Sfrav. 278 (Vo^mtzuz številka 8 vinarjev.) V Trf, ¥ ifd#l|0 7. oktobra »17 Lsisiik. »Ml Izhaja vsak dan, tudi oh nedeljah ob 3 zjutraj. !■ praznikih. Uredni £4 vo: Lltca Sv. Frri,,JŠ-ki AsiŠkoga »L 20, L natisu. — Vil dopisi naj se p«ciljajo uredništvu lista. Nefranki-sna pis-na se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrsčcjo. UdajatelJ in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kr.n-.rcij lista .Edinost*. — Tisk titteme »Edinosti*, vpisane zadrge j ocit}«niai poroštvom v Trstu, ulica Sv. FmnClška Asiškfrg-i ?t 20. Telefon uredništva in uprave štev. ll-i>7. NaroCnina zna Sa: Za cc!o Teto.......K 3120 Za pd leta.................15 60 ta tri mesece................7 80 z m nedeljsko I z d • j o za ceio Ido ...... . 6 20 za po? ieta................ 3 60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarfev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokosH ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..........mm po 20 vin. Ugia i v te!:stu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta............... 0' _ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. . IJ^.Š";! in-s,eratnl oddelek ,Edinosti*. Naročnina in reklamacije se dom I,a jou prav i lista. Plačuje izključno le upravi .Ed'iiosti - Plača in toži se v Tr*tu Upra^iŽJTTS ""pŽ f v Sv. Frančiška Asiskega št. A). — PoStnohraoilaični račun ši. 841.652. Politični položaj. Dunai, 3, okt. Dvoje vrste mnenj in NOdb o pofitiškem n parlamentarnem položaju plava danes iO tem dušl;ivem ozračiu. Črnogledi borć s svet'ogledi za prvenstvo. a nad nji-i mi v ite svoj bič vsenemški spletkarju ki upajo, da pojde njihova pšenica zda? vrj klasje. Črnoglede pfKlkrepljajo po svoje Vse-i nemei. — Res je. da vlada mora voditi državni voz tako, da ne obtiči ves ta velik ustroj. Zdaj. ko ne ?ada več § 14. in ima- no___»ustav r>o živij-eirie . mora dobiti država potrebna sredstva v pariainentu. Ako j-a ni večine za proračun, zakasni ali redni, pod 10 vlado, nastane vprašanje: kateri vladi bi bil parlament pripravljen dovoliti proračun? f »os?ej, pravijo, ni večine za proračun vlad dra. Sekiierja. Pač pa se nok^zuje nekaka sklenjena večina proti tej vladi, i •. i, lesar nujno potrebuje. Kaj tedaj? — Tor j j — ni :zhoda iz teii zmešnjav?! Dr- wa\ i; . i ne n:ore čakati____! Vsenemcem prihajajo taki argumenti .'-k nalašč. Postavljajo se v po*o av-patnjotov, deklamnjefo o nezno-"i • razmerah v parlamentu, ki je nezmožen /a pozitivno delo v priiog državrrm •otrebara, denuncira jo na levo in desno na • *juesramni'e načine in — Iniaio zadosti ušes, ki vse to rade poslušajo in — verujejo, ali se vsaj delajo tako. kakor da verujejo lakim očitnim resnicam. Svetlogjedi pa govore, da je danes iz-IjuCena možnost povrnitve k — vislicam, i akr-r je deial posl. ! aszvnslri, da Je neustavni režim nemožek kajti novih dolgov država absolutno ne bo več mogia deli**: i !ržn\ Iji» »nt puictgad neustavnim •:(j■ • ■!;i ogromnih novih bremen. — Crno-; leti t odgovarjajo: Prav. ali kdo pa maj .t >vo'i vse to____ustavnim potom, ko ia riament tega noče storili pod nobenim gojem, v nobeni novi kombinaciji?! Za->> je naravno, da morajo varuhi države« lekaj ukreniti, kar obvaruje 'ržavo katastrofe, in da so: »___neohodno notrebn'; Jločni in j asni koraki vlade, da pouči iovanske stranke in socijalne demokrate, da nadaljevanje z dosedanjo taktiko spra-,'lja parlament v nevarnost in mora dovesti do rezkih odredb... Nemške stranke zalit ajo od vlade kurs, ki zagotovi nalogi- mi dostojnost parlamenta.« lake strahove so širi ? in še širijo krogi, k respondence in listi, ki stoje vladi prav blizu. Neki večernik pa je dejal, da iz ministrskih sob prihaja migljaj, da bi '>ilo bolje, če taka strašila — izostanejo. Mi t. koj smo tudi 5/v-edeli, zakaj so za rni-.!?sirsKirn' din mi proti strašilom, namreč: v isti sapi govore o nekem olajšanju paHa-mentarnega položaja, kajti... s Poljaki se bo dalo govoriti (celo posl. Daszynski, .\i ^e siccr strašno grmel proti vladi in vsemu režimu, jc pripustil možnost, da se bo dalo s o vlado govoriti, ako izpolni poljske zahteve...) Celo o Ceh'h so danes nekaj pisarili, češ, da so ž niimi v p-orih . . . gledć novih volitev za poantošteK poslance. (S Cehi ni bilo nlkakih d govorov.) — Vest o dopolnilnih volitvah se tiče v^e'i m ndatov in je vlada v zadregi zoradi ne-varnosti. da imunitetni odsek sklene enako - ikor v zadevi Orafenauericvi. Zato vlada sama — ponuja ->!jed z dopolnilnimi volitvami! N . Poljake pa računajo že z so gotovostjo. Včeraj sicer ni bilo pog^ianj, a bojo • C dni gotovo. V prašanje civilnega namestnika }<: Poljakom samim bolj i>ostr:»n-sk '-ii že opazili sumljivo pisarijo nemških listov. jx)sebno graških, o jugoslovanskem vprašanju? To jim je do neke mere simparičro in celo sladkajo in dobrfkajo se____ Hrvatom, a nas Slovenco pilpol- no.:ia zaniolčujejo, čeprav v isti s* pi zagotavlja.; .. da srno Slovenci glavni kričači za jugoslovansko državo v smislu državnopravne izjave 30. maja, Tu je — sistem, ki hoče ustv arili na jugu nov položaj. Pripravlja se brošura, ki podrobneje utemelji velik načrt — slavile, ki naj bi obsegala: Hrvatsko, Dalmacijo. Bosno, Hercegovino, Srbijo in Crnogoro — a Slovencev ne imemoejo nit? * eno samo besedico. Zakaj ne, je razvidu" iz in«.gih po-g'ivij. ki govore o Atlriji ki ;e ' o nujno potrebna za Nemce. Ce oa h<«3eio Nemci priti do \drHe," potrebu-ipio ' njo p ip.jsrcJnib stikov, oni morajo ob Adriji -' Ji polttfški gospodariti. državna tvorba, ki bi imela verio aH manjšo avtonomijo, bi tim bi1 a a očno napoti. Znto sff proti združitvi Slovencev z Jugoslavijo. Ta pristrižena jugoslovanske država bi pa bila liuba velikemu delu Nemcev, katerim madjarski inpcriializem ni všeč in se jim zdi, da bi taka Jugoslavija bila bolj dostopna Dunaju nego PeštL Take nazore gojć in širijo celo taki Nemci, ki se sicer delajo za priiatelie ju-goslovanslcega nat\ /a. Tudi pisatelj označene brošure je že (>d nekdaj prijatelj Jugoslovanov, — toda njegovi načrti so hote ali nehote interaien naklep proti nam Slovencem. Zato moramo '.ti na straži in opozoriti hrvatsko Savn^i. ne oo?Jš; na '.eu triLini nav'dez.-o <«obi*oiiotsiiin re-šitv- m .^iiOSiova.j ! Raču- najo namreč na možnost, da bi p dnetili nekak hrvatski šovinizem, ki sicer ima precej Korenin v enem delu hrvatskega razumništva, med tistimi, ki tolikokrat besedičijo, da: >Srba nema!" Zdai jim hočejo dati v . . . Veliko Hrvatsko tudi vse Srbe. Pričakujemo od bratov Hrvatov, da se ne fiodo pašč^li slepiti po takih si-renskih s?epi»ih. iz o^icoi pf&an&a zLcaiite. Dunaj. 5. oktobra. Vojni odsek se je včeraj zavzel za vojaške <'>ebet ki ..o izgubile svojo šaržo vsled r.eznr.mih nrestopko/, zlasti iz po-!i'!>k"S» nI- discirlinarniii vzrokov, kakor rudi vsled izreka častnih razsodišč; v vseh podobnih slučajih naj bi bila saiža vrnjena. — Dalje je bil sprejet pred!-g, naj bi domobranski tninister vse posebno ukrenil, da se zanaprej ne bodo jemale šarže vojakom in Častnikom brez rednega in pravičnega disciplinarnega ali kazenskega po.-iona;pa; dalje iaj poskrbi za olajšave pri zažeijeni rehabilitaciji, da se prejšnja šarža zopet prizna. — Poročevalec za zbornico bo radikalni poslanec Huminer. ki ie prevzel ta iH>sel rkljub znanema pre-dlogu njegove stranke, naj Nvr.ici odlože vse podobne časti v odsekih. — Ta stvar mora priti v 14 dneh na dnevni red v zbornici. fovorniite ^ povišajo. — V pododboru železniškega cdseka so razpravljal: včeraj o predlogu posl. Heina, ki lu če pospešiti investicijsko delavnost železniške uprave. — 2ejeznišk! in finančni minister sta se .zrekla proti /. kon>ki določitvi svot v od-inerjenem roku za investicije. Vlada pa bo aove zgradbe in poprave po možnosti pospeševala. — \li izdatki v železniškem prometu so strnhovito narasili vsled višjih troškov za osohje in materijalije; prvi so narasli od 340 na 640, drugi od 261 na 312 milijonov kr<>n. Zato so bile že doslej to-vornine ix>višane za kar pa še ne zadošča in bo treba misliti na novo povišanje. Begsmški odsek se je pečal včeraj skoro »/ključno z gali^kimi stvar4uk t^oliski poslanci ^o ostro nastopili proti znanim odredbam ogrske vlade, ki izganja, posebno iz Pešte, poljske begunce. Minister Tog-genburg 'e naznanil, da ie Že odredil nra-•dno poizvedovanje o teh rečeh. Tudi se je že osebno dogov arjal z merodajnimi činitelji na Ogrskem, da bi se sj>oraztimno uredilo ravnanje z našimi begunci, ki žive na Ogrskem. (Radoveden sem, ali se ie -i amnil: urediti tudi vprašanje o began-ški podpori za take naše državljane? Meni :e bilo rečeno v ministrstvu, da je skoro nemogoče izplačevanje begunške pod-pare /a naše i udi na Ogrskem: svetovali so, "naj se raje presele sem čez meje. dasi bi iih raje videli tamkaj, kier ie živeža veliko več. P' v cdali so mi, da glede beguncev so ze od začetka vojne sklenjeni pr>->;oji, kako je rav nati z begunci, ali da — ne držć, Ja Madžar! delajo toliko težav% da za take slučaje pisariie ni nikdar konec. — Begunci bi morali bki skupna stvar obeh državi Saj je to stanje le posledica vojne, ki je morda v prvi vrsti madjarska vojna. Ako imajo oni manj beguncev, in manj poškodovanih krajev, naj bodo hvaležni prijazni jim usodi! Toda za begunce in vojne škode morata skrbeti obe državi v znanem razmerju skupnih troškov!) Odsek je sprejel prav ostro resolucijo proti brezobzirnemu postopanju z begunci na Ogrskem in zahteva v tem pogledu odločnega postopanja avstrijske vlade. — Ce bo le kaj pomagalo! Dan-s nb 10 dopoldne je seja nadaljevala .... vedno isto razpravo o beguncih iz Galicije. — Cas pa bi že bil, da bi se spravila v odsek vsa naša begunška beda na jugu. — Opozarjam župane in tajnike, da se sestavlja točna slika vse naše begunške bede. Prosim, pošljite mi vse, kar kdo ve o vseh begunskih revah in težavah. Posebno: kako je bilo pred eva-kuvacijo, slike med evakuvacijo in vožnjo, kam so bego.nci prsli, kako se jim je godilo in sploh vse v ihove pritožbe. Dalje: kaj so rešili, kaj so pustili doma, kaj so za vse blago prejeli ir — koliko imajo posamične občine po p-iliki še zahtevati. — Podatke mi pošljite pod: »Edinost« — Dunaj I, Parlament * * a Jugoslovanski M-jb v opoziciji. DUNAJ, 5. (Kor.) (jlas.mi »Parlamenta-risehe Korresponde."/.^ je Jugoslovanski kiub sklenil, da be glasoval proti proračunu in tudi v vsel drugih stvareh postopal ooozieijoualno. Poslanca dr. Korošec in dr. Laginja sta za 9. t. m. povabljena od ministrskega predsednika dr. SeiJlerja na razgovor. Zahteve Pollakov. DUNAJ, 5. (Kor.) Predsedstvo poljskega kluba je na današnji 2le ure trajajoči kou-fe enci z mrnistrskim predsednikom, ki ji je prisostvoval tudi minister zit Galicijo, prcd'cžilo znane z .h te ve Galicije glctle v z en stavit ve rednih pravnih in gospodar-skiii razmer v Galiciji. Pogajanja niso bila končana in se bodo nadaljevala dne 10. t. m. Begu f a--vi odsek. DUNAJ, 6. (Kor.) V begunskem odseku , poslanske zbornice se jc vršila razprava •o predlogu posl. B li gat ta glede nastopanja orožnikov v taborišču v VVagni, čegar žrtev je postal en italijanski begunec. Odsek ie_skknil. da se odpošljejo zaupniki v Wagao v svrho predpreiskave, nakar b«;-do stavljeni zbornici eventualni predlogi. M AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se razglasa: 6. oktobra 1917. V odseka Sv. Gabrijela se je v večernih urah »/.vršeni italijanski napad izjalovil. — .^ieer na nobenem bojišču nič posebnega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. Bi ROLIN, 6. (Kof.) Vdlkl slavni stan, 6. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraliftvica Ruprehta: V bojnem ozcmliu tiaudrske fronte se je razvil že tekom diic-va močni motilni ogenj zvečer v posamezne bobnajoče ognjene su:ike med Poele^-pelle itt Oheluveldom; angleški napadi niso bili izvršeni. Sunki poizvedovalnih oddelkov so bili odbiti. — Armada nemškega cesarjeviča: Severovzhodno SoissonSa je z večer topovsko delovanje močno na-»-isilo. Severovzhodno Reimsa se je izjalovil francoski sUnek. Na oheh bregovih Moze so prodrle naSe napadne čete pri Malancourtu, Betinct nrai, Forpesu, Sa-noi;«e*ixu in Bezonvauxu v sovražne po-| stojanke in se vrnile povsod z ujetniki. — | Via ar no vreme je oviralo letalsko deiova-nje. Pet sovražnih fet ie bilo sestreljenih, poročnik Miiller je izvojeval 29. zmago. Vzhodno bojišče. — Nobenih večjih bojnih dejanj. M a c e d o n s k a fronta. — Na več i krajih živahnejši topovski boji kakor si-!cer. V7zhodno DojransKega jezera so bol-garskl varnosmi oddelki odbili napad an-i gleškega bataljona. Prvi geuersalnl ttvartiri®t»hftsr? d!. LudePflorff. POLOŽAJ NA BOUSClH. DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: Na Krnu so bile tipajoče sovražne patrulje pregnane z ročnimi granatami. Na Banj-šici ie trajal včeraj v splošnem Je zmeren motilni ogenj. V odseku Sv. Gabrijela se je po topovski in minovŠki pripravi izvršeni italijanski napad razbil. Na koroški in trolski fronti je bilo vsled slabega vremena majhno bojno delovanje. Na višinah so bili snežni vinarii, v nižjih pokrajinah deževje. Na tirolski zapadni fronti pri nizki temperaturi do 30 cm snega. Vzhotbio bojišče: Sovražna artiljerija ie naše frontno ozemlje južno Sereta živahneje odbstre-Ijevala. Pri Husjatinu je naša patrulja iznenadila sovražno lovsko poveljstvo in je po težkih izgubah razpršila. Tudi včeraj so se tamkaj zopet vršili patruljni boji, ki so bili povsod ugodni za nas. Eno naših letal ie napadlo ruski pri vezni balon in ga sestrelilo. — Jugovzhodno boječe: Ob dolnji Vojuši obojestranski topovski boji. Ob Osumu uspešna naša patruljna akcija. Nad južnim delom Prespanskega jezera je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. DOOODICI NA MORJU. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolifov urad poroča: Naši podvodniki so v angleSkem vodovju potopili zopet 17.000 ton. Rejhitrg. BEROLIN, 5. (Kor.) Državni zbor je razpravljal danes o naknadnem proračunu, ki je bi! že sprejet v proračunskem odseku in ki določa ustanovitev namestnika kancelara in urada za državno gospodarstvo. Pri utemeljevanju naknadnega proračuna ie državni kancelar dr. Michaelis izvajal: Nikakor se ne namerava ustvariti druga insianca med kancelarjem in državnimi tajniki. Namestniku kancelarja naj se poverijo ie splošna pooblastila, ki jih državni tajniki nimajo. Tekom vojne se je pokazalo, da je treba ustvariti enotno vodstvo, ako se hočejo varovati smeri. Tem nalogam se z ozirom na mirovna pogajanja in prehodno gospodarstvo pridružujejo še druge velike naloge. V velikem okviru, ki ga morata sestaviti kancelar in tajnik za vnanje stvari, bo treba rešiti veliko skupino nalog gospodarskega značaja, ki se tičejo pripravljanja mirovnih pogojev in prehodnega gospodarstva. Te naloge morajo rešiti komisije, ki potrebujejo jasno začrtano vodstvo. Zato je čisto naravno, da je ireba dovoliti tudi sredstva za namestnika. Kancelar ie končno izjavil, da soglaša z dovoljenjem do konca proračunskega leta, kajti oni, ki pojde boljše obo- je spreje proračun po daljši razpravi, ki se je sukala predvsem krog državnopravnih vprašanj. v obliki, kakor jo je predlagal glavni odsek. BEROLIN, 0. (Kor.) Državni zbor je razpravljal danes o socialistični interpelaciji glede vsenemške agitacije v armadi. Pri utemeljevanju ie »osi. Landsberg opozarjal na lo, da prihajajo vsenemške agitacije po neštevilnih potih k armadi in sicer z odličnim sodelovanjem oblasti, ki so vedno naglašale potrebo deviške nedolžnosti armade. Iz vseli deiov Nemčije prihajajo klici nesrečnežev, ki jih silijo njihovi predstojniki k vstopu v domoljubno stranko. Govornik je navedel veliko število slučajev, da dokaže, kako se v armadi s tiskovinami, predavanji in tako dalje z dovoljenjem predstojnikov propagira delovanje, ki je naperjeno proti sklepu parlamenta z dne 19. 7. Na interpelacijo je odgovarjal vojni min. pl. Ste in. Takoj začetkom svojega govortf je zadel na viharne proteste levice, ki so se ponavljali skoro pri vsakem stavku, tako da ie zamogel predsednik le s težavo vzdrževati red. Minister je izvajal, da niti on, niti arrnadno vodstvo ne moreta prenašati politične agitacije v armadi. (Protesti pri socijalistih.) Informiranje armade se je vršilo od pri-četka voju'te in se še vrši, vendar pa se giblje v čisto drugih smereh in ciljih. O lažeh sovražnikov, ki nam pripisujejo krivdo na vojni, je bilo treba obvestiti vojake. Poročalo se je o pravih vzrokih vojne, o namenih sovražnikov in o posledicah izgubljene vojne. Sredstva za to so bila skoro povsod enaka. V smereh armad-nega vodstva ni najti nobene besede o politiki. Mi vemo, da delujejo sovražniki z vsemi sredstvi na to, da bi zasejali needi-I nost med našim narodom. To informiranje, ki se vrši v armadi, se nadaljuje tudi v domovini. Kolikor mi je znano, so bile tudi v tem oziru meje prekoračene, proti čemer pa se je pravočasno nastopilo. Namestnik kancelarja, državni tajnik dr. Helfferich, je izzval skoro z vsako besedo viharne medklice na levici. Kancelar, je izvajal govornik, soglaša z vojnim ministrom in vsemi vojaškimi mesti v tem da se politika ne sme zanesti v ar-mado. Posl. Landsberg ie poživljal kancelarja, naj se izrazi, kako stališče zavzema napram domoljubni stranki. Državni kancelar, ki je gotovo prekinprek obremenjen z važnimi posli, ni imel povoda, da bi prišel radi te stvari semkaj. Zmožen sem dovolj, da odgovorim na to tudi jaz. Iz besed posl. Landsberga nisem slišal klicev, da naj se kancelar zavzame za domoljubno stranko ali pa jo prekolne. Zato tudi ni treba izgubljati nobenih besed. Zamorem Vas pomiriti. Ako do Iju-di, ki so na čelu annadne uprave in državnega vodstva, nimate zaupanja, (Živahni medklici: Ne, nimamo ga!), potem nima nobenega pomena. da bi izgubljal še nadaljne besede. Državni tajnik ie prekinil svoj govor in zapustil precej razburjen govorniško tribuno. Kalu nato jc sploh odšel iz dvorane. Na predlog socijalistov se je pričela debata o interpelaciji. Posl. Tramborn (centru m) je izjavil, da so vsi poslanci centra proti temu, da bi pristopili domoljubni stranki. Postavljamo se odločno in soglasno na stališče odgovora na papeževo noto. da pripomoremo tako po svoje, da zagotovimo nemški domovini časten mir. (Živahno odobravanje.) Posl. dr. Thotna (nac. lib.) smatra domoljubno stranko le za organizacijo protesta proti načinu, kakor se hoče doseči mir. Posl. Grafe (kons.) smatra domoljubno stranko kot sunek proti akciji gotovih ljudskih krogov in proti prenapeti mirovni agitaciji. Posl. Haas (nap. ljud. st.) je protestiral proti izvajanjem vojnega ministra in izjavil. da nikakor ne gre. da bi v istem tre-notku, ko kancelar kaj zagotavlja, zavzemal vojni minister nasprotno stališče. Ako protestiramo proti vsenemški agitaciji v armadi in domovini, se to ne vrši v interesu naše stranke. Prepričani smo, da trpita vsled te agitacije tako domovina, kakor tudi armada. Predsednik je nato naznanil poprej naznanjeni predlog nezaupnice neodvisnih socijalistov. Posl. \V erner (nem. frakcija) je branil cilje in stremljenja nemške domoljubne stranke. Nato je bila nadaijna debata prekinjena do pondeljka. BEROLIN, 6. (Kor.) Kakor se govori v clcbro poučenih parlamentarnih krogih, se vrše med državnozborsko večino in kancelarjem pogajanja glede odločnih izjav k vsenemški agitaciji. Ako pogajanja ne bodo zadovoljila državnozborske večine, je ista odločena, da stavi sama primeren predlog k interpelaciji. Vesti iz Rusija. Sovjet za izročitev vladne oblasti revo-lucijonarni demokraciji. PETROGRAD, 5. (Kor.) Na plenarni seji delavsko-vojaškega sovjeta je bila sklenjena zopetna izvolitev izvrševalnega odbora. Nato je bila sprejeta resolucija, ki pravi: Deželi grozi nova protirevolucija, kajti organizacija kapitalističnih protire-volucijonarjev obstoja daJie, n. pr. v Moskvi, kjer se vrši sedaj konferenca politikov, na katere se je opirala akcija Korni-lova. Umetno ustanovljena demokratična konferenca nikakor ni zmožna, da bi rešila vprašanje vladne oblasti. Predparlament. kjer bodo konservativci v večini, bo pretveza za nove kompromise z buržoazijo. Piotirevolucijo je mogoče zaireti le z organiziranimi središči revolucionarne lemokracije, ki bo morala zato kar najhitreje napeti vse svoje s;le. da se polasti vladne oblasti v deželi. Skliče naj se takoj splošen kongres vseh delavsko-vojaŠ-kih sovjetov, na katerem se bodo vršila posvetovanja o skupnem postopanju. Ustanovitev predparlamenta. PETROGRAD, 5. (Kor.) Demokratičnu konferenca je s 531 proti 241 glasovom sklenila, da se izvoli 305 članov za predparlament. Pogajanja zi se-tevo koalicijskega kabineta. PETROGRAD, 5. (Kor.) Listi poročajo z rezervo: Pogajanja za sestavo koalicijskega kabineta so se včeraj ves dan nadaljevala, a zadela na nepričakovane težko-če. Moskovski industrijalci so namreč izjavili, da tvori ustvaritev predparlamenta potom demokratične konference novo dejstvo, ki izpreminja politični položaj. Oni so mnenja, tla pomeni predparlament resno oviro za sestavitev močne koalicijske vla-le. Zato so se pričela zvečer pogajanja z drugimi meščanskimi skupinami. Vesti iz Grške. PARIZ, 5. t Kor.) Agenee Havas javlja: Ker Lambros ni hotel priti pred parlamentarno komisijo, da bi bil zaslišan, je odredila vlada njegovo aretacijo. »Temps« poroča iz Aten, da je bil tudi Skuludis aretiran iz istih vzrokov. Bun v avdijcnci. DUNAJ. 6. (Kor.) Cesar je sprejel včeraj hrvatskega bana dr. Mihalovicha v posebni avdijenci. Kedive na Dunaju. DUNAJ, 6. (Kor.) Egiptovski kedive Ab-bas II. Hilmi paša, je prispel danes zjutraj s svojim spremstvom iz Švice semkaj. Avdijenee. DUNAJ, 6. (Kor.) Cesar je sprejel danes med drugimi gen. polk. Tersztyanske-ga. poslanika grofa Czernina, ministra za vnanje stvari grofa Czernina, kardinakt dr. Pitfia in kontreadmirala grofa Begnini. Gouor poslancu it. Otokarja v seji zbornice poslancev dne 2. oktobra 1917. Kako se je razvilo sovraštvo med Nemci in Slovani. Visoka zbornica! Naše sedanje opozioi-janalno vedenje se nam šteje v zlo od mnogih strani. Kažejo neko razočaranje, kažejo celo neko ogorčenje, razkačenost radi našega vedenja. Enostavno ne morejo ra-jzumeti, da mi v tem trenotku — tako mo-remo čitati vsak dan v listih — nočemo dajati državi, kar jej gre, da — celo naši armadi da nočemo dovoliti najpotrebnejšega. S to stvarjo pa k; tako kot z nekim i drugim očitkom, ki ga moramo čuti ponov-• no tu in izven zbornice: da kažemo sovraštvo proti nemškemu narodu. Gospoda moja! Je sedaj morda tre io-tek, da podamo tozadevno nekoliko pojasnil. Kar se tiče imputiranega ali očitanega nam sovražnega mišljenja proti nemškemu narodu, proti Nemcem kot takim, bi vprašal najprej, kako mišljenje pa kažero Nemci napram našemu narodu? (Mejkli-ci). Mi, ki živimo doli na jugu ob meji, vemo prav dobro, od kakega misija "ia so prežeti tamošnji Nemci, od najviših do „najnižih plasti, nasproti našemu narodu. Na- V Trši«, dae 7. oktobra 1917. šega naroda niti oe imenujejo z njegovim hranjen, preterirajo ga in na njegovo mesto prihaja nemški uradnik. Mogel bi navesti imena, ali nočem škoditi tem našim soplemen jakom. Poreče se nam: Ali, saj ste vendar dobili ministra! (Medklici: To je omenil ravnokar dvorni svetnik Kuranda!). Res je, saj sem to pričakoval — res smo dobili enega ministra. Prosim, že to. da smo, kar Avstrija obstoji, odkar mi Slovenci spadamo k Avstriji, še-le v letu 1917., po ruski revoluciji, dobiii ministra našega plemena, našega jezika, že to. gospoda moja, in vi-sokospoštovani gospod dvomi svetnik, govori ccie knjige. Ali. kai se nam je dalo? Je-li to soudeležba na vladni oblasti, en minister brez portfelja, minister, za katerega so morali iznajti čisto nove izraze, da sploh morejo narodnim imenom; že označba našega naroda je v ustih naših -nasprotnikov, in pomenia, seveda Tudi za nas sramotilko. Ne imenujejo nas Slovence, marveč nas imenujejo »windische«; niti pravice do raln: svojega narodnega imena nam nočejo pripoznati (Mejklici). Priznali nam morata. gospoda moja, da je že to močan doka/ o sovražnem mišljenju Nemcev naši - i nam in potem se tudi ne smete čudili. če naš narod nasproti takemu mišlje-lijii tudi ni navdihnen po prijateljskem miši iu. kait: le liubezen ustvarja ljubezen na Jrugi strani, dočim pritisk ustvarja odpor. Ka':o dafeč gre sovraštvo Nemcev tudi v drug;h i ogledih nroti vsemu, kar ie slovansko, posebno pa proti vsemu sloven- skemu. dokazuje iz zadnjega časa neraba j opisati njegov delokrog. Razumel, mislim, «?"venskih ;nicn krajev, rek in gora. —j ni nikdo, kako delo ima naš minister, kaj k\. v no ta;u. kjer se sedaj odigravajo naj- ;e njegov delokrog. Mi stojimo, seveda, huji boji, kjer se naša monarhija bori proti dednemu sovražniku — saj se ga označa kot najz^v ratneiega sovražnika — tam so temu gospodu simpatično nasproti, gotovo; ali, da bi to smatrali kot kakršnjekoli bližanie našim željam, našim stremljenjem. slovenska tla; in vc »dar ne bi mogli, go-jto je izključeno. Zdi se skoro, kakor da spt ia moja, sklepati tega iz poročil na- i ^ nam je hotelo vreči košček sladkorja, šc^a vojnega tiskovnega urada in naših, da bi mislili: sedaj je tudi za nas napočila listov, kan vsi kraji se navajajo s tujimi, boljša era, sedaj bomo tudi mi napredo-itnliianskimi imeni, in kjer se slovanska; vali v vrsto dvornih svetnikov in celo imena sploh ne dajo potaje vati, se nava- ] ekscelenc. Ne, gospoda moja, tako naivni jajo z italijanskim pravopisom, v Italijan-j nismo. Razumemo prav dobro, kako po-ski odevi. (Mejklici). Imembnost ima to. Ponavljam: mi stojimo nemškoradikalno besnilo v alpskih deželah. In sicer besnilo^ kakršnjega ne kažejo niti proti nobenemu vnanjih so^-inikov. Niti proti vnanjim sovražnikom ne na-perjajo tolikega sovražtva. ne sikajo toliko strupa, kakor ga proti naSemu ubogemu narodu zato, ker si je postavil svoj naroden cilj in ker se tako složno in edinstveno izjavlja za program, določen v deklaraciji. Ta jeza in ta srditost odzvanjata iz vsake vrstice, ki jo piše »Grazer Tagblatt« zlasti proti nam Slovencem. Že to nam štei ejo v greh, da smo še živi, a naravnost v zločin, v izdajstvo na državi, ker kažemo odločno voljo za nadaljnje narodno življenje. Krivi smo, ker smo — živi! Omenjali smo že divjega, denuncijato-ričnega izbruha v graškem »Tagblattu« v izdanju od minole nedelje: proti tržaškemu Slovenstvu, njegovemu političnemu vodstvu. proti slovenskim železničarjem, proti poedLnim osebam — ialotski posegajoč tudi v zasebne življenje — in še posebej proti državnemu poslancu dru. Rybafu. Dru. Rybaiu očita, da je leta 1912. rekel, da se čutimo eno s Srbi nam m za monarhijo. Zato ponavljamo od-j moke proti preščipljenju štev. II. in sicer *UcS, * očitano izjavo, zato smo morejo to redilno moko dobiti v se tudi s Srbi- združili v ^Jugoslovanskem j oni prodajalni, v kateri nakupuie dom klubu« m zahtevamo združenja vseh Ju- gospodarstvo, kateremu pripada imej gostovanov! pri pa ( izkaznice za naravno mleko. * » r> nace imejitelj Ai»rovizaciisfee stvari,; izkaznice za petrolej. KAJ DOBIMO TA TEDEN? ; Tekom tega razdeljevanja dobe odje-Ta teden, od 8. do 13. oktobra t. i.,! malci (tako oni. ki nakupujejo v prodajal-(37. razdeljevanje), se bodo mogla (pro-naj* a?.rov. komisije, kot oni, ki si nabav-ti preščipljenju Štev. 37. izkaznice za j bajo živila aprov. komisije v skladiščih živila) dobiti naslednja živila in drugi! raznih zadrug ali pri jestvinčarjih) izkaz-predmeti aprovizacijske komisije in sicer »ice št. i za petrolej ter morejo nanje od dedne sovražnike — še raiše rabi njihov pa stremljenja, da bi bili soudeleženi na jezik, nego pa naš. (Klici: Tako ie!) vladni oblasti, absolutno ne smatramonje- laz sem. gospoda moia, toliko obiekti- govega imenovanja, ven. da pozdravljam z veseljem, da sc je1 Rekel sem: v prvi vrsti je inteligenca, tista znan? vojaška naredba, ki je zauka-jki je občutila to zatiranje, to zapostavljali* a rab?) romskih imen za južm>tirolske j nje. F>a tudi kmet. In zakaj? Tudi kmet je kraje; razveljavi ti. to je gotovo te ne_____________________ _______ . ^MMB nega ča--*. Da se pa pri nas. kjer so slo- so sedeli nemški uradniki in so postopali venska tla. kje: živi tistosk »vensko prebi-jžnjim kot Nemci: istotako. če je imel rivalstvo. tuja :-f cna dalje rabijo, da — ta j travka pri okrajnem glavarstvu. Okrajne na eno osebo: TESTENINA. lA k g testenine po K 1'76 kg. PŠENIČNI ZDROB. 7« kg pšeničnega zdroba po 90 vin. kg. BELA MOKA ZA KUHO. Vs kg bele moke za kuho po K T— kg. SIR. 6U g (6 dkg) einiiventhalskega sira po K 10'— kg. — Gena za mani imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 4'— kg. — Naiveč se ga bo moglo dobiti 42 dkg. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zeKšča po K 10'— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. KIS. 1/„ litra kisa na osebo in teden po 48 vin. liter. — Tekem tega razdeljevanja dobe kis tudi lastniki izkaznic vojnih kuhinj in mestne ubožnice. OLJE. pondeljka, 15. t. m., do vštete sobote, 20. t. m., v trgovinah za petrolej, ki se objavijo tekom par dni. dobiti po V2 litra petroleja na izkaznico po 48 vin. liter. — Na eno in dve osebi po M» I, na tri. štiri in pet oseb po 1 1 in na šest in več oseb po ' 1 petroleja na teden. Stranke se opozarjajo v svojem lastnem interesu, da pogledajo, če so vse izkaznice za petrolej opremljene s pečatom prodajalne aprov. ko',nisije. zadružnega skladišča ali jestvinčarja. ker bodo izkaznice brez pečata neveljavne. * * * Razdeljevanj Izksznlc za kruh. moko, in m2§čobe. Včeraj, v soboto, 6. t. m., se je pričelo razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za tedne 106—107 in 108—109 ter izkaznic za maščobe za tedne 57—60. Izkaznice se dobivajo v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur (9—12) do vštete sobote, 13. oktobra t. I. Strankam se priporoča, da se pri prejemu izkaznic prepričajo, če so ia z najvišega mesta; kaj-! pri vsakem koraku prihajal v stike s to gorostasnost, da so se za nemško, ali po nemških uradnikih pred-i kraje," Ki so čisto italijanski, iznašla! stavljano avstrijsko državno oblastjo. Ko emška imt -a. ali pa potegnila iz pradav-jje plačal davek, je prihajal v urad, kjer so posebno priliubijena, da, še več: da gre naš generalni štab tako daleč, da čisto nove iznajdbe italijanskega generalnega štaba sprejema v svoia poročila, m da označa naše kraje, kot Dutovlje z Dottogliano. Kometi s Commiano itd., to kaže toliko mero sovraštva, da moramo res strmeti. Nn, rekel sem. da se ne smete čuditi, ako mi takim čutstvom odgovarjamo s sliči ni. Ali ni edino to. Ves naš zgodovinski razvoj ie bil tak, da so Nemci nastopali proti nam vedno ko* zatiralci, kot gospodovalen narod. (Prav res!) Že od prvega zgodo mske^a nastopa Slovencev v srednji Evropi, so bili Nernei, ki so udrli v naša ozemlja z ognjem in mečem, da so del prebivalcev iztrebili, a drugega podjarmili in so iz podjarmljencev napravili potem služeeo plast. Oni so bili gospodarji zemije. Slovenk so bili sluge, tisti, ki so bili podvrženi davku, tisti, ki so morah delati 7a Nesnce. Najbolji dokaz za to je, da Je naše ime postalo v označbo za slugo, iz so naredili sSklave«. Prišlo je k prejšnjemu narodnemu naspro:- , . . x. , .. ,. . , ^ .dobile zadostno število izkaznic in če so Izkaznice št. 6 za olje veljajo do vštete J izkaznice opremljene z uradnim pečatom; sO.IOte, 1*7. 1. m. 5vi-r;vnJr>« 11 rnf1«*»o-a riA^o + r* cr» nnm- glavarje slovenske narodnosti v sloven skih krajih bi mogli, menim, sešteti na prstih ene roke. in kjer so, ne smejo kazati nikakih simpatij do Slovencev, kajti takega okrajnega glavarja označajo takoj kot sibefila in tudi postopa se žnjim tako, kakor se je tudi zgodilo nekaterim političnim uradnikom. Tudi tu bi vam mogel zopet j navesti imena, ali ne storim tega iz lahko. umljivih razlogov. V uradnih sobah se da- j je kmetu vedno enostavno občutiti, da pri- j pada inferiiorni narodnosti, da, ne redko! ga obsipljejo s sramotilnimi besedami, tnedj katerimi igra ravno »\Vni-discher* glavno; ulogo. Ko je prišel potem k vojaštvu, je| označanie z »windischer Trottel« istotako! pogosto, kot — komis. Windisclier Trottel ie povsem enostavno vsak slovenski novinec. Priznavam brez drugega: je častnikov,) ki imajo tak pojni o človeškem dostojan-( stvu. da se nc ponižujejo iako; ali, velika večina — in tudi sedaj v vojni — je ravne I nasproti našim slovenskim in Jugoslovan-j skim vojakom sploh postopala na način. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkazuiec za maščobe, veljavnih za čas od 8. do 14. t. m,, dobe odjemalci izkaznico št. 18 za slanino ter morejo naTije do vštete sobote. 20. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti po 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K IS — kg. Lastniki rudeče prečrtanih izkaznic za živila (izkaznic za rnan dobe tudi rudeče prečrtane 18. ter bodo mogli dobivati nanje slanino no K 6*— kg (12 dkg 72 vin.). DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato prav;co do dopolnilne iz- izkaznic^ brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. — Osebam, ki opravljajo težko delo ter prejemajo zato dopolnilno izkaznico za kruli in dopolnilno izkaznico za maščobe, se priporoča, da predlože pristojni krušni komisiji potrdilo, da opravljajo še zmerom tisto delo, radi katerega ste jim biii od-kazani omenjeni dopolnilni izkaznici. — Vse družinske poglavarje in poglavarje domačiji gospodinjstev se opozarja na or-i itnru'irp clnii^ hjc misu- v ^ r^ane ^kazni<^ št dolžnos*. da pristojni krušni komisiji te-rtane izKazmcc ^st. kom 24 nr iu^ ianijo vsakršno tzpre- anijo membo bivališča ier izpretnembo števila družinskih članov."oziroma članov do na-Cega gospo, iiijstva. C v v Sedež krušne komisiic št. se je pre-Carbole št. 321 v Sv kaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice "Icstn J7' za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi Mar- Ma^d- Zgornjo^st.^, pnthcjc. s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov j ie posle -nje izkaznice, veljavnih za čas j od 8. okt. do 14. okt. t. 1.. dopolnilno Prodajalcem krafca. Aprov. komisija naznanja, da se je iz- izkaznico s štev. 38. ter morejo nanjo do kaziiični kontrolni urad premestil iz ulice vštete sobote, 20. oktobra, v običajnih Lazzaretto vecchio št. 52 v ulico S. Nicolo prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. I št. 12 1. nadstr. Prodajalci kruha morajo Dopolnilne izkaznice štev, 37 veljajo do torej zanaprej odrezke krušnih izkaznic torej K prejšnjemu narounemu nasproi-i »*•»■« -i-«- -—--- j Saj tvorijo Srbi polovico stvu še soeiialno in tako ie ostalo skozi: da je izzivalo narveče ogorčenje. Oospoda j slov prebivalstva Hrvatske-Slav., relativ- moja, jr> z govorim iz izkustva m morem ino večino v Bosni-Hercegoviui, v Dalma-to, kar pravim, tudi dok?zati. jcHo šestjn0j ki jma dva zastopnika v dr- ves sreann vek. Gospodar* zemlje, pleine- moja, jaz govorim^iz^ izkustva m morem !no večino v Bosni-Hercegovini, v Dalma- nitaški posestniki, vsi so bili Nemci, in v>e. kar je bilo okolo njih. ie bilo nemško; rabili so lc nemški jezik; tisti, ki so služili, I^n . v . so bili Slovenci. Umevno je torej, da se je davek v krvi. izzvati najveee ogorčenje. naxki bore M držav0 kar opetovano po- iz tega narodnega in istočasno socijalnega (Prav res.). _(Pride se.) Uriafo kompetentni vojaški činitelji!! rasprotstva razvilo sovraštvo, ki se je na- j ^ 1... 4fiđ vlnHni1! ' ^ ne ^^li čutstvovati z narodom aljevalo potem n(-tri vnajuovejši čas. Ali v i Allvi S!!!U« RW SUlO ZlvI, ZlOtlRClf! iste krvi, istega plemena, z istimi strem- Razumeti morete, da mora tako posto-1 žavnem zb(>ru. Saj se sinovi srbskega nanje tam, kjer se plačuje najteži davek,- rod^ y kal&or so pCKjaniki te države, zu- iiovejem času je prišlo še novo netivo. Po rcvoluciji leta po svobodnostnem gi- banju sploh, po takoimenovanih človeških pravicah, po odpravi lasti na osebo, po odpravi tlake se je sicer socijalno nasprot-stve ublažilo, ali tem hujše >c postalo narodno nasprotstvo; kajti, ljudstvo, ki je bilo sedai v iiidividuehii posesti političnih pravic, to ljudstvo se je hotelo seveda po v s-pe t i v više razrede; ali nasproti mu je stal iu gospodujoči razred, obstajajoči iz Nemce v, ki mu je z vsemi sredstvi zabra-rjeval povzdigo v više razrede. Vse do ? ijnovejšega časa so bile vse naše obia-sn, je bila večina šol. začetkoma sploh vse šole, je bilo vojaštvo, z eno besedo; vse ker hočemo živeli 1 izročati na novi naslov in sicer ob pe ;viii in sobotah od 8 in pol do 12 dop. in 2 in pol do 6 pop. ali pa ob nedeljah dop. " V - Lifr - J *h 3 *>} vštete sobote, 13. okt. t. 1. SVINJINA. V torek. 9. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 29, ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slauinarjih in sieer na izkaznice j št. 1 A. B. C. D. E, v torek, 9. t. m., naj Prosečaiioni-Koutoveljcem v tolažbo ra-izkaznice št. 2 A, B, C, D, E, v sredo, 10. t. Idi šole na Prošeku. Njegova ekscelenea g. m. trt_______________________________________ nega vzroka ne mogel kupiti svinjine do- Gospod Siarc K* namestniku, da ^Kazrnce SL. ^ o. u, i-, v M cutt, 1. ju« su.i. na * '^nu. _, 1., na izkaznice št. 3 A, B, C, D, E, v če-I namestnik je sprejel v petek e. Dragotma tek 11. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vred-1 Starca, obč. predstojnika na Prošeku. ljenji na polju kulture, narodom, ki nam . ie najtecneji plemenski sorodnik in čegar j velik ega drugega, če- j 5 ii. pr. mi v Trstu niri ne priznamo več. | 1 i zunaj pač lahko ;>ogrešajo sladkor, r se jim itak ni treba hraniti s tisto rja-vodo, ki jo mi ineščanie imenujemo i.ravo" in ki je edin zajtrk in večerja tiso-, čerih in tisočerih rodbin v mestu. Tam zunaj pač ne potrebujejo sladkorja, ker j jim- ji; 5^3:vo še ono malo živil. kar jih je moglo zrasti v letošnji suši. | Z ozirom na to neoporekliiva dejstvo se; o obraeaino na vse pristojne Činitelje, j ti zastavijo vse svoje moči v namen, j i v - a našim ubogim , nc d: ot kom. k» nam »tak že vidno ghieio. pu-s1 dosed. nii odmerek sladkorja. 1 kg na Cv nI mc-L kče d-'seči te- j za prebivalstvo, naj se preskrbi \frr\ za uttVdmo in sicer cV» nienega izsto-| pa »z sole. Ohranimo si vsaj mladino! — Upamo, da se bodo pristojni Činitelji ozi-raJi na to opozoritev in da store vse, da l-»likor mogoče odvrne preteče zio. L čil. dr. za Trst in okolico vabi svoje odbornike k seji dne 11. okt.. ob 4 pop. v CM šot: uj. Acoa^dotio 20. L S puškami proti begunskim ženam ir o U V. To v j pc Lom. Razmere v begunskem taberu v j ^ni pri Upnici morajo res hit; grozne.! ie razvidno že iz Bagattovcea poročila i e*kovi s^ji begunskega odseka, še bolj iz naslednje vesti, ki smo jo posneli iz včerajšnje agesposte«, ki poroča iz, I »Nekaj ča-a sem se med mladino' \ begunške?n taboiu v NVagni opaža upor proti predpisom, katerega žal, podpirajo j odrastli. Varnost v taboru je znatno trpela j vs ed poreduosti mladine. Nevarno meta-j nje kamenja je bilo na dnevnem redu. — Sedaj se hoteli kaznovati glavne kri\ce. Včeraj popoklne bi bilo moralo orožništvo aretirati dečka, ki je komisarju grozi! z no- j že.n. Pri aretaciji se je zbralo več sto o*- b, večinoma žena in otrok, in so hotele preprečiti aretacijo. Obkolili so orožnike, iu zopet ie je metalo kamenje. Orožniki so skušali z vsemi sredstvi pomiriti raz-' burjene ženske, toda opomini in končna! tadi grožnje, da se uporabi orožje, niso! pomagale nič, tako da se je neki orožnik j videl prisiljenega, da je streljal. Srnrti:o zadet je bil neki 12loten deček. Pod v tiskom krvavega dogodka je nastal mir.* — Grozne morajo res biti razmere v tem begunskem taborišču, kajti prepričani smo, da je to poročilo v rTagesposti naravnost tendencijozna laž. Tebinič meninič tak ubog begunski deček ne bo grozil komisarju z nožem, m bogve kakšna so bila tista »vsa Sredstva*« s katerimi je orožništvo »pomirjevalo« žerce in otroke. Kado-vedni smo, ali ti orožniki, ki »pomirjajo-uboge žene-begunke in njihove otroke s streli in ubijanjem nedolžnih otrok, sploii znajo ali vsaj razumejo jezik beguncev, ki so menda vsi z juga? Zadnji čas je pač res, da državni zbor izpregovori odločno besedo o teh groznih razmerah. Nova uredba poizvedovanja po po^reša-■i(i vojakih. Vojno ministrstvo je odredilo novo uredbo poizvedovanja po ranjenih, bolnih in pogrešanih vojnih ujetnikih ter padlih iu umrlih vojakih celokupne rboro-ieae sile (vštevšl k vojnim dajatvam vpoklicano moštvo) ter je poizvedovanje j po pogrešancih poverilo izključno vojno-j informacijskemu uradu Rdečega križaj (Rote Kreuz-KricgsausknnftsteHe) Dunaj L Stock im Eisenplatz 3/4. — Ker je /sled ; dolgega traiania vojne število pogrešan-a v izvanredno naraslo ter se more po do-j seJanJ;': izkušnjah z gotovostjo dom ie-l vati, da je v premnogih slučajih poročila, da se ta ali oni vojak pogreša, pripisovati napačni zabeležbi imena, pomanjkljivim podatkom o dotičnih vojakih, izostajanju poročil iz vojnega ujetništva, netočmm mrtvaškim izkazom iz sovražnih dežel itd., se priporoča, da prebivalstvo v svojem lastnem interesu sodeluje na tem. da se popravijo taka napačna izvestja in da se v vpoštev prihajajoče vojaške osebe drže v kolikor mogoče natančnem izvidu. Svojci tekom vojne pogrešanih, v vojnem ujetništvu sc nahaiajnčih ali tamkaj umrlih vo-j »ških oseb se tedaj vabijo, da dopošljeio imenovanemu uradu naslednje podatke: L Ime in priimek, šaržo, četni oddelek, rostni kraj in rojstno leto, pristojnost ter naborno leto pogrešanih aH v vojno ujetništvo zapadlih vojaških oseb. pri poslednji?! tudi tedaj, ako je znano njihovo bivališče v sovražni deželi; 2. Navedbo bojišča. na ka:erem se je iskana oseba nahajala nazadnje; 3. Navedbo bližnjih okolnosti, ki so eventualno znane o dotični osebi, ier datuma in kraia, ko, oziroma odkoder ic pisala zadnjič. — Občinam in okrajnim političnim oblastim se je naročilo, da gredo prebivalstvu pri sestavljanju in dopo-šiljanju teh podatkov, ako treba, kolikor mogoče na roko ter mu dado eventualno na razpolago posebne naznanilne* vzorce. Učit. društvo za Trst In okolico vabi vse slovensko učiteijstvo v Trstu in okolici k občnemu zboru, ki "se bo vršil dne 14. okt., (v nedeljo) ob 10V£ dop. v CM šoli na Acquedottu 20 I. Natančen vspored priobčimo v kratkem. Predsednik. Zahvala. O priliki »okrepčevania« naših ranienih in bolnih vojakov je narodna tvrd k a A. Ferfolja, ulica Carintia 20—22, velikodušno darovala 313 1 vina. To je bil največji dar, poklonjen ob tej priliki, ki je omogočil, da se je okrepčalo v najbolj kritičnem dnevu okoli 1200 trpinov-vojakov. Ko je v popoldanskih urah omenjenega dne. zmanjkalo vseh drugih pijač (kave, čokolade, čaja, mleka, n.aliiiovca) in se je od iz vestne strani brezsrčno odreklo sredstva za pode'jenie gorke pijače, za katero so željno prosili trpeči naši vojaki — bila •e njegova kapljica edina, ki je okrepče-vala stotine trpečih (rn med njimi mnogo umirajočih) do poznih nočnih ur. Bodi mil za to izrečena najtoplejša zahvala in iskrena prošnja, da bi sc v slučaju zo-petnega delovanja okrepčevalnice zopet spomnil velikodušno. Najlepša zahvala tudi marljivi »Marijini družbi« iz mesta za noaaritev velikega števila blazin, k? so izmučenim težko-ranjenim in bolnim služile v pravo olajšavo. I stota k o »Rum ione Adriatica di Sicurta za znesek 100 K in e. k. redarjem iz Gorice, ki so sami begunci-trpini, pa imajo * odprto srcć<'. odprte roke« za trpečega brata ter so podarili v tanamen znatno svoto 104} K. Srčna hvala tudi našemu J. Stoki, ki se )e tudi tokrat, kakor vsakokrat, ko gre za obdaritev naših pri-d, vojakov, najlepše odzval s pošiljatvi-jo izdelkov iz svoje založbe, in g. Jakobu Tavčarju za podaritev drv za kurjavo: iskrena hvala vsem ostaMm. ki so pripomogli s podarjeniem večjih ali manjših zneskov in dragih prispevkov, kakor: mleka. kave. sUdčic, perila, cigaret, leda in drug:h potrebščin: kozarcev, palic, raznih papirnatih izdelkov, časopisov in kniig. s katerimi smo razveseljevali uboge žrtve vojne iurije. Odzvali so se v tem nogledu posebno: »Mlekarna Hrušica« ge. Reddersen. Randeger. Voipich, Sevasto-pu'o, Rovynski, dr. Lo^ Razboruik-Biček. »Hotel Balkan« »Hotel Europa«, x2ivnostenska banka«, i. dr. Končno mi je dolžnost iskreno zahvaliti se g. Zaklanu, ki je ves ča* delovanja »okrepčevalnice« nrevzel popolnoma brezplačno kuhan »e raznih pijač (kave. čaja. mleka, čokolade). Vsem blagim: Bog povrni stotero! Ar.toniia Slavik. Oskrbnicam vojnfekih sirot se vljudno naznanja, da je odslej naprej »poizvedo-valnica odprta vsak torek in vsak petek od 3—6 pop. i o radi razsvetljavnih raz-mer. Prošnja. Slovenski vojak: v praških bolnišnicah nimajo slovenskih knjig. Kdor rn^rc, naj daruje in pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Proi. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, češka tehnika. . Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponde-Ijek, s. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se t fao prodajale na dražbi dragocenosti se-r c 139. zastavljene meseca marca 1916 na rumene listke, in sicer od štev. 213.301 do štev. 215.300, od 3 ir po! do 6 pop. pa dragocenosti raznih prejšnjih številk. Petnajstletnica »Hrvatske Obrane«. Dne 1. oktobra 1902. so osnovali v Osijeku, tem tako ponevnčenem meslu SJav~n;:e, iij.t Narodna Obrana« in posebno tiskarno zanj. 1 volili so to ime. ker je beseda na-rt dna in je tako inila ljudstvu, da se jt i.io-g!a madjarska stranka vzdržati tako dolgo, ker se je imenovala »narodna-. Ljudstvo je mislilo, da to stranko sestavljajo narodni ljudje, ki torej dobro mislijo in delajo za narod. Tako so no\ ? list krstili dne 1. oiUobia 190?. d očim je prva številka izšla sredi r«ovc:nbra. Prišli pa so sedanji veliki dogodki in so odnesli tudi to me. Iz jako razumljvih, ali pa morda — smešnih rime je preveč slično zvenelo tisti znani organizaciji v Srbiji) se je morala leta 1915. »Narodna Obrana« prekrstiti v »Hrvatsko Obrano**. List ima neoporečno velikih zaslug, da se je Osijek pohrvatil zopet, oziroma nacijonaiiziral, da imajo sedaj narodno občinsko zastopstvo, izvrstno gledališče — prvo za zagrebškim — in mnogo narodnih institucij in organizacij. Tovarišici v Osjeku čestitamo in jej želimo nadaljnjih uspehov, pred vsem pa: da bi se Osijek popolnoma nacijonaiiziral in da se iztrebi še tista tujinska Ijulika, kolikor je je še. Kili.' Živnostenska banka Podružnica v Trsta Ulies PcRtercsso vogal kI. Harfa Tareša. — Uste« palača. C«!ftfuka gfr -s o K 10C.0»0.000. — Ros. t hl d K SI.OdO.OTO. Iivr^uj« ku^fttrie vsa barCitaln aMiijal* Hitne transakcije. ■ ■ Uratfns ura 9—1 pop. ===== ss MALI OGLASI:: Trst, clKa BoroeuiE šteu. 3 je zopet otip rta, Jedila in pijače po ?m:rni ceni. To!na postrežba. Pfrmtn se forlo cenjenemu občinstvu. K91! IIE^lia^f i^S! 11^ Mošiiie imm ie obriji^e dobavijo kozjerejsHo tfrustuo Praga L H poštni mM 121. ii padOffiesteK tocietneša rni | Par furnirao in okssno urejen, a 8 Nadomestek t letnega mila ^ Vsel)ina nie^u kartuna g i stans franko kroa 26.50, | ■5 Razpošilja tvrdka S I LANG & COMP., Osijek, | ■> Hrvatska Slavonija, Župni In , 5 L Brzojavni naslov: Lar.g&Coinp. Os jek — il—imBM— u □ ♦ IVAN KkZE trsi Piazza San GiovarnI t. OP DO • ti rsiuuaj« po 4 »iot k«MJa. E ButH tiakaac fcwidt M rad«. dajo «nkr«| rti — Najmanji* : pristojbi*« uda 40 aotiili. . □□ Kil nVAlfll! so «e slovenske luđake HO IfillUlIJ šde. dve pripravnici in prve nem-gimi>az>j« Vprašati v tobakarai Gržina v l»o-jana pri eerkvL 30**1 Ml^fff Anf^Afl tujec, želi radi pomanjkanja niftlll SUi^bUf znanja stopiti ▼ korespondenco z mlado, dubovi'O gospoiičn">. » enjene ponudbe pod Folarič D Trst 1. Po^te restanfce. 1518 Fauno nai boljše nadomestilo tobaka. Zavojček &) vin. Ben ;ue Piaz/a Bor??. 11/11. (Id 9 Blondinko, moretko In branetKs žele znanstva z intel gciitaim gospodom v rbo iaobrazbe. Pismene ponudbe pod a^oraj ou.enie-nimi :weol na Ins. odd. .Edinosti1*. 1:07 Hermangild Troccs TRST, oHn krrien tetcMo 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelan« In biserov, vezani z medeno Žico, iz umetnih cvetiic s trakovi In napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. Najnllja konkurenčne cene. □ TflHft* kuhinjskih in klet^rs : n pot rt b- q ♦ tUlUSU Min od lesa in pletenin, ikafov, V 2 brent. čebrov in kad. sodCekov, lopat, re- J □ Set, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev In e ♦ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- □ 2 dstočih predmetov. - PRIPOROČA svojo g e trgovino s kuhinjsko posodo vtake vrste ^ U bodi od porcelan -, zemlje, emaita, kosi- C1 q tarja al< cinka, nadalje pasainantorje, kl^tk*- t Sftd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesaljc e In stekleno posodo za vino I. t. d. 1. t. d. □ □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦D« |220m pošteno služkinjo. ?el6o slovenskega in laV«lll BcmaKegs jezika. Nasi^T pove las. odd. Edinosti. 1 '14 K*f» (t* rcljjja postrtžnica za nekaj ur popol-^t U dan. UL »Tttlileo it. &TV. (iNad ^jud-kim vrtoTTi). B » 101 W OD--------—----m a ■ o a a W ...HA.il Trst - Ulo Stctflon 10 - Trsi GdprtodSSzve^n^) Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. SpecijaHleta : slike v barvah, fotoscliizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električno razsvetljava. — vsiopnisid K z s plačo sprejme takoj za vajene;* tovarna 6odov ▼ Trstu. — Nasl-»v po\e Ins. odd. Edinost:. l-ilt5 Ml^fff 7elo priknpljiva gospodična s 25 ti«'£ liiUUUi pr.-motnja želi r..4i premulega znanja de p so vanj a v s vrh o ženitve z dobro nameščenim gospodom, čet idi brez premoženia. He^oc p-jiiuube na los. odd. Edinosti pod .Poznejša sreća*. 1517 r Kf?V1llf0'*1 cunjfc» volnene in bombaževe odeje liuplljvifil boujbaž-?/,ino, vrvi v-ake množine ter jih plačujem najbolje. Depiccolzuane, ulica Toro G. 1468 III«« v Borštu ob deželn časti, bl=za p >Šte, jc lllall na prodaj. Pripravna za vsako obrt. Cena K 10 00-1. Boršt ftt 74. 130) GAMBMfiUS n vsaki vežer g! ob 9V, | kfrtnnvlovn kmetovalcem naznanjam, da Vifliorjem imam na prodaj tudi letos vehko množino »«tiik bol« tla rudeče Čeh nI« — .-me j Aljino -if. Sv. Ivan »lic^ Brandežija S . 94? (3 92 En$ftAtt?lf Anton Jeikić poa'nje v srojem ateljeja r^.JjrUI v Trstu Via delle Poste it 10. 407 fiinlnmiffinil Učitetjica podu6uje slovensko in U!;":JillIfUilll nemško z gotov.m uspehom, po n«.il .žji in najhitreji mt todi, otroke in odra-dJe Podnćaje tudi otroVe. ki ne ob:skujejo feoie iu jih pripravlja za izpito Cona znv-rn? Inform^c ip tjd I -7. Ulica Ohi«i*a 27 III. II. stopniee sa»i»i na dvorKču vrr%\ 8 B 2 Slamnate Čevlje (Solne). Slav. obćin- I «tK!iuinie \»v«iiu/i stvuingosp trgovcem yr poročam slamnate f e lje in slamnate ' podplat« za v čevlje, katere sem začb' izdelovati, i tako d« vs-iki y .ihta vi lahko ugodim. Ker je dru^v obut«"** tsko draga, bode ta sa osebo. Ć imajo oprbro doila vsak poskusi Fr>nc Cerar. tovarna slamnikov t Stolu, pošta Domžale pri Izubijani. S7 >3 K 1« Ji Ustanovljeno 1. 1893. KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-koćah ie iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepči'.o i2 *et starega v 4 pollitrskil« steklenicah pošljem franko za K 60. mlajšega 3 letne a čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trgenie v udih, 4 pollitr.ske steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej. rlzl»n? in rdeči burgunder :-cr I. K 4'r0. BSHSDIKT MliRTL, vs-e^^sesfnlH graščina Golice pri Konjicah, btajersko. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vseoine. nui sc po^i-liaio na »ln^eratni oddelek Edinostih -"Jiica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritličje. Ustanovljeno t. 181)3. Vzajemna podporno registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom p^so^ls proti poroštvu, zastavi življen skili polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vrat« 1 se posojlia v 15 ali 22letih v o sekih al: pa v t oljub-.iih dofcovorjenlh obrokih-Kdo. ieli posojila, naj se oHrne na pisarno v Mubllail« *r3 Staw. 13, ki daje vs i potrebn i pojasnila Zcdiruga i^reitma tudi hranilna vi^ge in lih obreituje po 4 /470 rr uit veno lastno premoženje znaša koncem leta 195 5I934S40 K. — Deležnikov je bito koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprc?entujcjo J imstv n«; glavnice za 6 0^9.853 K ZDRAVNIK M. Dr. Korol Pernltič sto noj« v Trstu, al. Glulla 76III. n. (zraven Creherjeve pivovarne) ta ordinira v t'nci Cerlntta 99, L od 3 do 4 pop. zn Ktlinjst >govoru P ESKO^VL^E TrtW«SKS I HRANILNE VLOGE epie;ema od vnskega. če tadi ni ud it> ji-i obrestno po wm~ 4%. Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. *e»iBi div.s. i-n — V.Aga s« ltn*c po ca, klo«o. — ODDAJA DO - HABiRALNIKE) ItS^NU VE PUSICE • Poituo hr4oiJnićrii račun hi.»*>4. TBL.KFON it. 952 Ima varnostis tris momi kolo; 2. korenjaki »bilke) velikolistne Riparie, Rupestris montikole in raznih križank; 3. kolči (reznice) velikolistno Riparje, Rupestris montikole m raznih križank. 'e trt za 1^00 komadov so te-le: a) ameriške cepljenke stanejo 140 K: b> ameriški korenjaki fbilte) za revnejše vinogradnike 10 K, za preniožne«še 30 kron: :) ai .eriške kolči za revnejše vinogradnike a K, za premožnejše 16 K. ! . ao revnejših vinogradnikov, ki Pisatelju se je z vseh strani že izrekalo priznanje na njegovem nesebičnem, požrtvovalnem prizadevanju, da bi obvaroval čim največ ljudstva spolne kuge in njenih posledic, in med drugimi mu je izrekel svoje priznanje tudi tržaški škof mnsgr. dr. Karlin, želeč. da se njegovi svarilni pouk čim najbolj razširi med našim ljudstvom. Komur je le količkaj na tem, da ae ohrani naš narod čil in zdrav, naj skrbi, da sc ta pouk res razširi mod našim narodom, posebno pa med dozore-vajočo mladino, katera _fe najbolj izpostavljena nevarnosti. Zato tudi v nasled- njem objavljamo vsebino dr. Treundove ??iiroči ■ j trte po znižani cem, mora žu- j knjižice, želeč, ua in dosegla svoj vzvišeni a - > vestno in resnično potrditi. namen. Cepljenke se bodo oddajale posamezni-j * * * kom le" v manjših množinah glavno v Miri — — i™,.«,* « + Krasen poletni dan je. Po vieh mestih, P^otl v človeškem telesu, > vs.h vaseh doni mogočni, melodični Kjer se je *!ed«jTČ ustalita se razmnozujej ki se je je naiezel, gre pač pat krat k zdravniku, ker je še prestraštn zaradi odkrit a svoje bolezni. Zdravnik mu s prvim vbrizgavanjem p ežene vidna znamenja njegove bolezni, in ker okužinec ne četi bolečin, vrhutega mu je pa zdravTj?nje še nadležno, izostan b-">! ukvkTjubzdr^vnikovemu opomliu. Kvečjemu še sumniči zdravn ka, da mu ukazuje prihajati se nadalje le zaradi denarja. V tem pa rije nevidni strrp, drobceno; tanka, samo z drobnogledom vidra k&cica pov od v telo, kam r e ji zljubi. Tako j je tanka, da smukne v v t je ko * luknji je j in v najmanjše kostne kanalcke. S k e_>kim : k'etanem se vije ob mre»7i hibteničnega m >zga nav/gor in pride z iahkoto v n ožgaue. • Ako pa zaide v k if se ra nest! po krvnem j i toku, kanv rkoli se ji zdi -n kjer ji ug ja. j jIn tej i ajopasnejši vseh kač ugaja, ža'ibcg, j J Ljubljanska kreditna = Podružnica v Trstu Ulica Caserma štev. 11, Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Mt na bnjižice obrestuje 4 % mM 'iloge no tekočI In žlre-račun nsltolle po dogovoru. ^— OfeavUa naksslla vojnim ujetnikom. i 'g c. kr. razredne loterija. i i > r:»o a/širjenja boljših trtnih vrst. \k, • stranka naroči več nego ~oO kotna po do* korenjakov (bilf) aJl več nego 2000! glas cerkvenih zvonov! Prazn.čno obešeni .... ,Mdo. kolči. si namestništvo pridržuje i hite vsi ljudje na kolodvor, da pozdravijo pravijo, za prošeno množino trt primerno; vračajoče se številu narečb znižati in so po na zrra^ofslce. Vsa sr a radosti, ki jo dose aj :hte s strašno, besno hitrostjb In se spiavl takoj na sv »je u .ičujoče delo. {Dalje prihodnjič.) I « I i " Trte ?e naročiti najkasneje do 30. no- niti poznala, kajti zvonov k»'čejo vnskajoče j j . r f^SI^Z vemhra t 1 potom občine, nri kateri se v k nebu: J mt j FRHJuKMti 3V££MC h-'koo osebne tis; ovinc. Po-i -Mr! . . . D< vrli 'e klanja, nova sreča j gg I 1 ——-~ '■■v i >arOw;!a ^e ne bodo upoštevala J se vrača /opet na izmučeno zeml o . . . " ; —— v tržašVi okolici ali na Primorskem, kupuje ALBERTA FAOER, Trst al. Tesa 22. ________UmJ * Trgovina jestv n IVAN EIDOVfcC, Trst, ai. Campao le 13 (Trg roji lik trt nai v do-čnem naroči!-; Cu;! Pi-k! Iz tisoč grl zaoii kaza . razpre^Iedu za pripombe modrtmu, smehljajočemu se nebu: /i las1 noročni podo's. Županstvomo-j wSedai prihaja o !u ! PonteroB^o). Ima v zalo-i: čaj, pa-raoižno ton- . ,1 >c a'roCiine pote t. koj poslati Od a v popi ae ladosti vs trepeta, oči Iservo, mnogo vret kock za juho, i*>of in tudi blago kr okrajnemu Glavarstvu se lose, srce se krči sre^ga občutka, j aproviza^to konisije. Pr-tni Jam. ka rum, ko IVI. jivitijiiiiiiu ? .. .. - ® - ' U ak Marty. • ermoutb, rn al novec, sliv vee ter ve.: vrst mineralnih vod. Vse »"> znjernih fjnah. -U .iCiljU nam s» lištvenemu sv niku v Tr-• . v komu povePniku v Puii, ma- vrli voaki iz vot. ii v 1-' viniul. da '.h predloži c. kr. na r braai. ko hite tništvu. j otro* ... fc.-,dj oddajale sanio primorskim; Toda lal! To je in 'com. l"«-jovci s nami so iz- bi bi resničen! Vaš ..: o.! ■ l-ave prej označenih trt. j vojaki, žalibog; ?«e to Vlak obstoj*. Vrata -e odprejo, že skačejo'11 akMartv' Veselje se jim bere v obje ti e /en, nevest, \ Q* Pino se razumevajo od nasada v Kan- še nadal e hodi i po potih, na i oti'_ni znesek je položiti pri ur.-1 zašel .ehk del vaivai:oče. !»išn<> št<_\ilko c; v čno občino, v kateri /ir: srn-'. 5 a '■? ob" . i: r?. zn- Mogoče' /e siulite i.t razumete, vaša vrnitev v domovi-o ne bo tako, vesel ', kakor si io ieiite in predstavi ate; ter t«eTTi ;o vam ravitof-ar opi-al. Satni že; Skor<| veM-. kl{ mcšcevaiec, kć.k- 1 strupen zir»aj. med in va e ijubfjcne ze e, ' t roke in v se neveste ka»era je Knjigoveznica PIETt;0 PIPP.VN, Trt, ui ca Valdiiivo A rti , . ?a*C'ti '"5a re/a> a Ž^pni kolcil irji la-m.^a izdelava-i j 1. Vp suiki fearistri) po^ebue^a sistema, | Majolične peči iti S ediifii^i it - . . . M. Zr.PPAR. ni. S*. GiovBon* 6 in IZ. Nrjholjda I.. U vrtno K3K0r an > 'oranja in r ajp< polnejiu vr-ta. Utii« znterne Hotel C^ntinentni Da, ugan li ste, Si i iS Z drugimi spol ini T»st, n'ica San Kicoii* §t. 25 . Preao-rrsto iti množino rrt; 4. / Jeziliš' O j boTeznhni j , i.i se vam obt^a na vrat, ki čišče za vojake. Drigalo. r>na zueraa Fo-trev » i o ptistalo.-kan* r naj se po«lie»o' v s spremlja v vihaiQi joj in k: ie nevarnejša ' _____L_! kakor tisoči izstrelkov, ki jih si,-a sovražniki ^aoir i- akoi i7.fr; je i>emi d a r.riiavitil Ai rsikdo med vami s6 bo neve^mo Jf«^ KC • e. kr. nadzorniku za vino-! posmehoval in reka : in velikosti. Cen« a. — OafK»ue l>ollijt» o. \a :H>"'eic n spele ritož^c! . K-1o se bo bal ^ Stotine sem -|h videl j oziralo. i ležali s siiHiticno boteza^o v bolnizi; vsi .j Zi«, da še ameriške trte I a biii dobre voijc, bi ^o ozdravljeni in; Šivalni sU oji. ,r .t bodo oddale brez iačno. i niso cutiii ničesar več." i jdeustško drvstvo šivalnih strojev samo shičafi katerih sel O nevainostih te likiri nai v.m torej iT* Coi>o .Py >d»ja aivainii. strojev j -i • " x i • : iu Tft«ri pritikltn. I»•lavcie-i poprav a i si vinogradniki zavežejo, da narede p-veni khi ve\ _____JI_i_ ma jnjake v svrtio priMovanlaj I a b ste vede i, lote na pripoveduje, j Salone Edison" ;»oJlo*. (vedi.e. da se že n d 4 vajset let neutruaijivojTrftL VollL3kiwtrir friazz, ca^rmai Pal*ća Via Piosnje za brezplačno je izdal ia ^atužii naaled.ij^ knjig« I. *VtJiiui\ . P. — Cena SO vin. 6. »BES1:DA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcJO vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F7. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKiCA AGIČEVA«. Spisal Ksa vei' Sandor - Ojalski. Prevel I*. Orel Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 15. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. ID. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholcušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Maison rou^e.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Durnas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2 MlIiSlH 1! IIMEII^IH^ l» lllli . - k i h korenjakov ravno omenjeno /I »žili do ; jo, ai na. .aenoga roka bolezen »ost pri c. kr. namestništvu. Od c. kr. namestnistv t. iveuite. da se že n d . vajset let neutruolpvo ! Vojaiki trg (riazza Ca^erma) Palsća prepustitev j VOjUjem proti temu biču Človestta. Videl nello. iSajpriijnhjeni kinematograf tržaškeg« ol» sem gfoz.a op .s o enja, ki j h je povuoči'a :.iiilis v lepi domovini, pa čiustva, kjer te pre idel, sem «e "rr.il, da se s podvojeno vnemo bojujem prcu tej človeški kugi Domska krojačnica l A. F.TF.SER, Trst ulica T men te št. 30, I. nadst | f,(lt, TnCTfflTttUT i¥aiiko skiacSIIie klobuka dežnikav, ballfj in pisalih srajc, Blatna iatnih robse/, moških nosovi« itd. »t*5. "L Cvenkd! Trst Corso 28 ssr««rsi@. -- Postrežba t&i&z, NarosSaa trgovina. Narodna Irsovincs. bluze xa. gledališča itd. Cene zmerne. M 37 t ■ j imai;:o ' • "žico, majhno po jp iNepremo^Sjivi plašči. LEOPOLD HA -\3. Tr.-t, Corso 2 in via Barrlcr^ _ ^ ecchia l'>. Bogata izbira vojaških plaščer od K. 1 as o s » potekla leta. i.asje so mi osiveli, 20 — naprej. 257 ved: o nove "trume iudi, k? so vsled!"-- zarJ č 1 ud rtCubo. ' ilp. K Vselej pa, da je kdo teb umrl, ali *ieo/dravljivega oddali v jj 2a je p^ polotila suši:a I Ac.tua vogal ulic« Coro&eo 2 U " rt'^ii ^ i,; n ko; • 1 is 11 n osti postol i nesre č n .so prihaja e \ Jcstvinc na debelo. -i - 1 žalostno i:r !i- v mojo zdravniško Nja ra zi sem i.nel Bo^-Jta izbera vsakovrstnih jeatvin; proda oa de- a je , . ;r: il ; ;» Uii »iraiu j - vne , vclv^ „člno knjigo , vanjo ? m 7a *iSOVai beio ^L'GGERO GAilBEI. r Tratu, ulica delle » drugi strani pa odi naš narodi^ vsakega novega sililitika v«it« na!4 1 " :".o de «vo. !a žalil«« oirr, kajar £f,m ćui) ;i sc s ino st\rone. tem- da si ga kot K rje še v r«i huje. moraino j biaznico ah st njo p-a obciiv. j a * i uit 1 more .. c«. ' av«>cas> i te ^ir»r mo - . srcem k'ižec poleg njegovega imena. Tako iirv.jiu »in; pot v 1?ase nudstvo. mdi takim. i^^ubili vskd sifilitične , .1 Jin ' • grozili 1 hrbtei lenega mozga, tia je moral z bergljami, i * po voim HI -iti cele životariti daije, sem napravi- tužrim oslp struchel Trst, vogal tfla »forfa Teresa-L Coterini 1 razs ria naših rajih :i'n lalie; kuge »voj viu. Prekimiali so gotovo treniiTek! IK v -a u A I o Klo«^ ■■huje om strahovite nalezliive bolezni, ju \m -e ,a par nnnut .užitka pokvaril I >*0V1 C10D0CU VOallCDCga Diaga . c ere prehajajo potem od r«>da na rod VS€ življenje. iifonobljajo narod huje, nego vse dru^re kti ci, in ce < o;, e grozote. Najhujša, najgroziieisa k^kor da Ali rolagoma so se množili,* danes listam po kn igi, se :n t ______ _______ _ _ i : val po patopaližčM, i < vsemi temi boleznimi ie sifilis. ai"tako ^o se oomnožfli. .a or .0 >as narod imenuje ponekod sudi t\u>goče ?edaj kdo ned vami zabavljivoi poreče: zakaj pa raste francos. a bolezen , ker mu ie ostalo v M« uinu. j i jo sv < i cas razplojevale gospod doktor, pr? nas vebke tranco>ke vojne v Napole-1 moža bo]jše ?drav;ii?- ' C In te l'»»l«ni ie, žalibog, tudi, Takemu z&s . ehova'cu pa odvračam: na zasejala pr; nas ^c več koj neizogibno, da bi moral vsak sifirtični . . , , b Inik tako končali, k*kor ic tu opisano. ;i ia iv, a da se sin ta bolezen slizkuSoa a u i;s«3nowl|ana 1884 leta. t£Nr?!£LA: w \s%h\i palatl. voj«J dravske »s* Prcr^fcovifav« uUce. Pe^rylni€a ¥ ?rsty9 yi. tavatoso 1, II. Ta zadruga prevzema pod uecdniml pogoji sledeča zavarovanja: !. Preti požarnsn Vodarn. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, to varen). Ž Zavarovanje p. emičnin (pohištva, prodajalniškega bla^a, gozpodarskih strojev iid.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena Itd.) ii. zavarovanja steklenih sip« UU Na ilvijenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj dofivljenja In snirtl. b) „ dote. e) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:.................K lačane odškodnine:.............. . BC 7,362.159šiSi» .M 'aJ • pravočasno poučila o grozotah i lejanja, ki iih povzročajo spolne bo-1 : zni. V -cm pogledu smo tičali in še ti-<' im v srednjem veku, straši-• mladino s peklenskim ognjem in hu-. ki polaga polena p >tuj!«, bojimo se pa in se i ramujemo pravočasno povedati res-;eo. itiči i to pronern > o spolnem življe-n]n n poj; -niti vse one strahote, ki so \o neizbežne posledice pregreškovf proti oai za x>vedi. Ce bi bil sedanji rod ■ .i- »ijno poučen o vseh teh stvareh, bi ne .'i danes llsočev in tisočev bolnikov in bolnic v btdnišnicah za spolne bolezni in bi se nam ne bilo treba bati vseh tistih1 grozot, ki čakajo naše ijndstvo po vojni,1 :o scie popolnoma pokažejo posledice sedanjih grehov. Zamudilo >e je v tem pogledu veliko, ako ne že vse, in če omenjamo danes knjižico, ki ie izšla iz peresa c. kr. nadzdravnika dr. Emanuela Freunda. strokovnjaka v spalnih boleznih, smo storili to, da z njeno pomočjo odkrijemo na- Hranilne •prejema od -.s Lo; a l^Ji ^e ui -i ^aJraee. ic jih obreda 1j 0] večje zreške po do-1-tuja po «§• )4 jO govoru. Tr^OVCeOi otvarja ćeko.na račune z dnevnim oorusto- vanjem. Umnimi dave1: plaivje sadniia sama. ^e ~ihxo p-> eao kroao. h&s-hroii&ft rm 75.S71 HlffOS 16-24. Irgousko-obnna zadruga u Trstu rtglitrovana udruga s neomejonlai Jamstvom ulico 1 Francnco Jter. 20, ll. nosMe 9 KISI lista „Edlno^r Posojila daje oa osebni kred« ia na sastava proti plačila po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke cd 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, kl so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANSCA 3 Kapital in a K 13,200.000.— Ka^iiai in rezerva K 13f200.00t>.— FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr^ dnostne papir e in blago lezeCe v javnih skladiSčih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vloge do dneva vzdlga. Ren t ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žfro-račaaotf po dogovoru. — Akrddlnv^ čeki ia nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk rnzredne ioteri:e. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, zt vm k editi, rembours-kredi,i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor mi naročila. lnkssu Telefoni: 1463, 1793 in 267i5. URADNE URE: od 9—1 pop. : ISKOMT ME^K _____