928. štev.
V Ljubljani, petek dne 17. julija 1914.
g— nnrnrr ate
Posamezna šeevšEKa „£Sneva“ sta^e @ ven.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ol) nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravniitvu.
Last in tisk „Učiteljske Tiskarne".
Telefon Številka 118.
Neodvisen politlfen dnevnik.
Leto HI.
■Mg—jB a
Posamezna StevitBca „Dn©va“ slane 6 vin.
Urednico in ypravniSlvo: Ljubljana, MMta ulita llev. I.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se pta&as petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta >0 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo> vor je priložiti znamko.
«*. Odgovorni urednik Radivoj Korene, a Telefon Številka 118.
li (An
(Pismo o nemških nasiljih.)
Opravičene slovenske zahteve spravijo nemške nacionalce čisto iz uma. Slovenci smo se že dolgo časa borili, da bi dobili vozne listke na celovškem kolodvoru v slovenskem leziku. Dobivali so Jih sicer že nekateri, ki jih je blagajničarka poznala, da se ne dajo kar tako ugnati, drugi omahljivejši so zahtevali prvič brez uspeha, in so drugič blagajničarki na ljubo nemško naročili; tretji si pa niso upali pred blagajno slovensko niti izpregovoriti.
Ko se je končno železniško ministrstvo prepričalo, da se Slovencem gode krivice, je izdalo proti škandaloznim razmeram ukaz, da se mora dati vozne listke tudi, ako potnik slovensko zahteva, kar je popolnoma prav in samo po sebi razumljivo.
Nemce, ki grade vsenemški most do Trsta, je to silno razjezilo. Mesto, da bi jim vlada pomagala ustvarjati veliko Nemčijo, pa prejmejo tak ukaz! Smatrali so te odredbe za silno nevarnost. Zato so sklicali dne 13. t. m. protestno zborovanje. Zborovali so v dvorani »Hotela Sandvvirt.« Glavna točka na sporedu je bil protest proti tej odredbi c. kr. železniškega ministrstva. Upili so na shodu o »zatiranem« nemštvu o kranjski nevarnosti* ter so se rotili, da naj se ne izdajajo vozni listki :ia slovensko zahtevo ter da naj ostane pri starem.
Po zborovanju se je kakih 250 do 300 zborovalcev podalo skupaj na Benediktinski trg ter so pred hišo, kjer ima odvetnik dr. Brejc svoje stanovanje in odvetniško pisarno, začeli kričati »Abzug, Abzug, lump, idiot, fuj! in enake psovke, ki so prave cvetke nemške kulture. Zadovoljila se pa ni ta nemška fakinaža samo s kričanjem, ampak je morala sneti raz zidu tudi napis. Po tem junaškem činu so se poslovili s «Heil« klici ter odšli k »Kreditni banki«.
Med potoma seveda niso molčali, ampak so kričali in razgrajali, akoravno je bila ura že enajst ponoči in so že ljudje spali, seveda jim policija ni ničesar žalega storila.
Ko so dospeli do »Kreditne banke«, so začeli ponovno psovati in kričati, toda šipam in napisom so prizanesli, ker je vse to zavarovano pri nemški zavarovalnici, ter bi tako morali Nemci sami plačati, kar bi napravili škode.
Od tu so šli kričaje mimo deželne vlade na kolodvor. Tu so zopet demonstrrali in se lotili nekega slovenskega dijaka, ki je vse to početje opazoval. Spoznali so ga njegovi so-Solci ter so ga hoteli meni nič tebi nič aretirati. Policaj bi bil to gotovo
storil, ko bi jo ne bil Slovenec pravočasno popihal.
Demonstrantom, ki so bili nahujskani še od Volkstaga, je bilo to še premalo; zato so odšli nazaj proti hotelu Trabesinger. Med potom so en čas peli »Die Wacht am Rhein«, potem pa so začeli žvižgati. Ko so dospeli tja, so kričal »Nieder mit Slowenen!« in še vse mogoče psovke. Sneli so slovenski napis Sl. k. s. z. (Josef Wanjerl) na trgovini s papirjem. Nadalje so pobili z metanjem kamenja še nekaj šip.
Take odgovore nam dajejo Nemci na naše zahteve! Mesto pravic nam razbijajo okna. In »Freie Stimmen« napovedujejo nove demonstracije, češ, da Je to bilo še premalo!
Kaj bi storili Nemci, ako bi se v Ljubljani kaj takega zgodilo? Po celi Avstriji in Nemčiji bi govorili o mučenem nemštvu!...
Nas vse to ne straši! Zahtevajmo vedno Hstke izključno v slovenščini!
Da se morajo izdajati vozni listki v slovenskem jeziku, nam kaže sledeči slučaj; Nekoč pride oče iz Gorenjskega obiskat svojega sna vojaka. Ko bi se rad vrnil domov, pa ni vedel, kako se imenuje po nemško postaja, do katere bi se bil rad pripeljal. Rekel je slovensko, ker ni znal nemško. Blagajničarka ga je razumela, pa mu ni hotela ustreči. Po postreščekovem posredovanju, ki Je slučajno vedel za postajo, je šele dobil listek.
V praznikih se pelje na Kranjsko, Sp. Štajersko in na Primorsko do 3000 potnikov iz Celovca; med njimi najmanj 2500 Slovencev. Vsi ti potniki Slovenci In še drugi, ki hodijo službenim potom, morajo v Celovcu nemško govoriti.
Teh škandaloznih razmer mora biti konec. Nemška nasilstva so dosegla vrhunec podivjanosti in če Je v pregovoru; «Svaka sila do vremena« kaj resnice, onda se mora kmalu nam položaj zboljšati!
Mi hočenio, da se v Avstriji avstrijski zakon spoštuje. Zakon o rav-nopravnosti zahteva, da tudi mi Slovenci dobimo pravic, katere naj po avstrijskih zakonih vživa vsak človek v Avstriji!
til
-
v skladiščih samo iz narodne mrž-nje proti domačinom Slovencem odklanjajo slovenske prosilce, češ da ni prostora, takoj na to pa najdejo prostor za tujca ter se prav nič ne sramujejo naglašati, da je v Mariboru pri železnici prostor samo za Nemce.
Protestirajo nadalje proti ved-nemu izrivanju slovenskih železničarjev v službi in izven službe s strani njihovih, od drugih naščuvanih tovaršev, ker slovenski železničarji ne dajejo za to najmanjšega povoda.
Zahtevamo, da se nas pusti pri miru in se z nami ne postopa pristransko, ker imamo . zavest, da opravljamo svojo službo ravno tako dobro — ako ne boljše — ko naši tovariši druge narodnosti.
Kar najodločneje obsojamo tudi vsako gonjo proti naši organizaciji s strani drugih organizacij, ker imamo zavest, da ravno tako vestno izpolnjujemo svoje organizacijske dolžnosti kakor drugi in organiziramo samo Slovence, ki bi sicer po večini sploh ne bil organizirani. Bili smo in smo še vedno pripravljeni v stanovskih vprašanjih postopati solidarno z vsakim poštenim tovarišem brez razlike, zato tem manij umevamo take napade na nas, ker se je nas do sedaj konsekventuo povsod preziralo. Povdarjamo pa, da je neumestno In vsega obsojanja vredno, ako se korporacije, kakor zaupniki, delavski odbori itd. v stanovskih zadevah postavljajo na strankarsko stališče in odklanjajo zastopstvo stanovskih interesov naših članov, ker je namen teh korporacij vendar zastopati celokupno železničarstvo ne pa posamezne organizacije. Zato tudi odločno zahtevamo proporcionalni statut za volitve v vse korporacije, ki Je edino v stanu odpraviti te nezdrave razmere.
Centralo pozivamo, da potom »Lige« sporoči te naše pritožbe na merodajna mesta in zahteva, da se vsi načelniki posameznih oddelkov poduče, da se imajo kot zastopniki trgovskega podjetja ozirati najprej na domačine, ki imajo vso pravico kot državljani zahtevati, da najdejo kruha na domačih tleh ter se Slovenci ne odrivajo od zaslužka samo za to, ker imajo le to napako, da so Slovenci. Zlasti naj se naglaša, da je nehumano, ako se odrivajo še celo otroci najrevnejših železničarskih slojev.
Ta resolucija naj se s primerno utemeljitvijo predloži kongresu Lige v Krakovu.
Na javnem shodu dne 11. julija v Mariboru zbrani slovenski železničarji najodločneje protestirajo proti odrivanju Slovencev pri oddaji služb na železnici na Sp. Štajerskem.
Konstatirajo, da merodajni faktorji v tukajšnji delavnici-kurilnici in
zenip.
TRBOVLJE.
V nedeljo, 19. t. m., vozita dva avtoomnibusa od kolodvora do veseličnega prostora. Vsakemu zuna-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Visoka pesem ljubezni.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
. Blesk se je vračal v njene oči, lici sta zardevali kakor nekdaj; ni-ko j ]e ni videla Lujza tako lepe, nikoli tako vesele. Smeh njene blaznosti m zvenel rezko in nervozno, bil Je krotak in poln nedolžne sreče.
Postala je bila zopet Ivana Mar-žansiška, cvetna vila nekdanjih dni . . .
Tisti dan se Je seznanil maršal dodobra s starim Pardajanom. Iskreno in krepko sta si stisnila roke; misel na Lujzino ugrabljenje Je izginila iz njunih src kakor pega, ki jo izbriše odpuščanje.
Vitez je ostal, kakršen je bil včeraj: sam zase in malobe.seden, četudi Je bila dozdevno izginila vsa njegova žalost in pobitost.
Ko pa se je spustila noč, se je zgodijo na ulici nekaj važnega. Mar-lal Danvilski je prišel nadzorovat stražo, ki jo je bil postavil pred hišo. Spremljalo ga je štirinajst mož kraljevske garde, ki so zamenili telesne stražnike vojvode Ag^evinskega. Po-
veljeval jim je oficir kraljevske hiše, in kapitan, ki je bil sprejel poroštvo Ivane de Pjen, se je moral umakniti.
Dan vil Je ostal na ulici do zore; zjutraj se je začelo med vojaki gibanje, ki ni obetalo nič dobrega.
Dvajset jih je nabilo arkebuze In se pripravilo k streljanju.
Drugi so obesili težko bruno na oder, zgrajen iz lesenih tramov, in napravili tako nekakšnega oblegovalnega ovna.
Vse to Je pomenilo očividno, da hočejo vdreti vrata in vlomiti v hišo.
»Potemtakem smatrajo jamstvo Ivane de Pjen za neveljavno?«
To vprašanje si Je zastavil stari PardaJan, ko je vtaknil nos skozi strešno lino in videl neprijateljske priprave. Takoj je poklical maršala in viteza, ki sta prišla ogledat položaj. Stari klativitez je bil ves vesel; oči so se mu Iskrile.
_ »Ako nas napadajo«, je dejal, »nimava več povoda, držati dano besedo. Bila sva tu Jetnika na poroštvo gospe de Pjen, napad pa naju odveze obljube m nama vrne pravico do bega. Izhod je najden —- kar spravimo se!«
»To je tudi moje mnenje,« je rekel maršal. »Kdor sam ne drži besede, jo vrne drugemu!«
»Naskočijo nas; o tem bi bilo škoda dvomiti. Kaj misliš ti, vitez?«
»Mislim, da mora oditi gospod matšal z damama takoj, midva pa
morava ostati in se jim postaviti v bran.«
»Aha! To mi je novo!« je zagodrnjal stari PardaJan, dasi je vedel dobro, kaj se godi v sinovem srcu.
Poklical ga je proč:
»Ti hočeš poginiti, kaj ne da?«
»Da, oče.«
»Poginiva torej skupaj. Ampak nekaj bi ti menda smel reči tvoj stari oče, preden nama udari zadnja ura?«
»Gotovo, gospod . . .«
»No, vidiš: nič se ne branim umreti, ako nočeš ti živeti brez svoje Lujzke, ki naj Jo vzame vrag. Toda dobro bi se bilo prej prepričati, ali res ne more postati tvoja!«
»Kaj hočete reči?« je vzkliknil vitez in prebledel od nade.
»Samo to: ali si vprašal maršala za roko njegove hčerke?«
»Mar sem nor! Zasmilil bi se mu ob sami misli, da mi roji po glavi kaj takšnega!«
»Morda! Torej ga nisi vprašal?«
»Saj yeste, da ne!«
»Potem moraš vsekakor storiti ta korak!«
»Nikdar! Nikoli! . . . Kolika sramota, če bi me zavrnil! . . .«
»No, dobro; potem hočem govoriti jaz namesto tebe!«
»Vi, gospod!«
»Jaz! Ali nimam te pravice, pri Pilatu? Pravim ti, da jo zasnubim zate! Zgoditi se mora eno ali drugo: ali jo dobiš . . .«
Vitez je srdito zfhajal z glavo.
njemu obiskovalcu naše C. M. prireditve se nudi prilika, da se lahko pelje z našim moderno opremljenim avtoomnibusom. Zabave bode na veseličnem prostoru (Pustovem travniku), kateri je komaj pol ure — peš hoda oddaljen od kolodvora — dovolj. Preskrbljeno je za lačne, žejne, plesaželjne, zaljubljene, bolne na srcu in drugod. S cenami* se ne bode pretiravalo. Jezdeci bodo imeli priliko pokazati svojo spretnost v jahanju. Posrečilo se nam je namreč dobiti čistokrvnega siciljanskega vranca. Pridite in presenečeni bodete!
OD GRADNJE RADOVLJIŠKEGA KOLODVORA.
Sam minister je pisal, da bo konec junija tekočega leta stal novi kolodvor in da bo izročen prometu. In minister gotovo vedno prav zapiše. Saj Je tudi gospod kanonik tako povedal, ki tudi na to drži, da beseda in obljuba ni neprava. Danes pa smo v juliju in mesto gleda šele razdrtije. Vsekakor pa mpščani vedo, da bo, ker vidijo. Kdaj —? Saj se ne mudi. Drugo leto je zopet lepi mesec junij, bo pa mogoče kanonikova beseda, do takrat prav prišla. — Toda za žele-zobetonski most, ki je projektiran, hodi obljuba kaj nerodno. Že tri mesece je, odkar so podrli stari most in tako pretrgali zvezo z desnim bregom Save. Ostala je samo pot preko provizornega postajališča in ta pot je tako strma, da živina jedva zmaga prazen voz. Znano Je, da Je po tej cesti precejšen promet. Saj večina lesa pride iz Jelovce preko Save v mesto. Kaka zamuda časa in koliko večja voznina je v tem slučaju, ko živina pelje jedva polovico, kar se je preje po cesti lahko speljalo. Pra-šajte ljudi, kako nevoljni so zaradi te nemarnosti, da se že zdavnaj ni pričelo z zgradbo mostu, ki je tako potreben. Tukaj naj se zganejo dobri ljudski zastopniki, ki imajo povsod blagor (čigav?) na jeziku, da se odpomore tem škandaloznim razmeram.
Gradnja mostu še ni niti oddana, kakor čujemo. Pozivljemo zatorej merodajne oblasti, da store svojo dolžnost. Kaj takega se more goditi samo v deželi nekronanega kneza in špecielno v Radovljici, kjer se dela mnogo načrtov z neprimerno pridnostjo, kjer se pa pri gradnji kima, kakor kima vse mesto. Lahko noč, gospoda!
IZ JESENIC.
Slovensko kolesarsko društvo na Jesenicah Je doživelo v kratki dobi obstoja že drugi napad. Dočim pridobiva šport vedno večjo veljavo in se imena Slovencev pri raznih tekmah vedno bolj slave, predrzne se obče znani jeseniški intrigant, ki vidi komaj čez jeseniške planke, trditi, da je športno društvo na Je$e-
Nemški most do AdriJe.
/
Kako si predstavljajo Nemci svojo zmago nad Slovancl«
nicah nepotrebno. V svojem listu »Sava«, klobasari v dolgem članku in iz vsega se spozna le njegova brez mejna omejenost. Čudna figural Poglejmo si tega moža natančneje. Silno se huduje, ker ima naše kolesarsko društvo v pravilih, da sme prirejati gledališke predstave, češ, saj imamo že itak dobro gledališko društvo. Res, imamo je In kolesarsko društvo se s takimi priredbami ne bo pečalo doma, pač pa bo le v izrednih slučajih dalo firmo povodom kakega večjega izleta. Ml bi »Jese* ničanu« ne zamerili, da nastopa za koristi »Gledališkega društva«, ko bi ne vedeli, da je najstrupenejši sovražnik tega društva. On hoče, naj bo »Gledališko društvo« spojeno s Sokolom, kar ima končno tudi prav. Mimogrede bodi povedano, da v »Gledališkem društvu« ni vse v redu. Zakaj so opustili sodelovanje ga. Pepca Ravnik, ga. Oswaldova, g. Watzakova, g. Slavec itd. V odboru je neka oseba, ki je zaupnik vseh strank. Naš »Jeseničar« je spletkaril zoper to osebo in zahteval nje odstranitev pri občnem zboru, pa je deloval na vse kriplje za zopetno izvolitev te osebe. Kot Sokol Je deloval na to, da se Sokolom prepove sodelovati pri »Gledališkem društvu«, celo z izključenjem Je grozil, no, sedaj pa hvali društvo, ki bi Je najraje čez noč zatrl. Logika in doslednost! Povodom desetletnice tukajšnjega Sokola je pisal, da se bo zapisalo ime Humer z zlatimi črkamf v zgodovini jeseniškega delovanja za slovenski narod, a v resnici je pa toliko časa intrigiral zoper Humra, da se ja
»Ali jo dobiš iti izkažeš Monmo-ransiškim čast, da stopiš v njihovo rodbino. Tristo hudičev! Tvoj meč ni vreden manj od njiliovega in tvoje ime je neomadeževano . . , Ali pa: odklonijo te; potem imava še vedno čas, da si namaževa škornje za veliko pot, s katere ni povratka. Premisli si torej in živi, dokler mi Luj-zin oče ne odgovori z jasnim in ne-dvojbenim: ne!«
»Pa bodi tako, oče!« je rekel vitez, videč v tem zgolj sredstvo, umreti samemu in ne potegniti očeta s seboj vred v pogubo.
»Svetlost,« je rekel stari Parda-jan, ko sta se vrnila k maršalom, »imela sva s sinom vojni svet in sva sklenila tako, da odidete vi trije nemudoma, midva pa ostaneva tukaj, dokler ne začno z napadom. Nato odrineva tudi midva.«
»Brez vaju dveh ne pojdem nikamor,« je odgovoril maršal s trdnim glasom. »Premislite pa tudi, gospod vitez, da izpostavite dve nedolžni bitji strašni smrti, ako ne pobegnete z nami vred, kakor hitro pride do naskoka.«
Vitez se Je zdrznil.
»Če Je tako, potem pojdeva z vatni,« je dejal.
»Treba nam je torej samo počakati,« je menil oče PardaJan.
No, čakanje ni trajalo dolgo. Stari klativitez, ki Je ostal na straži pri podstrešni linici, je zagledal proti peti uri zjutraj jezdeca, ki ** Je pri-
bližal častniku in mu pomignil. Dasi Je bilo toplo, je bil zavit neznanec V plašč, ki ga ie zakrival popolnoma, tako, da ga PardaJan ni mogel poznati.
Na znamenje tega jezdeca Je u-kazal oficir svojemu moštvu, naj pripravi orožie.
Tisti hip so se začela odpirati sosednja okna; pokazala se Je množica radovednih glav.
Oficir je stopil bliže v spremstvu črnooblečetiega uradnika, ki Je izvle* kel papir, razvil ga ter prečital glasno in razločno:
»V imenu kralja se proglaSata za izdainika in upornika gospoda Par* dajana, oče in sin, ki sta se zatekla V to hišo pod jamstvom žlahtne gospe de Pjen; takisto se proglaša poroštvo za neveljavno, ker omenjena gospa ni vedela, kakšne zločine sta bila izvršila že prej omenjena gospo,* da Pardajaiia.
»tema gospodoma nalagamo nujno, da se predasta na milost in nemilost, da ju odvedejo v Tanple, kjef bosta sojena zaradi veleizdaje, žalitve veličanstva, hudobnega požiga in oboroženega upora.
»Oficirjem kraljevske straže u? kazujemo, da se polaste osebe obeh upornikov ter privedejo omenleni osebi zvezani na rokah in nogah tja, kamor zapovemo mi. Julij nenrill Persgren, prokurator šatlčskl, to je za zdaj: . v kraljevsko. JeSo Vi Taanla. '
zdelo temu to početje preostudno in }e raje kot starosta Sokolov ravno ob desetletnici obstanka odstopil.
Iz vsega se uvidi, da je »Jeseničan« eden največjih škodljivcev jeseniškega delovanja za narod in mi le priporočamo raznim društvom, da se tega intriganta otresejo. Pred očmi imejmo višje cilje in pojdimo preko hudobnosti škodoželjnih oseb.
—c.
ČAROVNIŠTVO V SOLKANU.
Naša občina po veliki večini napredna ima to veliko napako, da vlada starešinstvo, katero se pusti voditi od dveh oseb. Bogataš Lah ima veliko vpliva, kar on reče, to mora veljati, in radi njega nima občina potrebne razsvetljave. Drugi gospod, ki vpliva na naše starešinstvo, je pa g. župnik, kar ta reče, se že navadno zgodi; on je predlagal, da za novi vodovod morajo dobiti še nov studenec (akoravno je že zadosti studencev, ki izvirajo izpod hriba Sv. Gabrijela, samo, da se morajo potrebno Izkoristiti). In g. župnik je povabil nekega čarovnika, kateri je čaral in Iskal vodo; dve slamici je držal v roki in kazal, kje je voda in kje morajo kopati, da pridejo do vode. čudno res, da iščejo vodo staranjem, ko jo že imamo dovolj, samo studence je treba zbrati in napraviti velik rezervar (zbiralnik). Vode za vodovod bi torej bilo dovolj in bi ne bilo treba čarati.
Naš g. župnik je tudi proti novemu pokopališču. Boji se, da bi mu bilo predaleč blagoslavljati mrliče. Zato pa z vso vnemo dela na to, da se razširi staro in pri tem napravi
Eepotrebne stroške 50.000 K. Ako že oče imeti staro razširjeno pokopališče, naj ga razširi vsaj brez stroškov ali pa naj povabi zopet kakega čarovnika, kakor za vodo; ali pa naj razširi na način, kakor so Šrebeljanci cerkev širili, vsaj je g. župnik iz še-brelj doma.
Velik nasprotnik je g. župnik tudi »Dnevu«. Trgovcu, kateri »Dan« razprodaja, je žugal z bojkotom. Brivcu je zaradi »Dneva« odpovedal in si najel drugega brivca Laha iz \ Gorice, taka je tudi narodna zavest Eupnikova.	Solkanci.
Štajersko.
Nemška ščuvarija. Kdor čita Zadnje dni nemške graške dnevnike in druge nemške liste, se ne more prečuditi brezvestnemu ščuvanju teh listov. Tako, kot sedaj divjajo proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Še menda nti ob času balkanske krize niso divjali. »Tagespost« je bila vsaj doslej tu in tam nekoliko zmerna. Kdor je pa bral torkov večerni list »Tagesposte«, je moral nekako dobiti vtis, ne kot bi bili na predvečeru vojne s Srbijo, marveč že sredi groma topov! Seveda za »Tagespošto« ne sme zaostajti graški »Šuftenblat« in nemški leibjournal ljubljanskih klerikalcev'nemško klerikalni! »Grazer Volksblatt.« Svetujemo štajerskim Slovencem, naročnikom, da ven poženejo te nemške graške revolverje povsod, kjer so v privatni naročbi!
Obravnava Kežmana vMarlboru je v dvojnem pokazala svoje zanimivosti: Prvič, da je bilo vse, kar so nemški revolverji pisali in fantazirali o »veleizdaji« docela izmišljeno in zlagano, in drugič, koliko veliajo pfri nas uniformirane priče... In še eno je zanimivo, kar je prav posebnega naglašanja vredno; Sandukčič in Kežman sta stanovala v dveh nasprotno si stoječih hišah, v III. nadstropju, med katerimi je nova lepa cesta in govorila sta — tako pravi Sandukčič — čisto hrvaščino. Obtožnica pa poudarja, da je bila vsled njunega hrvaškega pogovora dana nevarnost, da ta pogovor slišijo še drugi ljudje, na oknih in na cesti. Pomislimo sedaj! Niti slovenski se noče v Mariboru razumeti — pa bi se hrvaško. Nič ne zagovarjamo Kežmana. Sodišče ga je spoznalo krivim in ga obsodilo; imelo je torej vzrok k obsodbi. A obtožnica bi bila lahko drugače sestavljena, vsaj glede navedenega mesta.
»Marbztg.« svoje blamaže glede Kežmana ne more preboleti. Tako rada bi bila imela »veleizdajalca.« Zato pa še po nesrečni 171etni žrtvi svojih prenapetih mladeniških nazorov, pljuje in razliva svoj renegatski žolč. Mariborski nemški nacionalci |n vsenemci so na kulturni nivo svojega lista res lahko ponosni. V duševni plitvosti jim posnemanja vredno prednjači!...
+ Učitelj Ernest Horvat. V torek zjutraj ob polu 6. uri je po dveletni, mučni bolezni in težkem trpljenju umrl v Krčevini pri Mariboru učitelj Ernest Horvat. Nedolgo po maturi Se je opazilo pri njem kali — sušice, te najhujše morilke naše učeče se mladine. Nekoliko mu je odleglo, a zopet ga je prijelo. Med tem je umrl pjegov brat — pred enim letom — Učitelj Fran Horvat. E. Horvat je šel jr Meran in ko se je vrnil, smo mi-ftili. da je rešen* Riilel se ga le kar
čez noč slepič. Bil je opetovano ope-*"-riran, kajti dobH je še k vsemu — trebušno fistulo. Močne markoze so mu pljuča zopet pokvarile. K temu se je najbrže prehladil. Od jeseni naprej je polegal; ni si več opomogel in konečno se je siromaka usmilila bela žena... Fran in Ernest Horvat — dva mlada, vesela fanta, izborna prijatelja in blaga tovariša, resna v resni, vesela v veseli družbi. Kdo ju ni poznal?! Pevca v pravem pomenu besede in danes?! Obema so že zapeli drugi —. zadnji prijateljski pozdrav. Bilo jima sladko počivanje! Njegovi materi, sestri in bratu naše odkritosrčno sožalje!
Neurje v Gradcu. V prvih popoldanskih urah so imeli v Gradcu zopet veliko neurje po severovzhodnem delu mesta. Padala Je na gosto debela toča okoli 8 minut. Za tem se je še vlila ploha. Škode je mnogo. Tudi nevarnost zopetne poplave je bila. Najbolj prizadeta je okolica. V Stiftingski dolini, Ragnitzu in po Ru-ckerlbergu so pomandrane vse njive, vsa polja In sadonosniki. čudno je, da je ves čas med neurjem sijalo motno skozi oblake solnce. Divjanje elementov bo res skoro med pripro-stim ljudstvom obudilo mnenje, da se Švabom maščuje usoda.
Varujte se špijonov! Število plačanih in neplačanih špijonov po Sp. Štajerskem se neverjetno množi. Kogar ne poznate in bi hotel z vami govoriti o Jugoslovanstvu — tega pošteno nabunkajte, ali pa ga pustite aretirati! Obrnimo proti nam štrlečo ost!
Celje. (Mlad svinjar prijet.) Te dni so zaprli 161etnega M. Korenta. Klatil se je že dolgo po okolici in zlorabljal učenke. Grozil Jim Je, da Jih bo ubil. če ga naznanijo, vsled česar je ostalo njegovo divjanje neodkrito. Korent je Svab iz Zg. Štajerja. Take svinje pridejo od tam — k nam! ...
Vojnik. (Prijeta požigalca.) Dne 24. m. m. je pogorel posestnik Ko-stomaj. Skraja je vse kazalo na nesrečo. Sedaj pa se je pokazalo, da je zažgal sam KostomaJ v družbi svojega hlapca, kateremu je dal .50 K. Kostomaj je bil zadolžen in hotel dobiti 3000 K zavarovalnine.
Radgona. Neznanci so vlomili pri šivilji Padaričevi in mnogo odnesli. Narednik Weber iz Gradca je baje s svojim psom »Irma« enega tatov izsledil.
Maribor. Kmetu Domanjkotu so se konji splašili. Domanjko je prišel pod kopita in bil težko ranjen.
Maribor. Posestnika Marinšek sta prodala svojo posest zakonskima Zarman. Ta sta aro plačala z dvema menjicama po 278 in 412 K, 7310 K pa ostala na dolgu. Marinšek je ukradel menico svoje žen«, jo ponaredil, original prodal nekemu Rokavcu, falzifikat pa svoji ženi podtaknil. Zarman Je falzifikat plačal, Rokavec pa je na original zahteval plačila. Marinška so zaprli.
Sokol v Šoštanju se za javni nastop in veliko ljudsko veselico dne 26. julija 1914. zelo vestno pripravlja. O delu naj priča obisk telovadnih ur: majnika je telovadilo v 37 urah 551, junija v 43 urah skupaj 479 telovadk, telovadcev, moškega in ženskega naraščaja. Priprave na veseličnem prostoru so v polnem teku. Prijatelji, nagradite ogrevajoči in oživljajoči idealizem mladih src v narodno tako ogroženem kraju s tem, da pohitite 26. julija vsi v Šoštanj.
Trboveljska podružnica S. P. D. priredi v sredo 22. t. m. izlet na Kum. Odhod iz Trbovelj - kolodvora ob 4 uri popoldan. Na Kumu bodejo izletniki pri solnčnetn zahodu in izhodu. Povratek v četrtek zjutraj ob 6. uri. Turisti dobrodošli!
Trbovlje. V noči od nedelje na pondeljek je bil na progi med Hrastnikom in Trbovljami povožen nek rudar iz Trbovelj. Vračal se je po~ noči baje nekoliko vinjen domov in zašel na progo. Neprevidnost je že marsikomu pretrgala nit življenja.
Trbovlje. Tu je več oseb v preiskavi zaradi »veleizdaje«. Podrobnosti sledijo. Pozor!
Goriško.
Orožna nesreča. V sredo dopoldne se je zgodila na tiru iz Červinja-na v Gradež grozna nesreča, katere žrtvi sta dve osebi in dva vola. Naš poročevalec se Je slučajno peljal z istim vlakom, ki je povozil očeta in sina Bertogna iz Terza (v Furlaniji). Oba sta se namreč peljala z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola, na polje. Stari Bertogna je bil skoraj gluh in slep in tako ni pravočasno ne slišal in ne opazil prihajajočega vlaka. Mali 71etni sinček Je dobil Isti dan ravno šolsko spričevalo, katerega Je nesel pokazati svojemu očetu. Nesreča pa Je hotela, da je malček na isti dan končal tudi šolo življenja. Vsled nesreče so imeli vsi vlaki skoraj eno uro zamude. Na ljudstvo Je napravila grozna nesreča jako žalosten vtis. Vlak Je po-VDzil (VWn jn sjna in uidi oba
NdfcV«! voznik te tsriff simas;
M Je izginil z 80 K, kfcfere M rodrd
Izročiti svojemu gospodarju.
T&torl na dela. V torek ponoči so hoteli uzmavičl krasti v trgovini urarja Grega na Konra v Gorici. Nočni stražnik Jih je še pravočasno zasačil in streljal, nakar je prihitel tudi neki državni policist, ki je vjel Karla Kolose iz Krinina. Ostalini so na sled ti.
Ker ima prehudega psa, je bila obsojena Magdalena Paher na 20 K globe.
S kolesom je podri Štefan štu-lar neko žensko, aa kar bo moral plačati 2 kroni kazni.
Ker je beračil, ostane zaprt neki Ivan Klister iz Nemčije 6 dni.
Z vejo je udaril v Podgori nekega delavca Josip Marinčič iz Biljane, za kar bo sedel 15 dnij.
Finančni pečat je poškodoval Josip Šinigoj, za kar se bo moral postavno kesati.
Radi goljufije je bila aretirana Terezija Klein iz Ljubljane.
Ker je prehitro vozil preko Solkana in poškodoval neko žensko, je bil kaznovan A. Buffollni iz St. Petra na 5 K kazni.
Drag sunek. Peter Strosar je sunil nekega Kocijančiča, za kar je moral plačati 10 K globe.
Dnevno.
Zakaj tako tajinstveno. Narodom v Avstriji ni usojeno mirno živeti; komaj mine ena nevarnost, že se začne druga. Jadramo od Prohazko-vine do Prohazkovine. Uteha v teh dneh so bile le cesarjeve besede, ki so zvenele za mir. Tiszin govor je zopet vzbudil dvom. Oovoril Je, da se bo od Srbije zahtevalo le to, kar se po mednarodnem pravu od nje lahko zahteva. Zakaj pa je grof Tisza v istem času govoril o vojni? Kajti: Če se bo od Srbije zahtevalo le to, kar se po mednarodnem pravu od nje lahko zahteva, namreč kaznovanje vseh, katerih udeležba pri sarajevskem atentatu se dokaže, tedaj bo Srbija to tudi storila, o tem ni nobenega dvoma. In če Srbija svojo v mednarodnem pravu utemeljeno dolžnost izvrši, zakaj govori Tisza o vojni, kot zadnjem sredstvu, ki ga država ne sme dati iz rok? AH se mar misli od Srbije več zahtevati, kot kar se po mednarodnem pravu od nje zahtevati sme? Ali se mar misli ugoditi raznim činiteljetn, ki stoje za »Reichspost«. »Reichspost« namreč piše, da Srblli ni zaupati in da je treba, da Avstrija potom svojih delegatov nadzira, kako bo Srbija vršila svojo nalogo in dolžnost. Tega seveda bi Srbija kot neodvisna država ne mogla storiti in kakor piše »Corriere della Sera«, bi bile proti takšni zahtevi od strani Avstro-Ogrske tudi vse druge evropejske velesile. V tem slučaju bi ne imeli le avstrijsko-srbsko vojno, temveč evropejsko vojno. Tiszin govor ne obeta ničesar dobrega in najbrže stojimo pred težkimi dogodki, katere bi pa menda na Dunaju radi zakrili in zato hodijo najvišji vojaški dostojanstveniki na počitnice.
Kako lažejo. Laži madžarskih listov so že smešne. Pred par dnevi so raznesli indijanarske vesti o demonstracijah in pokolju v Belgradu, o bonibnem atentatu na avstro-ogrsko poslaništvo v Belgradu in podobnih rečeh. In kaj mislite, odkod so Madžari zajemali te »informacije« ? Prosili so za pogovor gospoda sina avstro-ogrskega poslanika v Belgradu, barona Giesla. Ta jim je naslikal položaj kot brezupen. In na podlagi tega pogovora je cela avstrijska žurnalistika zatrobila alarm. Vse je mislilo, da vojna izbruhne ... In kdo je sin barona Giesla? Mlad, zabaven deček, ki pa še — platno prodaja. Ta je bil vir žurnalistične modrosti. To se pravi: ni bil, žurnalisti so si pogovor s sinom barona Giesla izmislili in se blamirali, kot še vselej.
Nič ne mislijo v uredništvih nekaterih avstrijskih listov in samo zato je moglo priti do onega, kar se je te dni dogajalo. Iz Belgrada so prinašali ti listi taka tatarska poročila, da se je splošno mislilo, da mislijo Srbi poklati vse tamošnje Nemce in Madžare, po vrhu pa še pognati v zrak avstro-ogrsko poslaništvo. To bi seveda skoraj gotovo imelo za posledico vojno in kdo se bo čudil, ako je na borzi zavladala prava panika, katere posledice niso ravno lahke. Pameten človek bi računal s tem in ne bi razširjal lažnjivih poročil, ki imajo lahko tako težke posledice. Dunajski listi in drugi brezvestneži seveda niso mislili na to, temveč so z brezprimemo brezvestnostjo razširjali najgorostasnejše vesti. Ko so pa videli posledice tega svojega divjanja so začeli dokazovati, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje, da se v Belgradu pravzaprav nič ni zgodilo, da tudi ni nobenega povoda, bati se. da bi se kaj »sodita, da*® bo
6alo IW. Vse to seveda še-Je potem, ko 60 one tatarske vesti brezvestnih hujskačev že povzročile naravnost ogromno škodo! Najgrše pri vsem tem je pa to, da se nahajajo med onimi, ki so to paniko in z njo združeno ogromno škodo povzročili, uradne osebe in institucije: belgraj-ski avstro-ogrski poslanik baron Giesl, zemunski policijski šef dr. Vukovi in — uradni korespondenčni biro. Prvi — baron Giesl — je poslal iz Belgrada v Zemun svojo rodbino in svetoval tudi beigrajskim Nemcem in Madžarom, da odidejo v Zemun, drugi je mistificiral dopisnike dunajskih in budimpeštanskih listov, katerim je slikal položaj v Belgradu kot skrajno kritičen, uradni korespondenčni urad je pa kriv posredno in neposredno, ker ne samo, da ni takoj povedal resnice o položaju v Bel-radu, temveč je ta položaj še prav rno slikal. In sedaj se merodajni dunajski krogi še čudijo, kako je mogla nastati na borzi panika! Vraga ne bo prišlo do panike, ko se pa uradno razširjajo take vesti, kj bi povsod izzvale paniko! Res, kdor se hoče naučiti, kako se ne dela po-litika- ta naj pride na EHinaJ, kjer so mojstri v slabi politiki.
Resnično. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« pravi, da tak mož, kot je baron Giesl, ne spada na poslaniško mesto v Belgradu. Škoda, ki jo je Povzročil s svojim vedenjem zadnje dni, je prevelika, da bi se mu moglo to mesto še nadalje zaupati. V Belgradu je vladal popoln mir. nihče niti demonstriral ni in sploh ni bilo niti najmanjšega znamenja za to, da bi se kaj pripravljalo in povrhu tega je temu čudnemu diplomata Izjavil srbski ministrski predsednik Pašič, da prevzame srbska viada vso garancijo, da se ne zgodi nič, niti avstro-ogrskemu poslaništvu, niti beigrajskim Nemcem in Madžarom. In vendar, navzlic vsemu temu, je bil baron Giesl tako nervozen, da je poslal v Zemun svojo rodbino in še Nemcem in Madžarom je svetoval, naj zapustilo Belgrad! Kaj bi šele bilo, ko bi se vršile v Belgradu take protiavstrijske demonstracije kot so se vršile povodom aneksije Bosne in Hercegovine? Takrat je zastopal v Belgradu Avstro-Ogrsko grof For-gach, ki ni bil nobena diplomatična kapaciteta, ampak od barona Giesla je bil vendar veliko, veliko boljši, vsaj tak strahopetec in tako nervozen ni bi!, da bi delal zmešnjave in po nepotrebnem povzročal med av-stro-ogrskiml državljani in na borzi paniko, ki bi imela tako težke posledice kot jih ima zadnja panika na dunajski borzi! Ta baron Giesl mora iti stran iz Belgrada, ker bo Avstrijo ruiniral. Skrajni čas Je že, da nastanejo redne in mirne razmere, da se more mirno razvijati trgovina in obrt. pa pride tak neroden diplomat in ovira vse to. V večni gospodarski krizi Avstrija ne more živeti, ker sicer pride do poloma — o tem naj začnejo že enkrat razmišljati merodajni krogi na Dunaju in naj odstranijo — tako ali tako — vse, kar stoji na potu mirnemu gospodarskemu razvoju.
Nekaj za »Slovenca«. Glasilo sarajevskega nadškofa Stadlerja, »Hr-vatski Dnevnik«, ki ga »Slovenec« tako rad omenja In se sklicuje nanj, piše tako strupeno proti Srbom, da je celo bosanska vlada primorana vsak dan ga konfiscirati. Naravnost na poboj in na popolno uničenje Srbov poziva to glasilo katoliškega nadškofa, tako, da je končno uradni list bosanske vlade smatral za potrebno, nastopiti proti temu — katoliškemu listu z naslednjim komunikejem: ».Spomni se Bosna!1 Pod tem naslovom je priobčil »Hrv. Dnevnik« članek, ki zveni kot bojni klic proti srbskemu življu. Reči se mora, da ta članek nasprotuje nedavni poslanici nadškofa Stadlerja, ki govori o ljubezni, odpuščanju, pomirjenju. In o čem govori zadnji manifest našega sivolasega cesarja in kralja njegovim narodom? O ljubezni, miru, slogi. Vsakdo ve, da je bila želja in cilj monarhije v Bosni od prvega začetka. da prinese Bosni in Hercegovini mir in da s pomočjo složnega dela vseh osreči prebivalstvo.« Tako mora bosanska vlada učiti katoliškega nadškofa pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Tudi »Slovenčevim« der-višem bi bila potrebna taka lekcija.
Koroška mesta po celovškem zgledu protestirajo proti Slovencem. Vsako nemško gnezdo kriči o »kranjski« nevarnosti. Tako drže skup koroški Nemci. Naša kranjska mesta pa bj se ne zganila, pa naj se nam gode še take krivice.
Na naslov ravnateljstva c. kr. drž. železnic Beljak. V nedeljo dne 12. t. m. je zaprosil neki slovenski turist na postaji Blače (t. j. tretja postaja od Jesenic proti Beljaku!) vozni listek za v Ljubljano v slovenskem jeziku, poslujoči uradnik Herzog pa ga je opetovano zavrnil: češ da ne razume, kaimmftnf »l.faihftanfi*!?.
ter je moral šele poteg stoječi Železniki služabnik poučiti svojega »šefa«, kaj da je »Ljubljana«. — D* ne bo s tako neslanimi nevednostmrf nadlegovanih še več slovenskih turistov in izletnikov, ki si pridejo ogledat naše Blače, naprošamo za enkral slavno ravnateljstvo, da toli neved* nem uradniku raztolmači vsaj nekaf imen naših največjih krajev, kajtf taki nevedni »Herzogi« nam predvsem na postajah po slovenskem ozemlju kaj malo iinponirajo.
Preiskava v Idriji. Tukaj so se izvršile pri večih dijakih stroge hišne preiskave. Policija je odnesla s seboj nekaj knjig »Matice Hrvatske«, nekaj sokolskih razglednic in še več drugih stvari, ki so se ji zdele sumljive. Zakaj je bila preiskava, to še ni znano, sicer bo pa bližnja bodočnost prinesla vse v pravi luči.
Matura na c. kr. drž. realki ▼ Idriji se je vršila 13. in 14. t. m. Komisiji je predsedoval g. dvorni svetnik Hubad. K izpitu se je prijavilo 16 kandidatov. Izmed teh so bili vsi sposobni, in sicer eden z odliko, šest soglasno in devet z večino glasov. Imena abiturijentov so naslednja: Anton Albert, Viktor Baudek, Ipa-cij Brenčič, Viktor Dežela, Vinko Heinrihar, Vojko Hribarnik, Ivan Hrovatin, Dominik Kacin, Mirko Lapajne, Fran Mačkovšek, Jelko Novak, Franc Pirc. Emil Ponikvar, Fran Sevnik, Vladimir Slavile in Franjo Uršič. — V sredo, t. j. 15. julija, je ravnatelj g. dr. Beuk razdeli? po slavnostnem govoru spričevala.
Člani slovenskega gledališča pri-rede dramatično-komičen večer danes v petek v Borovnici, v soboto v Idriji in v nedeljo v Logatcu. V Idriji in Logatcu nastopi tudi g. Bukšek, prejšnji član slov. gledališča, sedaj angažovan pri operi v Osjeku. V Idriji in Logatcu bo pel Vilharjeve skladbe, s katerimi je žel v Hrvat-ski velike uspehe.
Ustanovni občni zbor »Podružnice N. S. Z. v Kočevju«. V nedeljo dne 12. t. m. se je vršil v Kočevju prvi občni zbor podružnice N. S. Z. za Kočevje in okolico. Kot zastopnik vodstva N. S. Z. je bil navzoč zvezin predsednik tov. Juvan. Podružnica šteje 41 članov..V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Stermecky Fr., preds.; Koprivšek Fran, podpreds.; Knaus Aleks, Berlan Josip, Krajšek Jože, Prijatelj Ivan in Drobnič Janea odborniki; Gerželj Ivan, Knaus Ivan in Bobič Fran, namestniki. Pregledovalci računov: Novak, Benčina in Majdič. — Predsednik tov. Juvan je dal podružnici potrebna navodila ter jih v daljšem govoru vspodbujal k vztrajnemu delu za razširjenje N. S, Z. Ob splošnem navdušenju za novo podružnico je zaključil novoizvoljeni predsednik tov. Strmecky občni zbor. Slovenski delavci v nemškem Kočevju so lahko zadovoljni in ponosni na svoje uspehe. Le krepko naprej!
Inženir je postal gosp. Ivan Leben, dolgoletni član in predsednik »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi.« Dne 13. t. m. je z odliko napravil na češki tehniki v Pragi drugi državni izpit iz stavbnega inženirstva. Častitamo!
Razpis učiteljske službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje ? pričetkom šolskega leta 1914—1915 mesto provizorične učiteljice na svoji mešani šoli na Blanči v Gorici. Prednost imajo prosilke, ki imajo usposobljenost za poučevanje lašči-ne. S potrebnimi dokazili opremljeno prošnje se naj pošljejo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 29. julija t. 1.
Ogenj vsled strele. Dne 13. t. m. Je udarila strela v dvojnati kozolec posestnika Antona Gregoriča iz Hra-stnega v šentruperslci občini na Dolenjskem in je zažgala omenjeno poslopje. Ogenj je uničil kozolec z vso krmo vred, ki se je nahajala v njem. škoda znaša 3000 kron, zavarovalnina pa 1000 kron.
Požar. Pred nekaj dnevi okrog šeste ure popoludne je zažgal triletni posestnikov sin Gorše iz Dra-goška gospodarsko poslopje svojega očeta. Ogenj se je silno hitro razširil in je posopje vpepelil V plamenih sta zgorela tudi dva mlada vola in vsa letošnja krma. Škoda znaša kakih 5000 K. Gorše ni bH zavarovan.
Tudi tu je zažgal otrok. Pred kratkim se je igral štiriletni Albin Pleško iz Plešivice v ljubljanskj okolici z užigalicami in sicer pod kozolcem svojih staršev. Franceta m Mariji Pleško. Kmalu Je nastal ogenj in kozolec je pogorel do taL Škoda znaša 3600 kron, zavarovalnina pa 250 kron.
Obesil se je v bližini svoje hiše tovarniški delavec Jernej Kocjanec iz Koroške Bele na Gorenjskem. Slabe gospodarske razmere so bilo vzrok samomora. Deloma tndl šnops.
Smrtna nesreča. Dne 9. t. m. j* snleaal enajstletni kalttartov SBL M”
smm
UDAREC KLADVA družabna drama v treh dejanjih
B0F* v glavni ulogi Betty Nansen.
nez Ordovič iz Koritnic na češnjo, s katere je na padel na tla. Pri padcu se je tako poškodoval, da je drugi dan nato umrl.
Tatvina dveh koles. Iz hodnika nekega hotela v Mlinem je bila pred kratkim ukradenih dvoje koles. Prvo kolo je bilo žensko, znamke Kin-ta; imelo je črna ročaja in navzgor zavito balanso. Drugo kolo, znamke Austrija je imelo povprečno balanso in bela, že poškodovana ročaja. Na sumu tatvine sta dva potujoča fanta v starosti od 19. do 22. let. Oba sta srednje velikosti; na glavi sta imela plišast klobuk in oblečena sta bila v zeleno, že obnošeno obleko.
Vlom v cerkveno puščico. V noči na 13. t. m. je bilo vlomljeno v Udinah pri Šent Juriju v grosupeljski okolici v puščico neke kapelice. Fant je odnesel ves denar, ki je bil v puščici. — V isti noči je bilo ukradeno tamošnjima posestnikoma Jožetu Remicu in Janezu Šteblaju več moške in ženske obleke kakor tudi nekaj perila. Na sumu je neki okrog trideset let star cigan, v katerega družbi se je nahajala kakih petindvajset let stara ciganka, sedemleten deček in triletna deklica.
Iz vlaka vsled malomarnosti spremljevalcev skočil blazen človek. Očividec nam poroča; Bral sem V »Slovencu« od četrtka 16. 7. t. L notico pod naslovom: »Z vlaka ie skočil«, ki ne odgovarja resnici. Spremljala sta blaznega po gorenjski progi spremljevalca in sicer eden v uniformi dež. slug, z polno rjavo brado in drugi v civilni obleki drobnega obraza. Vozil sem se z njima slučajno dalj časa in videl kako sta malomarno pazila na blaznega. Med potjo sta igrala karte in blazneža samega sebi prepustila. To priliko vpo-rabil je nesrečnež ter med vožnjo med postajama Žirovnica in Lesce skočil skozi okno voza. Poškodoval se je na temenu. Neki slučajno navzoči zdravnik je reveža za silo obvezal, potem ko je peljal vlak nazaj na kraj nesreče. Sopotniki so se zgražali nad tako malomarnostjo spremljevalcev in je marsikatera pikra beseda padla na naslov deželne uprave. Gospodom okoli resnicoljubnega »Slovenca« toliko v pojasnilo, ako bi to ne zadostovalo pa pridem še.	Očividec.
Našel se je pes. Z dne 14. julija objavljeni izgubljeni pes, velik, belo-rumene barve, z dolgo dlako — brez Vsake znamke nahaja se v dobrih jokah pri Ivan Lovšinu, trgovcu in posestniku, Ribnica 36, Dolenjsko.
IZ
Ljubljana.
— Kako daleč smo že v naši beli Ljubljani. V nedeljo ima Sokol I. 'svojo veselico. Sokol pa ne sme iti
{>o mestu skupno v pohodu. Dovo-jeno je le posameznim društvom korporativno iti iz društvenih prostorov po najkrajši poti na veselični prostor. Se le pri Prešernu se smejo društva priklopiti. Na Glavnem trgu Zbiranje ni dovoljeno, mimo škofije Sokol sploh ne sme iti, mimo kazile še manj. Tako daleč smo torej. JKmalu niti na ulico ne bomo smeli — V naši beli Ljubljani.
— Moderna mesta skrbe za ko-petji, ki so cene in pristopne vsakomur, zlasti delavskim slojem, kar je iz zdravstvenega stališča neprecenljive vrednosti. In v Ljubljani. — Imamo sicer »Mestno kopel]« in privatno »Slonovo« ter za letni čas mestno »Kolezijo«, kake večje pa pri nas žalibog ni. Poleti je upoštevati najbolj »Kolezijo«. V »Koleziji« so Se pa letos pod novim najemnikom pwialne ,ccne neprimerno zvišale, i ° f "°,yirn najemnikom je stala 1-
v nnvi v- ka^in' 20 v, z rjuho , j. , ,*?alemnik je pa podražil kopel] v kabini na 42 v, z »fliko-bri-salko« stane pa 50 v, torej od 20 na 42, od 30 na 50 v. Ravno tako je J basinu. Kdo je temu Vzrok, ne vemo, ali mestna občina s pretirano najemnino, ali pa sedanji najemnik s svojim oderuštvom. Kot rečeno, Večja mesta izdajajo za zdravstvo Ogromne svote, tudi Ljubljana ni v tem oziru zadnja; med zdravstvene paprave pa spadajo v prvi vrsti ko-pelji. Pri Koleziji se je pa napravila napaka, ki jo je treba popraviti. Liudi, ki ljubijo zdravje in snago, je treba podpirati, ne pa poditi jih s pretiranimi cenami iz Kolezije. Občinske svet ljubljanski je svoječasno Upošteval naše razmere in nastavil poštene in solidne cene v »Mestni popelji«, kjer stane kopelj (tuš) z gorko vodo, z brisalko in z milom Vred 16 v, v Koleziji pa, kjer ni treba kurjave za gorko vodo, in kjer ni feoro nobene režije, pa stane kabin-
ska kopelj z umazano vodo brez mila 50 v. — Občinstvo, zlasti delavstvo, ki nima v sedanji draginji prav nič odveč, in mladina bo hvaležna, če se tudi pri Koleziji napravi remedu-ro. (Priobčujemo ta glas iz občinstva z željo, da se upošteva. Iz tega se pa tudi vidi, kako potrebna je v Ljubljani velika javna kopelj in bi bilo želeti, da se pospeši pri regulaciji z zgradbo velike javne ljudske kopelji na Ljubljanici.)
— Uradništvo mestnega magistrata je povodom poroke županove hčerke, gospodične Pipe Tavčarjeve, zbralo 65 K, kateri znesek je naklonilo dijaškemu podpornemu društvu »Domovina«.
— Sokolski zlet le dovoljen — v »Kino-Metropolu«. Tam se bo namreč jutri in v nedeljo videl sokolski zlet v Brnu. Ni dvoma, da si bomo ogledali vsaj ta zlet — če drugi nam ni dovoljen.
— Narodna Socijalna Zveza. V soboto dne 18. t. m. se vršita 2 ustanovna občna zbora podružnic N. S. Z. in sicer za Sp. Šiško ob 8. uri zvečer v »čitalnici* in za Vodmatskl In Št. Peterskl okraj ob 8. uri zvečer v gostilni g. Zupančiča na Ahac-ljevi cesti. Poživljamo člane, da se teh občnih zborov zanesljivo udeleže.
Seja upravnega odbora N. S. Z.
se vrši v petek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici N. S. Z. v Narodnem domu. Glavna točka je združitev N. S. Z. in N. D. O., zato prosimo vse člane upravnega odbora, da se seje točno im zanesljivo udeleže. — Vodstvo N. S. Z.
— Klasifikacijske nogometne tekme. Pri razporeditvi klasifikacijskih tekem, ki se vrše ob vsakem vremenu, so se v zadnjem trenotku z ozrom na občinstvo ukrenile male izpremembe. Jutri v soboto zvečer ob pol 7. se namreč vrši klasifikacijska tekma med dosedanjim zmagovalcem, namreč rezervo »Ilirije« in prvim moštvom »Ilirije« in v nedeljo med prvim moštvom »Iirije« in komb. »Olimpijo« in »Slovanom«. Rezerva »Ilirije« je pri zadnjih tekmah pokazala tako dobro formo, da opravičeno smemo pričakovati jutri prav zanimivega športa, zlasti še, ker značaj teh tekem zahteva največjo resnost in požrtvovalnost na obeh straneh. Sicer že vnaprej lahko trdimo, da bo zmagalo prvo moštvo, toda poučeni športni krogi trdijo, da ta zmaga ne bo lahka in da bo moralo prvo moštvo res nekaj pokazati, ako si bo hotelo priboriti prvenstvo. 2e to tekmo bo najbrže vodil kot sodnik g. J!rkovsky, ki je našemu občinstvu znan izza lanskega leta kot priljubljeni in simpatični trener praške »Slavije«.
— Sokol na Viču Je preložil svojo javno telovadbo in vrtno veselico od 19. julija t.l. na dne 26. julija 1914. Omenjeno se vrši na istem prostoru, kakor je bilo preje določeno, namreč na vrtu g. F. Balija na Glin-cah. Zatorej naj se pokaže vsak zavednega naprednjaka in Sokola, da t dan prihiti iz bližnjih in daljnih krajev na pomoč Sokolu. S tem pokažimo, da se naših nasprotnikov ne bojimo in gremo v boj za obstoj društva. Pokažimo, da smo vneti za sokolsko misel, ter se udeležimo tega javnega nastopa polnoštevilno. Posebno izlcažimo čast našim članicam, ko bodejo prvikrat javno nastopile.
— Za Sokolal. so današnjemu »Dnevu« priložena vabila in letaki za prireditev v nedeljo 19. t. m. ob Dunajski cesti nasproti kavarne »Evrope«.
Prepoden tat. Včeraj ob 6. zjutraj se je splazil neki tat v hišo na Sv. Petra cesti, kjer se nahaja »Gostilna pri fajmoštru«. Neka gospa v prvem nadstropju je šla k peku, medtem pa je prišel v njeno sobo neznan Človek, ki je stikal za denarjem in res prišel do omare, kjer je bil denar. Med tem pa se je gospa vrnila. Tat je zbežal. Gospa je bila tako prestrašena, da niti ni hitela za njim. Tat je bil nobel oblečen, imel Je bele hlače. Popihal jo je po Kolodvorski ulici. Kdo je bil, ni znano.
— Tatvina kolesa. Z dvorišča hiše št. 7 v Stritarjevi ulici je bilo te oni ukradeno črno pleskano kolo znamke »Lira«.
°Jrok kontem. Triletni Viktor Kramar, sin železniškega uslužbenca je hotel pretekli ponde-ljek steči preko Ulice na grad. Pri tem se je izpodtaknil in padel na tla. V istem trenotku je privozil tja neki voz , je stopil s kopitom na dečka in mu zlomil levo nogo.
— Z lestve Je padel dne 12. t. m. v Spodnji Šiški lampi&t državne železnice, ko je prižigal svetiljke. Poškodoval se je na desni roki.
— Voziček mu Je padel na roko. 191etnemu delavcu v LJubljaničinl
strugi Ivanu Koširju je padel pretekli četrtek voziček za prevažanje prsti na levo nogo. Poškodba je znatna.
—Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se; 2 kontori-sta, 4 poslovodje, 4 potniki. 16 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 3 pomočniki tnanufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 kontoristinje, 4 prodajalke, 14 učencev in 5 učenk. Službe išče: 3 knjigovodje, 2 kore-spondenta, 4 kontoristi, 5 poslovodji, 2 potnika, 6 skladiščnikov, 20 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 8 blagajničark, 20 prodajalk, 12 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
— Koncert vojaške godbe danes na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal«. Predvajala se bode velikanska tridejanska družabna drama »Udarec s kladivom«, v kateri igra glavno ulogo slavna Betty Nansen. — Poleg tega še krasna dvedejanska veseloigra »Gospica punčka moja soproga«. Ker so. večeri s koncertom vojaške godbe zelo priljubljeni, odločilo se je vodstvo kinematografa »Ideal«, prirediti tudi jutri v soboto in nedeljo vojaški koncert.
Trst.
Delo naših nasprotnikov. »Lega
nazionale« je imela te dni v Sv. Križu zaključni dan svojega rikreatori-ja, na katerega je bilo povabljenih več voditeljev te poitalijančevalnice iz Trsta. Zdi se, da tl gospodje niso bili nič kaj posebno zadovoljni z vspehl, ki jih je ta raznarodovalnica dosegla v preteklem letu. Mladino hočejo privezati nase z raznovrstnimi malenkostmi, kakor so n. pr. sladčice, igrače in podobno. Sicer pa ne kaže tak rikreatorij v slovenski okolici nič kaj posebno zadovoljnega dela. Rikreatorij »Lege nazionale« v Sv. Križu je madež, ki mora prejall-slej zginiti z naše obleke, z našega narodnega življenja v Trstu. Sicer izhajajo take »šole«, »vzgojevalnice« le s pomočjo narodnih izdajnikov, in naše načelo mora biti, da morajo ti izdajniki, ki kvarijo našo mladino, iz naše srede drugam. Pospeševati napredek takih rikreatorijev se pravi, ubijati slovenskim otrokom duše. Vsa čast resnični italijanski kulturi, toda ubijanje, pa bodisi ubijanje s pestjo ali pa ubijanje z razumom, to gotovo ni kulturen čini In zato smo že v principu proti rikreatorijem na slovenski zemlji. Dolžnost nas vseh je, delati nato, da ne bo imel Legin rikreatorij v Sv. Križu za bodoče čase otrok, s čimer mora rikreatorij izginiti. Dokler se ne bomo uprli odločno, dokler se bomo vezali, dokler bomo prijatelji kompromisov, do tedaj ne bomo želi uspehov, vsaj velikih ne! In gledati, delati v prospeh lastnega naroda — to bodi naša naloga, to bodi naša dolžnost!
Italijansko naučno ministrstvo je nakupilo izmed razstavljenih slik in kipov beneške razstave 7 oljnatih slik, 1 skulpturo in več risb. Tudi so o najznačilnejših delih te IX. velike mednarodne razstave že reproducirane razglednice, ki nam lahko vsaj oddaleč pokažejo lepoto, katero so si ljudje ogledovali v Benetkah. Razstavo je posetil tudi italijanski kralj Emanuel ter mnogo odličnih italijanskih državnikov.
Kako postopajo zasebna podjetja s svojimi uslužbenci. Nekako pred tednom dni smo svojim čitateljem poročali o poskušenem štrajku pri Holtu. Tedaj je bilo vse prepovršno organizirano in štrajk ni uspel. Pač pa je štrajk uspel v torek. Zdaj pa bomo svojim čitateljem povedali, kako opravičena je bila naša slutnja o zapostavljanju delavstva in o samovoljnem postopnju direkcije, oz. tega velikega angleškega kapitalista, ki se zelo malo briga za dobrobit ubogega proletarca. Stvar je taka: v Holtovi tovarni je bil že nad 40, piši in beri štirideset let usluž-ben neki delavec. Štirideset let preteče, direkcija pa delavca odpusti. S penzijo? Kaj še! Brez penzije! In delavec je vendar družinski oče, ki je vse svoje najboljše moči skozi 40 let zastavljal v povzdigo tovarne tega angleškega bogataša. Seveda, g. Holt bržkone ne ve, kako se delavcem godi, ker njemu ni treba prijeti za kladivo nikdar. Udobno živi v svoji vili in ne vpraša, če je njegovo postopanje onemu, ki mu pridobiva milijone, po volji. Delavci so torej štraikali in zahtevali, da se da
temu delavcu ali penzija ali pa da se ga sprejme zopet v službo. O na-daljnih korakih tega samodržnika bomo govorili. Do sedaj se namreč ne ve nič definitivnega. Nekaj pa bo treba ukreniti. Tako podjetje pa bi se takega postopanja lahko res sramovalo!
Občinstvo opozarjamo na IV.
šentjakobski semenj, ki se bo vršil 2. avgusta, v slučaju neugodnega vremena teden dni pozneje. O prireditvi bomo še pisali.
AVTOMOBIL POVOZIL
DELAVCA.
Trst, 16. julija.
Danes se je zgodila v ulici della Guardia velika nesreča; predpold-nem sta hotela čez ulico dva težaka, v tem hipu pa je pridrvel transportni avtomobil pivovarniške družbe »Adrija« in podrl nesrečna težaka na tla. Eden od njiju se je še pravočasno umaknil, drugi pa ni mogel. In ga je avtomobil v polnem diru
podrt In zmečkal.
Na tla podrti nesrečnež je padel ravno sredi ceste in se ni mogel več umakniti. Šofer avtomobila ni pa-santov niti opazil in ni zato avtomobila niti ustavil, temveč je hitel s njim dalje, dokler mu niso ljudje
nastopiti pod.
Na tleh ležeči nesrečnež je krvavel iz mnogih ran na prsih, in na spodnjem delu telesa. Ker je bila sila velika, so ljudje brž hiteli v neko bližnjo telefonsko govorilnico In od tam pozvali zdravniško postaja Toda med tem Je prišla slučajno po cesti kočija rešilne postaje. Zdravnik in sluge, videvši potrebo nujne pomoči, so izstopili in ranjenca pregledali. Ker je zdravnik konštatiral težke notranje in zunanje poškodbe, so težaka položili v voz In ga brzo prepeljali
v bolnišnico.
Zdravniki, ki so povoženca obstopili, so videli, da ne bo s pomočjo nikakršnega vspeha. Nesrečni delavec Josip Mervič je Imel zlomljena vsa rebra In je bil tako poškodovan, da je približno dve uri po prevozu v bolnišnico
Izdihnil.
Pokojnik je stanoval v ulici del Pozzo št. 2. in je bil 30 let star družinski oče, ki zapušča osirotelo vdovo in dvoje otrok v najnežnejši starosti. Uboga družina!
Kdor zaničuje se sam... Tisočkrat se je napisalo in čitalo to reklo; desetisočkrat: zaman. Koseski je ostal Koseski. Z ene strani je pač dobro, da nismo segli čez lcva-ražugonsko mejo, z druge zopet slabo. Mislimo na to, kar je mož vzlie svoji kvaražugonski naturi hotel povedati. In tako-le prihajamo v stvar: V Slivju (Istra) se nahaja podzemska jama, »Dimnica« po imenu. Seve, v prometnem kraju Je ljudem do osebnega blagostanja. Nič nimamo proti osebnim blagostanjem. Toda opozarjamo, da se kljub reklami v neslovanskih listih ni treba posluževati imen postaj k la: Erpel-le - Cosina. Herpelje - Kozina stojita na naši zemlji. če bomo delali tako sami celo v plačanih inseratlh — potem se ne smemo čuditi, da pačijo Italijani imena najbolj slovenskih krajev. Drugič kaj več!
Tatvine v kopališču. Tatovi so začeli prav pridno stikati po kopališčih. V sredo je bilo aretiranih več individijev, ki so policiji deloma znani že izza prejšnjih let. Kopališčni tatovi uporabljajo že vedno staro metodo: ko je lastnik obleke v primerni oddaljenosti od brega, začno stikati po žepih in izvlečejo... Denarnice izginjajo, in ko se lastnik obleče ter potipa žep, ni v njem niti denarja, niti denarnice! Tako-le se je zgodilo v sredo I. Gerbecu. Tatovi so mu odnesli denarnico in premoženje druge polovice julija in šest kron. Ker je Gerbecu zmanjkal denar, in Je takoj razkričal in klical stražnike, so prišli vsi kopajoči na breg in pregladali svoje obleke. Nekaterim so manjkali zneski. Več osumljencev je bilo aretiranih in odpeljanih v zapor. Opozarjamo vse, ki si hočejo privoščiti morsko kopelj, da ne puščajo oblek brez varuhov, kajti po Trstu priložnostnih tatov kar mrgoli.
Dva in deset kron. V sredo sta bila pred tuk. sodiščem obsojena v enotedenski zapor dva individija; natakarica Kavčič in težak Kljun, ki Je bil obtožen tatvine. Kavčičeva je namreč prišla iz Pirana in si poiskala druga. Po celodnevni zabavi sta šla tudi skupaj k počitku, katerega je izkoristil Kljun, ki je olajšal Kavčičevo za 10 kron. Slednja je možaka ovadila. In tako sta čakala v sredo zjutraj razsodbo. Veselila se je razsodbe Kavčičeva, žalosten je bil
a
l
»»
priobči Se tudi %a f@d@n
mnogo slik o pok. Fran Ferdinandu 8n njegovi soprogi in pogrebnih svečanostih
iz Sarajeva, Trsta, Dunaja in Artstettna ter še
mnogo drugih zanimivih slik, n. pr. zaplankan vojvodski prestol na Gospodsvedskem polju itd.
Dobiva se „SBov. Ilustr.
Tednik" po vseh trafikah, knjigarnah in kolodvorih izvod po 22 h.
Vsak« slovenska rodbina bi naj bil« naročena na „Slov. HustrovanS Tednik1*.
ki stane četrtletno le K 2'50, polletno pa K S in ki prinaSa vsak teden mnogo zanimivih slik in obilo zabavnega in poučnega čtiva. Naročite si ga takoj t
Kljun. Razprava konča in sodnik razsodi: Kljun radi 10 K en teden, Kavčičeva radi prostitucije sedem dni. Neprijetna je zadnja; obsojenka se je pridušila, da ne bo odslej policiji ovajala nikogar več.
Aretacija rad! grožnje. V Škork-stanujoči Julij Kovač, 191etni čev-jar, je te dni brusil kuhinjski nož in se nato obrnil k svoji sestri, ki jo sedela v kuhinji s svojo prijateljico: »Brusim, brusim za želodec matere in očeta, ki ju ponesejo sv. ????? Ko je mati Kovač zvedela za grožnjo, je sina ovadila policiji, -ki je malopridneža aretirala in ga zaprla.
Pod kolesom. Maspiana je prišel s svojo desno nogo pod kolo nekega voza, ki mu jo je poškodoval. Pomogli so mu na zdravniški postaji, kamor so ga spremili dobri ljudje.
Polena. Pri zgradbi neke hiše v ul. Remota sta se te dni sprla dva delavca, Dukič in Serafilo, od katerih je počil Dukič Serafila s polenom po glavi. Ranjenca so prepeljali na Igeo, ranitela pa v zapor.
Radi poskušene tatvine je policija aretirala 301etnega delavca M, Keršana, ki je stikal po parniku »Vida« in hotel kaj izmakniti.
Prepovedan povratek je dišal 1. Mikoliču, ki se je kljub pol. odgonu povrnil v Trst. Mikoliča je policija aretirala In ga odvedla v ulico Ti-gor, kjer se bo moral za svoj greh trdo pokoriti.
Listnica. Brez podpisa. Da bi podirali jugoslovansko idejo? Pa vendar ne z anonimnimi pismi! Izvolite se obrniti raje na »Slovenčev« naslov v Ljubljano. Utegnejo vam poslati celo načrte jugoslovanskih vislic! — F. M. če ste računali na »obzire«, ki Jih ne moremo upoštevati, bo uspeh bolj efemeren. Pi>-smo vas ne razodeva za najboljšega poznavalca. — Tehnični zavod. Prosimo osebno! — Tržaško uredništvo.
Stara llubezen — svilna bolezen.
Ljubezen je huda reč, pravijo. Ko se vžge, gori z rdečim plamenom in se ne da kmalu pogasiti. Ljubezen gasijo posebno rade stare mamice in brezzobe babnice. Te pravijo, da je ljubezen bolezen in da se Jo mora zdraviti. In zato jo zdravijo z jezikom. Navadno pa ne ozdravijo te bolezni, kar naj bo povedano v tolažbo mladim ljudem. Zakaj ljubezen gori s takim plamenom, da j« kar strah. Če navedemo še pregovor »stara ljubezen, gvišna bolezen«, smo povedali o tej hudi stvari že dovolj, če že ne preveč. Naj bo že, kar hoče.
Janez Rus iz Sela je imel in še ima opravka z ljubeznijo. S staro ljubeznijo. On je že precej star in bi bil že lahko pameten. Njegova ljubezen datira že z leta 1907. in še neprenehoma gori. Njegova ljubezen je 40letna Marija Maroltova.
Ta-lc Maroltova pa je ornože-na, vendar ločena od moža. Marija ga ne mara, pijanca.
Omenjena ločitev Maroltove pa Je kakor olje v ogenj ljubezni Janeza Rusa. Saj Janez bi vzel Micko, ker jo ljubi. Toda kaj, ko pa je omožena. Je že križ. Tako se mora revež Rus zadovoljiti samo z ljubeznijo, s tem dolgim, dolgočasnim imenom.
Ampak možakar je v svoji ljubezni zvest. Zvest do skrajnosti. Tudi ljubosumen je in v njegovi gambiti se šopiri rumena roža. Pa mu ne bi bilo treba biti. Saj Maroltova sama pravi, da je že precej iz onih let, ko začne žensko srbeti po moški ljubezni.
Toda Janez je nemiren. Vedno vidi okrog Maroltove same ljubčke, kakor grešnik hudičke v sanjah. In on ne prenese, da bi imela Maroltova še kakega drugega fanta potag njega.
V soboto lil nadeli© Soboto 18.
koncert vojaške godbe.
Opomin v filmu proti kupiijl s dekleti
! I LAHKOMISELNOST! I
Mlmifna drama v 3 dejanjih iz modernega evropskega suženjskega življenja. 99
r.
Tako se je zgodilo, da je začel 'anez nekega lepega dne junija meseca, grenko očitati Maroltovi nezvestobo. Ta pa se ni dosti zmenila za Janezove besede in okrog usten ti je probežal prezirljiv in poreden smehljaj. To pa je Janeza tako zjezilo, da je udaril Maroltovo s pestjo po obrazu, da je bila vsa črna.
In vsa ta solzna ljubezen, ovenčana z bunkami, se je vlekla pred sodišče.
»Ja, kaj ne marate zdaj več za Janeza?«
»Hm. če bo kaj boljši!«
Sodišče je sklenilo, da mora Janez Rus napraviti štiriindvajset ur pauze v svoji ljubezni. Potlej naj jo pa pelje še naprej, če jo že hoče.
Pet nedolžnih fantov pred sodiščem.
Zgodilo se je. da je bil France Ponikvar, posestnik iz Velikih Lip-Ijen na Dolenskem pred gostilno Franceta Petrlina^v Starem Apnu napaden in precej poškodovan. Pretepli so ga fantje: Janez Kraljič, Jo-ie Kraljič, Lojze Šmuc, Jože Koprivec in Jože Jamnik.
Razume se, da je sodišče poklicalo predse vseh pet omenjenih fantov. da si jih ogleda.
In Janez Kraljič pravi: »Jaz sem popolnoma nedolžen in se nisem Ponikvarja niti dotaknil.«
In Jože Kraljič govori: »Jaz sem prišel v to zadevo, kakor Pilatuž v kredo. Moja vest je glede pretepa Čista in jaz sem popolnoma nedol-fen. Tu imam izkazilo, da me ni bilo pri pretepu. Petrlinova Pepca, ki Je bila isti čas v gostilni, je priča, da tem bil takrat tudi jaz v sobi in ne *unaj pri pretepu in je zapisala to na papir.«
Jože Šmuc stopi naprej in se prikloni: »Nedolžen sem. O kaki krivdi od moje strani in o kaki udeležbi ne more biti govora. Končal tem. Alah je velik!«
In glej! Pred sodnika stopi Jože Koprivnik in povzdigne svoj glas:; »Ni ga človeka hudobnejšega od obrekovalca. Bil sem zunaj pred Pe-trlinovo gostilno. Tu se privali proti jneni Franc Ponikvar in se zaleti vame. Ognil sem se mu, Ponikvar je padel na tla in se potolkel. Moja nedolžnost je izpričana.«
In stopi pred sodnika peti fant lože Jamnik in pravi: »Samo ena je resnica na svetu: Jaz sem nedolžen in se pretepa nisem udeležil niti od daleč!«
I11 zasliši se glas. silen in gro-ino vzbujajoč:
»Janez Kraljič — na deset dni zapora! Jože Jamnik — na deset dni zapora! Lojze Šmuc — na pet dni zapora! Jože Koprivec — na pet dni zapora! Jože Kraljič — prost!«
»Ah!« — »Ah!« — »Ah!«	—
»Ah!« — »Haha!«
„Tudi le pride deset hudlfev, ne srem s teboj!“
Janeza Kramarja poznajo v Šiški gotovo vsi ljudje. Znan je po svo-
6 surovosti, nasilnosti in pijanosti, jegova žena, ki ga gotovo najbolje pozna, ki je sedaj sodnijsko ločena z njim in ki je pri njem preživela mar-sikako bridko uro, pravi, da je bil Janez Kramar pijan kar celih osem let.
Janez Kramar je zelo nasilen človek, kakor smo že zgoraj omenili. Zato je bil že velikokrat kaznovan. Toda vse nič ne pomaga; tudi kalen ne.
Dne 13. maja se ga je zopet navlekel in je šel v svoji pijanosti obiskat svojo mater, ki stanuje pri njegovi ločeni ženi.
Komaj je stopil v kuhinjo, je že začel razsajati. Zmerjal je svojo že-no z najgršimi priimki in ji tudi gro? zil, da jo ubije. Zena je morala- iti vsa prestrašena po stražnika.
Ko je pa ta prišel, ga je hotel Kramar vreči iz stanovanja, kar pa se mu ni posrečilo. Tu je skočil Kramar k svoji ženi. »K... a, ti si me ovadila!« je zakričal nad njo. »Tukaj bo ena smrt,« je še pristavil in je prijel ubogo ženo za vrat in jo začel daviti. Priskočil je stražnik in je poskušal Kramarjevo rešiti iz nasilneževih rok. To se mu je deloma posrečilo, na kar je napovedal Kra-jnarju aretacijo.
»Tudi če pride deset hudičev, ne grem s teboj!« je vzkipel Kramar In je bil okrog sebe.
Stražnik je bil primoran poklicati svoJeca tovariša. Toda niti
skupna moč ni mogla ukrotiti pijanca ki se je vrgel na tla, kričal kakor obseden in suval z nogami in rokami okrog sebe. Morali so pripeljati voziček, na katerem so Kramarja spravili do stražnice. Kramar se Je moral zagovarjati radi svoje hudobnosti pred sodiščem, ki ga je.obsodilo na tri mesece težke ječe.
Pet krav v koruzi.
»Kdo pa si ti? Kako se pa pišeš?«
»Jaz sem pastir Jože Perme iz Vnanjih goric. Štirinajst let sem pa star.«
»Ali te je France Brolih, 221etni posestnikov sin iz Vnanjih goric dne 30. junija ob osmih zvečer res nabil z bičevnikom in te lahko poškodoval? Kar po pravici povej, kako je bilo! Pred sodiščem se ne smeš lagati, sicer te zadene huda kazen in tudi smrten greh boš imel na vesti. No, kako je bilo?«
»Oni večer sem gnal krave na vodo. Ko so se napile, so mi pa ušle v koruzo Brolihovih. Gledam in vidim: Vseh pet krav je v koruzi. Lomastijo tam in žro. Isti hip pa me zagleda Brolihov France, ki je šel s konjem po seno. France Je bil na konju, toda kakor hitro je zagledal krave v koruzi in mene, ki sem ravno hotel spoditi krave zopet nazaj na pot. Je konja razjahal, skočil k meni, obrnil bičevnik in začel mahati z njim po moji glavi. Na temenu mi je prebil kožo in še danes se pozna poškodba. Tudi po gležnjih me je nasekal.«
»Ali zahtevaš kaj za bolečine.«
»Zahtevam. Deset kron!«
»Predlog. France Brolih je kriv, da je dne 30. junija večkrat udaril pastirja Jožeta Permeta po glavi in po gležnjih in mu prizadejal s tem lahko telesno poškodbo, vsled česar se obsodi po paragrafu in z ozirom na paragraf ter z uporabo paragrafa na šest dni zapora. Poleg tega mora plačati Jožetu Permetu 10 K za bolečine. — Ste že opravili. Zbogom!«
Truplo v vreči.
Najdba v kanalu.
V soboto zjutraj je bil na Dunaju odkrit umor, ki popolnoma spominja na »truplo v košari« in na umor Elze Turčani v Budimpešti.
Trije delavci so čistili neki kanal Eden njih je zapazil, da vleče umazana kanalska voda s seboj veliko vrečo. Radoveden, kaj je, je segel po vreči in jo potegnil iz kanala. V tem hipu je strašno zasmrdelo po gnilobi. Delavec je mislil, da je v Žaklju mačka. Hotel je svoja tovariša presenetiti in zato je stresel pred njima vsebino iz Žaklja. V veliko grozo Je padlo iz vreče žensko truplo. Toda kakšno! Glava, noge do bokov in roke so bile potrgane od telesa. Truplo je strašno po naftelinu smrdelo. Morilec je natresel v vrečo naftelin, da zabrani širjenje smradu.
Takoj se je nabrala na licu mesta velikanska množica ljudi, tako, da je morala policija delati red. — Truplo je bilo oblečeno v črno krilo in sivo bluzo. Bila je že zelo ponošena, tako, da se je dalo soditi, da Je bila umorjena beračica ali pa delavka. Na spodnjih suknjah je bil všit monogram A. P.
Na sledu za morilcem. — Morilec najden.
Truplo prepeljano v mrtvašnico Je bilo še enkrat preiskano in pri tej priliki so našli v žepu listič z napisom: Giirtnergasse št. 12, part 7. Takoj je bil tja poslan detektiv. V stanovanju je našel neko staro prodajalko tobaka, in pri njej je bil na stanovanju bivši mestni sluga sanitete I. Fasching. Komaj je detektiv stopil v sobo, že Je začutil duh po naftelinu.
Začela se je preiskava.
V kovčegu so našli sledove krvi. V peči je bil ostanek sežganih kosti in košček lobanje.
Na podlagi teh najdb je bil Fasching odveden na policijo, kjer pa-ni hotel svojega čina priznati. Rekel je, dai ma naftalin proti moljem, kosti v peči so pa svinjske gnjati.
Fasching Je star 60 let. čudak. Hodil ni nikamor in z nobenim občeval. Le neka stara ženica je zahajala k njemu.
V zadnjem času je bil brez posla. Drugi dan po umoru je plačal za stanovanje 17 K, za katere ne more povedati, kje jih je dobil.
Njegovi gospodinji je v, zaidjpi^i] času zginila fina .vreča.
Fasching je bil že preje večkrat kaznovan, celo na tri leta. Doma je s Štajerskega.
Morilec prizna.
Vsled nagromadenih dokazov je Fasching priznal, da je on morilec. Umorena se. imenuje Frančiška Schmerz. Beračica. Fasching pripoveduje, da jo je ubil, ker ga je vedno z beračenjem nadlegovala. Bila je postrežnica njegovi bolni ženi. Dal ji je vso obleko po ranjci, toda Scherz je še vedno prosjačila. Zato jo je ubil. Roke in noge porezal, zlomil na kolenih in vrgel v peč, ravno tako glavo. Ubil jo je v četrtek ob,
4. do 5. popoldne, na svojem stanovanju s sekiro. Pustil jo }e ležati, ka-kor je padla, šel ven, se vrnil zvečer domov in spal mirno celo noč v postelji. Drugi dan polomil je ude, jo potresel z naftalinom in zbasal v kovček. Ponoči ob pol desetih jo je nesel v vreči v kanal.
Vzrok umora bo najbrže denar. Pri morilcu so našli še 140 K, za katere se izgovarja, da jih je dobil kot zavarovalnino po svoji ženi. V stanovanju umorjene so našli polno de-narja nad 500 K. Tudi mnogo hrane .•* in jako lično opravo.
Kaj je bil Fasching.
Preje je bil v službi mestnega magistrata kot pokopališni čuvaj, toda to službo Je zgubil in se je potem živel s tem. da je bil ljubimec starih beračič, ki so mu njegovo »ljubezen« plačevale. Prišla so pa leta in slabost. Njegove stranke so hotele boljših moči in tako je prišel Fasching ob ves zaslužek: dostikrat ni niti jedel, s težavo je plačeval stanarino. In to ga je zapeljalo v zločin.
Čuden obed.
Kakor že omenjeno, je morilec posekal svoji žrtvi ude, jih polomil in pometal v peč ter sežgal. Pri tem ognju je pa skuhal kislo zelje in prekajeno meso. kar Je ta dan tvorilo njegov obed.
Iz tega se vidi, da je moral biti skrajno ciničen, ali pa je umor izvršil iz perverznosti.
§ topna in
t
ZADNJE VESTI
so morale vsled slabe telefonske proge izostati.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-nartev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamfao 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvečer.
Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehlce ovratnike, kravate Itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši.
Kovačija
v prometnem kraju se sprejme v najem. Ponudbe je pošiljati pod „Kovačija“ poštno lež. Kamnik.
J. Zatuljen
čevljarski mojster*
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Tzdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera prl-poslan čevelj.
rž*-??
• y'vV‘ . .
‘fttm
LtJUBLvJANA
^zoRww;PRnw
1914. Slovenski vsesokolski zlet. 1914.
Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tudi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepice, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, naš iv i itd. se dobijo natanko po predpisih slovenske in češke sokolske zveze pri tvrdki
Ljubljana, Mestni trg 10 obstoji od leta 1883,
A. & E. Skaberne,
Zaradi pozne sezlie.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi razllfen nakit po globoko znlianlh cenah.
HINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg žtev. 21.
SPORAZUM MED MOHAME-I DANCI IN EPIRCI.
Solun, 16. julija. Med Epirci in mohamedanci je bil dosežen sporazum. Mohamedanci so priznali Epir-cem velike pravice.
POLOŽAJ V VALONI BREZUPEN.
Rim, 16. julija. Položaj v Valoitl je neznosen. V mestu je nad 50.000 beguncev, ki so brez hrane. Število vstašev sicer ni veliko, ali so dobro oboroženi.
VALONA PRED PADCEM.
Rim, 16. julija. Izmael Kemal je organiziral v Valoni obrambo mesta. Toda na vspeh nikdo ne misli. Mohamedanski vstaši in Eplroti so komaj 4. ure od Valone.
Padec mesta je le vprašanje nekaj ur.
TURŠKI VOJNI PRORAČUN.
Carigrad, 16. julija. Turška zbornica je odobrila vojni proračun v znesku 600 milijonov frankov.
Obenem se je sklenilo, da se prične s preuredbo turške armade.
IZ BOLGARIJE.
Sofija, 16. julija. Opozicija je izdala komunike, v katerem ne priznava odobrenia posojila in napoveduje najostrejši boj.
ZOPET INCIDENT NA MEJI.
Varna. 16. julija. Na bolgarsko-rumunski meji je zopet prišlo dQ spopada med bolgarskimi in rumun-ekiini stražami.
V MEHIKI ŠE NE BO MIRU.
Mehika, 16. julija. Dosedan)! prezident republike jte odstopil in novi prezklent je Carabochall. Toda vstaši novega prezidenta ne marajo priznati in menda so tudi Severne države proti njemu.
General Vitla nadaljuje svoj pohod proti Mehiki. Generali Huerte so že zapustili mesto.
NEKAJ ZA »SLOVENCA«.
Dunaj, 16. julija. Policija Je ustavila nadaljno preiskavo proti jugoslovanskemu društvu »Edinstvo« ter vrnila društvu vse konfiscirane i. golše in vso korespondenco.
Sladinl najvedji dobrotnik!
"KT^T! dosežei°> dobe tisti, ki JVIViJ kave, somatose, sanStpa If Apl žnajo JML vJ • 6aj. Pri
ZDRAVJE! *
50°|« PRIH NAJBOLJ
nih sredstev za otroke, zmanjša umiranje otrok in
138*® ZAJTRK!
čaja, kakava, sladne zajutrkujtjo,;ju-ik6čzyja sladili KM.«^vO|gdkorj8. Prihrani Priporoča recaUvalesc^ntom, rtfiiim irarPrlpo-om in otrokom dragih otroških t sploh namesto redil-Hranitba s s!adn|m Čajem znamke Sladin
, >m.r .	 i	VSSkim	drugim
redilnim sredstvom &.otro% ^es^čno.v^*izpričujejo poverjen*-zahvalna pisma. Zavitki po % .1®	6CV,	se‘ v vseh
lekarnah tudi pri trgovču. SladnrcaJ^.ne sladno kavo. — Glavne zaloge :^y	leJKafria	Tfn»d«t,
rotovža. Žena posestnika zdravih na
lekarrie je izgojila s Sladinom svojih 8 avih otrok. Na stotine mater so Ji hvaležne, ker slede tem zgledom; Dunaju v lekarnah Trnk6czy; Vlil.. J^»tadter?trafte 25; lil, Ra-zkyplatz 4: % S(hMbTunniT$Uaae-l09iyV	Sfckstrafie	4.
detzkyplatz 4: % Trst: drogist I. Ca
 i>mauH. St Otov. di Gftprdiella 7&3;. Ooncf: Mazasli
R, trgovčef Celje*. Hbrevar, trgovec; čefov^čT HtfosSer*’' lefarnir; Maribor : Kčnig, lekarnar.
■ Čudovito znižane cene!
S Pristni panama	poprej	K	10*—,	15' , sedaj	K 5'—
ff Girardi slamniki	„	*	3‘—»	-J’ >	»	»	1’—
I lister obleke v modnih barvah »	»	20‘—>	24*—,	„	„	8’—
M bele in sive sako za friserje samo	’	„	3'—
§§j letne plašče za dame	»	n	20--—,	24’—,	*	„	6’—
S Hodne obleke za gospode.
Najnovejše v damski konfekciji. Kimono B plašči, bluze, eponge kustumi in etamni I obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga g se mora po možnosti do konca avgusta raz-
8 prodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni g izbiri.
B Osl rite sl 18 Izložbenih oken.
■AngleSko skladišče oblek
■ 0. Bitmi Ljubljana. Mestni In iv. 51. Telefon it. 132.
■liaiCIIUUHRlHHIIHiall
!
s
\
m
m
m
H
■
m