PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini C'
Abb. postale I gruppo	“ * jt!IItl 4-U lir
Lelo XX. St. 241 (5924)
TRST, petek 23. oktobra 1964
IZJAVE GLAVNEGA TAJNIKA OZN O SPREMEMBAH V MOSKVI
U Tant verjame, da bo SZ nadaljevala politiko miroljubnega sožitja
Pozitivna ocena politike Hruščova in novih sovjetskih voditeljev - Zaželeni bi bili razgovori med petimi jedrskimi državami - Začetek zasedanj skupščine OZN bo najbrž odložen
NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Hruščov ostal v zgodovini kot človek, ki je z določenim uspehom dosegel izvajanje politike miroljubnega sožitja in mu je uspelo prepričati o svoji iskrenosti važne sektorje zahodnega javnega mnenja. «Zaželeno bi bilo, je dodal U Tant, da bi Hruščov, če bi to želel, mogel podati Javno izjavo o okoliščinah svoje odstranitve z oblasti.«
U Tant je dejal, da nima pralce izrekati se o notranjih zadevah neke države članice OZN 111 da se zaradi tega omejuje na «obrazložitev mnenja«. Dejal je tudi, da ni mnenja, da bo sovjetska vlada vodila različno politiko od politike Hruščova, ter le dodal, da ga je sovjetski delegat v OZN Fedorenko obvestil, da bo sovjetska vlada nadaljevala politiko miroljubnega so-^tja, mirnega reševanja sporov, razorožitve in okrepitve OZN.
Kar bi se lahko dogodilo v po-ntiki nove sovjetske vlade, je po njegovem mnenju »premik poudarka na nekatera vprašanja«. Izjavil je, da se je po letu 1955 trikrat sestal z Brežnjevom (zadnjikrat leta 1962). S tem v zvezi je dejal»Ugotovil sem, da je prija-teljsiri, iskren, preprost, in da temeljito pozna mednarodne probleme.« Dejal je tudi, da pozna Ko-*l6ma, ki ga je označil za »preprosto osebo in enega od najbolj
spoštovanih sovjetskih voditeljev«. »Obadva, je dodal U Tant, presojata svetovne zadeve realistično in zaradi tega ni verjetno, da bosta spremenila tok zgodovine in se povrnila k stalinski politiki.«
V odgovoru na razna vprašanja je U Tant izjavil, da Brežnjev in Kosigin ne bosta prišla v New York med prihodnjim zasedanjem skupščine OZN, da pa bo po njegovem mnenju navzoč zunanji minister Gromiko.
Na vprašanje v zvezi z eksplozijo kitajske atomske bombe je U Tant omenil resolucijo skupščine OZN, ki obsoja vse jedrske poskuse, in je dejal, da je kitajska atomska eksplozija »obsojanja vredna«. Izrazil je željo, naj bi prihodnje leto prišlo do razgovorov med petimi jedrskimi velesilami, s tem da bi »pustile ob strani protokolarne in diplomatske poglede v korist temeljnim pogledom na nevarnost jedrskega uničenja«. Dejal je, da bi po njegovem mnenju taka konferenca bila koristen dodatek k naporom
glavne skupščine OZx’" in ženevske razorožitvene ko 'renče.
Na koncu je U Tani izjavil, da sedaj ne vidi nobenega načina, kako bi preprečili neposreden ;po-pad med ZDA in Sovjetsko zvezo glede prispevkov za stroške o-peracij OZN. Dejal je, da se v takih okoliščinah odreka svojim predlogom s tem v zvezi pred začetkom zasedanja skupščine OZN. Poudaril je, da je skušal preprečiti spor glede izvajanja člena 19 listine OZN, na podlagi katerega se državam, ki ne plačajo dve leti prispevkov OZN, odvzame pravica glasovanja. Dodal je, da so bili njegovi napori zaman. Vendar pa imajo baje nekatere države namen predlagati ukrepe, s katerimi bi se izognili neposrednemu sporu med ZDA in Sovjetsko zvezo na prihodnjem zasedanju skupščine OZN.
Ameriški delegat v OZN Števen-son je izjavil, da odstavitev Hruščova ne bo prinesla spremembe v sovjetski politiki v OZN in da bo Sovjetska zveza še dalje odklanjala prispevke za operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. Stevenson je glede tega omenil svoj razgovor, ki ga je i-mel pred dnevi s Fedorenkom,
Predstavnik Kambodže v OZN je poslal U Tantu pismo, s katerim zahteva, naj se na dnevni red zasedanja skupščine sprejme raz-
'UoiiitMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiutMMiiniiiiuuniiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiitniiiiitiimiitttiiiiiiiiiniiiiiii
Sartre odklonil Nobelovo nagrado
Obrazložitvena izjava švedskemu tisku
STOCKHOLM, 22. — Nobelova lagrada za literaturo za leto 1964 ® bila dodeljena Jeanu Paulu Sar-,ru zaradi «njegovega dela, boga-®Sa na idejah, ki je z duhom >vobode in z iskanjem resnice, s katerimi je prežeto, imelo širok fP**v na našo dobo«. Nagrada zna-5 273.000 švedskih kron (približno 12 milijonov in pol lir).
It.Toda Jean Paul Sartre je sporo-da odklanja nagrado. Dejal Je, la za sedaj ne misli podati nobe-‘® druge izjave in da bo obrazlo--U svoje stališče švedskemu tisku. ^ se, da Sartre ni bil presene-ker je baje že prej sporočil ustanovi za Nobelovo nagrado, da J1 nagrado odklonil, če bi mu Jo dodelili.
Stalni tajnik švedske akademije danosti Carl-Ragnat Gierow, ki je j®nes sporočil, da je bila nagrada podeljena Sartru, je izjavil, da je Sartre «dejansko poslal pismo rav-™?tolju Nobelove ustanove, toda to P9®° je bilo privatno«. Dodal je: "Nobelova nagrada je izraz ocenit-dela nekega avtorja in nikakor u odvisna od morebitnega spre-ff®a dobitnika.« Poudaril je dalje, “a Pravila Nobelove nagrade odloč-oo prepovedujejo objaviti vse to, se je zgodilo pred dodelitvi-
1° nagrade.
Preteklosti sta dva dobitnika Nobelove nagrade odklonila nagra-2°- Leta 1926 je George Bemhard ^naw prvotno dal razumeti, da bo uklonil nagrado, če bi Jo dobil, Pozneje pa je sprejel «čast», na-pa j® dal izplačati neki an-jossko-švedski ustanovi, katere na-r)®11 je bil prevesti v angleščino *n siriti v tujini švedsko literatu-Leta 1956 je sovjetski pisatelj Pasternak prvotno sprejel na-SJdo, dva dni pozneje pa je po-švedski akademiji brzojavko, “ katero je javil, da nagrado za-I‘aea- Znesek je bil tedaj izpla-811 Nobelovi ustanovi. t-J^trova odklonitev Nobelove na-£25® ni Povzročila velikega preseljenja v pariških literarnih kro-in .Katoliški pisatelj Mauriac, ki ,, dobil Nobelovo nagrado leta tn ki le član francoske aka-n.nd)e znanosti, le Izjavil: «Me-?a Je Sartre brez dvoma naj-.aanejši pisatelj svoje generacije 0n kl je imel največji vpliv. Prav vJ, J® v največli meri zaslužil to ‘'"“nanje. Zelo sem zadovoljen.#
1&vua<*em*k Jules Romains je iz-u’, da J® Sartre «med dvajseti-UN4 ki bi na svetu mogli , Nobelovo nagrado«. Obžalo-»rn J®> da «duh, ki navdihuje nasut?0’ k* J® v drugih časih poča-n a zelo velike pisatelje, ni toč-0 veC Isti«.
Je Sartre poveril pred »ijVhtka švedskega založništva p^rs«, da prebere v švedskem
«To stališče, je dodal Sartre, temelji na moji koncepciji pisateljevega dela. Pisatelj, ki zavzame jolitična, socialna in literarna sta-išča, mora ravnati sam s svojimi lastnimi sredstvi, t. j. s pisano besedo.
utegne dobiti, izpostavljajo njegove čitatelje pritisku, ki se mi ne zdi zaželen. Stvari se menjajo po
sredstvi, t. j. s pisano Vsa odlikovanja, ki jih
Vic*	C Vl-i V	--
-»‘■Muštvu njegovo izjavo švedskim ®?jkarjem, kakor Je bil obljubil.
obžaluje, da Je zadeva za-®la obliko škandala. Pri tem do-j' da je to odvisno od dejstva, m bil pravočasno obveščen o m, kar se Je pripravljalo. Ko le ■ oktobra bral v časopisih, da [ švedska akademila orientira na i«govo izbiro, si je mislil, da bo Pismom švedski akademiji, ki ..J.® lakoJ poslal, mogel zadevo 2? «■ Pripomnil je, da tedaj ni da se nagrada dodeli, ne 4 š® vpraša za mnenje prizadete-.' 'n da popolnoma razume, da aiTfdsku akademiia ne more u-»h? i’ ko *® enkrat odloči za »f, ..“biro. Toda razlogi, zaradi se odreka nagradi, se ne nhoi nitl švedske akademije niti oelove nagrade. Razloge Je obra-. j? v pismu švedski akademiji, >gi» 50 <<osebnl ln objektivni raz-
''osebnih razlogov« Je Sar-ašajavll. da odklonitev ni «ne-lalm Resta». ker «.te vedno odklft-Jdi Uj?dna odlikovani««, vštevši higi odljkovanJ« častne legije po
tem, če se podpišem Jean Paul Sartre ali pa Jean Paul Sartre, Nobelov nagrajenec.«
Sartre pravi tudi, da «pisatelj, ki sprejme tako odlikovanje, obvezuje tudi združenje ali zavod, ki ga je počastil«. «MoJa simpatija do venezuelskih partizanov, dodaja Sartre obvezuje samo mene, toda če Nobelov nagrajenec Jean Paul Sartre zavzame stališče v prid odporu v Venezueli, obvezuje s seboj celotno Nobelovo nagrado kot ustanovo.«
Glede «obJektivnih razlogov« pa pravi: «Edina sedaj mogoča borba na fronti kulture je borba v korist miroljubnega sožitja dveh kultur. Popolnoma se zavedam, da primerjanje med tema dvema kulturama mora nujno zavzeti obliko spopada, toda do tega mora priti med ljudmi in med kulturami brez intervencije ustanov.« Sartre pripominja, da globoko čuti ((protislovje med obema kulturama«, in dodaja: »Napravljen sem iz teh protislovij: moja simpatija gre nedvomno socializmu in temu, kar se Imenuje vzhodni blok, toda ro dil sem se in vzgojen sem bil v buržoazni družini; to mi omogoča sodelovanje z vsemi tistimi, ki hočejo zbližati obe kulturi. Vendar upam, da bo zmagal boljši, t. J. socializem. Zaradi tega ne morem sprejeti nobenega odlikovanja od visokih kulturnih ustanov Zahoda in Vzhoda, tudi če popolnoma razumem njihov obstoj. Čeprav gredo vse moje simpatije socializmu, bi prav tako ne mogel n. pr. sprejeti Leninove nagrade, če bi ml jo hotel kdo podeliti, kar pa ni.»
Akademik Jean Rostand je izjavil:	«Nimamo nič izjaviti ne o
Nobelovi nagradi ne o odklonitvi. Ne preseneča me, da Jo Je Sartre odklonil, ker vem, da je velikodušen človek in da z druge strani ni nujno, da bi jo sprejel.« Pisatelj Marcel Jouhandeau je izjavil: «Najlepša stvar Je odkloniti. Postane se večji zaradi tega, kar se odkloni. Popolnoma se strinjam s Sartrom. Nisem mnenja, da Sartrova odklonitev povzroča zadrego švedski akademiji. Nagrada se bo lahko izplačala nekomu, ki Je potreben.#
Igralka Juliette Greco pa je izjavila, da Je zelo zadovoljna zaradi izbire v Stockholmu. «To Je velika čast, ki pa je v veliki meri zaslužena,# je dodala in pripomnila: «Sicer pa nihče ni dolžan sprejeti darila. Sartre je imel prav, da je odklonil nagrado, ker Je s tem nudil nov dokaz svoje velike svo-bode.»	,	... .
Jean Paul Sartre se le rodil Junija 1905 v Parizu kot. sin mornariškega častnika. Njegova mati Ana l Maria Schweitzer je bila nečakinja
znamenitega Alberta Schweitzerja, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir.
Se v mladih letih je ostal brez staršev in je od tedaj živel z dedom, ki je bil profesor nemškega jezika in ga je vzgajal v ljubezni do knjig. Začel Je pisati zelo zgodaj, toda njegov prvi roman «Gnus» je bil objavljen šele leta 1938.
Ko Je končal gimnazijo, ,Je z devetnajstim letom začel višje študije in tri leta pozneje je dobil namestitev kot suplent za filozofijo. Poučeval je v raznih mestih, leta 1934 pa je začel poučevati na francoskem zavodu v Berlinu. Tu se je seznanil s filozofom prof.
Edmundom Husserlom. Po nekaterih krajših publikacijah je leta 1943 objavil delo «L’Etre et le Neant», v katerem je njegova eksistencialistična filozofija bolje precizirana, dokončno pa jo je izdelal v delu «Ejristentialisme». Sledijo «Le Mur» (Zid) in trilogija «Les Chemins de la Liberte« (Pota svobode). Medtem je objavil tudi drame «Les Mouches# (Muhe) in «Huis Clos» (Zaprta vrata).
Leta 1946 je ustanovil revijo «Temps Modernes# (Moderni časi) s sodelovanjem Alberta Camusa.
Objavil je nekaj gledaliških del.
Kljub nenehni literarni, gledališki in politični dejavnosti ni zanemarjal filozofije in je objavil več filozofskih del. Politično ie Sartre ves čas po vojni v naprednih vrstah ter se zavzema za popolno razorožitev in za rasno enakopravnost
..........................................imiuiiiiniiiiiiiliiiliiiimiiimiMliiiiitiliiiiiiiiiililiMi*
prava o »vzpostavitvi pravic LR Kitajske v OZN«. Zatrjuje se, da namerava tudi Mali sprožiti akcijo, da bi dosegli sprejem Kitajske v OZN.
Afriškoazijska skupina ter latinskoameriška skupina v OZN, ki sta se ločeno sestali, pa sta sklenili podpreti predlog za odložitev začetka zasedanja skupščine OZN, ki bi se moral ozačeti 10. novembra. Baje bodo predlagali, naj se zasedanje začne 1. decembra.
Bonn se zavzema za zahodni vrh
BONN, 22. — Dnevnik «General Anzeiger# piše, da morajo po mnenju Bonna . odstranitev Hruščova, eksplozija kitajske atomske bombe in prihod britanskih laburistov na oblast najvažnejše države atlant: skega zavezništva skrbno proučiti v diskusiji, ki naj omogoči odgovor na sledeča vprašanja:
1. Kakšne posledice bi morali izvajati ob morebitni sovjetski zaostritvi do Zahoda? 2. Kakšno stališče mora Zahod zavzeti do Kitajske? Ali naj se Kitajska povabi na mednarodno razorožitveno konferenco? 3. Ali je Velika Britanija pripravljena ne ovirati sporazum za večstransko atomsko silo, in predvsem ali ne bo postavljala vetov proti udeležbi Nemčije pri tem sporazumu? 4. Ali se bodo ZDA uprle večji dvostranski trgovinski dejavnosti med Kitajsko in Zvezno Nemčijo in morda tudi k imenovanju stalnih trgovinskih odposlanstev med obema državama? 5. Ali je de Gaullov predlog, naj bi evropskim družabnikom v atlantskem zaveništvu dali večje pravice, naletel na razumevanje v Washing-tonu ali ne? 6. Kakšno je razpoloženje nove britanske vlade do evropske gospodarske in politične enotnosti?
Po mnenju lista ne bi mogel odgovor na ta vprašanja priti med dvostranskimi posvetovanji prizadetih držav, temveč na konferenci na vrhu, ki bi morala hkrati razjasniti dvome in razčistiti nesoglasja v taboru atlantskega zavezništva.
Prenos ponesrečenih častnikov SZ v Moskvo
BEOGRAD, 22. — S tremi sovjetskimi letali so danes dopoldne prenesli iz Beograda v Moskvo posmrtne ostanke sovjetskih bojevnikov, ki so izgubili življenje v letalski nesreči 19. t. m. na Avali. Od posmrtnih ostankov sovjetskih ponesrečenih tovarišev so se na letališču v Batajnici poslovili namestnik vrhovnega poveljnika jugoslovanskih oboroženih sil državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan Gosnjak, tajnik CK ZK Srbije Jovan Veseli-nov in številni drugi visoki jugoslovanski državni in partijski zastopniki, zastopniki JLA, zastopniki mesta Beograda, namestnik ministra za narodno obrambo Sovjetske zveze maršal Sudec z zastopniki sovjetskega veleposlaništva in druge osebnosti. Od ponesrečenih sovjetskih tovarišev, katerim so bile na letališču izkazane najvišje vojaške časti, sta se poslovila z govori državni podtajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Otmar Kreačič in sovjetski armadni general Jepišev. Z letalom, v katerem so bili posmrtni ostanki maršala Birjuzova in številni venci, med njimi tudi venec predsednika republike, so potovali v Mo-
«B0RBA > 0 SPREMEMBAH V MOSKVI
Spremembe niso izolirane od stanja v mednarodnem delavskem gibanju
Zaskrbljenost zaradi poudarjanja moskovske Izjave in 21. kongresa KP SZ - Blagojevič poudarja nujnost splošne in popolne razorožitve
BEOGRAD, 22. — Nocojšnja «Borba» v komentarju pod naslovom «Potrebna je kontinuiteta v borbi za mir t n družbeni napredek« ugotavlja, da so spremembe v Moskvi naletele na razumljivo zanimanje svetovne in jugoslovanske javnosti. Za Jugoslavijo so te spremembe »posebne važnosti zaradi vloge Sovjetske zveze v svetovnem dogajanju in mednarodnem ko-
munističnem in delavskem gibanju, prijateljskih odnosov med obema državama in zaradi vidne vloge, ki jo je tovariš Hruščov skupno z ostalimi voditelji KP SZ imel v odstranjevanju dediščine Stalinove politike, tako v Sovjetski zvezi, kot v mednarodnem delavskem gi-
niKii repuuimc, ou puiuvau v	...	,	.	»
skvo tudi člani sovjetske delega-; banju in posebno v odnosih cije pod vodstvom generala Jepi-1 med Sovjetsko zvezo m sociah-
ševa in državna jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila v Moskvi pogreba ponesrečenih sovjetskih bojevnikov.
Upor v Mozambiku
DAR ES SALAM, 22. — Osvobodilna fronta Mozambika je včeraj razglasila v Dar Es Salamu »splošen oborožen upor ljudstva Mozambika proti portugalskemu kolonializmu«. Zadevno sporočilo pravi: »Naša bitka se mora zaključiti s popolno likvidacijo portugalskega kolonializma,« in dodaja, da je namen gibanja nov ljudski in socialni red v Mozambiku.
stičnimi državami«. Izkušnje zadnjih desetih let so pokazale, da je likvidacija te dediščine bila ne le v skladu z interesi in željami narodov obeh držav, temveč tudi z interesi miru in socializma sploh.
«Borba» piše dalje, da se je zadnja leta, na načelih beograjske in moskovske izjave, ki sta bili podpisani v letih 1955 in 1963, razvijalo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo vsestransko sodelovanje na raznih področjih, in da je to pozitivno sodelovanje rezultat dolgoletnih skupnih stremljenj in zavzemanja političnega in državnega vodstva obeh držav. V zvezi z bo-
dočim razvojem medsebojnih od-nosov piše «Borba», da je važno, 'da se v pismu od 15. oktobra ie-tos, s katerim je vodstvo KP SZ obvestilo CK ZKJ o spremembah v Sovjetski zvezi, poudarjajo želje sovjetskega partijskega in državnega vodstva po nadaljnji utrditvi prijateljskega sodelovanja med obema partijama in državama. «Mi,.i poudarja «Borba», «s svoje strani te želje sprejemamo in pozdravljamo, ker so ne le v interesu naših narodov, temveč tudi v interesu mednarodnega delavskega gibanja.#
Ko poudarja važnost vloge mednarodnega delavskega gibanja za uveljavitev načela miroljubne koeksistence in ohranitve miru na svetu, ugotavlja «Borba», da zahteva sedanje stanje v mednarodnem delavskem gibanju temeljito analizo in da se ne more gledati na spremembe v Moskvi izolirano od tega stanja. Tega stanja si niso izmislili posamezniki oziroma partije, temveč je sestavni del zapletenega in vedno bolj intenzivnega razvoja socializma. Po mnenju avtorja član-
.............................................
NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA
Ukrep o poenotenju prejemkov javnih nameščencev in upokojencev
Na prihodnji seji bo vlada podaljšala zaporo nad najemninami ■ Sporočilo vodstva KPI o dogodkih v Sovjetski zvezi
RIM, 22, — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili zakonski osnutek o poenotenju prejemkov državnih nameščencev ki pomeni za državne finance naslednjo obremenitev: 67.5 milijarde v letošnjem letu; 204 milijarde v letu 1965 ; 328.5 milijarde v letu 1936 in 342.5 milijarde lir v letu 1987. Hkrati se bodo povitale za okrog 60
Članek Pajette v «Rinascita o odstranitvi Hruščova
Italijanski komunisti zahtevajo jasnost
RIM, 22. — V uvodniku komunistične revije »Rinascita« komentira Giancarlo Pajetta dogodke, ki »o pripeljali do odstavitve Hruščova. V začetku pravi, da je način, kako so sporočili moskovske sklepe, protisloven, in da je zaskrbljenost. ki je s tem v zvezi nastala, upravičena. Nato pravi, da italijanski komunisti zahtevajo jasnost in ugotovitev bistvenih elementov politike, »ki se mora potrditi in še dalje izvajati« in katere uresničenje lahko opraviči tudi drastične odločitve in organizacijske ukrepe. Nato poudarja, da se voditelji KP SZ sklicujejo na politiko 20. in 21. kongresa kot podlago vsakega nadaljnjega razvoja in ugotavlja, da so na drugi strani razne komunistične stranke zahtevale pojasnila in debato in so s tem izpričale proces avtonomije, «i je v teku, katerega spremlja »zavest enotnosti, ki mo-ra — zato da bo dejanska — biti za vse napravljena 'z soodgovornosti«. Nato proučuje Pajetta reakcije iz drugih političnih krogov na moskovske dogodke in označuje za »izredno nesrečno reakcijo lista »Avanti«, kjer se je v upanju volilnega izkoriščanja dejansko prekoračila meja«.
Zatem zatrjuje, da KPI popolnoma sprejema politiko 20. kongresa, in ugotavlja, da »zgodovinski položaj, ki povzroči tudi dozori-tev krize, vedno pogojuje tudi načine, na katere se ta kriza pojavi, in oblike, v katerih postane mogoče njeno premaganje. Osebnost Hruščova je bila v svojih zapletenih in pogostoma protislovnih plateh element nemajhne važnosti v tem, kar se mi nismo obotavljali imenovati preobrat«. Nato poudarja, da je moč osebnosti Hruščova predstavljala bistveni moment za začetek prenovitvene
politike, ki se prav gotovo ne sme obsojati in zadrževati.
Pajetta pripominja nato, da se politika dvajsetega kongresa ne da z lahkoto izvajati in «v teh letih se je pokazalo, kako so krajše poti nedopustne in tvegane, kako se lahko zaide v slepo ulico#.
Glede kitajske atomske bombe piše Pajetta, da je ta dodala novo neznanko problemu razorožitve, »toda je tudi opozorila na meje sovjetskega stališča do Kitajske ljudske republike in znova postavila, problem iskanja splošne strategije, ki bi bila skupna vsemu delavskemu gibanju#. Kritično stališče do kitajske politike izhaja iz prepričanja, da j« pridružitev kitajskih komunistov k politiki po-mirjenja bistveni pogoj za uresničenje te politike. Dvajseti kongresa je tudi poudaril avtonomijo komunističnih strank pri iskanju lastnih poti in izvajanju «enotnosti v različnosti#.
Zatem ponavlja željo po javni debati, bodisi s kitajskimi komunisti, kakor tudi s sovjetskimi in tudi s komunisti vseh drugih dežel, ter omenja med drugim «Lon-govo stališče v Berlinu leta 1963 v nasprotju s samim Hruščovom, da ni moč prekiniti vsake odkrite polemike s kitajsko komunistično stranko.#
Na koncu pravi Pajetta, da si italijanski komunisti ne očitajo «hlapčevske hvale# do začetnikov politike dvajsetega kongresa in poznejše politike, med katerimi je tudi Hruščov; naj torej danes nihče ne pričakuje od nas ((strahopetne žalitve# proti njemu. S Hruščovom so italijanski komunisti delali za politiko obnovitve in zaradi tega zahtevajo prispevek jasnosti, ker «bosta kritična sodba in odkrita debata zagotovili novo napredovanje delavskega gibanja.#
odst. pokojnine in za prav toliko trinajsta plača (že v decembru letos); skoraj potrojila se bo odpravnina; poenotenje prejemkov bo vplivalo tudi na poviške v zvezi s starostno dobo, ker so se računali do sedaj le na osnovno plačo, odslej pa se bodo računali na celotne prejemke.
V	razgovoru z novinarji je minister Preti dejal, da bodo o nadaljnjem blokiranju najemnin razpravljali in odločili na prihodnji seji ministrskega sveta, ki bo «v najkrajšem času#; na sledeči seji pa bodo odobrili tudi osnutek urbanističnega zakona.
Po govoru zakladnega ministra Colomba je senat odobril zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja dotacijski sklad pri kreditnih zavodih ISVEIMER, IRFIS in CIS za izdajanje posojil majhnim in srednjim industrijskim podjetjem na jugu, na Siciliji m na Sardiniji.
Ingrao, Lavoni, Miceli in d’Ales-sio so bili danes pri predsedniku poslanske zbornice Bucciarelli Duc-ciju, kateremu so pojasnili stališče poslancev KPI v zvezi z vprašanjem predsedstva republike, ki se bo pojavilo 7. decembra. Ingrao je izjavil novinarjem, da je Bucciarelli Ducoi vzel na znanje njihovo stališče in da se bo posvetoval glede tega še z drugimi skupinami poslancev. Poslanci KPI bodo počakali na izid tega njegovega posvetovanja, da bi ugotovili «ali Je moč doseči sporazumno rešitev o postopku glede tako važnega vprašanja#.
Vodstvo KPI Je po današnji seji izdalo sporočilo, v katerem pravi med drugim, da strankine organi zacije in članstvo povsem soglašajo s stališčem, ki ga je vodstvo zavzelo v svojem sporočilu do 16. t. m. Nato ugotavlja, da sovjetski voditelji Se niso dali «potrebne in izčrpne obrazložitve dogodkov, zaradi katerih Je prišlo do zamenjave tovariša Hruščova#, in da bo moč izraziti temeljitejšo sodbo šele po tej obrazložitvi. Hkrati pa pripominja, da ti nedavni politični dogodki v SZ ponovno poudarjajo potrebo po premostitvi »zakasnitev in protislovij na poti obnove, ki jo Je odprl XX. kongres, in po poglobitvi, v teoriji in praksi, nerazdružljive povezanosti med socializmom in demokracijo#.
V	sporočilu se nato pripominja, da nenadna odločitev in način, kako so jo izvedli, postavljata v o-spredje splošna vprašanja, ki zadevajo razvoj diskusije ln političnega življenja v socialističnih državah in se poudarja, da bi bilo «zmotno naprtiti odgovornost za te zakasnitve, ki jih opažamo na teh področjih, izključno na pomanjkljivosti in napake Hruščova«, kajti ni moč pozabiti na njegov osebni prispevek k naporom za uveljavljenje politike miroljubne koeksistence in za nove poti delavskega m komunističnega gibanja Vodstvo KPI izraža upanje in željo, da bi KP SZ «znala rešiti ta vprašanja s potrebno odločnostjo in trdnostjo#, s svoje strani pa se obvezuje, da bo dala največji prispevek k razvoju marksi-stično-leninistične teorije in prakse, tako kar zadeva lastno politiko »napredovanja k socializmu v demokraciji in miru#, kakor v svojem sodelovanju pri diskusiji v mednarodnem komunističnem in
delavskem gibanju. Ta diskusija se ne more zaključiti niti z obsodbami niti z »nenadnimi in dvoumnimi kompromisi#, ampak se mora razvijati ob vzajemnem spoštovanju in na način, da bi ((dosegli novo enotnost, ki naj temelji na razčlenjenem in diferenciranem gibanju«.
V drugem delu sporočila se ugotavlja med drugim, da se nedavni dogodki v SZ izkoriščajo «kot pretveza za novo protikomunistično kampanjo# in da gre pri tem za volilni manever. V tej kampanji sodeluje tudi ((desnica PSI« z namenom, da bi se »vedno bolj približala pozicijam socialdemokrat, skega tipa v upanju, da bi na ta način zakrinkala krizo in polom levega centra in zavrla pritisk množic za novo enotnost in za demokratično' alternativo levemu centru«.
Na pisanje glasila KPI »l’Uni-ta», ki je govorilo o tem, da so italijanski komunisti »včasih« kritizirali Hruščova, obiavlja jutrišnja šte/ilka glasila PSI uvodnik, v katerem zanikuje, da bi komunisti kdajkoli kritizirali Hruščova niti »ko je likvidiral Malenkova skoraj na enak način, kot ie bit likvidiran sam«, niti ko je prisilil k molku Molotova, Kagano-viča in Malenkova«, niti ko so »sovjetski tanki zatrli v krvi madžarsko ljudsko vstajo«, niti ko je »pod pritiskom ruskih generalov postavil na Kubj raketna o-porišča, kasneje pa jih moral u-
makniti«. po mnenju glasila PSI je Togliattijev dokument prispeval k oslabitvi Hruščova, kar i.aj bi dokazala tudi okoliščina, da »sovjetski voditelji, ki niso nikoli sprejeli kritik na njihov račun«, s j takoj objavili Togliattijev dokument, ker so v njem videli n-slabitev človeka, ki so ga hoteli odstraniti«.
Glasilo PSI jemlje na znanje, da so komunisti kritizirali način, kako sp odstavili Hru.čova; toda k temu pripominja, da kritika načina »nima smisla ali ni konkretna, če se ne spremeni v kritiko metode in sistema«.
Jedrska eksplozija v ZDA
BAXTERVILLE, J2. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, na ie davi nastala v rudnikih soli v državi Mississippi nova pidzemeljska jedrska eksplozija. Napovedali so nove eksplozije te vrste v teh rudnikih. Številne seizmografske postaje tudi v komunističnih državah so bile obveščene o tem, da so lahko registrirale potres, ki ga je povzročila eksplozija. Bomba je bila 822 metrov pod zemljo, vse prebivalstvo tega področja osem kilometrov naokoli so evakuirali. V bližini eksplozije so se drevesa nagnila, kakor da bi jih zajel orkan. Zemlja se je dvignila za približno četrtino centimetra v razdalji treh kilometrov od eksplozije. Bomba ;e imela moč petih kiloton,
■ v.;.	...
DANES
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije objavlja svoj prvi komentar zadnjih sprememb v Moskvi. »Borba« poudarja, da to spremembe niso izolirane od sedanjega stanja v mednarodnem delavskem gibanju, nato pa piše, da povzroča zaskrbljenost omenjanje znane moskovske izjave komunističnih partij in 21. konugresa KP SZ. Hkrati pa je predstavnik vlade SFRJ včeraj izjavil, da je zelo važna izjava sovjetske vlade, da bo nadaljevala politiko miroljubne koeksistence in 20. in 22. kongresa.
Tudi tedensko glasilo KPI »Rinascita« obravnava moskovske spremembe in članek zaključuje z besedami, da so s Hruščovom italijanski komunisti delali za politiko obnovitve in zaradi tega zahtevajo prispevek jasnosti, »ker bosta kritična sodba in odkrita debata zagotovili novo napredovanje delavskega gibanja.« — Glasilo KP Avstrije pa piše, da je »za nas način, kako je bila izvršena sprememba, znak, da naloga razvoja in raziiritve socialistične demokracije tudi v Sovjetski zvezi še ni obvladana, kljub neoporočnim uspehom in napredovanju na tem področju«, ter da je »prav zaradi tega še bolj nujno odkrito govoriti o
vzrokih zadnjih sprememb#.
Važno izjavo je dal o teh spremembah glavni tajnik OZN, ki je včeraj izjavil, da bo Hruščov ostal v zgodovini kot človek, ki je z določenim uspehom izvajal politiko miroljubnega sožitja in prepričal o svoji iskrenosti važne sektorje zahodnega javnega mnenja#, ter da bi bilo »atiMo-
no, da bi Hruščov, če bi to želel, mogel podati javno izjavo o okoliščinah svoje odstranitve z oblasti«. Po U 'fantovem mnenju presojata Brežnjev in Kosigin »svetovne zadeve realistično« in zaradi tega ni verjetno, da bosta spremenila tok zgodovine in se povrnila k stalinski politiki, ter da bo nova vlada SZ morda storila le »premik poudarka na nekatera vprašanja«. Za kitajsko bombo pa je rekel, da je obsojanja vredna, in izrazil željo, naj bi prihodnje leto prišlo do razgovorov med petimi jedrskimi velesilami, s tem da bi »pustile ob strani protokolarne in diplomatske poglede v korist osnovnih pogledov na nevarnost jedrskega uničenja«, ker bi bila taka konferenca koristen dodatek k naporom glavne skupščine OZN in ženevske razorožitvene konference.
Včeraj so v Stockholmu dodelili Nobelovo nagrado za literaturo v letošnjem letu slavnemu francoskemu pisatelju Jeanu Paulu Sartra zaradi «njegovega dela, bogatega z idejami, ki je z duhom svobode in z Iskanjem resnice, s katerimi je prežeto, imelo širok vpliv na našo dobo«. Sartre je nagrado odklonil in svoje stališče takole obrazložil: »Pisatelj, ki zavzame politična, socialna ali literarna stališča, mora delovati samo s svojimi lastnimi sredstvi, t. j. s pisano besedo. Vss odlikovanja, G jih utegne prejeti, izpostavljajo njegove bralce pritisku, ki gs imam za nezaželenega. Stvari se menjajo po tem, ali se podpišem Jean Patu Sartre ali pa Jean Paul Sartre, Nobelov nagrajenec««
ka se na razlike v pogledu na posamezna vprašanja ne more gledati izven celote socialističnega razvoja. Prav tako se enotnost ne more zagotoviti z izključitvami, kot je pokazal v preteklosti primer Jugoslavije, niti ni mogoče z nenačelnimi kompromisi rešiti razlike, kajti izkušnje so pokazale, da so kompromisi samo začasna stvar.
«V zvezi s tem, nadaljuje ((Borba#, se pojavlja določena zaskrbljenost, ko se v obrazložitvi omenjenih sprememb v Sovjetski zvezi sklicujejo na dokumente moskovskega posvetovanja komunističnih partij. Praksa je pokazala, ugotavlja »Borba«, da so bila nekatera stališča teh dokumentov, kakor tudi nekateri pogledi, ki so prišli do izraza na 21. kongresu KP SZ in ki se nanašajo na mednarodno delavsko gibanje, nesprejemljivi in preseženi. Dosedanja borba za mir, napredek in demokracijo dajejo socializmu tisto moralno politično silo, ki je izrednega pomena za njegov nadaljnji vpliv na nadaljnje napredno menjanje mednarodnih odnosov,« poudarja »Borba« in dodaja, da se bo prav na upoštevanju osnove razvoja posameznih partij in gibanj, samostojnosti nacionalne odgovornosti in posebno odgovornosti njihovih vodstev pred javnostjo svojih držav, gradila in uresničila enotnost ne le v mednarodnem komunističnem gibanju, temveč se bo trdno krepil splošen proces socializma in miroljubnega konstruktivnega sodelovanja med narodi. Ugotavljanje stanja v mednarodnem komunističnem gibanju, zaključuje «Borba», stopa v novo fazo, t. j. v fazo globljega, temeljitejšega ugotavljanja bistvenih vzrokov in značilnosti preteklih in sedanjih nesoglasij, a to je stvar, ki se tiče vseh sil, ki so angažirane v borbi za mir in socializem.
Komentar «Borbe», ki ga je jugoslovanska agencija Tanjug prenesla ostalim jugoslovanskim listom, objavlja tudi nocojšnja »Politika«. Publiciteta, ki je na ta način dana komentarju, daje slutiti, da je komentar mspiriran z najvišjega mesta.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dtuan Blagojevič je na današnji tisKovni koiuerenci izjavil, aa so spremembe v Moskvi notranja zadeva Sovjetsse zveze, da pa je popolnoma razumljivo, da viaaa za te sprememoe veliko zanimanje, ker igra Sovjetska zveza danes vazno vlogo v mednarodni politiki. «t\.ar se tiče zunanje politike, sodimo, da je zelo vazno,« je poudaril Blagojevič, »da je novo sovjetsko vodstvo u-, radno izjavilo, aa bo nadaljevalo dosedanjo politiko miroljubne koeksistence in aktivnega mednarodnega sodelovanja, ki temelji na sklepih 20 in 22. kongresa KP Sovjetske zveze.«
Zastopnik državnega tajništva .19 na vprašanje našega dopisnika o eksploziji kitajske bombe dejal, aa je vest o eksploziji povzročila u-pravičeno zaskrbljenost vseh, ki so se doslej upirali vsem jedrskim poskusom in ki so se dosledno zavzemali za prenehanja jedrskih eksplozij in jedrskega orožja. Blagojevič je opozoril na stališče jugoslovanske vlade proti vsem jedrskim poskusom in dodal, da ta dogodek še jasneje poudarja potrebo nujne rešitve vprašanja splošne in popolne razorožitve m potrebo, da mednarodna skupnost začne nove m učinkovite napora v tej smeri. Blagojevič je potrdil vest, da je predsednik kitajske vlade čuenlaj poslal tudi jugoslovanski vladi pismo, v katerem se predlaga sklicanje konference vseh držav zaradi proučevanja vprašanja prepovedi jedrskega orožja.
Blagojevič ni hotel komentirati zmage laburistov na zadnjih parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji, češ da je to notranja zadeva, izrazil pa je upanje, da bo laburistična vlada aktivno sodelovala pri reševanju težjih mednarodnih vprašanj in dala svoj prispevek naporom za utrditev miru na svetu.
V zvezi s pisanjem ameriškega časopisa «Newsweek», češ da je Sukamo, predsednik Indonezije, pred konferenco v Kairu želel priti na razgovore s Titom v Jugoslavijo, da pa Tito m tega želel, Je Dušan Blagojevič izjavil, da ta komentar ni pisan z dobro namero.
Dvajseta obletnica osvoboditve Beograda je Albaniji slutila za nove napade na Jugoslavijo in njeno vodstvo. Blagojevič je na vprašanje novinarjev, kako ocenjuje pisanje albanskega tiska, dejal, da ti napadi, v katerih se pačijo splošno znana zgodovinska dejstva in obrekuje narodnoosvobodilna borba in njene pridobitve, sami po se. bi zadostno komentirajo stopnjo albanske propagande, njene metode in smotre.
B. B.
Potres v Tokiu
TOKIO, 22 — Japonski meteorološki zavod ie Javil, da so ob 18.53 po krajevnem času (ob 10.55 po srednjeevropskem času) registrirali na področju Tokia, kjer je sedež olimpijskih iger, rahel potres.
TUNIS, 22. — Tunizijski prei sednik Burgiba je bil znova izvi ljon aa predsednika socialističc etnanke (bivša stranka Neodestui
Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.4, najnižja 9.8, ob 19. uri 12.2; vlage 82 odst., zračni tlak 1014.2 stanoviten, veter 3 km Jugo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje mimo. temperatura morja 17.6, padavin 1.9 mm.
Tržaški dnevnik
Danes. PETEK, 23 oktobra
Severin
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.06. Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 9.04 Jutri, SOBOTA, 24. oktobra Rafael
VPRAŠANJE SENATORJA VIDALIJA MINISTRU ZA PROMET IN CIVILNO LETALSTVO
Hude obtožbe proti inž. Gianniju Bartoliju glede upravljanja Konzorcija za julijsko letališče»
rija.
za obtožbe bivšega upravnega svetnika konzorcija odv. Furia Lau-ki jih je obrazložil na občnem zboru konzorcija 23. maja letos
Senator Vidali je poslal ministru za promet in za civilno letalstvo vprašanje, «ali mu je znano, da je na občnem zboru družabnikov ((Konzorcija za julijsko letališče#, ki je bil 23. maja v Tržiču, član upravnega sveta advokat Furio Lauri, predsednik družbe za letalsko gradbeništvo «Meteor» iz Ronk podal ostavko z izjavo, da hoče s tem ločiti svojo odgovornost od odobritve proračuna in dejavnosti, ki sta po njegovem mnenju v nasprotju z določbami statuta in zakona, iz razlogov, ki jih je obrazložil občnemu zboru in pozneje •poročil pismeno predsedstvu omenjenega konzorcija.
Dogodek, o katerem Je bila javnost v deželi obveščena s pismi, ki so bila poslana županom občin, ki so članice konzorcija zj julijske letališče, je izredne resnosti in važnosti. Resnost zadeve je v obtožbah nekega bivšega upravnega svetnika proti predsedniku konzorcija, ki omenjajo med drugim zlorabo oblasti, diskriminacijo proti upravnim svetnikom, neizpolnjevanje določb statuta, potvorbe in ne-rednosti v proračunu in v proračunskem poročilu, prikazovanje družabnikom takega premoženjskega stanja, ki ni v skladu z dejanskim stanjem, prevzem obveznosti, ki presegajo razpoložljivo premoženje, nakup nepremičnin brez predpisanega dovoljenja vladnih oblasti, podjetniško dejavnost brez predpisanega vpisa v seznam podjetij, hlinjenje nasproti državi pri prevzemu na svoje breme stroškov za dela, ki jih je država že plačala, neredno kmetijsko upravljanje Itd.
Te obtožbe so še posebno važne, ker jih je sprožil znani tržaški profesionist, bivši občinski svetovalec Krščanske demokracije proti bivšemu tržaškemu županu inž. Gianniju Bartoliju, znani politični osebnosti krščanske demokracije. Zaradi tega zahteva, naj ga pristojno ministrstvo obvesti tudi o morebitnih ukrepih, ki jih je sprejelo za ugotovitev, ali so te obtožbe utemeljene ali ne, in da v vsakem primeru zajamči upravljanle v skladu z določbami statuta in zakona konzorcija, kateremu so poverjene letalske zveze v deželi Furlanija-Julijska krajina.#
Minister Spagnolli bo zastopal vlado na proslavah v Trstu
v ponedeljek 26. t.m. bo prišel v Trst minister za trgovinsko mor-narico Spagnolli, ki bo zastopal vlado na vseh uradnih svečanostih ob 10. obletnici prihoda Italije v Trst. Ob 12. uri bo minister uradno otvoril razstavo »Trst 1954-1964, deset let dela«, ki jo je po nalogu vladnega komisarja dr. Mazze priredil center za gospodarski razvoj Trsta.
Popoldne bo minister sprejel na sedežu vladnega komisariata predstavnike tržaških oblasti in tržaške gospodarstvenike. Zvečer pa se bo sestal s političnimi in u-pravnimi predstavniki mesta.
Razstava »Trst 1954-64, deset let dela*, je morda glavna manifestacija v okviru ponedeljskih svečanosti ob 10. obletnici prihoda Italije v Trst. Kot poročajo, se bodo pred otvoritvijo raz.3tave prihodnji ponedeljek vrstile nekatere posebne svečanosti, med katerimi bo tudi položitev vencev na spomenik padlih v vojni pri Sv. Ju-stu, ob 10.45 pa bo na Trgu Uni-ta slovesen dvig zastave, kateremu bodo prisostvovali predstavniki italijanskih mest odlikovanih z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju s prapori posameznih mest. Na kraju svečanosti bo postrojen pešadijski polk, ki bo izkazal zastavi vojaške časti.
Na svečanosti bo imel kratek nagovor župan dr. Frarzil.
Nezadovoljstvo PSDI s statutom tržaške pristaniške ustanove
Socialdemokratski senator iz naše dežele Attilio Zannier in deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare sta včeraj proučila vprašanja, ki se tičejo tržaškega pristanišča s poseb-
nim poudarkom na statut pristaniške ustanove, katerega osnutek je izdelal minister za trgovinsko mornarico. Sen. Zannier in Cesare sta ugotovila, da je osnutek docela ne-prikladen in nezadosten za Trst ter sta izjavila, da ga je treba bistveno spremeniti.
Predstavnika PSDI sta poudarila, da osnutek statuta ne upošteva, da bo morala nova pristaniška ustanova uživati zadostno avtonomijo, delovati kot podjetje, ki bo upravljalo storitvene dejavnosti in ki bo moralo biti naglo pri sprejemanju in pri uresničevanju svojih odločitev. Njegov pravni svet pa bo moral zadostiti zahtevam po političnih, gospodarskih in sindikalnih predstavništvih. Zannier in Cesare sta zaključila, da se o vsem tem
osnutku ministrstva ne
govori,
ali pa se govori o premajhni meri.
Tajnik Cesare je sklical za danes popoldne komisijo izvedencev stranke, v kateri so profesorji Bo-nifacio, Ciacchi, Saraval in Schiffrer ter dr. Stasi in Elleri, da bodo navedli protipredloge k omenjenemu ministrskemu osnutku. O zaključkih komisije bodo razpravljali prihodnji teden s sen. Zannie-rom, ki je skupno s poslancema Belcijem in Lamalfo in sen. Bona-cino član ožje komisije vladnih strank za tržaško pristanišče. PSDI hoče namreč doseči, da bi parlament razpravljal o statutu pristaniške ustanove po upravnih volitvah.
Danes se sestane v Trstu tudi skupina deželnih svetovalcev PSDI skupno s tajnikom. Proučila bo vprašanje gospodarskega načrtovanja.
Uradni podalki o prometu pristanišča v letošnjem septembru
Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice Je pomorski promet tržaškega pristanišča dosegel septembra 446.401 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 454.136 ton in 1962. leta 396.835 ton. železniški promet je v septembru znašal, .145.541 ton, mčdtem ko Je v istem mesecu lanskega dosegel 135.063 ton in 1962. leta 190.888 ton. Promet s tovornimi avtomobili je dosegel 142.177 ton, medtem ko je lanskega septembra znašal 138.147 ton in septembra 1962. leta 127.858 ton.
V prvih devetih mesecih je pomorski promet pristanišča dosegel 3.972.447 ton, medtem ko je v istem
lanskem razdobju dosegel 3.713.578 ton in v istem razdobju 1962. leta 3.928.560 ton. Železniški promet je dosegel 1.425.755 ton, medtem ko je lani 1.493.723 in predlanskim 1.747.392 ton. Promet s tovornjaki je dosegel 1.191.822 ton, medtem ko je lani 1.164.654 ton in predlanskim 1.118.796 ton.
Vijaka za ladjo «Eugenio C.»
Včeraj so pripeljali v Tržič dva vijaka, namenjena za 29.000-tonsko potniško ladjo »Eugenio C», ki jo gradijo v tržiških ladjedelnicah CRDA za plovno družbo »Giaco-mo Costa fu A-ndrea*. Vijaka, narejena iz zlitine brona in alumini-
ja, imata 5.60 m premera in tehtata 34 ton. V prihodnjih dneh ju bodo namestili na trup čezoceanske ladje, ki jo bodo splavili v novembru.
Sestanek za kampanjo za cepljenje «Sabin»
V kratkem se prične jesenska kampanja za cepljenje proti otroški paralizi s cepivom «Sabin». V ta namen se bo danes ob 18.30 v pokrajinski palači sestal pokrajinski odbor za zdravstveno vzgojo. Na dnevnem redu sestanka je: ((Kampanja za cepljenje proti otroški paralizi s cepivom Sabin — načrt posegov#. Na sestanek je povabljen tudi tisk.
Slov. vrtec v Križu bo začasno gost v italijanskem vrtcu
Včeraj dopoldne je delegacija mater otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Križu, v katerem se je udrl strop in je bil zaradi tega prekinjen pouk, v spremstvu občinske svetovalke Jole Burlo in občinskega svetovalca Franca Gom. bača bila na razgovoru z ravnateljem oddelka za šolstvo dr. Geri-nom. Delegacija mu je izročila prošnjo s podpisi mater, da bi občinska uprava čimprej poskrbela za popravilo šolskih prostorov. Dr. Gerin jim je zagotovil, da bodo slovenske otroke do popravila njihovega vrtca sprejeli v prostore italijanskega otroškega vrtca.
Kakor smo izvedeli, se je za popravilo učilnice in za začasno premestitev slovenskega vrtca v prostore italijanskega vrtca, ki spada tudi pod ustanovo ONAIRC, takoj zavzela sama pokrajinska ravnateljica te ustanove dr. Puspanijeva tako pri občinski upravi kot pri vodstvu italijanskega vrtca v Križu. Za svojo prizadevnost zasluži vse priznanje. Tako bodo slovenski otroci od prihodnjega torka (v ponedeljek je namreč praznik) spet lahko obiskovali vrtec in smo prepričani, da se bodo dobro razumeli, kot se lahko najbolje razume; jo otroci, s svojimi italijanskimi vrstniki, ki jih bodo za nekaj časa sprejeli k sebi.
iiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
NA DREVISNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Izvolitev novega predsednika upravne komisije Acegata?
Poleg predsednika bo moral občinski svet izvoliti še štiri člane komisije, namesto prejšnjih, ki so podali ostavko
Na dnevnem redu drevišnje seje tržaškega občinskega sveta je tudi točka o potrditvi ostavke predsednika in štirih članov upravne komisije občinskega podjetja Acegat ter izvolitev novega predsednika in štirih članov za dokončno izpopolnitev komisije Kot je znano, so omenjeni člani skupno s predsednikom podali ostavko preteklega avgusta, ko je nastalo vprašanje povišanja tarif Acegata in ko občinski odbor ni sprejel nekaterih zahtev, ki so jih zagovarjali predsednik in člani, ki so nato iz protesta odstopili.
V zvezi z izvolitvijo omenjenih petih novih članov upravne komisije Acegata in z izvolitvijo občinskih predstavnikov v druge upravne komisije javnih ustanov, ki jim bo v kratkem zapadel mandatni rok, sa se včeraj sestala tajništva štirih strank, ki sestavljajo odnosno podpirajo tržaški občinski odbor levega centra. Na tem sestanku so se dogovorili, da bodo na današnji seji predlagali za predsednika upravne komisije Acegata dr. Stasija. Dr. Stasi je znana osebnost v tržaškem kulturnem svetu, saj je svoj čas imel odgovorna me-
IIIIIIIIIIIIMimMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItllllMttllllHHIMIIIIIiilllllUllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIItllHIIIIIIIIIIIIIIUllUia
HUDA PROMETNA NESREČA V UL. FLAVIA
Pijan je vozil avtomobil in trčil v invalida na motorju
Pijanega šoferja so aretirali in ga bodo prijavili sodišču, ponesrečenca pa so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico
Sinoči okrog 19. ure se je v Ul. Flavia, na križišču cest v Milje in proti Orehu, dogodila huda prometna nesreča. Ob tisti uri se je na svojem motornem kolesu peljal proti obmejnemu prehodu pri Škofijah 38-letni invalid Ruggero Grbec iz Kopra. Ko Je Grbec privozil do omenjenega križišča, Je vanj z vso silo z avtom 1100 TS 17185 treščil 44-letni uradnik Guido Terzi z Lo-njerske ceste 32, ki je z veliko hitrostjo privozil iz Milj in Je bil namenjen proti središču.
Terzi je bil pijan, saj se Je Se malo prej zadrževal v gostilni, potem pa je stopil v avto, da bi se vrnil domov. Po trčenju Terzi ni več obvladal avtomobila in Je zavozil približno še 300 metrov dlje, tako da so bolničarji RK, katere so priklicali na kraj nesreče, najprej mislili, da je Terzi po povzročitvi nesreče hotel zbežati.
Grbca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri padcu z motorja se Je hudo pobil po glavi ter se ranil po obrazu, ustnicah, čelu ln
levi veki, izbil si Je tudi zgornje sekalce. Grbec se bo moral zdraviti dva tedna, če ne bodo nastopile komplikacije.
Na kraju nesreče so medtem vse potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Potem pa so Terzija spremili v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da Je pijan. Karabinjerji so Terzija aretirali in ga bodo prijavili sodišču, da je pijan vozil avto. Prepeljali so ga že v koronej-ske zapore.
V spalnici j« padla
Žrtev nerodnega padca v stanovanju je postala včeraj popoldne 59-letna Anna Pianini por. Furlan iz Ul. S. Forti 66. Ko je pospravljala spalnico, je spodrsnila in padla. Pri tem si je verjetno zlomila levo stegnenico. Z rešilnim avtom so Pianinrjevo prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 90 dni.
Tudi včeraj so ili stavkajoči delavci lesne stroke v povorki po mestu
sta tudi na tržaški univerzi, sedaj pa je tajnik konzorcija za gradnjo atomskega centra za teoretsko fiziko ter tajnik združenja tržaških diplomirancev. Hkrati so se tudi dogovorili za imena ostalih štirih članov, ki jih bodo predlagali za izvolitev. Vseh pet novih članov pripada strankam levega centra, ker predstavniki opozicije, ki so bili svoj čas izvoljeni v upravno komisijo Acegata, niso podali ostavke.
Drevi se bo na seji tržaškega občinskega sveta nadaljevala razprava o proračunu.
O imenovanju članov upravne komisije Acegata in javnih ustanov na splošno v okviru sporazuma o levem centru, je včeraj zvečer razpravljalo tudi pokrajinsko vodstvo PSDI. Vodstvo je z obžalovanjem sprejelo na znanje odločen namen sedanjega predsednika občinske ustanove odv. Nina Fazzini.ja Gior-gija, da ne podaljša mandata, za katerega je bil soglasno potrjen. Vodstvo je hotelo s tem potrditi že izraženo zadovoljstvo z upravno dejavnostjo podjetja kljub vsem težavam ln včasih tudi nerazumevanjem, in Je zaprosilo odv. Fazzi-nija Giorgija naj bo na razpolago za neko drugo važno upravno nalogo.
Dekret o tropinah
Tržaška prefektura je izdala dekret, s katerim med drugim določa, da se tropine lahko obdržijo do 15. decembra. Po tem dnevu bodo lastniki lahko obdržali tropine le v destilarnah in če bodo pristali, da bodo pod nadzorstvom finance, če bodo tropine posušene in skisane, osoljene (1 kg pasterizirane Sjli na en stot tropin) ali pa pomešane s krmo.
Dekret določa tudi, da je produkcija patoke (Žonta), dovoljena le za destilacijo in izdelovanje kisa. Kdor hoče izdelovati patoko, mora to prijaviti najmanj pet dni prej kemičnemu inštitutu v Trstu pri trgovinski zbornici.
Tatovi izpraznili avto m mu odvili kolesi
Včeraj smo poročali o skupini neznancev, ki so se specializirali v kraji avtomobilskih nadomestnih delov in pritiklin. Predvčerajšnjim ponoči pa je omenjena skupina bila spet na delu. Tokrat tatovi niti niso odpeljali avtomobila v stransko ulico, temveč so ga oropali prav pred stanovanjem 31-letnega lastnika Maria Vecchie-ta iz Ul. Marchesetti 14. Vecchiet je pred hišo pustil parkiran fiat 600 TS 46643 in tega so tatovi vzeli na muho. Najprej so s silo odprli prednji prtljažnik in pobrali orodje ter rezervno kolo, nato so sneli obe prednji kolesi in pustili avtomobil da je z »nosom* slonel na tleh. Nato so odprli pokrov motorja in odnesli dinamo ter razdelilec. Nezadovoljni z o-bilnim plenom, so še s silo odprli vrata avtomobila in iz notranjosti odnesli fotoaparat »Zeiss-Ikon*. Naslednje jutro je razdejanje o-jpazil presenečeni Vecchiet, ko se je hotel odpeljati z avtom. Zglasil se je na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil in povedal, da je utrpel 130.00Q lir škode.
Na komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zglasil tudi 28-let-ni špediter Franco Gropaiz iz Ul. Castagneto 12 in prijavil tatvino avta »Giulietta* TS 45535, last prevozniškega podjetja Billitz iz Ul. Geppa 4, ki ga je bil pustil v Ul. Pindemonte pred stavbo št. 8. Gropaiz pa je imel srečo. Avto so našli predvčerajšnjim popoldne v bližini bencinske črpalke BP v Ul. Revoltella. Tatovi so razbili steklo na zadnjih vratih in poškodovali električno stikalo za pogon motorja.
PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV
Popolnoma uspela stavka delavcev lesne stroke
Stavki delavk in delavcev oblačilne industrije in železničarjev
Včeraj so delavci lesne industrije ponovili stavko, skupščino in povorko po mestnih ulicah. Medtem ko je predvčerajšnjim stavkalo nad 90 odstotkov delavcev, so včeraj stavkali prav vsi, kar kaže, kako je ta borDa med njimi občutena. Njihova stroka je namreč glede plač med naj slabšimi, saj prejema specializiran delavec komaj nekaj nad 50.000 lir mesečno. S tem podatkom so delavci tudi včeraj seznanili javnost, saj so na enem izmed transparentov, ki so jih nosili v povorki, navedli tudi svoj plačni list. Delavci so tudi včeraj glasno protestirali pred Združenjem industrijcev v Ul. S. Spiri-dione in Združenjem malih in sred. njih industrijcev v Ul. S. Lazaro. Povorka je šla včeraj v obratni smeri v primeri s predvčerajšnjim, namreč iz Ul. Duca d’Aosta v Ul. Pondares, s sedeža Delavske zbornice na sedež Nove delavske zbornice CGIL.
V Ul. Duca d’Aosta so se delavci sestali na enotni skupščini. Po poročilih tajnikov obeh sindikatov se je razvila razprava, v kateri so delavci ponovno poudarili svojo odločenost boriti se do kraja, da si z novo delovno pogodbo izboljšajo mezdne in normativne pogoje. Ce ne bodo delodajalci popustili, je pričakovati nove stavke.
• • •
Včeraj je bila tudi celodnevnastavka delavk in delavcev oblačilne industrije. V Trstu se je tikala okrog 300 delavk in delavcev in je popolnoma uspela. Stavkali so za sklenitev nove delovne pogodbe in za izboljšanje kvalifikacij. Zadnja pogajanja v Milanu so se razbila zaradi nezadovoljivih ponudb delodajalcev.
* O •
Stavka železničarjev SFI-CGIL se je nadaljevala tudi včeraj ob približno enaki udeležbi. Zato je kot prejšnje dni skoraj popolnoma počival železniški promet. Nekaj vlakov je železniško ravnateljstvo nadomestilo z avtobusi.
Sprememba voznega reda na progi Ancona-Pulj
Družba «Linee Marittime# del-l’Adriatico» sporoča, da se z odhodom ladje iz Trsta 27. t.m. neha poletni vozni red na progi E/l. Zimski vozni red, ki se prične s 4. novembrom določa prihod v Trst vsako sredo ob 7. uri ih odhod ob 9. uri. Proga poteka takole: Ancona .- JjOŠilU - Reka - Pulj: Trst .1 Benetke - Anoona.
pristanišče pred delavnico SAFAC, Semilli; 17. Sv. M. M. Spodnja pri hišni številki 800 Pescatori in Gom. bač.
Sestanki aktivov in skupščine, na katerih bodo obravnavali volitve in mednarodni politični položaj, pa bodo ob 20. uri v Barkovljah v Ru. meni hiši, kjer bo na aktivu sekcije govorila Jelka Gherbez; ob 20. v Ljudskem domu «Pečar» v Gornji Koloniji (Crevatin); ob 20. v Ljudskem domu pri Sv. Barbari javna skupščina, na kateri bo govoril Pacco.
zavozila na levo stran ceste in treščila v obcestni zid.
Pri nesreči sta se poškodovali samo Braicova in Zerjalova, Zu-gnova pa se sploh m ranila. Obe ponesrečenki so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer so Braicova sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca po zatilju in po glavi. Braicova se je tudi ranila po levem palcu in desnem komolcu. Zerjalovi so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč zaradi lažjega udarca po levem zapestju in bo okrevala v 3 dneh.
Včeraj popoldne so .na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 16-letno vajeni*©« Mariagra-žio Scorcia iz Ul. Rota 41 'Scorel-jeva, ki se bo morate Zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev no obrazu, levem sencu, levem stegnu in kolenih, je povedala, da je malo prej hotela prečkati Ul. Teatro Romano pri stavbi štev. 7. Tedaj je v smeri proti Korzu z avtom «giu-lietta# TS 43434 privozil 49-letni Glovannl Dellorusso od S. M. M.
Spodnje 1798 in Scorcijevo podrl.
•iiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiintiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiifiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Zborovanja in skupščine KPI
Ob 12. u.. pri ladjedelnici Sv. Marka (Poggio S. Andrea) tajnik federacije Šema; 12. Industrijsko
Izšla so «Izvestja srednjih šol»
Včeraj so pri Tiskarni «Graphis» Trstu izšla .Izvestja srednjih šol» za leto 1964, Ki so jih izdala ravnateljstva slovenskih srednjih šol na Tržaškem, uredil pa jih je prof. Martin Jevnikar. V brošuri, ki ima 60 struni, so na lepem papirju seznami profesorskih zborov, dijakov ter upravnega osebja vseh slovenskih srednjih šol, imena a-bitunentov, naslovi slovenskih nalog pri zrelostnih izpitih in nižjih tečajnih izpitih ter statistični pregledi za vsako šolo posebej in skupni statistični pregled ob koncu pouka (50. sept. 1964). V seznamu profesorskih zborov na posameznih šolah so označeni njihov službeni položaj, predmeti in tedenske ure pouka. Pred temi se znami je n c 14 straneh sestavek prof. Jevnikarja, Pozor išče in pomen Erjavčevih leposlovnih del s kratkim opisom njegovega življenja in del, hi bo dobrodošel zlasti dijakon. iz višjih razredov. V zadnjem delu pa je pod .Razno, tudi prof. Jevnikar v kratkih sestavkih ocenil lanske »Literarne vaje., na štel nove šolske knjige (samo e-no), ki jo je lani izdalo ravnateljstvo za javno šolstvo v Trstu (E-gidij Košuta: Zgodovina filozofije. Druga knjiga. Od renesanse do Kanta), publikacije profesorjev (v lanskem letu je izšla samo ena knjižica m en ponatis; Boris Pahor: Alah samouk, in Boris Pahor:	Mesto v zalivu), zaključni
šolski prireditvi, uspeh v dramatiki (uspeh natečaja RA1), izlet maturantov po Jugoslaviji ter program in navodila za študij slovenščine na univerzi v Padovi. Pri tem niso omenjeni seminar za slovenske šolnike na Bledu, izmenjava šolskih knjig ter prihod pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, ki tudi spadata v okvir dogovora olkutturnem^soi delovanju med Italijo in Jugoslavija. ..
Izvestja so vsekakor važen dokument o življenju naše etnične pkiipine in prikaz naše šole. u-testno pa bi bilo, da se ne bi mejila le na Tržaško, ampak da i bili skupno objavljeni tudi Vsi odatki šol na Goriškem, ker bi imeli tako popoln pregled čez vse slovenske srednje šole v Italiji.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z avtom v zid
Včeraj popoldne sta se pri prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini »Cascina delle Rose* na openski cesti, ponesrečili dve bolniški pomočnici. Bilo je okrog 16. ure, ko sta »e 30-letna Angela Braico iz Drevoreda Raffaello San-zio 22 in 29-letna Valerija Žerjal z Vrdelske ceste 46 peljali v fiatu 900, ki ga je proti središču vozila Maria Zugna. Nenadoma je Zugnova na mokrem asfaltu zgubila nadzorstvo nad avtomobilom,
Ker ni upošteval znaka «stop» je povzročil smrtno nesrečo
Prizivni sodniki so mu potrdili prvotno kazen - Popolna oprostitev zaradi neke druge prometne nesreče
Gledališča
VERDI
Jutri, v soboto 24. t.m. zapade rok za obnovitev abonmajev v gledališču Verdi za novo operno sezono
V gledališču Verdi so se začele priprave in skušnje za bližnjo operno sezono. Orkester je pod vodstvom dirigenta Rivolija začel z vajami za o-pero «Wozzeck», ki predstavlja eno najtežjih nalog sezone. Frav tako je s svojimi pripravami za to delo začel zbor pod vodstvom dirigenta Kirchnerja.
Kot je bilo že sporočeno, bo otvoritev sezone z gala predstavo v soboto 7. nov. ob 21. uri z nastopom baleta milanske Scale z naslednjim programom: Carski balet (glasba Ca> kovski, koreografija Balanchine), Serenada (glasba Čajkovski, koreografija Balanchine), odlomek lz Romea in Julije Prokofjeva ir. Triogelnik De Falle v koreografiji Massine.
Obiskovalci zadnje galerije se bodo v novi sezoni znašli v obnovljenem ambientu. Predvsem važna je obnovitev poda, ki poslej ne bo vec škripal Abonmaji za zadnjo galerijo se niso podražili.
TEATRO STABILE
Danes ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) za red H »Komični teater# Carla Goldonija, Tekst Luigi Lunari. Režija Eriprando vi* sconti. Scene in kostumi Luca Saba-telli. Glasba Doriano Saracino. Kritika je delo ocenila kot najboljši tekst na mednarodnem dramskem festivalu v Benetkah.
Rezervacija In prodaja vstopnic pn osrednji prodajalni vstopnic v galeriji Protti (tel. 36-372). Cene: parter 1500 lir, balkon 500 Ur.
Nazionale 16.00 »Eletroshock# Lauren Bacall Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 »Amore facile# — Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Prepovedano mludrni.
Excelsior 16.00 «Gli indifferenti# — Claudia Cardinale. prepovedano mladim.	.
Fenice 16.00 «Le truffe piu belle dei mondo# Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00 »Scusa, me lo presti tuo marito?# Jack Lemmon. RO' my Schneider.
Alabarda 16.30 «11 sllenzio# Bergmanov film. 1. Thulin, G Lindblpm. Prepovedano mladini.	.
Filodrammatico 16.30 «Donne caioe di notte# Technicolor. prepovedan mladini.
Aurora 16.30 «L’esperlmento del dot-tor Zagros# Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «L'uomo che vide > suo cadavere#.	h
Capitol 16.00 »VIva Las Vegas# Tecn-nlcolor. Elvis Presley.
Garibaldi 16.30 »Sandokan alla riscos-sa» Technicolor. Guy Madison.
Iid pero 16.30 »Viagglo indimenticabi-le».
Moderno 16.00 «Quel certo non so che» Technicolor. Doris Day, Ja' mes Garner. Zadnji dan
Astra 16.30 «11 ribelle dTrlanda#.
Astoria 16.30 »Duello alla pištola* Technicolor. Joel Mac Crea.
Abbazla 16.00 «11 ratto delle Sabine* Technicolor. Milene Demongeot.
Ideale 16.00 «Glt invincibill* Technicolor. Gary Cooper	.
Skedenj 16.00 «L’isola In capo at mondo# Rosanna Podesta, Davvn Addams, Magall Noel,
Izlet SPDT na Štajersko ln Koroško. V dneh 3. ln 4. nov. odhod pr* ko Slovenjgradca v Dravograd mimo Raven, domovine in *r0“ Prežihovega Voranca, v Mežico *" Črno. Vpisovanje le do 30. 10. *° običajno v Ul. Geppa 9.
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Menca-retti Iz Vidma, zastopnik zasebne stranke Poillucci) se je moral zagovarjati včeraj 58-letni Mario De Slncich iz Ul. F. Severo 22, pomorski kapitan, ki je bil obtožen, da Je 15. februarja lani povzročil smrtno nesrečo v Tržiču.
De Slncich Je bil v trenutku nesreče kapitan na ladji «Europa» ter je že vrsto let služil pri pomorski družbi «Lloyd triestino#. Do nesreče pa je prišlo tako.
Bilo je okoli 16,25 ure, ko se je De Slncich pripeljal s svojim avtom znamke «giulietta» po Ul. Porto Rosega v Tržiču. Prihajal je Iz pristanišča ter bi se moral po vseh prometnih pravilih ustaviti pri znaku «stop» tik pred križiščem z državno cesto št. 14, ki teče na južni strani mesta skozi središče. Ali se je De Slncich res ustavil pri prometnem znaku «stop» na cestišču? Obtoženec je vedno trdil, da Je to storil, toda ves nadaljnji razvoj dogodkov ni potrdil te njegove izjave. Zgodilo se je namreč, da Je približno na sredi kri-
žišča trčil v avto fiat-giardinetta, ki ga je upravljal 40-letni Alfredo Dolinar iz Miramara 17, ki je prihajal iz Trsta. Obe vozili sta trčili z vso silo drugo ob drugo. De Sinicheva «giulietta» je zadela s sprednjim desnim blatnikom v sprednji levi del fiata, ki je prihajal z desne strani. Zaradi trčenja sta oba avta zavozila na pločnik na desni strani državne ceste, šoferja se nista poškodovala, toda neka potnica, ki je bila v De Sin-cichevem avtu Je izgubila življenje zaradi zloma zatllnika. šlo je za tedaj 59-letno Mercedes Lajara iz Srednje Amerike, in sicer iz mesta San Juan de Portorico.
O nesreči so očividci podali protislovne izjave. Agenti prometne, policije pa so menili, da ni držala verzija, ki jo je podal De Sin-cich, kajti do sredine križišča niso našli na cesti niti enega drobca stekla. To je pomenilo, da je prišlo do trčenja šele na sredi križišča. Pripomnimo še, da je Laja-rova umrla v bolnici v Vidmu skoraj en mesec po nesreči, ne da bi kdajkoli prišla do zavesti. De Sincichu je 4. marca letos
tiiiiiiiiHiutiiiiitiiiniiimiiMiiiiiiimKiiiiiiiimmniiiHiiHutvniiiiiiiiiiiHiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimi
HUDA NESREČA NA DELU
Na mokri lestvi žerjava zdrsnil in padel v globino
Zdraviti te bo moral 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije
Na gradbišču gradbenega podjetja EAR v Ul. S. Cilino se je včeraj ajutraj okrog 11. ure hudo ponesrečil 44-letni delavec Augu-sto Del Ben iz Ul. Cisternone 120. Ko je atopal navzdol po železni lestvi žerjava, je na od dežja mokrem klinu spodrsnil in izgubil ravnotežje. Čeprav se je Del Ben skušal oprijeti, mu to ni uspelo in je padel z višine približno dveh metrov. Pri tem je Del Ben 'padel na kup kamenja ob žerjavu ter si polomil leva rebra. Pri padcu si je zlomil tudi levo nadlnket in zapestje, si poškodoval hrbtenico in vranico.
Ponestečencu so na pomoč priskočili delovni tovariši, ki so tedaj bili v bližini. Nekdo je takoj poklical rešilni avto, s katerim so Del Bena v hudem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico. Pridržali so ga na ortopedskem od-
delku, kjer se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Z vespo v avto
Sinoči okrog 20. ure se je na vogalu Ul. del Ronco in F. Severo dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 22-letni električar Armando Braico iz Ul. Donatello 2. Braico se je na vespi TS 31954 vozil proti Ul. Marconi, na vogalu pa Je trčil v fiat 600 TS 31692, ki ga je navzdol po Ul. F. Severo privozil 25-letni Fabio Petronio-Neuman iz Ul. Revoltella 23. Zaradi sunka se je Braico prevrnil z motorja ter se pobil po levi strani prsi. S policijskim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Braico se bo moral zdraviti 10 dni.
sodilo videmsko kazensko sodišče, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora ter na 100.000 lir globe. Kazen Je bila pogojna ter je niso vpisali v kazenski list. O odškodnini bi morali razpravljati na pristojnem civilnem sodišču. Vendar pa so sodniki sklenili, da bi moral De Sincich plačati Dolinarju 800.000 lir predujma.
De Sincich se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč, da kazenski sodniki niso pravilno presojali na podlagi dejanskega razvoja dogodkov ob priliki nesreče. Prizivni sodniki pa niso upoštevali njegovega zagovora ter so potrdili prvotno razsodbo.
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 43-letni Ettore Ro-manut iz Vidma, ki je bil prav tako obtožen, da je nenamerno zakrivil smrt neke osebe. Videmski sodniki so ga 25. marca letos oprostili vsake krivde zaradi pomanjkanja dokazov, toda Romanut je bil trmast ter je zahteval oprosti tev s popolno formulo. To se mu je včeraj tudi posrečilo.
Nesreča, ki je pripeljala Roma-nuta pred sodnike, se je pripetila okoli 12. ure 29. septembra lani. Moški se Je tedaj peljal s svojim avtom «alfa romeo# po neki stranski cesti v bližini kraja Bagnaria Arsa v Furlaniji. Cesta ki je na tistem odseku široka komaj 3 metre, zavija v blagem ovinku na desno. Vidljivost pa Je tam precej slaba zaradi dreves in grmovja ki raste ob njej. Romanut Je pozneje izjavil, da se je morda peljal hitrostjo kakih 25 ali 30 km na uro. To Je pozneje potrdil tudi njegov sin, ki je bil skupaj z očetom v avtu. Romanut Je še povedal, da se mu je pripeljal nasproti motorist, ki Je vozil popolnoma po svoji levi strani. Zelo verjetno Je, da je motorist, ko je zagledal avto, skušal spraviti svoje vozilo na desno stran ceste. Njegov manever pa se ni posrečil, ker je tudi šofer avta zavil na levo, da bi mu omogočil prehod na svoji desni strani. Tako Je prišlo do trčenja. 58-letnl Eli« Prosperi, ki Je upravljal motor, je z vso silo trčil frontalno v avto ter zadel z glavo ob rob pri sprednji Sipi. Pri tem Je dobil, hude poškodbe na lobanji ter že naslednjega dne umrl v bolnišnici.
Videmski sodniki, kot smo že dejali, so oprostili obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivni sodniki pa, ki so ponovno proučili primer, so menili, da Romanut ni zagrešili nesreče ter so ga zato oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROK®
Dne 22. oktobra se je v Trstu r dilo 7 otrok, umlro pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Antonio D quel, 76-lctna Olga Zigante pot. M ro, 83-1‘lna Antonia Danielut P° Svetlina, 75-letnl Giovanni Carpan 50-letni Bruno Giordano, 73-letnl Ca lo Karis, 74-letna Maria Bassanei vd. Tominz, 74-Ietni Mario Zerial. » letna Mercede Praust vd. Tumburu 8Wetni Richard VVesemann, 79-letr Lea Tepper vd Tamino, 70-letna Ai na Scherian vd. Nonis.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (IS. 1». — 23 IS.)
Blasoletto. Ul. Koma 16; Al Valeno. Ul S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; SanfAnna. Istrska cesta 63; Davanzo, Ul. »er‘ nlnl 4; Godina A1JTGEA, Ul. Glnn*' stica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo «• Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (H. I«. - 23. 18.)
Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina AI-1’IGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Ul, Orologlo 6; Sponza, Ul. Monto sl no, 9.
Dne 21. t. m. nas je zapustil dragi
Karel Kariš
Pogreb bo danes 23. t. m-15.45 lz mrtvašnice glavne bolni ce v škedenjsko cerkev ln od < na domače pokopališče.
2alostno vest sporočajo:	**
hčerka, Stanko, nevesta, vnuk ostali sorodniki.
I.T.F. v. Zonta 3. tel. 38-00«
Sporočamo žalostno vest',dBQffga v torek, 20. t. m. pokopali naw* dragega moža in očeta
Ivana Štranja
Toplo se zahvaljujemo vs®55VtdU so na kateri koli način P°*^,ui
spomin pokojnika na zadnji poti.
In ga sPre
Zena Karolina ln otr°C' t družinan®*
Dolina, 23.X. 1964.
SOVJETSKI GENERAL VLADIMIR ŽDANOV PRED TRAGIČNO SMRTJO
SPOMINI NA MINULE DNI
Kako je bilo pred dvajsetimi leti v borbah za osvoboditev Beograda - Veličastno junaštvo borcev in sodelovanje med Rdečo armado in partizani
Med sovjetskimi visokimi častniki, ki so 19. t.m. prihajali v ®e°grad na proslavo dvajsetletnice osvoboditve jugoslovan-o e Prestolnice in se le nekaj kilometrov pred letališčem v burčinu smrtno ponesrečili, je bil tudi heroj Sovjetske zveze in narodni heroj Jugoslavije generalni polkovnik Vladimir Žda-nov ki je le nekaj dni pred svojim odhodom iz Moskve napisal za jugoslovanske bralce članek, ki ga je objavila beograjska «Politika», od koder ga povzemamo:
V Jugoslavijo sem prišel okto-
bra 1945. na proslavo obletnice osvoboditve Beograda. Najprej sem odšel na Avalo. Po širokem stopnišču sem se povzpel do enostavnega hkrati pa veličastnega m resnega mavzoleja, — spomenika neznanemu junaku. Sam sem prišel, da bi še enkrat izka-zal globoko čast herojskemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki si je v borbah za domovino priborilo nesmrtno slavo. Prav tako sem se hotel spomniti onih dni 1944., ~° so sovjetski borci skupno z jugoslovanskimi tu na Avali vodili bitko za Beograd.
Pravijo, da se v jasnih dneh niore z Avale videti vsa Srbija. To mi ni uspelo: nisem videl vse ®rbije. Zato sem pa videl Beograd in njegovo okolico, poraslo Y zelenju v vsej njeni čarobni
lepoti.
Od tedaj nisem prišel več v ^eograd. Iz pripovedovanja prijateljev, ki So potovali v Jugo-slavijo, ter po fotografijah vem, da je to mesto, ki je bilo v dobi barbarskih napadov Hitlerjevega letalstva strahovito uničeno, obnovljeno, da se razvija ter da ima v>dez modernega evropskega mesta z dobro planiranimi ulicami, veličastnimi trgi in bogato svojevrstno arhitekturo.
Danes, po dvajsetih letih, se Ponovno vračamo na dogodke iz pnih let, dogodke, ki so postali Junaška zgodovina sovjetskih in jugoslovanskih narodov.
Meni, ki sem v beograjski bit-sodeloval, je uspelo, izpolniti nalogo v osvobajanju mesta, v sestavi desnega krila enot III. u-"rajinske fronte. Spominjam se, da je bil splošni načrt napada na “Sograd izdelan na komandnem mestu na Avali z generaloma .kom Dapčevičem in Zujovi-oem. Nemci so se tedaj z vsemi silami upirali, da bi prepreči-1 skupni nastop sovjetskih in jugoslovanskih enot za Beograd. Toda enote III. ukrajinske fronte 80 se prebile do južnih predme-®tij Beograda. Del teh sil je vezat skupino sovražnikovih sil na Področju Požarevca in Smedere-, ''a in ji ni dovolil sodelovanja v mtki za mesto. Pozneje je bila *a grupacija uničena na vzhodnih dostopnih mestih k Beogradu.
glavni deli IV. gardijskega kor-Pusa so se 14. oktobra približali Pasu beograjskih utrdb na pod-r°oju Avale. Osnovna zamisel na-?®da na mesto je bila sledeča: 'zvesti močan sunek na razmeroma ozkem pasu vzdolž ceste “tograd-Avala ter na poti proti dvorcu kralja Petra; nadalje naglo prodreti v mesto in z glavno smerjo proti kalemegdanski trdnjav; ter preko Save z delom združenih sil v obliki pahljače obkoliti Nemce za hrbtom in jim Presekati umik proti Zahodu. Na-dMje je bilo sklenjeno, da se, po uničenju sovražnika na Zvezda-rj, v centru, na železniški posta-J* in Cukarici ter po zaprtju fronte na vzhodu, sovražnim če-pm, ki se umikajo iz Grčije in Požarevca, prepreči umik in se
a|lllllluinini||||,|||,||l„|,||„||||||||||||||i|||ii||,umi
«Tolažnik»
proti
«Namestnikii»
NEW YORK, 22. — Sinoči so v Privatnem gledališču, ki je last atoliške gledališke skupine «The Isckfriars«, člani iste skupine dPrizorilj novo odrsko delo, ki n°si naslov «The Comforter«, kar P Movenščini pomeni »Tolažnik«. “el° je napisal pater Edward "tolloy in naj bi predstavljalo "odgovor« zgodovinskemu delu "Vikar« (Namestnik) mladega rmtnškega pisatelja Hochhuta, po oterem je bila prirejena tudi r^ma z istim imenom, ki so jo dprizorilj v mnogih velikih me-*f'b Evrope in tudi v Ameriki m ' Je pri določenih katoliških rogih vzbudila veliko razburjanje.
bfladi nemški avtor je proučil ^Cs dostopen zgodovinski in ar-■vski material in na osnovi te-®a napisal delo, ki hudo bremeni ivšega papeža Pija XII., da se ni zavzel za žrtve fašizma in še Posebej nacizma. Ko so njegovo e’“ Postavljali na razne odre, ®o se povsod oglasili k besedi ®ni Katoliške akcije in neredko e Prišlo tudi do izgredov.
Delo patra Molloya temelji na *rd‘tvi, da se je papež Pij XII.
al Posledic, če bi se bil postavil Po robu Mussoliniju in Hitlerju.
druge strani pa pater ”Molloy v ,''°ji polemični drami zatrjuje,
*	' bolje poudarja, da je papež
XII. nastopil v obrambo kri-Janov in Judov, ki jih je nacl-ašižem preganjal.
Agencije ne poročajo še, kaki-n° je to, rekli bi, naročeno odr-8 o delo, niti kako ga je občin-**vo sprejelo. Sicer pa Je dovolj značilno to, da se mora dejavnost PPjvišjega cerkvenega dostojnn-
*	venika, braniti na tak način.
uničijo izven mesta.
Na obronkih Avale so se Hi-tlerjevci izredno uporno borili, ker so se zavedali, da je tu neposredna pot za Beograd.
Ostra borba se je razvila tudi v samem mestu, na področju Ka-lemegdana, Zvezdare in še posebno na prihodih k mostovom, ki vežejo Beograd z Zemunom. Hkrati se je sovražnikova skupina, ki je prihajala iz Požarevca in ki smo je skupno z enotami NOV preganjali, skušala prebi-ti skozi Beograd, da bi se spojila z razbitimi enotami, ki so se umikale od Kragujevca in Mla-denovca. Sovjetski borci in jugoslovanski partizani * so morali pri tem voditi borbe za vsako ulico, za vsako hišo.
Beograjska operacija je značilna po svoji naglici in širini. V njej je bilo uresničeno sodelovanje med sovjetskimi enotami in enotami NOV. Lahko bi prikazal tisoče primerov čudovite hrabrosti sovjetskih in jugoslovanskih borcev.
Kako smo bili hvaležni majorju NOV Marku Sijenu, ki nam je dal plan mesta s podrobnimi podatki o sovražniku. Za ta plan je tvegal življenje. Dragocene podatke so nam dali tudi partizanski obveščevalci. Ob pomoči meščanov so uničili vrsto sovražnikovih gnezd. Zato je bilo možno, osvoboditi mesto brez večjih človeških žrtev in rušenja.
Podvigi posameznih borcev v bitki za mesto so imeli posebno velik pomen, kajti v tej borbi so bila bojišča že ulica, hiša, stanovanja, klet. Bitka za Beograd je dala na desetine, stotine, tisoče herojev, ki so pokazali čudovito hrabrost, visoko zavest in bojevniško iznajdljivost.
Tank podporočnika Romanenka z nepričakovanim manevrom uničil nemški top, nedaleč od tod pa je borec NOV Tonči Glavina uničenjem strojničnega gnezda na vogalu odprl tankom pot v Njegoševo ulico.
Pogosto so posamezniki delali prave čudeže. Tako je vojak Bo-bilev, ki je s svojo strojnico zavzel primeren položaj na neki strehi, pobil nad sto okupatorjev. Mitraljezec NOV Branko Rosič pa je s svojo pronicljivostjo omogočil, da smo zavzeli nekaj zgradb. Prav tako hrabro se je boril komandir Drago Zorič, ki skupno z borcem Običašem pobil 35 hitlerjevcev. Bistroumno so se obnesli tudi sovjetski ostrostrelci pod poveljstvom majorja Bernova. Blokirali so skupino hiš in skupno z jugoslovanskimi borci zajeli 124 fašistov.
V bitki za Beograd se je mogla videti ne le visoka borbena sposobnost, pač pa tudi izredna hrabrost. Borba za mesto je bi-polna samoodpovedi in medsebojne pomoči. Nepremagljivi duh, ki je bil prežet z vero v pravičnost stvari, se je bleščeče kazal v borbah za srce Balkana, za Beograd.
Veličastno hrabrost so pokaza-borci NOV pod poveljstvom generalov Peke Dapčeviča, Danila Lekiča, Vase Jovanoviča, Radoslava Joviča, Mirka Perečina in drugih.
Sovjetski obveščevalci poročni, ki Bulaha, Santišev in Lapin niso dopustili Nemcem, da bi zrušili minirani most, edino pot proti madžarski ravnini; višji poročnik Urodljlvčenkov, poročnik Da-lički in podporočnik Grigorjev pa so s svojo hrabrostjo zagotovili uspeh borbe za zavzetje beograjske trdnjave. Dolgo bodo o-stala v spominu junaška dekleta Jugoslavije Pava Bulič, Milka Bu-bava, Danica Cerepanovič, Mila Skorič, Stoja Bodanič, ki so tvegajoč svoje življenje pod ognjem sovražnika odnašale ranjene sovjetske in jugoslovanske borce.
Borbo za Beograd je pozorno spremljala vsa sovjetska dežela. Od tod je prihajala tudi pomoč. Tako je iz kolhoza (Puškin« v Dnjepropetrovski oblasti tankistu Sulgeju njegov oče poslal tank, ki ga je kupil z lastnimi sredstvi. Ta tank je prišel na ulice Beograda, kot simbol večnega prijateljstva slovanskih narodov. Poročnik Kisljenko je v imenu svoje posadke zaprisegel, da bo častno in dostojno izpolnil nalogo. Tankisti so držali besedo m pokazali visoko borbeno sposobnost in hrabrost.
V začetku bitke za mesto se je na njegove ulice vsulo 3.000 novih partizanov — meščanov. Tisoči in tisoči Sumadijcev so stopali v vrste borcev NOV. Kako velika je bila želja novih borcev, da sodelujejo pri osvoboditvi prestolnice, se vidi iz tega, da generalu Peki Dapčeviču ni
uspelo, dobaviti dovolj orožja za neve borce in je moral vsak peti borec sam priti dp orožja z lastnimi rokami, v borbi.
Izredno samozavest, pogum, herojstvo v borbah za Beograd so pokazali borci — komunisti. Bili so na najbolj odgovornih položajih in kot taki potegnili za seboj borce in častnike in bili v zgled požrtvovalnega izpolnjevanja zadanih nalog.
Na mestnih ulicah so se še vodile borbe, ko so borci sovjetskih inženirskih enot ob pomoči jugoslovanskih partizanov ter meščanov glavnega mesta že opravili prve mirnodobske naloge 841 objektov so očistili min. Prepričani so bili v zmago in zmaga je prišla v Beograd.
Resnici na ljubo cena zmage ni bila majhna. Na beograjskem pokopališču je pokopanih 2.952 jugoslovanskih in 976 sovjetskih vojakov in častnikov, ki so padli v skupnih borbah za osvoboditev glavnega mesta.
Beograd je bil 20. oktobra 1944: povsem očiščen sovražnika in že naslednjega dne so predstavniki nacionalnega komiteja osvoboditve imeli množično zborovanje na enem največjih mestnih trgov.
Na njem se je zbralo na deset-tisoče Beograjčanov. Tu je Peko Dapčevič pozdravil zmago in ta pozdrav je sprejel ves Beograd.
V zvezi z zmagovitim koncem bitke za glavno mesto Jugoslavije je tovariš Tito zapisal:
«Tu se je slavna Rdeča armada prvič sestala z našo narodnoosvobodilno vojsko. Ulice Beograda so oškropljene s krvjo vseh narodov Jugoslavije; tu je prelita kri herojske Rdeče armade — sinov Sovjetske zveze. In vse to ima velikanski zgodovinski pomen«.
Ko se ponovno spominjam bitke za Beograd in ko gledam na ogromne uspehe, ki so jih uresničili narodi Jugoslavije v gospodarstvu dežele, se človek razveseli, ker prinaša skupna borba sovjetskih in jugoslovanskih narodov prav tiste sadove, s katerimi so računali tisti, ki so v tej borbi sodelovali in za katere so šli v smrt.
Narodom Jugoslavije in Zvezi komunistov Jugoslavije želim še večjih uspehov, še lepše življenje in najtesnejšo enotnost v svoji državi ter v vsej družini socialističnih dežel.
OB SEDANJIH OLIMPIJSKIH IGRAH
Največji rekordi japonske tehnike
Uvažajo ideje, da bi nato izvažali izdelke
mm
TIMAVA V STIVANU
(Foto M. Magajna)
že od samega začetka sedaniih olimpijskih iger so se tako televizijski napovedovalci in komentatorji, kot tudi dopisniki tujih agencij in časopisov navduševali nad izredno organizacijo, ki so jo pokazali Japonci. Se posebej so navdušeni nad najrazličnejšimi elektronskimi napravami, ki so jih Japonci postavili povsod, kjer so v zvezi z olimpijskimi igrami potrebne. Nikakega dvoma ni, da so se Japonci tokrat zares izkazali. Pariški tednik «L’Express» je v zvezi s tem objavil članek, ki nam pove, od kod ta japonska uveljavitev.
Super-express Tokio-Osaka, ki je stopil v promet za olimpijske igre, opravi pot 515 km v samih 3 urah. Povprečna brzina 170 km na uro, maksimalna 200. To je vzbudilo ljubosumnost inženirjev drugih dežel.
To je najnovejši rekord japonske tehnike.
Pred 10 leti je v nekem komičnem filmu, ki so ga prikazovali v ZDA, potem ko je junak zaman pritiskal na petelina svoje puške, da bi ustrelil nevarnega leva — sledilo pojasnilo z besedami: «Made in Japan«. Občinstvo se je smejalo.
Ko pa je leta 1962 prvi ameriški kozmonavt John Glenn letel
SPELEOLOŠKA REDKOST, KATERE POMENA SE NITI NE ZAVEDAMO
Aragonitna jama v Ravnah pri Cerknem
pravi biser podzemlja
Prvič se omenja že leta 1838 - Vraževernost kmeta, ki je jamo spet zasul - Ponovno odkritje pred prvo vojno - Ponovno iskanje v zadnjih letih
«Ježki» — kristalinske tvorbe aragonita v ravenski jami
iiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiimniiiiniiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
E. Frausin v «A1 Gambero»
V zadnjem času smo imeli nekaj razstav skromnejših slikarjev. Bile so po nekaterih gostilnah in barih. To je opogumilo tudi Ennia Frausina, mladega slikarskega samouka, da se je odločil, pokazati nam svoja dela v znani gostilni «Al Gamberos v Videmski ulici.
Skujmo je tu dvaindvajset slik. So to risbe v čmobelem, in nekatere tudi kar dobre, zlasti one z manj obsenčenimi deli, potem kaka temjtera in mnogo olj, ki gredo od gladkega preko gostega nanašanja barv, do pritrjevanja raznih predmetov v sliko po načinu pop-arta, vendar pa vedno sledeč dekorativno lepotnim pravilom zasnove.
Glede na Frausinovo samoraslo umetniško izobrazbo mu moramo priznati precejšnjo slikarsko nadarjenost, ki bi z vztrajnim vež-banjem prav gotovo privedla do zadovoljive pojMlnosti, zlasti če bi še malce pogledal v slikarske delavnice bolj jiriznanih domačih slikarjev. Na tej razstavi, ki je njegov prvi javen nastop, Frausin namreč še ni dovolj enoten v sli-
karskem jpodajanju in načinu slikanja, čejjrav kaže močno umetniško hotenje. V nekaterih oljih sledi francoskim naivnežem, v drugih pa jpostaja posebnjaško prefinjen, kot na jrrimer v živahni in pestri sliki južnega otoka s palmami, ki ga močijo reliefno zelo izoblikovani valovi, ali pa v sliki s pravimi raki, krožnikom in kozarcem ter zelenjavo.
Toda večja olja starega stopnišča, ladjedelnice in nekakega brodoloma ob visokih skalah, kažejo, da se je Fransin jaoglabljal tudi v reševanje resnejših slikarskih nalog in končno dosjtel z izredno sjproščeni sliki morske deklice sredi koralov do izraznosti, ki bi se jo izplačalo nadalje razvijati in izpojMlnjevati. Zato bi mlademu slikarju svetovali, naj fcrep-ko in pospešeno nadaljuje začeto pot, na) vsak dan jemlje v roke čopič in naj slika, ne glede na to, kaj porečejo sosedje in prijatelji. V tem primeru končni uspeh ne bo Izostal, ako bo sledil staremu reku, da le t vajo se postane mojster.
MILKO BAMBIČ
iiiiiiiiiiiiiHiiMiiimMiiimimiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiniiimiiimiiiiiiiiMiiiuiiimiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiuit
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uveljavili se boste s svojimi Izvirnimi Idejami, ki bodo lepo sprejete. Ne vsiljujte svojih čustev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoliko popustljivi ste, seveda na lastno škodo. Zelo važen sklep, ki se ne tiče le vas, pač pa vse dru-žine.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte se izogniti prenaglim odločitvam. Preveč ste impulzivni, s čimer si kvarite ugled.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Burno poslovno razpoloženje, ki bi ga vi lahko Izkoristili. Večer skušajte prebiti v veseli družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo se vriva v vaše poslovne zadeve.
HOROSKOP
da bi vas spodkopal. Pazite na nesporazume, ki bi znali postati nevarni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Priložnosti so dobre, vprašanje Je, če jih boste znali izkoristiti. Oseba, ki Jo imate radi, ne zasluži ljubezni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaši finančni posli ne temeljijo na preveč trdni osnovi. Postavite se po robu kapricam neke osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Veliko boste tvegali in tudi veliko zaslužili. Zadoščenje v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Težko boste popravili napako, za katero ne boste mogli zvračati krivde na drugo. Nesporazum družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Podpora drugih še ni končna rešitev. Izogibajte se površnim čustvenim nagibom.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč naglo sklepate pogodbe in dogovore in posledice so tu. Med svojci uveljavite svoje gledišče.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlične priložnosti, ki pa bodo ostale neizkoriščene. Čustveni izlivi neke oseba niso Iskreni.
Ponovno odkritje Ravenske ara-gonitne jame je leta 1956 vzbudilo mnogo zanimanja med slovenskimi speleologi. Vendar ima ta jama za seboj že dokaj pestro zgodovino. Takratni ravnatelj Inštituta za raziskavanje jam Slovenije dr. Roman Savnik iz Postojne jo je že leta in leta brezuspešno iskal. O njej prvič poroča kustos ljubljanskega muzeja Idrijčan Henrik Freyer leta 1838 v dnevniku Hochenvvarta. Nanjo je slučajno naletel 9. marca 1832 posestnik Martin Čelik iz lepe gorske vasice Ravne nad Cerknim, ko je odprl manjši kamnolom. Prvi raziskovalci niso mogli prodreti daleč v jamo, ker v deževnem času voda zalije sifon kakih 30 m pod vhodom.
Freyerju pa jama le ni dala miru in 21. maja 1834 jo je temeljito pretaknil, izmeril in napravil tudi približen načrt.
Danes lahko ugotovimo, da se Je pri raziskavah omejil na glavne rove, ker so bili stranski preozki ali pa zaliti z vodo. Poleg tega pa je dno pokrito z debelimi plastmi mastne gline, ki obiskovalca temeljito zamaže, slabo pritrjene škornje pa med hojo tudi sezuje. Freyer je Čeliku celo svetoval, naj bi se lotil Izdelovanja lončene posode iz te gline, kar pa se ni uresničilo, ker bi morali posodo odnašati predaleč do Cerkna. Gospodar Čelik pa je moral biti tudi zelo vraževeren. Leta 1832 In 1833 je namreč toča večkrat napravila veliko škodo po vasi in Čelik je bil prepričan, da to delajo čarovnice, ki prihajajo lz te čudne jame, katere vhod je bil komaj 5 metrov od njegove kmetije — ln vhod v jamo je dal zazidati! Jama je šla nekako v pozabo, vsaj za daljšo dobo.
Pred prvo svetovno vojno pa se Je zanjo začelo zanimati planinsko društvo v Cerknem, ki je leta 1905 sklenilo, da naj Jo raziščejo trije njeni najvidnejši planinci Peter Brelih, Franc Terček in Andrej Obid. Jamo je Brelih pozneje še večkrat obiskal in v nekem poročilu se Je celo pohvalil, da je odbil najlepši stalagmit.
Ker vsi poročevalci o jami navajajo vedno Ravne na Tolminskem, jo je seveda dr. Savnik zaman iskal. Po razdejanju v prvem delu jame pa vendar lahko ugotovimo, da je morala imeti prav mnogo obiskovalcev, čeprav danes ne moremo več ugotoviti, kdaj je bila zopet odprta. Prvo sliko Je v njej napravil znani slovenski Jamar Bogumil Brinšek, lz katere Je celo razvidno, da Je imela že v prvem delu veliko aragonltno bogastvo, ki ga danes ni več. V času italijanske okupacije so jo obiskali tudi italijanski speleologi in dr. Savnik se ne more načuditi dejstvu, da Je niso registrirali in da niso znali oceniti njene vrednosti. Ali pa so morda želeli ohraniti njeno tajno?
Leta 1946 je bila jama vsekakor odprta, ker je ob njenem vhodu sedanji rudniški inženir v Idriji Ivan Gantar med geološko raziskavo ugotovil aragonit. Prav ta vest pa Je dovedla jug. speleologe k ponovnemu odkritju.
Tega dogodka se še živo spominjam. Leta 1956 Je Inštitut za raziskavanje Krasa lz Postojne skupno z idrijskimi jamarji mnogo raziskoval v idrijski okolici.
12. avgusta smo se utrujeni o-krepčevali v znam gostilni »Nebesa«. Bila je sobota in naslednjo nedeljo smo bili določili za počitek. Dr. Savniku pa žilica ni dala miru in predlagal je, da bi nedeljo izkoristili za izlet v Ravne. Temu predlogu je takoj prt tegnil tudi takratni sodelavec inštituta Janez Gantar, pokojni jamar Silvo Modrijan pa se je sicer nekoliko namrdnil, ker je dobro poznal take »izlete«. V nedeljo smo odrinili proti Ravnam, že v Zakrižu smo zvedeli od nekega domačina, da pri hiši kmeta Prezlja res obstaja neka jama, ki pa jo je gospodar zasul. Ta vest nas je sicer nekoliko oplašila, vendar nam je vlila upanje, da bomo jamo le našli.
Prezljevo, bivšo Čelikovo kmetijo, smo hitro našli, saj leži takoj ob vhodu v vas. Ker ni bilo gospodarja doma, nam je gospodinja vljudno pokazala nekoliko strmo pobočje pri hiši, kjer naj bi bila jama. Točne lege nam ni znala pokazati, zato je predlagala, da počakamo na gospodarja. Bili pa smo nekoliko nestrpni, zato smo prosili za kramp in lopato. Ko smo dobili orodje, nismo vedeli, kaj početi, še danes ne razumem, zakaj se mi je med gledanjem po nizki travi zazdelo, da vidim neki krog. Kar tjavdan sem udaril s krampom, ki se mi je zapičil globoko med dva kamna. Prav tedaj se je med nami pojavil gospodar, ki je takoj spoznal, da iščemo * jamo, zato mi je zaklical, da mora ležati nekaj metrov niže. Jaz pa sem tedaj s krampom privzdignil ka-
men in na veliko gospodarjevo začudenje se je pod njim odprla jama.
Vhod smo naglo razširili, najbolj nestrpni Janez Gantar pa se je zmuznil skozi vhod in nam kmalu" z razburjenim glas cim zaklical: «Aragonit!», . ..
Hitro smo se zrinili v jamo še ostali in njen prvi del skoraj preleteli s tistim čudovitim vznemirjenim občutkom, ki ga doživljajo samo jamarji, kadar slutijo, da so odkrili nekaj novega in lepega. Po trebuhu smo se spustili tudi v nižje rove in prišli v večje dvorane. Sploh smo ugotovili, da je jama čudovito razvejana in popolnoma drugačna, kakor smo jih bili navajeni. Tega dne smo se zadovoljili z re-kognisciranjem.
Gospodar Janez Prezelj nam je nato v svoji gostoljubni hiši povedal, da je vanjo stalno hodil neki domačin iz okolice, odnašal kapnike in lovil neke hrošče. Njegova mati, ki se je bližala že 90. letom, nam je celo zatrdila, da je te hrošče videla. Takoj smo zaslutili, da bi to znalo biti nekaj za našega jamarskega hroščarja Egona Pretnerja, ki je pozneje res pridno postavljal v jami svoje vabe, vendar zaman. Gospodar je zaslutil, da mora omenjeni obiskovalec dobro služita, zato je bil jamo zopet zaprl in s tem napravil našim speleologom veliko uslugo, ker bi bila jama prav gotovo še bolj izropana.
SREČKO LOGAR
(Nadaljevanje sledi)
okoli Zemlje, je snemal Zemljo s japonsko kamero. Ladje, natovorjene s fotoaparati, šivalnimi stroji, preciznimi instrumenti, plastičnimi snovmi, radijskimi in televizijskimi sprejemniki plujejo danes preko Pacifika v ZDA s četrtino japonske proizvodnje.
Poleg nekdanjih trustov so se po vojni rodila na Japonskem nova podjetja. Eden takšnih »novincev« je nekdanji vojaški inženir Mazaru Ibuka, ki je danes, star 56 let, direktor tovarn «Sony». Njegova trgovska filozofija bi se mogla strniti v formulo: »Izposojali si bomo ideje drugih, da bi izdelovali izdelke, ki bodo zmagovali na tržišču«.
2e leta 1945 se je ing. Ibuka specializiral na področju magnetofona. Kupil je nekaj aparatov od družbe Gl, jih v smislu tradicije svojih očetov razstavil, da bi jih nato začel izdelovati. Ko je prodal okoli 30.000 magnetofonskih aparatov japonskim šolam, je Ibuka z učinkovito reklamno kampanjo napravil iz njih artikel množične potrošnje. Leta 1952 je Ibuka prišel v ZDA, kjer je od družbe Westem Electric prosil m dobil licenco za izdelovanje kristala germanija, ki ima iste lastnosti, ki jih ima radijska žarnica.
Tedaj je proizvodnja enega taksnega elementa stala 10 dolarjev. Zato so se Američani zabavali nad idejo Japonca. Toda Ibuka je slutil, kakšne možnosti bi imela proizvodnja teh «kristalov», ki niso večji od glavice vžigalice, za izdelovanje miniaturnih radijskih sprejemnikov na baterije, ki bi prišli v poštev še posebno v krajih, kjer še ni električne mreže. Danes so radijski sprejemniki na transistorje in baterije vrste «So-ny», «Macušita» in drugih japonskih tovarn preplavili svetovni trg.
Drugi velik uspeh Ibuke je najmanjši TV zaslon na svetu. Vsak mesec izvozijo iz Japonske v ZDA 15.000 takšnih TV sprejemnikov z zaslonom 12,7 cm.
Ibuka je nedavno odkupil licenco za neki postopek izdelovanja televizije v barvah, tako imenovani «kromatron». Odkupil ga je od ameriške družbe «Paramount Pictures«. Bilo je to pred nedavnim. Od 7 televizijskih programov v Tokiu sta dva v barvah. Ta dva programa se vsak dan oddajata li laboratorijev družbe «Sony». Preden se bodo Američani in Evropejci domenili o najboljšem tehničnem postopku barvne televizije, bo »Sonv« napravil od barvne televizije svoj izvozni artikel. Družba «Micublši» že prodaja televizor za barvno TV po ceni 226 dolarjev.
Bližnji uspeh družbe «Sony» je »Videorekorder«, t.j. registrator slik, s katerim se more na domu zabeležiti vsaka TV oddaja, ki jo moremo kdaj koli ponovno reproducirati. Ameriški aparat takšne vrste je še vedno velik kot omara, podobni aparati družbe «So-ny», pa niso večji od normalnih TV sprejemnikov. In sedaj jih v podjetju «Sony» že izdelujejo v manjših serijah. Ibuka upa, da bo mogel znižati ceno in iz tega registratorja napraviti artikel, ki bo prav tako množično razširjen, kot je danes magnetofon.
Družbi «Tošiba» in «Macušita» že izdelujeta miniaturne TV sprejemnike, vgrajene v telefone, ki omogočajo, da se dve osebi, ki se pogovarjata, ne le slišita, pač pa tudi vidita.
Češki film je dobil zlato kolajno v Cuneu
Na festivalu filma odporništva v Cuneu je prejel zlato medaljo češki film «Transport iz paradiža« režiserja Zbiniewa Brynjeeha, srebrni kolajni pa sta prejela italijanski film «Terorist» in poljski film «Konec našega sveta«.
mam
■M^ain
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Filmska glasba;
17.00 G. Safred igra na marimbo;
17.20 Pesem in ples; 18.15 Umet-	v.0,„,v~, -*.*»
nost in prireditve; 18.30 Pianist Mednarodna glasbena križanka; Jakob Jež; 18.15 Klarinetista A. 22.15 Knjige tedna.
Shaw in De Franco; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00
PETEK, 23. OKTOBRA 1964
tologija; 13.30 Olimpijske igre; Kmetijski nasveti; 12.15 Domače H.55 Vreme na ital. morjih; 15.20 in narodne; 12.30 Operna glasba;
13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola; 14.35 Variacije na pihalne inštrumente; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Janaček: Belve-dere - B. Smetana: Trije jezdeci;
15.45	Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba;
18.45	Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist A. Brailowsky; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Kako aranžiramo; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni noktur-
Filmske in gledališke novosti;
15.30	Glasbeni kamet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 17.30 Morbiduccije-ve skladbe; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 G. Deledda: «Le scarpe«; 19.10 Oddaja za delavce; 21.15
10.55 Nove pesmi; 11.15 Vesela	.. _	„ , ,
glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Za pri- no’	Baročni koncerti.
* VTVA, *	(JU jJil
jatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Pisan program; 16.35 Olim-
II. program
*__. on„n	8.00 Jutranja glasba; 8.45 Nicola
lo^20š^Slo^fs^motivi^llM AriSUan°: 900 Ital- pentagram; ^ma glS f odmom ObleJ. »•»	10 35 Olimpijske igre;
niča meseca; 22.15 Melodije; 22.55 Sodobna glasba.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.15 Lahka glasba; 14.55 Kandler-jeva «Istria».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.45 Pesmi Maksa Pimi-ka; 14.00 Popularne skladbe; 14.45 Slov. zborovske skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Veseli planšarji;
16.00 Za prijetno popoldne; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme;
17.10 Operetne melodije; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.40 Haendlov concerto grosso.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.15 Olimpijske igre; 9.30 Jutranji pozdrav; 10.35 Popevke; 11.00 Sprehod skozi čas; 11J5 Operna an-
Ital. televizija
17.30	Olimpijske igre; 19.30 Va-
pijske igre; i7.05 Stara lahka glas- tikanski koncil; 20.30 Dnevnik; ba; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Ve- 21.00 Lorenzo Ruggi: «Pogovor v
liki pevci; 18.35 Enotni razred;
18.50 Vaši izbranci; 20.10 Klasiki lahke glasbe; 21.00 Catania-Milan Juga; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
18.30 Angleška kultura; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Nemški pesniki; 21.30 Simf. koncert.
Slovenija
8.05 Odmevi naših krajev; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba; 9.35 Nova pesmica, 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Film; 22.15 Obzornik; 22.30 Olim-Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 pi
temi«; 21.55 O milanski podzemeljski železnici; 22.25 Olimpijske igre, ob koncu dnevnik.
11. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Zgodovina ZDA; 22.05 Lov na tigre; 22.30 Glasbeni program.
Jug. televizija
15.30	Sejem elektronike; 15.40 Olimpiada; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV v šoli; 18.10 Pustolovščine Doričnih igrač — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Glasbeni pejsaši Jugoslavije; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.35 G. Rossini: «Svllene lestvice« — opera; 21.55
~Tlm; !-------
iada.
Goriško-beneški dnevnik
S SESTANKA VAŠČANOV V PROSVETNI DVORANI «0T0N ŽUPANČIČ>
Ogorčeni štandreški prebivalci napovedujejo vložitev priziva proti zakonu št. 167
Soglasnost ter akcijska enotnost opozicijskih skupin v občin* skem svetu v Sorici, katerih predstavniki so se udeležili sestanka
Nad sto prebivalcev Standreža, moških in žensk, mladih in priletnih, se je v sredo zvečer zbralo v dvoranici prosvetnega društva «Oton Župančič«, da bi protestirali zaradi sprejema zakona 167, ki Jim zasega zemljo ter jo razvred-notuje in se pogovorili, na kakšen način naj branijo svoje koristi.
Sestanek je sklical vaški odbor društva neposrednih obdelovalcev zemlje; povabil je tudi občinske svetovalec v Gorici, ki so branili koristi prizadetih prebivalcev. Za predsedniško mizo so sedeli poleg predsednika društva štandreških kmetov Viljema Zavadlava ter odbornikov Hobana in Cingerlija še odv. Sfiligoj, prof. Bratina, dr. Sancin, dr. Battello in Chlarion. Sestanek je otvoril predsednik Zavadlav, ki je najprej omenil pogovor s podžupanom Lupierijem tik pred sestankom, na katerem so v bistvu ponovili že znane teze, potem pa je predal besedo odv.
Sfiligoju, ki je naštel tehnične podatke o izvajanju zakona 167 ter o njegovih posledicah. V Standre-žu bo za nove gradnje rezerviranih 39,3 ha. To površino bodo uporabili za stanovanjsko izgradnjo, ceste, zelene površine itd. Na tem področju v Standrežu naj bi se naselilo 499 novih stanovalcev. U-poštevajoč, da je za nove reziden cialne cone na voljo 930.000 kvadratnih metrov, za nakup katerih bodo potrošili 788 milijonov lir, tedaj bo stal kvadratni meter zemlje po 830 lir, medtem ko je cena po sedanjih cenitvah za dvakrat ali trikrat višja.
«Vi ste na tej zemlji živeli stoletja in stoletja — je dejal odv. Sfiligoj — zato je za vas sveta. Poleg tega pa je tudi najbolj plodna zemlja v Gorici, zaradi tega naj se gradijo stanovanjske hiše na neplodnih terenih na Majnici.« Odvetnik je nadalje dejal, da se je število prebivalstva Gorice zvišalo
Mlilllllllliiklllillllllillllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
OB KRIZI V TEKSTILNI INDUSTRIJI
Sindikati se bodo borili za dosego 24-urnega tednika
Na včerajšnjem sestanku je vodstvo tCo-tonificio Triestino» ta predlog zavrnilo
Tudi na včerajšnjem sestanku sindikalnih predstavnikov tekstilnih delavcev in vodstva tovarne «Coto-nificio triestino« na sedežu zveze industrijcev ni prišlo do spremembe položaja.
Predstavniki tovarne so izjavili, da imajo v skladišču vso proizvodnjo zadnjih dveh mesecev, ki je ne morejo prodati zaradi ostre konkurence iz inozemstva tudi na italijanskem tržišču. Kar se tiče zahteve sindikatov, da naj bi uvedli delovne izmene po 24 ur tedensko z dopolnilom 16 ur mesečno iz dopolnilne blagajne, je bilo vodstvo tovarne proti takemu ukrepu iz ekonomskih razlogov. Prav tako se Je vodstvo izreklo proti preklicu odpusta 22 asistentov.
Sindikalni predstavniki so vztrajali pri svojem predlogu za delovne izmene po 24 ur tedensko. Ker pa v tem ni prišlo do sporazu-
VERDI. 17.15: «La settima alda.i, William Holden in Capucine. A-meriški film v barvah.
CORSO. 17.: «002 - agenti segretlssl-mi», C. Ingrassia in P. Franchi. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15, zadnja ob 21.30: «L’asso nella manica«, K. Douglas in Jan Sterling. Ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.00, zadnja ob 21.30 »Sangue misto«, Ava Gardner in Stewart Granger. Ameriški cine-maskop v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,2 stopinje ob 12. uri, najnižjo 7,8 stopinje ob 3. Povprečne dnevne vlage Je bilo 91
ma, so si pridržali svobodo akcije. Sindikalisti so telefonsko obvestili tudi prefekturo o neuspehu tega Sestanka.
Za jutri, v soboto 24. t. m., je tekstilni sindikat pri delavski zbornici sklical sejo pokrajinskega sindikalnega odbora, da bi proučili nastali položaj in sprejeli sklep glede nadaljnjih sindikalnih pobud za namenom, da bi dosegli uvedbo 24-umih tedenskih izmen.
Nezgoda mladeniča iz Sovodenj
Včeraj okrog’13.30 Je bil zaposlen na nebotičniku v Ul. Trieste 17-letni Marjan Tomšič iz Sovodenj, Ul. Venezian št. 1, ki je v službi kot vajenec pri podjetju Koren v Ul. Mattioli. Ko je popravljal sanitarne naprave se je ranil na kazalcu leve roke. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh.
v zadnjem desetletju (1951-1961) komaj za 1.560 prebivalcev. Vprašal se je, zakaj ne bi pripravili načrt za razvoj mesta v skladu s tem prirastkom, ki tudi v prihodnje ne bo nič večje, razen če se nima namen priseliti nove prebivalce od drugod.
Dr Peter Sancin je osvetlil drugo stran tega važnega vprašanja. Dejal je, da nihče ne more nuditi jamstva, da se ne bodo prvi stanovalci naselili najprej v Stan-drež; prav tako ne more nihče jamčiti, kje bo komisija, ki jo bo določil občinski svet, najprej, nastanila nove prebivalce. Dr. Sancin je poudaril, da imamo v okviru te komisije še vedno možnosti, da se borimo za pravično uresničevanje tega načrta ob upoštevanju ro dovitnosti zemlje in nacionalne pri padnosti prebivalcev Standreža Važni pa bodo tudi prizivi, ki jih bo proučevala občinska uprava, ka tera ne bo mogla iti mimo enot nega nastopa prizadetih kmetov Poudaril je, da so Slovenska kul turno gospodarska zveza, sindikalne in druge organizacije na voljo prizadetemu prebivalstvu pri sestavljanju prizivov.
Dr. Battello pa Je dejal, da je popolnoma razumel dr. Sancina in da se bo potrebno vključiti v postopek, ki ga zakon predvideva. Občinski svet se bo moral znova povrniti k obravnavi vprašanja, takrat pa bi moral občinski svet ob vzdušju, ki se bo pojavilo, upoštevati gospodarski kakor tudi narod-no-socialni moment. Občinski svet je namreč podcenjeval eno in drugo. Prvič ni dovolj pretehtal škode, ki bi nastala zaradi uničenja specializiranega kmetijstva v tem kraju, drugič pa ni dovolj upošteval, da gre za Slovence, ki jih u-stava ščiti. Naglasil je, da se morajo tudi slovenske organizacije (SKGZ) upreti raznarodovalnim nameram.
Predlagal je ustvaritev odbora, ki naj koordinira celotno akcijo ter pripravi spomenico, da se pošlje oblastem od najnižje do najvišje stopnje.
Predstavnik Kmečke zveze Mariz-za je dejal, da glede izvajanja zakona niso vprašali za mnenje kmetijsko nadzomištvo, kmetijsko komisijo pri trgovinski zbornici in druge sorodne organizme. Ob koncu je znova spregovoril odv. Sfiligoj, ki je poudaril potrebo po e-notnem nastopanju, da se dosežejo zaželeni cilji.
Vsi prisotni so se nato spora-

IZPRED SODIŠČA V GORICI
Obsojen potujoči trgovec ker ni imel računovodskih knjig
Pred sodnikom se je izgovarjal, češ da ni vedel za predpise
zumeli, da bodo odbor za vodenje akcije proti razlastitvam sestavljali vsi člani odbora društva neposrednih obdelovalcev v Standrežu (11 po številu) ter dr. Sancin, prof. Bratina, dr. Bettello in geometer Nanut.
Ob koncu so številni prisotni vprašali, kako da ni prisotnih predstavnikov »Coltivatori diretti« Odv. Sfiligoj jim je odgovoril, da jih Je ta organizacija izdala, ker podpira načrt krščanske demokracije, se pravi, večinske stranke v občinskem svetu.
Na goriški preturt se je včeraj zagovarjal 49-letni Giuseppe Casa-matti, ki Je poprej stanoval v Drevoredu 20. septembra 58 v Gorici, sedaj pa v Carduccijevi ulici 44. Obdolžili so ga, «da ni imel v redu svojega računovodstva. Casa-mattl je bil »delodajalec« in je doživel stečaj. Njegove delodajalske sposobnosti so bile zelo skromne: prodajal Je nogavice, spodnje perilo in podobno blago.
Med preiskavo Je bilo nekaj zmešnjave, ker ni bilo ločnice med
I “j-
odstotkov, dežja Je padlo 6,2 mm. | njegovim blagom in blagom neke
gospe, lastnice trgovine za nadrobno prodajo; zaradi tega se je moral preiskovalni sodnik precej truditi, preden je prišel stvari do dna.
Casamatti se je pred sodnikom opravičeval, češ da ni vedel, da mora tudi potujoči trgovec pisati računovodske knjige. Izgovor pa ga ni rešil pred obsodbo. Ob upoštevanju splošnih olajševalnih okol-nostl ga je sodnik dr. Bassi obsodil na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Uradno ga Je branil odv. Pascoli.
Prepoved prodaje mošta
Goriški župan je na osnovi ob-stoječil predpisov izdal odredbo, s katero se do 30. oktobra prepoveduje prodaja mošta za direktno potrošnjo. Pravtako je prepovedano uporabljati koncentriran m< » in sladke vinske sokove za izboljšanje navadnih in boljših vin.
SKGZ obsoja razlaščanje štandreške zemlje
Na sinočnji seji predsedstva Slovenske kulturno gospodarske zveze se je obravnavalo vprašanje izvajanja zakona 167, ki ga je prejšnji teden apliciral občinski svet v Gorici s tem, da je zasegel med drugimi tudi široko področje štandre-ske zemlje, na kateri naj bi se gradile stanovanjske ljudske hiše.
Po temeljiti proučitvi posledic tako gospodarskega kakor tudi narodnostnega značaja, ki bi jih apli. kacija tega zakona povzročila za prebivalstvo te vasi kakor tudi za vso slovensko manjšino, je predsedstvo SKGZ najostreje obsodilo ukrep goriške občinske uprave. Sklenilo je nadalje nuditi vsakršno podporo prizadetim kmetovalcem v obrambi njihovih vsestranskih interesov.
Predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze smatra za nujno potrebno široko akcijsko enotnost vseh političnih in gospodarskih organizacij, da se očuva pred uničenjem visoko produktivno vrtnarsko področje, ki je neločljiv sestavni element harmoničnega razvoja mesta Gorice.
V Čedadu so oddali na javni dražbi gradbene dela za ljudske hiše mestni četrti, ki nosi ime po ubitem ameriškem predsedniku Kennedyju. Gradbena dela je prevzela stavbinska zadruga «Fogo-lar«, ki je dala najugodnejšo ponudbo. Proračun za te gradnje predvideva 62 milijonov lir.
12. DAN OLIMPIJSKIH IGER V TOKIU
MENICHELLI (It.) in CERAR (Jug.)
z zlatom v parterju in na konju
Na cilju cestne vožnje italijanski kolesar Zanin prvi
TOKIO, 22. — Olimpijske igre se bližajo zaključku in prireditelji podeljujejo vedno manj kolajn. Danes so jih oddali 15:4 je osvojila Sovjetska zveza, 3 Nemčija, 2 Italija, Švedska in Japonska, 1 pa CSSR in Jugoslavija.
aiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiifiiiiniiimtHiiiiiititiiiiiiiimiiiiiiiiiimmjiiiimimiiiiiiiiiimiumiiiiiiiinnimiiiiiii
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaenkrat nobenega sklepa o stališču glede naftovoda
Včeraj v Tokiu
K01ESAKSTV0
CESTNA VOŽNJA
1.	ZANAN MARIO (It.) 4.29”63, s povprečno hitrostjo 41,770 km
2.	Rodian (Danska z zaost. 2/100
3 Godefroot (Belg.) z zaost. 11/100
4. Bilney (Avstralija), Lopez (Šp.), Peffgen (Nem.), Pettersson C. (Šved.), Del Mastro (Arg.), Brep. pe (Aarg.), Byers (NZ), Pettersson E. (Šved.), Gomez Bedoya (Kol.), Kudra (Polj.), Holling-stvorih (Avstral.), Pedersen (Danska), Luthi (Švica), Johnstone (NZ), Swerts (Belg.), Schleck (Luks.), Zoet (Hol.), Hansen (Dan.), Grac (CSSR), Lasa (Sp.), Juszko (Madž.), Lewis (VB).
TllOVADB'
Moški
PARTER
1.	MENICHELLI FRANCO (Italija) 19,45 točke
2.	Lisički (SZ) in Endo (Jap.) 19,35 4. Leontijev (SZ) 19,20, Micukuri
Preteklo sredo popoldne je imel odbor trgovinske zbornice sejo pod predsedstvom inž. Rigonata, ki je uvodoma podal poročilo o pripravljalnem delu uradov trgovinske zbornice za pripravo predlogov v okviru petletnega programskega načrta.
Nato je odbor vzel na znanje poročilo, ki so ga poslali pristojnemu ministrstvu o glavnih pobudah, ki jih je trgovinska zbornica sprejela v prvem polletju tekočega leta. Proučili so tudi številne probleme redne uprave ter med drugim odobrili plačilo članarine za zvezo trgovinskih zbornic treh Be-nečij in za konzorcij za letalske zveze.
Kar se tiče dovoljenja za naftovod Severni Jadran-Bavarska je odbor po daljši debati sprejel sklep, da bo odložil določitev svojega stališča v pričakovanju potrdila vesti, po kateri je bila koncesija za ta naftovod dana družbi ENI namesto dražbi SOT.
Končno je odbor po poročilu gospoda Marinella o sestanku v Padovi, kjer so razpravljali o »mesu v človeški prehrani«, imenoval odbor za petletno revizijo pri izbiranju podatkov o pokrajinskih u-zancah. Imenoval Je tudi gospoda Barnabo kot svojega zastopnika v pokrajinskem odboru za določitev vrednosti blaga pri odmeri trošarine, ki deluje pri finančni inten-danci. Doslej je bil v tem odboru gospod Krainer, ki pa je podal ostavko.
Prihod Sabinovejja cepiva
Ministrstvo za zdravstvo Je nakazalo pokrajinskemu zdravniku v Gorici za potrebe naše pokrajine 16.500 doz Sabinovega cepiva proti otroški paralizi ter 11.000 za četrto
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
raznih upravnih zadevah	(Jap.) 19,10, Capenko KROGI			(SZ)	18,85
	1. HAYATA (Jap.)			19,47 točke	
povratno cepljenje. Ker je za četr-	2. Menichelli (It.)			19,42	
to cepljenje potrebnih 23.000 doz	3 šaklin (SZ)			19,40	
bodo potrebno količino, ki že	4. Leontijev (SZ), Curumi (Jap.),				
manjka morali dokupiti.	Endo (Jap.)				
Oddane kolajne	C 2 moški 1.	SZ 2.	Francija				
TELOVADBA	3. Danska				
	JUDO				
SKOK KONJA	Težka kategorija				
1. VERA CASLAVSKA (CSSR)	1. ISAO INOKUMA		(Jap.)		
2. B. Radochla (Nem.) in L.	Z. Alfred Rogers (Kanada)				
Latinina (SZ)	3. Cikviladze m	Kiknadzc (SZ)			
DVOVIŠINSKA BRADLJA	KONJSKI ŠPORT				
1. POLINA ASTAHOVA (SZ)	Dresaža ekipno				
2. Makrav (Madžarska)	1. NEMČIJA				
3. Latinina (SZ)	2. Švica				
Moški	3. SZ				
KONJ Z ROČAJI 1.	MIROSLAV CERAR (Jug.) 2.	S. Curumi (Japonska)	Zlata knjiga				
3. J. Capenko (SZ)		Z	S	B Skup	
PARTER	ZDA	34	26	28	88
1. FRANCO MENICHELLI (It.)	SZ	23	21	33	77
2. Endo (Jap.) in Lisički (SZ)	Japonska	12	3	7	22
KROGI	Nemčija	9	18	16	43
1. Hayata (Jap.)	Madžarska	9	7	4	20
2. Menichelli (It.)	Italija	8	9	5	22
3. Šaklin (SZ)	Avstralija	6	2	8	16
KOLESARSTVO	V. Britanija	4	12	1	17
Cestna vožnja	Poljska	4	5	8	17
1. MARIO ZANIN (It.)	CSSR	4	4	3	11
2. K. A. Rodian (Danska)	Bolgarija	3	5	2	10
S. W. Goderfroot (Belgija)	Nova Zelandija	3	—	2	5
KAJAK	Finska	3	—	1	4
K 1 moški	Romunija	2	4	6	12
1. ROLF PETERSON (Švedska)	Turčija	2	3	1	6
2. Mihaly Hesz (Madžarska)	Švedska	2	2	4	8
3. Aurel Vernescu (Romunija)	Danska	2	1	3	6
K 2 moški	Jugoslavija	2	1	1	4
1. ŠVEDSKA	Belgija	2	—	1	3
2. Holandska	Holandska	1	4	4	9
3. Nemčija	Kanada	1	2	1	4
K 4 moški	Etiopija	1	—	—	1
1. SZ	Bahamas	1	—	—	1
2. Nemčija	Franclja	—	6	6	12
3. Romunija	Švica	—	2	1	3
K 1 ženske	Trinidad	—	1	2	3
1. KVEDOSJUK (SZ)	Koreja Tunizija	—	1	1	2
2. Lauer (Romunija)		—	1	1	2
3. Jones (ZDA)	Kuba	—	1	—	i
K 2 ženske	Argentina	—	1	—	i
1. NEMČIJA	Iran	—	—	2	2
2. ZDA	Gana	—	—	1	1
3. Romunija	Irska	—	—	1	1
C 1 mo*ki	Kenija	—	—	1	1
1. ESCHERT (Nemčija)	Mehika	—	—	1	1
2. Iigorov (Romunija)	Nigerija	—	—	1	1
3. Penjajev (SZ)	Urugvaj		—	1	1
KONJ Z ROČAJI
1.	MOROSLAV CERAR (Jug.) 19,52 2 Curumi (Jap.)	19,32
3.	Capenko (SZ)	19,20
4.	Jama ita (Jap.), Wigaard (Norv.), Micukuri (Jap.)
Zenske
1.	VERA CASLAVSKA (CSSR)
2.	Larisa Latinina (SZ) in Brigit Radochla (Nem.)
DVOVIŠINSKA BRADLJA
1.	POLINA ASTAHOVA (SZ)
2.	Makray (Madž.)
3.	Latinina (SZ)
KANU
K 1 moški (1000 m)
1.	PETERSON (švedska) 3’57”13
2.	Hesz (Madžarska)	3’57"28
3.	Vernescu (Romunija 4’00”77
4.	Suhrbier (Nemčija), Pfaff (Avstrija), Guerts (Holandska), Han. sen (Danska), Wilson (VB),
K 2 moški (J000 m)
1. ŠVEDSKA (Sjodelius - Utterberg)
3’38”54
2	Holandska	3’39"30
3	Nemčija	3’40”69
4	Romunija, Madžarska, Italija, SZ, K 4 moški (1000 m)
l.SZ (Cužikov, Grišin, Jonov in Morozov)	3’14”67
2 Nemčija	3T5”39
3.	Romunija	3'15”51
4.	Madžarska, švedska, Italija, Holandska, Jugoslavija, Avstralija.
K 1 ženske (500 m)
1.	KVEDOSJUK (SZ)	2’12”87
2.	Lauer (Romunija)	2’15”35
3.	Jones . (ZDA)	2’15”68
4.	Nemčija, švedska, Avstrija,
K 2 ženske (500 m)
1.	NEMČIJA (Esser - Zimmermann)
1'56”95
2.	ZDA	1’59”16
3.	Romunija	2’00”25
4.	SZ, Danska, Švedska, Madžarska,
Poljska, Avstralija	
C 1 mo ki (1000 m)	
1. ESCHERT (Nemčija)	4’35”14
2. Iigorov (Romunija)	4’37”89
3. Penjajev (SZ)	4'38”31
4 Madžarska, švedska,	Bolgarija,
Kanada, ZDA, CSSR	
C 2 moški (1000 m)	
l.SZ (Kimič - Ošebkov)	4’04”65
2. Francija	4'06”52
3. Danska	4’07”48
4. Madžarska. Romunija,	Nemčija.
	
Za 5. in 6. mesto	
Italija - Poljska	79:591
Za 7. in 8. mesto	
Jugoslavija • Urugvaj	78:55
Za 13. in 14. mesto	
Madžarska . Kanada	68:65
Za 15. in 16. mesto	
Peru . Koreja	71:66
	
Madžarska • Koreja	3:2
SZ - Bolgarija	3:0
CSSR - Holandska	3:1
Brazilija . ZDA	3:1
Italijansko zastavo so danes dvakrat potegnili na najvišji drog v čast zmagovalca v parterju Meni-chellija in zmagovalca v cestni kolesarski vožnji Zanina. Tudi jugoslovansko himno so zaigrali po zaslugi telovadca Mira Cerarja, ki Je dobil kot najboljši na konju z ročaji zlato kolajno. Slovenski telovadec je bil nenadkriljiv in je debil danes višjo oceno, kot so jo na drugih orodjih dosegli Menichelli v parterju in Japonec Hayata na krogih.
Franco Menichelli je dosege* izvrsten uspeh: v parterju je bil brez dvoma najboljši, ker je pokazal izredno tekočo, elegantno izvedeno vajo polno težin. Na krogih pa je dolgo vodil. Ko pa je nastopil domačin Hayata je bilo jasno, da zlata ne bo pripadla Italijanu-Pripadla pa mu je srebrna, kar Je že izreden uspeh za Italijo, ki od 1932. leta ni prišla v telovadbi nikoli na površje.
V	ženski konkurenci sta prvi dve nagradi za najboljše na posameznih orodjih pobrali Čehinja Caslavska za preskok konja in sovjetska telovadka Astahova za izredno vajo na gredi.
Italijan Mario Zanin je danes za las zmagal na dirki po cesti. V zadnjem trenutku je ostro pritisnil na pedale m prednje kolo italijanskega kolesarja se je tako prvo znašlo čez belo ciljno črto.
V	kajaku in kanuju je Sovjetska zveza pobrala kar 3 kolajne, medtem ko sta si ostale štiri razdelili Nemčija in švedska.
V	judu Japonci nadaljujejo * uspešnimi nastopi. Danes je PD" šel na vrsto Isao Inokuma, ki ie osvojil naslov v težki kategoriji-
HOKEJ
Za 1. in 6. mesto Nemčija . Kenija
NOGOMET
Romunija - Jugoslavija
JUTRI POPOLDNE IN ZVEČER
NA STADIONU "PRVI MAJ«
Košarka in odbojka v okviru
slov. športnega tedna
Jutri v soboto, 24. t. m. se b° začel 7. slovenski športni teden. Na sporedu je prva košarka. Prv* dve tekmi bodo igrali v popo*-danskih urah na igrišču stadiona »Prvi maj« pri Sv Ivanu. Tekm* bosta po naslednjem razopredu: ob 15. ŠKAMPERLE JADRAN n ob 14.45 IV. STA - IADRAN A
Zvečer pa se bodo spoprijele ekipe v moški odbojki. Tekme boa v dvorani stadiona «Prvi maj« P° naslednjem razporedu:	„„
ob 20.15 JADRAN A DOM B W RICA	f«.
ob 20.45 DIJAŠKI DOM GORILA KRAS	. an.
ob 21.15 BARKOVUE - DOM BUJAN
ob 21.45 ROCOL . GALEB	B
ob 22.15 CANKAR B JADRAN
ŠZ BOR
ATLETSKI ODSEK
V	soboto 24. t.m. bo na občinskem stadionu pri Sv. Sobot pokrajinsko prvenstvo v atleti* za mlajše mladince. Prvenstva, ki se bo začelo ob 14.30, se D<f do za Bor udeležili Medvešček Vojko (80 m), Košuta Aleksander (250 m), Košuta Boris
m) in Rapotec Boris <250 m za' preke).	.
V	soboto in nedeljo (24. 1 25. t.m.) bo v Gorici deželno Prvenstvo za juniorje. na kateren bodo za Bor nastopili Man Rapotec, Stojan Sancin, Brun Jankovič, Borut Spacal,
van Fučka in Dušan Švab. o*'" rovi juniorji naj se zberejo soboto 24. t.m. točno ob 13. u na Oberdankovem trgu.
1.
Se moliti nismo smeli po dovensfto takrat, povsod so bile pripravljene psovke, tepli so nas, izpraševali na policiji.. — Ne, ti tega ne moreš prav ra-aumeti, nono. Nikoli mi nisi pravil, da bi ti kaj takega doživel. Pravil si mi, kako je hudo, če se ti ob žetvi pokvari vprega, da ne moreš spraviti pridelka domov, kako hudo Je, če ti krava pogine še pred te-Mtvijo, kakšna nesreča je, če je bolezen v hiši. A o taki nesreči mi nisi nikoli pravil: da ne smeš govoriti v svojem je-aiku, da te bijejo v obraz, če moliš po svoje, da ti dajo piti ricinovo olje, če slovensko napoje*.
«A ne obupaj, vsako zlo nekoč propade, za vse mora biti
nekje plačilo,» si mi kot dober kmet pravil.
Delal sem, kot da sploh niso v veljavi krivični fašistični zakoni. Sel sem čisto po naravni poti naprej: govoril, pel, spodbujal, bodril, igral, se šalil, pisal in čital povsod v naši deželi; bil sem prijatelj z vsemi. Nudil sem streho vsem. Cenil sem tudi dobro misleče ljudi drugega jezika, katere sem srečal povsod.
Večkrat sem si že takrat, pred vojno, zaželel domačih dobrav, potoka in mlinskega kolesa, tako okorno močnega, nezadržnega. Zahrepenel sem po tvoji počasni, zamišljeni hoji kmeta, kj se ob mraku vrača s polja, po Ustih težkih stopinjah, ki zbujajo zaupanje in občutek varnosti. V mestu je hoja vohunsko pritišana, vsaka govorica, ki ni fašistič-
na govoranca, je šepet. Gren-Id so bili tisti časi, nono, grenki — a če bi bil vedel, kaj me še čaka, bi pribežal domov in se s’.:ril v tiste jasli, kamor si me ti kot otroka nosil, da me je Liska lizala. Tja bi se potuhnil in bi se zjokal nad lastno usodo in usodo svojih ljudi.
— Ne, ne tega ne bi storil, takrat nisem bil več otrok in ni bilo več časa za skrivanje. Kar sem doživel, je bil noj davek za človeštvo, moj delež k boju naših ljudi. Ti sam bi me z bičem, če bi se izmaknil taki dolžnosti. Samo zazdelo se ml Je, da bi se umaknil, če bi vedel, kaj me čaka, zdaj se mi je zazdelo, ko sem duševno in telesno tak...
V tej celici sem in niti ne vem, kaj me čaka, in me sko-ro niti ne zanima več — tako sem že odmaknjen od tega sveta, da lahko govorim s tabo, nono, kjerkoli si.
Zdaj se najbrž smeješ moji onemoglosti, praviš, da sem slabič. Se, še me zgrabi za lase in dobrohotno polasaj, reci mi. da sem slabič; hotel bi biti slabič: toda moje sovraštvo do njih, m sovraštvo slabiča, tudi zaradi tega me zdaj kuha vročina. Ce bi me zdaj videl! To-
da ti si daleč, sredi zelene Vipavske, moje tople zemlje. Rekli so mi, da si že dolgo mrtev. Morda sem bil na tvojem pogrebu. Toda ni res, ti nisi mogel umreti, vsi lažejo, ti ne umreš. Ti si ob meni, lažejo, da te ni več. — Oh, pridi, nono, pridi k meni malo živemu, z roko me krepko udari po ramenu in spodbujajoče se mi zareži, da bom iz tvoje moči pil tudi sam, da bo od tvoje neustrašenostl tudi name kaj kanilo Kaj vse sem doživel!
Bil sem tri mesece pri vojakih na Sardiniji. Nato so me zaprli, ker Je bilo pri meni doma v Trstu shajališče antifašistov; odkrili so ga v moji odsotnosti.
Pri mojih prijateljih, kateri so se shajali v Ulici sv. Frančiška, so dobili vsega: od pisalnega stroja, ciklostila, radio-oddajnika ln vseh vrst orožja. Bila je pač vojna in ti nono si mi pravil, da se v vojni z na sprotnikom nikakor ne moli rožni venec, pristavil si tudi, da sila rodi silo.
Kmalu sem okusil, kako Je človeku, če je uklenjen, če čuti, da se okovje zajeda v njegovo meso, kako mu je, ko Je na
povodcu in med dvema orožnikoma, pa še mu sledita v določeni razdalji dva policista v civilu. Pogledi ljudi se ustavljajo na tebi, kot da sl zločinec ali vsaj cirkuška zver. Štirje so me stražili, ko so me vodili iz zapora v zapor, in to ni majhno priznanje. Bali so se me, kot so se bali vsega. Tri ječe sem spoznal na Sardiniji, nato so me poslali prek vse Italije proti Trstu.
Ko sem se še na Sardiniji vkrcaval, sta moja civilna spremljevalca izročila karabinjerju rdeč ovitek s podatki o meni. Opozorili so Ju, naj pazita, da sem «volpone, tabacco fino*. Pa me niti ni dosti za-nimalo, kakšne vzdevke mi da jejo, pod kakšnimi priporočili potujem. Le lačen sem bil po treh dneh, kar sem zadnjič jedel. Karabinjerja pa, ki sta m«; spremljala, je očitno zanima,o Takoj nato sta ml še bolj zatisnila okovje. Zarjavelo želez-jp se Je do krvi zajelo v za pestja. Nato so me spravili v spodnje skladiščne prostore neke ladje. Tisto noč na morju nisem zatisnil očesa, čeprav sem bil že izmučen od gladu ln potovanja. Nad mano so se kotalili kovinski sodi ln turoo
no udarjali drug ob drugega: spomnil sem se svojih doma čih, žene in hčerkice in arija-teljev; vedno težje mi je seda lo na prsi. Kaj bo z njimi, sem se spraševal, kaj se je zgodilo s prijatelji, kaj so odkrili v hiši, kdo in kaj je izdal?! Misli so se nizale, skrbi so se pletle kot težka mreža. Zjutraj sem bil pijan od izčrpanosti. Toda stisnil sem zobe in sklenil, da moram to preživeti, da moram premagati vse, kar Je slabega v meni in izven mene. Videl sem te, nono, kako stresaš z rameni, kako naprezaš mišice, kadar si se spoprijel s pretežkim tovorom; vem, da nisi nikoli izpustil ali odložil. Tudi jaz ne bom popustil, ne pred samim seboj ne pred tujimi ljudmi.
Vzravnal sem se, ko sem šel z majhnim vojaškim kovčkom in s steklenico vode z uklonjenimi rokami z ladje. Bilo je to v Clvitavecchi. V tamkajšnjih zaporih sem ostal en dan in eno noč.
Z družino in s prijatelji si nisem delal več skrbi, vedno bolj se je v vsem telesu ogla šala pronicljiva bolečina od izčrpanosti in lakote. Vprašal
sem paznika za hrano, pa ml je rekel, da do nje nimam pravice, ker sem le prehodni gost.
Sele naslednji dan sem do-bil nekaj v usta. Peljali so me proti Firencam. Nekje na sredi poti mi je dala v usta neka ženica nekakšno omleto. Ko ml je dala še jabolko, so jo karabinjerji ošteli. meni pa c • vzeli sadež. 2enska Jim je napravila pridigo, jaz pa sem se utegnil še zahvaliti; zelo sem bil ganjen.
V Firencah so me imeli več ur zaprega na postaji v celici in še tedaj mi niso sneli e kovja. Skozi okence sem zagledal v kotu na moderni postaji višjega častnika. Proseče sem mu zakričal ln mu kazal okovje na okrvavljenih rokah. I-mel sem drugič srečo! Bil Je dober človek in hitro se Je za vzel zame; proti pravilom je bilo namreč, da sem bil v Ječi uklenjen. V njegovi navzočnosti sta ml morala karabinjer-Ja odkleniti okovje ln njegove bodrilne besede so mi spet pognale nekaj upanja v žile. Pre nočiti sem moral v Bologni v tranzitni celici. Bila Je ločena samo z železnimi križi. V kotu Je bilo stranišče, v katerem se
je voda avtomatično spuščala vsaka dve minuti in povzročala šum, da nisem mogel splo počivati. Bil sem na ogle“ vsem, ki so hodili mimo, in si' šal sem različne psovke in zU' ganja. Naslednji dan sta mi **' rabinjerja zatisnila okovje » bolj kot po navadi, ne vem f zaradi maščevanja, ali Pa zato, ker smo se bližali Trst ' Jaz pa sem vedno tiščal v klenjenih rokah steklenico v de in vojaški kovček. V 8I,ej" pa mi je steklenica zdrknilo roke, Karabinjerja pa sta m vlekla na vlak, ki je bil Pr®** trpan. Meni pa so morali dr gi potniki odstopiti prostor sedel sem v spremstvu lcara njerjev Tl so me držali na P vodcu ln nisem se smel ' ganiti. Toda vseeno mi Je laže pri srcu. 2e sem PreP znaval pokrajino in občutek mačnosti mi je pregnal sk
Pastirji so pasli svoje tcray® kljub vojni, kljub vsemu ’ v domačem kraju se mi res more pripetiti nič preveč n im ga, sem si mis.il. saj je d0 ko so blizu nekje tvoji zna . ’ tudi vsaka bolečina m"*1! 60
r»sT-m.»ontkot*« n «*«»«.zrjnrsr i»L,»t« i	'»ss s	s.«"?«:
letna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ: * tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno aou cm, ceiruetno snu cun - rosun «*«-*	~	^	"Juv. ookrajm*
£rVl Uieion»207 uikočl ntčun pr. Narodni banki » Ljubl).n) «00 14 603 86 - OHLADI. One oglasov: Za vsa* mm v Urini enega stolpca: trgovski 150 Unančno upravni 250 osmrtnice 180 dr - Mab oflaal 40Ur tMMda. - Oglasi tržaške U> gori**# PKrB
naročajo prt upravi — Iz vseli drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbllcitA Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega laka, Trat
ča.
nadaljuje)