183. številka. jana, v petek 11. avgusta. XV. leto, 1882. Ishaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 t;ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba". U pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Še jedenkrat o šolskih nadzornikih. UŽe v 60. Številki svojega lista imeli smo pri liko, pečfati se s šolskim nadzornikom g. Simo obširneje, nego je bilo njemu, nam in čitateljem ljubo. Dokazovali smo takrat, da je gosp. Sima zanemarjal svoje dolžnosti kot Šolski nadzornik, da je v od nas navedenih slučajih ravnal nepostavno, da je narekoval protipostavne kazni itd., a vse to se nij prijelo ledene skorje, s katero je ta junak obdan. On nadzoruje še dalje in pohlevna preiskava, ki se je baje vršila ali vsaj pričela bila proti njemu, zagrnena je s tajnostno meglo. Pred štirimi dnevi pa smo v 179. številki priobčili dopis iz Črnomlja, v katerem je prav zamm-ljivo popisano početje druzega šolskega nadzornika, c. kr. profesorja Linharta, ki je, pozabivši zakone o „mcin und dein", sel inspicirat šolo v Maverlu v črnomaljskem okraji in tako popolnem neopravičeno in protipostavno posegnil v področje črnomaljskega šolskega nadzornika. Obrn< Sali so se gospodje tam doli popolnem „sans gen'4", napovedali so javno izkušnja, ne meneč se niti za krajni, niti za okrajni šolski; se ve da mu je bilo bolj kratek čas na potu. privzel si je gosp. Linhart še gg. Braune-ta in Mluchsa seboj, in izpra-ševalna komisija bila je gotova. Pričeli so tudi izpra-sevati, kar se prikaže e. kr. žandarmerija z naiak-nenimi bajoneti ter gospodom kategor;čno pove, da nijmajo tukaj nikr.kega posla. Ali to nij gorostasna blaniaža, da mora vpričo praznično oblečenih šolarčkov e. kr. žandarinerija poučevati gospoda profesorja in Šolskega nadzornika, kje in kolik mu je delokrog, ter ga zavračati, kakor skrben pustir nagajivo in požrešno čredo od sosedovega zelnika? Od šolskega nadzornika in profesorja bi se vsaj smelo pričakovali, da pozna za- kone in jih tudi spoätuje, da daje dober vzgled, — tu pa je baš narobe, tu se dostojanstvo šolskega nad-, zorništva zlorabi na nečuven način ter moti in bega itak uže malo zaupno ljudstvo. In kaj bi se ne, saj si ti gospodje domišljajo | — ali opravičeno, ali neopravičeno, za zdaj nečemo pretresovati — da stoje izven postave, Ja je njim vse slobodno, da so tako rekoč „ex lexu. V očigled takim po drugih kronovinah ali vsaj v drugih državah nepoznatim dogodkom, množi se človeku v srci preverjenje, da je ravno na Slovenskem in v prvej vrsti v Kranj skej mej nemčnrskimi učitelji splošna korupcija u3e prikipela do vrhunca. „Kakersen je gospodar, tak tudi hlapec" veli pregovor, in če se sme nadzornik obnašati nepostavno, kdo bi kaj tacega navadnemu Učitelju štel v zlo V In ta korupcija Siri se nekako sistematično, z vsemi sredstvi, z vsemi silami. Od zloglasne „Schul zeitung", ki prinas» mej svojimi znastvenimi razpravami izjave ljubezni a la „Marija Stuk'y', in katero gospod nadzornik in profesor Linhart po hektograti-ranih dopisnicah priporoča in vsiljuje začetnikom in začetnicam ue-j učitelji — kateri nad captandam benevolentiam" hočeš-nočeš morajo podpirati s svojo naročnino ta vodenični list — do nemškega „Scliul-vereimt'', ki s svojimi srebrniki izpodkopuje /uačaj-nost učiteljev in krtu jednak rije pod zemljo, boječ se neznosne mu dnevne svetlobe: vse naperjeno je le na to, uničiti nravnost, možatost, a širiti podlost, nepostavnost, zvijačo. V deželnem zboru štajerskem se je uže javno konstatovalo, da nemški „Sehulverem" pači in kvari učitelje in ljudstvo, kajti ja ko nevarno je, ako se mej prostim narodom udomači prepričanje, da s t za denar vse dobi, z novci vse doseže. Še bolj nevarno pa je, ako Šolski nadzorniki službujejo tncemu zloglasnemu in vsakerSna sredstva Vporabljujočemu društvu, katero hoče postopati kot suverenim oblast in si domi51ja, da je oblast vseh družili oblastij in po tej nevarnej domišljavi tudi ravna Odločno moramo tedaj zahtevati, da se takim spletkam pride v okom, da se šolskemu nadzorniku in profesorju Linhartu da toliko u m e v e n n a p o t e k , da n e b o d e v e 5 potre ben pouka od c. kr. lan d ar morij e, sicer se utegne še primeriti, da pride jedenkrat nazaj „mit gebundener Marschroute', kajti vsake pesni mora biti naposled konee in zakoni tudi nijso dani v to, da bi se prezirali. Vsikdar je škodljivo, ako se izzivi je državna avtoriteta in pravovel javnost zakonov, gotovo pa še toliko boli na šolskem polji,kjer se vzgaja uaS naraščaj, kateri bi se tedaj nav/el korupcije in pre-/.iranja zakonov uže za mladih nog. Rado se po idarja, da so pri Sadovi zm igal; nad nami pruski učitelji, a mi izrekamo svojo neo-majljivo preverjenje, da se jim zmaga ne bi bila posrečila, ako bi bili pruski učitelji taki, kak'išni BO nekateri uže zdaj pri nas in v kakeršne bi „Srhulverein" in njegovi s judeževimi srebrniki even-kajoči adepti rudi prelevili vse učitelje po Slovenskem. Sueški kanal in Egipet. Ker Egipet in velevažna morska cesta, ka-keršna je sueški prekop, vzbujata denes največjo pozornost in vsestransko politično '.an i m n nje, naj v naslednjem podamo nekoliko po Irobnejih dat. Mejo sueškega prekopa izpeljat je, prema-gavši mnoge težave, znani Francoz Lesseps. Obrnil se je najprej do visoke Porte, a ta ga je odvrnila kar naravnost, na roko pa mu je bil tedanji podkralj Said paš«. Dali so mu „Ferman", in s tem LISTEK. Skobeljevu v spomin. I on mjate/.nij, prosit busji, Kak' budto v binjali jest pokoj. M. Lermontov. Rojaci, veste, kaj je vsenarodno gorje, kaj je brezmejna žalost, razprostrta nad vso državo? Da, ni več ni menj ne morem vam povedati povodom smrti Mihajla Dimitrijeviča Skobeljeva: Rusija trpi stnišno vsenarodno gorje v najsijajnejSem pomenu besede! Celo vražje kardelo naših inozemcev, ki so še nedavno kričali za ljubimcem vsega istinito ruskega: »Šovinist", „mladič" . . . celo ta protislovan-ska zarota, na kolenih plazeča pred evropskim za-padom, obmolknila je h krati ter molči, ali pa tudi „plače" ! — Tako splošno skrb čutijo narodi v svo-jej zgodovini le redko, tak splošen jok in stok sliši se v harmoniji razvoja narodov le po stoletjih. Istinito, veliki ljudje so redki, daj Bog, da bi na vsak vek bil po jeden ali po dva . . . Meni se ve da ne more biti namen izražati vam svoje žalosti, tudi ne predavati vam, kar je storila Moskva in vsa Rusija sploh v 25.—28. dan junija st., ko je sprem1];.la svojega velikega polko vodca k večnemu pokoju; za to bila bi moja roka preslaba, a predali „Slov. Naroda" premali. Hočem samo priobčiti win nekatere črtice, iz kojih si lehko pri dstavljate, kaj je Rusija izgubila v generalu Sko-beljevem. Pri tem ne bom zajemal iz domaČih virov — ti so prezalostni, preobilni, — kar vam bodi največji dok: z z res historičnega pomena genija po-kojnegK Skobeljeva — n čujmo glaa učenega tujca, sovražnega, domovini umršega velikanu in torej gotovo ne [»rotirajočega njegovih zaslug in talentov. N davno izdal je Anglež Marvin knjigo pod /aglavjem : „Rusko agresivno dviganje k Indiji." rNov. Vr." prevelo je prvo iz te zanimljive knjige nekoliko odlomkov, katerim je predmet pokojni Sko-beljev. Marvin je pohodil Rusijo februvarja t. 1., precej po pariSkem govoru Skobeljeva. O svojem potovanji v Rusijo Anglež piše: .,Po vsej poti slišalo se je v razgovorih samo ime Skobeljeva. V Berolinn ponavljalo se je vedno njegovo ime v mirnih in v vzburjen h besedah vseh razredov občinstva. Obstal sem pred oknom prodi.jalnico, kjer je visela karta Rusije; k istemu oknu prihitela je tropa učencev in začela je prepirati se o zlobi dnij. „ Vidiš cesto, po katerej do.-pemo do Petrogi a da in tamkaj pokažemo Skobeljevu!" rekel je jeden izmej njih. — „Kaj pa, če oni dospejo V Berolin?" zavrnil je drugi. „To je nemogoče," zaključili 90 mladiči. Za učenci prišla je množica doraftčene gospode, katera je v kratkih, pa bolj krepkih vzklikih i/ i£a BOVrafttVO na Skobeljeva in Blovanstvo sploh PrispovSi v Rusijo, sestal se je Marvin s Skobeljevim. „Nikoli nijseni sreča' človeka.1' nadaljuje Anglež, Rkateri bi na me napravil tako ča-rodejen vtis, kakor 8 k obe)je v. Če bi ga videl Car Ivle pnmludel bi na mnogo let, kajti v njem In oživelo navdušenje, katero je gojil do velikanov svojih h i sto ri č n i h razi ska v a u j.u Beseda je zašla o Brednje-azijskem vprašanji. Zanikavaje namen, zavladati Merv, ko|i pripisavajo Rusiji, rekel je Skobeljev mej drugim: „Nam tega nij treba, dokler bo živel spomin na (ieok-Tepe. Jaz menim, da dolgotrajnost miru v Aziji zavisi naravno od straSnosti udarca, katerega pri/alenem sovražniku v boji. Smrtne kazni generala Robertsa v Kabulu bile so p< mot . ELakerina koli bila bi kazen, kazali bi samo iznajdljivost azijatskega des- v roci sestavil je Lesseps društvo s privilegijem ua 99 let. Ko poteku ta leta, je kanal lastnina Egipčanov. V 25. dan aprila 1859 pričelo se je delo. Materijalne ovire bile so velikanske, vsega treba je bilo dovažati, celo vode za piti, v kateri namen je bilo dan na dan 1600 tovornih velblodov na potu. V 16. dan novembra 1869. 1. bilo je slovesno dvorjenje, pri katerem so bi!i vsi evropski mogotci, ali po svojih dostojanstvenikih zastopani. Sijajne svečanosti pri otvorjenji so kediva stale nad 20 milijonov frankov. Sueški kanal je 160 kilom. ali86'/2 pomorskih milj dolg; na dnu je 22 m., ob raorskej gladini 58—100 m. širok in povsod vsaj 8 m. globok. Vkupni stroški za prekop in prve priprave znašali so 491 milijonov frankov, stavbe in inventar cenijo se na 21 milijonov frankov. L. 1872 dajal je kanal uže 2 milijona dobička; 1. 1878 bilo je dohodkov 31 milijonov, stroškov pa 16 milijonov, tedaj 15 milijonov dobička. L. 1670 preplulo je 486 ladij prekop, 1. 1881 pa U*e 2727 ladij z več nego 5 milijoni ton blaga in dohodki povišali so se nad 51 milijonov. Na razne države razdeli se po sueškem kanalu prepeljano blago tako-le: Angleška 4,792.117 ton, Francoska 289.325, Nizozemska 187.900, Avstro-Ogerska 115.776, Italija 113.252, Španjska 103.500, tfemčija 59.515, Rusija 42.765, Belgija 22.874 ton itd. Od vsega blaga, kar ga je slo skozi kanal, pripada 82 odstotkov Angleškej, naravno tedaj, da je ta država tam doli najbolj interesovana. Vožnja ladij skozi kanal trnje 16 ur, ker hitrejša vožnja nij dovoljena. Egipet zavzema 1,021.000 štirjaških kilometrov (1 štirjaška milja = 55 štirjaških kilometrov), prebivalstvo pa 5V2 milijona. V vsej tej prostranej zemlji pa je v istini le dolina ob Nilu in tako zvani Nilov Delta plodovit, tedaj ozemlje kacili 30.000 štirjaških kilometrov, katero je od Delta naprej povprek po 30 kilometrov široko. Kakor daleč seza povodenj Nila in kakor daleč je voda napeljana po vodotokih, tako daleč je zemlja izredno rodovitna, naprej pa je puščava. Tri četrtine prebivalcev so felahi, (arabski felnh = poljedelec, kmet). Deželni jezik je narečje arabskega. Trgovina je velika. Uvozilo seje 1. 1880 za 140 mili j., izvozilo pa za 260 milijonov mark blaga. IzvaZa se najbolj žito, puvola, sočivje, predivo, gumi, dhteljni, sesam, siadkor, laneno seme. Vse železnice so 518 kilometrov dolge. Glavno mesto Kajiro broji blizu 400.000 prebivalcev, Aleksandrija 212.000, Tanta 60.000, Za-zaz^g 40.000, Suez 15.000, Dimiet.te 29.000, Ro-sette 21.000, Sint 30.000, Port Said 12.000, Man-sura 16.000, Kartum 50.000, Obed 12.000 prebivalcev. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. avgusta. Nemški cesar Viljem prišel je predvče-ranjim obiskat našega presvetlega cesarja. Ta slioii v Išlu, ki jo zapisavati le starej navadi in osobnemu prijateljstvu avstrijskega in nemškega vladarja, pride raznim našim listom ravno prav, da kujejo vsak po svoje po njem in izkujejo vsak zase in za svojo stranko poseben političen kapital. „Neue Freie Pressett je tako hitela, da je uže prej ta dan prinesla vesel uvoden članek, ki pa ravno zbog ve selja mrgoli od samih konfuzijonov in pustolovnih domišljetin. Posebno pa je nemško-nacijonalna ta tetka huda zopet na Čehe, in ko bi bilo po njenem, sklenila naj bi se nemško-avstrijska zveza in avstrijski in nemški vojaci naj bi šli v Čehe ter pomorili vse do zadnjega, tako nekako, kakor Herodež v Betlehemu. Potlej bi bilo za „N. Fr. Pr.a ravno prav. Če nadalje govori v tistem prazničnem članku „da bi nova politična šola rada razrušila historične državne organizme", — pač ne pomisli, da s tem bije sama sebe in „was drum und dran biingt". Cesarjevic Riiflolf vrnil se je s svojo gospo soprogo predvčeranjim v Schonbrunn z lovskih razveseljevanj na S e d m o g ra š k e m, kjer je, visoka gosta narod pozdravljal z velikimi in udanimi ovacijami. Črnogorska vlada izdala je po ministru Maši Vrbica podpisan poziv, da se imajo vsi ubežniki iz Hercegovine povrniti domov mej svoje, kajti Črna Gora da jim ne more dajati nobenega živeža več. Vb nanje države. O Egiptu: Angleški listi prinašajo zdaj po-drobneja in bolj natančna poročila o boji mej An gleži in Arabijevo avantgardo zadnjo soboto. Sploh pripovedujejo angleški generali in dopisniki velikih londonskih časopisov na egiptovskem bojišči, da Arabi paša 111 jma pri Kafr-el-D^.uaru toliko in Ucih vojakov, kot so to nekateri trdili; to da so je videlo zadnjo soboto. Tudi bi bili tedaj Angleži spoznali, da bodo primerno brez velikih težkoč potla čili egiptovsko vojsko. Egipčani so se pač hrabro držali v ognji, ko pa so videli Angleže, bližajoče se proti njim, umaknili so se kaj hitro nazaj. Njihovi pešci so še dosti slabše streljali nego li angleški; artilenja pa je dobro delala, vender so jo povsod premagali Angleži. Ako bi bili Angleži imeli konjike jiri rokah, dosegli bi tisti dan veliko, egiptovsko vojsko bi bili prestrigli in vjeli. V nedeljo dosjiele so v Aleksandrijo znatne čete, včeraj pa je imel priti general Wolseley, a tudi druge čete Še, po sebno pričakujejo pa kavalerije. Angleška posadka postala bode tako 10.000 mož močna, in vprašanje nastane, ali ne bo geueral Wolseley pričel pravo vojno proti Arabiju, |>redno se mu vojska pomnoži še za druge čete, ki bi poslednje predvčeranjim morale odjadrati z Angleškaga, če se držijo določenega programa. Najbrž prisilile bodo angleškega generala razne okolnosti. da pospeši svoje delovanje. Jeden tak razlog bi bil ta, (bi v Aleksandri ji uže primanjkuje vode. Pri Abu-Hummusu odjezili so »amreč kanal Mahmudieh, in zdaj komisija za vodo v Aleksandriji ne more drugače, nego da vodo le štirikrat na dan razdeljuje ljudem. Ker se vrača vedno več beguncev, ker prihaja dan na dan angleško vojaštvo v Aleksandrijo, za tega delj je pomanjkanje še večje. Priskrbeti torej armadi, prebivalcem sploh in živini vodo, treba bo gledati, da voda zopet redno in pravilno prihaja v Aleksandrijo. In ravno ta potreba svetovala bo, da angleško po-veljništvo začne poprej operirati, nego je to bilo določeno s kraja. Tudi s čisto militarnega stališča bi to bilo dobro in na mestu. Kakor nam namreč poroča včerajšnji telegram, odide denes 6000 turških vojakov v Egipet in to je znamenje, da se misli sultan v resnici vplesti v egiptovsko vojno. Treba je le še, da se Anglija in Turčija domenita o pogodbi vkupnega delovanja. Angleška vlada, še vedno zahteva, da morajo turške čete stopiti pod vrhovno poveljništvo angleško. Če se to zgodi, nij nič čudnega. Leta 1840. je Turčija rada dovolila, da so pri Saidi in St. Jean d'Acre bojevali se kristijani in mohamedani proti isto takomuzelmanskim egiptovskim četam Mehemed Alija. V krimskej vojni stal je Omer paša pod komando angleško-francoskih generalov, in v zadnjih vojnah proti Srbiji, Črnej Gori in Rusiji storil bi Abdul Hamud rad ravno tako. če bi si bil le zaveznikov dobil. Ali denes stoji stvar drugače za sultana, kot ob navedenih dogodkih. Izlamitsko gibanje v Egiptu in sredi v vrtincu Arabi paša: to dvoje plaši sultana, da bi se popolnem Angležem v roke dal ter bojeval se proti svojemu nekdanjemu agentu, ki je bil za Angleže in Evropce v Egiptu to, kar Hadži Loja v Bosni za Avstrijce, in Ali paša za Črnogorce. Ni| dvomiti, da je imel Arabi paša do zadnjega časa prijateljske zveze z oflcijalnimi krogi v Aleksandriji. Vse to in jednako Angleži dobro vedo in sklenili so — zdi se —, dovoliti Turkom le tedaj v Egipet, kadar bo sklenena vojaška pogodba; admiral Seymourovo brodovje s^ v jedno mer izpreh&ja mej Aleksandrijo in Port-Saidom, da za-brani Turkom stopiti na kopno, če bode treba. Vedno pa je še mogoče, da pride turška vojska v Egipet z dovoljenjem angleškim ali pa tudi brez njega, in tako pripraviti se bo treba Angležem za vse slučaje, to je razširiti operacijski delokrog in zavarovati ga proti vsem napadom s suhe in mokre stiani. Denašnja situvacija označiti bi se dala po tem takem tako-le: Angleži so zdaj, ko jim je došlo pomoči, u>.e v stanu in v moči, prav kmalu pričeti z akcijo. To dalo bi se voditi na dve strani, in sicer v severno-vzhodnem pravci proti Abukiru in La Rosette z združeno pomočjo brodovja in vojakov na suhem, da se namreč tako razširi obrežna osnova — potem pa z operacijo n suhem v južno-vzhodnem pravci, priboriti se Abu Hummus in ure-d ti kanal Miihmudieh, ki mu je tuin zajezena voda. S tema operacijama utrli bi si tudi varno Yin zanesljivo pot za oskrbovanje svojih vojakov, če bodo torej te misli prevladovale v so/etu angleškega povelj uištva, po tem bi bila napad z zadnje sobote in pa zadnji ostri razglas kediva znamenji, da se kmalu vname prava vojna. — Arabi paša odločil je jeden del svojih čet proti sueškemu kanalu, da bi anglo-indiškemu oddelku ne dali stopati proti Nilovemu Deltu. 2000 mož stoji s štirimi kanoni pri postaji Nefiseh, ki je kom j pet kilometrov na zahodu od Ismailije in ima to strategi čno važnost, da se tam železnice in kanal v Is-mailijo in Suec delijo. Še dalje na zahodu zasedli so baje Arabijevi vojaci nekaj postaj železnice mej Zazazigom in Ismailijo, tako Mahsamah, Tel-el-Ke- spremstvo, napotil se je k Ashebadu mej množico divjih roparjev, kateri so še nedavno bili se na življenje in smrt pod Geok-Tepe. V istem listu priobčena je nenavadno resnična ocena M. D. Skobeljeva, in sicer izpod peresa pooblaščenca severno-amerikanskih držav v Rusiji, častnika Greena, iz njegove knjige „Črtice vojnega življenja v Rusijiu : „Skobeljev vodil je svoje vojake tolikokrat v boj, kakor nobeden iz živečih generalov naše dobe, izvzemši Granta. Vsi njegovi naskoki bili so zmage, in samo po jednem srečnem moral je odstopiti stojanko zmagonosnemu številu vragov. Njegov vojni genij je tolik, da sem trdno prepričan, da bo on, če preživi še 30 let, glavni poveljnik bodoče vojske izza vzhoda in v zgodovini tedaj zavzame mesto mej 5 največjimi polkovodci našega stoletja, mej Napoleonom, Vellingtonom, Grantom in Moltkejem." Da, Rusija in tvoja deca, nij zaman zasolzilo se svetlo oko tvojega carja, ko je zvedel, da mu je nemila smrt iz bodočega venca izbacnila tak biser, kakor je bil na veke nepozabljeni Mihajl Dimitrije-vič, zvest sin svoje očetnjave. Konečno bodi mi dovoljeno priobčiti še prekrasno nagrobnico, katero je zložil V. Ivanov, 15 leten pota. Temu so domačini uže privajeni; pa to že nij j vse. Kazni, in posebno smrtne, vzbujajo v domačinih j sovraštvo. Meni bila bi ljubša vstaja cele provincije, nego smrtna kazen jednega domačina. Če jih prema-j gate s silo in jim prinuite strašen udar, se temu I pokore kakor volji božjej. Moj sistem je, izvesti na j jedenkrat silen udar, in potem nadaljevati do po- | slednje sile neprijateljske. Ko se je doseglo to, po- j tem postopa se s pi omaganim sovražnikom rahlo, kri jireueha teči in na to nastopi stroga disciplina. Beseda prešla je na boje v srednjej Aziji, katere je bil Skobeljev do pokorenja llive. IVedlagaje Marvinu narisati bitko pri Mahrami pod vodstvom Kauiinana. vzel je Skobeljev list papirja nekoliko raznobarvenih svinčnikov izmej 30—4o, dobro zaostrenih in ležečih pred njim na mizi. Podvzdignivši mehko sedalo k mizi, začdl je s Čudno bistroto risati plan okolice Mahramske. Da si je to bil samo črtež, vender je začel tako, da jo najprej označil razmere. S pomočjo raznobarvenih svinčnikov označil je jasno lego mesta in vojsk. Podrobnosti plana nij so zatem-njevale jasnosti črteža in imena krajev spremljalo je število vojakov. Ko je bil črtež zakoučan, vidno je bilo, da je bil bolje dovršen, nego množica planov, priloženih k popisom naših poslednjih bitek v Afga- nistanu. Besed nij iskal, da si je opisaval prepo-drobno in njegovo objasnilo nij trebovalo ni najmanjšega jiojasnila. „Ko je Kaufman ogledal stojanke", nadaljuje je Skobeljev, „obrnil se je k štabu in povprašal: Kdo ve kaj o bitki pri Ferageši ? Jaz sem čital vse, kar se je nje tikalo, pa molčal sem, čakul sem odgovora družin častnikov. Nobeden nij nič vedei o tem boji. Tedaj sem ga jaz razložil generalu. Mi nijsmo storili pomote, katero je dozvolii angleški general na prvi dan bitke pri Ferageši. Mi smo precej zavzeli visote, obšli vraga in pognali ga v reko, katera je zastala od človeških glav. Kokanei izgubili so od 66 tisoč 20 tisoč, mi pa samo 18 mož. Ta dan sem jaz poveljeval oddelek konjiče." Marvin priobčuje prezanimljiv vzgled neustraš-nosti in smelosti Skobeljeva v poslednjej Ahal-Te-kinskej ekspediciji. Čez nekoliko dnij po vzetji Ashe-bada naletel je Skobeljev pri razvedavanji na mno-gobrojno četo jahajočih Tekincev. „Kaki ste vi ljudje V" vprašal jih je general. „Mirni T«kke", odgovorili so konjiki. „Kako morem verjeti vam, če ste oroženi", nadaljeval je Skobeljev. „Tekiuec nikoli ne laže", odvrnil je moško jeden izmej njih. „Dobro, če je tako, vi me spremite do Ashebada," velel jim je zmagovalec. Odposlavši s temi besedami svoje bir, zatrjena in oborožena sta tudi Zullaiech in Abu-Hammad. Sueški kanal varujejo Angleži močno, zasedli so poleg Sueza in Ismailije še tretje mesto ob kanalu, namreč Port-Said, noč in dan patruljirajo angleške ladije po kanalu. Dopisi. Iz Ak«»fj)e litikc 8. avgusta. [Izv. dop.j (Veselica.) Blagi namen veselice, koja se je priredila v čitalnici v Škofjej Loki v nedeljo 6. t. m, privabil je vdiko za narodno stvar vnetih Ločanov, kakor tudi tujcev. Kakor navadno, se je tudi zdaj pričelo s petjem, s kojim so gg. pevci v onih dveh pesnih, ki sta bili v programu pokazali, svojo zmožnost. Čast gosp. pevovodju iu pevcem! Škoda pa, da zadnje pesni nijso ponovili, akoravno je bila to Hplošna želja, in mestu te zapeli raje dve druge, ki ste se pa dokaj razločevali od prvih dveh. Za petjem igrali so domači gg. dijaki Loča nom prav primerno igro: „Nemški ne znajo", do kaj dobro. — BKoren", kot župan, BRezikau, nje gova hči, Bosebno pa „ Robat", kot uradni sluga, izvedli ao svojo nalogo v popolno zadovoljnost po slusajočega občinstva, tako, da je naredila igra, ako-pram se je nGrilecu s kazal neizurjenega v svojej nalogi, dober vtis na poslušalce. Za Robatom pro-uzročil je tudi jeden „vaščanova dokaj smeha mej zbranim občinstvom, kajti obnašal se je res v vsem hvale vredno. — Po končanej igri vrtili smo se do ranega jutra. Vidi se, da Ločani nijso zadnji v na rodnih zadevah, marveč zavzemajo jako častno mesto mej zavednimi narodnjaki. Od nemške mej«* na Štajerskem 6. avgusta. [Izv. dop.] Audiatur et altera pars. — Ta misel mi je takoj šinila v glavo, ko sem čital odlični poziv slovenskemu dijaštvu „na jug" v Št. 168. Vašega velecenjenega lista. Po&\w ta brez dvombe izvira iz narodno čutečega srcu, kateremu so globoko znane muke in težave, ki jih po naših srednjih Šolah imajo prenašati slovanski sinovi, trpinčeni s peda gogiški nezmiselno nemščino. Za brezumno žival imajo Nemci svojo /fhierschutzvereine", a za naše sinove — ustvarjene po božjej podobi — le kruti jarm ošabnega germanizovanja. A ravno zdaj, ko je ves Blovenski svet prešinila vesela iu navdušeno vzpre-jeta vest o vpeljavi slovenščine v srednje šole na Kranjskem, pomnožil se je naš up, da tudi na Štajerskem dosežemo v šoli iste pravice — ako le vztrajno delamo. A k temu je treba, da ne zanemarimo nobenega sredstva, ki nam je na razpolaganje. Prvo sredstvo pa, na katero opiramo pravične svoje terjatve, je to, da se moremo izpričati z dovolj ni m številom dijakov slovenske narodnosti. Ravno za rad tega pa se mi v sedanjem našem položaji jako škodljivo zdi, vabiti slovensko učečo se mladež na — hrvatski jug. Če Slovenci iz naših gimnazij odi- dejo, ostaneje tam le še Nemci, in mi na štajerskem nikdar ne pridemo do slovenskih srednjih šol. Zato pa, slovenska mladež, ostani še za naprej na domačih učiliščih. Trpi voljno, kar je na tisoče Slovencev skoz celo stoletje trpeti imelo! Tvoje trpljenje bo narodova zmaga! Drugo sredstvo, ki se nam ponuja in ki ga prezreti ne smemo, jo izvenredno slab znanstveni vspeh na mariborskej in celjskej gimnaziji. (V Mariboru 143 propalih proti 192 godnim). I'/.rokov tej žalostnej prikazni je gotovo več, a naj važni) i je pač ponemčevalni zistem, ki se zdaj tako grozovito maščuje. Ta germanizatoričen zistem z veliko večino importiranih nemških profesorjev je kriv, da učitelji redko kje pri svojih učencih toliko malo zaupanja in spoštovanja uživajo, ko v Mariboru in Celji. Vsaj germanizacija nij zaupanja niti spoštovanja vredna; kako bi tudi, če se ravno po njej na umetni način ovira naravni in vsestranski razvitek duševnih moči naše mladeži! Teptauee pa naj bi ljubil teptalcaV Nikoli ne! Če pa učenec ue čuti v sebi nikake vzvišene ljubezni do učitelja iu njegovih predmetov, ne bode vztrajno delal, in nasledki so, kakeršne žalibog vidimo. Pomoč proti temu zlu je v prvej vrsti izpolnitev naših šolskih terjatev. Ako je vladi Taafe-jevej res mar, biti Slovencem pravičnej, mora tudi pri nas nastaviti slovenske profesorje in vpeljati v spodnjih razredih slovenske paralelke. Naj bi naši veljavni možje, posebno naše slo vensko društvo storilo o pravem času na odločujočem mestu odločen korak! šestošolec tretje harkovske gimnazije in ki je bila natisnena najprej v „Mosk. Ved." pod naslovom: „Na smrt generala M. D. Skobeljeva": Ne v Hinrlnoin boju za Carja iu za Rus Ti pal, miš goroj nezabvenuij: V Moskve Bdlokamannoj, v serdce Rusi Ti umor neždanno, mgnovenno. Davnolj tebja la vrti mi Kusskij narod Venčal kak rodnago gcrojaV I vot Ti vnezapno ot nas ulotcl V obitelj Bvjatnjn pokoja. No serdee narodnoe budet veneat Tebja neizmennoj ljubovju I pomnit pro to, kak za Rus i Carja Ti žertvoval sobstvennoj krovju. V Balkanskih gorah, gdč, otvagoj gorja Za volj u Slavjan Ti sražalsja Gorit k Tubo oBlago kraja ljubov I pamjatnik večnij ostalsja. No pamjatnik tot ne rukoju tvoren Vozdvig jego v slavnih ti bitvah Svobodnija ženi i deti Slavjan Tebja ne zabudut v molitvah. Zasni že pokojno, naS slavnij geroj, Tebja ne zabudut ltossija, I Russkij narod vozneset za Tebja Na nobo molenja Bvjatija. F. M. Št. k tej zvezi spadajočih deželah. Objavljene številke so ogromne. Razposlalo se je 8280 mil jonov pisem in listov; od teh spada na Evropo 5624 milijonov, na Ameriko 2366 milijonov, Azijo 205 milijonov, Avstralijo 73 milijonov, Afriko pa 12 milijonov. Povprek spada na vsacega človeka, računivši prebivalstvo zem-je na 1400 milijonov, po 5 9 pisem na leto. Največ poštnih pošiljatev šteje Angleška, namreč 1587 milijonov, a njo pride Nemčija s 1200 pošiljatvami. Povprečno največ listov prihaja na posamične ljudi na Angleškem, 36 3 na leto, najmenj na Srbe, Turke in Bolgare, ki niti po jedno pismo na leto ne dobe. Zahvala. Podpisani slavuostui odbor zahvaljuje se naj« iskrenejše si. društvu BLjubljanski Sokolw za njegovo blagovoljno, v reauici požrtvovalno sodelovauje pri brezovškej veselici v prid „Naroduemu Domu" ; zahvaljuje se prisrčno čč. gg. uitalniškiiu pevcem, katerim pa bodi ra/eu teh skromnih besedij najlepša zahvala dolgotrajen spoiuiu za prekrasno njih petje v srcih našega ljudstva; zahvaljuje se topio gospodu Iv. Železnikarju, uredniku pSlovenskega Naroda", za njegov govor; zahvaljuje se kouečno vsem čč. gostom, kateri so s svojo navzočnostjo poveličevali narodno našo slavnost iu s tem mnogo pripomogli v vzbuje-nje narodne zavesti nu Brezovici. Na Brezovici, v tf. dan avgusta 1882. Slavnostni odbor. Darila za ,,Narodni hum". Domače stvari. — (Jurčičeva slavnost.) Ker se je pri tej slavnosti nadejati telegramov od množi h stranij, opozarjamo in prosimo vse odpošiljatelje, naj tele grame napotijo na Višnjo Goro (Weichsel burg), ker Y Za tiči ni nij brzojavne postaje Odbor bode uže skrbel, dadobivZatičino došle telegrame pravočasno. — (Primorski Slovenci) bili so v Miljah (Muggia) o priliki navzočnosti nadvojvode Karola Ljud-vika vsaj tako močno, če ne močueje, zastopani kakor Italijani. Nazdravili so vzvišenega gosta s krepkimi „živio !" in močni zbor dolinskih p e v « e v prepeval je krepke slovenske zbore, kateri so občinstvu in tudi nadvojvodi tako dopadli, da je stopil k pevskemu zboru, pohvalil ga, pevovodjo g. Bunco pa vprašal o razmerah zbora. Pevci, z njimi pa mnogo občinstva, korakali so po Miljah za slovansko zastavo. — (Knjižica „Anton Alojzij Wolf") etc. dobiti je zdaj tudi pri Giontiniji v Ljubljani. Gospod pisatelj J. Livrenčič, ki nas prosi to objaviti, pristavlja tr.di, da so zdaj poravnani vsi stroški in da odslej pride vse namenu, „Narodnerau Domu" in Bleiweisovemu spomeniku, v dobro. Torej je želeti, da se dobre in lične knjižice speča še obilno. — (Mariborska čitalnica) napravi v nedeljo 13 t. m. izlet v Fravhajm, da počasti vrlega narodnjaka g. Divjaka ob priliki njegovega odlikovanja. Ob 11. uri bo tiha maša in potem vrši se odlikovanje v šolskem poslopji, kjer c. kr. okrajni glavar pripne odlikovanemu rodoljubu srebru križec s krono. — (Slovenska posojilnica v Mariboru) imela je v prvem poluletji svojega delovanja nad 100.000 gld. prometa. — (Trtna uš) širi se vedno bolj, zapazili bo jo na Dolenjem Avstrijskem in Ogerskem. Vsled te preteče nevarnosti je poljedelsko ministerstvo z ukazom dne 29. julija 1882 prepovedalo vsakeršno trgovino z vinskimi trtami po deželah, v državnem zboru zastopanih. Prunesok . . . G. Plzcnskv v Chicagu (Amerika) . . . Na kegljišči g. Kapusa V Kaiiinej (lorici. Družba „pri Tomaževih** v Kainuoj (Jerici Iz pnAiCo v gostilni ljubljanske čitalnice . „ „ pri „Polarsterug...... „ „ v nCai"0 Morcur" ...... B v g. Tnrko\ej štacuni • • . « G. Planinec Fran, žolezuicia uradnik v Sent Petru............ G. Janez Počnik, župnik v Podgorjah, . G. Janez Marinič, župnik v Lipi.... G. Valentin Lesjak, župnik v Dvoru . . iz pniiee v M Hafnerje vej gostilni v stra- ži3či pri Kranj i......... G. laika Lavtar, e. kr. profesor v Mariboru Na igralnih mizah v ljubljansko) čitalnici meseca junija in julija nabranih . . . Iz pušico pri nPennetii"...... Dijaki goriške gimnazije...... (i. Fran Sumi v Ljubljani...... Gospodična Fani Kekl v Ljutomeru . . Ot, Radoslav Pukl na Duiiaji..... G. Pirnat. Tomaž, trgovec in hllnl posestnik v Ljubljani........ Vknpe . . . Razne vesti. * (Petroleja) močne izvirke našli so zdaj tudi v Alsaciji blizu Weissenburga, ki dajo po 11.000 kilogramov na dan. Vrednost do zdaj pridobljenega petroleja znaša 120.000 mark. * (Svetovna poštna zveza,) sicer znaua pod imenom „Weltpostverein", priobčila je zadnjič 517.1 gld. 17 kr. 35 » yo » 5 B 72 n 1 n 20 B 9 n — n 3 r> 50 n 4 n .'JO n 1 n 20 n 2 » _ » 9 n 50 B 9 rt — B i n SO n 6 0 n * 23 JI <;i n 1 n 50 n 10 r> — B 3 11 — 11 1 ■ » B it B — ■ 021*4 gld 10 kr. Meteorologi on o po roČ Uo. A. V LJubljani: Dan Cas opazovanja j Stanje barometra v nun. i Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 1 4 i > Ob 7. uri zjutraj ob 2. uri pnptludiio ob 1. uri utter 788*88 min-731-74 m. 783*90 nun. i 4- 18*1»0 4-24-4° (J -f- 10-3" 0 slabili na burja sUhotfn iroreujft sl.llioti'i gortnjec ......_i jasno -o»c krn-Tflrij« stllintcil Tihod br«-Telrij« deloma jasno dfloma jasno ,,JliDini. 784*96 mm. 786*78». +14-0° C -i-18Ü0C brex-ïflrije nlahottn Ullliil brei-rolriji deloma jasno deloma jasno d.loina jasno 0-00 mm. 0f) 65 35 25 SO 80 51 65 55 75 60 80 45 15 75 75 75 25 kr GLAVNO SKLADISTE najcistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuče pice, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plučevine i ieludoa bolesti grkljana I proti mehi rnlm kataru, 'p^avuf " (PASTILLEN) naiotise ko.i Hinke Mattonija . K ji Id vi vau u Ceskoj). Dva majhna dijaka se vzprejmeta za drugo šolsko leto v vso hrano. Kje? pove iz prijazn sti upravriištvo „Slov. Naroda". (517—1) Večji prostor za vsako kupčijo pripiiiven v sredini mesta Idrije, toda ne na velikem tr^u, se ■ itano' anjem vred v najem da. Za krčmarski obrt se odda tudi več prostorov. Kdor hoče ta prostor v najem vzeti, oglasi naj se do dne 15. septembra t. 1. tistineno ali pismeno pri lastniku IVami Niiikovcu (616 — 1) v Idriji št. 321. Zmožne zelezolijce in učence vzprejmo železoliviiica in /elezodelavnica G. Tónnies -v I ... u I > I jiini. 51)7—3) Hiša na prodaj iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolen skej cesti, v prav dobrem stanji, ima 6 velikih kletij za vino, dober vodnjak na pumpo, gredico za zelenjavo, vrt, senožet, njivo, hlov in nov skedenj, vse doma okolo hiše in ohseza vso zemljišče le 3Vi orala. Hiša ima gostilno, je pa pripravna tudi za vsako obrtnijo in kupčijo, zlasti z iesnm ali žitom. Daleč okolo nij nobene ko\aenice, ni strojbenico, ki bi se, dala napraviti na mimo tekočem potoku. Proda se zarad nestalnega zdravja gospodinje pod ugodnimi pogoji. — V č. pove upravništvo tega lista. (485—3) Mali novec prve vrste, iz najboljših Štajerskih gorskih malin, ki tudi pn-prijetu<» diši, 1 kilo 80 kr., l/i kilo 40 kr., ra/pošilja v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (4i»8—4) 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklen i < « as lir., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. •I. Cm. Kolhc, umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—24) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn- koczjjl in v vseh lekarnah, droguerijah, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiioke, ptione črvioe, sploh vse žu-žvlue BkoraJ nenaravno h'tro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •J. ANDEL-u, 13, ..pri črnem psu", Hussgasse 13, (Doininlkunergassn 13, Kettengasse 11,) ■V -L^-te.-¿^.0-1. V Ljubljani pri Albinu Sličarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih.' (460—4.) Ign. ThomanoTa vdova, v IZjrarvjej dolini d t« 12, pi iporoča (314—4) svojo zalogo dovršenih nagrobnih spomenikov ter izvršuje prav po ceni vsa v kamenosekarsko Obrt pripadajoča dela. Dobro, točno in po ceni izvršuje tudi altaf]e in tlvuj^ji cerkvoiui delu. Dr, Tujci: 10. avgusta. Pri Slonu: Sclivvarz iz Dunaja. Qnantoto Iz Trsta. Pri Malici: Kalteneggor z Dunaja. — Dnrr Iz Zagreba. Gainer z Du- naja. — lleinrich iz Gradca. Pri avMtrijt*kem eesarji: I 'lujen iz Belega Grada. I Bergerjevo medicinično priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, otobito zoper hraste, kroničen In Insklnastl lisaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč ims, ozehljino, potenje nog. — Bergerjevo ■ m lo iz Muiole ima lo"/,, koneentr. Minóle iz lew» ter so stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekunjeitíu izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo i« smo., • -al se pazi na znano varstveno marko. Pri I r«l«>> a:i e 4 služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—15) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar Ge. II K Ia Mj v OIMVI V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V IJuhljani pri gg- lekarjib .1. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trn k oozy. V Kooevjl J. lir aune. V Krškem J. Home ker. V Idriji J. VITartO. V Kranji K* Savni k. V Litiji dos. llenes. V Novem mest u D. Rizzoll. v* Radovljici A. Koblek. V Vipavi A. Konecny. D S 1 oktobrom t. I. odda se mesto direktorja deželnega zdravilišča Slatine (Sauer-hrunii Del Kohitsch) na Spodnjem Štajerskem. To mesto ima te-le dobo ke: Letna plača po 30OO gld., delež pri dobičku podjetja O čemer dogovorita se deželni odbor in novi vodja, stanovanje z vrtom za zelenjave« in 40 kub. metrov drv. Direktor kot vodja ustanovi ima osobito voditi kupčijo z razpošiljavaujem vode in sploh upravljati zdravilišče, konečno pa tudi oskrbovati posestva in zemljišča, kolikor jih spada k zdravilišču. Direktor nastavi se s pogodbo, katero pa oho stranki lehko odpovesta. Prošnjiki te službo izvolijo naj svojo prošnje oddati najdelj do 1. septembra t. 1. pri vložncin protokolu štajerskega deželnega odbora v Gradei. \ Grade*, v 29. dan julija 1882. Od štajerskega deželnega odbora. (Ponatisa n«> plačajo.) (616—1) Tuberozno mleko. Cc so to mleko, sestavljeno iz vegetabilnih in neškodljivih snovi, rabi vsak dan, koža postane mehka, voljna in nežna, hepatičui madeži, poletni izpuščaji, vzrustki, nesnage, nenaravna rudečicu, vse to izgine; koža so pichrro ne zgubnnči ter polagoma pridobiva voljnost in zdravo barvo. V Hteklenieuk iftu 1 u^l. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—5) asa Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. [zdelane so Iz lesa v jako lepej obliki In solidno, slične so po meta* lične] barvi z bogatim vkiisnini lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telegratično naročilo z naznanjeno dolgostim miro pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje. vence iii trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in Inozemstva in se priporoča v oeno oskrbovanje. Tol—34) lzdatelj in odgovorni urednik Mukao Armifi. Lastnina in tisk „Nátodue tiskarne" 4