Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, petek 15. septembra 19»
Upravmstvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
prvi vrsti za to, da najde kupcev za svoje žito in druge agrarne proizvode. Deloma upa to doseči v Franciji sami, še bolj pa je njena želja, da bi Francija posredovala za ustvarjanje boljših gospodarskih odnošajev med Madžarsko in njenimi sosedi.
Madžari snubijo Poljake
Budimpešta, 14. sept. č. Vladni tisk simpatično pozdravlja poset visokega poljskega klera o priliki proslave 400 letnice kralja Batorya in 200 letmice osvoboditve Ostrogona izpod turškega jarma. Listi na-glašajo, da je to izraz tradicionalnega prijateljstva, ki že nad 400 let veže oba naroda in poudarja potrebo, da se morajo te stare tradicionalne zveze tudi v sedanjosti izraziti v praktičnem sodelovanju. Oficioz-ni »Pester Lioyd< piše med drugim: »Tudi če je službena Poljska Proti reviziji mirovnih pogodb, pravična revizija ne more nasprotovati poljskim interesom«. V snubitvi Poljske gre zelo daleč tudi oficiozni >Magyarszag«, ki nudi Poljski docela odkrito zavezništvo In naglaša, da bi bila Madžarska mnogo močnejši in mnogo zve-stejši zaveznik, neg0 so vsi sedanji zavezniki Poljske, ker po srcu in duši pojmuje poljsko borbo proti boljševiški nevarnosti. Tako pisanje madžarskega vladnega tiska je izzvalo v političnih in diplomatskih krogih splošno pozornost.
MADŽARI TRKAJO V PARIZU
je, da je opozicm razdeljena v dva tabora, med katerim 3 ni prehoda. Vprašanje pa je, če ne bo Starhembergov ra-dikalizem tudi v tem oziru dosegel rezultata, ki se danes zdi nemogoč: združen odpor proti fašistični dik aturi. Pot do fašizma v Avstriji po vsej priliki ne bo tako lahka in enostavna, kakor si morda njena glasnika predstavljata.
Sicer pa bo prenrrie. ki ga je povzročil dunajski katoliški shod s svojimi svečanostmi. kma'u pri kraju in r»o-tem nam menda ne bo treba ve? dolgo čakati na odločitev, kam pojde pot avstrijske politike naprej.
podeželju, zlasti v alpskih deželah, je tudi naraščaj še vedno v krščansko socialnem taboru, toda v političnem obratu bodo odločala mesta in industrijski centri, odločal bo zlasti Dunaj, ki sam reprezentira tretjino vsega avstrijskega prebivalstva.
Kljub vsemu pa bi danes volitve hi-tierjevcem ne prinesle zmage, seveda pa tudi ne Dollfussu. Brtka na volišču bi ostala najbrž neodločena, kaiti marksistična levica je s svojimi podpisi na peticiji za vzpostavitev ustave dokazala, da ima svoie organizirane množice še trdno v rokah. Sreča za današnji režim
Več tisoč žrtev prometa v Berlinu
Berlin, 14. septembra AA. Meseca avgusta je število prometnih nesreč nekoliko padlo v primeri z julijem. Bilo jih je 2.341, julija pa 2474 31 oseb je pri nesrečah našlo'smrt. nied njimi 22 moških in 9 žensk, 837 moških in 363 žensk je bilo ranjenih.
SLOVO LJUBLJANE OD ŽRTEV
LETALSKE NESREČE
Z veliko pieteto In udeležbo je ljubljansko prebivalstvo počastilo zadnjo pot ponesrečencev - Tožiti prizori na pokopališču
Ljubljana, 14. septembra Dan slovesa. Deževno jutro. Preko noči 6e je vreme temeljito izpremenilo. Od juga pihajo mlačni vetrovi in prinašajo s seboj goste, nič lepega obljubljajoče oblake. Nad Ljubljano je megla. S Sušaka so vremenska poročila neugodna. Na letališču čaka Potez s potniki. Ne sme odleteti. Burja in dež sta neusmiljena zapovednika.
Mesto je podobno grobišču. Vse se zdi zaspano, nejevoljno. Sleherni hiti, da pride čim prej pod streho in se izgubi v delu ter pozabi na mrko sivino neba.
Proti sv. Krištofu vseeno hite spet ljudje. V gostih gručah se zbirajo pred krstami ponesrečencev. Zdaj so tam samo še krste: Konjga Georga, Antona Lušina in Ivanke Pillerjeve. Truplo trgovca Ivana Žu-raja so že včeraj prepeljali v Slovensko Bistrico, pilota Viktorja Nikitina in meha-
nika Spira Trkuljo pa je sinoči ob 23. isti avtofurgon Mestnega pogrebnega zavoda odnesel na dolgo, ali poslednjo pot proti osrčju države. Slovo je bilo čisto tiho. S seboj pa sta odnesli krsti mnogo, mnogo cvetja.
Ostale tri krste so z venci in šopki ako-roda zasute. Iz mrtvašnice se širi omamen vonj cvetja.
Zunaj se pa nebo noče in noče zjasniti. Oblači se vse bolj. Zdaj pa zdaj zašumi ploha. Dan se sredi dopoldneva mrači. Človek se ne more ubraniti mučnega vtiska, da smo v poznem novembru... Trume ljudi, ki prihajajo v dežju m po blatnih poteh kropit, so danes še bolj tihe. Vse je ubrano za pokop. Povsod se širi žalost, v mnogih srcih j-e tesnoba. Bliža se zadnje slovo. Slovo štirih v enem samem popoldnevu.
Zadnje poeasčenje dobrovoljca Lušina
Po 14. uri se iz mesta in okolice usipajo proti Sv. Krištofu bolj in bolj goste gruče ljudstva. Takoj od železniškega tira dalje je že ob pol 15. tja do Linhartove ulice ponekod nevarna gneča. Pred cerkvico sv. Krištofa stoji častna četa pp. »Triglavskega,« nasproti njej pa zbor oficirjev dravske divizije, kmalu se četi priključi tudi divizijska godba. Pred mrtvašnico so zbrani zastopniki oblastev, raznih kulturnih, prosvetnih in političnih korporacij. Orna množica uglednih mož. Tik pred vrati stoje svojci. Zdaj pa zdaj se začuje krčevito ihtenje.
Štirje možje v črnem so dvignili krsto in krenili ob spremstvu osmih podčastnikov-dobrovoljvev z golimi sabljami proti izhodu pokopališča. Vdano sledijo krsti pokojnikovi svojci. Za njimi pa zastopniki »Aeroputa«: g. Atilij Raspor, šef centra Zagreb, šefpilot Striževski in dr. Stane Ra-pe. Aeroklub zastopajo: predsednik Rado Hribar, podpredsednik Joža Kuhar in blagajnik Klemenčič; Jadransko stražo in rezervne oficirje pa generalni tajnik TPD g. Josip Pogačnik.
Ministra vojske in komando zrakoplov-stva je zastopal komandant letalske brigade g. podpolkovnik Radovič iz Zagreba, z njim je šel komandant dravske divizije g. general Cukavac, za njima pa zastopstvo častnikov ljubljanske garnizije. Bansko upravo je zastopal načelnik dr. Vilko Pfei-fer. Zbornico za TOI predsednik g. Ivan Jelačin s tajnikom dr. Plessom, nadalje so bili v sprevodu senator dr. Rožič, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, za mestno občino ljubljansko g. župan dr. Dinko^Puc z dr. Rupnikom. Na čelu skupine dobrovoljcev so bili poleg g. prof. dr. Turka še narodni poslanec Mravlje in mag. preds. tajnik dr. Vlad. Fabjančič in pokojnikov zvesti tovariš prof. Josip Je-ras. Gremij trgovcev sta zastopala gg. Ver" bič in Soss, sekcijo Združenja lesnih trgovcev predsednik g. Skrbeč, železniško upravo tajnik dr. Fatur, borzo in Zvezo denarnih zavodov predsednik dr. Slokar. Seveda je bilo častno udeleženo tudi Sokolstvo in člani raznih nacionalnih in kulturnih organizacij.
Med grobno tišino se je vil sprevod s krsto od mrtvašnice do izhoda. Brž ko so pogrebci s krsto stopili s starega pokopališča, je zaigrala godba žalostinko. Svečan obred pokopa se je pričel. P. Krizostom je ob astistenci treh duhovnikov izmolil pred cerkvenimi vrati Sv. Krištofa molitve in blagoslovil krsto. In zapeli so pevci »Ljubljanskega Zvona« in Glasbene Matice srce pretresujočo pesem o vigredi. Ko se je oglasila še mehka, najljubša pesem pokojnega Lušina »Gor čez izaro«, ni bilo človeka, ki bi se mu ne bile rosile oči. Pel jo je Završanov kvartet tako, da je pesem valovila tja pr^ko pokopališča na širno Ljubljansko polje. Okrog in okrog ie vladala tišina. Iz množice je bilo slišati samo ihtenje.
Ta čas so pripeljali trije pari konj lafeto. Ob zvokih godbe so na njo naložili borca za svobodo iu<?oslovenskega naroda, tragično žrtev na oltar sodobnega napredka. S tem je bila dobrovoljcu Lušinu izkazana najvišja čast na poslednji poti.
Godba igra spet žalostinko. Križ spredaj se že premika. Pogrebni sprevod se razvija po Tyrševi in Linhartovi ulici proti Sv. Križu. Za križem neseta dva pogrebca vsak po en venec. V sprevod se je uvrstila nato godba, igrajoča žalne koračnice. Strumna četa vojakov 40. pp. korak pred velikim vozom z venci, podobnim košatemu gorečemu grmu. Na njem sta tudi venec pokojnikove žene Teje in banov venec. Sledil je voz z duhovniki, nato pa lafeta s ko-vinasto krsto, ki je bila tudi vsa pokrita z venci. Med temi se je nedolžno belil oni krasni venec v obliki bele zvezde, narejen iz samih belih nageljnov. Od venca sta padala po trupu krste dva bela trakova, na katerih so se zlatile besede, nepozabne po svoji nežnosti: »Očku v slovo...« V tem je izrečena vsa bol otroč'čev, ljubezen, ki jo zmore mlada, nedolžno rastoča otroška duša. Tri korake za lafeto sta s sklonjenimi glavicami stooali hčerkici Majda in Alenčica. Ob pogledu nanju in ob misli, da je njun bratec zaradi bolehnosti ostal doma, ie moralo slehernika zaboleti srce. Za hčerkicama je šla mati v spremstvu najbližjih svojcev in ostalih sorodnikov, takoj nato so se razvrstili v sprevod dobrovoljci in skupina bojevnikov iz Trnovega s predsednikom Marinkom na čelu.
Daleč nekje z Ljubljanskega polja so prihajali zvoki godbe, otožni glasovi rogov, ko se je sprevod še vil po Tyrševi cesti, mimo špalirja goste, vidno sočustvujoče množice ljudstva.
Izza oblakov je posijalo že malo medlo jesensko solnce in oblilo vso veliko ravan tam od zelenega Golovca, visokega Krima do mrkih planin. Iznenada je pa nekie zabrnel motor, velik jeklen ptič se je bližal z letališča pokopališču. Sprevod se je vil mirno dalje ob spremljavi neobičajnih pogrebcev v zraku, že spet mimo gostega špalirja skozi lipov drevored :n ie obstal pred cerkviio Sv. Križa Dvignili so krsto m jo odnesli v cerkev. Duhovščina je izvršila obrede.
Ob preprosto betoniranem grobu se je medtem zbrala ogromna množica ljubljanskega prebivalstva iz vseh slojev. Stražniki so z veliko težavo vzdrževali red. Očetje frančiškani so opravili pogrebne molitve v slovenskem jeziku. Nizko nad pokopališčem je krožilo letalo. Zadonela je salva častne čete in tedaj je z aeroplana padei v bližino groba lep venec s primernim posvetilom.
Vladimir Fabjančič se je nato v iskrenih in toplih besedah poslovil od tovariša iz svetovne vojne: »Tako smo dospeli do
konoa Tvoje zadnje poti. Velika množica ljubljanskega prebivalstva dokazuje, kako si bil prisrčno priljubljen med njim. Ljubljana je pokazala, kako globoko sočustvuie z žrtvami 12. septembra. Naša četa se vedno zmanjšuje, ker padajo v grob najboljši boroi. Eden takih najboljših si bil ti. Tovariš! Boril si se za svobodno domovino. Pripeljal si svojo opremljeno četo v Srbijo in jo dal s seboj vred na razpolago srbski vojski. Stopil si v vrste bratske armade. Z njo si trpel albansko Golgoto in si potem deloval za dosego častnih ciljev, za osvobojenje in uedinjenje naše Jugoslavije.« G. Fabjančič je v markantnih obrisih očrtal pokojnikovo delo kot dobrovoljca, pa tudi kot poštenega borca za naše pravice, ko je bil član jugoslovenskega odbora v Nišu, nato pa v Ženevi in v tamošnjem srbskem Rdečem križu. Po vojni, ko je položil svoje vojaške funkcije, se j« umaknil v vrste civilnih kulturnih delavcev, kjer je skušal s svojim treznim in poštenim delom okrepiti našo državo. Vedno je stremel za boljšo bodočnostjo, ves je gorel za napredek, strmoglavil je kot njegova žrtev. Slava spominu padlega borcal
G. Fran Skrbeč se je prav tako toplo poslovil v imenu lesnih trgovcev. Pevci »Ljubljanskega Zvona« in Glasbene Matice so po poslovilnih govorih pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli še vedno lepo nagrobno pesem »Blagor mu...«, nato pa je Završanov kvartet še na grobu ponovil: »Gor čez izaro...« S tugo v srcu so se razhajali vsi pogrebci.
Graščak Ivan Kosler na zadnji poti
Ob 15. so prepeljali tudi zemske ostanke vlastelina znamenitega Cekinovega gradu pod Tivoli jem g. Ivana Koslerja z njegovega doma k večnemu počitku. 2e davno pred napovedano uro se je pričela zbirati na Gosposvetski cesti ter na pobočju pod gradičem velika množica občinstva, saj je bil pokojnik znan daleč naokrog, zlasti pa ga je proslavila tragična smrt, ki ga je ugrabila v tako čestitih letih iz objema zračnih višav.
Točno ob uri pogreba so se pripeljali o. o. frančiškani, pogrebci so prinesli iovi-nasto krsto pred gradič, kjer so jo duhovni blagoslovili. Po opravljenih cerkvenih obredih se je med tožnim klenkanjem zvonov cerkve Marijinega Ozna.nenja začel pomikati po Gosposvetski cesti veličasten žalni sprevod. Na čelu v počasnem koraku nosilec srebrnega pogrebnega žezla, za njim križ in črni prapor, uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda nesfi dva krasna, težKa venca; tretjega, ki je sestavljen Iz samih krvavordečih nageljnov, pa uslužbenci pivovarne Union. Sledi cvetlični voz, ki je na njem okrog 20 prekrasnih vencev iz samih dalij, dehtečih vrtnic, gladijol, rdečih nageljev in drugega bujnega jesen, skega cvetja. Med njimi se zlasti močno odraža prekrasen venec, ki ga je položila uprava >Aeroputa«.
V črni kočiji molijo oo. frančiškani, njim pa sledi četverovprečni gala mrtvaški voz s kovinnsto krsto. Za pokojniKom so so
razvrstili najožji sorodniki, bratje in sestre, nato še daljša vrsta oddaljenejših sorodnikov. V žalnem sprevodu so med predstavniki zastopnik banske uprave načelnik dr. Rudolf Marn v družbi predsednika Narodne galerije dr. Windischerja. senator dr. Gustav Gregorln, predsednik Aerokluba g. Rado Hribar, španski konzul g. Hieng, presednik okrožnega sodišča g. Mladič, deputacija lovcev v krojih » predsednikom dr. Ivanom Lovrenčičem na čelu. Polnoštevilno je bil zastopan upravni svet pivovarne Union, gospodarstveniki in vobče številni odlični predstavniki naše javnosti. Polnoštevilno je sledilo krsti tudi uslužbenstvo pivovarne Union.
žalni sprevod se je pomikal po Gospo svetski cesti čez železniški prelaz ter krenil takoj na levo po Bleiweisovi cesti, kjer je večina sorodnikov ter odličnih predstavnikov javnosti sedla v pripravljene avtomobile. >Impozantna je bila ta nenavadno dolga vrsta avtomobilov, ki so se razvrstili takoj za vozom s krsto. Bilo Jih je okrog 25. Pogrebni sprevod je nato zavil po Dunajski in Linhartovi cesti na pokopališče k Sv. Križu. Množica, ki Je pri Sv. Krištofu izkazala zadnjo čast Antonu Lušinu, je v gostem špalirju sprejela tudi Ivana Koslerja. Mnogi so se namreč napotili k Sv. Krištofu že zgodaj popoldne in so tam ostali ves čas, dokler ni poslednji od štirih ljubljanskih ponesrečencev našel zadnjega počitka v svetokrižki zemlji.
Tožen pogreb vzorne učiteljice
Peta popoldanska ura. Nad pokopališčem krožijo letala, zdaj nizko, zdaj visoko. Buča-nje motorjev se čudno sklada 9 tišino nad pokopališčem Sv. Krištofa, kjer pričakuje ljudstvo pogreba učiteljice Ženi Pillerjeve. Kakor poprej, sta tudi zdaj pokopališče in cesta polni ljudi. Pred pokopališčem je zbrana vsa ženska . mladina šentjakobske dekliške osnovne šole, vsaka deklica ima^ v rokah šopek rož. Zasule bodo grob z rožami, njej, ki je po svojem poklicu hotela dali življenju le rož.
Kako zelo je bila nesrečna pokojnics priljubljena pri svojih stanovskih tovarišicah in tovariših, je pričala dolga vrsta učiteljev in učiteljic. Med drugimi zastopniki kulturnih društev je zastopstvo učiteljskega zbora z Vidma, kier je Ženi Pillerjeva več let delovala. Bansko upravo zastopa banski inšpektor prosvetnega oddelka g. prof. Vrhov-nik, dalje banovinski šolski nadzornik g. Rape, mestni nadzornik g- Grum, ravnatelj meščanske šole na Prulah g. Hočevar. Društvo hišnih posestnikov zastopata gg. Maks Hrovatin in. Klarman Viktor, Društvo učiteljskih upokojencev pa g. Lovro Perko in ga. Vita Zupančičeva. Splošno žensko društvo zastopa ga. Govekarjeva, zastopnik Aerokluba je g. prof. Noč. Zvezo industrijcev in Smučarski klub pa zastopa tainik Zvezinega odbora g. Jelenčič Jernej. Med vrstami učiteljic je skupina dam, nekdanjih pokojničinih tovarišie iz dijaške dobe: ma-turantinje iz leta 1893.. s katerimi je dovršila učiteljišče in stopila v boja in samoza-taievanja polni poklic.
Sprevod se pomika od Sv- Krištofa po Linhartovi ulici preko solnenega Ljubljanskega polja proti Sv. Križu. Množica molče spremlja to prvo žrtev za napredek letalstva iz vrst žen?. Dekleta in žene jokajo. Tiho se nri Sv. Križu vije pogrebna procesija med lipami v cerkev. Povsod, kamor se človek ozre, glava pri glavi. Na pokopališču pa Se celo vlada gneča, da tu na tam zastoče otrok in stražniki komaj krote naval.
Duhovniki molijo v cerkvi, blagoslavljajo pokoinico. Po molitvah odneso pogrebci krsto h globokemu grobu. Mladina, deklice s šopki v rokah strme predse nemo. žalostno.
Od severa sem brni letalo. Pada, pada! Množica vzklika. Letalo drvi naravnost nro-ti njej. oroti odnrtemu grobu, že tako blizu je, da bi človek domala z roko segel po
njem — tedaj ee pa iz njega skloni človek in vrže na zemljo venec, ki pade le kakih 10 m od groba... Ljudstvo je presenečeno. Vse gleda okoli sebe, ne more verjeti, Ja se je letalo tako vzpelo nad grobove — saj ]e bilo nad njimi le kakih 15 metrov.
Ob molitvah spet od severa zabuči motor, bliža ee veliki »Potez«. V mogočnem ravnem poletu zleti preko glav. Sem in tja krožita letali, motorji buče, pojo svojo zmagovito pesem napredka. Duhovniki pa molijo. In zemlja sprejema, kar je njenega.
Po obredu je izpregovorila upraviteljica prve dekliške osnovne šole ga- Marija Pola-kova, ki se je od svoje prijateljice in tova-rišice poslovila tako-le: »Draga Ženi! Ko si prišla pred dvema tednoma s počitnic živahna, vesela, razigrane volje, nas, svoje tova-rišice, v šolo pozdravit, pač nisi mislila ne ti, ne me, da te bo kruta usoda tako nenadno iztrgala iz naše srede. Srce se nam je krčilo od tuge in bolesti, ko je dospela v šolo vest, da si med onimi, ki so postali žrtev poleta. Kar verjeti nismo mogle, a vendar je bila resnica. Zeni, je li Bog res tako hitro izpolnil Tvoje želje, ko si še pred kratkim rekla: Le dolge bolezni ne; kadar pride konec, želim, da bi bil hiter! — Božia pota so pač čudovita, nerazumljiva ... Zent, spremile smo te na zadnjem potu, da se ob odprtem grobu zadnjič poslovimo od tebe. Žal nam je tebe, ki si nam bila vsem dobra tovarišica. Vedno vedra in vesela si znaia še druge razveseliti; zato si bila pri vseh priljubljena. Ob tvojem grobu se je zbrala tudi mladina, ki si ji bila dobra učiteljica. Ta mladina Ti hoče reči danes zadnji: Zbogom! Njena hvaležnost in niena molitev na Te bo spremljala onkraj groba, kjer naj Ti stvarnik, ki Te je tako nenadno odpoklical, da večno plačilo. Uživaj onkraj groba zasluženi pokoj, ker Ti ni bilo usoieno, da bi ga uživala t-ikaj na zemlii. Ljubljena naša io-varišica, počivai v miru, naj Ti bo žemljica lahka!«
Med vsem govorom je množica jokala, ob koncu je na zaihtela z mladino vred. Konec slovesa- Iz groba je nekaj minut bobnelo. Svojci pokojnice so vračali zemlji, kar je njenega. Za tem pa je mladina med bučj-niem motorjev dobesedno za6ula krsto z rožami.
Tako je bila pokopana tretja žrtev. Silno nežno je bilo slovo od drage učiteljice.
Mlado življenje v preranetn grobu
Poslednjega je Ljubljana ob 17. spremila Vladimirja Štreklja na zadnjo not. Samotna Zvonarska ulica, kier je v orvem nadstropju domače hiše ležalo trupio na mrtvaškem odru. je bila premajhna, da bi sprejela vase vso množico, ki je prihitela, da poslednjikrat pokaže, kako zelo drag ie bil pokojni Vladimir vsem ki so ca r>o-znali. Tisoči ljudi so danes popoldne stopili v Strekljev dom. da se po hodniku in po stopnišču, ki sta bila v«a zasuta od ve.n-cev in rož, prebijejo do krste 'n jo pokro-
pe ali da žalostnim staršem in svoicem izrečejo tolažilno besedo.
Ob 17 so se pri Sv. Jakobu turobno oglasili mrtvaški zvonovi, stražniki so «ned množico s težavo napravili prostor za pogrebni voz Možje so krsto prinesli pred prag. domači župnik č. g. Janko Barle ie ob asistenci ostale duhovščine med grobno tišino opravil svečane molitve.
Nato se je z iskreno lepim, v srce sega-jočim govorom v imenu emigrantskega kulturnega društva Tabor in v imenu K'i-
ba primorskih akademikov poslovil od pokojnika visokošolec Hrovatin. Spominjal se je Vladimirja kot dobrega in iskrenega tovariša, čigar odkriti značaj so občudovali vsi, ki so ga poznali. Bil je popotnik-begu-nec s Krasa, ki je v svobodni naši državi našel zavetja in zaščite, pa je bil prav zato pripravljen vsak hip, da svoj svobodni narod budi in roti na dolžnosti in pravice. Bil je delaven drug skoraj v vseh omladin-skih, ■ narodno-obrambnih. kulturnih in drugih društvih. Njegovi rodbini nai bo v uteho in tolažbo, da smo ga vsi imeli radi, da smo vsi občudovali njegov kristalno-čisti značaj in da bodo njegovi tovariši in prijatelji vse življenje hodili po njegovi poti dela in borbe.
Vsa množica ie imela solzne oči. Mešani pevski zbor Tabora je pod vodstvom dirigenta Venturinija zapel pretresljivo žalostinko »Ah, ne mislite«. Nato pa se ie polagoma začel premikati dolg sprevod, ki so ga po vseh ulicah skozi mesto soremlia-le v gostem špalirju množice ljudstva.
Sprevod sam je glasno pokazal, kako je bil pokojni Vladimir ugrabljen iz srede življenja, iz srede mladosti, dela ln borbe, v kateri je bilo z njim brez števila tovarišev in prijateljev. Za godbo dravske divizije. ki je ves čas igrala žalostinke, je spremljal pokojnega rezervnega oficiria oddelek 40. pešpolka, nato skupina članov Ljubljanskega Sokola s starosto Kaizeljem aa čelu. Potem so dolgo, dolgo sledile vrste Vladimirievih tovarišev; najprej skupina njegovih sošolcev-elektrotehnikov, potem korporativno jugo&lovensko akademsko društvo Jadran, Klub primorskih aka-
demikov, slednjič delavsko emigrantsko društvo Tabor. Sledil je voz s krsto, ves z venci pokrit, ob straneh je korakala častna vojaška straža z golimi sabljami. Za krsto so stopali žalostni Vladimirjev oče tn brata. Mati, ki jo je tragična izguba najtežje potrla, se je peljala v avtomobilu. Na čelu častniškega zbora naše divizije sta za svojci stopala g. divizionar Cukavac in podpolkovnik Radovič iz Zagreba kot zastopnik vojnega ministra in letalstva, za častniki pa so polnoštevilno stopali naši sadjarji in vrtnarji, katerih društvu je g. Strekelj velezaslužen predsednik. Izmed ostalih odličnikov so bili za pogrebom še banski inšpektor dr. Alojz Guštin, senator dr. Gregorin, dr. Šubic za starešinstvo društva Jadrana in cela vrsta naših najvidnejših delavcev in delavk iz naših narodnih društev. Sprevod je zaključil spet oddelek vojakov.
Pri Sv. Križu so ponesli krsto v cerkev. Tu so pevci »Tabora« ubrano zapeli Večni mir«. Po obredih so prenesli krsto k §vežemu grobu, okrog katerega se je zgrnila črna množica. 2e je nastopal mrak. V prisrčnih, izbranih besedah se je akademik Lojze Uršič poslovil v imenu »Jadrana« od pokojnega tovariša, ki je v krsti že legel na dno groba, kjer bo počival večno. Dve letali sta krožili nad pokopališčem. Se bolj je žalost stisnila srca, k»:> so Jadranaši krasno ubrano zapeli »Vigred«... Razjokana se je vračala množica proti izhodu in ▼ mesto, ki se je mamljivo blestelo v temni večer. Črni oblaki so se nagromadili na nebo, pošastno temino so zdaj pa zdaj razsvetlile bliskavice, za gorami se je oglašflJ grom, znaneč nevihto.
Žalna svečanost v Slovenski Bistrici
Slovenska Bistrica, 14. septembra.
Slovenska Bistrica še ni kmalu videla tako velikega pa tudi ne tako tužnega pogreba, kakor danes, ko bo ob 16. položili k zadnjemu počitku uglednega, splošno spoštovanega "in priljubljenega industrijca in trgovca Ivana žuraja, eno izmed osmih žrtev letalske katastrofe r Ljubljani. 2e davno pred napovedano uro se Je začelo zbirati prebivalstvo od blizu in daleč pred hišo žalosti pri Vrhovškovih r Gornji Bistrici, kjer so pokojnega po prevozu iz Ljubljane položili na mrtvaški oder. Krsta je bila dobesedno zasuta s cvetjem in venci, med katerimi je bil zlasti lep venec mestne občine, Sokolskega društva in mariborskega Aerokluba. Pogreba bo Je udeležilo vse prebivalstvo iz široke okolice.
Pred hišo so najprvo zapeli pevci iz Zg. Bistrice žalostinko, nato pa se Je razvil skoro kilometer dolg sprevod na farno pokopališče. Na čelu je stopala domača godba, nato močna sokolska četa v krojih to civilu, noseč pred seboj krasne vence, za Sokoli so se uvrstili lovci r krojih in s puškami, nato gasilci vseh okoliških društev, nakar je peljal gasilski avto nešte-vilne vence. Za duhovščino so nosili žura-jevi uslužbenci krsto, ob kateri so tvorili častno stražo gasilci in lovci. Na krsti je počival venec mariborskega Aerokluba. Za sorodniki so se uvrstili v slovo predstavniki oblasti in drugi odličnikl, med njimi narodni poslanec g. Anton Krejči, sreski načelnik g. dr. Makar, deputacija mariborskega Aerokluba, ki so jo tvorili predsednik g. dr. Tominšek s člani odbora, gg. Loosom, Pivkom In Stiegerjem. Nato so
sledili zastopniki domačih kulturnih, aa-cionalnih In gospodarskih organizacij, sa njimi so se uvrstili oficirji slovenjblstrt-
ške garnizije in nato dolga, dolga vrsta ostalih pogrebcev.
Ko Je prispel sprevod na pokopališče, so po cerkvenih obredih, ki jih Js opravil župnik g. Zamuda, spustili krsto v grobnico rodbine Razboršek, kjer bo ostala začasno, dokler ne zgrade Žurajevi lastns grobnice. Ob odprtem grobu je spregovo-voril v slovo pokojnemu p od starosti in bivšemu načelniku slovenjbistriškega Sokola njegov starosta g. dr. Pučnik, ki je naglasil vrline pokojnika in ga orisal kot neumornega in požrtvovalnega javnega delavca. V imenu slovenjbistriških nacionalnih ln stanovskih društev ter v imenu SPD, SLD in Rdečega križa je izpregovoril lekarnar g. Mondini; označil je pokojnika not vzornega javnega delavca, ki se nikdar nI strašil ne truda ne žrtev. V Imenu Aerokluba se je poslovil z lepim govorom g. dr. Tominšek, ki je zlasti naglašal, da je bil pokojni Zuraj najvnetejši podpornik in po-bornik jugoslovenske nacionalne aviacije in je mariborski Aeroklub mogel samo z njegovo izdatno podporo zgraditi hangar in urediti svoje letališče. V imenu lovcev se je poslovil od pokojnega tovariša občinski tajnik g. Peče, ki je vrgel v grob smrekovo vejico, lovci so oddali častno salvo, in lovski rog je zatrobil zadnji pozdrav. Ko Je zasvirala še godba ta so zapeli pevci žalostinko, so ob solnčnem zatonu začele padati prve grude v prerani grob Ivana 2u-raja. Pogrešali ga bodo ne samo svojci, marveč vsa Slovenska Bistrica.
Georg Konig bo prepeljan v Nemčijo
Z jutranjim brzovlakom ob 8.47 Je prispel iz Niirnberga že napovedani poblašče-nec Kčnlgove rodbine slikarski mojster g. Wllhelm S t e i n, da uredi vse potrebno za prevoz zemskih ostankov tragično preminilega Georga K 6 n i g a v domači kraj.
Na kolodvoru ga je pričakoval naš poročevalec, kateremu je Stein kratko in toplo orisal pokojnega Koniga kot izredno prisrčnega, vestnega in družabnega človeka, ki je bil kot uradnik izredno sposoben v svoji stroki. Rodil se je leta 1905. v Niirnbergu, kjer žive še Bedaj njegovi starši, že sivolasi 63 letni oče, hišnik v tovarni za farmacevtske izdelke in 60 letna mati s 25 letno hčerko, ki doma gospodinji. Pokojni je bil nameščen pri >Niirnberger Lebensversicherungsbank<, ki ga bo, kakor pravi g. Stein, le težko pogrešala. Bil je v vsakem pogledu človek izrednih sposobnosti, v službi nenavadno prilagodljiv, pri ljudeh pa zaradi svoje ljubeznivosti, značajnosti in poštenosti priljubljen, kakor le malokdo. Zelo rad Je potoval. Svoj vsakoletni dopust je vedno porabil za daljša potovanja v inozemstvo. Letos se je zopet namenil v Jugoslavijo, da obišče Bled ta nato Jadran. Ali kruta usoda mu je v trenutku, ko se je hotel dvigniti v zrak, str-la mlado življenje.
V ponedeljek je še poln veselih nad pisal domov, da poieti v torek zjutraj z letalom na Sušak. A ko so roditelji njegovo pošto prejeli, je bil njihov Georg že mrtev.
Roditelji so za žalostno smrt svojega sina izvedeli šele včeraj, v sredo po brzojavki, ki jo je poslal mestni pogrebni za-
Kandidatne liste za občinske volitve
Na banovinsko tajništvo JNS v Ljubljani prihajajo dan na dan razna vprašanja glede sestavljanja kandidatnih list za sedanje otr činske volitve. Odgovore na vprašanja, ki 90 eološno važna, bomo objavljali tudi v
»Jutra« in začenjamo takoj danes:	..
Sestavljanje in podpisovanje ltandldamm list. (K. J. iz š.) Na Vaše vprašanje glede gornjega Vam sporočamo, da je za kandidatne liste porabljati vzorec, ki ga predpisuje »Službeni list« kr. banske uprave z dne 12. septembra t. 1. Kandidatne liste kakor tudi izjave za kandidate in njihove namestnike imajo na razpolago že vse naše organizacije. Kandidatno listo je treba izpolniti v dveh izvirnikih in v toliko prepisih. kolikor je v občini volišč. V prostor za kandidate in namestnike je vpisati po vr3tnem redu toliko kandidatov in namestnikov, kolikor moia imeti občina po zakonu občinskih odbornikov. Na obeh izvirnih izvodih kandidatne liste se morajo predlagatelji podpisati lastnoročno (rodbinsko in krstno ime ter bivališče), na prepisih kandidatne liste pa ne smejo biti predlagatelji niti vpisani niti lastnoročno podpisani. Predlagatelji morajo biti podpisani neposredne na izvirni kandidatni list, nikakor pa ne na kakem posebnem listu.
Kje dobite kandidatne liste ln Izjave? (K. o. iz L.l Predpisane tiskovine za kandidatne liste tn izjave, k! iih podpišejo kandidatje in njihovi namestniki, dobite pri
vod iz Ljubljane. Po pripovedovanju g. Steina Je zavladala v hiši KSnigovih obupna žalost za sinom edlncem. K&nlgov oč« ta mati sta g. Steina, ki stanuje v isti hiši, takoj naprosila ta pooblastila, da »e odpelje v Ljubljano ln uredi vse potrebno za prevoz tiupla. G. Stein se je tej nalogi •takoj z vsem ercem odzval. Saj je bil pokojni Georg eden njegovih najboljših prijateljev.
Steinove prve besede, ko je stopil na ljubljanski peron so bile: >AII je truplo res zgorelo, kakor so poročali niirnberškl listi, _ Ko je izvedel, da truplo ni zgorelo, se mu je obraz vidno zjasnil. Odšel je takoj na magistrat, od tam pa v pisarno mestnega pogrebnega zavoda, kjer sta ga že pričakovala g. ravnatelj šapla in g. Šlajmer, pri katerem je bil pokojni KBnig gost. Po kratkem pozdravu je g. ravnatelj MPZ g. Steinu takoj pojasnil katastrofo in mu dal glavna navodila *a ureditev prevoza.
Za zemske ostanke pokojnega Kčniga so potrebni trije mrliški potni listi, ta sicer za jugoslovensko, avstrijsko In nemško ozemlje. Nabavo teh potnih listov uredi g. ravnatelj MPZ, ki se je z večernim brzovlakom odpeljal v Zagreb na nemški konzulat. Ta čas pa uredi g. Stein ostale formalnosti pri ljubljanskih oblastvih.
Za nesrečnim Georgom žaluje poleg roditeljev in sestre tudi nevesta. O božiču se je hotel poročiti, pričeti novo življenje. A namesto živega ta zdravega prejme ubogo dekle mrtvega in ji je dano poleg drugih, ki so prikupnega Georga imeli srčno radi. okrasiti le še njegov grob.
sreski organizaciji, ki je pristojna sa Vaio organizacijo. Te tiskovine zahtevajte, č« jih še nimate, osebno, pismeno od svo4e sreske organizacije JNS.
Ali sme kandidirati občinski dobavitelj in zakupnik občinskega premoženja? (C. I. iz N.) Občinski dobavitelj ln istotako tudi zakupniki občinske imovine (bodisi travnikov, pašnikov gozdov itd.) ki so last občine ne morejo priti v poštev za kandidate niti za namestnike Istih. To določa S 28. zakona o občinah .
Ali smejo kandidirati bivši odborniki ki so bili razrešeni? t F. N. iz S.) Bivši občinski odborniki, ki so bili razrešeni, smejo kandidirati, če niso nastopili slučaji, ki jih navajajo § 9. zakona o volitvah, f 4. zakona o volilnih imenikih In § 28. zakona o občinah.
Kaj podpiše kandidat ali namestnik? (S.
V. iz G.) Kandidati in namestniki podpišejo izjavo, ki jo je priložiti kandidatni listi. V njej more izjaviti podpisnik, da pristane na kandidaturo za mesto občinskega odbornika ali namestnika pri volitvah občinskega odbora Vaše občine.
Nesreča francoskega letalca
Pariz, 14. septembra s. V bližini Bor-deauxa je padlo vojaško letalo v majhno jezero. Letalec je utonil.
Vre»««nclfq viamtved
Dunajska vremenska napoved za petek:
Večinoma oblačno in deževno. Temperatura bo padla.
I JUTROi Jfc
PefeE, f&. fcC. 1935
IVaši krafi in
Nj. Vel. kralj na slavi gardne artiljerije
Tudi letos se je krstna slava artilerijskega polka kraljeve garde vrši k 12 .t m. aa zelo svečan način ob navzočnosti Nj. Vel. kralja Aleksandra, članov vlade, predstavništva senata, narodne skupščine, na-čelstva glavnega generalnega štaba, komande Beograda in še velikega števila drugih uglednih osebnosti. Točno ob 11. je prispe! Nj .Vel. kralj v spremstvu prvega poboč-nika generala Ječmeniča in maršala dvora. Glasba je intonirala himno. Vojaške edi-nice je kralj pozdravil z vzklikom: »Po-mozi Bog, junaci!« Stasiti vojščaki so vt-hovnemu poveljniku krepko odvrnili: »Bog ti pomogao!« Glasba je nato odsvirala molitev, nakar se je izvršil verski obred. Parada se je obnesla strumno in elegant-
no. Ob pol 13. je kralj v paviljonu pozdravil oficirski zbor, mu čestital slavo ter raril prepričanje, da bodo oficirji vsevdilj pravilno pojmovali viteško dolžnost nasproti kralju in domovini. Kralj se je delj časa zadržal v razgovoru z raznimi odličnimi gosti, nakar je ob 13. zapustil dvorano in se vrnil v dvorec na Dedinje. Godba je ponovno zaigrala himno. Na naši sK-ki je Nj. Vel. kralj t gardni paradni uniformi, na levi je predsednik senata dr. Pa-velič, na desni predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, poveljnik kraljeve garde armijski general Peter Živko-vič s kraljevim pribočnikom, minister dr. Kramer in ostali člani vlade.
Zveza pravnikov slovanskih držav
Odličen delovni uspeh kongresa v Bratislavi
Praga, 11. septembra.
Po delovnem programu prvega kongresa slovanskih pravnikov v Bratislavi je odšla slovenska delegacija deloma že domov, deloma s poljskimi in srbohrvatskimi pravniki na Dunaj, večji del pa v Prago. Tako lahko sporočamo iz Prage odlične rezultate bratislavskega kongresa.
Dva dni je zasedalo deset strokovnih sekcij, ki so pretresale nešteta pravna vprašanja. Resolucije teh sekcij bodo objavili praški strokovni listi. Za širšo javnost je Važen' sklep organizacijske komisije, v katerem je na zaključnem plenarnem zborovanju v Bratislavi poročal v nedeljo popoldne dekan tamošnje pravniške fakultete dr. Horna. Kongres je odobril predlog, da se ustanovi Zveza pravnikov slovanskih držav s sedežem v Bratislavi. Ta zveza bo Imela svoj delokrog v republikah Poljski .n Češkoslovaški, kraljevini Jugoslaviji in
carstvu Bolgariji. Člani zveze so lahko pravniki iz vseh teh slovanskih držav. Zveza priredi prihodnji kongres leta 1936. Predsedstvo bo izvoljeno iz po treh delegatov teh slovanskih držav. Predsednik in glavni tajnik zveze določita kraj drugega kongresa, izdelata pravila in oskrbi ta odobritev v slovanskih državah. Predsedniki prvega kongresa Kumanieckv, Bobčev, Arangjelovič in Laštovka bodo izvoljeni za častne člane predsedstva drugega kongresa iz hvaležnosti za njihovo dosedanje delo. Dosedanji glavni tajnik advokat dr. Ba-finka ostane še naprej v isti funkciji v Zvezi.
V okviru Zveze se pripravlja tudi ustanovitev svobodnega združenja profesorjev pravniških fakultet slovanskih univerz. V začasni odbor bo poslala vsaka država po enega delegata, a najstarejši oo sklical nadaljnja posvetovanja.
Smrt odličnega narodnjaka
Beograd, 14. septembra. Včeraj popoldne so v Beogradu položili k večnemu počitku dr. Lazarja Dimitrije-viča, zdravnika iz Sarajeva. Dr. Dimitrije-vič je dal v svojem življenju mnogo lepih primerov nacionalne zavednosti in ponosa Starejša naša akademska generac'ja, ki je študirala na Dunaju, in se bliža že 60 letom, se še prav dobro spominja onega malega, plavolasega in živahnega Bosanca Iz »Zore«, ki je tako lepo in duhovito govoril, kadar se je sestal kjerkoli s svoiimi rojaki. Postal pa je kmalu popularen daleč po svetu. Po iniciativi dunajskih socialistov se ie vršil leta 19f>0. velik protestni shod proti angleškemu zatiranju Burov v Afriki. Ko so na tem zborovanju izrekli svoje govore tedanji socialistični prvaki v Avstriji: Schumacher, Daščinski, Ellenbogen in drugi, ki so grmeli proti angleškemu zatiran iu malega svobodnega naroda na kraju Afrike, je prosil za besedo mlad, neznan študent. NTi znal posebno dobro nemški. govoril pa je vendarle in vsi so ga razumeli. Vedno bolj je bil v ognja. Vsi so postali pozorni, ko je klical:
— Ko se že zavzemate za svobodo malih narodov, ko obsojate kratenje svobode ▼ Afriki, ne pozabite, da Avstriia krši in tepta svobodo svoiega nenemškega prebivalstva. V Bosni preganja, zatira in uničuje Srbe. To ie sramota za Evropo in civilizacijo Zakai ne dvignete glasu proti temu? Z^kaj molčite? —
Prisotni srbski in drugi slovanski dilak? so njegov govor burno odobravali pa tudi mnogi Dunaičani so mu pritrjevali. Smeli govornik je bil medicinec Lazar Dimitrijevič in so drugi dan vsi dunajski listi be-
ležili njegov govor. Njegov govor pa je dolgo časa odmeval tudi v angleških listih, ki so začeli posvečati nenavadno pozornost Bosni in Hercegovini.
Lazar Dimitrijevič je razvil živahno ju-goslovensko akcijo že pred 32 leti. Leta 1901. je izšel apel predstavnikov dunajskih akademikov Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov za edinstvo Jugoslavije. Ta apel so podpisali Lazar Dimitrijevič kot Srb, Djuro Mišica (Hrvat), Niko Zu-panič (Slovenec) in Griša Petkov (Bolgar).
Ko je bil promoviran, je odšel Dimitrijevič v Sarajevo, kjer je naletelo njegovo delovanje na močno kritiko in na odpor. Zloglasni Nastič ga je leta 1908. vpletel v bombaško afero in zaradi tega se je Dimitrijevič umaknil iz javnega življenja. Posvetil se je književnosti in iz naših narodnih pesmi je skušal ustvariti epos »Kosovo«. Na njem je delal polnih 30 let in bo mogoče šele poznejša generacija boljše ocenjevala njegovo prizadevanje.
Drugače je bil dobričina brez primere. Vse, kar je imel, je razdal siromakom. Do
Ifudje
troje smrti je ostal Študent, pesnik ln bo-hem. Zaradi tega tudi nikdar ni ničesar frnel. Vsi, ki so spoznali njegovo plemend-bo STce, ga bodo ohranili v najčastnejšem spominu.
Minister dr. Srkni j v Ljubljani
Ljubljana, 14. septembra.
Danes ob 17. je prispel v Ljubljano v spremstvu šefa kabineta inž. Gojiča, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. g. Matije Krajca ter v družbi svoje soproge minister za javna dela in zgradbe g. dr. Stjepan Srkulj. G. minister se je nastanil v hotelu »Union«.
Kakor znano, je g. minister dr. Srkulj na inšpekcijskem potovanju že od prejšnjega tedna. Preko Maribora in Celja je nadaljeval pot skozi Radeče, Krško in Kostanjevico ter krenil odtod v Metliko, v ponedeljek popoldne je bil v Novem mestu, nato se je odpeljal proti Kamniku, Kranju in dalje na Gorenjsko, od koder je zdaj prispel v Ljubljano. Ogledal si je vse naše pomembnejše tehnične naprave in nove gradnje. G. minister ostane še jutri v Ljubljani.
Prihod poljskih parlamentarcev v Ljubljano
Na svoji turneji po Jugoslaviji dospejo poljski parlamentarci v Ljubljano s posebnim vlakom v torek 19. t. m. ob deveti uri dopoldne. Veh poslancev in se-natorev je 30, poleg še tri gospe. Vodi jih maršal sejma (predsednik skupščine) dr. K Svitalski. V Ljubljani si po prihodu ogledajo znamenitosti mesta, opoldne imajo kosilo pri g. banu, ob treh popoldne se odpeljejo z avtomobili na Bled, kjer se jim priredi večerja, potem se vrnejo okoli 11. ponoči v Ljubljano, a z vlakom okoli polnoči se odpeljejo proti Mariboru in nato preko Avstrije in Češkoslovaške zopet v domovino.
Prepričani smo, da Ljubljana ne bo zaostala za drugimi mesti v državi, ki so z vso znano slovansko gostoljubnostjo sprejeli brate Poljake, zavedajoč se velike važnosti, ki jo igra Poljska v slovanskem svetu.
Številni vpisi tudi na meščanske in strokovne šole
Na vseh gimnazijah dravske banovine beležijo letos prirastek 414 dijakov in dijakinj. Znaten pa je tudi prirastek na meščanskih šolah. Dravska banovina šteje 28
PAUL ABRAHAMOVA opereta
Havajska roža
Martha Eggerth, Svett-slav Petrovič, Hans Fid-esser, Hans Junkermann, Ernst Verebes
Vse popularne popevke ia odrske operete ohranjene tudi v filmu!
JUTRI PREMIERA!

)amdh delavnih meščanskih kol Jo 9 zasebnih. Na vseh teh je vpisanih 6374 učencev in učenk. Na posamezne šole odpadejo: Jesenice 367, I. razred 147, Škof j a Loka, dva razreda, L razred 66 in II. 33, Maribor deška meščanska šola 590, I. razred 262, Celje dekliška 272, deška 305, Trbovlje 232, L razred 121, Mežica 88, Sv. Lenart 93, Ormož 160, Zgornja Šiška 161, Krško 154, Slov. Bistrica 110, Dol. Lendava 96, Vič 224, I. razred 49 dečkov in 42 deklet, Tržič 172, Ljutomer 131, Senovo 59, št Vid nad Ljubljano 157, L razred 28 dečkov in 36 deklet, Rakek 101, Slov. Bistri oa 119, Brežice 136, Vojnik 109 Na zaseomh šolah je bik) vpisanih, ▼oanja uršulinska 194 učenk, Ce'je šolske, sestre 166, Lichtentumor zavod Ljubljana 330. Ko'ev>e šnlske seitr? 106, Šmihel 107, Maribor Šolske sestre 161, Mekinje pri Kamniku 78, škofja Loki šoiske sestre 160.
Na trgovski akademi" v Ljubljani le vpisanih 155 oseb, od teh 82 deklic. Za L razred je bilo prijavljenih -80 proj^cev, toda sprejetih samo 42. Manjkajo še podatki dveh meščanskih šol iz Maribora.
Na tehnični srednji šoli ▼ Ljubljani le ▼pisanih 311 učencev in sicer: na arhitek-tonsko-gradbeni odsek 119, strojni 102 in elektrotehnični 90. Deiovodske šolo pa imajo 121 učencev, in sicer gradbena 33, strojna 54 m elektrotehnična 16, mizarska 18, mo&ke (mešane) strokovne šole 44,
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Scampolo
po znameniti Nlcodemljevi
D0LLY HAAS
Kari Ludvik Diehl, Paul HBrMger
Najnovejši Paramountov svočut
tednik
Predstave ob	ka *K>. mnbm.
ELITNI KINO MATICA
Telefon »14
ženska obrtna šola 132. Na vseh oddelkih skupaj je torej 462 učencev in 146 učenk. Lahko računamo, da dosega število dijakov in dijakinj na vseh srednjih ki meščanskih šolah najmanj 18.0001, kar zrači, kako narašča število dijaštra od leta do leta.
Propagandni polet dan po nesreči
Od leve na desno gg.j MIlan čulafič (»Politika«), Tooe Janežlč (»Jutro«),
Striževski, gdč. Sava P. Iz LJubljane ln Tone Zobec (Centralni presbfaro).
Kakor smo že včeraj poročali, se je promet na naših zračnih progah Ljubljana-Zagreb in Ljubljana-Sušak obnovil s poletom ljubljanskih novinarjev, ki so se sami ponudili, da dvignejo mučno razpoloženje občinstva po tragični nesreči. Izkušnja je pokazala, da dobrega vzgleda, kako se ne pustimo uplašiti po žalostni igri usode, niti ni bilo dosti treba. Naši ljudje so znali trezno preudariti, da ne-STečno naključje ne more veljati za merilo vrednosti kake nove pridobitve in tako se zanimanje za zračne vožnje ni prav nič ohladilo. Če bi jesensko vreme ne nagajalo, bi bila letala te kratke dneve, ki jih še imamo do ukinitve prometa za letošnjo sezono, zmerom polna in gotovo premajhna, da bi mogla naložiti vse, ki bi še radi potovali po zraku.
Novinarji, ki jih je šef našega centra dr. Rape zaradi dovolj neugodnih vremenskih poročil s Primorja usmeril na Sušak preko Zagreba, so pristali na zagrebškem aerodromu točno, po »voznem redu«. Potnike je sprejel prijazni šef zagrebškega centra g. Raspor, ki je izrazil svoje globoko sožalje nad strašno katastrofo v Ljubljani, hkrati pa upanje, da nam bodo v bodoče za dolgo dobo let prizanešene take bridke preskušnje.
Novinarji so toafi pettko pocaagcmMtti
»e z g. šefom tudi na spfo&oo o »svoji*.
potrebah in bodočnosti zračnega prometa v Jugoslaviji in njegla organični spoji/tri v mrežo mednarodnih zračnih linij, tračni promet se razvija y naši državi ▼ istem razmerju, kakor r večini drugih evropskih držav, le nekoliko kasno smo pričeli. S smotrnim delom pa se bo kmalu posrečilo dohiteti, kar je zamujenega in ustvariti z zračnimi progami dragoceno dopolnilo naših ostalih prometnih sredstev.
Popoldne so novinarji odleteli iz Zagreba naravnost nazaj v Ljubljano, ker se je vreme v Primorju med tem še »olj poslabšalo, tako da letalo nikakor ne bi moglo pristati na Sušaku. Povratno potovanje v zlati luči podvečernega sonca je bilo krasno in bo vsakomur neizbrisno ostalo v spominu. — Proti Sušaku tudi včeraj letalo ni odletelo, ker se je vremoosbo poročilo glasilo, da je nebo gosto »astrto z deževnimi oblaki nad morjem in kopnim, tako nizko, da bi letalo od nobene strani ne moglo pristati. Bdlo pa je včeraj za Sušak prijavljenih pet potnikov. Jutri se promet na tej progi za letos zaključi. Zveza z Zagrebom je stalno zadovoljivo frekventna. Včeraj je odletelo troje potnikov, eden od teh do Beograda in drugi celo do Skoplja.
Prizorišče letalske nesreče na Studencu je izgubilo svoje žalostne sledove, zid je ■ deskami, poravnali so tudi ruševine. Ko bo vse popravljeno, bo na tem mestu spominska plošča z vsemi tremi propelerji razbitega letala.
LULTUBNIPREGLED
Literatura o Lužici
Za redne in sistematične informacije o Lužici in Lužičkih Srbih 6krbi danes Društvo prijateljev Lužice (Společnost pr&tel Lu-žice^ v Pragi, ki se je ustanovilo 1. 1907. kot majhen krožek. Po zaslužnem propagatorju Lužice si ie društvo privzelo ime »Ceskoslo-vensko - lužicky spolek Adolf Cerny«. V dobi svojega četrtstoletnega delovanja društvo ni le moralno podpiralo zapuščenega lužič-kosrbsfceaa naroda, marveč vrši e serijami informativnih in propagandnih knjižic zaslužno delo za spoznavanje najmanjšega slovanskega naroda. Mnoge izmed teh knjižic imajo strogo znanstven značaj-
Iz zbirke »češko - lnžickž knihovnifka« je treba zlasti omeniti spise Jos. Pate, profesorja lužičke literature na Karlovi univerzi v Pragi in prevaiatelja Meškovih spisov v Češcino. n. pr. o pesnikj Handriju	0
Dobrovskem in Lužici, o pesniku Cišinskem in o slikarju M. Nowaku. V tej zbirki ;e bila objavljena tudi pravnozgodovmska študna dr. J. Kaprasa »Lužica kot manišma«.
Bolj propagandnega značaja Je zbirita »Dnešni Lužice«, kjer so izšle brošure ki strnjeno informiralo o preteklosti in sedanjosti Lužičkib Srbov, izpod peres Jos. Pate in VI. Zmeškala. — Izhaja tudi zbirka propagandnih letakov v obliki brošuric, ki so vse okusno okrašene s slikami značilnih Tj-
žičkih noš in kraiev.
Izven navedenih zbirfe so Izšle 5e n. pr. potopisna knjižica VI- Zmeškala »Slovan-skou Lužici«, zbirka »Češki pesniki Lužici« itd.
»Společnost pMtel Lužice« izdaja že XIV. leto »Lužickosrbsky vestnik«, ki prinaša članke iz lužičkega življenja ter skrbno beleži vse dogodke in pojave med Lužičkimi Srbi ter vse, kar izhaja v evropskih listih o Lužičanih. List je tudi ilustriran; zelo spretno ga urejujeta dr. Josef P&ta in VI. Zmeškal.
Posebno važno nalogo pa izvršaje omenjeno društvo s tem, da izdaja skupno s »Kolom lužičkih pisateljev« knjižni zbirki »Dom a ewet« in »Slowjanške rozhlady« (»Slovanski pregledi«). V prvi izhajajo dela lužičkih pesnikov in pisateljev, n. pr. Čišinskega, No-waka, Witkojčeve in Kubaščeve, pa tudi prevodi iz ostalih slovanskih literatur, zlasti iz češke. Doslej je izšlo (od leta 19?1. dalje) 22 zvezkov. — V drugi zbirki, ki izhaja od 1. 1923. dalje, so izšla med osmimi zvezki dela kakor: Masaryk, Slovani do vojni; Wičaz, Jan KoMr; Pata, Iz kulturnega življenja Lužičkih Srbov po svetovni vojni (izšlo tudi v nemščini) itd-
Mimo navedenih zbirk so izšla še celo poučna dela o lažički kulturi, n. pr. Patov Uvod v študij lužiSkosrbske literature in njegova knjiga o lužičko6rbekem gledališču
(Praga 1932), Mukova narodnostna karta Lužice itd.
Poleg navedene literature, ki izhaja večinoma organizirano in v češčini v Pragi, pa obstaja seveda tudi še množica del z vseh področij kulturnega življenja, na katerih se udejstvujejo lužičkosrbski znanstveniki prav intenzivno že dolga desetletja. To so zlasti spisi filologa Arnošta M jke, M. Nawke, J. Šol-te, B. Šwele; literarnega zgodovinarja 0. Wičaza, zgodovinarja J. Križanka - Wotrow-9kega in J. Nowaka - Neandra, prirodoslov-ca K. B. Šece in dr.
Ker so Lužički Srbi dokazali tako znanstveno, literarno in umetniško delavnost, je dolžnost slovanske inteligence, da se intenzivneje zanima za njihovo delo. In to zlasti danes, ko je postalo kulturno udejstvovanje v narodnem smislu med Lužičani nemogoče-To zanimanje pa nam more zlasti posredovati delovanje Društva prijateljev Lužice.
Vera Dostalova.
901etnica slovaškega skladatelja. Jan La-
voslav Bella, nestor slovaške in češkoslovaške muzike sploh, je slavil te dni 901etnico svojega rojstva, ki so se je listi po vsej republiki spomnili z obširnimi članki. Rodil se je 1848. v Liptavskem Sv. Mikulašu kot sin tamošnjega zborovodje in poteka torej iz muzikalne rodbine. L. 1869. je postal učitelj petja v Kremnici in se lotil težke naloge, da postavi temelje slovaški glasbeni kulturi. L. 1874- so v Pragi izvajali njegovo simfonično pesem »Usoda in ideal«. Pozvan
je bil za glasbenega ravnatelja v Sibin, kjer je deloval do prevrata in komponiral opero »Kovač Wieland«, ki so jo šele po vojni uprizorili kot prvo slovaško opero. V6e s<voje življenje se je zanimal za cerkveno glasbo tn je tu ustvaril mnogo pomembnih del. Med ostalimi njegovimi deli je doživela posebno priznanje kantata »Janošikova svatba«, ki jo je na glasbenem festivalu v Pragi izvajalo 6000 pevcev. Bella je še danes, ko živi v Bratislavi v pokoju, izredno čvrst in deaven. Je med tistimi redkimi duhovi, ki doživljajo še za svojega življenja priznanje svojega naroda. Izvolili so ga n. pr. za člana Češke akademije znanosti, za častnega doktorja vseučilišča Komenskega v Bratislavi in je dobil tudi veliko državno nagrado.
Nova češkoslovaška opereta. V praškem gledališču Varietč so izvajali te dni z velikim uspehom novo opereto popularnega skladatelja Jara Beneša »Siri bogov«. Po svojem značaju se ta opereta že zelo približuje operi in se brani raznih modernih neokusnosti. čeprav se njena vsebina odigrava med Američani in Kitajci-
Puškinovi potomci. Leningrajska »Krasna-ia Gazeta« je poročala te dni o Puškinovih potomcih, ki žive še danes v Rusiji. Tako živi v Moskvi v ulici Trubuškovsfcega 701et-na pesnikova vnukinja Ana Alekeandrovna Puškinova, neomožena hči njegovega sina., Stara dama je še vedno čila, ima žive, »pu-škinovske oči«, kakor piše leningrajski dnevnik. Pesnikov vnuk Grigorij Aleksandrovi? Puškin živi kot 681etni starec e svojo
družino ▼ vasi Lopasnji pri Moskvi ln si je ohranil kot star vojak še vedno vojaške običaje. Vojno je prebil na fronti, kjer ]e bil večkrat ranjen. Njegov mlajši san Sergej, pesnikov pravnuk, je umrl 1. 1919., a starejši Grigorij živi v bližnjem selu Davidovci in študira za agronoma. Zanimivo je, da nihče izmed članov Puškinove rodbine ne piše. V tem pogledu se držijo pesnikove želje, ki jo je izrekel v nekem pismu svoji ženi Nataliji Nikolajevni. Tu pravi o svojem sinu Saši: »Bog ne daj, da bi šel po mojih sledeh, pisal stihe in se prepiral e carji. V stihih ne bo prekosil svojega očeta.« To željo je Aleksander Aleksandrovič vestno izpolnjeval in jo položil na srce tadi evojlm otrokom. Njegova hči, že omenjena Ana Aleksandrovna, pripoveduje, kako ji je oče nekoč dejal: »V očeh obiskovalcev čitain
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanjL »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Domače vesti
♦	Za udoložnike spominske svečanosti ob
25 letnici septembrskih žrtev v Ljubljani je dovoljena polovična vožnja po železnicah od 16. do 19. septembra. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto in zahtevate mokri žig ter je ne oddaste v Ljubljani, ker velja za povratek. Potrdilo o udeležbi bo prejel vsak zunanji udeleženec ob povratku pri CMD in sicer v nedeljo popoldne od 13. do 19. na glavnem kolodvoru ara ven pomožne blagajne pri izhodu, v ponedeljek in torek pa v pisarni CMD v Beethovnovi ulici 2.
♦	Vse organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke opozarjamo, da dobe vsa pojasnila ln navodila glede občinskih volitev (glede sestavljanja kandidatnih list, izpre-memb, kdo more in kdo ne more kandidirati, kdo sme predlagati tn voliti itd.) pri tajništvu glavnega odbora JNS v Ljubljani. Navodila in pojasnila zahtevajte pismeno.
♦	Delegati mednarodne zveze železnlčar-jev-abstinentov, ki so imeli preteklo nedeljo svoj kongres v Beogradu, se vračajo v domovino. Kongres so zaključila tudi zanimiva predavanja in je med drugimi predaval tudi vodja zdravilišča Golnika g. dr. Neubauer o tuberkulozi- in alkoholizmu. Po predavanjih so se delegati razdelili v skupine ter obiskali razne kraje. V sredo je prispelo v Subotico 200 kongresistov iz Beograda, ki so bili od zastopnikov oblasti in društev lepo sprejeti na kolodvoru. Za pozdrave se je zahvalil predsednik organizacije Kari Weber, ki je načelnik železniške postaje v Curihu. Gostje ao si potem ogledali kopališče Palič, proti večeru na so se odpeljali proti Budimpešti.
♦ Premestitve v finančni službi. Premeščeni eo na lastno prošnjo podpregledniki fin. kontrole Jakob Romih iz Gorenje vasi, opranek Sovodenj, v oddelek Gorenja vas; Vinko Ocepek iz ogranka Leskovica v oddelek škofja Loka; Franjo Dakekobler iz Dolnje Lendave k Dev. Mar. v Polje; Josip Humar od oddelka Šalovci, ogranek Hodož, v oddelek Dolnje Lendave, ogranek Pince; Alojzij Andrašič z Rakeka v Marenberg; Martin Kralj iz Loža v Cirknico; Franjo Kogej iz Št- Vida nad Ljubljano v Maribor; Josip Mahnič z Bleda k glavnemu oddelku v Ljubljano; Ivan Avgustinovič iz Gornje Radgone v Št. Jurij ob Ščavnici; Ivan Bobek iz Št. Jurja ob Ščavnici v Gornjo Radgono; Rupar Jakob iz Toplic v Višnjo goro in Franjo Premrov z Jesenic v Radovljico. Po službeni potrebi podpregledniki finančne kontrole Ivan Jurič iz Ptujske gore v Ptuj; Ignao Avbelj z Jezerskega v Železnike; Feliks Trojar z Radovljice na Jezersko; Viljem Gerlovič iz Ljubljane v Gorenjo vas, ogranek Sovodenj; Ivan Jurič iz Črnomlja v Gorenjo vas, ogranek Leskovica; Ivan Žlak iz Škofje Loke v Ziri; Ignac Ogrin iz Št-IIja v Slovenskih goricah v Rogaško Slatino; Anton Petrovič iz Dolnje Lendave, ogranek Pince, v Dolnjo Lendavo; Franjo Peče-var z Rakeka v Žiri; Ivan Štefan iz Dolenjega Logatca k oddelku Planina pri Rakeku; Franjo Zurbi iz Cerknice v oddelek Lož, ogranek Leskova dolina; Anton Klan-čar z Jesenic na Bled in Anton Kozoglav iz Gornjega grada, ogranek Solčava, v Št. Jurij ob Pesnici. Nadalje eo premeščeni na lastno prošnjo pregledniki finančne kontrole Luka Matjaševig iz Novega mesta v Sieak; Stanislav Stanič Iz Št. Vida nad Ljubljano v Lfibljano; Martin Škoflanc iz Gorenje vasi za starešino oddelka Št. Vid nad Ljubljano; Ivam Hrovat iz Rogaške Slatine za starešino oddelka na Vransko; Andrej Vavpotič iz Vranskega v Maribor; Franjo Šabee iz Dev. Mar. v Polju v Ljubljano; Andrej Šket z Rakek« za starešino odelka Planina pri Rakeku ter dnevničar Ustislav Tokakov iz Maribora v Šalovce, ogranek Hodož, in Mihael Kantorov iz Rakeka v Planino pri Rakeku.
♦	Sodne takse pri sodiščih. Pri okrožnih sodiščih v LJubljani, Mariboru, Celju in Norem mestu je bilo avgusta plačano 110.862 Din na sodnih taksah. Na Ljubljano odpade 44.717, na Maribor 37.872, Celje 19.167 in na Novo mesto 9105 Din.
*	Društvo zobotehnikov za dravsko banovino (s sedežem v Ljubljani) objavlja: Ob priliki objave resolucije dentistov-t&hnikor, kii so zborovali na konferenci v Rimskih toplicah, se je v strokovnih krogjh in deloma tudi sicer v Javnosti zopet načelo vprašanje zobotehniškega stanu in stroke. Ker nepoučeni širijo govorjce, da obstojajo neke bistvene razlik« v izobrazbi in strokovni izvežbanosti med sedaj samostojnimi dentisti-tehnOki in zobnimi teh-niki-pomočnikl, smo prisiljeni v interesu našega članstva dati javnosti tole pojasnilo: Pred sedanj.jm zakonom, ki je kreiral naskiv dentist-tehrik, ni bilo niti stvarne, niti formalne razlike med zobnimi tehniki. Katerikoli] član našega stanu je dobil zo-botehnično koncesijo. Kvalificirani in usposobljeni smo bili vsi enako. Sedanji zakon ni postavil v 'jzobrazbi in usposobljenosti nikake meie. Postavil se je kratko-
malo r.a stališče, da dobe naslov dentlst-teihnik tisti prejšnji samostojni zobni tehniki, k] so ob času, ko je stopil zakon v veljivo, že imeli svojo samostojno obrt in tisti, k iso imeli 13 let prakse v zobni tehniki. Našemu članstvu se je s tem zgodila velika krivica. Dasi majo naši člani popolnoma isto predizobrazbo, isto strokovno usposobljenost in ravno toliko, aH pa še več prakse^ ne morejo po sedanjem zakonu zaenkrat otvoriti samostojnega ateljeja, ker so toliko mlajši, da ob uveljavljenju zakona niso še imeli 131etne prakse. Še hujša krivica pa je, če si kdo drzne našemu članstvu očitati mazaštvo v zoboteh-nični stroki, aH mu izpodbijati stanovsko kvalifikacijo in strokovno usposobljenost Pretežna večina naših članov ima poleg učne dobe veliko več let prakse kakor pa je bilo treba kateremukoli sedai samostojnemu dentistu-tehniku.
♦	Redni pouk na drž. koneervatorlju v Ljubljani se prične danes t petk, dne 15. t. m. v vseh predmetih in oddelkih. Ravnateljstvo opozarja, da se prijave za vpis še vedno sprejemajo. Na šoli Glasbene Matice pa se vrši redni pouk od 7. t. m. dalje. Tudi tu so vpisi še možni ln sicer dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni v Gosposki ulici.
♦	Ruma je postala vaa. Poročali smo že, da je staro mesto Ruma hotelo postati vas, da bi se na ta način rešilo velikih davščin, župan Ferdinand Relnprecht je obiskal Sremsko Mitrovioo, Vlnkovce, Zemun in Novo Gradlško ter se pri teh mestnih občinskih upravah najtočnejše informiral o razlikah med davki mesta in vaške občine. Potem so izvedli v Rumi pri raznih stanovskih organizacijah glasovanje, ki je zelo zanimivo. Rumski trgovci so dali 80 glasov za mesto, 20 glasov pa za vas. Obrtniki so vsi glasovali za mesto, gostilničarji pa vsi za vas. Posebno glasovanje so izvedli tudi med nemškim prebivalstvom in se je proti mestm izreklo 60 najuglednejših nemških posestnikov. Naposled je bilo izvedeno glasovanje v občinskem odboru in se je za mesto izjavila samo četvorica od 24 občinskih odbornikov. Tako je Ruma po teh zanimivih glasovanjih postala vas.
♦	Mezdni spor v strugami delniške druž-be »Ugar«. Ker je vodstvo delniške družbe »Ugar< v Turbetu pri Travniku napovedalo delavcem a 1. oktobrom znižanje mezd za 20 odstotkov, je nastalo med delavci silno razburjenje, ker so zaslužki že doslej zelo pičli. Delavski zaupniki so se skušali pogajati z vodstvom podjetja in je naposled že došlo do sporazuma, da bodo delavci kakor tudi podjetje predložili svoje pismene zahteve in predloge do 11. t. m. ln da naj bi potem v tem mezdnem sporu odločala oblastva. Ker pa so delavci zvedeli, da je vodstvo podjetja tudi v svojem pismenem poročilu navedlo, da vztraja na vsak način pri napovedanem znižanju mezd, je v sredo v veliki strugami, kjer je zaposlenih okrog 200 delavcev, izbruhnila stavka.
♦	Brezvestne Špekulacije na račun rudarjev. Ker rudarji bosenskih rudnikov ne dobijo redno Izplačanih svojih mezd ln so mnogim mezde na dolgu že nekaj mesecev, nimajo rudarji od težkega dela ničesar razen živil, ki Jih dobivajo na račun svojih zaslužkov iz konzumov, in deputatnega premoga. To bedo in stisko izkoriščajo v zadnjem času neki agenti, ki od rudarjev za mal denar odkupljajo premog in živila iz konzumov. Za vse to dobijo revni rudarji komaj polovico vrednosti v denarju.
♦	Izsiljevanje. Veleposestnik Ivan Potočnik v Breznem je prejel od neznanca nedavno ekspresno pismo, v katerem zahteva ta od njega 6000 Din, ki Jih mora po-položiti v teku tedna pri nekem kilometrskem kamnu na državni cesti. Obenem je neznanec zagrozil, da v nasprotnem primeru zažge hišo. Potočnik se pa te grožnje ni ustrašil, najel je več čuvajev ter položil manjšo pločevinasto Skatljico na zahtevani prostor. Nočnim čuvajem se je posrečilo pred dnevi zgrabiti neznanca, ki so v njem spoznali nekega Nikolaja Jelena Iz Remgnika ter ga Izročili sodišču.
♦	Nesreča pri ubijanju rib z dlnamltom. Kakor poročajo iz Banjaluke, se je v tamkajšnji okolici pripetila pri ribolovu nenavadna nesreča. Simeon Pekič je lovil ribe z dinamitom. Ko je nameraval zapaljeno patrono vreči v vodo, mu je patrona v roki eksplodirala in desno roko na kose raztrgala ter mu razen tega izbila tudi desno oko. Ranjenec je bil prepeljan v banovin-sko bolnišnico v Ključ. Resen opomin vsem, ki ubijajo ribe z dinamitom.
♦	Tragična smrt matere štirih otrok. Iz Kamnika nam pišejo: žena nekega posestnika iz Stahovice pri Kamniku se je šele pred nekaj dnevi vrnila iz bolnišnice, kjer Je bila skoro mesec dni. Drugo noč po njenem povratku je mož okrog 3. zjutraj, ko se je prebudil iz sna, opazil, da žene ni v postelji. Bil je v strahu, kam je odšla. Mislil je, da je morda pri sosedu, vendar
razočaranje. V sinu velikega pesnika hočejo videti nekakšnega izjemnega človeka. A jaz sem običajen človek, ki v ničemer ne prekaša dragih ljudi. Publika pa se srdi, češ: Glejte, Puškinov — pa ne piše!« Tako niso Puškinovi potomci napravili niti najmanjšega poskusa, da bi šli med pesnike in pisatelje.
25 krstnih predstav r Moskvi. Moskovska gledališča imajo za novo sezono na repertoarju 25 še nikjer izvajanih del sovjetskih pisateljev. Med temi novitetami navajajo »Borca« Romašova, »Pravico do življenja« A. Tolstega in Starčakova, »Eksperiment«: Treneva, »Optimistično tragedijo« Višnev-skega, »Beg« in »Moliera« Bulgakova, »Laž« Afinogenova, »Bedastočfo« K. Finna, »Sveto neumnico« Brechta in Tretjakova, »Tjjega otroka« Škvarkina, »Pod cirkuško kupolo« Katajeva, >Na predvečer« Wolkensteina, »Hišo v ulici Vozdviženski« Levidova ter dve deli Pogodina ter Slavina.
Novo delo Heinricha Manna. Heinricb Mann, ki živi kot emigrant v Franciji, izda prihodnji mesec istočasno v nemškem ln francoskem jeziku novo delo pod naslovom »Sovraštvo, zgodovina našega časa«.
Drobne vesti. Upton Sinclair je izdal novo delo, v katerem je zbral senzacionalen material o poslovanju ameriških filmskih mag-natov, ki jim je umetnost, civilizacija, člo-večanstvo pri tem poslovanju deveta briga. Delo med drugim razkrinkuje ulogo, ki jo imajo Hearsti, Fordi. Rockefellerji, Hoovri in drugi v tej »organizirani gigantski sve-
tovni laži«. — V Helsingburgu na Švedskem so pred nedavnim priredili majhno razstavo slik, ki ji je napravil v svoji mladosti Henrik Ibsen. Malokdo ve, da se je slavni dramatik nekoč bavil tjdi s to panogo umetnosti- Večinoma gre za nedovršene akvarele in skice, vmes je pa tudi več velikih olj, ki kažejo veliko sile in kompozicijskega duha. — Pirandello, ki je pred nedavnim izjavil, da ne bo več pisal, je vendarle izdal novo dramo »Gigant gora«, a komponistu Mali-pieru je napisal libreto za novo opero. — Sovjetska vlada je izdala uradne učbenike za vse osnovne in srednje šole v Rusiji v 74 jezikih. Med temi jeziki je kakšnih dvajset, ki eo se šele po 1. 1917. izobličili kot samostojni književni jeziki. —■ Kulturni zvezi nemških Židov je pruska gledališka komisija dovolila, da si osnuje lastno gledališče v Berlinu. To gledališče pa mora biti privatno, vstopnic ne sme javno prodajati, «em-več jih deliti samo članom zveze. — Po dolgoletni bolezni 9e je Vladimir Nemirovič-Dancenko vrnil v Moskvo, kjer bo s S ta nisi a vsk i m vodil Hudožestveni teater. K sodelovanj j namerava pritegniti tudi Maxa Reinbardta. — Sovjetski komisariat za ljud-9ko prosveto namerava izdati za šolske potrebe kolekcijo 25 do 30 knjig, ki bi obravnavale dela velikih pedagogov, med njimi Komenskega, Ušinskega, Tolstega itd. Po-.sebni skupni zvezki b.odo vsebovali pedagoške izjave velikih filozofov Kanta, Fichteja. Hegla .in seveda socialističnih prvoborite-Ijev utopistične in materialistične smeri.
Zvočni kino Ideal
Danes premiera izborne šaloigre iz vojaškega življenja
LJUBIMKANJE NA MANEVRIH
Greti Theimer, Paul Heidemann, Albert Paulig, Ida Wust, Oskar Szabo
Smeh! Premiera! Novo! Predstave ob 4, 7. in 9. zvečer.
pa je ni našel niti tam niti kje drugje. Zjutraj so jo šele našli ljudje mrtvo v potoku nedaleč od hiše, ki stoji najbližje znamenju ob poti k Sv. Primožu. Ležala je v komaj 25 cm globoki vodi. Sodijo, da je hotela k potoku po vodo in ker je bila po bolezni zelo slaba, Je padla v strugo in utonila. Bila Je stara 25 let In za njo jočejo štirje otroci.
♦ Revizija procesa zaradi skrivnostnega umora. Okrožno sodišče r Velikem Bečks-reku razpravlja o reviziji procesa proti Magdaleni Westerjevi, ki Je bila zaradi za-strupljenja svojega moža obsojena na do-smrtno ječo, dasi je med dolgotrajno preiskavo ln tudi na razpravi odločno zavračala vsako krivdo. Njena mati se je poslu-žila ugodnosti zakona ter se odrekla pričevanja proti svoji hčerki, čim je bila obsodba potrjena od najvišjega sodišča, se je mati obsojenke obesila, zapustila pa Je pismo, v katerem trdi, da je ona sama zastrupila svojega zeta. Ko Je obsojenka to zvedela, Je po svojem odvetniku zahtevala revizijo procesa Senat okrožnega sodišča zaslišuje še neke priče ln bo po končanem zaslišanju Izdal svoj sklep glede revizije.
Samo še danes
se bliko vpišete v redite tečaje DOPISNE TRGOVSKE ŠOLE, Ljubljana, Pražakova ulica 8/TL
Uradne ure od 9. do 12., od 4. do 6.
♦	Nevarna sleparka na račun bolehnlh študentov. Ker je »Politika« pred meseci obširno poročala o tragediji nekih beograjskih visokošolcev, ki nimajo denarnih sredstev, da bi zaključili potrebno svoje zdravljenje v zdravilišču za jetične na Golniku, in je bila od strani uredništva uvedena tudi zbirka denarja za te visokošolce, je to vzbujeno sočutje skrbno Izkoristila mlada sleparka. To je 24 letna Hermina Gita, ki je službovala nekaj časa v pisarni odvetnika Krstiča v Beogradu, je pa bila odpuščena zaradi raznih nerodnosti. Sama si je napravila nabiralno polo za bolne dijake ter obiskovala po Vojvodini bogate trgovce. Nabrala je več tisočakov, v Horgošu pa se je ujela zaradi svoje velike predrznosti. Ves čas se je izdajala za študentko filozofije Vasičevo Iz Beograda. V Horgošu je bila tako predrzna, da Je šla h policijskemu komisarju ter ga prosila, naj opremi njeno nabiralno listo s primernim priporočilom. Komisar se Je začel z njo raz-govarjati in je napeljal pogovor tudi na razmere beograjskega vseučilišča, ki so mu dobro znane. Takoj se je izkazalo, da dekle ne ve dosti o univerzi, še manj pa o filozofiji. Komisar je sleparko takoj spravil v zapore. »Izkazalo se je, da Je z nabranimi tisočaki razkošno živela tn vse porabila .
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
♦	Antauer: Do stvarnega uka v I. razredu. Ta knjiga Je izšla. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
♦	Tovarna Jo«. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
Sožalje avstrijskega |n Italijanskega konzula. Včeraj sta obiskala bana g. dr. Draga Marušiča avstrijski generalni konzul Orsini-Rosenberg in italijanski generalni konzul Natali Umberto ter mu izrazila svoje sožalje nad nesrečo, ki je zadela naše civilno letalstvo.
Spominska plošča Adamiču In Lun-dru. Pri stolni cerkvi na mestu ob stebru, kjer so Izprva nameravali postaviti Peruz. zijev spomenik septembrskim žrtvam, so začeli mestni delavci vzidavati spominsko ploščo Adamiču im Lundru. Plošča bo odkrita 20. septembra natančno ob 25 letnici, ko sta Adamič in Lunder padla pod svin-čenkami avstrijske soldateske.
u— Udeležence septembrskih demonstracij 1908, ki so bili ranjeni ali sodno preganjani, vabimo na sestanek, ki bo jutri (v soboto) ob 18. v posvetovalnici na magistratu. Pridite vsi, zlasti tu J* tisti, ki se prvega sestanka niste udeležili.
u— Za nedeljsko proslavo septembrskih dogodkov, ko se bo v Ljubljani odkril septembrskim žrtvam spomenik na pokopališču pri Sv. Križu in spominska plošča na Pogačarjevem trgu, so prevzeli častno predsedstvo g. ban dr. D. Manušič, g. kne-zoškof ljubljanski dr. Rožman, g. div:zio-nar VI. Cukavac, g. župan ljubljanski dr. D. Puc, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in I. podstarosta SKJ br. E. Gang!.
u— Vse pevce v Ljubljani in okolici vabimo, da se udeleže proslave 25 letnice septembrskih žrtev v nedeljo 17. t. m. Sklicujemo obenem vajo v soboto 16. t. m. v prostore Ljubljanskega Zvona v Mestnem domu. Arhivarji naj prineso s seboj note za vse znane žalostinke za Nedvedo-vo »Domovini« ter »Slovenac, Srb, Hrvat«. Nastopimo v nedeljo ob 9. pri Sv. Križu pri črni maši v cerkvi (ne samo dva zbora, kakor Je bilo včeraj v časopisih) In takoj na to pri odkritju spomenika na pokopališču, ob 12. pa na Pogačarjevem trgu Bratje pevci! Zgraimo se zopet enkrat v mogočen pevski zbor, kakor pred 25 leti, ko Je nastopilo več sto pevcev pri Sv. Krištofu. Pristopijo naj v na3 krog vsi složno, ki imajo dobre glasove, starejši in mlajši, dijaki in pevci vseh stanov, da mogočno in vredno proslavimo to pomembno oblet-niso. Uprava Hubadove župe.
Vsem okrajnim organizacijam JNS
v Ljubljani. Dne 1$. t m. ob 21. bo obvezni sestanek za vse odbornike naših organizacij v Ljubljani v Kazini I. nadstr., mala balkonska dvorana. Sestanku prisostvuje g. minister dr. Albert Kramer. Pristop imajo samo odborniki okrajnih organizacij Sreski odbor.
u— Premiere v naših bloekoplh. Z današnjim dnem otvori tudi ZKD svojo filmsko sezono in to z monumantalnim velefilmom »Zadnji dnevi Pompejev« v tonski izdaji. Film je izdelan po znamenitem splošno znanem zgodovinskem romanu ter predstavlja eno največjih filmskih del v povestni ci filma, že kot nemi film Je to delo vzbudilo ogromno zanimanje, še večji pa bo vtis, ki ga bo film napravil v zvočni izdaji, kjer bodo ogromni prizori borbe gladiatorjev v prostrani areni, potres in Izbruh Ve zuva, ki je pokončal troje najlepših ta najbolj cvetočih rimskih mest, prišli še bolj do efektnega izraza. ZKD predvaja film »Zadnji dnevi Pompejev« danes in jutri ob 14. v Elitnem kinu Matici. Zaradi izredno nizkih cen si bo zanimivi zgodovinski film vsakdo ogledal. _ Slovita P. Abrahamova opereta »Havajska roža«, ki je šla zmagovito pot po vseh velemestnih operetnih odrih, je prinešena tudi v zvočni film. Za film so angažirali kot nosilce vlog Marto Eggerth, Svetislava Petroviča, Hansa Fidroserja (tenorja berlinske opere), Hansa Junkermanna in Ernsta Verebesa. V filmu je ohranjenih vseh 12 znanih popevk iz operete. Režija Je v rokah Riharda Osswalda.
u_ Prlčetek šolskega leta na gimnazijah.
Na vseh ljubljanskih glmnzljah se Je včeraj dopoldne pričela šola. Najprej je bila maša, nato pa pouk. V Bredo je trajal še tradicionalni dijaški sejem. Nekatere knjige so bile razmeroma drage, ker so bile redke in zato t« b'lo povp »Sevanje po njih veliko. Dijaki so pa še včeraj dopoldne prodajali tulntam stare špehe.
u_ Kopališče SK Ilirije zatvorjeno. Zaradi nepovoljnih vremenskih prilik se letošnja sezona v kopališču SK Ilirije z današnjim dnem zaključi ln kopališče zatvo-ri. Uprava kopališča naproša občinstvo, da odnese do 20. t. m. obleko in druge predmete, ki jih je dalo v shrambo v garderobi. Po tem dnevu uprava ne more več Jamčiti za tuje predmete.
u— Nad 12 In pol milijona v tujskem prometu. Od 1. aprila do konca Junija letos Je prispelo v LJubljano 29.360 tujcev, od teh 22.169 izletnikov. Inozemcev je bilo 7733, samo junija 5665.. Prenočnin je bilo v H. četrtletju 125.196. če računamo, da je vsaka oseba potrošila 100 Din dnevno, je ostalo v Ljubljani 12,519.600 Din.
u_ Aprilsko vreme v septembru. Včeraj Je nad LJubljano ln okolico vladalo pravo aprilsko, nestanovitno vreme. Zgodaj zjutraj je bila gosta megla, nato je začelo kar iz megle polagoma roslti, zatem deževati. Dež je padal v presledkih, nakar se je znova zjasnilo, posijalo je celo solnce, zlasti popoldne je dalje časa prijazno ogrevalo.
u_ Berač, k| stanuje v hotelu. Jovo Je izgubil v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu desno roko, ki mu Jo Je bil odtrgil stroj. Prišel Je v LJubljano. Nastanil se je v nekem manjšem hotelu in se tudi 'am hranil. Podnevi je beračil po najpromet-nejših ulicah. Ljubljančan Jaka se mu je pridružil. Jovo je trkal na usmiljena srca, Jaka pa je stal na straži, da ga Je opozarjal na nevarnost od strani stražnika Pred kazenskim sodnikom sreskega sodišča sta se zdaj oba zagovarjala zaradi beračenja. Jaka je zatrjeval sodniku: »Niti krajcarja nisem vzel od njega Sem usmiljenega srca in že marsikaterega berača sem opozoril pred stražnikom«. Sodnik kratko: >Jovo ostane pri nas 10 dni, Jaka pa 7 dni. Sta že opravila.« — Jovo Je denar pošiljal celo v Zagreb, tako dobro se mu je obnašalo v LJubljani.
u— Falzifikatl 50 dinarskih kovancev. Neki dalmatinski brošnjar Je kupil v trafiki pri gorenjskem kolodvoru nekaj cigaret. Trafikantinji je dal 50 dinarski kovanec, ki pa je bil ponarejen. Krošnjar je bil aretiran In izročen sodišču zaradi raz. pečavanja ponarejenega denarja. Dalmatt-nec se Izgovarja, da je falzlfikat dobil od nekega gorenjskega fanta pri Medvodah.
Iz Celja
e_ Važna sreska konferenca JNS v Celju. V soboto 16. t. m. bo v mali dvorani Celjskega doma v Celju sreska konferenca JNS, na kateri bosta poročala generalni tajnik JNS minister g. dr. Albert Kramer ln sreski narodni poslanec g. Ivan Prekor-šek. Glede na važni dnevni red, ki se tiče zlasti občinskih volitev pa tudi drugih političnih in gospodarskih vprašanj, naj se udeleže te konference zastopniki občinskih organizacij: vsi predsedniki, podpredsedniki, tajniki in poleg njih še izvoljeni delegati, nadalje pa tudi vsi župani ln vsi člani sreskega odbora. Tudi Je želeti, da pridejo na to konferenco, ki Je posebno pomembna glede na bodoče občinske volitve, poleg navedenih zastopnikov tudi občinski odborniki dosedanjih občin v srezu in drugi člani organizacij, ki se udejstvujejo aktivno v javnem delu. Za predsednike, podpredsednike, tajnike in izvoljene delegate je udeležba obvezna.
e— izredni zbor članstva krajevne organizacije JNS za Celje-okollco bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v gostilni g. Per-mozerja v Gaberju. Dnevni red: občinske volitve. Zbor je izredno važen in Je udeležba obvezna za vse članstvo.
e_ Okoliški občinski svet bo Imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu je volitev reklamacijske komisije in volanih odborov za občinske volitve, poročilo računskih preglednikov in poročila odsekov.
e_ Drugo predavanje o obrambi pred
zračnimi napadi. V nedeljo 17. t. m. ob 10.30 bo na Dečkovem trgu drugo javno predavanje v nevarnostih, ki v vojni pretijo civilnemu prebivalstvu in njegovemu imetju od sovražnih avijonskih napadov, ter o načinu obrambe pred temi napadi. Predaval bo poročnik g. Franjo Toš. Predavanje, ki ga priredi krajevni odbor za obrambo pred napadi iz zraka za Celje in okolico, bo važno kot predpriprava za nočno vajo vojaške in civilne obrambe pred sovražnimi napadi, ki bo v torek 26. t. m. od 22. do 24. za Celje In okolico.
e_ Mestni proračun za leto 1934. je razpoložen med uradnimi urami pri mestnem računovodstvu od 16. do vštetega 30. t. m. V tem času se lahko vlagajo pritožbe.
e_ Lastnikom koles bo Izdajalo predstoj-ništvo mestne policije v Celju evidenčne tablice in prometne knjižice za one, ki so kolesa prijavili in plačali letno takso, 18, 19. in 20. t. m. od 8. do 12. dopoldne < sobi štev. 36, proti plačilu 5 Din za komad.
Priredi se izlet na PLITVIČKA JEZERA
preko Senja, Crikvenice, Suš aka, Kočevja, Ljubljane in nazaj v Celje, z odhodom 16. septembra zjutraj. Povratek 18. septembra zvečer. Prehrana, stanovanje in vožnja 500 dinarjev za osebo. Prijave sprejema pisarna Mestnega avtobusa v Celju. 10194
e— Celjska rekorderja z lestvami pred Zagrebom. Poročali amo že, da sta ee slikarska pomočnika Franc Vergles in Franc Puhlin iz Celja 3. t. m. odpravila na dveh slikarskih lestvah na dolgo pot lz Celja v Beograd. Včeraj sta nam sporočila, da bosta prispela v soboto li6. t. m. že v Zagreb.
e_ žrtve nesreč In napadov. V sredo je
pri delu v kamnoloma v Laškem vagonček odtrgal 28 letnemu delavcu Jožetu Klemen-čiču iz Laškega mezinec na levi roki. Pred dnevi je neka ženska iz Žalca napadla 60 letnega brezposelnega čevljarja tfgnaca Majerja, ki nima stalnega bivališča, ga udarila po levem zapestju in ga občutno poškodovala. V ponedeljek je neki pes ugriznil 77 letnega dninarja Antona Gabra iz Lokarja pri št. Juriju ob Južni žel. v desno nogo, v torek pa je pes nekega kovača ugriznil 43 letnega kovača Valentina Jelenca iz Braslovč v levi nadlaket Vb! poškodovanci se zdravijo r celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 80.M »ročna komedija »Ljubezen diktator« (»18 pri mizi«) in dve zvočni predigri
Iz Maribora
s— Krstna slava In parasto« aa padle bore® mariborskega pododbora TJROR bo danes dopoldne ob pol 11. ari na Trsru svobode, v primeru slabega vremena p* na ■verandi pivovarne »Union«. Slavnoetl se udeleže rezervni častniki, bojevniki in vse ostalo mariborsko občinstvo.
a— Seja mestnega občinskega svota Je bila sinoči v mestni posretovalnfcL Razpravljali so več tekočih zadev, ki so bile skoro vse ugodno rešene.
a— Volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico za volišča v Mariboru opozarja, da so volilni imeniki v mestni posretoval-nlci od vključno 15. t. m. do 24. t. m. na razpolago in da ima vsak v Bfmislu čl. 13. volilnega reda za volitve v Delavsko zbornico pravico, da v gornjem roku volfaie imenike pregleda, prepiše objavi ln natisne ln da zahteva bodisi zase ali drugega njihov popravek. Po členu 14. ee mora zahtevati popravek ustmeno ali pa pismeno pri organih, kjer je Imenik razgrnjen. Za tak zahtevani popravek se mora predložiti dokaz, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smisla $3. člena tega pravila ali da je nima.
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
ln veliko Izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naSi knjigarni!
a_ Elektrifikacija Krčevine. Pred dnevi
Je bil sklican v Krčevini sestanek interesentov za elektrifikacijo Krčevine. Sestanka so se udeležili vsi posestniki i« Krčevine, Vinarij in Rankovega vrha, stavljenih je bilo več predlogov, kako kriti stroške za elektrifikacijo Krčevine, ki so pro-računani na okrog 270.000 Din. Da bi se pa posestniki preveč ne obremenili, je bil soglasno sprejet predlog, po katerem »e bodo stroški pravično razdelili na vse odjemalce elektrike. Zvišana bo trošarina na vino za 40 par pri litru, vsak odjemalec pa bo plačal od posamezne luči 200, za motor pa 400 Din. Krčevinska občina bo prispevala 550.000 Din, banovina pa 10.000 Din. Mariborsko električno podjetje bo precej popustilo pri raznem gradivu, tako da je pričakovati, da bodo tudi v najkrajšem času v Krčevini zagorele električne luči.
a— Iz bolnišnice. S kolesa je padel in si domil levo ključnico 35letnl delavec Ivan Pivec s Spodnje Podove pri Mariboru. Pri padcu si je zlomil desno roko 13-letnl posestnikov sin Erih Kokol iz Početi ove, podobna nezgoda pa je doletela tudi 331etnega posestnika Ivana Klememčiča od Sv. Martina pri Vurberku, ki si je pri padcu prav tako zlomil desno roko. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v tukajSn£ bolnišnici.
a_ Nezgoda na cesti. Ko Je nesel predvčerajšnjim svojemu očetu kosilo, Je padel po nesrečnem naključju na cesti 13 letni delavčev sin Anton Šešerko ls Maribora in si zlomil levo roko. Deček se zdravi v bolnišnici.
a_ Tatvina na Glavnem trgu. Včeraj dopoldne Je kupovala na Glavnem trgu piščance zasebnlca Ana Murgljeva iz Stross-majerjeve ulice. Okrog prodajalk Je bila velika gnječa, katero je izrabila drzna že-parlca in izmaknila Murgljevi ročno torbico s srednjo vsoto denarja, nato pa izginila brez sledu.
Vremensko poročilo
Stevllike sa označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v •/♦. S. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo, 14. septembra Ljubljana 7, 761.6, 15.0, 96, SE1, 10, 0.8 deZ Ljubljana 13, 756.5, 19.6, 89, W3, 9, — dež; Maribor 7, 758.1, 14.0, 80, mimo, 10, Zagreb 7, 759.3, 17.0, 0, NW2, 10, —; Beograd 7, 760.6, 19.0, 70, mimo, 8, —, Sarajevo 7, 763.6, 13.0, 90, mimo, 10, Skoplje: ni depeše; Split 7, 760.8, 22.0, 80. ESE3, 8, —, Kumbor 7, 762.4, 20.0, 80, mimo, 9, —; Rab 7, 761.3, 17.0, 90, NNE5 1, —
Temperatura: LJubljana —, 13.7; 21.0, _ Maribor 22.4, 13.0; Zagreb 24.0, 15.0; Beo grad 22.4, 15.0; Sarajevo 25.0, 10.0; Skoplje 28.0, _; Split 26-0, 19.0; Kumbor —, 18.0; Rab _, 13.0.
Solnce vzhaja ob 5.36, zahaja ob 18.18.
Luna vzhaja ob 23.47, zahaja ob 16.7.
«
Gospodarstvo
Gospodarske koristi importiranih govejih pasem
Pod naslovom »Nakon stočarske izložbe v Zagrejbačkom zboru« prinaša zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« od 13. t m. na uvodrjcem mestu zanimiv članek o gospodarskih koristih importiranih govejih pasem, kjer očividno presoja pisec g. Gjuro Kopač vrednost teh pasem glede na bolj primitivno stopnjo kmetijske produkcije v naši državi. V daljšem uvodu ugotavlja, da so bile dosedanje razstave živine v Zagrebu kakor sploh na Hrvatskem samo nekak šport veleposestnikov po večini tujcev. Šele na sedanji razstavi se je obrnilo na bolje, ker so pustili na razstavo tudi domače (avtohtone) paame. Ta pokret je posebno zato zanimiv, ker se je pojavil v času hude živinorejske krize in je izšel prav iz naroda, ne da bi bil propagiran ali pro-težiran ali celo subvencioniran od zgoraj. Kmetijski oddelek banske uprave je uvi-del, da je njegova dolžnost podpreti ta pokret, zato je tudi postavil smernice in program za nadaljnje delo. Pisec prehaja nato na rasne pasme, zlasti na simcntalsko. pincgavsko in montafonsko.
Glede simentalske pasme pravi, da »o bile na razstavi zares živali nesporno velike vrednosti, med drugim nekoliko krav s 4 do 6 litrov mleka. Pretežni del pa vendar odpade na krave z manj kakor 2500 litrov uileka. Glede na to, da je bil pokazan izbran materijal in glede na velike produkcijske stroške te občutljive »kulturne« pasme, je ostalo odprto vprašanje gospodarskega uspeha gojitve te pasme pri nas. Starši razstavljenih živali so pokazali nepričakovano slabo mlečnost. Vendar ni izključeno, da bo mogoče z resno in dosledno selekcijo povečati gospodarstvenost potomstva najboljših razstavljenih živali. Na razstavi je simentalsko govedo dominiralo in je bilo videti zares dragocene živali, ki reprezentirajo veliko vrednost Ogromen kapital, ki je vložtn v to pasmo, pa se ne br> dal amortizirati in ga je treba odpisati. Po mnenju pisca bo s to pasmo mogoče le v gotovih področjih doseči gospodarske uspehe.
Obširno se peča pisee tudi z montafon-sko pasmo in pravi dobesedno: >Montafon->ka pasma na tej razstavi kriči: »Weg mit dem Schaden!« (Stran s to nakazo!) Mlečnost montafonskih krav ni registrirana, pa čeprav je kontrolirana. To je pogreška aranž-mana. Zakaj bi prikrivali pravo mlečnost krav te pasme, ki so jo k nam privlekli ba5 zaradi dozdevne mlečnosti. Uvozi monta-foncev so ee opravičevali samo z mlečnostjo, ker sicer te živali niso kaj prida. Monta-fonka povrže »mačka« težkega 25 do 35 kg, ne pa tele. Tele od dobre montafonke ni nifc večje kakor od dobre baše. Meso montafon-
cev pa je slabe kakovosti (grobovlaknaato).
Za delo 9e pa montafonci sploh ne morajo primerjati z bušami. Poleg tega so tuberkulozni ali pa prav zelo podvrženi temu obolenju. To je tipično alpsko govedo za visoke Alpe z izdatnimi alpskimi pašniki in z obilico vode. Spadajo samo v Vorarlberg in tam naj tudi ostanejo, pri nas ni prostora zanje. Našim goranom bo treba naravnost plačati odškodnino za izgubo zaradi vsiljene jim montafonske pasme. Čim prel se to zgodi, tem bolje. Pred kakimi 30 loti je bila ta pasma razširjena n. pr. v Savinjski dolini. Tam so jo povsem iztrebili xn i« ostal od nje le bridek spomin. Tam goji to pasmo samo še neki veleposestnik. Pa no more ne enega bika ali krave prodati v svojem kraju. Prodaja jih samo banskim upravam. Razstavljeni komadi dajejo naislahši vtis.c
Nato prehaja pisec na domače govedo ta-kozvano bašo: Ta je izgledala naravnost obupno na razstavi. Razstavljeni simendol-ci in pincgavci, lepo okrogli in rejeni. skrbno negovani, buše pa izstradane, oglate, komaj, da so jim iz beder ostrgali pridušen gnoj. Pripeljali so jih iz Like, kjer 90 po zakona prisilno skopili bike bušake in so uvedli simentalce, pincgavce in montafonci Prireditelj razstave je napravil pogreško ker ni razstavil tudi liške 6imendolce, pincgavce in montafonce, ki so se pasli na istih pašnikih 9 temi bušami. Takšna primerjalna razstava bi najjasneje govorila v korist bulam- Mar so ti predstavniki »kulturnih« pasem ▼ Liki pocrkali? Kje eo križanci teh pasem z bušami? Kaj so prinesle te kulturne pasme liški živinoreji? To bi bilo treba pokazati! Pokazalo se je pa samo to, da je buša zanemarjena in zaničevana.
Vendar pa moramo našo živinorejo »graditi na buši. Banska uprava ie tukaj napravila prvi korak. Sedaj je treba osnovati za-drage za vzgojevanje buš. Bušinim teletom Je treba pustiti, da sesajo 3 do 4 mesec*, kakor sesajo teleta kulturnih pasem, potem iim je treba dati žita in močnih krmil, kakor simentalcu. Bušine jalovice je treba pripuščati, ko dovršijo dve leti, kakor se to dela pri simentalkah, a ne, ko dovrši 8 ali 9 mesecev, kakor se to prepogosto dogaja pri buša h. Potem je treba napraviti razstavo buš. Ce bomo le 10 let tako delali, bomo imeli krave buše težke po 5 metrskih sto-tov 9 4000 do 6000 litrov kvalitetnega mleka, vole bušake pa preko 10 metrskih sto-tov. Tako bomo imeli najboljše ^govedo za mešano uporabo (mleko, meso, vožnjo). Imeli bomo ceno in dobro domačo govedo, ltl nas bo osamosvojilo od uvoza iz tujine, ki bo proizvod našega podnebja, pridoblien s pridnostjo. Imeli bomo tako naše govedo si-garne gospodarske produkcijske uspešnosti.
Olajšan izvoz hmelja
'+ Beograd, 14. septembra. Kakor je »Jutro« le danes poročalo, je finančni minister podpisal odlok, da se smejo za izvoz hmelja do polovice vrednosti porabiti tudi začasno vezani dinarji, toda le pri izvozu v države^ s katerimi nimamo klirinškega dogovora. S tem bo znatno olajšan izvoz hmelja zlasti v Ameriko. Po dobljenih zanesljivih informacijah so tudi docela odstranjene ovire za izvoz našesra hmelja preko Nemčije v druge drža-fe- Nemške tvrdke, ki pri nas kupujejo hmelj s klirinškimi dinarji, bodo ta hmelj lahko izražale tudi drugam. Glede na gornje olajšave je pričakovati, da bo hmeljska kupčija zelo oživela.
+ JSalee, 14. septembra. Tudi danes je bilo nekaj povpraševanja po nespremenjenih cenah od 70 — 75 Din za kg, v izjemnih primerih pa se je plačevalo tudi več. Prodanih je bilo okrog 200 metrskih stotov-Po poročilih iz Anglije, je tamkaj obiranje sedaj v polnem teku in je razočaralo. Računalo ee je, da bo znašal pridelek na 1 aker
(40 arov) 10 metrskih stotov, a je donos samo 6 do 7 metrskih stotov.
Nemški hmeljski trg. »NaTodni politika« od 14. t. m. poroča iz Niirnberga: Položaj na nemškem trgu je stalno čvrst, povpraševanje dobro, ponudba komaj dovolj-na. Cene tettnanškega hmelja letine 1933 se danes gibljejo med 290 in 350 markami za 50 kg (113 do 124 Din za kg). Ves promet s tettnanškim hmeljem je znašal do 13. t. m. 5500 bal. V hallertauskem okolišu je dosegel promet okrog 6000 bal in se je plačevalo od 250 do 310 mark za 50 kg (89 do 110 Din za kg). V hersbruškena pogorju se plačuje od 200 do 260 mark za 50 kg (74 do 92 Din). Manjše partije spalt-skega hmelja so bile prodane 12. t m. po 305 mark za 50 kg (108 Din za kg). Na nurnberški trg se dovozijo dnevno razne partije hmelja, ki doseže prav različne cene. Promet je manjši od dovoza, tako, da ostajajo vedno znatne množine interesentom na razpolago. Položaj v nemških hmeljskih okoliših je danes že bolj pregleden: cene se dalje učvrščujejo.
Borze
14. septembra
Na ljubljanski borzi je danes dolar ponovno za malenkost popustil, prav tako funt. Pri ostalih devizah ni bistvenejših sprememb. Avstrijski šiling notirajc 8.75 do 8.80 brez prometa (v Zagrebu 8.65 zaključek, v Beogradu 8.65 zaklj.). grški boni pa so bili zaključeni po 37 (v Beogradu po 37.75, v Zagrebu 39 denar).
Na zagrebškem efektnem tržlSču s« Je Vojna škoda trgovala nespremenjeno do 242.50 in 243. za december pa po 245, 245.50 in 246. Promet je bil še v 7-odst Blairo-vem posojilu po 32.50.
Deri««.
Ljubljana. Amsterdam 2310.96 — 2322.32,
Berlin 1365.41—1376.21, Bruselj 798.85 d« 802.79, Curih 1108 35—1113.85, London 182.53—184.13, Newyork ček 3958.27 do 3986.53, Pariz 224.29-225.41, Praga 169.90 do 170.76, Trst 301.35—303.75 (premija 28.5°/o). Avstrijski Šiling v privatnem kil. ringn 8.75—8.80.
Zagreb. Amsterdam 2310.96 — 2322.32, Berlin 1365.41 _ 1376.21, Bruselj 798.85 do 802-79. London 182.53-184.13. Milan 301-35 do 303.75, Newvork kabel 3980.27-4008,53, ček 3958.27 - 3986.53, Pariz 224.29-225.41, Praga 169.90 — 170.76, Curih 1108.25 do 1113 So
Curih. Pariz 20.23, London 16-48, New7orfc 359.50, Bruselj 72.075, Milan 27-23, Madrid 43.20. Amsterdam 208.45, Berlin 123.35, Dunaj 57.50. Stockholm 85, Oslo 82.80, Koben-havn 73.60, Praga 15.33, Varšava 57.80, Bukarešta 3.08.
Dunaj (Tečaii v priv. kllringu.) Beograd 11.53, London 29 04. Milan 47.90, Newyork 626.61, Pariz 35.61, Praga 25-41, Čarih 175.85, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 243 — 244, 7°/« Investicijsko 49 - 53, 7% Blair 32 — 33, 8 Blair 35 — 36, 7%. Drž- hipotekama banka 47 — 50. 4°/o agrarne 27 — 29, 6P/o begluške 37 _ 38.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
043 _ 243.50, za oktober 243 — 245, za december 245 _ 247, za januar 244 — 246, 7% investicijsko 49 — 53, 4°/o agrarne 27 den-, 7% Blair 32 - 32.75, 8°/« Blair 35.50 do 36.25, 6% begluške 37 — 38; bančne vrednote: Narodna banka 3600 — 3750, PriviL agrarna banka 227 — 229; industrijske vrednote: še&erana Osijek 170,bi., Trbovlje 125 bi.
Beograd. Vojna škoda 243, 242 zaklj., za december 246 zaklj., 7°/o investicijsko 5150 do 52.50, 6°/o begluške 37-50, 37.25 zaki}..
8®/o Blair 36-25 zaklj., TU Blair 88, 32.75 zaklj., 7*/» Drž. hipotekama banka 51 do 53.50.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 15.30, Trboveljska 12.27, Alpine-Montan. 11.
Blagovna triiiča
«ITO.
+ Chieago. 14. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 92.50, za maj 97.50; koruza: za december 54, za maj 60; rž: za december 65, za september 71.375.
+ Winnipeg, 14. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70.125, za december 72125, za mare 77.25.
+ Ljubljanska bona (14, t m ) Tendenca za žito mirna- — Nudijo ae (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 170 — 172.50; nova sremska, 78 79 kg 157.50 — 160; koruza (po tnlevSki tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 11250 — 115: moka: baška. >0« i* nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315.
+ Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 69 vagonov- Pšenica (78 kg): baška, okol. Novi Sad, srednjebaška, gornjebanat. 106—108; baška okol. Sombor 104 — 106; gorajebaška, baška potiska in baška ladja Tisa 110> — 112; sremska 103 — 105; baška ladia Dunav ali Beoej 105 — 107; južnobanatska 97.50 — 100; slavonska 104 — 106. Oves: baški. slavonski in sremski 52.50 - 55 Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 62.50 - 65. Koruze: baška 62 — 64; baška okol. Sombor. banatska, sremska 63-65; slavonska 65-67; baška ladja Sava 65-67; ladja Begej 66 — 68; ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 205 — 225; »2« 185 — 205; »5« 165 - 185; »6« 125 — 135: »7« 95
—	105; »8« 52 50 — 55; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 195 — 210; »2« 175 — 190; »5« 155 - 170; »6« 120 — 130; »7« 90
—	100; »8« 52.50 — 55 Otrobi: baški. sremski 44_45; banatski 42 — 44. Fižol: baški sremski 115.50 — 117.50.
ŽIVINA.
'+ Svinjski sejem v Maribora. Na zadnji svinjski sejem so pripeljali 132 prašičev. Kupčija Je bila srednja, prodanih Je bilo 79 komadov. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari 120 — 150 Din, 7—9 tednov 200 — 230 Din, 3—4 mesece 250 do 320 Din, 5—7 mesecev 380 — 450 Din, 8—10 mesecev 550 — 600 Din, leto dni stari 650 do 700 Din: kilogram žive teže 7—8 Din, mrtve teže 10.50 — 11 Din-
Skrb za naše izseljence
Izseljenski komisarijat v Zagrebu se seli v dom Narodne zaščite — Potrebe izseljencev in dolžnosti izseljenskih uradov
Gospodarske vesti
— povišana poštnina in posebne takse v tednu Rdečega križa. Kakor smo že poročali, se bodo v tednu Rdečega križa, to je od 17. do vštetega 23. septembra, pobirale na podlagi zakona o društvu Rdeči križ posebne obvezne pristojbine. Pri vsaki predaji pisma, dopisnice, paketa ali brzojavke bo treba plačati posebno pristojbino od 50 par v obliki znamke Rdečega križa. Poštna. pošiljka, ki ne bi imela nalepljene te znamke, se bo, če prejemnik ne bo plačal pristojbine, vrnifla kot neizročljiva v kraj oddaje. Ta posebna pristojbina ni obvezna za. pošiljke, namenjene v inozemstvo, v notranjem prometu pa so izvzete vse ostale poštne pošiljke razen pisem, dopisnic, paketov in brzojavk. Prav tako se bo v tednu Rdečega križa pobirala posebna pristojbina od 50 par na vse vstopnice v kinematografe, gledališča in druge zabavne prireditvi (brez ozira na vredaost). Za vse vozne listke (na železnicah, ladjah, avtobusih Itd.) pa se bo pobirala pristojbina od 50 par do vozne cene 100 Din, potem pa za vsakih nadaljnjih začetih 100 Din še 50 par. — Društvo Rdeči križ bo imelo od tega tedna znatne dohodke, ki jih bo smelo porabiti le v določene svrhe. Pisem, dopisnic, paketov in brzojavk se v notranjem prometu naše države odda na leto skoro 200 milijonov, v enem tednu torej okrog 4 milijone, tako da bo društvo od prodaje znamk, če promet ne bo nazadoval, dobilo okrog 2 milijona Din. Na železnicah in ladjah pa potuje letno okrog 42 milijonov potnikov, na teden torej nad 800 tisoč. Ce računamo, da bo pristojbina znašala povprečno l dinar na osebo, bo znašal izkupiček za društvo 800.000 Din. Ce upoštevamo še pristojbino od vstopnic na zabavne prireditve bodo skupni dohodki društva v tem tednu prekoračili S milijone dinarjev.
= Cene zlata. Zaradi izvozne kampanje se dinar sedaj drž.j čvrsto in so zaradi tega pri nas tudi cene zlatu nekoliko slabe j še. Kakor poročajo iz Zagreba stane sedaj 22 karatno zlato za zobozdravnike 47.70 Din za gram, dočim je pred meseci notiralo 51.3>-52 Din. Prav tako je nekoli-<o popustil aiijo za zlatnike, tako da sta-•iejo sedaj napoleondorj 300—310 Din, do-i:rri so se še v marcu prodajali po 350 Din.
Kakor je podoba se tesavrirano zlato pojavlja zopet na trgu. Da ne bi sedaj odteklo v inozemstvo, so carinska oblastva dobila nalog, naj pazijo, da se zlato ne bi izti-hotapilo. Seveda bi bilo potrebno, da bi Narodna banka ali pa finančno ministrstvo odkupili zlato, ki prihaja na trg, in sicer po dnevnih cenah (kakor v mnogih drugih državah, ker je le tako mogoče to privatno zlato ohraniti v korist domači valuti.
= Pred ustanovitvijo velikega filmskega podjetja v Jugoslaviji. Po številnih neuspelih poizkusih za ustanovitev domače filmske industrije, ki so se skoro vsi končali z neuspehom, se sedaj v Beogradu snuje novo veliko filmsko podjetje, fcj bo po tamoš-njih informacijah imelo 12 milijonov francoskih frankov kapitala (35 milij. Din). Podjetje, za katerim bo stala močna francoska finančna skupina, bo v prvi vrstj proizvajala kulturne filme. Produkcija takih filmov je tudi eden od pogojev za koncesijo.
= Preferenca za avstrijski les v Franciji odklonjena. Kakor poročajo fz Pariza, je francoski senat ponovno odklonil odobritev lani v decembru med Avstrijo in Francijo sklenjenega sporazuma, po ka*e rem naj bi Francija priznala Avstriji ni uvoz lesa preferenčno carino, ki bi vehala izključno le za avstrijski 1<*
n Trgovinski sporazum s Nemčijo. V včerajšnjem članku pod gornjim naslovom čitaj v predzadnjem odstavku, da kontingent od 120 vagonov jajc ni neugoden (ne pa ni ugoden).
= Dobave. Gradbeni oddelek direkciie državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 12.186 m« hrastovega lesa. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg masti za parkete. 200 zavitkov žice za čiščenje parket in 50 ton gline. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. t- m. ponidbe glede dobave d*-lov za signalne zastave.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Zagreb, 14. septembra Ministrstvo socialne politike je odobrilo, da izseljenski komisarijat v Zagrebu opusti dosedanjo namero zgraditve skupnega doma z Borzo dela in Delavsko zbornico ter da se vseli v dom Narodne zaščite. Za zgradbo tega doma je izseljenski fond prispeval okrog en milijon dinarjev in je nastanitev izseljenskega komisa-rijata v domu Narodne zaščite tudi zaradi tega ugodna, ker bo lahko izseljenški fond ostali svoj kapital uporabil v druge namene, med temi tudi za ureditev doma za stare in onemogle izseljence v Jelši. Prostori v domu Narodne zaščite »o za izseljenski komisarijat zelo pripravni, ker so zvezani med seboj, da bodo lahko najboljše odgovarjali zahtevam službe. Dom Narodne zaščite je na vogalu Branimiro-ve in Palmotičeve ulice v neposredni bližini glavnega kolodvora, kjer so razne izseljenske agencije in tudi prenočišča za izseljence. Prej so morali izseljenci iskati izseljenski komisarijat po Zagrebu ter so hodili peš s prtljago celo v gornji del mesta. Sedaj pa bodo uradniki izseljenskega komisarijata v najožjih stikih z izseljenci, ki odpotujejo in tudi z onimi, ki se vračajo. Dosedanje prostore izseljenskega komisarijata bo uporabila banska uprava. Poslopje Narodne zaščite je tako veliko, da se bodo v njem sčasom lahko nastanile še druge ustanove, lei so v zvezi z izseljenci. V novih prostorih se bo lahko posvetila večja pozornost ureditvi katastra naših naselbin in izseljenskemu muzeju. Dobro bi bilo, če bi se v istem poslopju nastanila tudi zveza izseljenskih organizacij, da bi bila tako vsa skrb za naše izseljence najboljše koncentrirana
Zveza izseljenskih organizacij Ima mnogo članov, ki so ostali izseljenci, dasirav-no so se že vrnili v domovino. V inozemstvu imajo še vedno nekaj prsmoženia in se tja tudi vračajo za daljšo ali za krajšo dobo. Tako n. pr. se je predsednik izseljenske organizacije v Splitu, Ivo Tadič po nekaj letnem bivanju v domovini vrnil v Južno Ameriko in pride sedaj spet na obisk v staro domovino. Ta naš ugledni izseljenec ni teoretik, temveč zelo praktičen in posloven človek, ki daje našim izseljenskim organizacijam vedno najboljše nasvete.
Svetovna gospodarska kriza je zaustavila izseljevanje v prekooceanske dežele. Napram preteklemu letu se je izseljevani«
zmanjšalo za 24 odstotkov in to zlasti za Severno Ameriko, kamor se je doslej selilo največ naših ljudL Lani se je iz Severne Amerike vrnilo več naših roiakov. kakor pa jih je tja odpotovalo. V Avstralijo pa je lani odpotovalo 33 oseb več. kakor prejšnje leto. V Francijo je odšlo okrog 200 izseljencev več kakor v prei-iniem letu in vsi ti izseljenci so kmečki delavci. Ti delavci se bodo vrnili enkrat domov iz napredne Francije kot kvalificirani poljedelci, ki bodo v domovini delovali kot pionirji ne samo v poljedelski stroki, temveč tudi pri socialnem in higienskem napredku naših vasi, kar bo v veliki meri zmanjšalo in preprečilo beganje iz vasi v mesta, ki doslej v toliki meri zvišuje brezposelnost v mestih
V	primer, koliko privlačnost ima severna Amerika za ves svet, naj služi dejstvo, da se vkljub veliki krizi in skrbnemu za-straženju mej v Zedinjene države še vedno na skrivaj vrine mnogo priseljencev. Po podatkih ameriške statistike se je lani vrinilo v Unijo okrog 750.000 priseljencev iz raznih krajev. Izseljenci so začeli v zadnjem času mnogo misliti tudi na Pa-raguay, ki prej ni bil posebna atrakcija za izseljence. Pod vodstvom Andreia Thallerja, Tirolca in bivšega avstrijskega ministra za kmetijstvo se odpravlja v Pa-raguay v teh dneh okrog 75 avstrijskih družin in so na to izseljevanje postali pozorni tudi naši ljudje.
V	tujini imamo nad 1 milijon roiakov in je v nekaterih naših pokrajinah le malo rodbin, ki ne bi imele kakega člana v tujem svetu. Zaradi tolikega števila imajo naši konzulati in vse izseljenske oblasti doma važno nalogo, da se brigajo za naš svet, ki se je razkropil po tujini. V zadnjih dneh so se nekatera podporna društva naših rojakov v Severni Ameriki odločila da bodo na svoje stroške poslala neka! tvoje mladine na študije v staro domovino. Naše izseljenske oblasti in organizacije morajo z vsemi sredstvi podpirati vsak pokret, ki stremi za tem, da se mladina naših izseljencev ne bi popolnoma odtujila svojemu narodu. Mnogo dela pa imajo naše izseljenske oblasti tudi pri tem. da se brigajo za premoženje, ki so si ga naši rojaki pridobili v tujini. Zaradi krize in posebnih mednarodnih omejitev denarnega prometa naš rojaki brez pomoči ne morejo razpolagati s sVojim premoženjem, kadar se začasno ali pa za stalno selijo v svok) staro domovino.
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Ga jeva ulica št. SL Telefon 78-35
Zajamčeno «*• »ob« po 95 do 86 Di«. Pi^ obratna domači kuhinja. Ixbr»aa u»™ rta«. Ve« m
h!ad«n Trt. Pri bivanj« preko 24 ar 15% popuata. Priporom m lastnik PJURO PAJ1C._881-«
NAJVEČJA UGODNOST
Je osvežitev 8 kopeljo, kateri ste dodali naravno sol za kopeli: Isla Koniferen kopalno sol ali Isla Chypre kopalno sol. Dodatek teh soli da vodi za kopanje ln pranje posebne dobre lastnosti, da osvežuje in krep-ča mišice in živce ter dobro učinkuje na kožo in na splošni občutek Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
neka senca, od katere je vel ledeni mraz in šele potem je vse utihnilo.
Podobno pripoveduje posestnica, ki ima svojo hišo poleg vrta, na katerem je pobesneli Mihajlo izvršil umore. Vsi vaščani so strašno razburjeni, dogajajo pa se tudi primeri, da nenadoma pogine kako živinče. Nekatere take primere so skušali živinozdravniki, ki so jih poslale tja oblasti, razjasniti s popolnoma naravnimi vzroki, a si prestrašeno ljudstvo nikakor ne da vzeti trdnega prepričanja o »povampir-jenem« morilcu in samomorilcu. Mihajlo-va hiša, ki je po zločinu ostala brez lastnika, je prišla na dražbo, a je nihče noče kupiti. Tudi neki oddaljeni sorodniki samomorilca in njegove umorjene žene nočejo ničesar slišati o kaki dediščini. Ce ne bi bila v vasi stalna orožniška straža, bi vaščani že davno zažgali zapuščeno domačijo, grob morilca in samomorilca j«a bi razkopali, ali pa vanj zabili »globov ko-lec« po pravilih starodavnega praznoverja o vampirjih.
Živahno posestno gibanje
Ljubljana, 14. septembra
Po zaznambah zemljiške knjige sreskega sodišča in drugih podatkih je hilo avgusta prav živahno posestno gibanje. Mnogi nalagajo svoje prihranke in gotovino v zemljišča, zlasti živahne so špekulacije z zemljišči v okolici, tako na Viču, v Zgornji Šiški in drugih. bližnjih naseljih, kjer grade mali ljudje svoja domovanja. V okolici je bilo avgusta sklenjenih 50 kupnih pogodb za celotno vrednost 1,520.306 Din. Najvišja kupnina je znašala 345.000 Din. Konzum.no društvo za Slovenijo je za ta denar prodalo Antonu Mikliču iz Ljubljane, stanuj očemu v Rožni ulici, hišo na Tržaški cesti. V Ljubljani je bilo manj kupnih pogodb, namreč samo 16, toda dosegle so prav velike vsote, celotno 2,820.970 Din, tako da je bilo v mestu in okolici investirano v zemljišča 4,341.276 Din. Industrijec Ivan Avsenik je kupil vilo št 17 v Knaflje-vi ulici za 635.000 Din. Hišo št. 18 v Her-bersteinovi ulici je kupil za 260.000 Din Josip Tavčar, stanujoč v Mavrerjevi ulici. Hišo št. 36 na Miklošičevi cesti poleg palače Pokojninskega zavoda pa je kupil g. dr. Fran VVindischer za 1,325.000 Din. Zadnje dni je neka železničarska zadruga kupila hotel Tratnik za 1,700.000 Din.
strašnega zločina
Prebivalci vasi Paljuve so prepričani, da se je »povampiril« kmet Mihajlo, ki je zagrešil pet umorov bi izvršil samomor
Beograd, 14. septembra. Po mnogih vaseh našega juga strašijo
»vampirji«, ki so nagnali staro in mlado v največji strah, najhujše pa je sedaj v vasi Paljuvi. Tam je pred 4 meseci mladi kmet Mihajlo Prodanovič, kakor smo tedaj obširno poročali, ubil svojo bivšo ljubico Mitro, njeno mater, taščo, neko malo dekletce in svojo ženo ter naposled izvršil samomor. Ta besni zločinec se je po trdnem prepričanju vaščanov »povampiril« in fie sedaj mnogim prikazuje ponoči. Vsako srečanje z »vampirjem« je v zvezi s kako hudo nesrečo in škodo.
Mihajlova prva žrtev, nesrečna Mitra je bila poročena z mladim, bolehnim kmetom Dragičem Milosavljevičem. Ta je prvi srečal »vampirja« ter potem takoj zapustil svojo hišo in se z živino vred preselil k nekemu svojemu sorodniku Dragič je o vampir i u pripovedoval takole: _ Nisem mogel živeti v svoji hiši. Vsa-
ko noč sem umiral od strahu. Ze zgodaj zvečer je začelo po hiši ropotati, trkalo je na okna in na vrata. Culi so se tudi neki divji glasovi. Vampir me je nekajkrat napadel tudi v postelji. Tiščal me je za vrat in suval me je v prsa. Prepričan sem, da ie to grešni duh Mihajlov. Pred njim nimam miru tudi v novem bivališču. Zadnjič sem našel nekaj svoje živine zadavljene v hlevu, dočim je bila sorodnikova živina nepoškodovana.
Neki sosed pa se je z vampirjem srečal na cesti, ko se je iz Uba vračal proti domu. Za seboj je slišal korake in ko je obstal ter se oziral, je vse utihnilo in nikogar ni bilo videti. Ko je šel naprej, pa Je slišal korake vštric sebe. Ko je tekel, je tekel z njim tudi nevidni duh. In nekajkrat je občutil dotik njegove ledeno-mrzle roke. Ko je pritekel domov, je bil »vampir« že v hiši. Loputal je z okni in vrat-mi, naposled pa je hušnila mimo kmeta
Zakaj je bil ustreljen Pavel Poton
Komenda, 13. septembra. Pavel Poton, o katerega tragični smrti smo poročali, je popolnoma zašel na neprava pota. Čeprav je bil star šele 23 let, je imel že toliko grehov na vesti, da se je lahko kosal z vsemi profesionalnimi tatovi kamniškega okraja. Doma je bil v Cerkljah in \ komendski okolici so mu splošno rekli, da je največji tat v banovini. Pred kratkim je pobegnil iz mariborske kaznilnice in od takrat so ga zastonj iskali. Znal se je tako dobro skrivati, da oblasti niso mogle odkriti kraja njegovega bivanja. Te dni pa se je le ujel v past, kf Je postala zanj usodna.
V ponedeljek zvečer je nekdo še o belem dnevu med 18. in 19. uro vlomil pri Sedlarju v vasi Breg pri Komendi. Prebrskal je hišo, v kateri nobenega ni bilo doma, in si je nabral precej stvari, katere bi lahko uporabiL Tatvino so takoj naznanili na orožniško postajo v Vodice. Orož niki so še isti večer prišli poizvedovat po storilcu, pri tem pa so popolnoma po naključju odkrili skrivališče Pavla Potona, katerega so že dolgo iskali. Ko so ga orožniki pozvali, naj se jim poda, je pričel streljati z revolverjem na nje. »Največji tat« je bil za take prilike vedno dobro pripravljen in ni bil nikoli brez orožja. Ko so ga orožniki slednjič vendarle do-bUi v roke, je napravil skesan obraz in zatrjeval, da ni streljal na orožnike, pač pa da se je hotel sam ustreliti Hlinil je, da je težko ranjen in se delal, kakor da ne more napraviti niti koraka več naprej. Naenkrat pa se je vzpel in skočil kakor zajec preko ceste in jo udri čez drn in s trn. Orožnika sta ga trikrat pozvala, naj se ustavi. Ker se ni zmenil za poziv, sta streljala za njim. Dve krogli sta bežečega zadeli v trebuh in se je na mestu zgrudil. Takoj so ga dali prepeljati v bolnišnico, vendar pa je bila vsaka pomoč zastonj in Poton je že dopoldne podlegel poškodb bam.	-----
Zanimiva prazgodovinska naselbina
Bihač, 14. septembra. Vsako leto, kadar upade voda reke Une, se opazijo v njenem rokavu blizu vasi Rip-ča, 12 km vzhodno od Bihača, leseni stebri in koli, ki so ostanki predzgodovmske naselbine. Ta zanimiva naselbina je bila po naključju odkrita že leta 1890. in je njeno odkritje vzbudilo tedaj splošno pozornost Kmalu pa so ljudje na vse to pozabili in tudi pred 40 leti učenjaki, ki so prihiteli od raznih strani v zapuščeno vas, niso dovolj izkoristili arheološko tako važnega najdišča. Samo znanstveniki in oni in-teligenti, ki se zanimajo za stare glasnike in poročila muzeja za Bosno in Hercegovino, še vedo kaj več o tej predzgodovinski naselbini.
Ta naselbina na kolih je posebno važna zaradi tega. ker je med redkimi svoje vrste preživela več dob. Njena ustanovitev pade v dobo brona in so iz te dobe že pred 40 leti našli raznovrstno orodj« orožje. Odkrili pa so tudi bronast rim*»i a tež od 327 gramov, kar točno odgovarja rimski libri. Našli pa so tudi razne železne predmete in se da iz tega sklepati, da je naselbina preživela bronasto in latinsko dobo ter se ohranila tudi še v železni dobi. Preživela je torej tudi boje med Rimljani in Iliri.

Iz življenja in sveta
7. jesenskih manevrov Sranooske vojske
Tanki prodirajo v napadalni formaciji
Grozote bodoče vojne
Kaj pravijo najznamenitejši vojaški strokovnjaki — Pehota in konjenica: zastarelo orožje! — Odločitev bo v zraku — Plini in bombe — Nevidna letala
Pod naslovom »Obraz bodoče vojne« je izšla v Londonu knjiga, ki je svoje prispevke zanjo, na poziv založništva, dalo 18 uglednih vojaških in kemičnih strokovnjakov raznih dežel. Izdajatelj je še pose-be zahteval, naj mu ti strokovnjaki poda-do samo znanstveno stvarno, po nobeni fantastičnosti skvarjeno sliko bodoče vojne. Čujmo, kakšno mnenje imajo torej tt strokovnjaki o grozotah te vojne.
Tehnika, ki je zrevolucioniraia gospodarsko življenje, pravi angleški general Fuller, je preobrnila metode vojskovanja.
Pehota, ki je bila nekoč odočilni činitelj na vojnem polju, ne bo imela v bodoči vojni nobene vloge. Vojna se bo kakoT gospodarstvo popolnoma motorizirala in zmeha-nizirala in pehota bo v njej igrala vlogo nekoč tudi slavnega, a danes povsem zastarelega orožja — konjenice. Motorizirane čete bodo odločale, pešci, ki jih v mirnem času vežbajo v dolgih pohodih s težkimi bremeni na hrbtu, ne bodo za nič drugega pripravni, nego da jih bodo tanki uničevali. Tanki proti pešcem — to ni nobena voina več, temveč navadno klanje.
Angleški major Bratt je mnenja da
se bodoča vojna ne bo odločala več niti na zemlji, niti na vodi, temveč v zraka.
Zmagal bo tisti, ki bo ▼ maku bolje opremljen in ki bo znal svoje zračne sile
Obletnica zmage ob Marni
Po vsej Franciji so slovesno praznovali 19. obletnico zmage ob MarnL Med velikimi svečanostmi v Meauxn je položil minister za pokojnine M i e 11 e t venec na spomenik padlim za svobodo
izkoristiti do konca. Železnice v motorizirani vojni ne bodo imele nobenega pomena več kot prevozno sredstvo, po drugi strani pa ne bo mogla nobena, še tako mogočna in artiljerijsko še tako močno opremljena kopna vojska preprečiti sovražnim zračnim brodovjem vdora v hranjeno ozemlje. Napadalec se predvidoma za te čete sploh ne bo b-igal in bo vršil svoje uničujoče delo t zaledju, nad tovarnami, rudniki, mlini, civilnim prebivalstvom, nad katerim bo sejal paniko in s tem pogoje za kapitulacijo. V bodoči vojni žrtve ne bodo padale več v takšni meri na fronti, temveč v ozemljih, ki jih do danes sploh nismo šteli v vojni pas.
Švicarska kemičarka dr. G. Woker poroča o bakteriološki in kemični vojni.
Plin bo Imel v bodoči vojni vse
strašnejšo vlogo nego v preteklosti
Letalstvo bo uporabljalo tudi zažigalne bombe, katerih učineK si lajik niti predstavljati ne more. Neke vrste teh bomb tehtajo n. pr. samo kilogram, a čim se dotaknejo strehe ali tal, se segrejejo na 3000 stop., raztopijo in zlijejo kot žareč tok od nadstropja do nadstropja, vžigajoč vse, kar se zažgati da. Težje bombe prederejo globoko v tla in se spremenijo tam v ognjišča, kakor da bi zemlja sama gorela. Te bombe bodo zažigale podtalne prostore, vodovodne, električne in plinske napeljave. Nekoliko letal s takšnimi bombami in največje mesto se ▼ kratkem spremeni v ognjeno morje. Nov tip eksplozivnih bomb so tako zvane »berlinske bombe«, ki uničujejo na 800 do 1000 m okrog mesta eksplozije vsako živo stvar.
General Grovres pravi, da bo nasproti zračnim napadom v bodoči vojni vsaka obramba Se tako velikih mest odveč, kajti nove bombe so tako močne, da raztreščijo tudi najtrdnejše in najbolj bistroumno zgrajene obrambne in zaščitne naprave.
V nekoliko trenutkih bodo gorele
cele ceste.
tkrrt plini so tako strašni, da jih ni niti primerjati s plini zadnje vojne. Danes poznamo pline, ki se jih more človek zavesti šele v trenutku, preden ga ubijejo. »Zeleni plin« ima to lastnost, da vsrkajo pljuča pod njegovim vplivom vso sokrvco vase. tako da se človek dobesedno utopi in zaduši v lastni krvi. Growes omenja nadalje, da imamo danes že tako umno pobarvana letala, da jih ni mogoče odkriti niti z najmočnejšimi žarometi.
Francoski profesor Langevin pravi, da zadostuje 100 letal popolnoma za uničenje tako velikega mesta, kakršno je Pariz, v kratkem času. Nemški general Altrock je istega mnenja in dodaja, da bo iztrebljenje civilnega prebivalstva eden izmed glavnih namenov bodoče vojne, dočim bo prava fronta uživala precejšen mir.
PRISTOPAJTE K AEROKLUBU
Čudni poklici moderne ženske
IVh deset mladih dam nastopa ta čas v Švici na javnih rokoborskih večerih. Nežni spol hoče na vse načine dokazati, da v ničemer ne zaostaja za močnejšim spolom, da-li pa je baš ta način primeren za dokazovanje njegove enakopravnosti, to je
drugo vprašanje
Nemčija se pripravlja na vojno
Detet strelov n« sekundo
»Wiener Allgemein« Zeitung« poroča, da izdelujejo v Porenski kovinski tvornici v serijah novo strojno puško modela »Stange S II, 206«. Ta mitraljeza ima po dosedanjih poročilih strahovit učinek. Puško fabricirajo v največji tajnosti in skrivajo to ne le pred inozemstvom, ampak tudi pred domačim prebivalstvom.
Strojnica je izum avstrijskega inženjerja Stangej«, ki je prodal svoj patent Porenski kovinarski tvornici. Strel te puške nese v daljavo 2000 m, brzi z brzino 740 m v sekundi, v minuti pa odda ta mitraljeza lahko 600 strelov. Kljub vsemu temu tehta Stangejeva strojnica samo 8.5 kg.
Šolske naloge v »tretjem carstvn«
Dober vpogled v šolski obrat hltlerjev-ske Nemčije daje med drugim neki novi načrt za naloge v srednjih šolah. V nižjih razredih zadostujejo običajni sestavki o pomladi in sprehodih po gozdu, v višjih razredih pa postavljajo dijaka pred »problemski sestavek«.
Naslovi teh sestavkov nam kažejo, kako prijpravijajo hitlerjevske srednje šole mladega človeka za »življenje«. Tu najdemo med drugim naslednje teme, o katerih naj razpravlja mladi mož ali mlado dekle; Ali je smatrati pripadnost h kakšni levičarski stranki za znamenje nezadostne domovinske ljubezni ? Ali more biti aristokrat republikanec? Ali Je smatrati pripadnost k desničarski stranki za znamenje narodne zavednosti ? Ali je ceniti politični umor drugače nego kakšen drug umor? Alii je bogastvo nepravičnost? Ali eksistira upravičen luksus? Ali more obisk v tovarni obogateti naše znanje o usodi delavca? Itd.
Majhen nesporazum, majhno upoštevanje zdravega čuta pravičnosti in pameti, pa se mlademu človeku lahko pripeti, da zleti s šolske klopi v — koncentracijsko taborišče...
Ena izmed mnogih berlinskih varnostnih kleti pred zračnimi napadi s strojem za čiščenje po strupenih plinih skvarjenega zraka. (Pravkar izišla številka tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje zanimiv članek s slikami »Obramba pred zračnimi napadi«)
Skok iz višine 3200 m
Angieški letalski poročnik Staniland, eden izmed najbolj znanih angleških letalcev, je izgubil te dni .pri nekem letalskem poletu nad Middlessexom v višini 3200 m oblast nad svojim aparatom. Od-skočil pa je pravočasno s padalom in je pristal nepoškodovan, dočim se je letalo raztreščilo.
Po poročilih londonskih listov je šlo za poskusno vožnjo z novovrstnim letalom, o katerega konstrukciji nočejo nič podrobnega povedati. Vsekako se ni prav obneslo.
PRAVKAR JE IZŠLA
NOVA ŠTEVILKA -
ilustrirane tedenske revije
»ŽIVLJENJE
SVET41
IN
T
z naslednjo vsebino:
Naslovna slika: J o s. Kladnik: »BELE ROŽE« (lesorez)
TEHNIČNE MOJSTROVINE V ČLOVEŠKEM TELESU (s slikami) OBRAMBA PRED ZRAČNIMI NAPADI (s slikami) Dr. A. Debel j a k:
V novi NOVI (s slikami) Marijana željeznova-Kokalj: 12 »MINIATUR«
NARAVNI ZVOČNI POSNETKI (s sliko)
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančič:
ZAPISKI BORISA MOLANA (roman)
PREDOR POD GIBRALTARJEM
(s slikami) ZAKAJ NI MODRIH VRTNIC? NOVAJA ASKANIJA
(Narodni park na Ruskem) Frank Buck:
DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) ČLOVEK IN DOM
(Slike v našem stanovanju) ZA MISLECE GLAVE ŠAH
ALI ŽE VESTE
USPEHI RACIONALIZACIJE
IZ ZGODOVINE PLESA
ANEKDOTE
HUMOR (Adamson)
Zvezek vsebnje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik.
»ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ni. 5.
Assolant in Lefevre hočeta prekositi Codosov In
Rossijev rekord!
Od leve proti desni: stromitelj Jean, letalca Assolant in Lefčvre ter mehanik Laversln na letališču Le Bourget pred startom za Oran, kjer naj bi bilo izhodišče novega
velikega poleta
Kaj pravi proiesor Voronov
o svojem delu, o pomlajevalnih operacijah in o pomlajenih ženskah
Na Dunaju se mudi ta čas prof. Sergej Voronov, menda najpopularnejši zdravnik na svetu. Njegov poset so seveda takoj izkoristili časnikarji, da se malo porazgovore z njim.
»■S problemom staranja in starosti se bavi človeštvo že od vseh svojih početkov,« je začel Voronov svoj odgovor na njihova vprašanja. »V prejšnjih stoletjih, ko se je živelo bolj nekomplicirano kakor danes, tudi vprašanje starosti ni bilo morda tako važno. V današnjem času, ko je toliko zanimivih dogodkov, pa hoče poedinec še v osiveli dobi sodelovati ob dogodkih. Ker prenehajo človeku v tej dobi najvažnejše funkcije in nima več dosti od življenja, sem prišel na idejo, da starim ljudem vrnem mlade moči.«
Kdaj je prišel prvič na to idejo?
Na to je odgovoril, da je dospel kot 17-letni mladenič iz Moskve v Pariz in tu študiral medicino ter se specializiral za kirurga. Kot mlad operater je bil potem pred leti pozvan h kedivu Abasu Hilmiju v Kairo. Tu je imel priliko spoznati evnuhe. Ti možje s svojo duševno nedozorelostjo in manjvrednostjo, zamaščenostjo, popolno življenjsko nesposobnostjo m razmeroma zgodnjo umrljivostjo (živijo kakšnih 50 let) so mu pokazali, kako propada človek brez življenjsko važnih žlez. Po teh opazovanjih je prišel do sklepa, da bi starim individuom vcepljal žleze mladih ljudi in jim življenje podaljšal. Prve zadevne poskuse je izvršil na živalih in uspeh je bil izvrsten.
Tragedija v vili ^Sončnica"
Mati umorila sina iz sočutja
T malem mestu Toulacu na nabrežju Oceana se je odigrala tragedija, kakršno je moglo zasnovati in izvesti samo življenje. Neka mati je ustrelila svojega sina s samokresom, ker ni mogla več gledati njegovega trpljenja. Po umoru je mati izginila. Vse kaže, da je skočila v morje in utonila.
Prebivalcem v okolici vlile »Sončnice« se je zdelo sumljivo, da se vrata in okna v ▼Si več dni ne odpirajo in zapirajo. Po dvdi dneh so
obvestili poBdJo, ki J* priffla ▼ stanovanje po lestvi, ki «fca Je dre detektiva prislonila k zidu.
Ko sta stopila v vilo skozi okno, se jima je nudil nenavaden priaor. Bila sta ▼ črno drapirani sobi, ki je spominjala na mrtva-Ski oder. Ko sta prižgala luč, pa sta se močno prestrašila. Sredi sobe je stal katafolk,
na njem pa Je ležalo truplo mladega mo-Ikega, ki mu Je boleaen izgrebla v otoras globoke brazde.
Zdravniška preiskava je ugotovBa, da > mož mrtev. Mrlič je bil oblečen v smo-king, mrtvaški oder pa je bil okrašen z venci. Na desni in levi strani katafalka sta bili pritrjeni dve električni žarnici, ki sta metali, kadar so prižgali električno luč, jarko svetlobo na mrliča. Vzdušje v sobi je napolnjevalo človeka z grozo.
Agenta sta naglo preiskala vilo, da U našla sledove zločina. Toda poslopje Je bilo prazno.
Nikjer ni bilo žive duše. Zato so zdravniki v začetku domnevali, da je moški izvršil samomor. To domnevo pa Je poznejša preiskava ovrgla. Vse Je
kazalo, da je smrt nastopila zaradi ustreli t ve, a kdo je bil, ki je sprožil samokres, ni bilo mogoče dognati.
Ker je bilo skoraj izključeno, da bi se bil mogel mrlič s takšno rano, kakor je zevala na pokojniku, privleči do mrtvaškega odra in leči v krsto, so začeli iskati ključ tragedije po drugi poti.
Policijski ravnatelj je medtem prejel pismo,
oddano Se pred dvema dnevoma, ki pa je iz neznanih vzrokov zakasnelo. Pismo Je pojasnilo smrt mladega moža. Neka ženska Je sporočila policiji, da Je bila ona, ki je pretrgala nit življenja moškemu. In sicer iz sočutja.
Po tem odkritju Je začela policija iskati dalje ta je dognala, da je pred nedavnim čajjom prišla v Toulac gospa Graviera s svojim sinom. Bila je nekaj časa v Parizu, nato se je odpeljala na morje. Meški, ki je bil v spremstvu gospe, je bil mlajši sin gospe Gravier. Dama je najela vilo »Sončnico« in se Je s sinom vselila vanjo. Očitno je bila prepričana, da bo morje sinu vrnilo zdravje. Mesec dni se je mati trudila, da bd sinu pomagala do ozdravljenja. Po prehodnem izboljšanju se je sinova bolezen poslabšala. Mati je tedaj sklenila napraviti njegovemu življenju konec, da mu
prihrani muke. Napisala Je pismo na policijskega ravnatelja, nato pa je vzela strupen prašek, ga dala sinu. da je zaspal in v trdnem spanju ga je še ustrelila s samokresom v glavo. Po umoru 1e položila truplo na mrtvaški oder, ga okrasila s črnim suknom, sama pa vzela čoln, se odpeljala na svobodno morje ta tam skočila v valove.
Potem se je odločil za poskuse na ljudeh in si je v to svrho izbral spolne žleze šimpanzov. Uspehi so bili dobri, pri čemer je ugotovil, da morajo opice pripadati isti krvni skupini kakor človek. Najstarejša moška, ki sta se dala operirati po njegovi metodi, sta štela tedaj 83 let. Danes jih štejeta 92 in eden med njima, ugleden znanstvenik, se še danes bavi z najbolj zamotanimi problemi. Starost 100 let brez znakov senilnosti more človek po mnenju prof. Voronova doseči brez nadaljnjega. Po njegovi metodi so večinoma njegovi učenci — on samo malo operira — do danes pomladili vec nego 1200 moških in to z izvrstnim uspehom.
Pomlajevanje ženske po tej metodi so začeli prakticirati šele pred šestimi leti. Prvi primer je bil primeT neke 67 letne gospe, ki se ji je po operaciji vnria menstruacija. Tudi nadaljnji primeri so pokazali pravilnost njegove metode.
Ponesrečen rekordni polet
Poljska letalca Zevanevski in Filipovič, ki sta se podala na rekordni polet brez pristanka og Varšave do Krasnojarska z majhnim športnim letalom, sta po vesteh z Moskve padla v čeboksariju na tla. (Ceboksari leži kakšnih 600 km od Moskve ob Volgi.)
Polkovnik Filipcvič, šef poljskega civilnega letalstva se je utegnil rešiti s padalom, Zevanevski se je težko poškodoval.
ANEKDOTA
Bivši ravnatelj dunajske Državne opere Franz Schalk je poslušal nekoč skladbo mladega glasbenika v eni sprednjih lož velike koncertne dvorane. Naslonil je glavo na oba komolca in si je zakril oči z rokama. Tedajci je stopil k njemu komponist Bela Haas ter mu je zašepetal v uho: »G. ravnatelj, tako sedijo ljudje v secesiji, tukaj morate sedeti drugače!« Pri tem besedah mu je z obema rokama zamašil ušesa.
VSAK DAN ENA
»Kadar pride mož do tega, da mu gledajo kolena sk izi luknje, da ima strgano podlago in da visi na njegovi obleki le še nekaj gumbov, potem lahko stori le še dvoje: ali se oženi ali pa se loči!«
(SSndagnisse«)
ŠPORT
V nedeljo: ASK Primorje: sarajevska Slavija
Med športniki je veliko zanimanje za nastop našega ligaša, kinajdosedanjim uspehom izvojuje novo zmago. — Zanimive predtekme. — Sodnik Mika Popovic
iz Beograda
Sedem ligaških tekmovalcev se je že zvrstilo v letošnji veliki borbi za naslov državnega prvaka na igrišču Primorja in tisočem športnikov je gotovo še v živem spominu marsikatero srečanje, ko so bili prav proti koncu do sedanjega odmora priča lepili »'mag naše enajstorice nad ru-tiniranimi nasprotniki. Vtiski, ki jili odnašajo oduševljene množice z igrišča, kjer so bili v 90 minutah deležni nad vse dramatičnih borb, polnih neverjetno hitro se me-njajočik potez, ko je nad preizkušeno rutino, dovršeno tehniko in zvito taktiko nasprotnika slavila domača enajstorica Primorja lepo zmago, so pač najboljša propaganda za napredek našega nogometa, ki ga na tej poti spremljajo vedno večje množice vnetih prijateljev. Od tekme do tekme narašča zanimanje za lepe ligine borbe .tembolj v Ljubljani, kjer smo prav programa velikih tovrstnih priredi-
glede
tev tako skromni. Zato ni dvoma, da bo prvi nastop sarajevske Slavij« v Ljubljani
zbral prihodnjo nedeljo v impozantnem okviru krog zelene trate ob Tyrševi cesti ogromne množice športnikov iz Ljubljane in z dežele, da vidijo novo izpopolnjeno enajstorioo 'svojega ligaša pri delu, da ga £ številno navzočnostjo tat podajanjem podpro, da dajo dušika svojemu zadovoljstvu nad lepimi akcijami borečih se tekmovalcev. Prav je, da spoznamo dosedanje uspehe obeh nasprotnikov iz naslednjega skromnega pregleda (gornje številke pomenijo odigrane, dobljene, neodločene in izgubljene tekme, število danih ln prejetih golov, dobljene in izgubljene točke na domačih tleh, spodaj v istem redu stanje po tekmah, odigranih na tujih tleh, poleg končno stanje v istem vrstnem redu):
PRIMORJE
SLAVIJA S.
T S 3 1 18 : 11
6
9
2	0 4
3	15
12 17
18
18 4—8 21 7—11
5 3 5 30 : 29 13—13
5 1 1 3 9 : 15 3—7
14 4 2 8 26 : 36 10—18
Tablica nudi zaključek, da je Primorje v vsakem pogledu na boljšem.
Naš ligaš je s 13 odigranimi tekmami na osmem, Slavija s 14 tekmami na devetem mestu prvenstvene tabele. Medtem ko ima Primorje odigrati še tri tekme doma (s sarajevsko Slavijo, Jugoslavijo in Hajdukom), a zunaj štiri (z osij. Slavijo, BSK, Hašltom in Jugoslavijo) mora naš nedelj-s.ki gost po eni tekmi z osij. Slavijo na svojih tleh v nelahke posete še k nam, h Gradjanskemu tn Concordiji v Zagreb, Hajduku v Split in Jugoslaviji v Beograd. Od sedmih tekem na svojih tleh je naš ligaš izgubil samo eno tekmo, manj sreče je imela Slavija, ki je od devetih srečanj doma spravila samo 7 točk. Z uspehi izven doma sta si nedeljska tekmeca v nekakem ravnovesju. Zadnje čase se je Slavija predramila in je dosegla sicer manj izdatne zmage ko Primorje proti Gradjanskemu, Ha&ku in Vojvodini. V tem bi pač bilo slutiti precejšen opomin Primorju, da svojega gosta nikakor ne podcenjuje, saj je, kadar zaigra v svoji »formi«
Slavija prav nevaren nasprotnik, z izvrstno obrambo in hitro napadalno vrsto, ki je zabila svojim tekmecem razmeroma visoko število 26 golov. Slavija bo gotovo* zaigrala v iz.edno borbenem stilu, ki ji je prav izven doma prinesel marsikak lep uspeh, da omenimo samo visoko zmago 4:0 nad Slavijo v Osijeku. In ker je na dlani dojblvo, da mora Primorje po le-
pem novosadskem uspehu nezadržano naprej k novim zmagam, ne bo nedeljska atrakcija nič manj zanimiva ko vse velike borbe s katerih smo se vračali tolikanj zadovoljni Vera v preizkušene sposobnosti nove formacije domače enajstorice je velika do poslednjega moža pa naj vsak igrač na svojem mestu z discipliniranim, požrtvovalnim dedom, polnim borbene volje do zmage dokaže, da je naš ligaš prežet pravega športnega duha, s plemenitim, nesebičnim, * s celoto harmonično povezanim poletom posaditi uspehe slovenskega športa na enakovredno stopnjo z ostalimi velikimi športnimi žarišči Jugoslavije. V tem cilju na delo, velike množice športnikov in prijateljev bodo vedno z vami!
Za uvod h glavni tekmi, ki jo bo vodil že izza borbe z Gradjanskim znani beograjski sodnik Mika Popovič, je vodstvo Primorja določilo ob 13.35 tekmo med prvima moštvoma Primorja in Korotana z Rakovnika, ob 15. pa bo nekaka
revija najmlajših nogometašev, tekma med juniorji Korotana in drugo garnituro juniorjev Primorja. Primorje razpolaga s številno, izvrstno gardo bodočih »nogometnih zvezd« in je hvale vredno, da se nudi občinstvu prilika videti mlade talente na delu. — Da ne bo prevelikega navala pri blagajnah, se bodo dobile vstopnice za navadna stojišča in sedeže že prej pri tvrdki Baraga v nebotičniku.
Radio
Petek, 15. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12 45: Dnevne vesti. — 18: Čas, plošče, borza. —
19: Radio-orkester. — 20: Samoizobrazba in vzgoja. — 20-30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.20: Cas, poročila.
BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi. — 19: Orkestralen koncert- — 20.30: Prenos iz Zagreba. _ 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19.25: Koncert iz Brna. — 20-40: Večer orkestralne glasbe. — BRNO 19-25: Humor in groteska. — 2040: Prenos koncerta iz Prage — VARŠAVA 17.15: Pevski koncert. — 20: Simfoničen koncert. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 17-15: Popoldanski koncert. — 20-50: Dunajeik večer. _ 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20.50: Klavirski koncert. — Plesna glasba. — K0-NIGSBERG 18.25: Pevska ura- — 20.10: Koncert opernega orkestra. — 21.45: Literaren program. — Plošče. - M0HLACKER 20.05: Večer mešane plesne glasbe. — 21: Izžvižgane glasbene mojstrovine. — 20.40: Mešan program. - BUDIMPEŠTA 17: Lan-ka glasba. — 19.45: Hubayev spominski koncert. — 21.15: Lahka godba orkestra. — 22.25: Klaviraki koncert. — 23.05: Jazz- — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.15: Mešan glasbeni program. — 21.45: Veseloigra. _ 22.15: Lahka glasba.
PF£D*VEI1
TRIOlRON-Cm!
oftiLUvas/
Športni dan »Diska« v Domžalah
V nedeljo, 10. t. m. se je vršil v Domžalah športni dan »Diska«, ki je moralno izredno dobro uspel in, če upoštevamo sedanje čase, tudi gmotno dokaj dobro, saj se je nabralo na igrišču okoli 500 ljudi. V predtekmi sta se srečala kombinirano moštvo jZaloga« in rezerva »Diska«, kjer je Diskova rezerva v premočni igri zmagala zasluženo s 4:1.
Glavno zanimanje je bilo osredotočeno seveda na glavno tekmo med I. moštvom Primorja Iz Ljubljane in I. moštvom Diska. Tekma je nudila zelo dober nogomet, kakor ga v Domžalah letos še nismo videli. Dočim je Primorje prevladovalo v skupni igri ter imelo večjo tehnično izvežba-nost, so se pri Disku toliko bolj odlikovali posamezniki, tako da je bila tekma zelo izenačena. Rezultat tekme je bil 6:4 v korist Primorja. Zanimivo je, da je bilo stanje četrt ure pred koncem še 4:4. Šele v poslednjih minutah je prišla večja rutina gostov do veljave in so mogli tekmo z dvema goloma naskoka odločiti v svojo korist.
Pri domačih sta se posebno odlikovala leva zveza in vodja napada, ki sta svojemu moštvu pripomogla do tako lepega uspeha. Pri gostih je bil najboljši vratar Logar v golu, ki bi pa bil ob večji pazljivosti tretji gol lahko ubranil.
Z nastopom na športnem dinevu je Disk dokazal, da se tudi pri nas nogometni šport lepo razvija.
V nekaj vrstah. Protesta Jugoslavije In Vojvodine proti verifikaciji tekem s Ha-fekom sta bila pred JNS zavrnjena. Haško-ve zmage in točke so torej priznane; odločitev JNS je tudi po našem edino pravilna. — Naša reprezentanca proti Švici bo po vsej priliki nastopila v naslednji postavi: Spasld, dr. Ivkovič, Tošdč, Arseni-jiveč, Gayer, Marušič, Tirnanič, Marjano-vič, Kodrnja, Vujadinovič, Kokotovič. — Jutri in v nedeljo bo v Zagrebu drugi del tekmovanja za državno prvenstvo v lahki atletiki, na katerem startajo vsd atleti vseh znanih klubov, med njimi tudi ekipe Primorja ln Ilirije. — Nedeljske prvenstvene tekme sodijo: v Zagrebu Kap, v Splitu Foch, v Beogradu Vikar in v Ljubljani Popovič.
Nedeljski nogometni program v Olju je nekoliko Izpremenjen. v nedeljo ob 10.30 se bo pričela na nogometnem, igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki, ob 16. pa prva jesenska tekma za prvenstvo celjskega okrožja med SK Jugoslavijo in SK Šoštanjem.
Otvoritev jesenskega prvenstva na Rakeku. V nedeljo 17. t. m. bosta Javornik ln kranjski Korotan otvorila jesensko pod-savezno prvenstvo. Oba kluba sta se za start v podsavezu dobro pripravila in kolikor je mogoče Korotan iz Kranja boljše moštvo ,toliko je Javornik na boljšem zaradi tega, ker igra na lastnih tleh. Obeta se ostra in izenačena borba. — Tekma se prične ob 16.
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se: V nedeljo 17. t. m. na igrišču Primorje ob 16. Primorje : Slavija delegira OZDS pri JNS, za predtekmo ob 13.45 Primorje I. : Korotan I. g. Pfundner, za predtekmo ob 15. Primorje jun. n. : Korotan jun. g. Martelanc, v Novem mestu za kvalifikacijsko tekmo ob 15 30 g. Cimperman. na Rakeku za prvenstveno tekmo Javornik : Korotan. Kranj ob 16. g- Jordan, v Mariboru za prvenstveno tekmo Svoboda : Mura g. Bergant, na Jesenicah za poskusno tekmo ob 15.30 >Enakosti« g. Lukežič, v Celju za prvenstvene tekmo Jugoslavija :
Šoštanj g. Ochs, v Domžalah za prijateljsko tekmo Domžale : Reka g. Baltesar. Predsednik.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za liigino skupino. Pišek n. sigurno.
ŽSK Hermes (table-tenis sekcija). Obvezni redni trening se prične v petek dne 15. t. m. v klubski dvorani pri >Keršiču«. Vsi člani naj se sigurno udeležujejo rednih .treningov. Prav tam se sprejemajo in vpisujejo novi člani, ki jih veseii table-teniški siport.
SK Grafika: Igralci Trpin, Mekina, Ploh, Bežan, Strohmajer, Ustnik, Verčnik, Bončar, Katanič, Stupica, Potrato, štrukelj, Verbek, Korle, Frelih, Trobevšek, Burič, Bručan, šporn, Martinčič, Gantar, Muzlovič, Papler, se morajo javiti v soboto ob 16.30 na igrišču Primorja, da dvignejo opremo za nedeljske tekme. Postava moštev je razvidna v garderobi. Istočasno bo fotografiranje. V slabem vremenu naj se imenovani zglase prav takrat v klubski sobi Doma grafikov.
Občni zbor SK Slavije bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 20 v posebni sobi restavracije »Slon«. Odbor vabi članstvo k polnošte-vilni udeležbi.
§ k O I
Sokolska svečanost na Polšniku. Najmlajša sokolska edinica v Zasavju, sokolska četa na Polšniku, bo priredila svoj prvi javni nastop v nedeljo 24. t. m. Izleta se bodo udeležila vsa sokolska društva iz Zasavja.
Sokol I., Ljubljana — Tabor vabi svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo 17. t. m. spominske svečanosti 25 letnice septembrskih žrtev. V kroju ali civilu z znakom. Glede zbirališča opozarjamo na odredbe sokolske župe Ljubljana.
Sokolska četa na Turjaku bo pokazala moč in uspeh svojega razvoja v nedeljo ob 15. na Graščinskem travniku. Sodelovala bo godba iz Ribnice, prišli pa bodo v goste poleg sosednjih društev zlasti tudi Ljubljančani. Avtobus bo krenil od dolenjskega mosta ob 13.14.
Sobota, 16. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 19: Radio - orkester. — 20: Pregled zunanje - političnih dogodkov. — 20.30: Kuplete poje g.
Bajde__21-15: Radio - orkester. — 22: Cas
poročila, radio jazz.
BEOGRAD 17: Narodne pesmi. — 20: Orkestralen in klavirski koncert. — 21: Opera »Bajazzo« na ploščah. — 22.15: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19-30: Prenos spevoigre iz gledališča. — 22.15: Godba na pihala. - BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.35: Violinski in klavirski koncert — 20: Večer labke cdasbe. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.05: Zborovsko petje. — 18.15: Skladbe 0. Strauesa. — 20.30: Prenos Belli-nijeve opere >Pirat« iz Turina. — BERLIN 20.05: Zabaven program. — Plesna glasba. _ K0NIGSBERG 20.05: Prenos opere iz gledališča. — Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER: 20.05: Orkestralen koncert
_ 20 45: Zabaven program iz Monakovega.
- 22.45: Lahka godba. - BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 20: Operetni večer. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Koncert orkestra. — 20.45: Prenos opere »Pirati«	_
Iz življenja na dežel?
Iz Kamnika
ka_ Cerkveni koncert v Kamniku. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani kon-certlra v nedeljo dne 24. t aa. ob 16. v dekanijski cerkvi v Kamniku. Zbor bo izvajal vrsto osmero ln dvanajsteroglasnih zborov slavnega rojaka Jakoba Petelina. Gallusa. Na orglah sodeluje prof. Matija Tome, govor o Jakobu Petelinu Gallusu ima g. M. Jenko. Predprodaja vstopnic v Kamniku v trgovini Slatner na Glavnem trgu in v trafiki Vremšak na Sutni od ponedeljka dalje.
t— Volilni imeniki *a občinske volitve so s današnjim dnem razgrnjeni v občinski pisarni.	. . ,.
t— Ukinjena pasja zapora. Včeraj je bila ukinjena pasja zapora, ker se ni pojavil noben nov primer pasje stekline. To pot je šlo še razmeroma jako hitTO v primeri s prejšnjimi leti, ko je trajala zapora nad pol leta.
Iz Novega mesta
O_ Kino »Dom« v Sokolskem domu
predvaja danes ▼ petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 najlepšo zvočno opereto »Canči-na podveza«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Ptuja
J— Shod JNS bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 10. dopoldne v Narapljah. Poročel bo narodni poslanec g. Lovro Petovar.
j__ Pripravljalni odbor za proslavo sep-1 tembrskih dogodkov poziva vse dobavitelje, da predložijo račune v likvidacijo najpozneje do 20. t. m. Račune izplačuje po odobritvi pripravljalnega odbora tudi Mestna hranilnica v Ptuju.
j— Kreditna zadruga državnih uslužbencev je bila v Ptuju ustanovljena 5. t. m. Predsednik upravnega odbora je dr. Lipič Lovro, sodnik. Pristopilo je takoj lepo število članov. Nevezane vloge se bodo obrestovale s 5 odst, vezane s 5 in pol odst, posojila pa po 7 odst
j— Okreval je. Mestnemu blagajniku g. Vinku Rožmarinu, ki je po nesreči ležal pet dni v globoki nezavesti, se zdravje vrača ter je upati, da bo kmalu zdrav zapustil bolnico, v kateri je vzorna nega itak na najboljšem glasu. G. Rožmarin ni imel počene lobanje, kakor ie to neki list poročal.	.	.
j— Uničena domačija. Nedavno noč je začelo goreti na skednju posestnika Vaupo-tiča Jakoba v Jurovoih. Ker je bilo gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki le bilo sicer zidano in z opeko krito, pod eno streho, je ogenj obe poslopji uničil. Škode je 30.000 Din. Gotovo je zažgal ponoči kak popotnik s cigareto.
j— Ciganska armada. Včeraj so ptujski orožniki spremljali na 13 vozeh 85 mož broječo cigansko armado na mejo savske banovine pri Podlehniku. To so ruski cigani, ki so prišli k nam preko Maribora. *
KRŠKO. V nedeljo 17. t m. ob pol 15. prirede trboveljski slavčki za mladino vseh okoliških šol matinejo v dvorani g. Debelaka na Vidmu, ob 16. pa v Krškem v sokolski dvorani koncert za odrasle. Zbor, ki uživa po krasno uspeli turneji po Češkoslovaški in Avstriji že svetovni sloves, saj ga kritika postavlja nad dunajske »Sgnger-knaben«, bo izvajal svoj češkoslovaški spored. Za koncert vlada v Krškem, osobi-to tudi v okolici, veliko zanimanje. Vstopnice so v Engelsbergerjevi papirnici, kjer se dobijo tudi prav lični programi z besedilom pesmi. Obisk koncerta bo nudil zares umetniški užitek, razen tega pa bo po-magano z obilno udeležbo trboveljski deci.
VIC. Pravila za podružnico Branibor so odobrena. V kratkem bo ustanovni občni zbor, zato vabi podpisani v imenu pripravljalnega odbora vse nacionalno zavedne viške občane k pristopu. — Ivan Štru-ritek
Iz Zagorja
z— Rudarskim družinam. Socialni odsek celjske sokolske župe, ki ima namen v rudarskih revirjih preskrbeti razna učna mesta v obrti rudarskim otrokom, ima sedaj na razpolago 18 mest za razne poklice. Interesenti naj se zglase pri trgovcu g. Mr-nuhu.
z— Požar nad zagorsko postajo. V soboto zvečer okrog 21. ure je pogorela mala hišica vrh hriba nad zagorsko postajo. Plat zvona je prebivalstvo vznemiril, da je hitelo iz hiš. Gasilci in občinstvo je odšlo na kraj požara, a med tem je poslopje že pogorelo. V hiši je stanovala vdova Marija Zavbijeva, ki sama ne ve, kako je'požar nastal. Lastnik hiše je v Ameriki.
Iz Trbovelj
t_ Osobje poštne direkcije v Ljubljani je darovalo Poslovalnici za matere v Trbovljah vsoto 64o Din za najrevnejše rudarske otroke v Trbovljah. Znesek je osobje nabralo namesto venca ob priliki smrti g. Franca Tavzesai, notarja v Kranju, brata gospoda direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani. Prisrčna hvala! Manom umrlega svetal spomin, prizadetim iskreno so-žalje!
Obftins L>»b:j«n» Mestni pogrebni lavod
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak, stric in zet, gospod
Miroslav Sobic
poštni kontrolor
danes, dne 14. t. m., ob 4. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po kratkem trpljenju, v 51. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 16. septembra 1933, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 12, na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, dne 14. septembra 1933.
Žalujoča soproga ANGELA ln tašča ANA KLINEC ter ostalo sorodstvo.
REPERTOARNI NAČRT MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Dramski deL
Slovenska dela: Golouh: Od zore do mraka. Vombergar: Voda. Cankar: Hlapci ali Lepa Vida. Morebitne uspele noviteu:. — Srbohrvatska dela: Krleža: Gospod Glembajevi. Sremac-Kosar: Pop Cm m pop Spira. Feldman: Zajec. Nušič: Jw.er Dolar. — Češki deli: Čapek: RUR. Schenv pflugova: Okence. — Rusko delo: Tolsroj: Živi mrtvec ali Turgenjev: Nataša. — Ne-slovanska dela: Shakespeare: Hamlet Mo-liere: Tartuffe. Hoffmansthal: Slehernik. Conners: Roksi. Deval: Mademoiselle. Le-nornamand: Azija. Buš-Fekete: Trafika. Chiarelli: Maska in obraz. Lengyel: Antonija. _ Ljudske, otroške ter igre lažjega značaja.
Glasbeni del.
Zaje: Zrinjski. Donizetti: Marija, hči polka. Lowe-Jascha: Rože v snegu. Danilo Bučar: Študentje smo. Tijardovič: Mala Floramye. Kalman: Vijolica z Montmartra. Albini: Madame TrubadouT. Benatzkv: Trije mušketirji in eno Parmovo delo.
Iz mariborskega gledališča. Prijavite se za gledališki abonma! Za nizko vsoto, ki se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih (od 9 Din navzgor), dobite 12 dramskih in 8 glasbenih predstav. Letošnji repertoar je zelo pester. Obvezani so že sedaj številni odlični gostje, med drugimi pripravlja že za začetek sezije najboljši jugoslovenski režiser dr. Branko Gavella kot gost Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«. Abonma in abonma na bloke sprejema blagajna dnevno od 9. do pol 13. ter od
15.	do 17., ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. — Letos se uvede tudi stalni abonma »Četrtek«. Abonma se sprejema do 23. t. m., za dosedanje abonente ostanejo rezervirani lanski sedeži do sobote,
16.	t. m.
Prenehajte
s prepogostim pudranjem —
če želite
LEPO POLT
kelj, šolski upravitelj.__
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Začitek ob 20. Petek, 15.: Zaprto.
Sobota, 16.: V agoniji. Premiera. Izven. Nedelja, 17.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. Premiera. Izven.
Dr. Branko Gavella, brez dvoma eden naj-odličnejših jugoslovenskih režiserjev je na-študiral v naši drami hrvatsko dramo »V agoniji«, ki jo je spisal Miroslav Krleža. \ posameznih ulogah nastopijo ge- Mira Da-1 nilova in Nablocka ter gg. Sancin in Grego-rin. Letošnja uprizoritev Agonije v popolnoma novi zasedbi bo v soboto 16. t m. izven abonmaja.	_, _ . ..
V smislu določb zakona Rdečega križa kraljevine Jugoslavije mora gledališka uprava obdavčiti vsako vstopnico od predstav, ki se vrše od 17. do vključno 23. t. m. na korist Rdečega križa s 50 parami. O tem je upravi čast vljudno obvestiti p. n. občinstvo.
Gledališki abonma sa sezono 1933./34. se sprejema še nadalje v blagajni Narodnega gledališča v dramskem gledališču. Vsi štirje letošnji abonmaji dobijo predstave prihodnji teden od ponedeljka dalje.
Nobenem« aiožu ni prav, če se žena pred ▼ssiai pudra. Pa ne samo to, tudi strokovnjak! potrjujejo, da prepogosto pudranje škoduje koži. Po zaslugi iznajditeljske ide,e aa »tfdro^n padra ostane puder Tokalon oel® na mastni ko« »tiri krat tako dolgo, kakor vsaka druga vrsta pudra, ki ste jc doslej uporabljali. Puder je pripravljen na poseben tajnosten način, odpravlja pa sija. ter daje koži največjo nežnost in redko naravno lepoto. Puder Tokalon se pripoji licu in ostane na njem kljub potenju, vetru ali dežju. Poleg tega zožuje tudi razširjene znojuice. Karkoli delate, vedno ste lahko prapri&aai, da je puder Tokalon edini puder z« Hce, ki Vara daj* podnevi ali pa pn umetni svetlobi naravno polt divne lepote brst vsakega sijaja.
Tvrdka JANKO ČEŠNIK v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrla gospodična
PAVLAŽLEBNIK
blagajni čarka
Pokojni, ki je bila dolgo vrsto let zvesta in poštena sotrudnica, ohranimo trajen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1933.	10185
Za vedno je zatisnfla svoje trudne oči skrbna soproga in naša zlata mamica
IVANKA MROVLJE
Na njeni zadnji poti jo spremimo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti, šmartinska cesta st. 6.
Ljubljana, dne 15. septembra 1933.
FRANC, soprog; FRANJO, ANUŠKA in SLAVKO, otroci; VILMA roj. ŠTRUCELJ, L ID VINA roj. EILETZ, sinahi; inz. kapetanIVO BOŽIČ, zet; ELINOR, ROMAN, ZVEZDICA, DARIJAN. vnuka m
vnukinji.
J-	23
Jezero ljubezni
Romat)
»Oddajte, prosim, ta ček v bajiki.« S temi besedami je bila porinila predeni zalepljen ovoj. »Gotovo vam bo ljubše, da ne razpravljava o tej reči. Saj sem z ,Dijaško samopomoč.io' že vse uredila; treba je samo, da stopite v banko in dvignete denar.«
Da bi se ognila vsakega odgovora, mu je pri tem naglo podala roko in izginila v sosednjo sobo. Vroča hvaležnost je kipela v njem, ko je mislil na to. Ves mučni strah, ki ga je prej napadal v njeni navzočnosti, je bil minil — ostalo je bilo samo čuvstvo velike sreče.
Zdaj je imel denar, zakaj na tem koščku papirja je bil Ellenim podpis, strma, samovoljna pisava, ki mu je tako rekoč odpirala vrata. v veliko banko. Skoraj spoštljivo je podal gladkemu, neosebnemu gospodu za okencem izpolnjeni ček.
Nato je čakaje sede! na klopi in opazoval množico ljudi, ki so prihajali v banko in odhajali iz nje, dokler ni nekdo zaklical njegovega imena.. Zdrznil se je rz svojih misii in hitro stopil k okencu.
»KoKko dobite?«
»Tri tisoč dinarjev,« je odvrnil nekam zmedeno. Ali mu mar niso ver eli? A v tem je denar že zašumel pred njim: trije novi tisočaki.
Skrbno jih je spravil v listnico. Kdo ve, ali je kdo slutil, koliko mu je pomenilo teh tri tisoč dinarjev? Streho nad glavo, vsakdanji kruh in pred vsem tudi možnost, priskrbeti Vidi, tej ljubi, ubogi tovarišici, nekoliko olajšanja.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dtn 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi ogiasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
12. POGLAVJE
Na Bledu se je bila poletna sezona končala. Soparica pasjih dni je bil mahoma pretrgal dež, in za dežjem je bilo prišlo hladno vreme. Z vseh bregov je curljala voda, jesenske sape so brile s planin; gostje so drug za drugim pospravljali svoje kovčege in odhajali.
Jela Dobranova se po tistem izletu z Benedettijem v duši ni mogla več umiriti. Ta doživljaj ji je bil razburil dušo do vseh globin in izpremenil vse n':eno razmerje do njega. Zakaj odkar si je bil Benedetti popolnoma v svesti njene ljubezni, se je bil mahoma pokazal z druge, nelepe strani. Nikoli se Jeli ne bi bilo zdelo mogoče, da se utegne skrivati pod njegovo ljubeznivo vnanjostjo toliko s-i ro vos t i in brezčutnostii. Nobene ljubeče besede ni imel več zanio od tistega dne, nobenega milovanja. Da se ne mara javno smešfti kot zaljubljen ženin, Ji je osorno dejal, ko ga je hotela nekoč v hotelski veži pozdraviti s poljubom!
Najhujše je bilo to, da se ga je bila popolnoma oklenila in mu nerešljivo zapadla v last. Molče je trpela njegovo robatost in prenašala njegovo slabo voljo; trepetala je samo še pred tem, da ga ne bi popolnoma izgubila. —-
Danes je že delj ko uro koprnela pri popoldanskem čaju v »Astoriji«. Vse, kar je mogla doseči od njega, je bilo to, da sta kdaj pa kdaj pila čaj v kakem drugem hotelu, ne v »Splendidu«, kjer sta bila vsem na očeh. Mirno je čakala, kdaj pride.
In zdajci jo je prešinilo kakor električna iskra: prihajal je.
Bolestno se je nasmehnila. NikoH ni več našel prijaznega pozdrava zanjo. Oddal je natakarju naročilo in brez besede porinil svojo zlato cigaretnico pred Jelo. Niti to se mu ni zdelo potrebno, da bi ji dal ognja. Zakaj neki? Vse take drobne vljudnosti so bile zdaj popolnoma odveč. Hlastno je potegnil dim in ga živčno izpuhnii
oči vi dno se ogibaje njenega pogleda. Niti ogovoril je še ni bil.
Njen strah je postajal čedalje hujši. Čutila je, kako raste od nekod nekaj pretečega in se pomika proti njej.
»Kaj ti je?« je trudoma spravila iz sebe.
»Nič posebnega,« je ogibljivo dejal.
»Pač, skrivaš mi nekaj.«
Zlo voljno je mahnil z roko. »Velike poslovne skrbi imam. Odpo" to vabi moram. — Vedve se tako in tako tudi kmalu odpeljeta.«
Srce ji je kar zastalo.
»Pa prideš menda kmalu spet v Ljubljano?« Besede so se trgale iz nje kakor kosi živega mesa. »Saj si hotel govoriti s stricem Milanom, kaj ne da? — Cas bi že bil!«
Solze so jd zalile oči. Njena moč je bila pri kraju.
Benedetti je jezno zmečkal na pol dokajeno cigareto. »Ti in tvoja zoprna histerija! Ce bi le vedela, kako malo mi gre do živega. Ogabna si, neestetična.« Njegove besede so bile polne zaničevanja.
Hitro si ie obrisala solze.
»Izpametuj se že,« je nadaljeval nekoliko mirneje. »Izprevideti moraš, da tako ne prideva nikamor. Ah misliš, da z lahkim srcem izgubljam svoje imetje, tako da bom moral nemara kot berač stopiti pred tvojega strica?«
Da bi le že bilo tako, je pomislila. Potem bi bilo vsaj konec tega poniževalnega stanja A dobro se je zavedala, da v tem trenutku ne sme izreči take misli.
»Saj sem že pametna, počakala bom,« je bil njen tiihi, ponižni odgovor, med tem ko mu je žalostno pogledala v obraz. »Kam pa moraš odpotovati?«
»V — v Miilan,« je hitro odvrnil. »Znanci me čakajo. Nekaj se mora zgoditi, da ne izgubim še več denarja.«
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbma za šifro ali za dajanje naslove pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—.	c
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristoibtne za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jth je vposlati v pismu obenem z naročilom.
K&m nI pil Bermet vina,
ne ve, kaj je zdravilna pijača. Ta božja kapljica, ki jo rodi Fruška gora v Sremskih Karlovcih in jo predela v sijajen Bermet vinarna Marinkov, bi morala biti gostom povsod na razpolago. Naroča se pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI
lioaeda 1 Din; &a dajanj« naslova ali za Šifro 5 Din. Dijaki. ki iš&ejo imstrukoije, plačajo vsako besedo 50 parj xa šifro ali ta dajanje naslova 3 Din. (41
Vijolino
poučuj« glasbeni učitelj uspešno in enostavno. — Pride tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	85454 4
Gdč. Francozinja
ki zna slovensko, poučuje francoščino in framc. kon v-i-zacijo. Gre tudi kot vzgojiteljica par ur d.ne<v ni> oa dom. Naslov p^e og asni oddelek »Jutra«.
35447-4
Pouk v slovenski stenografiji
lelim. Ponudbe z navedbo honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stenografija«.	95634-4
Klavirski pouk
daje gospa po zmerni cepi. Več v trgorini v Fttg-nerjcvi aH«i štev. 86.
35491-4
'1'KiUUl
i V Siki Ot«e-da 50 par; | u da«an;e naislo-va ali j ta, Šifro pa S Din. fl) j
Pletilje
sprejme takoj M. Alešovec Cankarjevo nabrežje, št. 1 35637-1
Gospodinjo
samsko ali vdovo brerr otrok.n-epreiko 30 let staro, išče trgovec v inozemstvu (sosedna, država), vdovec z majibno hčerko. — Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddeletk »JutTa« pod značko »Gospodinja«.
35554-1
Dekle
ki ina marljivo opravljati vsa hišna in gospodinjska d^la. sprejme majhna nemška družina v Novem Sadu Znati mora nemško io d'0-p-inesti dokaze o d<'seda-n::h službah. Ponudbe s s'iko na naslon, ki ga pove o-glasni oddelek Jutra.
35678-1
Skladiščnika
iaveibarcega io z dobro
trgovsko pra.kiso, iščemo.
—	Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curricu-luma vitae na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Skladiščnik«.	35612 1
Pihalca stekla
(Glasbl&ser) veščega zvijanja io varjenja steklenih cevi, sprejmemo za Zagreb. — Točne pouudibe t navedbo plače na Publici-taa, Zagreb — pod »Broj 35267«.	35613-1
Kuharica
perfe-fctma, vešča francoske
—	vegetarijanske kuhe, ne nad 40 let etara, dobi takoj mesto v Srbiji. Javiti se je v Selenburgovi ulici 7/1..	35653-1
Pletilje
prvovrstne — t večletno prakso, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35663 1
Iščem služkinjo
ki zna kuhati io hišna dela opravljati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3-5697-1
Trgovsko vajenko
ta.koj »prejme v mešano trgovino Karel MflUer v Črnomlju.	35623 44
Mladenič
pošten, s 4 rairedi meščanske šol«, išče mesto trg. vajenca v večji trgovini mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanea. liiv mladenič«. 35658-44
Učenko
e potrebno šolsko izobrai-ho. sprejme bonboniera v Ljubljani. Pojasnila . daj« Resman v Flocijanski u!. it.. 32.	35668-44
Službe išče
Vsaka besed« BO par; aa daj en j« naslova ali za Šifro pa S Din. (2)
Brezposelna
učiteljica
išče primemo službo. — C-enjene dopise pposi na oglas. oddelek »Juitra« pod »Vzgojiteljica«. 35652-2
G. Th Rr»man:
Nove prigode gospoda
Ob tistem času je sedel na ovinku gospod Janko Mazon, reklamni slikar. Po dolgem trudu je bil ustvaril immitno sliko; zdaj je moral le še dodati nekaj podrobnosti in je poln občudovanj- sedel ob cesti pred svojo umetnino.
2 vrtnarska delavca
izkušena, iščeta delo v tej stroki. Najugodnejši čas ia gradibo novih vrtov je jesen! — Sprejmeta tudi akord.no delo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«.	35542-2
Trgovski pomočnik
26 let eta.r, želi zaposienje v mestu ali na deželi. — Zmožen je slov. in nemškega jezika. ter je že opravljal službo poslovodje. Položi la.bko kavcijo. Najraje bi šel na stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«.	35624-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, mlajši, sa m ost oj en, z znanjem nem ščrae ln srbohrvaščine — želi premeniti službo — najraje v mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35618-2
Mlad šofer
zmožen ka-vcije, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35636-2
Brivski pomočnik
dober bubi st.rižec, ki govori slovensko, hrvatsko, nemško in madžarsko, išče službo v boljšem salonu. Salam uo Jožef, Studenci pri Mariboru.	35603-2
/1» K*
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ra da janj« naslova aU ta šifro S Din. — Oglasi socialnega rnačaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro p« 8 Din. (6)
Voziček za punčko
rabljen, naprodaj na Er javčeri cesti 21/11. desno.
35237-6
wmmm
za besedo. Oglasi »o-cijalnega rnačaja po 50 par beseda. Za dajanja naslova ali za Šifro S Din, oziroma 5 Din.	(M)
2 rabljeni kolesi
triioikeij io škarje za pločevino do 6 mm, poceni proda Peter Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg.
35631-11
Pnevmatiko
4..50 krat 21 ln 4.75/19, rabljeno, ev. s kolesi, ugodno prodamo. A. Goreč, d. z o. z. v palači Ljubljanske kreditne hanke.	35236.11
Vsaka beseda l Dio. za lajanj« naslova alta Šifro pa 5 Din (161
Hranilne knjižice
kupuj« io prodaja
M. Jankole
tomand. Iruiba. Ljubljana
Aleksandrova c 4'H
'palača »Viktorija«) Teie (on 905«.	26931 -16
Naš bančni oddelek
kuipuje in prodaja
hranilne knjižice
Strogo solidno pos.ovanje — Naš zastopnik: Rudolf Zore. Ljubljana, 0'edali ška ulica 12. 35680-16
Oglasi trg. r&a&aja po 1 Dva be»«da; t» dajanj« naslova ali ta Miro 5 Din. — Oglasi socialnega značaj« vsa j ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
3 elektromotorje
za izmenični tok. 380 Vol tov. '/» HP. dobro obra njen« kupim. Ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra« pod značko »Elektromotorji«.
35635 7
Staro pohištvo
postelje, madrace in obleko kupuje Golob Marija. Gallusovo nabrežje št. 29.
35602-7
Starinske ure
majolike, porcelan, bruše ne kozarce, slike in vse druge starinske stvari kupuje Marija Goio-b. Gallu sovo nabrežje štev. :9.
35601-7
Hladilno omaro
za mlekarno, kupi J. Ga brijedčde, Sv. Petra c. 3.
35563-7
Omaro za obleko
in perilo, divao ali fotelj-post-eljo k u p i m, ali zamenjam za fotograf. aparat. otroški kino in nov velik paipinski Artus lonec Naslon pove ogl. oddelek »Jutra«.	3ČK544-7
Srebrne krone
kupim po najvišja ceni. Ponudbe prosim na oglas, oddelek .»Jutra« pod šifro »Srebrne krone«. 35696-7
Vs»ka beseda 1 Din: za dajanj« oaslora ali za šifro pa 5 Din. (20)
Trgovsko hišo
v sredin.? mesta kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«.	35638-20
Hišo
e vrtom prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 95671 20
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Sfro oa 5 Din. (12)
Spalnico
poceni proda Bitonc, Gosposka ulica 10, dvorišče.
35656-12
Vmajirit
Vsaka beseda 1 Din: ta da>anj« naslov* ali
za šifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
v prometnem kraju na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Trgovina 15« 35633-17
Vpeljano mesarijo
z vsem inventarjem takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35622 17
PtftWM
Vsak* Otueda 1 Dur. ml dajanj« oa^tov« ali sa Iifro pa 8 Din. (33)
Mleto papriko
plombirano t dri plombo iobite najceneje tzključ no t« pri prtrizvajaHCn m predelovalen Bi-lanov Filip, v Ma »t-inošu Zaht-e vajte omudbe t vtoreem 25761 83
Ia čajno maslo
h pasteuriziraoe smetane, pakirano po M kg, vedno sveže, po Din 22 kg razpošilja mlekarstvo Tibaut. Krapj-e, pošta Ljutomer.
35627-33
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19v
Lokal za buifet
oddam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »1200«.	35561-19
Lokal
z novembrom odda droge-riia Hermes na Miklošičevi cesti žt. 30.	35643-19
Gostilna
dobro idoča. na periferiji Celja naprodaj. Istotako naprodaj vile, hiše io po sestra. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje.
35692-19
Trgovino
mešanega blaga, s stanovanjem pod ugodnimi pogoji oddam resnemu in p-idjetnemu trgovcu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«.	35684-19
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova aH za šifro 8 Din. {22)
Primerno
instrukci}o
za hrano, išče dijak — a.biturijent IV. gimnazij«. Naslov pove ogla6. oddelek »Jutra«.	95630-22
1—2 dijaka
po 500 Din v celotno vestno oskrbo sprejmem v sredini mesta. Velika, svetla in zračfta sobe ter dobra hrana. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 95620-22
Dijaka
sprejmem ta 150 Din n« stanovanje v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35659-22
Dijaka (injo)
(nižješolca) v fino oskrbo t vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje « klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju Naslov pove '.»g!, oddelsk »J'1'ra« 356R4-22
Dijaka
(srednješolca) sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 95701-22
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova aH za šifro pa o Doji. (31)
Dvosob. stanovanje
udobno, solmčao in poceni, v centru mesta oddam takoj aH drugo polovico se.ptem.bra. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 35672-21
Stanovanje
sobe. kabineta in kuhinje v II. nadstropju oddam z oktobrom v Lepodvorski učici št. 3, Ljubljana VII.
95700,21
Stanovanja
Vaaka beseda 50 par; za dajanj« nasJova ali ia Šifro S Din. (21-a)
Stanovanje
2 »ob in kuhinje, iščem v prometni ulici. — Ponudbe na oglasni oddelek Jntrs 0'>J šif-e »Modni salon« S533l-21/»
Enosob. stanovanje
»frinčno — s pritiklinami, b'i7,u tramra vske posta je išče z novembrom ali pozneje miren vpokojeoec bez otrok. Ponudbe pod šifro »Tov '.n plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
35646-25/a
umranjTf!
Vsaka beseda 60 par. za dajanj« oaslova ali za šifro 3 Ddu. (23,
Separirano sobo
v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Na.il o v v oglasnem oddelku Jutra 95649-23
Lepo sobo
'akoj odd.im. Naslov pove iglasni oddelek »Jutra«.
35699-23
Opremljeno sobo
z eno. event. tudi z dvema pos>teija.ma, veliko, čisto. mirno in zračno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v neposredni bližini Zvezde, drame in univerze, oddam s 1. ofctobrom samo »talnemu boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 85335-2
Opremljeno sobo
oddam s 1. oktobrom. Na slov pove oglaaoi oddelek »Jutrac.	95639 23
Sobo za pisarno
v I. nadstropju odda a 1. oktobrom aii takoj dTOge ri.ja »Hermes«, Miklošičeva cesta 30.	35644-23
Sobo
le.po opremljeno, oddam § 1. oktobrom solidnemu gospodu v Vošnjakovi ulici št. 7/n, levo. 35692-23
Gospodično
sprejme samostojna gwpa kot sostanovalko. Naslov: Fra.nkopa.nska ulica 23/1L poleg gorenjskega koio dvora.	35626-23
Opremljeno sobo
t vhodom s stopnjišča. na Taboru oddam. Vprašati med 10. in 13. oro. Na slo<v pove oglasa! oddelek »Jutra«.	95650-23
Separirano sobo
oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	95647 23
Prazno sobo
zračno, a štedilnikom — predsobo ir pritiklinami. t vhodom s »topnjišča, od dam 6 i« t i stranki brez otrok. Vprašati samo med 3. in 6. uro popoldne v Križevniški ulici štev.. 6.
35667-23
Prazno sobo
parketira.no, tudi za.ko«n skemu paru oddam s 1. oktobrom na Mirju, Rihar-jeva ulica 2 — za obrtno šolo, čez most. 85666-23
Sobo
t 2 posteljama posebnim vhodom oddam na Sv. Petra cesti itev. 91.
95608-23
Separirano sobo
i elektriko i® parketi, oddam takoj 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35682-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje i vso oskrbo ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35681 23
Sobo
e poseb. vhodom in elektriko oddam v Gradiču 1 eli 2 osebama. Na«'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 35683-23
Sobe išče
Vsaka beseda tU par: xa dajanje naalnva aJi
ta šifro 8 Din. (23-ai
Gospodična
»rednjih let, išče stanovanje za 50 Din mesečno. — Prijazne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«.	95645-23/a
ni L
Vsaka beseda i Din: za dajanje naslova »U šifre pa R Din. (841
V oglasnem oddelku »tlutra«
Je d vi eni ti sledeča pisma:
Aluminium, Angelca, Boljši gospod, Bufet ali vino-toč, Cista in pazljiva. Cilka, Čimprej, CetrtošoVc Dobro piačam, Dobra eksistenca. Dobro vozi. Dob^a ■■lužba. Dobra vzgoja. Dobra kuharica. Dobro pia Silo. Dežee. Elfrida. Fo-to-pomagač. Gotovina — Kranj. Gotovina 'akoj. Hipoteka Flarrv Hud («■«. Jajca. J. i- Jevnik«' Bruno. Kavcija prednost. Knjiga 31. Karakter. Kar
men. Kalcija 3000, Kavcija 33, K 2305, Let 19, Let 26. Lepi prostori, Mesarski stroji. Modni salon, M. K. 20, Mesarski pomočnik, Nu.jn-o, Nemščina, Otroški voziček, Odsoten, Okus, Pridna sirota. Potrebno do 3000 Din, Prid na. Prometna, Poštena, Preproste, Perfektna, Palček. P. P. 3000, Pridne ro ke, Pridna in poštena. Po možnosti vzgojiteljica, Poštena 100, Plin, Pridna moč. Plačam toč-no. Police Poštena Ia, Poslovodja. S. Samostojna. Spreten, Seri-jozno, Samo odrasli, Sonč no, Slaščičarna, Samost.o-jen, Stalno. Sora, Sodelovanje, Strogo soliden, Si-
§uren uspe-h, Simpatičen, rečni zakon. Stalno pa poceni. Takoj plačljiv, Tiho družabnico. Takojšnja
foto-vina. Tiha in pridna, udi k otrokom. Trgovina 0(100. Trgovka 38. Trgovsko naobražena, Točno plačam, Točen plačnik 88, Cgodno, Udobnost. Uspešno in vestno delo. Vestna. Vljuden. Vesten 800, V »redi™ me6ta. Vestno delo, Vila z vrtom. Vdova, Vloine knjižice 10, Vljuden io zanesljiv. Vzgojiteljica, Vesten nadzornik, Velesejem. Vestna prodajalka, Zvesto ljubim. Zanesljiv, Zenitev, 35—35, 100.000. 280.000. 828. 10.000 222. 1100, 18.000. 435.000, 66, 30.000, 22.000 km. 123. 23069, 104, 209, 123, 88.
Trgovec v mestu
29 let star, želi poznanstva i gospodično, ki bi ga priučila nemščine. — Ponudbe e sliko pod »Harmonija« na oglasni oddelek »Jutra«.	95661-24
Halo, Zagreb!
Itgubil sem adreso — ne vem kam? Prisrčno po-zdravlja Artur. 35673-24
Vsaka beseda 1 Din: ' za dajanj« naslov« aH *a Iifro pa 5 Dm. (27)
Mladega lisjaka
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35655 27
Rjav dakel
(jazbečar), mlad, ki na I« v: strani pod trebuhom nima dleke, se je zgubil dne 11. septembra. Sporočiti na Sv. Petre nasipu 5.
35674-27
n
Vsaka beseda 1 Din j m dajanja naslova al*, ia šifro m S Dio. (291
Levoročni stroj
dobro ohranjen, kupim na mesečna odplačna. Event-sprejm-ean v a talno službo
čevljar, pomočnika
izurjenega v boljšem zhi-tem delu, in ki poseduje označeni stroj. Stefančič Anton, čevljar, Bizelj^ko pri Brežicah. 95670-29
Informacije
Vsaka bssoda 1 Din; » (lajanj« naslova ali m gifrs pa 5 Din. (91)
»Tapred«
d. d. obustavlja privre-meno sa daoom 15. septembra svoju autobusnu pru-gu Zagreb—Novo mesto.
356.17-91
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ak ta šifro pa 8 Din. (26)
Zlata zapestna ura
je bila 13. t. m. izgubljena od glavnega kolodvora do sredine mesta. Oddati jo je proti odškodnini v oglasnem oddelku »Jutra« 35648-28
Šolska železniška legitimacija
n« ime Boris Dermota Litija, je bila ugub jena Oddati jo je na »aved-n: naslov.	35677 28
Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanj« naslova al? z« šifro pa 5 Din. (30)
Damske
lile klobuke
najnovejših oblik, barv in kakovosti, vam nudi po konkurenčnih cenah Franc Bernik, tvornica klobukov — Ljubljana - šiška, bivši perutninski zavod. Sprejemamo popravila. 35679-30
Razno
Ma <Mi*9iIa
na giočitnfee
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova afi za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
2 sedeža v loži I. r.
oddam. Reflektanti naj pišejo na ogl. oddelek »Jutra« pod z.Loža«.
35228-37
NIHČE NIMA VSEGA -
kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo naSel kar ižče.
Se preje pa vnovčite vse odvišne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi »Jutro« vedno dovolj.
VABILO
na
XI. redni
ZADRUGE ZA IZVOZ JAJC, r. z. z o. z.,
ki se bo vršil v petek, dne 22. septembra 1932, ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani pri Sv. Juriju ob južni železnici.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1932.
4.	čitanje bilance za leto 1332.
5.	Sklepanje o računskem zaključku za leto 1932.
6.	Sprememba pravil.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Glasom § 31. pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih aii zastopanih članov.
Sv. Jurij ob juž. žel., dne 12. IX. 1933.
ZADRUGA ZA IZVOZ JAJC, r. z. z o. z. 10183	NAČELSTVO.
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Zapustila nas je za vedno naža ljubljena sestra, predobra tetica, svakinja, sestrična, gospodična
Pavla Žlebni
blagajničarka
po dolgi bolezni, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 16. septembra 1933, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 72, na pokopališče k Sv. Križu.	10195
Ljubljana, dne 14. septembra 1933.
MARICA, FANETA, FRANJO,
_. ... ,	sestri in brat,
Občina Liubljana	'
Mestni pogrebni zavod	ter OStalO SOrOOStVO.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dobri soprog, najboljši oče, stari oče, stric, gospod
IVAN KRADC
posestnik
v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreto blagopokojnega se bo vršil v petek, dne 15. septembra, ob 9.30 iz hiše žalosti v Podcerkev.
Stari trg pri Rakeku, dne 13. septembra 1933.
10186
Rodbine:
KRAJC, LEŠNJAK, PEVEC, TROHA.
urejuje
Davorin Kav I jen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Kibnikar. Za Naroano tiskarno d. d. kot uskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseratru dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani