šoštanja. odkoder se je izselil že pred 50 leti. Lani mu ie umrla žena m zdaj samotari kot penzionist z mesečnimi 53 markami. Pa je zaveden in neur>og'iiv. Tako lepo še govon po domače, počasi, po šo-štanisko, kakor so govorili naši šaleški očetje: — No, kok je pa še kej v domačih krajih. Boh ve, jaz rajtam, de bom še težko kedaj v domovini . . . Boh ve . . . Sam se še komaj spominja tega in onega starega rojaka, ki je že davno pod zemljo. Pol stoletja je sivolasi Žagar v tujini, doma se je vse spremenilo, a on na tujem išče svojo pravico: ima ustanovno pismo, s katerim je njegov davili ded leta 1732. ustanovil »štiftungo« in položil 2000 zlatih goldinarjev, da bi jih 'uživali pozni potomci. A za »štiftungo«, ki jbi danes predstavljala lep kapital, ni sle. ,'du in stari Žagar ne dobi odgovora, naj ■ piše kamor hoče . . . Na sestanku v Buer-Hasslu le predsednik Zveze Pavel Bolha učinkovito poročal, kak. šne pravice so naši izseljenci pridobili z novimi konvencijami. V sobi je bilo tudi nekaj članov društva Sv. Barbare in este-rajharjev iz »Volksbunda«. no so sledili izvajanjem govornika Ali se je v njih zdramila kaka iskra pod sivim pepelom brezdomovinstva in zablode. — kdo bi vedel? . . Treba je bilo nadaljevati pot v Dorsten. kier je bil sestanek napovedan za 11. uro. Na severni periferiji westfalske industrije Ob krasno asfaltirani ravni cesti teče cestna železnica Skozi stranske vasi. mimo vzorno urejenih kmetij, mimo nedoglednih poljan, prerezanih tu in tam samo s kakim kanalom v globino in bolnim gozdičem v višino nas pelje tramvaj uro daleč na periferijo vestfalske industrije. Kje so za nami visoki dimniki. Daleč stran smo že od industrijskih središč, zopet v kmečki svobodi. Dorstenski rudnik »Fiirst Leopold« je naj severnejši. Iz starinskega mesteca vodi cesta četrt ure daleč v kolonijo. Kakor rudnik sam. je tudi kolonija posebno moderno urejena Hiše so pravcate vile z ograjenimi vrtovL Za velikansko okroglo mizo v društvenem lokalu v »Gemeindegasthausu« je zbrana slovenska družba. Društvo, ki ga vodi impomijoči. brkati in razumni Florijan Tepež. je eno najbolj skladnih, z izvrstno razvito tovariško družabnostjo. Ima 20 zvestih članov, ki pa držijo vkup od najstarejšega penzionista do najmlajšega rudarja. ki se je tu rodil in mu materinščina dela še hude preglavice. Sami šaljivi očan-ci so tukajšnji invalidi, rudniški doslužen-cL Jakob Skobe iz litijske oko'iee ie tu že 40 let. Miha Korošec iz Braslovč takisto že 35 let in Fran Kopač iz Zasavja le kako leto manj. Pa so še drugi. Ali se bo kdo izmed njih vrnil v domovino, uživat staro rento, s katero se tu ne da izhajati? Morda . . . Težko . . . Selitev, pomanjkanje stanovanj v domovini, vse te nevšečnosti padejo v pomislek. Vendar bi še vsaj enkrat po dolgih letih obiskali domače kraje. Vidno zinjeni poslušajo poročilo, kako lepo so bili letos sprejeti vestfalski izletniki, in vsi menijo: — Ko bi se vsaj tudi za nas našel kale denar, da bi prihodnjič šli poleg! Da ko bi se našel! A se ne najde! In tako životarijo tukajšnji staroupoko.ienci s pokojnino svojih 40—50 mark mesečno, da je naravnost čudno, kako še v nekaterih temnerament m šegavost preganjata mr-kost in bridkosti starih let. Zapuščena slovenska mamka K vsemu temu vam bom zdajle povedal zelo, zelo žalostno zgodbo. Takoj po kosilu smo Tepež, njegov sin, Bolha in jaz obiskali v Dorstemi v bolnici staro bolehno rojakinjo. Ni še bil čas ob. iska, toda nemške usmiljenke so napram tujcu posebno ustrežljive in predstojnica nam je kar mimogrede določila spremljevalko. da nas povede po pedantno snažnem hodniku in stopnišču v prvo nadstropje. Takoi za vrati v prostrani bolniški sobi leži vsa zapuščena in revna osemdesetlet. na vdova Marija Rotičeva, — bo'niška tabla nad posteljo io označuje kot Fran Riit-tiseh ... Ta bedna ženica je doma iz Me- 5ensact;ena/tio navdušenje ^SftUtnf filma t se je polastilo vsega občinstva, ki je priaostvovato včerajšnji slavnostni premijeri grandijcxne£a velefitnta Hanga V Z en a na mesecu WILLY FRITSCH — GERDA MAURUS prva potniika na luno! žice. leta 1899. Je prišla v Nemčijo z možem. On ie umrl pred 20 leti, ona pa na stara leta nima strehe ne opore. Končno so revo sprejeli v bolnico na stroške njene male rente (46 mark) po pokojnem možu. Na glas se razjoče in se neutolažno duši v solzah. Zapuščena, pozabljena . . . Počasi si opomore, solze obriše, a plač še vedno trga njene besede. Težko govori, ker ji manjkajo vsi zobje, a v lice je vi-deti še zdrava, slabotna je samo zaradi le. žanja. starosti in potrtosti v večnem premišljevanju o svoji usodi. Jabolka nam po. kazuje, ki iih je prinesel Miklavž, veliko starinsko fotografijo še čuva za spomin na lepša leta. ko je mož dobro služil in je ona bila še lepa, močna, črnolasa. energična. Vse je minilo. Le vid še ni opešal, oči so še bistre. Hvaležno sprejme stara Rotička prečitane slovenske novine in drugo štivo. Zdaj bo za nekai dni zopet krajš1 čas. In izmed rojakov jo bo češče kdo obiskal. saj doslej mnogi pač niso vedeli, kako daleč gori. blizu najsevernejše slovenske kolonije, potekajo zapuščeni vdovi žalostni dnevi starosti Jaz sem ji segel v roko gotovo poslednjič. V družini bottropskih Slovencev Od Dorstena nazaj proti Bottropu, kjer je bilo zborovanje tukajšnjega društva določeno za tretjo popoldansko uro, je zveza z vlakom zelo ugodna, direktna Mimo Gladbecka vodi. mimo stoterih in tisočerih vagonov, napolnjenih s premogom. Zopet smo v industrijskih revirjih, burja vleče neusmiljeno in čisti ozračje, v kolikor se je med tednom nalezlo saj in druge grdo. bije. Ko sem stopal s postaje Bottrop-Boy po široko razgrnjeni ulici do restavracije, kier imajo svoje zbirališče naši Bottrop-čani. me je skoro prevrnilo, tako močan veter se je vpletel v plašč in preganjal ljudi v zavetje. Ali v toplo zakurjenem lokalu, v pisani in izvrstno razpoloženi družbi naših rojakov se človek mahoma ogreje. Mala dvorana se je napolnila do kraja, prišli so tudi nekateri iz Gadbecka v vas, in ženske, ki jih je tudi bilo precej za mizami, so hitro pripomogle, da so se začeli vsipati dovtipi. Sredi takega dobrega razpoloženja je predsednik društva Janez Tojnko otvoril zborovanje z lepim pozdravom, nakar je predsednik Zveze Bolha zopet podal dolgo poročilo o dosedanjih pridobitvah v prid izseljencev v Nemčiji -in o lepem razvoju dogodkov v domovini. Zelo ugodno so vplivala njegova izvajanja na prisotne Bar-barčane. Nič več krega in prepira med brati. Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev bo stopila v novo leto v znamenju sloge, sprave in sporazuma. Splošno odobravanje. Nekateri udeleženci sestanka so .podali prav žalostna poročila o rudniških staro-upokojencih. Ti reveži si ne morejo pomagati z nizko mesečno pokojnino, in jočejo, ker jim je bila zadnjič zopet zmanjšana. Neki Petrič v Buerju posebno gladuje: 62 mark prejema, najemnino mora plačevati, bolehen je in mora ležati, žena pa ie popolnoma gluha Rojaki mu bodo za Božič zbrali nekaj podpore. Nastopal je že mrak in bilo se je treba posloviti od dragih Bottropčanov. Vsi so kakor ena družina, imajo pa tudi vzornega predsednika, silno simpatičnega in treznega moža. _ (He&ord v nizkih cenah, kakor tudi v kvaliteti bla» ga je dosegla »Božična prodaja« pri tvrdki A. PRESKAR, na Sv Petra cesti. Doseženi rekordi: Klobuki od 37 Din dalje. Športne čepice od 22 Din dalje. Samovez-nice od 6 Din naprej. Nogavice od 4 Din naprej. Kompletne obleke od 250 Din naprej. Dovršeni suknjiči od 240 Din naprej. Zimske suknje od 490 Din naprej ter vse druge oblačilne potrebščine pri dosedaj še nedoseženih nizkih cenah — Izdelava po meri v 48 urah. — Prepričajte se z enkratnim nakupom. Vsakdo mora videti to gigantsko veledelo kinematografije ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. — Preskrb i te si vstopn ice telefonično io v predjprodajii — Pojačen orkester pod vodstvom prof. Cvetkove! ELITNI KINO MATICA Tel 2124. Največje slovensko društvo Dolga pot od BottroPa do Hamborna -Neumiihla. ki se nahaja že v Porenju, Tu se nahaja najmočnejše slovensko društvo, včlanjenih je skoro 200 družin, ima svojo lastno zastavo in precejšnje premoženje. Vse to je zasluga predsednika Antona Šnajdena. Iz Polzele v Savinjski dolini je doma in ko ga prvič vi*ig m poslušaš, ne moreš verjeti, da je rudar, marveč vsaj kak višji uradnik. Je zelo odločen mož, a tako uglaien in miren kakor diplomat. Ker je v društvu precej mladine, ki ie zra-stla v Nemčiji, in tudi takih, ki že res težko razumejo »novo« slovenščino, mora to in ono stvar razložiti nemški. Kako mu teče beseda! S čudovito enostavnostjo razlaga prav težavne socialne probleme. Slišal sem ga prvič na pros'avi narod,neea praznika v Recklinghausnu. Takrat smo se tudi domenili, da bo priredil zborovanje svojega društva prihodmo nedelio zvečer ob pol 18. Ker ne sme biti zamere pri tako vaižnem dTuštvu. ni karalo predsedniku Zveze Pav'u Bolhi in meni drugega, kakor da sva skočila v Bottroou v prvi avto in hitela v deževnem večeru proti Neumiihlu. Udobna vožnip oo gladkih cestah, skozi dolge kolonije. Kier se cesta količkaj zviša. vzb1estiio pred očmi b'izu in daleč tia no ravnini tisočere luči industrijskih podjetij. Za 30 km dolco pot stane vožnja z avtom 7 in pol marke. Društvena dvorana pri Klapbecku. H 2e dolga leta slovi kot »slovenski oštir« v Neumiihlu in tudi razume nekaj slovenski, je nabito po'' i. — Bomo takoj otvorili! pravi Snaiden bi mahoma umiri svoie ljudi s predsedniškim zvoncem. Pozdravlja toplo, odkritosrčno. Se smo Slovenci m ostanemo! Nai to čuje domovina! A tu bo zdaj predsednik Zveze podal natačno poročilo, kaj se je doseglo ir kal se dela. Predsedniku Bolhi Je v Neum"ih1en pripadla va*na in tpžavna naloga. da na skrajno poljuden način poda cliko ooWa?a. v ce nahajajo KseMenei v Nem^iH. Tjid' t« '<» fv'V> na 7 bor ogniti "re^pt 5>a-«nv Vo'V bnnda. Vi «ev»»da niso prisM Izrivat. marveč noslušat. Tn Irsko cr» noc1u-šali! Vsi. Bilo je samo pritrjevanja in me- Darujte mene! Vzemite me za sebe in za svoje prijatelje. Imeli boste z menoj mnogo veselja. Jaz sem božična doza kave Hag, umetno izdelana iz imitacije starega srebra. — Ne poudarjam iz napuha svoje posebne prednosti: Ne razbijem se niti pokvarim, po izgledu sem lepa ter se lahko priporočam kot zelo praktična in fina posoda za hranjenje kave, čaja, sladkorja, riža i. t. d. Razen tega vsebujem še y* kg najboljše in najdragocenejše kave Hag, — za vsakogar priporočljive kofeina proste zrnate kave. Stanem pa vendar samo Din 36.—. Oskrbite se pravočasno, po božiču me bo težko dobiti. Na razpolago sem Vam v vsaki dobri trgovini kolonijalnega blaga. Ako ne, prosim pišite na tvrdko Kava Hag d. cL, Tomašičeva 4, Zagreb. BOŽIČNA DOZA KAVE HAG Na dr. Šestanovem grobu stoma prav burnega odobravanja. Pa je Bolha tudi govoril da je žgalo in upalilo. _ Narod mal le malo znan, leži po svetu razmetan . . . Tretjina slovenskega rodu se otepa za kruhom in drugim pomaga ustvarjati kapital. Taka je naša usoda. Avstrija nam je bila mačeha, odganjala nas je z rodne grude. Prišli ste tu gor zdravi in trdni če treba, s korašfedro za klobukom. A ko je nastopil prevrat in z njim brezposelnost, je prišla beda. Ni bilo pogodbe zaradi rente in podpor. Brezpravna raja na tujem. Grozni so bili ti časi, naši ljudje v Nemčiji so od lakote umirali A nova država Jugoslavija ie končno pokazala skrb za svoje otroke v tuiini. Odkar je kralj s svojimi velikimi ukrepi pokazal pot k na predku države, se ie mahoma izboljšal tudi položaj izseljencev. Z Nemčijo sklenjene konvencije so tako ugodne, kakor enakih nima nobena druga država, niti ne Avstriia. To je dokaz, da Jugoslavija v Nemčiii uživa kredit m ugled. Ne, ne bo razpadla, kakor so svoj čas prerokovale zapeljane ovčice. Ona raste in se razvija tako na. glo. kakor tega niso pričakovali njeni naj, huiši sovražniki. Če pa hočeš, brat. da se bo domovina brigala za tebe. si ii dolžan tudi ti ohraniti ljubezen in zvestobo. Nikomur ni treba v Nemčiji skrivati svoie nacionalne zavednosti. Nemci naše ljudi najbolj ceniio in iih bodo spoštovali še bolj. če odkrito pokažejo svojo narodnost in svoj značaj. Ustavite naturaliziranje in prestopanje v nemško državljanstvo, da vam ne bo nekoč žal. Izobrazujte mladino! Stran z zabitostjo. da mora tudi sin ostati knap, če je oče vihtel kramp in lopato! Iz Nemčije gre vsako leto na vse konce sveta nad 60.000 mož in fantov in vsak Nemec se pribori do gospoda, edino Slovenec nai bo povsod za hlapca. Dajte fante v šolo. izobrazijo naj se v praktičnih strokah. Tako ▼ glavnem Je govoril Pavel Bolha. Prav zares v imenu vseh se mu je zahvalil predsednik Šnajden in nato prosil, naj se v »Jutru« m »Domovini« objavi najgloblja zahvala Nj. Vel kralju za vse, kar se le storilo in doseglo v prid slovenskim izseljencem v Nemčiji A eno še posebno prosijo naši ljudje: tukajšnjim vojnim vdovam se po novem invalidskem zakonu od 1. decembra dalje ne izplačujejo iz Jugoslavije nobene podpore več Mnoge proS. nje so bile poslane generalnemu konzulatu v Dusseldorfu rn se gotovo že nahajajo v Beogradu? Veliko pomanjkanje trpijo vojne vdove, a pomoči ni od nikoder. Zato se izseljenci v Nemčiji obračajo na vladarja, da se obnovi izplačevanje rent vojnim vdovam ln vojnim invalidom v tujini. Marsikatera pametna beseda je bila 5e izpregovorjena na zborovanju v Neumiihlu. Mnogo ie zrastlo nove vere in zaupanja v domovino. Ko ie končno nastopil čas, da zapustimo zborovalno dvorano in smo se umaknili v restavracijske prostore, ker ie ob določeni uri točno po nemškem redu sledila prireditev nekega drugega društva, ie bilo mnogo izpraševanja in zadovoljstva glede izprememb v domovini — Ostanite še vendar! so prigovarjali rojaki in Klopheckov vrhovni natakar Fr. Laznik. pristna slovenska srajca od Sv. Krištofa Pri Laškem, je prinašal čaše piva kar na velikih rešetih. Toda bilo se je treba neusmiljeno rešiti. Talko lepe vtise s štirih zborovanj v enem dnevu sem hotel sveže odnesti v svoje bivališče na vzhodni plati Recklinhausna. D. Ravljen. Sneg na Notranjskem LJubljana, 11. decembra Zadnje dni je bilo večji del oblačno in nestanovitno vreme. V Ljubljani in bližnji okolici je včeraj valovila prav gosta megla. ki se je šele v poznih popoldanskih urah razpršila. Proti večeru se je najprej pojavil mraz. bilo je jasno, toda okoli 20. ie nastal nagel vremenski preobrat ter je začelo deževati. Davi je bilo v Ljubljani megleno, pozneje prav lepo in jasno vreme. Po Gorenjskem in ostalih krajih je bilo izredno lepo vreme. Kakor nam poročajo z Rakeka, je snoči med deževjem začel po raznih krajih Notranjske naletavati sneg. Snežilo je (A meji od Rakeka tja do Cabra. Naletaval je lahen, a moker sneg, ki se je skoraj sproti stajal. Močno ie snežilo okoli Čabra in po čabranskih gozdovih. Tudi gozdovi okoK Snežnika so bili odeti v snežno odejo. V slučajih zastrupljenja, provzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« gren-fttca bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem, staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično pro-tisredstvo. »Franz Josefova voda se dobi v vseh lekarnah in drogerijah tn spec. trgovinah. Središče, 10. decembra Že nad teden dni je minulo, odkar smo zc. položili v domačo zemljo. Njegov grob je zasut s .prekrasnimi venci in šopki, ki nočejo in ne morejo oveneti, kakor ne more zveneti naš bolestni spomin na njega. Ivana ni več in veter mu šumi črez grob v oblačno zimsko Poldne . . . Pa priplava velika siva ptica nad njegov grob: aeroplan. Dva njegova tovariša: inž. Knop in trg. Moravec od mariborskega Aerokluba sta ga prišla obiskat v njegovo pokojno zavetje in iz zračnih višav sta mu vsula svežega cvetja na grob. ga obkrožila in se spustila ob pokopališču na tla. Globoko se je dojmil našega ljudstva ta nežni čin pietete. Na mah se je zbralo na stotine ljudi. In prišla je mati. strta in onemogla, ki ie pokopala z Ivanom svoj up in svojo ljubezen, prišli so sestra in brata ter nešteti prijatelji. In oči vseh so se zagledale v višave, kamor se je kmalu zopet dvignila siva ptica in izginila v mračne oblake A Ivan je ostal tu, na našem pokopališču, ujet, zaprt, strte so njegove oči. ki so hrepenele v jasne višave in sanjale o vedrinah neba. Primorske novice Tržaški prefekt Porro je izrazil v seji deželnega gospodarskega sveta trdno upanje, da čaka Trst lepa bodočnost. »Kakor je žilava človeška roka šestnajstkrat znova zgradila po potresu porušeno Mesino, tako bo dvignilla s pomočjo življenjskih sokov iz ostale Italije tudi tržaško pristanišče, katero je v krizi zaradi razsula Avstrije.« Podpredsednik Segre je poročal o gospodarskem stanju v Trstu. Položaj tržaških trgovcev se je znatno poslabšal, mednaroden i promet skozi Trst pa je tekom prvih letošnjih desetih mesecev narastel za sedem odstotkov napram istodobnemu lanskemu. V tržaških tovarnah je bilo v letošnjem juliju zaposlenih 33.000 delavcev, to je 3000 več kakor meseca januarja. Paroplovna družba »Navigazione Li'bera Triestina« je imela pred nekaj dnevi občni zbor. Do konca lanskega leta izkazuje družba izgube 15,765.863 lir. Upravni svet je pooblaščen, da v ugodnem trenutku preuredi družbo gospodarsko in finančno ter ji da trdnejši temelj. »Libera Triestina« je imela pred vojno kapitala 8 milijonov kron in 11 ladij s tonažo 42.010, lani pa je imela družba kapitala 150 milijonov lir in 34 ladij s tonažo 199.016. V Trst se je priselilo v letošnjem septembru 5127 ljudi, izselilo pa 1778. Brezposelnost narašča. Tržaški prefekt bi lahko uporabil zakon za izgon priseljencev, ako si v 14 dheh ne preskrbijo službe, toda proti prihajajočim regnikolom tega ne stori Ajdovščino re zapustil dosedanji občin«' ski načelnik Bertetti. Napravil je veliko športno igrišče in občinsko palačo je popravil in prenovil, občinske poti pa so v času njegovega načelnikovanja postale prave struge za hudournike in razsvetljava poti je pod vsako kritiko. Obljubljal pa je dan na dlan, da se bodo izpolnile vse želje im potrebe občinarjev. Občinski tajnik v Črničah dr. Alojzij Jasnič, ki se piše sedaj Dottore Luigi Jan-ni, je premeščen v Koprivo pri Krminu. Ssjem sv. Andreja v Gorici je bil ▼ predvojni dobi sejem izrednega obsega. Nove železniške zveze so mu jemale prvotni pomen, sedanji slabi gospodarski časi v deželi pa so povzročili, da je le še senca nekdanjega ogromnega sejma. Krčme in »komedije« zaslužijo precej, trgovci in kramarji skoro nič. Iz notranjosti Italije prihaja letos v goriško pokrajino le malo vina, ker je mnogo slabše in dražje kot domače. Ali kljub temu ni nikake prave kupčije z vinom. Vinogradniki hodfijo sami okoli po vaseh po nujat svoj pridelek. Brici zahtevajo 150 db 160 lir, Vipavci od 120 dalje. V Istri se dobi vino za 100 lir hekto. Kupčija z živino je v goriški pokrajini skoro mrtva. Na zadnjem trgu v Gorici je dosegla 4 lire za kg žive teže samo plemenska ali prav dobra klavna živina. Tolminska teleta se prodajo v Trstu do 6.30. druga imajo ceno 5.20 do 5.70. Na trgu je že precej prašičev iz Jugoslavije. V Nerezinah je umrla Marija Bonič v visoki starosti 102 let. Rojena je bila 14 aprila 1827. Vsi Nerezinci so jo spremili na poti k večnemu počitku. Rudarja 251etni Andrej Tonkli iz Bregi-nja in 271etni Jernej Tratnik s Cerkljanskega, zaposlena v premogovniku blizu Ponitebe, sta napravila izlet po zasneženem forovju na avstrijsko stran. Tam sta v ne-i gostilni pila. Tonkli se ni hotel vrniti po noči zato je odšel iz gostilne Tratnrk sam. Tonkli se je vmiJ drugo jutro na delo in je bii! zelo začudfen, da ni bilo Tratnika nikjer. Tratnik je najbrž v snežnem metežu na zTedenelih tleh padel v kak pro pad. Iščejo ga, našli pa sia še niso. Domače vesti * Vojaške vestt. Pride!'eni so na službovanje: kapetan fregate Milan Domaniko na kr. brod »Vila« kot komandant; pehotni podporočnik Mihael Avšič kot vodnik kolesarskega bataljona L konjiške divizije; pehotni podporočnik Ivan Srakar kot vodnik k 47. četi obmejne trupe; inženjerski podporočnik Avgust Krapež kot adiutant 4. pionirskemu batalionu; inženjerski podporočnik Fran Zaje kot vodnik 4. pijonirske-mu bataljonu in inženjerski podporočnik Danilo Mozetič kot vodnik 4. pijonirsketnu bataljonu. Izpit *a čin rezervnega zrako-plovnega podporočnika so napravili kaplari-dijaki: Jožef Lavtižar, Rudolf Bedenko, Konrad Hočevar, Fran Pivko, Albin Cerček, Ivan Kos, Jurij Rožman, Milan Zemlič, Mi-hajlo Grbič, Gašpar Gregorič in Josip Jur-kovič- * Upokojitve v železniški službi. V področju direkcije državnih železnic v Ljubljani sta upokojena inžener Josip Pokorn in uradnik Anton Magajna, pri zagrebški direkciji pa uradnika Josip Mlakar in Drago-tin Čebular. * Z beograjske univerze. Na medicinski fakulteti beogra ske univerze je bil dosedanji asistent dr. Radoslav Brašovan imenovan za docenca za splošno kirurgijo. * Francosko odlikovanje dona dr. Buliča. Na čast francoski eskadri, ki je v ponedeljek zjutraj doplovila v Split, je bilo zvečer mesto sijajno razsvetljeno. Ob devetih zvečer je viceadmiral Stankovič, komandant II. pomorske obalske komande, v imenu ministrstva za vojsko in mornarico priredil v hotelu »Bellevue« banket, katerega so razen francoskih gostov udeležili ban Primorske banovine dr. Tartaglia, splitski župan dr. Račič ter francoska konzula iz Zagreba in Splita. Viceadmiral Stankovič in kontreadmiral Dubois sta izmenjala prisrčni napitnici. V torek dopoldne se je kontreadmiral Dubois v spremstvu dr. Buliča podal v Solin, kjer je dr. Buliča čakalo posebno presenečenje: francoski admiral mu je tamkaj izročil oficirski križec legije časti, s katerim je francoska vlada odlikovala zaslužnega našega znanstvenika. Zvečer je bila francoskim gostom na čast predstava v gledališču. • Kontrola o točnem ki pravilnem odpremljevanju uslužbenskega davka. Zad-n;i čas so začeli organi finančne kontrole izvrševati revizijo o tem, ali odpremljajo poedine stranke, firme itd. točno in pravilno uslužbenski davek ali ne- Kontrola se vrši tako pri delodajalcih, ki odpravljajo uslužbenski davek potom seznarnkov. kakor tudi pri delojemalcih, ki odpremljajo davek potom davčnih znamk. Ker so kazni za primer, da se davek točno in pravočasno ne odpremlja, odnosno plačuje, zelo občutne, ie v interesu delodajalce^ samih, da so s plačevanjem uslužbenskega davka v tekočem. * Dragocen dar Beograjskemu ženskemu društvu. Častni guverner Narodne banke g. Gjorgje Vaifert je Beograskemu ženskemu društvu poklonil kompleks zemljišča v vrednosti 2.000.000 dinariev za zgradbo Doma. gospe. Zemljišče obsega 10.000 kvadratnih metrov in se nahaja na Dedin:u. * Sestanek jugoslovenskih dermatologov preložen. Društvo jugoslovenskih dermatologov in nevrologov je moralo svoj sestanek. ki bi se imel vršiti v Beogradu 15. t m., preložiti na ponedeljek in torek 16- in 17. t ra. ker bodo v nedeljo v Beogradu volitve za Zdravniško zbornico. * Knjige za naše Izseljence v Holandijl Izseljenski komisarijat v Zagrebu javlja, da ie minister za socijalno politiko in narodno zdravje odobril, da se našim izseljencem v Holandiji pošljejo na stroške izsel:enske-ga fonda knjige v svrho ureditve biblioteke. Knjige so že nabavljene in odposlane. Upati je, da bodo dobro došle našim tamošnjim izselencem. ~ Prošnja državnega uslužbenstva. Iz uradniških krogov smo prejeli: Državno nsiužbenstvo prosi pristojna oblastva, da bi dovolila izplačilo mesečni.i pre'emkov že zadn:ega dne v mesecu, ako pade na prvega nedelja ali praznik. To pa iz razloga, ker ie uradništvo sedaj zaposleno dopoldne in popoldne ter ima prost čas samo v nedeljo ali praznik. Mnogi stanujejo zunaj mesta, drugi bi se radi v prostem nedeljskem času oddahnili pri svo!ih sorodnikih k?e na deželi ali napravili kak izlet, tako je pa nemogoče uporabiti prost dan ker se zunaj stanujoči morajo pripeljati v mesto, a drugi zopet čakati na izplačilo- Za finančno ob-lastvo je itak vseeno, ali se izplačajo mesečni pre'emki zadni dan v mesecu ali prvega, zlasti če je prvi dan v mesecu nedelja ali praznik- Prosimo, da se ugodi prošnji državnih uslužbencev. * »Industrijalac« v Jugoslaviji zabranjen-Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je zabranjen uvoz v našo državo listu »In-dustri'alac«, ki izhaja v Detroitu v Zedi-njenih državah ter prinaša neresnične in tendencijozne vesti o razmerah v Jugoslaviji. * Poliska kolonija na Jadranu. Člani Poljskega doma na Jadranu so na otoku Braču kupili svoiedobno velik kompleks zemlje, k:er bodo uredili pol'sko kolonijo za intelektualce- Te dni ie zastopnik Dominiklow-ski kupil na Braču še 40-000 kvadratnih metrov zemljišča, ki se nahaja na severoza-padnem kraju otoka. Na tem kompleksu bo zadruga Poljski dom zgradila stanovanja za svoje člane. * Šolska poliklinika v Šlbenftu. Kakor javljajo iz Šibenika, bo poslop!e za šol. polikliniko. ki ga gradita na skupne stroške ši-beniška občina in antimalarični zavod v Trogiru. v kratkem dograjeno. Zavod prične v početku prihodnjega leta svoie delovanje in je potrebno osobje že imenovano. * Dom milosrdla v Zagreba. Predvčerajšnjim je bi) v Zagrebu na slavnosten način otvorien Dom mflosrd:a- Na svečanosti je Ni. Vel. kralja zastopal armijski general Matič, ki je v vladarjevem imenu izročil za novi humanitarni zavod znesek 30.000 Din ter listino, s katero se ustanavlja pet brezplačnih mest v Domu milosrdja in sicer na ime kralja, kral ice, prestolonaslednika in obeh kral evskih princev. Ban dr. Šilovič je pri tej priliki načelniku Doma milosrdja izročil red sv. Save tretje stopnje- * Cvet in sad v decembru. Ljubezniva čitateljica »Jutra« nam ie iz Sevnice poslala lepo zbirko flore: vijolice, vrtnice in jagode, poleg teh pa sveže zrele maline. Za čas tik pred božičem res nenavaden pojav- * Življen^ki ali življenski? Prejeli smo: Če primerjamo tvorbe: Ljublana, ljubljanski, toda sanje sanjski, stanovanje, stanovanjski, nadal:e: žena ženski, toda premoženje premoženjski, potem je pač edino pravilna oblika: živlenjski, hotenjski, mišljenjski itd. Eden začne napačno pisati, drugi pa za njim. Tako zdaj pesniki že pišejo sonce namesto solnce, in če bo kdo iz hudomušnosti zapisal luniin svit, takoi "a bodo drugi posnemali. Novo! Ufa-film! Borba in zmaga Ob 4., pol 6-, pol 8. in 9. KINO IDEAL * Naši v Ameriki. Starosta slovenskih zdravnikov v Zedinjenih državah Severne Amerike dr- Martin Ivec je nedavno praznoval srebrni jubilej svoje zdravniško prakse. Za doktorja zdravilstva je bil promovi-ran leta 1904. na univerzi v Chicagu. Dr. Ivec je bil rojen v Semiču na Dolenjskem. V Ameriko je prišel s svojo materjo kot desetletni deček. Sedaj je vrhovni zdravnik slovenskih podpornih društev v Jolietu. — Smrtna kosa !e v zadnjem času imela bogato žetev med našimi rojaki v Ameriki. V Garyju v državi Indiana je preminul Andrej Ladiha za poškodbami, ki jih je dobil pri delu v premogokopu- Rojak Ivan Kutnar v Clevelandu je izvršil samomor. Našli so ga mrtvega v mestnem parku. Bil je brez dela. V Chicagu 'e umrl Josip Habjan, star 53 let. rodom iz Češnjice nad Škof.io Loko. V Collinwoodu je podlegel poškodbam, ki jih je zadobil pri delu Matija Kogoj- Rojen le bil leta 1882. v Gorn em Logatcu. V Ameriki je bival 24 let. V Nevvburgu je umrl trgovec Josip Jerič st-, ki je v potrebah pomagala marsikateremu rojaku- V Fo-rest City je preminul Josip Pavšek. rodom iz Št. Lamberta pri Litiji, v Salt Lake City pa Dominik Sadar iz Krke na Dolenjskem. V Ameriki je bil 27 let. * Nevarna borba z volkom- V šumi Je-lenka pri Valjevu se je v nedeljo vršil velik lov na volkove. En volk je prebil kordon lovcev ter priletel na neko njivo kakih 50 metrov oddaljeno od lovca Ilije Rosica- Videč volka tako blizu je Rosič enkrat ustrelil vanj in poletel proti njemu. Volk pa se je takoi dvignil in napadel lovca, ki je zgrabil nož ter zadal volku več ubodov. Za stre-l'an!e ni bilo časa. Drugi lovci so prihiteli na pomoč, a je volk že poginil od Rosiče-vih ubodov. NAJSTAREJŠA HISA SVETA OSNOVANA LETA 1712 $a nego ke\e §a &xitje * Embrio v Ljubljanici. V vasi Slap poleg D. M. v Polju je naplavila L:ubljanica ženski embrio, ki so ga našli tamošnji domačini. Embrio, ki je ležal v vodi kakin pet dni je bil kakih pet do šest mesecev star. Zadevo so prijavili orožniški postaji v Vevčah, ki je uvedla strogo preiskavo. Primer je bil iavlen tudi ljubljanski policiji, ker ni izključeno, da je bilo dete vrženo v vodo v Ljubljani in ga je voda odplavila iz mesta- * Ugrabljeni lepega vaškega dekleta-Romantika v naših južnih kra'ih še ni izumrla, kar dokazuje tudi primer vaškega mladeniča Gjure Uzelca, ki se je zagledal v lepo Milo Mikuličičevo v okolici Petrinja, a do ženitve ni moglo priti zaradi verskih predsodkov. Zato je Gjuro sklenil, da svojo miljenko odvede s silo. Naprosil je tri tovariše, naj mu pomagajo pri ugrab!jen!u lepe Mile. Ko je mladenka nekega dne prala ob potoku so jo prijeli in odvedli v Uzelče-vo klet, kjer so jo nekaj časa imeli zaprto. Vest o ugrabljenju Mile ie prišla tudi ob-lastvom na uho. Uzelac in njegovi pomagači so morali Pied sodnike in so bili obso:eni vsak na mesec dni težke ječe, in sicer pogojno na pet let. Sodba poslovnega sveta o dr. Cernetovem koledarju 1930 s poslovnim adresarjem Jugoslavije je tako laskava, kakor je nI nihče pričakoval. Din 33.50 s poštnino. — Dr. Cerne, Miklošičeva 6, Ljubljana. * Smrt Pod kolesi vlaka. V bližini Sme-dereva je osebni vlak povozil kmečki voz, v katerega sta bila vprežena vola. Strojevodja je sicer opazil nevarnost in dajal signale, a voz se ni pravočasno umaknil s tira. Vlak je zdrobil voz in raztrgal oba vola. ta potrebifttae o»;eeoe> * dro?«rijafe KAK C, LiUBLJJUill la ^^ KANC nr»Ur««>, MABI80B CENIK a odda proti nagradi v podružnici »Jutra» v Celju. Kocenova ulica 2. e— Ženska maščevalnost V stanovanje 81 letnega in popolnoma mrtvoudnega Josipa Matica, stanujočega Na okopih 9-. je vrgla predsnočnjim 74 letna zasebnica Magdalena P. iz Benjamin Ipavčeve ulice v okno velik kamen, ki ie prebil obe šini in obležal tik postelje na tleh. Magdaleno so takoj prijeli in ie svo'e dejanje priznala Poudarila Pa je, da čuti do Matičeve rodbine tako strašno sovraštvo, da bo takoj, ko pride i« zapora, svo;e dejanje ponovila in ga rako dolgo nadaljevala, dokler »se ne bo popolnoma maščevala nad to familiio«. Podoben napad je Magdalena izvršila že pred nekai tedni. Škoda na razbitih šipah znaša 70 Din. e— Pes izginil. Ravnatelju tukajšnje naloge pivovarne »Union« v Levstikovi ulici g. Naprudniku je izginil v eni preteklih noči iz zaprtega dvorišča velik pes volčjak sive barve, ki sliši na ime »Ris« in ima na ovratniku znamko s številko 151. Iz Škof je Loke SI— Knjižnico Sokola najtopleje priporočamo meščanstvu in okoličanom Ponovno se .ie nabavilo več knjig najnovejše izdaj«. Knjižnica razpolaga z okroglo 2000 literarnimi deli slovenskega, hrvatskega in nemškega slovstva. gl— Ostavko na službo mestnega stražnika je dal g. Damijan Slabe, ki je odšel v začetku meseca iz Škofje Loke. Menimo, da bo dvojni posel za g- Klobučarja vendar nekoliko preobsežen. šl— Velikodušen dar Kolo jugosloven-skih sester je prejelo od tovarniškega podjetja »Inteks« iz Kranja velik zaboj razno vrstnega blaga, ki se bo uporabil pri prvi humanitarni akciji Kola Za svojo velikodušnost zasluži »Inteks« javno priznanje! 31— Uradne ure pri okrajnem sodišču v tkofji Loki bodo od 15. t. m dalje naslednje ob delavnikih od 8. do 12.30 in 15.30 do 18.; ob sobotah od 8. do 14.; Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Vložišče r>a bo odprto ob delavnikih od 8. do pol 12. m od 15.30 do 17.30. !z Krania r— Elitni ples rezervnih oficirjev v Kranju v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja se bo vršil v ponedeljek 16. t m. na predvečer državnega praznika in De v torek 17. t. m. Prireditev bo v Narodnem domu. Vse priprave vrši pod vodstvom žand. majorja M. Kovinčiča poseben odbor, obstoječ iz rezervnih oficirjev. Dostop bo le proti vabilu. r— Važno za vojaške obveznike. Mestno županstvo sporoča, da se morajo vsi mlajši letnik od letnika 1880. ki želijo priti v svrho pregleda pred rekrutno komisijo prihodnje leto, prijaviti do 20 t m. v pisarju mestnega županstva. Nadalje se morajo prijaviti do 20. t. m. v pisarni mestnega županstva vsi mladeniči letnika 1912., bivajoči v Kranju. r— Člani SPD. ki želijo dobiti legitimacije za trikratno polovično vožnjo na železnicah v času dto maja 1930 kot člani Zimskosportnega saveza, naj se zglasajo pri tajniku g. Lovru Korsiču v podružnici Jadransko-podimavske banke na Glavnem trgu. kT v«v i rzica č— Lep Miklavžev večer se je razvil v nedeljo v Sokolnici. Pri prireditvi je sodeloval originalen Miklavž z bogatim spremstvom angelov in hudobcev ter pripeljal s seboj številna darila s katerimi je obdaroval ne samo mlado, temveč tudi staro, da je bilo vse zadovoljno. Jazzband Jonnv iz Ljubljane je igral v polmo zadovoljnost števijnjh plesalcev, ki so se vrtili v naj-veselejšem razpoloženju skoro do ranega jutra. Iz Litije i— Iz sodne službe. Na sodniško mesto g. Josipa Trojeta je prišel po lastni prošnji dr. Jurij Štempihar, dosedaj nameščen v ministrstvu pravde v Beogradu. Za sodnika je nameščen pri litijskem okrajnem sodišču g. Karel Plehveis Oba gospoda sta službo že nastopila in jima želimo, da sc počutita dobro v naši sredini. Iz Zagorja z— Kulturni film »V brezkončnem Južnem morju — Fidžl« se bo predvajal danes v četrtek (ne v petek) za mladino popoldne, za odrasle pa zvečer ob 7. uri. Iz Hrastnika h_ Proslava. V nedeljo 15. t. m., ob 5. popoldne bo proslavil Narodni dom v Hrastniku petletnico obstoja in kulturnega delovanja Godbo in petje bo izvajal orkester in mešani zbor Glasbenega društva, sledila bo sokolska telovadba in igra »Priljudni komisar«. Slavnostni govor bo imel predsednik ZKD g. ravnatelj Jug. h— Delavski igralci V nedeljo popoldne je igrala prvič v Narodnem domu Svoboda II. iz steklarne igro »Lokalna žclezni-ca«. Delo je bilo dovolj častno izvedeno Vse pa je po živel orkester, ki je neumoT-no izpolnil odmore in zbor. Orkester jc vodil g. Dirmeier. Steklarjem čestitamo na uspehu! h— Tatvina. Neznan tat je odnesel gospodu Lokašku iz Tuija, tz njegove spalnice 1000 Din v gotovini, uro. nekaj zlatnine in starega denarja Osumljen je neki trgovski potnik, ki je tam prenočil. Iz Liutomera lj— Knjige Vodnikove družbe so prispele ter se dobe pri poverjeniku proti povračilu voznine. Poverjenik prosi stare člane. da plačajo obenem tudi članarino za l. 1930., s čimer mu prihranijo precej dela in potov. Članarina znaša 20 Din Kdor hoče vezane knjige, plača za vsako 8 Din več. [j— V deputaciji mest in trgov, ki sc še ta mesec pokloni kralju, bo zastopana tudi naša občina po županu in še enem občinskem odborniku. Iz Gonsie Radgone gr— Člani Vodnikove družbe se obveščajo, da so knjige pravkar prispele Pover-jenica gdč Sfergerjeva bo po možnosti vsem članom dostavila knjige na dom, za primer pa da iih kdo še ni prejel, se lahko zglasi na stanovanju poverjenice vsak dan popoldne Istočasno se naprošajo vsi člani, da se po možnosti takoj po prejemu knjig priglasijo za prihodnje leto ter plačajo v naprej malenkostno članarino 20 dinarjev gr— Sokolsko društvo sklicuje izredni občni zbor v petek, 13. t m. ob poi 20 v gostilni pri »Pošti« na Spodnjem Grisu Na tem izrednem občnem zboru bo razprava o likvidaciji društva ter o vstopu v Sokola kraljevine Jugoslavije. Člani in članice naj se polnoštevilno udeležijo zbora. Iz Murske Sobote pm— Koncert Oficirskega kluba v Murski Soboti V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. priredijo aktivni in rezervni oficirji v Murski Soboti veliki vojaški koncert v soboto 14. t m. ob pol 21. v Sokolskem domu v korist društva Rdečega knža Igrala bo popolna vojaška godba iz Varaždina Prireditev bo pri pogrnjenih mizah Po koncertu prosta zabava. Vsakoletna prireditev tukajšnjih oficirjev je še vedno zelo dobro uspela in zato se tudi sodaj pričakuje obilen' obisk. pm— Vlom v Doln jih Slavečih. V noči 7. t." tn. so neznani tatovi vlomili v -hišo trgovca Štefana Forjaniča v Dolnjih Slavečih Najprej so prebrskali kleti, odkoder so odnesli nekaj masti. Nato so šli v trgovino. V sosedni sobi je spal gospodarjev sin, katerega je vzbudila svetloba žepne svetiljke. ki je svetila nanj skozi steklena vrata. Na njegov krik so tatovi odgovorih' z dvema streloma iz vojaške puške in nato pobegnili. DOPISI ŽELEZNIKI. Maša za Vladimirom Got-tanom bo v nedeljo 15 t m. ob 10 v priljubljeni božjepotm cerkvi v Suši. Pridite in darujte svoj novčič za Gortanov sklad. GGAV1CI Nafboljše, najtra£ne#e, zato 13 najcenejše! MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU I ALFA D. D. separatorji in stroji za mlekarstvo ZAGREB. BOŠKOVIČEVA 46 195 __ Zastopnik« se iščejo povsod! VREMENSKO POROČILO Meteorološki lavod ▼ Ljubljani. 11. decembra 1929. Višina barometra iJot *■> m Kraj Ca s Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplie SoOt 8. 7. Barom. Tempe* ba Smer vetra so brzina 0 ■S 2 5 1 "S & v m in sek. O ° 766 4 /65-3 7660 767 1 4 2 3 2 feO 90 100 90 mirno N\V 5 NW 2 mirno 1 8 762-8 2 tm mirno 10 7596 9 65 NE 14 10 Padavine vrsta Dež t mm do 7. ure 55 2 0 40 30 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 5.8 C, najnižja 3.2 C. Sobice vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 13.38. zahaja ob 2.27. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremcnljivo. od časa do časa padavine, temperatura malo izpremenjena, juž no-zapadni vetrovi. Sokol Odhod sokolskih delegatov v Beograd. Glasom naših informacij na merodajnem mestu se odpeljejo sokolski delegati na sa-vezno glavno skupščino v Beograd v soboto z večernim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 19 uri 57 minut. Podrobna navodila bodo izšla po JSS pravočasno. Sokolsko lutkovno gledališče na Taboru priredi v nedeljo ob 1530 uri zopet novo igro V kolikor smo poučeni, se bo prikazalo znano igro »Peterčkove poslednje sanje«, za katero je že sedaj vse pripravljeno. Prav gotovo bo tudi v tem primeru mlado gledalstvo zopet napolnilo dvorano lutkovnega gledališča. — Ob tej priliki bi opozorili br sokolska društva na veliki r>omen sličnih ustanov. Storili smo to že večkrat, ampak zaenkrat menda še ni mnogo društev, ki bi se bila zavzela da dobe čim prej za svojo dcco lutkovno gledališče. Vodstvo taborskega gledališča je z nasveti rado m vedbo na razpolago vsem onim, ki se zanimajo za to vrsto vzgojnega dela Storiti se da mnogo. Svršetek telovadnega tečaja v JSS. — Pretekle dini jc končal telovadni tečaj, ki se je vršil skozi šest tednov pri JSS za oficirje letalske komande. Tečaj je vodi! sa-vezni načlenik br. dr. Murn.ik. Prepričani ■no, da so si udeležniki te šole pridobili vse one potrebne lastnosti, da sedaj uspešno delujejo v svojih oddelkih kot telovadni učitelji in vzgojitelji naprej. Za razširjenje pravega razumevanja med mladimi državljani so take šole velikega pomena, ker ni vse eno, ako pri vojaških enotah poučuje telovadbo častnik-prednjak ali pa oseba ki ni bila deležna tozadevne temeljite predpriprave. Godbeni zbor Sokola l. razglaša, da se vrše vaje vseh oddelkov po naslednjem urniku: v nedeljo predpoldne ob 9. uri: salonski orkester in »azz I., v ponedeljek jaz II., v sredo salonski orkester in v petek pihalna godba. Bratom sc to objavlja s pozivom za čim številnejšo in točno udeležbo. &o$i»osel o ustanovitvi lastne pivovarne je že davno dozorela in odobravajo jo vsi gostilničarji, tako da je pričakovati, da bo izvedba načrta kmalu realizirana. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki bo 16. t- m zboroval v Laškem. Na seii širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki se je vršila v hotelu jpri Zamorcu«, je odbor zavzel svoie stališče napram tei akciji in je bila po obširnem poročilu gostilničarja Andreja Oeta soglasno sprejeta resolucija, po kateri naj *e po-zoveio vsi gostilničarji, da se strnejo v enotno falango in da podpro akcijo za ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem. V pripravljalni odbor so bili izvolieni: Franc Kavčič, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, inž. Uhlir iz Ljubljane. Franc Juvančič. hotelir v Zidanem mostu: Ciril Maicen, restavrater v Zidanem mostu: Andrej Oset hotelir v Mariboru: T. Pačnik. veletrgovec v Laškem: I. T rog. hotelir v Laškem in dr. Franio Roš. župan v Laškem = Težkofe naše papirne industrije. Kakor doznavamo. bodo Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d d. z januarjem ustavile obrat nn enem izmed štirih strojev za rotacijski papir. Vzrok za to skrčenje obrata leži v tem. da podjetje na eni strani ne dobi v tuzemstvu dovolj naročil, da bi vsi stroji ostali v obratu, na drugi strani pa so nene na svetovnem trgu v zadnjem času precej nazadovale, tako da je izvoz skoro onemogočen. Produkcija ostalih vrst papirja bo še v naprej ostala v dosedanjem obsegu. Zaradi skrčenja obrata bo prizadetih okrog 100 delavcev. = Sprememba carino na vijake in matice. V 2« 275 — 280; »5« 235 do 240; »6< 185 — 190. Otrobi: 90 — 95. Severni Francozi Čudna teorija znanega polarnega (raziskovalca o izvoru Eskimov Zrnii? danski vci so sledili umikajoči se zver j a di, doMer n5so prM v Grerfandijo. Orjaški tečajni otok je biO takrat lepa, top'.a dežela z bcgatiim živalstvom an TastfJjn-stvom. Np severu so ohranili Eskimi jeklene sulice in koščen nakjt, kakor se najdejo ob SeinL Tal njiih -letošnje so popefinoma sHč-ue onim nekdanjih Galcev. Mimifto je več 'tisočletij. Edkimfi so se prilaigodali novim vremenskim razmeram in postati dlomiaičOnli v deželi večnega snega. Na svoj izvor so pozabili Pomešati so se morali z rdečekožci, prednjaki poznejših Laponcev in ameriških Indijancev. Ohranili so si tudi besedni zaklad teih sedaj izumrlih rodov. A Ras-mitsen je odksriil starinsko sveto pesem ki jo poznajo pri Eskimih te njih žreci. Bila je najsvetejša skrivnost dolge vrste pcikcilenj rim pripisujejo sleherni ntje-ni besedi' čarovnrištoi 'pomen. Eskimi sa-mti ne raeiumejo besedila pesmi _ Ras-musen je ugotovi, da so številni izrazi s3'čni besedam sedanjih Bretoneev! Na ta način dotoitjo Francozi niove brate, ki se jim nalbrž ne bedo zdeffi posebno (lepi A Esikmi imajo eno lastnost, za katero j3h Francozi laih!kio zavidajo: so Jako odlpanrl in imajo dosti' otrefk ter se ni batli, da bi izumdi Rasmaisenova izvajanja so zbudila seveda ogromno pozornost pri firancoisikiih zmans'tven;;lkih, kakor tuidli pri aingrešiki Keltski iiigi Citanje Sv. pisma kaznovano z ječo BoliševfJc! so ▼ Moskvi aretiraj kajegtado Sofijo lievecovo, hčer višjega ceremoalara na bivšem carskem dvom, ker Jo otrokom prebirala iz Sv. pisma. Na sliki levo kneginja, na desni njena sestra, žena bivšega londonskega višjega župana Kvnastona Stadda. Elegantnim gospodom priporočamo za plesno sezijo in druge večerne prireditve sijajne smokinge, frake Ln žakeje v izvršitev. Fino »Gen-tlemam« angleško črno blago oddajamo poljubno metrov. Drago Schwab, LJubljana Sto novih otokov Ruski letalec Čuhnovski, ki se je odlikoval pri rešitvi Nobilovih tova* rišev, raziskuje zdaj Ledeno morje. Sporočil je ruski akademiji znanosti, da je sredi oceana naštel nad 100 ne» poznanih otokov. Nekateri od njih so bujno zeleni. Letalec je fotografiral tudi črede orjaških severnih jelenov. Akademija bo prihodnje leto poslala znanstvenike, ki bodo preiskali novo otočje. Napoleonov orel 1. t m. so prodali v Parizu na draž« bi cesarskega orla, ki je nekoč krasil zastavo nekega Napoleonovega polka. Bronasti orel z drogom vred je doses gel ceno 155.000 frankov! Kam s starimi avtomobili? Pri nas to vprašanje še ni aktualno in tudi v doglednem času najbrž še ne bo. Ameriška mesta pa se že davno pečajo s tem problemom, kajti številne razvaline v službi ostarelih in polomljenih voz so skoraj že del zunanjosti ameriške pokrajine Naravno, da polomljeni, pomeakani in na vse načine zveri-ženi vozovi ob cesti ne služijo ravno v kras pokrajini, tem manj mestom, kjer je njih oklica popolnoma posejana s temi žalostnimi ostanku Neka predmestna newyorška občina je ta problem rešila na ta način, da je sklenila s takimi vozovi zasuti bližnje močvirje. Doslej so občinski delavci z vseh koncev občine že navlekli preko 10.000 takih upokojenih vozil, jih napolnili s prstjo in gruščem ter jih pogreznili v močvirje. Pravijo, da je v močvirju prostora še za kakih 100.000 teh kovinskih trupel. Nevarni pogubi Sovjetska pošta je natisnila nove dopisnice. Znamka kaže Leninov spo» menik v Moskvi. Gori pa je zapisano v ruščini in drugih jezikih svarilo: »Premisli, predno poljubiš! Vsak po» ljub ti prinaša 40.000 bacilov! Narodni zdravstveni komisariat.« Naslednik Rykova — Andrejev Na željo Stalina ne bo Rykova za m etri i na mestu predsedstva narodnih komisarjev SSSR Molotov, kakor Je bilo Javljeno pred par dnevi, marveč Andrejev, čegar sliko prinašamo. ItaEfansIki kralj si je omlsM nov dvomi vlak U so Sa kddaM v Torina is ga opremili z največjim razkošjem. Na sliki: pogled ▼ tal ▼ jedfljtico novega dvornega vlaka, Kdo ri? je prvi Pred mesecem dni so v Parizu obesili spominsko ploščo na hišo. kier je bival Martmville, ki je baje izumil fono-graf pol leta prej nego Edison. Ta slav-nost je povzročila ogorčen spor o prednosti. Angleži trdijo, da je prijavil njih rojak Charles Chauce v Parizu sličen izum točno 8 mesecev in 11 dni pred Edisonom. Martinvillov aparat se je imenoval fonoavtograf, Chauceov pale-ofon. Razen tega je prijavil Anglež Wil-liam Barlo\v v istem letu svoj lotho-graf. Zdaj so posegli v spor arheologi, ki hočejo pomiriti vse tekmece. Fono-grat je bil baje znan že v starem Egiptu in sir Robert Hards je naznanil, da so se posluževali sličnega izuma tudi Kitajci pred 2000 leti. Neki princ, namestnik v Kantonu, je govoril »v škatlo« in zapečateno pošiljal v Peking na dvor. Ko so jo tam odpirali, so se iz nje slišale v Kantonu zabeležene besede. Sedanjim izumiteljem bo tedaj težko dokazati prvenstvo. Angleški zračna orjak »R 101« ob svojem stolpa za pristajanje. S sto4pa prehaja na zrapoklov več članov angleške spodnje zbornice, ki so prišli, da si ga ogledajo. j/j^jfajfcML Ml ML ML Mbk ML ML Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AVUA prašek za pecivo (IIl ((h ((h U(i (((i //A //A //A //A Novo plemstvo Nekdanji moraiarji znane nemške križanke »Emden«, hi jo je potopila 1. 1914. aiugleška ladja »Sidney«, so večkrat piros® vtedo, naj rim dovoffi v spomin m prdhifte nevaimcstii dodati svojim imenom bese Je »vem Emden«. Pred kratkim je odbil hamburšikli senat sCšč-no prošnjo desetih »emdenovcev«, kž živijo Jia ozemflju mesta Hamburga. Zdaj je usiSišala prosilce osrednja nemška vlada lisi se todo laiHko plsaili »vom Emden« "budli orui mcrnainji, čij.ih osebne prošnje so poprej biile odbite. Zanimiv preklic Uradni dnevnik repufoltike Litve ?e priobči pred nekoliko dnevi sledeči preide: »Z ozirom na sramotne vesti in testen 'kes izjavljam prcstovoijrbo, da hočem pokopati nebCago pretelklost Na-veliičala sem se laži in himaivščine ter teiflreno clbžallujem, da sem 'bjla nezvesta svojemu soprogu. Vse sem mu pri-zinaSa in mi je vse odpustil Za naprej mu bom zvesta.. PclirudVa se bom izbrisati spomin na dusšsvno .miuiko, ki sem mu jo povizročTa.« Pcd?'s: L. Vrtikau-Skas. P;rizainesl.'ivi soprog je Ciatoko za-dovcH'en. Slabo telesno odvajanje takoj odpravi prašek Na konici noža po jedi z malo vode. V lekarnah in drogerijah 1 omot 4 Din. Težko slovo Te dni so obesili v Liverpolu delav* ca Johna Magureja, ki je v jezi zabo« del svojo ženo. Obešenje je obudilo ve« liko zanimanje, saj je na Angleškem izredno redek pojav. Morilec je zapu* stil 10 otrok! Poslovil se je pred ekse> kucijo od dveh najstarejših, a ni ma* ral videti ostalih osem. Bal se je, da bi mu po tem srečanju zmanjkalo po« guma za moško smrt > t • <Mužy a hory«, Petra Bezruča »Šiezke piss-R- Medka »Plukovnik švec« in roman 6lo\"aškega pisatelja Nadaaja »SvatoplukJutrovei kulturne rubrike, priobčimo v eni prihodnjih številk obširnejšo informacijo. Jugoslovenska grafika rta Poljskem. V večjih poljskih mestih prireja »Towarzy-stvo miliovmikov ksiazki« razstavo slovanskih ex Lih ris. Tu so v lepem števi lu zastopani tudi jugoslovenski grafiki G juri d, Saša Šantel, Hinko SmTekar, Renarič, Elko Justin, Šubic, Bojmičič, Nasta Roje, Roch in Tomljenovič. Ista razstava se bo pozneje preselila na Češkoslovaško in v Anglija^ po vsej verjetnosti tudi v Ameriko. Predavanje E. Čirikova v Ljubljani Kakor smo naznanili že v včerajšnji številki, pride v Ljubljano ruski pisatelj Evg. čiri kov, ki je znan tudi marsikateremu slovenskemu ljubitelju ruske povesti po rvo. jih svežih in originalnih novelah, zlasti iz šfcudentovskega življenja. E. Čirikov bo — enako kot v Beogradu in Zagrebu, kjer je bdi sprejet z velikim navdušenjem — predaval tudi v Ljubljani, in sicer, kakor izvemo, o razmerju inteligence do naroda Predavanje bo v petek dne 13. t m. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Toplo priporočamo vsem prijateljem ruske narodne kulture, da poseti jo to predavanje, ki ga prireja ljubljanski PEN - klub. Članica leipriške opere ga. An f i ca Mi-troviceva, bivša operna pevka v Ljubljani, ie minule dni nastopila v zagrebški operi z izredno velikim uspehom. Pela je vlogo Ra-chile v Halevyjevi »Židinji«. Občinstvo je prirejalo svoji simpatični znanki velike ova-cije, ki so tem bolj pomembne, ker so se pred leti ge. Mitrovičevi delale v Zagrebu nepotrebne težkoče in ovire pri razmahu njenih opernih kvalitet Uspehi v Leipzigu so pa le potrdili sloves, ki si ga je pridobila v teku svojega kratkega delovanja v ljubljanski operi. Razstava jngoslovenske likovne nmetno-sti t Londonu. Zagrebška »Nova Evropa« poroča, da so priprave za jugoslovensko umetnostno razstavo v Londonu v polnem teku Razstava se bo vršila spomladi prihodnjega leta. Prireditveni odbor je že našel najprimernejše prostore, in sicer v delu londonske Narodne galerije (»Tate Ga!lery<), kjer je sedaj nameščena moderna galerija. To ie najboljši lokal kar 6i ga sploh lahko mislimo v Londonu. Galerijin odbor (Board «f Trusteee) bo odstopil prostore pod najugodnejšimi pogoji. Verjetno je, da se bo razstava preselila fz London tudi v nekatera druga večja mesta. :.Nova Evropa' predlaga, da bi se ob tej priliki priredil izlet naših intelektualcev in gospodarskih voditeljev v London, da se navežejo ožji stiki z britskimi krogi. Proslava stoletnice N. G. černišev«kega v Beogradu. Centrala za radničko vaspitanje v Beogradu je priredila v nedeljo večer ruskega socijalnega pisatelja N. G. Černi-ševskega. čigar stoletnica rojstva je potekla lansko leto. Predaval je dr. Aleksiie Jela-čič. ki je obširno očrtal življensko delo velikega ruskega materijalista, >ruskega Karla Marsa/ in miselnega začetnika vseh novejših socijalnih gibanj na ruskih tleh. »Letopis Matice Srp«ke« je ob'avil v de-cemberski številki med drugim članek Sv. Vinaveria >Ideološke struje oko Lige Naroda«, študiio dr. M Moskovijeviča o Dobrov-skem. članek E. Zaharova o ruski poeziji, razpravo dr. M. Mirkoviča o načelu svobode v no+ranji trgovini, več pravniških člankov, poročilo o delovanju Masarvkovoga narodno-prosvetnega zavoda v Pragi in zelo informativen članek o položaiu Bolgarije. Desetletnica »Nove Evrope«. Znana zagrebška revija »Nova Evropa* je pravkar zaključila 20. knjigo in stopi s prihodnjim letniVom v 10. leto svojega obstoja. Poslej bo izhajala samo enkrat na mesec v zvezkih oo 72—SO strani. Izdajala bo skupne številke o raznih krajih, ljudeh in problemih. Tako napoveduje tudi obsežno številko, ki bo posvečena kopališčem in letoviščem v Sloveniji (Bled Bohinj. Kamnik in Kranjska gora. Rogaška Slatina, Radenci, Dober-na, LašVo. Rimske Toplice in dr.). Dalje ima na programu zaklhičeno številko o novi Ru-muniji. o Meštrovicu, o stari srbski umetnosti, o svetem Savi. o Zmaju Jovanu Jovatio-vifu o sodobni tehniki, o D'Anmm7jiiu itd. — 12 številka je priobčila med d™3 :1«, Izvleček iz programov Četrtek, 12. decembra. LJUBLJANA 1230: Reproasjciiriana gSas&a- — 13: Napoved ča«a, bor«a, Kepnodiuciram glasha, — 13.30: Pomočila ® dme(V'a;kov. — 17SO: Ko©* cem ia.dliv>oj.kestir.a. — 16: Pffedarmaoie o i!>Dde!> nih jjrejerrmiti a»»air&t3h za priikiiučiteiv m omrežje. — 1S.30: Porteed iz svetovae Htera-tsrre. — 19: Srbohrvaščina. — 19-30: Tedmsii pregfcd domaččlh m tni)i'i!h dogodiov. — 20: Metodrasnsia večer ge. Dainškuvie ia 2- Kogoija. — 21: Koncert Mauidve®a dwda - tria bz Prage. — 32: Napoved časa Hi ipoffcčia- Petek, 13. decembra. LJUBLJANA 12-30: Re^c^teTaaa gbsbA- —» 13: Nepc*ved oasa, bccza, ireipirodiiicirana giaste. — 13jO: PomočžLa iz dnier»j3rSkoa. — 20: Delavski večer. — 21: Ko-noert rad-io-criestTa. — 22: Napoved fesa ia pcnofila. BEOGRAD 10-30: R«r«ttL gtefAa- — 13-40: Koncert radSo-bv^nteta. — IS: PcooMaaski koav _ 20: Pirenos is gaedai!®ča: GoaKsodcvva oi>eTa j-Faust«. — 21-30: Ponočila. — ZAGREB 12J0: Reprodojcšnaina glasba. — 17-30: Pogkk-dan-sfci koncert orkestra. — 20-35: Jnaosknve®-ske nar. pesrrsi s spnejnitieviaiiieni hanmooike. — 22: Koncert Iaera »Rigolert.to«. — Koncert laike godbe. — VARŠAVA 17.45: Sa>ksfci z-V>. rovska koncert. — 20.15: Prenos sjmioničnesa Koncerta iz fSIhaTnioraije. — Prenos čnozemskiih I>ostaj. — DUNAJ 11: DopoddansSri koncert. — 15-30: Re-prod. glasba. — 16: Gfebejia alrade-tnija. — 20.05: Koncert komorne glasbe. — 20-30: RerrrTKeceooe nz dum. kmnoertoaga življenja v ip^etefklosti. — BERLtN 16.30: PopoMam-sk-i koincert. — 20: Prenos iz drž. oipere: Leo^-cai\-alilio »Glamači«. — 22-30: Zabaven program. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 18-35: Prenos iz SSrttigarta. — L.ANGENBERG 17-30: Veocrari koincent. — 20: Koncent ori&-stTa. — Godba za ples. — STUTTG.APT 10: Ko.7»cert is FffarfrfiifSa. — »30: Vaoltnskii koncert. — 20.15: I®ra3sld večar. — 21-15: PoSja-dan sfenvanfki večer. (FSlharmom^čnš otšrester). — Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Do-pordanski koncert. — 12.05: Pevski koncert- — 17.30: Ciganska godba. — 20.10: Veseloigra. — 22.10: Lahka godiba. — LONDON 20.45: Orke-straten m peivstoi kjoinoert. — RIM 17-30: Po-pclidianski koncert. — 21.02: Mascagnijeiva ope-reta »S*. Šport Športni drobiž Upravni odbor JNSa je sklenil, naprositi maršalat dvora, da ae dovoli avdijemca vseh športnikov iz cele države, ki žele pokloniti se kralju Aleksandru ter mu izreči »danost ki zahvalo za veliko pažnjo, ki jo je naš kralj vedno pokazal napram športu. JNS bo izdal na vse svoje organizacije tozadeven proglas. V deputaciji bo zastopan vsak klub po enem, a podsavezi vsak s tremi delegati Obenem se bo JNS obr-oil na vse druge športne saveze s prošnjo, da bi se pridružili tej deputaciji, ki bo štela približno 400 oseb. Kralju Aleksandru bo JNS ob tej priliki izročil umetniško izdelano plaketo. Predvidenih je tudi nekaj športnih prireditev, vendar pa o tem ie niso znane porobnosti. JNS je izal službene objave, v katerih poiidarje, da je v zmislu pravil in odloka policijske oblasti ves upravni odbor JNSa še vedno v funkciji, ter pozivlje vse klube ki podsaveze, da sc pokore naredbam tega upravnega odbora, sicer bi se proti njim postopalo strogo po pravilih. Nova glavna skupščina bo sklicana, ko bodo prispela potrebna navodila m odredbe policijske oblasti. Zagrebška Concordia bo m božične praznike odpotovala na turnejo v Nemčijo. 22. t. m! bo igrala proti FC Bavern v Bavreutbu, 25. v Hofu proti Sp. V. Hof in 39. proti Minerve v Berlinu. Mogoče bo castopila tudi proti Tennis Rorussia, za Novo leto pa je dobila povabilo v Curih, kjer bi igrala proti tamošnjemu FC Zii-rich. Pred nekoliko dnevi je podal ostavko predsednik novoustanovljenega kluba Grad jamski 1911 dir. Cačič, ker so ga nekateri funkcijonarji kluba v vprašanju pogajanj za pemirjenje s starim Gradjanskim de-savuirali. Sedaj je izstopil iz kluba tudi f. Perška. V novem almanahu FIFA se službeno rrrizma tekmovanje za balkanski pokal ter ni-egov upravni odbor. Prihodnje leto se vrši v Pragi III. ženska olnmpijada. Prijavile so se dosedaj Nemčija. Poljska, Francija wi Estonska. •' O udeležbi naših sportaššc še ni odločeno. ' Na tej olimpijadi se bo tekmovalo v lahki , cfJetiki. plavanju, sabljanju, hockevu, tenisu in baset ball'u. Češki bazena savez bo skušal doseči, da se vzame v prograrq tudi bazena, kar bi prijalo tudi našim sporta-šicam. Nekoliko pretiranega športnega ponosa tč pokazal golman nekega varšavskega kluba \Viese. Ko so mu njegovi tovariši očita-tali, da je on s svojo slabo igro zakrivil poraz moštva, je poslal predsedniku kluba n°ismo, v katerem mu je najavil saTnornor. Tn res jc odšel na igrišče, kjer si je pognal kroglo v glavo. | CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 t | V da se mu posije if%€&OV H&G& pt> posti naslov aR GaGo drugo informacijo ticece me malih oglasov naj priloži v »namGah a sicer ne ho preiel odgovora t Z^mrnm CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčujejo. Si. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Brivskega pomočnika eamo prvovrstnega delavca, ki reflektira na stalno službo, sprejme A. Turk, Miklošičeva cesta 7. — Plača kakor tudi postranski za-6 luže k prvovrstna. 43806 Akademske mednarodne zimske tekme Rdkor smo že poročali, priredi Confede- ration International b-ČTtcsa jtiora. Prihodnji tremi n 2 se vrši zopet v thnh!iiart. Dovč, Stana, Petne, Tramp-mz, Rupel nar se z®!ese ob 1S.30 v klubski sobi. Občni zbor SK Ilirije. Danes ob 20. uri se vrši v divoiramii Okrož. urada za aavarov. delavcev na Miloš^červi cesti fclmboiv 19. redni oborri zbor. Odbor vabi na ta oboni zbor celokupno članstvo. Za redne ciane je nd!e?ežba obvezna. Posebna vabita se niso razpošKjaaa. — Odbor SK Krije. ASK Pr!morje ipiavntna sekojtja). Pozivam vse piavače in pltaivaffice, da se sigurno udeleže ie-re,dne®a občnega zbora kluba, .ki se vrši v oetT-fek, dne 12. t. m. ob 20. uri v zetenn dvorani hoiteia Unšion. — Radi ^ŽJicsti udciiežibo obvezna. — Nače?od šifro »Samostojen vrtnar«. 48520 Mladega brivskega pomočnika z V6T oskri« v hili in plačo po dogovora sprejme takoj Joško Golob, brivski faion za da.me in gospode v Ormožu. 4:iffiS Zobatehnik večinoma za operativno delo, se sprejme v veSjo prakso na deželi. Oforte na ojrlas. oddelek »Jutra« pod »Dcl>r» moč 30«. 43830 Dekle stajro do 18 lft. pridno, po-stesno m zdravo sprejme boljša družina na deželi v pomoč ž9 eni sluakinji. — Poniidbe na o^las. oddelek »Jutra« pod »Mimo dek'e«. 43831 Gospodinjo erednjib let sprejmem ta-Itoj za prostilno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Kavcij««. 43S90 Postrežnico ki zna tudi kuhati, sprejmem za vee dan. k dvema osebama za Bežisrradom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43S59 Dekle pridno in pošte-na. ki opravlja vsa bišn«. in zna tudi kuhati, iščem. Nasl-ov r oglasnem oddelku Jutra. 43SS8 Kavarniški natakar (donašalee) mlad in prvovrsten. debi takoj me^to. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kav. nataknr«. 43874 Dobro kuharico sprejmem takoj. Naslov v o^iainem oddelku »Jutra«. 438G6 Prodajalko z dežele, do-bro moč, z najmanj dveletno prakso, sprejme takoj Jos. I»leme®taš — Planina nad Sevnico. 43S78 Potnika ki potuje po celi držrrvi in bi vzel seboj nov izdelek zavornih pasov, iščemo. — Ponudbe pod »Stopp« na oglasni oddelek »Jutra«. Mayerjev konverz. Leksikon celotno Vn. izdajo ▼ 6 debelih, v platno in u.-nje vezanih zvezkih prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43S23 -A Potovalne zastopnike za prodajo brezkonkurenč-nega predmeta, z mesečnim zaslužkom 12—15.000 Din ob marljivi sposobnosti, sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovki potniki in inteligentni trgovski pomočniki. Ponudbe s popolnim opisom dosedanje zaposlitve in sliko (neobhodno) na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Energičen«. 437S7 5 do 10.000 Din mesečno lahko zasluži v Ljubljani marljiv gospod spretnega obnašanja s prodajo uglednega predmeta. Ponudbe z natančnim opisom došedaJije zaposlitve in e 1 i k o (neobhodno) se prosi na oglasni od-de'ek »Jutra« pod »M.ir-lSv 500«. 43736 Zastopnika za Ljubljano in okolico išče domala t-rorniea nogavic. Pismene prijave oddati 12. t. m. opoldne pri vratarju hotela »Union« v Ljubljani. 43858 Po vseh krajih rabimo zanesljive ljudi za nabiranje oglasov, naročnikov in kolportaže .nove publikacija. — Poleg provizije nagrade 1000, 500.-350 in 100 •Din,- Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Publikacija«. 43895 Otvoritev novih tečajev!! francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine is ruščine. Aiadonisko naobra ženi predavatelji. Temeljito, hitro, veselo! Vošnja-kova 4. pritličje — 10—12 in 18—20 h. 42938 1. obl. kon. šoferska šola Camernlk, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jngoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Francoščino, nemščino in angleščino poučujem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 3/II. desno 43856 Francoščino in italijanščino poiičoje starejša dama. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 43880 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Gozdar v neodpovedam službi, želi Vrejieciti mesto — Dopise prosi pod »Stručnjak« ca oglasni oddeiek »jutra« 41287 Prodajalka t štiriletno prakso v manu-fakturi, špe.icriji in žeiez-nini, želi premeniti službo takoj ali poznejfc. Gre tudi kot blagajniča.rka. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 18« 43680 Žagar-brusač zanesljiv in trezen earoee, vešč vaoh popravil, išče primernega mesta pri boljšem podjetju. Gre tudi kot skladiščnik Nas1 o v pove oglasni oddelek »Jutra«. 43674 Prodajalka 3'.iičn-na v trgovini z me fcanim blagom. starejša moč, Soli slufbe kjerko'i na deželi ali mestu k. t prodajalka ali poslovodl".-nja. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 4V>: t Penzljonist gozdar, želi zg-po-lenja proti skromnim zahtevam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši-fro »Gozdar«. 43S19 Uradnik fenjigovodja-bilanc.ist, samo. stojen v slovenski in neiu-eki korespondenci, verziran •v fnsarnišlrih poslih, išče mesta. Blagohotne ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Privatni ural-nik«. 43774 Praktikant 't trg. pomočnik mešane stroke, 23 lot star. išče mesta v mamifa.kt.urni trgovini za parmesečno praiso. Cenjene jtonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ka-vcija 68«. 43768 Za pletilstvo in trikotažo pe^fektna vodilna že-ntka moč želi nameščenja. Ponudbe pod »Samostojna 61« na oglasni oddelek »Jutra« 43761 Prodajalka r večletno pra::so. želi premeniti službo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod »Poštena prodajalka« 43755 Boljša šivilja mlada, išče primerno službo. Najraje bi šla lot pomočnica h kaki šivilji ali t konfekcijsko trgovino. — Grem pa tudi kot sobarica, domača šivilja ali kaj slir-n^ga. Nastopim lahko ta-toj »li pozneje Ponudbe ipros i Olga drl, Sla^i-ia-Radenci. ' 43752 Trgovski pomočnik .vojašžine prost, agilm in zanesljiv, z dobrimi s^riče-■mli. išče službo v mešani trgovitri. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Agileo«. C5855 Pisarniška moč z niaDjcm nemščine, slov., srbohrvaščine in strojepisja v latinici in cirilici, s šestletno prakso, išče službo. Ponaube na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »381etni«. 43857 Fiat 509 a štiri^edežes, v zelo dobrem stanju prodam samo proti takojšnjemu plačilu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 43796 Avto »Fiat 501« dvosedežen. takse prost, v intaktnem stanju takoj zelo usrodno prodam. Naslov v ogksnem oddelku Jutra. 43746 tj t 1 DvOvprežna kočija malo rabljema, naravno pleskana, z usnjem tape-ciransT ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43723 Vsak petek sveže namočeno polenovko kakor tudi vse Špecerijsko b-'ago dobite najceneje pri F. R Kovačlč, Ljubljana. Miklošičevi 32. 236 Pozor! Pozor! j Volno in bombaž 'lupite najceneje [uri tvrdki 51 ari p r e 1 o g. Ljubljana, f ari trg ft. 12 in Židovska flica št. i, 249 Pianist rutimran. išče mesto ▼ salon. orkestru ali slič-no. — NamoS pri gosipodinjsivu ali k otrokom. Cenj. ponudbe pod »Nujno 29« na oglarni oddelek »Jutra«. 4£8.'l9 Samostojna knjigovodinja in kore-pondentinja v *rbo-hrvatstem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku, išče odgovarjajoče mesto v Ceijo. — Cenjene ponudbe pod šifro »Podgo-rica« na podružnico Jutra, v Celju. 43813 Službo želita dve dekleti za sobarico in k otrokom, pri boljših družinah. Naslov jpove ojlasni oddelek »Jutra«. 43843 »Veste kaj,< j« nadaljeval gospod Kvaicov-ski, »pojdite 1 menoj domov, da se pomenimo do dobra.« To rekši je velel žabam, ki so ga vozile, naj obrnejo. Peljali so" s« vštric, dokler niso prišli do žabčeve hiše. Bila je zgrajena v votlini na bregu ter dobro skrita med ločjem in vsakovrstnimi rastlinami. Gospa Kvakovska, zelo ljubezniva dama, jih je prav prijazno sprejela. »Zdaj bom dal pa brž prijeti Rusobrada, preden dobi čaralno palico nazaj.« je rekel Kvakov-ski ter poklical eno izmed žab, ki so vlačile njegov paradni eoln. Trg. pomočnik dohro verziran v trg. stroki. Zeli v mpftu ali na de-ž«ii s'nEbo potnika ali skladiščnika. Ponudbe prosi na oslas. oddelek »Jutra« r>od »Notranjee«. 43845 7obotehnfškl praktikant 2 letoma prakse, išče v svrho izpopolnitve name-če-nja. Ponudbe pod *Zobo-tehniška praksa« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 43870 Klavir IWeendorfer, skoraj popolnoma nov, Tiosebno fine izdelave, velik pravi bronast lestenec (Ltc-ter — empireki siog), stara omara (TabercaSelkasten) in dve veliki starinski sliki nara-odaj t Frančiškanski ulici 8/1. 43849 Zobotrebce ipovezatio in nepovezane, ft •prve roke nudi M. Tomažin RaSica pri VeTiikio Laščah. 4S842 Parni kotel 4 a.m. priii^lca, takoj naprodaj. Nat'ov v oglasT.em oddel'ku »Jutra«. 438S7 Otroški voziček na peresih, dobro ohraajen ivo-i.mi. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. -13869 IVI aho vino hrasta aH sliv in bučne koščice. suhe la rešetane kupujemo. Ponudbe t vzor cem na naslov: G Hoff-mann & Co., Zagreb. Be-rislavičeva &. 424S0 Boschovo razsvetljavo i:omplftno. 1 dir.amo, raz-pre? ocrlss. oddelek »Jutra« pod šrfro »Vračljivo tedensko«. 43871 Hišo v orav dobrem stanju, z električno raisvetljavo _ ia l^pim gospodar.'kim poslopjem. zraven farne eerkve, ob deželni cesti, 20 minut ed kolvdvora, kjar je bila Ze dobro vpeljana trgovina in pekarija, v lepem .-.raju in solnčni legi. * ne-Jcaj polja prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celja. 43660 Prodam vinograd t hišo, stiskalnico in kletjo. Cena Din 35.000.—. i'oizve se: Maribor, Kej-larjeva ul. 1/1., vrata IV. 43739 Lep travnik raven, ca. 12.0110 m1 velik, tik postaje tržiške proge, pripraven im vtaVo tovarno ali zgradbo, ugodno prodam iz proste roke. Na.-lov v og'j?sne«m oddelku Jutra. 43834 Hišo eno- ali dvodružin^co v Ljubljani »li okolici. — Pon.ndbe n* oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ta-o j 100.000«. 43S68 Pozor, vpokojenci! Posestvo, v krasni legi, 10 minut od rmstaje; hiša s 3 s-obami. kuhinjo, kletjo, velika njiva, salonosnik — prodam za .Vi.000 Din. Kn-pec ec lahko tlk^j vseli. — Peter Stiglie, žeie®r-l*ar. Poljčane. 4,1894 20% ne kron. bone plačuje na;l»olfše »Pučka štadiona«, Osijek. 235 Vsakovrstno zlato kupuje 00 najvišjih cenah Čer ne — iuveilr Ljubljana, Wolfov* ulica 3. 88 Omara nan-odai oa Poljanske« nasipu 40.4, vrat« 4. 43847 Otroška posteljica bela, lesena, dobro ohranjena ugodno naprodaj na Gallusovem nabrežiu št. 7/1 4SS31 2 prodajalni mizi 330 cm in 365 cm. za manu-fakturo. masivni, rkorai novi proda Franjo Križanič, C",lj-e. Polule 4. 43891 Narodno nošo ■kompletno žensko ln žensko gojzerice št. 37 prodam. — Ogledati med 9. in 11. aro Cesta na Roinik 5. 43851 Drap krilo gurirano, pleteno, popolnoma novo prodam. — Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/ni. 4S772 Moška suknja črna, ele-rantna, in temno-modra cbleka ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 43S87 Katera oseba se usmili nezakon&ke matere. da jo vzame pod streho. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za čas poroda«. 43846 ♦lesarijo, delavnico in hlev tia zelo prometnem krajo v nie.-t.u, dobro vpeljano, radi boSezni oddam. Pi.-mene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesarica«. 430S2 Trgovski loka! 7 lepimi, velikimi sklail''šči in stanovanjem oddam J. januarjem v najem r Mokronogu, tik farne cerkve. — Cenjene dopise na naslov- A! Beretič, Bma--ieta pri Novem meotu 4K3M Mlekarno takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddeltu »Jutra«. Gostilno tudi u deželi vzamem v čajem. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija 30« 43657 Trgovino opremljeno, v ind«trf)&ea traju, oa prometnem prostoru dam • 1. januarjem sli pozDejt v najem. Po-radbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Opremljena trgov« a c. 43448 Namiznih jabolk W10 kg p t • d a Prinfič, Laško. 43*23 1000 m* bukovih hlodov Ia od 35 cm premera dalj« kupim. Cenj. ponudbe {ranko vagon označeno ee-r,o in količino na »Drvara« 7a"-reb, Menčetičeva ulica 20/ 437iS mmmk Stanovanje 1—2 sob, 0 prttiilicauii, ▼ meetu išče mi.-eaj zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dober plačnike. 43S50 Stanovanje 3—4 eob. pripravno w p5-Firne, v sredrlni »li južnem delu Ljubljane išoero ®» takoj ali e 1- januarjem. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Pioarne za A« 43852 Krasno stanovanje trisobno, e kopalnico, plinom, elektriko i« telefonom. na zelo prometni toč->: od.latn tis* emu, ki ed-kn-ii pohištvo 2 sob. — Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Komfortno stanovanje«. 43717 Zračno sobo Ifepo ofireniljeno, t elektr. razsvetljavo oddam e 15. decembrom. Nasslov 'T ogL oddelku »Jutra«. 43S4S Sobico oddam tako; eoK-hrf osehl. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43840 1826 Hvala Tebi za darilce! Ali ne prideš 14. kakor rečeno? Sporoči. xko ne, pridem jaz. pa me čakaj ob 9. na Javor. . . Vroče poljube Muca. 438-11 Živalca Primorka želi dopisovati prerivsnn z akademiki. Šifra »Eolr.čr.a Gorica«. 43B36 Ladi, dragi! Pridi takoj. v*e dobro! Pridi! T*%j» ž. 43StO Nižfl drž. uslužbenec želi poroči'? dekle, ki poseduje kako premoženje. — Doj>i&e na ogiasni oddelek »Jntra« pod »M'rotjoben«. 43832 ' 9* r« * ? t J ' 't 1 tf r* --- Kratek klavir dobro ofcraejen, ugodne naprodaj. Naslov r c»*iasoem oddelku »Jutra«. 43462 Psa voičjaka ca. 9 mesecev starega, it-vrstnega čuvaja takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43718 Cfrrt Ivan Magdič, krojač Gle 1440. 720 .360 komadov po povzetju CIREL ŽAGAR, SUNJA. (Iranski pomočnik saffnostojen delavec, vešč malega in velikega dda kakor tudi zilatarskih popravil, dobi stalno nameščenje. Nastop čim preje. Ponudbe poslati na Janko Hoffrnam nas!j«dnici, Kariovac. BSSSSBSSI6)G3S5SE3 pred nakupom moških in zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji Josip Ivančie LJUBLJANA, Dunajska c. št. 7. Lastni ročni izdelka! — Cene brez konkurence! HBESSSESBSSSSBSa Zahvala Vsem, ki so našega Mli 1191 spremiti na sa&ift po>ti ai irh v,. - ri-H ov«fc, knfaamo nai?toj>i-.nš«) •/.: -hvato. Posefjno zaftivaik) smo de® ur.-.t1- n.:5tnnn t i-rdik-e .Me Konto-ristin'o ta hrvatsko, slovensko in nemško korespondenco išče tovarna blizu Ljubljane Zaht<«va se popolno znanje treh navedenih jezikov v govoru in pi=avi ter nemške stenografije. Nastopiti je 1. januarja. Samo spretne moči i daljšo prakso naj pošlje;o ponudbe z zahtevo plače pod šifro »Steno* na oglas, oddelek »Jutra« 1684« Zahtevajte brezplačni cemk poštnino orosto Elegantna ploščnata. nikelj, cilinder »ra [mi — s kamni, kot slika ",u * Ista v sladki škat- f|in ljici »R o s k o p f« Ulll OO JJajeenejšo ka- n:. A fs kovosti »Roskopf« Ulll Petletno jamstvo. Za neod-zovarjajoče se vrne denar Anton Kiffmann Maribor 136/b Specijalist uno u boljše švicarske ure. Cenik brezplačno!