Z APOJTOLJtlM POGUMOM Spomini francoskega diplomata razkri- / . r /- - TEI vajo vedno večjo vnemo papeža za mir. V. r'iiiri/HLiidOoIj A /L o .a PRAVO LJUBEZEN DO DOMOVINE "Dne 23. septembra, je Pij XII* dal na razpolago vatikansko oddajno posuajo kardinalu Hlondu, poznan j- skemu nadškofu in primasa, ki se je takrat mudil v Rima, da je mogel svojim vojakom sporočiti svojo gorečo poslanico, vil je to pravi klic domoljubne gorečnosti, tako razburljiv oklic k moraličnemu odpo¬ ra, KV pezevim.dovoljenjem irsen iz vatikanskim dvoran in / če nikdar ni zad iz ust cerkvenega ;nel v svet. je papež rij XII. sprejel v Rima bivajoče dim kardinal Hlond in pater Ledoohovski. •f v* ,o P o i j ak e, P pipe 2 ji n kneza s pa- Dne 30* septembra ki sta jih prive- je nenavadno + ■ Zi toplo nagovoril, v njegovih besedah je trepetalo globoko sobatje za niinovo domovino, pa tudi zaupanje v prihodnjoat te domovine. Papež je izjavil, da je vstajenje ioljske zagotovljeno po krepki narodni tradiciji in po zvestobi tega naroda do katoliške vere."' "Papeževe izjave se mogočno raz¬ likujejo od popolne in olimpijske i ki jo je Mussolini pokazal o padcu Poljske, izjava, jo je d-aJL Dače objaviti 23. septembra, se začenja z besedami: 'Liq.uidata la Pol oni a. “ - poljska je likvidirana? " Tako je govoril mLi ooOL m i mili hE mEhl Z g £ On J 3m 0 • brezbrižnosti ki kakor bi govoril o premoženj o narodu, ki je stel 30 milijonov duš, ki oU je bil kak finančnik na borzi kakor v besedah - vidimo v dejanja, Medtem, ko so poljskega vele- z argial. Tav tako nasprotja poslanika pri hvirinalu pozvali, n-:g po baše svoje ski veleposlanik pri Vatikanu ostal. Medtem ko se v Berlin, da bi se tam pogovarjal z Ribbentropom, imenovala svojega odpravnika poslov, ki naj bi jo zastopal pri poljski vladi, katera se je sestavila v ingersu na Jji-anccskem." kovčke, je polj- je Cimo pel j el je sv. Stolica novi r C o* bali h> ji-či o.oDA. at i k an smo bel, da so kakor pa je mislilo glasilo “'L' Osservatore _ Romano" je poskr- dme- el a šal xa f asis dogodki v javnosti čisto dra ično č amadil nob nemškim načelom docela nasprotna. 1939 ti list objavil pastirski li .sopisje. Ne da -bi prilike, da ne o bi bi vali, gonjo zoper Nemce, list tistih načel, ki so bila Tako je oktobra 1939 ti lx« bonskega kardinala, ki je od začetka do konca sijajen obrab Hitlerjevimi teorijami in metodami, fo pa list »Osservatore pri italijanskih bralcih ni škodovalo. Narobe! Njegova odk Njegova naklada je teko nar as tla k aca ot 1 zac« nagi- ied^ močno koristila. st li on s Rom rita akor z- ,-aio " bo- Nomaši glasovi, 2.X. 1946. Str. 2. Štev. 204 'nikoli. . Njegova razširjenost po Italiji je Sv.Stolici omogočila, da je mogel vplivati na j&vno mnenje. Mussolini si je to dobro za¬ pomnil ter je po svojem poslaniku kardinalu Maglione to hudo oči¬ tal. Ta pa je brez razburjenja, vendar odločno branil svobodo papeš¬ kega glasila. " ■’ - NAČELNE ZMOTE - VZROK VOJNEGA GORJA- "Vedel sem, da se pripravi j a prva ■ okrožnica.'Ker naj bi bila/tega papeža, so jo z zanimanjem pričakovali, izšla je 27-oktobra z datumom 2o. oktobra. 7 tem veličastnem delu je papež pij XII- načelno in z vso jasnostjo nastopil zoper pretirani nacionalizem, zoper obože¬ vanje države, zoper totalitarnost, zoper rasizem, kult surove sile zoper preziranje mednarodnih pogodb', z. eno besedo: zoper vse zna¬ čilnosti' Hitlerjevega političnega sistema. Izjavil je, da na te zmotne nauke in zablode pada odgovornost za vojno šibo. Odločno je zahteval, 'da - je pogodbe treba spoštovati, da je treba držati dano besedo, obžaloval je nesrečo poljske države ter slavil njene zaslu¬ ge za krščanstvo j človeške in bratske simpatije za Poljsko je kli- 'cal in prosil od vsega sveta. Vsebina te okrožnice je za nas Francoze bila veliko za- ^.ošcenje. Na Nemškem pa so jo slabo sprejeli. Nacisti so vse storj^^ 11,. da ne bi papeževa okrožnica v javnosti dobila odmeva, italijansko Vlado ' je okrožnica močno zbegala., ker se je vlada ustrašila odmeva ^po- vsej Italiji. Predsednik fr.ncoske republike je papeževo okrožni¬ co pohvalil v svoji poslanici, ki jo je bil 11. novembra naslovil ft na obe francoski zbornici j francoski minjpredsednik pa jo je omenjal v svojem govoru, ki je 30- hovembra govoril.francoskim posiancem.” NADŠKOF DR.STEPINAC IN VATIKAN Radio Vatikan poroča 1. oktobra; "Uew-yorški radio pe sino¬ či ob 9 dri 15 minut sporočil glavne točke obtožbe proti nadškofu d£. otepincu. Med drugim je dr.otepinae obtožen, da je deloval proti interesom države s tem, da je skušal po Balkanu razširiti italijanski imperializem; in vatikanski vpliv. Iz New Torka poročajo, 'da je dr¬ žavni- urad Združenih držav nazn nil, da mu je chichaški nadškof po¬ slal spomenico, v kateri od ameriške vlade zahteva, naj posreduje v korist nadškofa dr.Stepinca." Vatikan 29- septembra (United Press). " L’Osservatore no", uradno vatikansko glasilo, se v svojem uvodniku obširno peča ■ zadnjo izjavo maršala Tita inozemskim študentom. V tej izjavi maršal, pravi, da Cerkev v Jugoslaviji v ničemer ni "preganjana" in vera V ničemer ovirana. Nadškof Stepinac je bil le ■. zato aretiran, ker je zagrešil zločine zop^-r jugoslovansko držav«, ne pa zato ker je katoliški duhovnik. -• Qsservat«re Romano najsostreje zavraša Titove trditve. "Jugoslavija nikoli ne more trditi, da bi v tej deželi vla¬ dala svoboda vere.Bodisi katoliška ka-kor tudi druge cerkve so v te j deželi v svojem delovanju na vso flioc ovirane. "Vatikansko gl .silo nato očita Titu, da je v svoji deželi s najbolj surovo silo zatrl* vsak o.dpor o$ katerekoli strani, nakar nadaljuje: "Vsa.:' Titov nas¬ protnik;,' ki bi po takih mfetodah prišel na oblast, bi danes mogel Tita obdolžiti vseh tis.tin zločinov, katere on zdaj drugim očita. Z žalostjo moramo danes ugotoviti,'da so se danes v Jugoslaviji v stfahotni meri razbohotili nasilje, preganjanje, usmrtitve, in mne- žižni grobovi. Zatiranje se izvršuje v vsakršni obliki in vsakega nasprotnika danes brutalno odstranijo. Svoboda mišljenj,;, govorjenja, tiska in organizacije so neznani pojmi. V urejeni Jugoslaviji bi se lahko, zgodilo, ’da bi osvobodilec maršal Tito danes stal pred ljud¬ skim sodiščem in bil obtožen istih stvari, katere danes očitajo nad¬ škofu Stepincu." ‘STtt-—^ MOSKVA O'DMA KONfERENCI moskovska "£ravda : položaja in pariški kpnferer gim pravi s "prezgodaj bi bilo misliti, d stopila na široko in asfaltirano cesto, no korakati. V pravi n konferenč/iih krogih prej delujejo sile, ki 30 jia bi pomagali organizirati mir pariško .konferenco prisilili, zagato, io dokazuje ves potek predlogi" so neprikrit Svetovno časopisje se je hodnji zgodovinar nekoč z zreadenjo Avstralija 'bila središče svetovne politike. od 16 . septe.-.ura prinaša o mednarodnem 1 značilen članek, v katerem med dru- je mirovna konferenca še mogla neovira- •kolici še na-' man vse druge Stvari, samo t» ne, da o kateri bi in njihovi druge stvari, sj S -v- 0 0 u ci ki C' . v nvropi. zlasti si prizadevajo, da. bi da bi z ravne in doore p*ti zavila v konference. Paz ni " spremi.n jevalni ■mir, ki ■o bi >otrdil zmagovite uspehe vojske še enkrat ponorčeval«, de bo pri- opazii, da je na te j •' konferenci „ni mir pomeni Okrepila demokratione sile ki nočejo Spvjetsko zv. 'fr a, V o jj s sa¬ ti s ti je po vsem svetd 3 e > prednegc človeštva. :er pr e vrgla vse račune svetevne reakci¬ jo oslabiti. To. je velik uspeh.vsega na- frajni mir ni m napadalnost. Ampak ali so jev, spodobni, da-bi mo^li kar se je pariška mirovna o go c ljudje.,. d okla. ki se ne izkorenini fašizem m sc delojo varuhe grških telova- šeleti mir v fvropi? Ysi tedni, od¬ nos.' začela, so pokazali, da so se ionih sil, da bi mirovni konferenci tak mir kakršnega same hočejo. Te ad.evanje Sovjetske zveze. Ko sc si bili brezuspešni, so bili sovr šniki ebkoljovanji» in zakulisnih kombi- res razbili vsilile poskuse e p« vsi svo; poskusi o voljo imperiaH ter us xv..-ril e .1 boj in pri: napadi x ak11 k e ha jasnem, da so frontalni miru prisiljeni lotiti nacij. To lahko a previdimo i stva Iiippm nna, ki je z.htoval, prihodnje še .ovečati. Z orožjem rožljajočo vojaško politiko imenuje "bistveni diplomatski napredek" na potu k spor ; govora prv-.ka ameriškega da se mora ameriška vojna časni k ar- sila v ta maž zumevanju s v občevanju r r CG S } .to zvezo. Bržkone ii ppmann ^ zamen j uje način vedenja, kakršne- s Siamom ali paraguajem, t*s k o zvezo. Komur tako manj lahko še nekako izgovarjali .Sovjete ga. s o Z dr už ene dr k. ■:v e v s tistim načinom, ki je ka. vsake primeren za : snieno e t, čuta za da je sam za svojo osebo Iiippmenn ni edini, ki se ga je imel pred icrutkim 7» silne« , je do zob oborožene. ^idlice’je to OOVj. bi takega ifep.vno bolan, ko bi ne vedeli, da iu.bt lotila bilo ta £ bolezen. ■■> ki j e V govoru, «.1 5. rečeno, ua sc Združene- države imenoval "zločinska norost" . Temu n> zir..nju lahko le pritrdimo, čeprav. smo razločno opazili, da je go¬ vornik'ho tel zunanjo politiko Združenih držav obvnrdvati -v-s-.ke kri¬ tike. priznati pa je mor.l, da sedanja politik. Združenih držav v več- vprašanjih zapušča zunanje-politično smer predsednika Roosevelt: . litimi poaporo rcc. iškimi Znano je, d; hočs nkcionarni ll anglo-saksonski blok temelji na ameriški po- podvreci britanski imperij v povračilo za n&leški kolonijalni politiki, skupaj z un¬ če tami izvršujejo ameriške čete policijsko službo na Bli sm vzhodu. Ameriška vojna tehnika pomaga zatirati narodne indo- zijske bojevnike ža svobodo. ¥ tem Sasu je bila sklenjena vojaška „-ž« sil j pogodba med Ameriko in ifennuo domini j on docela izloča is razvoja ~uma, ki se je zadnje čase najbolj a močnemu pritisku 2d na, da 00 mo j- ul a Združenim dr otokihin Tihem oceanu." r * ;a stefri. angleški smislu. Avstralija Uc^elc y oD dl pogodba zdaj v v londonskem vneto potegov uš enih držav in bo bržkone pri- avam odstopiti oporišča na svojih Mr anglosaške štev. 204 -Domači glasovi, 2.K.1946.--•. str.4, /BEGUNCI V NBašlJI • UNRRA in ameriške oblasti so izdale poroči¬ lo, po katerem .je v ameriški coni Nemčije 550.000 preseljenih oseb* V tem števila je'184.000 Poljakov, 2,500.000 je bilo., ze repatriirahih, večinoma so bili Rosi,-Pol jaki. Francozi. Od sep- eteabra je prišlo v nemcijo • ile¬ galno 13.000 Judov, okrepi, ki so bili -‘storjeni od Angležev proti ilegalni priselitvi Judov v Pa¬ lestino, so_ pribij nje Judov usta¬ vili ker niso vec mogli skozi *iem6ijo ne. Sredozemsko morje. NAJHITREJŠE LETALO SVETA ZGORELO. Letalo, ki se imenuje "Lastovica 108" je raketno leta¬ lo. Na svoje in poskusnem letu je v petek 27. septembra nad Londo¬ nom eksplodiralo. V*dil ga je najbolj sloveči angleški pil*t, ki je seveda mrtev. Po tej nesreči se je šele zvedelo* da ta vrsta let..l leti 1000km na uro. •RAZVESELJIVE ŠTEVILKE. Po¬ membno vlogo, ki jo ima katoliško mladinsko gibanje v Italiji, raz- vidimc iz visokih naklad, ki so jih dosegli razni mladinski listi. T-ko ima glasilo zveze mladih mož, ki. izhaja kot 14-dnevnik naklado 280.000 izvodov. Za mlajše članu izhaja mesečnik v 400.000 izvodih. Mladinski tednik izhaja v 50.000* mesečnik za mlade igralske skupine v 60.000 izvodih. Otroci izpod 10 let imajo svoj tednik, ki izha. ja v 30.000 izvodih. PAX ROMANA. f Y Freibourgu v Švici je zajedal ^kongres pax ro- manae, katerega se je udelžilo 70O- delegatov iz 41 dežel, med njimi tudi zastopniki katoliških akademikov iz .Nomči je. Kongres se je pričal s svečano pontifikalno mašo, katero je daroval mgr. Ber¬ nardini, apostolski nuncij v Ber¬ nu. Slovesno pridigo je im^l neki jezuit, bivši kaznjenec dachau¬ skega koncentracijskega taborišča bngresa se je udeležil tudi kof Muenck, apostolski delegat Za Nemčijo. Na kongresu so med drugif. sklonili ustanoviti med¬ narodno zvezo katoliških akademi¬ kov. 200 intelektualcev iz vseh delov sveta se je že prijavilo za to novo zvez* in poudarilo, da je tako mednarodno sodelovanje potrebno* Potrudili se bodo, da bo Kristusov nauk mogel triumfira- ti v pomirjenem svetu. DUHOVNI GLAVNI STAN UNO. Po dolgih predpripravah bo koncem tega leta pričela s svojim delom kulturna »rganizacija Združenih , narodov "United Nations Educati#- nal, Seientific and cultural or¬ gani s at ion ", skrajšano tudi UNESCO imenovana. S tem v zvezi je predlagal dr. Aleksander Mei- / klejohn, bivši predsednik "Amhers I Oollege-a in svetovalec ameri ške ^ UNO - delegacije, ustanovitev mednarodnega študijskega in učn^BlS ga zavoda v bližini glavnega sta¬ na Združenim narodov. Namen tega zavoda bi bil ^ porabiti skupno moč obstoječe človeške inteligen¬ ce za spremembo neodgovornih in vedno prepirajočih se suverenosti v mirno in sodelujočo skupnost. Ustanovi naj se svetovno duhovno središče, ki naj v miru preisku¬ je nesrečne ideje, ki vedno zno¬ va razdvajajo narode in jih zaple¬ tajo v krvave vojske . Seveda bo to malo pomagalo, ce bod® pri tem sodelovali ideologi takih "nesrečnih idej." (Weltpresse" 19.9.1946.) OSEBJE NEMŠKEGA P OSLABIŠ TV® JE ZAP 3TIL0 VATIKAN. Medtem, k“ .je bivši nemški posl nik pri sv. ■Stolici Weiszacker, že prej od- potov.l, je zdaj zapustilo vati- kansko ozemlje tudi vso drugo osebje nemškega poslaništva, ki je v Vatikanu imelo zavetje od zloma nemške obl .s ti v Rimu. to so .oslaniški svetnik v.Kessel, tajnik v,Braun in kancler Bayna s svo j imi/družin-mi. Na meji va¬ tikanske, države so-'sprejeli avto¬ mobile diplomatov zavezniški opolnomočenec in italijanska poli¬ cija ter jih odpelj li naravnost .na rimsko letališče ciampin*« Od¬ tod- so t .koj odleteli v Frankfurt na Mlini, kjer morajo biti na razpolago zavezniški kontrolni komisiji. o