V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovo«j ,,Koroški Slovenec", Wien Y., Margaret,enplatz 7. okopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7,
List
Z£k politiko, pospodairst^vo to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 3000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno: 15 Din.
Posamezna številka 400 kron.
Leto lil.
D u n a j, 3. januarja 1923.
v
St.1.
Poštne položnice smo priložili vsem naročnikom v Jugoslaviji in nekaterim na Koroškem. Prosimo, da se jih kar najprej poslu-žite,	Upravništvo.
Prva kriza.
Naša mlada država leži že od svojega poroda na bolniški postelji, torej celih štiri le,. A prvi resni poskus njenega ozdravljenja se je storil šele, ko je bolezen postajala že smrtno nevarna in 4. okt. 1. t. v Genovi so ji številni zdravniki zapisali obsežen recept, ter ji predipisali čas in dozo za zauživanje grenke medicine. Deloma vsled prevelike oslabljenosti, deloma vsled nepopolnega izvrševanja zdravniškega naročila je nastala kriza in zdravniki mrdijo obraz ter se odtegujejo.
Naša sanacija se nahaja v krizi. Vzrok temu pa ni morda opozicija, katere grozilno pre-tenje ob božičnih praznikih je bil le prozoren strankarski manever. Kajti danes ni tolike važnosti in nevarnosti, da bi zagospodarila reakcija. Več upravičenosti je prisoditi njih kritiki
—	x -t ..	1-* ?» -1. žC ^ —.-*■»
Z UJiail jt- P VS J.1	licloW V	ii-i.	c*.	*
poln orna neutemeljeno počuti že na konju in ljubimkuje z najreakcinarneišimi sosedi, Budimpešto in Rimom. To so središči onih držav, ki s svojim prenapetim nacionalizmom ogra-žata mirovne pogodbe in stem tako zaželje-ni in potrebni evropski mir. Zaslepljeno veruje sladkim besedam in je na tem, da oade v naročje izkoriščevalcem ne oziraje se na svoje resnične prijatelje, ki ji nudijo dejansko pomoč. Naravno da se ta nevernost maščuje.
Vlada sicer molči kot grob, a ves svet ve, da smo >na tem, da zopet poženemo oni peklenski stroj za tiskanje novcev, ki nas je dovedel na rob propada in ki smo ga šele 18. novembra ustavili.
Samo ostanki zlate zaloge in prejšnjih posojil, s katerimi niti prosto postopati ne smemo, na katere pa je vlada kljub' temu najela posojilo pri bankah,nas zaenkrat obvarujejo
najhujšega. Posojilo 560 milijonov zlatih kron pa plava še v megleni daljavi, akoravno so se signatarske države (podpisane na genovskih protokolih) vse hvale vredno požurile z parlamentarnim odobrenjem garancijskih (jamstvenih) postav. In'še celo Švica in Belgija so se jim prostovoljno pridružile. Toraj inozemstvo je izvršilo več kot svojo dolžnost. In mi sami, kaj smo storili mi v našo rešitev? Kaj se je pri nas spremenilo na boljše? Ali se ne vlada in gospodari še vedno po načelu: Nič delati in dobro živeti, bodo že drugi za nas skrbeli! Število brezposelnih narašča dan na dan, ker ljudje rajši pustijo delo nego bi delali več za manj plače. In •■lada jih podpira ali pa v najboljšem slučaju zaposli reci in piši 1540 pri javnih delih. S em misli, da je svojo dolžnost storila. O varčevanju v upravi se je sicer mnogo govorilo, a nič storilo. Vrhutega pa zabavljajo čez češko sosedo, ki ni samo sama sebi iz lastne moči pomagala, ampak tudi nam (genovska pogodba je predvsem Benešov uspeh, drugače bi nas že davno izžemala Italija). Dalje godrnjajo, da je češko izdelano blago cenejši kot naše surovine in da je Če-hoslovaška kriva našji^brezdelnosti. Tudi Češka' m vše druge* države “bPpropadle, aKb ni ravnale po našem geslu. V delu, samozataje vanju je rešitev države in resnična korist državljanov. Češki delavec napomo dela in se zadovolji z malim zaslužkom. Kljub temu mu je gotovo boljše nego našemu, ki hoče. izsiliti nemogoče plače in vsled tega brez dela gladu-je in zmrzuje. Delavstvo ne vidi, da vodi ta pot v pogin, celo nov štrajk se napoveduje. Voditelji pa nimajo poguma jim tega povedati, ker se bojijo za stranko, pri tem pa pozabijo, da kopljejo grob državi in samostojnosti, s katero je uničena tudi ona. Popolnoma isto pa velja tudi za druge stanove, predvsem uradnike. —
Tu je treba zastaviti preobnovo.
Pri nas se je podpisalo do sedaj 200 milijard na začasno SOmilijonsko zlato posojilo. Rok je podaljšan do 16. t. m. A še vse prema-
lo, treba je inozemske pomoči. Delegat Zveze narodov pa je mesto denarja prinesel poziv, naj se izpolnijo predpogoji. Naravno, da se inozemstvo ne zadovolji z besedami. A nerazumljivo je, da se naša vlada sklicuje na broj dne 31. dec. upokojenih javnih nascav-Ijencev, s katerimi se je zadnji trenutek doseglo število 25.000, ki je zahtevano po pogodbi. Ali naj bo to že vse? Nerazumljivo je, da državni kancler poziva inozemstvo k izpolnjevanju dolžnosti, ko vlada svoje ni storila. —
Ne zdravnik, ampak mi sami moramo izpiti medicino in če je še tako grenka, ker brez nje ni zdravja. In če tudi nas ona ne ozdravi popolnoma in ohrani le pri življenju, dokler ne bomo z ozdravljenjem svetovnega gospodarstva resnično ozdraveli tudi mi, je pametno in dobro, da to storimo.
B POLITIČNI PREGLED 3
Reparacije.
Pariška koulerenca se je sestala. Začetek ne obljublja posebnega uspeha. Zadosti pa je -ako ustvari veaj predpogoje cu adch žto Ar.-.e rikancev, brez katerih se reparacijsko vnašanje ne bo rešilo. Koliko in kedaj je zmožna ali hoče Nemčija plačati in kakšni naj bodo ukrepi, ako plačila izostanejo, to so vprašanja, ki jih naj konferenca reši. Glede prvega gredo nazori jako narazen. Edino Angleži imenujejo gotovo vsoto 50 milijard zlatih mark. Nemčija, ki jako samozavestno nastopa, želi določitev gotove vsote, ki jo je pripravljena hitro izplačati. Tem bolj si nasprotujejo glede sankcij, t. j. ukrepev v slučaju zaostajanja plačil. Anglija smatra kontrolo za potrebno in je kvečjemu pripravljena pripoznati gotove v naprej določene ukrepe, ki avtomatično stopijo v veljavo. Francija pa zahteva kolikor mogoče sigurne zastavne predmete. Ravno nasprotno želi Nemčija popolno gospodarsko svobodo, ker ji le ta more omogočiti najem inozemskega posojila.
PODLISTEK
„Naj živi svobodna Poljska !u
l.
Po vojni 1. 1921 je izšla nemška knjiga „Pogreb sovraštva11 (Das Begràbnis des Hasses), spisal Fr. Hervvig. Opisuje se boj med Nemci in Poljaki po polomu 1. 1918. Ker smo imeli podoben boj tudi na Koroškem med Nemci in Slovenci oz. Jugoslovani, bo tudi čitatelje „Kor. Slovenca" zanimalo slišati o boju, ki se opisuje v imenovani knjigi.
V mogočni nemški državi, kakor je bila do sklepa pariškega miru, je živelo tudi več milijonov Poljakov-Slovanov. Največ jih je bilo na Poznanjskem, kake dva milijona pa jih je živelo v Zg. Šleziii.
Ko se je vojna 'končala in je bila mogočna Nemčija premagana, tedaj je zaoril tudi med Poljaki, ki so do zdaj živeli pod Prusi (Prajzi), mogočen klic: „Naj živi svobodna Poljska!" Na Poznanjskem in v Zg. Šleziji so se začeli boji med Nemci in Poljaki. Nemci so še vedno upali, da rešijo zase ti slovanski zemlji.
Toda medtem ko so v Parizu Poznanjsko brez glasovanja priznali Poljakom, so za Zg. Slezijo določili glasovanje. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: Nemci so pri glasovanju dobili večino. Predolgo so že stali Poljaki pod nemškim vplivom, pregloboko v kosti in mozeg jim je prodrlo nemško mišljenje, premalo je bilo med njimi narodne zavednosti: stoletna germanizacija je rodila svoj sad. Ponemčevanje se je vršilo med njimi še mnogo bolj brezobzirno kot pri nas na Koroškem. Vendar je pripadlo Poljski vsaj tisto ozemlje, kjer so Poljaki dobil večino. A nad en milijon šlezijskih Poljakov je pripadlo Nemčiji.
Poljska je bila nekoč mogočna država. Vsled notranjih bojev in zaprtij pa je čisto o-blabela in „prijazni“ sosedje Rusi, Prajzi i. Avstrijci so si jo med seboj razdelili. Trikrat so delili, po zadnji delitvi I. 1793 je nekdaj mogočna Poljska država izginila s površja zemlje. Tudi Slezija in Poznanjsko sta nekoč pripadala Poljski državi. Potem je nekaj časa Šlezijo imela Avstrija, v sedemletni vojski pa jo je Marija Terezija morala prepustiti pruskemu kralju Frideriku, ki so ga imenovali Velikega. Poznanjsko so dobili Nemci 1. 1773 in 1793. Mali košček Šlezije, ki je še osai Av*-
sriji, so si po sveovni vojni razdelili Čehi in Poljaki med seboj.
Poljakom se pod Prajzi ni dobro godilo. Brezobzirno so jih stiskali in zatirali. Razla-ščevali so njihova posestva in naseljevali med njimi Nemce. Poljaki v zadnjem času niti hiš niso smeli zidati in so stanovali kar v vozovih. F. Herwig pravi v imenovani knjigi: „Marsi-česa nemška vlada ni storila prav, vedno je Igrala vlogo gospoda in zatirala poljski narod. Ti si Prajz in ne Poljak, so učili v šoli in vojašnici".
Komaj so Nemci zasedli Poznanjsko, že so začeli tja naseljevati nemške koloniste. V o-nih časih so kralji smatrali osvojeno zemljo za svoj last, ki so jo smeli dati, komur so jo hoteli. Navadno so io oddajali vlast svojim dostu-ženh- vojakom kot plačilo za trud in zvestobo.
V zgoraj omenjeni knjigi nastopa neki Andrej Jung, potomec nemškega priselnika Junga na Poznanjsko. Ta priselnik je tole napisal v spomin svojim potomcem : V neki bitki je izgubil nogo, ko je ozdravil, ga je kralj poslal v neko vas, da bi otroke učil brati in pisati, o čemer pa sam ni mnogo razumei. Enajst let je bil „šolmošter“, zraven je sadil krompir in vsako leto opital dve svinji. Tedaj
Orijentska konferenca.
Ni brez pomena sočasnost obeh konferenc. Turki zavlačujejo odločitev, ker računajo, da njih partnerje oslabi needinost Klede reparacij. Najbrž pa se bodo Angleži in Francozi ravno na račun Turkov zjedinili na ta i a-čin, da Francija podipira angleške orijentske aspiracije in Anglija francoske na Nemškem. Vse drugo, manjšinsko vprašanje itd. je b.-lj postranska stvar. To čutijo tudi Turki in n uh parlament zahteva soodločevanje pri podpisu, obenem pa pripravljajo vojaštvo.
^	MI IN ONI	S
Ferlach, du Perle des Rosentales!
„Ferlach, du Perle des Rosentales,“ tako so te slavili, Borovlje, naši odpadniki po glasovanju v nemških listih; jaz pa bi se razjokal nad teboj, kakor Zveličar nad jeruzalemskim mestom; ker Borovlje tudi niste spoznale svojega časa in ste se dale zapeljati že v tretjič.
Prvič: Ko se je šlo v sedemdesetih letih za ustanovitev tovarn za vojaško orožje in ste odklonini. Drugič: Začetkom osemdesetih let bi že lahko imeli državno železnico, ko so odločevali boroveljski volilni možje za državni zbor. Volili pa so rajši Wrana, ker je bil liberalec, mesto Einspielerja rožana in Wran se je potegnil za železnico čez Beljak. Tretjič ste si zapečatile svojo usodo za vedno. Zato se mi zdi potrebno, da se s to točko nekaj dalje pomudimo in to ne bo škodovalo, ako ravno smo danes Avstrijci, saj pregled v pre-tečenost bodočnosti ne spremeni. V resnici pa so spisane te vrste iz ljubezni in zvestobe ao svojega domačega kraja.
Kaj nam niso obljubljali za slučaj, da glasujemo za Avstrijo, in kaj imamo od tega? Ničesar razun republike, za katero pa bo treba „grosse und schwere. Opfer bringen“? Za Opferwilligkeit bo poskrbel birič — eksekutar. Kako so prej cvetele Borovlje! Dela in naročil je bilo " ' •Dariji in v tovarnah, za jeklo, žico in žeblje, da smo komaj zmogli; danes naj večje puškarne, kakor Ogrisova, Puškarska Zadruga in druge odpuščajo svoje delavce in omejdjejo delovni čas na 3 dni v tednu po 8 ur na dan. Ravno tako se odpuščajo delavci tudi v tovarni za jeklo. Izjeme so le slov. tvrdke Družba Wernig, Borovnik in še ne katere.
Ubogi, zapeljani delavci in obrtniki! Kaj nas še čaka, ko je zima na glavi? Družina mora imeti jesti in obleko, zaslužka pa nič. Pač jih je nekaj — med njimi še takih, kteri so nastopili z orožjem v Heimwehrorganizaciji proti tistim, ki so njim želeli le dobro — odpotovalo z trebuhom za kruhom tja, kamor so hoteli spraviti nas, ki smo vedeli za vso nesrečo že naprej, jih svarili in rotili — „Obern Loibl“ v Jugoslavijo.
Za časa Jugoslavije bile ste Borovlje sedež okrajnega glavarstva, imele ste stalno vo-
so mu rekli nekega dne: „Jung, ali hočeš postati kmet? Naš premilostljivi kralj je dobil novo pokrajino in da vsakomur, kdor se hoče podstopiti z božjo pomočjo, sto oralov zemlje. Poleg tega še dosluženega artilerijskega konja in predpravico za večne čase. In stari vojak je šel na Poznanjsko. Bilo je 1. 1773. Cel roj nemških naselnikov je prišel v deželo.
Tretji potomec priselnika Junga je bil oče zgoraj omenjenega Andreja Junga. V hišno kroniko je zapisal:	..Zdaj hoče naša vlada
Poljake poprusiti in jih prisiliti, da se učijo nemško brati in nemško čutiti. To je slabo početje. Tudi prihaja mnogo priselnikov v deželo, ki tolčejo s konjskim bičem po mizi in zraven vpijejo da bodo Poljakom že pokazali, kai ie red“.
Naša povest se začenja s povratkom Andreja Junga v domovino. „V novemberski noči 1918 je ropotal vlak počasi in trudno proti vzhodu. Hropenje lokomotive je preglasilo težko drdranje koles. Zdelo se je, kakor da hrope velika žival s poslednjo močjo svojih bolnih pljuč naprej.“ Vojaki so se vozili c^omov. Disciplina je izginila. Pijani vojaki poieio kričijo, se prepirajo in streljajo skozi okno.
jaško posadko, štacijsko poveljstvo, zdaj vam pa „Abbau“ more vzeti še sodnijo in davkarijo. —
To je napredek. Zaslužka nič, draginja, davki pa strašni. In kakšne bodo še druge posledice glede varnosti imetja! To se kaže že danes, ko se že pričenja z vlomi in krajo. Pri mesarju, urbancu in trgovcu Kometarju so bili ulomilci sicer pregnani, dočim so pri Graciju uplenili blaga čez pet milj. vrednosti.
In še nekaj. Čemu se vadijo nekteri vsako nedeljo na strelišču in drugi zopet na Doljih? Ako smo zadovoljni, pustimo orožje. Krvi je teklo že čez mero in žrtev je več kot zadosti.
Borovljanci! Svarili smo Vas, Vi pa ste povdarjali Vaš „Heimattreu“. Toda kdo je zvest domovini? Ali tisti, ki skrbi za nje napredek in procvit, kateremu je pri srcu skrb, da bodo imele družine obstanek in kruh doma, ali oni, ki so za nekaj ničvrednih cap in par podplat sledili ljudem in njih strasti, kateri so zanesli med nas neslogo in kateri od nas živijo in ki so se edino bali izgubiti svojo službo?
Ne mislite, da nismo „heimattreu“ tuui mi Slovenci. Tukaj smo rojeni, tukaj ležijo pokopani naši očetje in matere, bratje in sesRv, zraven njih želimo počivati tudi mi. Domačne nam nihče ne more odnesti. Sad vaše „heimat-treue" pa je, da more domačin zapustiti svojo rojstno hišo in iti za živežem k onim, kterih ste se najbolj branili, v — Jugoslavijo!
Borovlje! Bile ste res lep cvetoč kraj, pravi biser Roža, ali zdaj boste postale zopet navadna vas, manj vredna kakor marsikate a kmetska naselbina-
„Freie Stimmen“ z dne 9. dec. 1922, št. 20 poročajo, da stanejo našo ubogo republiko, koroški deželni predsednik, dva namestnika in. pet deželnih svetovalcev 305 milijonov kron letno, in nekako boječe pristavljajo, da smo še leta 1915 izhajali z samim deželnim predsednikom, brez namestnikov, in z štirimi slabo plačanimi prisednikimi deželnega odbora. Kljub temu torej, da je zdaj naša Koroška precej manjša, ali rečhno ,igeteilt", da- nas razumejo tudi nemškutarji, ima, da jo negirajo" tri mastno plačane uradnike več, kakor prej, ko je bila še „uugeteilt“. Ker plačujemo tudi mi koroški Slovenci davke, od katerih odpade menda tudi nekaj na plače gospodom pri deželni vladi, bi bil že skrajni čas, da se nas enkrat spomnijo in nam dajo, kar so nam obljubili in za kar beračimo že zaman čez dve leti — to je naše pravice.
Iz dežele. Nek Slovenec je tožil v zasebni zadevi nekega nemčurja zavoljo žaljenja časti. Nemčur je bil obsojen. Obrne se proti sodniku in reče: „Das geht ja nicht, ich bin ja doch e in Deutscher und er ist ein Windischer“. Sodnik ga je hitro zavrnil: „Das geht nicht daher“. Kaj ne, v Velikovcu bi kaj takega ne bilo mogoče ?
S tem vlakom se je vozil tudi Andrej Jung. Bil je miren in trezen. Ko je izstopil, ni hotel čakati na zvezo proti Tornu. ampak se je kar peš napotil domov, pet ur daleč. V marsikateri krčmi je videl še luč. Kričanm petje, godba in ples. Na. uho so mu udarjale stare poljske narodne pesmi, ki so bile do sedaj prepovedane. Na neki steni je videl lepak z napisom: „Poljski rojaki! Ura narodne svobode je blizu!" On pa je hitel naprej.
Že je hodil dve uri, ko je začelo na vzhodu nebo nežno žareti. Jutro! Za trenutek je obstal naslonjen na palico. Ni se spomnil, da je ura šele štiri, da je jutro še daleč in neuo vse prevlečeno s težkimi oblaki. Zopet je hitel naprej. Sele ko je dospel na neki grič, ga je spreletelo mrzlo okrog srca. To ni bila zarja dneva, to je bil požar, ki je plapolaje v divjem sijaju razsvetljeval celo nebo pred njim. Zdaj je hitel še bolj, na pomoč...
Pride v vas. Na sredi vasi: Ljudje, živina, klavir, pohištvo. Ravno so klali svinjo. „Ali ne bote šli reševat?" — „Smo že rešili, kar je bilo za rešiti." — „Kje je posestnik?" — „Po-išči ga, pasja kri. Naj živi svobodna Poljska!"
(Dalje sledi.)
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Srečno novo leto voščajo vsem koroškim Slovencem in Slovenkam sledeči koroški begunci, zdaj podpregledniki finančne kontrole: Mohar Lovro iz Hodoša, doma Sv. Vid v Podjuni; Dertnik Pavl iz Cankove, doma iz Gre-binja; Lovre Martin iz Budincev, doma iz Vabje vasi pri Tinjah.
Bilčovs. Ob koncu leta 1922, ter ob vstopu v novo leto 1923 pošiljamo Bilčovščani vsem bratom širom Koroške, kakor tudi izven nje, prav prisrčne pozdrave, ter želimo vsem prav blagoslova polno novo leto. Naj nas tudi v novem letu veže’ vez bratstva, ter naj nas združi še tesneje kot do sedaj, da bomo v novem letu stali kot en mož na braniku naših pravic, dasi majhni, a v svesti si, da združeni bodo tudi mali močni. Naj poka skala, dob se naj lomi in naj se sovražna burja žagama -roti nam, mi rojenih Nemcev ne sovražimo, a pri tem hočemo ostati zvesti sinovi in hčere naših slovenskih mater. Vsem pa, ki so prodali« svoj materni jezik pa kličemo, da častno ni, biti izdajalec svoje krvi.
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo dne 10. t. m. sta se v prostorih Šercarjeve gostilne vršila gospodarski in politični shod. Na gospodarskem shodu nam je g. poslanec Poljanec poročal o naših gospodarskih težavah in dajal razne nasvete, naglašal pomen izobrazbe na gospodarskem polju, svaril pred pijančevanjem in nam vnemal ljubezen do rodne zemlje, katero obdelujemo in od katere živimo. Na političnem shodu, ki se je vršil hitro za gospodarskim, nam je skušal gospod poslanec razjasniti in razložiti naš politični položaj. Žalostno je bilo poglavje, o katerem nam je slikal težave, ki se delajo nam Slovencem vsepovsod, kamor se obrnemo. A slabi politik' so gospodje, ki danes komandirajo v Avstriji. Ako bi nam dali pravice, ki nam grejo, bi bili mi danes «zljubili to državo, čeprav nismo glasovali za njo. Dokler pa nam ne dajo pravic, naj bi nas tudi pri raznih plačilih prezrli. Uničiti hočejo naš narod, a ga .ne bojo. Dokler bo naš rod marljiv, značajen in pošten, kakoi se je pokazal v teh dveh letih preganjanja in dokler se bo z ljubeznijo oklepal sv. vere, ria.') ne bodo zmagali. „Streti nas more zatreti nakdar usode sovražne besneči vihar."
Bilčovs. Skoraj neverjetno se mora zdeti vsakomur, česa vse si koroški Heimatdienst dovoljuje. Da smo Bilčovščani pri Heimat-dienstu precej črni, nas prav nič ne vznemirja, da pa plačuje tukaj gotove osebe, ki izvršujejo potem cenzuro nad pismi in sploh poštnimi pošiljatvami nekaterih tukajšnjih oseb, tega si pa ne bomo pustili dopasti. Ali smo sploh še v prosti republiki? Izvrševalne organe pa opozarjamo, naj ne pozabijo varovati službeno tajnost!
Hodiše. (Veliki otroci.) Da svet izve, kakšne ljudi je. vzgojil plebiscit, vam poročam v zabavo. Član pol. in gosp. društva je pobiral udnino za 1. 1922. Takoj je nekdo znani poročal na okrajno glavarstvo kakor kak otrok: atej, Čuši pa spet za Jugoslavijo podpise pobirajo. Takoj léta orožnik poizvedovat, kaj da je, in se jezi, da že spet, komaj je malo mirno postalo, delajo Slovenci razburjenje. Član, ki je pobiral udnino, je bil poklican na okr. glavarstvo, kjer je moral razložiti, kai je delal, na kar je okr. glavar rekel dobesedno slovensko: „To je itak dovoljeno". Otroci naj si to zapomnijo in pomirijo, da nismo klicali Srbe. Zdaj bo že druge Srbe srbelo po vaših žepih, tiste, ktere ste vi hoteli. Škoda, da moramo tudi mi trpeti, pa mi imamo vsaj mimo vest.
Ovšje pri Grebinju. Ako berač na konja pride, strašno jezdi, pravi pregovor. Pri nas plačujemo učitelje, pa še nočejo govorii z o-troci v našem materinem jeziku; plačujemo uradnike, in kako mastno, pa nobeden ne mara govoriti s Slovencem slovensko. Na Pu-strici, v Grebinju in na Rudi plačujejo Slovenci tudi duhovnika, pa ne slišijo slovenskega evangelija, še manj pridige. Tisti, ki ne gredo v cerkev, zahtevajo nemškega duhovnika, ker ga jim ni treba poslušati in ubogo ljudstvo pa z odprtimi ustmi in očesi gleda v duhovnika, ki kima na prižnici, zmoli par očenašev in gre
zopet svojo pot. — V naši občini so napravili popolnoma nemške kažipoti, da bi se ja nobeden Nemec ne izgubil, Slovenec pa naj sam najde, katera pot je ta prava, le toliko je treba paziti, da ne pride na davkarijo, ker tam bi se mu gotovo zmedlo od samih plačil, kaKor se mede tudi našim nasprotnikom.
Bilčovs, Že enkrat smo poročali, da je nemški Schulverein dal pri dozidavi tretjega razreda k tuk. ljudski šoli 1. 1912 1500 K posojila s pogojem, da ostane ta dolg neodpoved-Ijiv, dokler ostane poduk tak kot je bil 1. 1912. Mesci julija 1922 sta pa sklenila občinska odbora občin Bilčovs in Zg. Vesca, da se pozove kraj. šolski svet, naj ukrene potrebno, da se ta dolg odplača. Krajevni šolski svet je sicer ukrenil kar je mogel, vendar stvar se je zavlačevala, tako dolgo, da se nismo navadili v Avstriji vse računati po zlati pariteti. Schulverein je torej poslal odgovor, da za slučaj, da se dolg odplača, se mora ta plačati v zlatih kronah. Nadalje pravi Schulverein v svojem odgovoru tudi, da nima nič proti temu, če se razširi slovenski poduk na tukajšnji šoli tudi na drugi razred. In ravno to je značilno za nekatere pri nas, ki so zabavljali črez sklepe občinskih svetov, češ, da bodo potem nekateri tukajšnji prenapetneži zahtevah slovensko šolo, kar nikakor ni za nas, ker mi potrebujemu sedaj najprej nemščino, slovensko pa otroci tako doma znajo. Tem pa mi odgovarjamo, da ni bil naš namen napraviti tukaj popolnomd slovenske šole, ampak šlo se je zato, da bi bila šola res naša, na ne da komandira kdo drugi z nami. Kar se pa tiče tega, da se otroci slovensko že doma naučijo, pa jih vprašamo, zakaj se pa potem Nemci v njih šolah ne učijo kak drug jezik, ampak samo nemško? Mi zahtevamo, da se podučujeta v naših razredih oba jezika. Da je to potrebno, uvidi celo vodstvo nemškega Schulvereina, samo naši nemškutarji ne.
Šmarjeta v Rožu. Dne 12. nov. po shodu so se orgešovci ravnali po oni znani:	Mica
Kovačeva pila in nič plačala... Pili in jedli so kar na „puf“, ker so jim žabe žvižgale po žepih in ker so mislili, zastonj pa ne bomo hodili Preganjat in lovit „iredentol' v Šmarjeto, kd >r nas je klical, naj tudi plača. In res je drugi dan naš Heimatdienst poravnal cel, menda precej obsežen, račun v gostilni na pošti. Ker pa nima g. Sch. tukaj veliko več pristašev kot Prstov na roki, je plačal orgešovcem za cel milijon vina in celega prašiča, ki so ga pojedh sestradani piliji iz^ Borovelj. Sicer je bil račun Precej osoljen; a šlo se je za čast »fortschritt-lich“ Šmariete.
Bistrica v Rožu. No kaj takega se pa menda pri nas še ni zgodilo kot 27. dec. 1922. Ko pridejo ljudje zjutraj na postajo,,da bi dobili vozne listke, je bilo še vse zaprto, privozil je vlak, a ;na postaji se le še nihče ni zganil. Ljudje so morali vstopiti brez voznih listov v vlak. Potem je menda vendar prikobacal od nekod nek vslužbenec, toliko, da je mogel vlak odpeljati. So pač malo preveč Sv. Stefana častili in radi tega so zamudili uslužbenci celo vlak. Mi bi k celi stvari molčali, saj gotovo ni prijetno ne postajenačelniku niti drugim uslužbencem, da se take stvari spravljajo pred javnost. Ak er nas Slovence ti uradniki le bolj postrani gledajo in je njih, skoraj glavna naloga ponemčevanje, bi jih vendar opozorili naj tudi njih službo pravilno opravljajo. Bolje bi bilo, da bi oni bili drugemu tukajšnjemu ljudstvu za vzgled in bi prvi začeli izpolnjevati oni oklic na Korošce, kateri je nabit že črez eno leto na postaji, in kliče na boj Proti alkoholu.
Vogrče. Nisem mislil odgovoriti na neumno obrekovanje moje osebe v „Kor. Domovini11, št. 42, a ker ga objavlja, kakor mi Poroča neko župnijstvo iz N. Gradca, tudi nemški list „Sudmark“, in ga bojo skoro goi^-vo ponatisnili tudi drugi nasprotni listi, sem 'Prisiljen podati sledečo izjavo: „Kor. Domo-vina“ poroča v št. 42 iz Vogrč, da je po nekem tukajšnjem krstu, pri katerem „je bila botra Pliberška meščanka, vrla Korošica, znana po svojem delovanju pred glasovanjem m po gla-sovanju11 podpisani „ s kadilnico žegnal cerkev, ker je bila po njegovem mnenju oskrunjena s tem, da je stopila vanjo Nemka; ravnal ie, kakor da bi bili cerkev ravnokar zapustili
grintavi ali sam hudič“. Dopisnik se kajpakda zgraža nad takim „fanatizmom“ in mi daje kaj lepe nauke o katoličanstvu. Povedati moram, da sem se na . glas nasmejal, ko sem bral to budalost. Koliko že torej na icm resnice? Dne 5. okt. t. 1. sem krški dvojčka nekega tukajšnjega kmeta, katerim je kumovala „pliberška meščanka, vrla Koroši-ac“, B. Gl. Tiste dni je bil pa v tukajšnji cerkvi izgotovljen tudi nov tabernakelj. Manjkalo je samo še enega, zastora za notranjost, katerega sem pa ravnokar prejel. Rekel sem torej na dan krsta cerkovniku: „Da bo tabernakelj jutri, ko je prvi petek, imel nov kinč, bova ..a po krstu, ko ste ravno v cerkvi in imate čas, pritrdila še zastor". Takoj po krstu grem torej v koroku in s štolo k oltarju, vzamem Najsvetejše s ciborijem, ga po cerkvenih predpisih incenziram (pokadim), prenesem v zakristijo, pritrdim na to zastor, popravim še nekaj drugega v tabernakelju ter nato Najsvetejše zopet zanesem nazaj in ga po incenzaciji spet postavim v tabernakelj. To je bilo torej tisto famozno „žegnanje“ cerkve, ki je bila osku-njena s tem, da je vanjo stopila Nemka". Če ne verjamete, pa vprašajte cerkovnika! Pa vsaj je baje tudi boter opazoval to „žegnanje". „Sùdmark“ pristavlja, da sem cerkev tudi škropil z blagoslovljeno vodo, drug list ou gotovo slišal celo zvonenje ali pa mogoče se kak „Miserere“ in bogvedi kaj še. Za poč‘t, kajneda? Dopisniku „Kor. Domovine" morem samo destiti k tej blamaži. Kje je tisti „narod-ni fanatizem, ki meji na blaznost", kakor piše „Kor. Domovina", naj čitatelj sam presodi, ali na strani duhovnika, ki le izvršuje svojo dolžnost, ali na strani tistega, ki v svoji razgreti fantaziji povsodi vidi hudiča na steni, celo v cerkvi! Bog daj norcem pamet! Iz tega se pa tudi lepo vidi, kako nastanejo tista grda obrekovanja kat. duhovnikov, katerih je polno proticerkveno časopisje. Jan S e k o 1, župnik.
Kostanje. (Inštalacija.) Ko so pred letom dni postali čg. Martin Kuhler naš provizor, smo si vsi želeli, da bi tu ostali. In dne 28. grudna se je naša želja izpolnila, bili so ob o-bilni udeležbi faranov inštalirani župnikom. Mi vam kličemo: Bog blagoslovi vaše delo, da bi zdravi lepo v slogi in miru prav mnogo let med nami preživeli! — Uprizorili smo igro „Betlehemski pastirji", ki se je parkrat ob naj-obilnejši udeležbi # ponovila. Igralo se je v splošno zadovoljnost. Samo nekaterim prenapetim petelinom ni povolji, da se slovensko igra in hočejo z zahtevo, da naj se v slovenskem in nemškem jeziku igra usejati razdor. Ker pa tukaj ni več kot kakih deset pravih Nemcev, je to samo ponemčevanje. Toda mi nič nimamo proti temu, če uprizorijo kako nemško igro-
Žrelec. (Novi zvonovi.) Po dolgem času je zopet enkrat doživel naš lepi, romantični kraj veliko slovesnost, ki je privabila polno ljudstva od blizu in daleč. Č. g. kan. Kovač iz Celovca so blagoslovili štiri nove zvonove, za katerih nabavo smo z veseljem dali vsi po svojih močeh. Zato pa ne razumemo netaktnega in samooblastnega postopanja devetčlanskega odbora, ki je dal bahavo ovekovečiti svoja imena na največjem zvonu in ki je celo nameraval dati slovesnosti sami izključno nemški značaj brez ozira na želje darovalcev, po večini slovenskih domačinov. Kdo si prilasti stvar, ki je jo nabavil za denar drugih, ni (kakor si oni v svoji praznoglavi oholosti domišljujejo) bolj pameten, ampak vse kaj drugega. Zato naj se nikar ne čudijo in ne razburjajo, ako bodo drugič zastonj trkali na naša vrata. (Radi čestega ponavljanja podobnih slučajev opozarjamo naše ljudstvo, naj ne zaupa preveč lahkoverno sladkim in ponižnim besedam nabiratcljev, ampak naj pravočasno in odločno stavi svoje zahteve in se zavaruje proti izrabljanju naše radodarnosti. Kakor vidimo, je žalibog to potrebno, inače bo kmalu vse postopalo z nami kot država, ki nalaga s -cer davke, a ne da niti najprimitivnejših pravic. Kdor čaka, da mu bodo leteli pečeni golobi v usta bo prej od gladu poginil. Op. ured.)
Šmihej pod Djekšami. Ne samo vesele, marveč tudi žalostne novice imamo poročati Lansko jesen nas je nagi orna zapustila ter se preselila v boljšo bodočnost mlada posestnica Mežnarjeve kmetije v Šmihelu, Marjeta Haf-
ner. Celo vojno je gospodarila sama, zdaj pa je zapustila tri male otročiče in žalostnega moža. — Dne 27. novembra 1922 pa je naglo-ma umrl Volbank Karnaus, posestnik Krauso-ve kmetije. Bil je odločen Slovenec in vzoren zakonski oče. Leta 1918 in 1919 je bil od Volks-wehrovcev popolnoma izropan, v svetovni vojni pa si je nakopal bolezen, kateri je sedaj tako naglo podlegel. — Koncem vojne je pogorela Potočnikova hiša. Pri tej priliki se je gospodinja tako opekla, da je kmalu nato u-mrla. Leta 1921 je pogorelo gospodarsko poslopje pri Štuku, kmalu nato pa je umrla tudi gospodinja. Pred in med vojno je večinoma izumrla, deloma pa se razšla družina Ambroš, ki je bivala na Bišpelhofu. Svetovna vojna pa nam je tudi pobrala precej pridnih fantov, katere še težko pogrešamo.
Podlipo pri Hodišah. Že dolgo je posedal Petrove sam pod lipo pred svojo hišo in štel kriofe: ali bi, ali bi ne. Knofi so mu rekli, da bi. da jih kdo nazaj prišije, če odpadejo. „Kaj boš, moraš," je rekel in šel k zavednemu Hrovatu po edino hčer. Micka ie rekla ja in bila je vesela poroka. Dal Bog, da bi mnogo let ob nedeljah posedala zdaj oba pri kamnati mizi pod lipo, ona mu šivala knofe, on pa pel: Haji, baja! Obilo sreče zavednemu paru!
Podsinja vas. Sedem Švabov — ne sedem podsinjskih purštov, med njimi tudi najlepš: v Rožni dolini, se je napotilo ne v boj, ampak na lov za dekleta in seboj so vzeli za pogum ne sulico nego pollitrovko. S cerkvenim petjem so si mislili prikupiti Slovenje plajberškim krasoticam, ko pri domačih ne vživajo nika-koršnih simpatij. A glej ga šmenta, dekleta so pred njimi zbežale in njim je ostala edina tolažba — šnops.
H ČEBELARSKI VESTNIìTh
Slovensko čebelarsko društvo za Koroško
je oživljeno. Ima zopet pravilno izvoljen odbor. To pa še ne zadostuje. Oživiti se morajo tudi čebejarske podružnice, ker vedeti moramo, koliko nas je. Poživljam vse bivše predsednike, odbornike in člane čebelarskih podružnic, da čim prej ko mogoče skličete občne zbore in si izvolite odbor. Pravila so se tako malo spremenila, da nam ni treba čakati na odobritev deželne vlade. Ne pozabite, da se morajo javiti občni zbori 1 teden prej ok#. glavarstvu, tudi izvoljeni odbor — .-račelnik, namestnik, 3 odborniki — naznanite okraj, glavarstvu, da ne bomo imeli sitnosti. Poberite članarino — 10.000 kron — sestavite imenika. Kdor ljubi mili naš slovenski jezik, ljubi našo čebelico in ima smisel za umno čebelarstvo, mora tudi nekaj žrtvovati, le-ta naj bo član Slov. čeb. društva. Predsednik.
H DRUŠTVENI VESTNIK M
Bruca. Slovensko tamburaško in pevsko društvo „Dobrač“ na Bruci je imelo v nedeljo 17. decembra 1922 svoj redni občni zbor. Stari odbor je poročal o društvenem delovanju v zadnjem letu. Izvoljen je bil sledeči odbor: Gallob Ivan, pd. Markov na Brnci, predsednik: Kofler Anton, pd. Zotlarjev na Brnel, tajnik; Wieser Anton, pd. Koziankov v Žužal-čah, blagajnik; Gallob Tomaž, pd. Peoov na Gornjem Bregu, knjižničar. Društvo, ki je skozi dolgo vrsto razburkanih let popolnoma obnemoglo in je bilo šele lanskega leta zopet oživljeno, zaznamuje zadosti prav lepih uspehov. Priredilo je več ljudskih iger, med njimi najbolj priljubljeno zgodovinsko igro „Miklo-va Zala", katere čisti dobiček je tvoril temelj za nabavo novega zvona brnške farne cerkve. Blagoslavljanje se ie vršilo že 29. okt. p. 1 Uredilo si je tudi lepo knjižnico, ki nudi vsakemu, kateri zdaj v teh dolgih zimskih večerih rad čita v lepih bukvicah razvedrila in izobrazbe. Upamo, da boste zanaprej še veliko več hodili po nje, ki so na razpolago ne samo članom društva, ampak vsakemu, ki raa prebira slovenske knjige. Knjižnica ima na Bregu pri Peču svoj stan, kjer se dobijo knjige ob vsakem času. Društvo prosi tem potom vsakega posameznega, ki ima doma stare slovenske knjige in jih ne rabi več, da bi jih daroval društvu, ki bodo potem v korist tudi drugim. Podpiral bo s tem naše društvo in prispeval k izobrazbi kar je prvi namen dni-
štva. Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način podpirali naše prireditve in s tem pripomogli do uspeha.
Sveče v Rožu. Dne 26. dec. je imelo tu-kajšno izobraževalno društvo „Kočna" v Svečah svoj letni občni zbor, kateri je bil povsem nepričakovano dobro obiskan. Številna udeležba je pokazala, d^ hočemo napredovati. Priglasilo se je tudi takoj precej članov. Članarina se je zvišala na 2000 K letno. Naš gospod župnik so zborovalcem v njih živahnem govoru obrazložili pravi pomen našega društva ter posebno sedaj v tem kritičnem času opominjali naše fante in dekleta do vstrajno-sti. Zjedinili smo se, da se v kratkem zglasimo z kakšno igro.
BGOSPODARSKI VESTNIKE
Na kateri način nam bo živinoreja največ nesla?
Živino redimo, da imamo mleko, da jo prodajamo za klanje, da z njo obdelavamo naša polja in da nam napravlja gnoj za naše njive in travnike
Do sedaj smo redili živino za klanje in vprego. Zato smo redili vedno veliko voličko',. Redili smo tudi precej junic, ker smo hoteli imeti vedno mlade krave v hlevu, neglede na to. imajo-li te mlade krave več mleka kakor prejšnje stare, in ne morda celo manj. Naše geslo je bilo: imeti čimveč živine za prodajo, klavne ali plemenske.
Potrebno je in je že tudi skrajni čas, da premišljujemo, bi se li ne bolje izplačalo, če postane mesto našega dosedanjega gesla: Čimveč živine imam na prodaj, tem bolje, geslo: Čimveč mleka in sorovega masla imam na prodaj, tem bolje. Obadva gesla se namreč ne moreta združiti. Ako redim veliko mlade živine, ne morem radi pomanjkanja krme imeti veliko krav
Ker nam daje dobra molznica dnevno povprečno 5 1 mleka, nam da letno 365X5 ^ 1825 1 mleka in telička, ki tehta ob porodu 35 kg. Če mleko prodamo — kakor sedaj — po 5000 K, nam da ena krava s svojim mlekom letno že preko devet milijonov. Prodamo li dobro pitanega, 6 centov težkega vola po 7000 K kg, dobimo samo 4,200.000 K. Mislim, da ta primer popolnoma zadostuje, da »e bomo takoj oprijeli gesla: Živinoreja na mleko. —
Marsikateri bo oporekal: Koliko krav pa ima, toliko mleka? Odgovor je lahek: Večina krav, če jih ne krmimo večinoma s slamo, temveč s senom, lucerno, kolerabo, repo itd. S 1800—2000 1 mleka od ene krave letno se pa niti zadovoljiti ne smemo. Redimo toraj samo dobre molznice! Če nimamo dobrih molznic, prodajmo svoje slabe in nadomestimo jih z
obljšimi.	_	, .
Geslo v živinoreji naj nam toraj bo: Gojiti čimveč dobrih krav molznic, te dobro krmiti — ker krava pri gobcu molze — rediti le malo telet in tem temveč privoščiti, ker le tedaj bodo hitro odrasli. Kjer smo blizu mesta, bomo prodajali mleko, kjer smo oddaljeni od prometa, bomo predelali mleko v sirovo maslo rn sir. Pod nobeno ceno ne dajmo iz našega hleva dobrih krav molznic, zamenimo pa takoj slabe molznice z boljšimi. Dobre molznice prodajmo še le tedaj, če radi starosti ali bolezni na vimenih vidno začnejo pešati v mlečnosti. Ker pa rabimo krave tudi za vprego in hočemo tudi vprežne vole od njih prirediti, ali bika, stavimo na krave molznice še drugo zahtevo. namreč, da nam telé krepka teleta, iz katerih se lahko razvijejo krepki vprežni voli.
Z mlekarstvom je v ozki zvezi tudi svi-njereja. Damo li našim pujskom posnetega mleka, nam bodo oni jako hvaležni, hitro se bodo razvijali in otvoril se nam bo še drug dohodek: Ako zavživamo dosti zabeljeno jed, je potrebujemo, kakor znano, veliko manj.
Da bomo našo živinorejo čimtiitreje zasukali v to smer, ustanavljajmo živinorejske zadruge in mlekarne, kjer bomo delali vsi za enega, eden za vse. Bodimo prepričani: V združenju moč! Kar eden ne zmore, zmore nas več. Toraj na delo vsak za svojo korist in
s tem tudi v korist našega koroškega jugoslovanskega življa!	M. A.
Dunajski trg. Voli 6000—10.000, biki in krave 5200—9000. teleta 20.000—26.000, mesne svinje 28.000—36.000, pitane svinje 2S.0jG do 29.500, ovce 5000—10.000 K.
Borza. Dunaj, 2. jan. Dinar 699 avsuv kron, marka 9,60, ogerska krona 27,65, dolar 70.175, češka krona 2137.
C u r i h, 2. jan. Avstr, krona 0,0075, dinar 5,50, marka 0,07%, češka krona 16,45.
RAZNE VESTI
im
Papeževa pomoč Rusiji.
Grozovita so poročila, ki prihajajo iz Rusije. Lakota in smrt vsepovsod vsled boljše-viškega gospodarstva, ki je znalo vse podreti, a ni moglo ničesar urediti. Zdai prihajajo poročila, da so papež pričeli veliko pomožno akcijo, podobno akciji, ki so jo izvajali pri nas za otroke Američani. V ruskih velemestih, v Moskvi, Vetrogradu, v Rostovu, v Krasnoda-ru in mnogih drugih mestih je zaplapolala papeževa zastava. Iz vsega sveta so dobili papež podpor za nesrečno Rusijo, m njihovi za-stoniki so se dela lotili. Vso akcijo vodi Američan, profesor bogoslovja Walsh, kot zastopniki Avstrije in Nemčije pa delujejo Gehrma ;, Faikuš in Dodard, vsi trije očetje iz družbe „Besede božje" iz Sv. Gabrijela pri Mòdlingu. v ^rasnodaru dela češki duhovnik Oeloko-stolski. Tem gospodom je podrejeno veliko število uradnikov, trgovcev, tolmačev, šoferjev in drugih nameščencev, ki so notrebni, da se razdeli na stotine vagonov blaga. Na željo sovjtetske vlade se je z delom pričele v Krimu kjer je pomanjkanje najhujše. Izračunalo se da bi 7 milijonov ljudi poginilo lakote, ako i>m ne pomaga od drugod. Mesto Evpa-torija je imelo v miru 40.000 prebivavcev, zdaj jih šteje le še 12.000. Pol hiš je podrtih, ker že lani ni bilo drv, in so ljudje pokuril? ' er je bilo pri hišah lesovine, da ne zmrznejo. V občinski hiši v Evpatoriji ste se priredili dve dvorani kot obednici, ker kotlov ni bilo, so se za kuhinjo porabile stare morske mine, v katerih se zdaj živež kuha. Otroci, ki prihajajo, delajo vrezen utis. Obleka vsa raztrgana, premnogi so še zdaj, ko je že huda zima tudi tam, bosi ali celo napol nagi. Ko se je kuhinja za prehrano otrok otvorila, je zastopnik sovjetske vlade pozival mladino, naj bo hvaležna papežu Piju XI. Prve dni je jedlo 5000 otrok, tštevilo bo v kratkem zrastlo na 35.000! In sicer to samo v severnem Krimu.
V Rostovu je katoliški misijon zbral 1500 beguncev vseh narodnosti: iz Kavkaza, Astra-hana, Daghestana! V Moskvi se bojo zbrali sirote in zapuščeni otroci. Sovjetska vlada je papeževo odposlanstvo obvestila, da je v vsi Rusiji 2,225.000 otrok brez starišev in doma, samo v Moskvi jih je 40.000.
Nesrečni narod, lastnik tako obširne in tako rodovitne zemlje! Kam so te -snravili norci, ki so hoteli pri tebi upostaviti komunistični red. ki so delili zem;	‘ali kmetom, do-
čas, da ni več imel nihče svojega. Ali je morala blodnja tako daleč dozoreti, da se človeški rod zopet spametuje in spozna, da se narava ne da krojiti po človeški domišliji. Človek se mora ravnati po naravi, narava se ne bo po človeku. V ti bedi nastopa katoliška svetovna cerkev, ki je rešila Evropo že v času ljudskega preseljevanja z svojim naukom in deli svoje ljubezni. Sv. Gregor Veliki je svojčas (600 1.) skoz leta preživljal vso Italijo! Upajmo, da ta dela ljubezni na široko odpro pravoslavju vrata do katoliške cerkve. Ko beremo v listih ta poročila, se le čudimo in povprašujemo^ kako da med delavci v Rusiji ni Slovenca ali Jugoslovana?____________________________________
Zbirka v spomin na 10 oktober.
Neimenovan Bistrica v Rožu 8000, Andrejčič Franc Mače, 10.000, Parti Jože, Mače, 10.000, Hafner Jože, Mače, 10.000. Pack Neža, Sveče, 5000, Stangl Mar., Sveče, 5000, Kropivnik Ivan, Sveče, 2000, Nuden Fran, Sveče, 5000, Feinig Tone, Sveče, 4000, Waldauser Mar., Sveče, 5000, Waldhau-ser Ivo, Sveče, 5000, Ruprecht Viktor, Sveče,
30.000,	Beguš Jaka. Sveče, 2000, Weišic Lena, Sveče, 10.000, Kuraž Štefka, Sveče, 5000, Leder-
vaš Mojca, Sveče, 4000, Parti Neja, Sveče. 1000, Pack Mojca, Sveče, 2000, Neimenovan, Sveče, 5000, Neimenovan, Mačo, 10.000, Neimenovan. Sveče, 2000, Parti Peter, Mače, 10.000, Krajnski Janez, Bistrica, 3000. — Bistrica pri Pliberku: Juri Rudolf
10.000,	Mihev Tomaž 2000, Viternik Amalija 2000, Grili Janez 3000, Krainz Janez 5000, Neimenovana
20.000,	Komatar Terezija 1000, Kristan Juri 5000, Hafner Matevž 10.000, Mesar iz sred. Blata 10.000, Kraut Janez 50.000, Hafner Pepa 2500, Cidej Terezija 7000, Miklin Alojzija 1000, Kraut Alojz 10.000, Pernat Marija 2000, Kaiser Florian 2550, Maček Ignac 2000, Kraut Stefan 5000, Kribernik Alojz •5000, Komatar Jakob 1000, Kristan Katra 10.000, Habe Filip 1850, Kušter Jakob 1600, Rudolf Mara 2500, Ažman Marija 10.000, Neimenovani 8000, — Gonovece: Neimenovana 2000, Žejrav Štefan 5000. Šertev Liza 5000, Zaluberšek Ferdo 2000. Pera Franc 1000, Kapun Terezija 5000. Kert Helena 5000, Neimenovan 5000, Neimenovan v Ruteh 13.000, Žerjav Jožef 5000, Carf Marija 5000, Mohor Marija 5000, Hafner Marija 2000, Podrečnik Jožefa 2000, Kapun Franc 5000, Neimenovana 5000, Neimenovan 1000. — Šmihel: Vintar Josip 10.000, Kušej Lovro 5000, Kušej Milka 1000, čebul Janez 5000, Čebul Urška 2000, Močilnik Andrej 2000, Ažman Luka 2000, Kuarh Helena 3000, Neimenovana 5000, Neimenovan 2000, Neimenovan 5000, Košir Kristo
50.000,	Kušej Mirko 1000, Čebul Valentin 2000. Čebul Marija 5000, Čebul Elizabeta 2000, Močilnik Marija 1000, Ažman Milka 2000, Plešivčnik Marko 5000, Neimenovana 5000, Neimenovan 5000, Neimenovan 2000, Viternik Franc 2000, Vavti Marija 2000, Pec Ana 2000, Neimenovan 5000. — Dvor: Kraut Uršula 2700, Vrhnjak Šimon 800, Kropivnik Marija 1000, Aleš Krištof 1000, Hanin Valentin 1000. Gašperc Pavl 1000, Ovnič Marija 1000. Jakob Štefan 5000, Uršula Štefan 1000, Ozine Terezija 2000, Gregoru Lojzka 3000, Neimenovan 3000. — Brežkavas: Mlinar Avgust 5000, Mlinar Avgust 2000, Miklin Rudolf 2000, Konrad Neža 1000, Andrej Polda 1000, Elbe Terezija 2000, Čečman Terezija 5000. Merwič Jakob, sen., 2000, Menvič Ja-bok, jun., 3000, Mlinar Janez 3000, Miklin Janez
10.000,	Lamprecht Marija 2000, Konrad Marija
1000, Putan Mojca 2000, Jan Katra 1600, čik Alojz 5000, Podošovnik Matej 1000. Neimenovani iz St. lija na mesto venca na grob rajni Koroški Domovini 100.000. — Logavas: Černič Maks 3000, Aich-holzer Janez 4000, Trabesinger Dion 3000, Kramer Terezija 1000, Schleicher 3000, Černič Arnold 5000, j Kramar Peter 3000, Rainer Matevž 10.000, Pachler Štefan 500, Sebunk Iv. 500. — Loče:	Perdacher
Vinko 1000, Pirc Janko 1000, Drassman Zdravko 1000, Kaki Valentin 2000. — Dobi: Štraus Jožef 2000, Happe Ivan 2000, Happe Martin 2000, Štraus Valentin 1500, Bister Jožef 2000, Štraus Liza 1000, Kaki Maks 2000, Zupan Roza 2000, Bister Peter 3000. — Žoprače: Wurcer Cecilija 4000, Wurcer Elizabeta 3000, Martič Ana v Logu 4000. — Sp. Jezerce: Bajs Jojef 2000. — Kropivnik Franc. Borovlje, 15.000, Novrašek Maks, St. Jakob. 6000, Neimenovan po gosp. Turku 25.000 K.
Za tiskovni skiad so darovali:
P o p-r a v e k : V št. 50 1. II. se ima glasiti : Vinko Poljanec (ne Groblacher), ker je deželno sodišče v Celovcu oprostilo napadalce na njega, 100.000 K. Neimenovani po gosp. Turku 25.000; neimenovani 5000; družina Sornik, Dobrava, 10.000; vesela družba pri gosp. Vertiču na Doleh 8000; Slovenci iz Ko-žentavre na mesto venca na grob rajni „K°' roški Domovini" 100.000; Lorene Šelander. župan, Bilčovs, 9000 K; Janez Koren, S vatna/ 5000; rodbina Sitarjeva 5000. Alojzij Muller 36 D, nabranih v veseli družbi.
Listnica uredništva.
Brnca in drugim. Pišite samo na eni strani! — Podvas. Prosimo kaj drugega. — Podjuna. Malo potrpite, odgovorimo pozneje.
VXiI>ilo
V nedeljo dne 7. januarja se vrši ob Vs^ pop. pri Jvrištofm v Škofičah šaloigra „Po5tna Skrivnost**.-Sodeluje pevski zbor. Pridite vsi-
Izobraževalno društvo „Edinost“.
_
ci?
Javna zahvala.
Za obilno udeležbo povodom pogreba na-šega pokojnega sina in brata Zdravkota 0 Sitarja, zahvaljuje se vsem udeležencem, po-” sebno pa gasilnemu društvu nPodrožčica".
‘j	Rodbina Sitarjeva. ^
3CB3EE533D ffPfffrgrjn	'ril	‘cliliirlLEčS^Slj
lastnik- Pol »n ito sp društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Žln ko v«kf Jaslp, typograf, Dunaj, X., Ettefl-Lastnlk. Pol. in gosp. arusivo zrejchgasse g Tlska L,doTa tiskarna (Ant. Machàt in družba). Dunaj, V., Margaretenpiatz 7.