131. številka. Ljubljana, v soboto 10. junija. XXVI. leto, 1893. si.hvfmi MARnn Ishaja vBak dan Bvečer, izimfii neđelje in praznike, ter volja po poStl prejeraan za *vstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poUiljanja na dom sa vbb leto 13 gld., za Cetrt l«ta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za ozna|nila plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fte se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi najse izvolć frankirati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnom trgu St. 12, Upr&vniŠtvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vae administrativne atvari. Častnik in dijak. Pred par tedni bo po tostranskih vseuCilišČih visoko pluskali valovi dijaške razburjenoati. Pripetili Bo se bili slučaji, da bo posamezni vojaški povelj-niki prepovedali rezervnim častnikom, ki bo harati Se dijaki, biti članom dijaSkih zavez. Avstrijsko di-jaštvo dvignilo se je ne glede" na razliko narodnosti kakor jeden tnož zoper te, četudi 8e posamezoe prepovedi, katere je smatralo kot aimptomatičen poskus utesnitve akademične svobode. Io da tega mnenja nišo bili te dijaki sami, to pričale ao simpatije, ki ho jih odkrito kazali temu dijaškemu gibanju ne le najodličnejši meščanBki krogi, temveč tuđi akoro brez izjeme vsa akademična oblaetva. Oficijozni listi bo, videč impozantno solidarnoBt vaega dijaStva v svrbo brambe prastarih akademič-nih pravic, hiteli nag lasa ti, da se nikdar oi izdala kaka splošna prepoved in da je krivo vsemu le neko prenagljenje pobameznih vojaških poveljnikov, pre-koračivših baje iz prevelike unetoBti dane jitn ukaze. DijaŠtvo pa s tem ni bilo pomirjeno in uložilo je na delegaciji posebne peticije, katere bo prišle te dni na dnevni red peticijskega odseka avstrijske, že prej pa tuđi v ogerski delegaciji. Poleg tega so nekateri v to naprošeni delegati v tej zadevi še poaebej interpelirali. Pojasnilo, katero je podat pri tej priliki skupni vojni minister baron Bauer, zanimivo in pomenljivo je v dvojnem oziru. Vojni mioister potrdil je pred veem, da nikdar ni izdal kake splošne prepovedi ali le tuđi kakega splošnega posvarila gledć di-jaških zavez in društev, kar bi se tuđi po zakonu ne dalo opravičiti, pač pa je priznal, da je to moral storiti glede* nekaterih takih društev, ki bo se v zadnjem času odlikovala z nelojalnimi demonstracijami. Da je vojni mininter pri tej izjavi imel v mislih le nekatera nemško-nacijonalna društva, o tem so danes vsi glasovi jedini in nemdki listi se kar zvijajo pod tem udarcem. Na drugi strani pa je baron Bauer nagla-3a), da je bila ost njegove naredbe obraena tuđi zoper tište dijaške zaveže, katere prepovedujejo svojim članom dvoboj, ter tirajo vsled tega tište Bvoje člane, ki bo hkrati rezervni čaBtniki, v nekako .kolizijo dolžnostij." Obe te izjafi zanimivi sta tuđi za nas Slovence, ker se je tuđi naSe dijaštvo pridružilo sploS-oemu odporu, ker je odgovor miniBtrov deloma tuđi na sebi zanimiv za nade razmere in ker se ko-nečno dotika ta odgovor tuđi vpraSanja aplošne kulturne važnosti, katero menda nikjer na svetu ni tako zamotano, kakor ravno v AvBtriji. Pred vsem torej z zadoSčenjem konštatujemo, da vojno ministeratvu ni imelo prilike, izpodtikati se nad lojalnostjo slovanakih dijagkih zavez, torej dijakov tistih avatrijskih narudnoatij, katerim Nemci tako radi oČitajo politični panalavizem in druge veleizdajske nakane. To, da se je pri nem&kih dijagkih slavnostih postavljala v zelenje le soha neraškega cesarja, da so plapolale ondi le veliko-nemške zastave, da se je glasila ondi le himna „DeutBchland, Deutschland liber alles", to dalo je prvi povod naredbi, ki je vibudila tak odpor; alav-noBtim slovanskih dijakov pa so vsigdar smeli z najmirnejšo veBtjo prisostvovati tuđi najsubtilnejši avstrijski častniki. To naglašanje od naSe strani ne smatra naj se kot denuncijacija, temveč kot vsled najpodlejSih napadov usiljena nam bramba nade lojalnosti! In tuđi za to mi ne rcoremo, da je to naglašanje Bkup-nega vojnega ministra rahla zauSnica nekaterim civilnim političnim oblastvom, tištim namreć, ki ne vidijo polena v očesu nemškili druStev, pri slovau-skih pa Bkrbno iščejo pezdirja, Človek bi pač misli), da bi civilna in voja&ka oblastva ne smela imati različnega mnenja o avstrijski lojalnosti in veoder se menda nahajajo taki slučaji, kajti inače bi ne bilo razumljivo, kako zamorejo obutajati aa-konito dopuščena akademična društva, v katerih naj bi po mneuji vojnega ministra ne bilo mesta za rezervnega častnika. To neaporazumljenje moramo obžalovati tem bolj, ker jeden sam opravičen slučaj odpira duri in okna interpretaciji vojaških oblasti) ter je vsled tega nevaren prejudic za po-Beganje v zakonito zajamčeno državljansko svobodo, katere mora biti deležen vsak državljan in tedaj tuđi rezervni častoik. Na drugi strani pa moramo iz zgolj kulturno-moraluega Btališča obžalovati izjavo vojnega ministra, v kolikor se tiče vprašauja dopustnosti ali nedo-pustnoBti dvoboja. Preda let bi nas vodilo, ako bi boteli razudeti naše mnenje o tem „viteškem" (že beseda spominja na srednji vek!) običaju. Boj zoper stari in v izveBtnib krogih prebivalstva globoko uko-reninjeni predsodek, da se d& čast oprati le s krvjo, zamogel in moral bo pričeti hkrati ter izvojevati pač veBolni kulturni svet, ne pa ponamićen narod ali pa celd posamičen stan. Zategadelj bo po našem mnenji pravo zadela tista in mej njimi tuđi Blovenska akademična društva, katera prepuščajo rešitev tega vprašanja v konkretnem slučaju venti in preBodku vsa-kega posameznega člana ter ga niti ne silijo v dvoboj, niti mu ga ne prepovedujejo. Pameten Človek bo pač vsigdar sam postopal tako, kakor mu velevata vest in zdravi razum. Pozabiti pa ni Bmeti, da naš civilni kazeneki zakon znači dvoboj kot hudodelstvo in da se je temu zakoou pokoriti vsakemu držav-Ijanu. Istotako prepoveduje dvoboj tuđi vojaški ka-zenaki zakon. Baš zategadelj pa moramo pri tej priliki globoko obžalovati anomalijo, ki vlada v tem pogledu v naSem Bocijaloem življenji in prikrivati ne moremo skrajnega začudenja, da je vojni minister tako rekoč „ex catbedra" tuđi pri tej priliki priznaval to nečuveno protislovje mej pisanim in faktičnim pravom. NaglaŠal je miniBter, da bo bb morali izbacniti nekateri rezervni častniki zategadelj, ker kot Člani takozvanih katoličkih, dvoboj načtiloma prepovedujočih dijaSkih zavez nisu iskali z orožjem zadoščenja tedaj, ko bo bili žaljeni kot ci vi listi. Ker se tedaj rezervni častnik klanja civilnemu in vojaskemu kazenskemu zakonu — zategadelj ožigoaa 8e ga kot brezčastnega človeka! To je vender pre-več! Ako vzprejme dvoboj, tedaj stiginatizujt; ga civilni kazeoBki zakon za hudodelca, on riskuje uvojo socijalno iu materijalno ektustencijo, ako pa odkloni dvoboj, tedaj se kot nepoštenjak izbacne iz Ča^tni-ftkega kora, zato — ker se je klanjal zakonu! To, da cesar navadao odpuati kazen, na kvalifikaciji delikta ničesar ne izpremeni, pač pa so mnogo na boljem v tem pogledu aktivni častniki, pri katerih se dvoboj de facto navzlic zakoniti določbi niti ne kaznuje. Saj je tuđi čudno kaznovati to, kar se človeku velova! DrugaĆe pa je pri rezervnom Cast-niku, kateremu nalaga vojaška suknja pač iste dolž-noati, a ne da bi mu dala tuđi iste dobrote. Taka anomalija je pač nevredna kulturne in pravne države in zategadelj bi bilo skrajni Čas, da se v tem po- LISTEK. Mesec dnij po nemških zemljah. Spomini s pota. Pifie J, I. Monakovo „Ich will aus MUnchen eine Stadt maohen, die dem Vater-lande zur Ehre gereichen solite, bo dass kelner Đeutschland kennt, wenn er nicht auch MUnchen gesehen hat." Kralj Ljudevit I. Večerna zarja je že zlatila vrhove visoke pla-Ujave bavarske, ko amo po jako prijetni in hitri vožnji dospeli z brzo vlakom na vehkanski centralni kolodvor Monakovski. Potnikov je bilo ogromno število in komaj smo se zvrstili skozi vrata. Posebno slaba se je godila juristu, ki v gnječi ni mogel dobiti nosača za avoj težki kovčeg. Z ne ravno Ijubeznjivimi be-eedami ga je konečno vrgel prvemu izvozčeku v tnaročje, ki nas je potem naglo zavlekel v bližnji »Hotel Gassnor.' Kmalo urno bili na ulicah ter vzprejemali vaše prve utise bavarske stolice. Hlađen veter je pihal I po širokih cestah, vodečih proti Sumeči Izari, ob kateri leži mesto, ter nam gladil vroča čela. Prostrane ulice, lepe izložbe in živahen promet takoj pričajo, da šetaŠ sredi velikomestnega življenja« ki te objame z vsem BVojim farom. Nehote se spominjat Dunaja in zdi se ti, da korakaš po znanem trotoarji, čeravno si prvikrat Btopil na ulice Mona-kovske. Večer se je bil brzo vlegel na mesto in tedaj je zažarelo poleg plinovih lučij mnogo elektri-ških lučnih svetilnic in manjših palic (palica = Gliih-lampe) — prizor, ki na8 je jako zanimal in nas pouči), da smo v Avstriji gledć elektriake razsvet-ljave daleč zaostali za Nemčijo. ZveČer smo pri kupici pristne bavarske pive v kraanem „Cafie* Luitpold" delali nacrte za drugi dan. Imenovana kavama epada brezdvombeno mej najlepSe in najbogatejde javne lokale na kontinentu. Srednji del je okrafien z mramornatimi Hohami, stranBki prostori pa so večinoma v baroknem slogu zgrajeni tako razkoSno in ob jednem tako Ijubko, da je „Caffe* Luitpold" pač jedna izmej prvih modernih znamenitostij Monakovakih. Poatrežba je ženska, kar se v bavarski stolici pogostoma nahaja v najelegantuejih javnih prostorih. Lični ženski obrazi se pač tuđi bolje podajo ua takem umetni-škem ozadji, kakergno ima naša kavama, a glede* točnosti in hitro&ti pa ae ženski ganimedi še pri* raerjati ne morejo z Dunajskimi natakarji. Poleg tega ni običajno, da bi človek trkal na kupico, ko je prazna iu želiS druge, temveč privabiti je treba dotično žensčino z raznimi migljeji in znaki, da priđe in prinese nove pijace — kar se je nam vsaj prvi večer zdelo malo nerodno in doigočasno! Kot galantni tujci smo sklenili, da drugi dan najprvo obiščemo soho Bavari je, ki jo je postavil nad Terezijinim travnikom kralj Ljudevit I. Široke Btopnjice vodijo do 9 metrov visokega granitnoga postamenta, na katerem se dviga skoro 20 metrov visoka postava Bavarije. Kakor boginja varuhinja bavarskega kraljestva gleda doli na mesto. V levi roki dviga venec zmage nad deviško svojo glavo, z desoo pa stiska meč k sebi. MogoČen bavarski lev nedi jej na utrani. Posamični deli teleaa so vkljub orjaSkim dimenzijatn izdelani tako umetniško in pravilno, da napravi ves kolos lep, harmoničen utis. Da spozna čitatelj šejbolj natančno nenavadne raz-sežnosti te Bloveče sohe, naštojem še tu nekatere roere njenega teleaa. Usta so na pr. Široka 36 cm, dob je dolg 56 cmt oko je široko 7 ctnt kazalec na na kratko omenHi. Odbor vabi tore} prav uljudno VBe Častite ude, njih rodbine in goste, da se mno-gobrojuo urieležć izleta. Vapored je aleđeč: 1. Vožnja d& medanem vlaku do Pesnica (vlak odrine ob 12 uri 27. minutah popoludue) ali na vozovih do Ja-renine. 2. Sprehod črez bregove v Jareoino. 3. Koncert v gostiloi vrlega narodnjaka g. Cvilaka. Pri koncertu endeluje prvikrat mladi tamburaški zbor mariborske čitaluice. Bralno druStvo Jarenioako je vso moći napeto, da bo sprejem bijajen ia zabava vrlo narodnu. — (Trbo vijaka, premogokopna družba) bode plačala letoa samo 7 gld. dividende za minulo leto, torej za 2 gld. raaoj nego t. 1891. Uzrok temu je deloma Atrajk rudarjev, ki ju trajal več teduov in prizadejnl družbi veliko škodo, deloma pa tuđi uvire, ki so nastale za promet vsled kolere. — (TržaSko volitve.) Daoea volil je I. volilai razred in s ttjm so končane volitve v mestu, odločeno pa je tuđi, katera stranka bo v novovoljo nem obč. svetu nosila zvooec. Konservativci in pru-gresovci imajo v tem razredu precej jednako glasov io ker sta obe strauki postavili najodličnejšđ svoje može za kandidate, je skoro gotovo, da bo oddanih mnogo mešanih glasovnic, tako da o končnem iziđu ni moči nić gutovega reći. Konservattvni kaođidatje so: baron Alber, dr. Đrunner, Burgstaller, Cruciani, Hlitterott, Krauseneck, Luzzattu, Oblasser, Panti li, Bigbetti, Kijssetti in Visin; — progreaovski kandi-datje bo : Artelli, Berlam, A. Osare, dr. Dompieh, dr. Gairinger, Girardelli, Mazzoli, dr. Mestroo, dr. Porenta, dr. Ruauvni, Vianello in Wieselberger. — V I. voliloem razredu je 404 volilcev, a ker bo ut-kateri že umrli], drugi so pa odsutni, se računa, da je dobilo 360 volilcev glusovnice. — (liuski gostje v Zagrebu.) Že nukaj dnij se mudita v Zagrebu dva odlična ruska gosta, namreć princ Aleksander Da bi sa, (lan ruskega diplomatičnega zaatupEtva v Kriptu, znan kot zgi.-dovinar in soseboo dober pozoavatec hrvatske po-vestnice, ter znameniti geolog dr. Nikolaj J. Au-drusov, profesor na vseučilišči v Oieai. — (Raspisana služba,) Na štirirazredni ljudski Soli vŠt. Jarneji aa Dolenjskem je ispražnjeno četrto učiteljsko meato z letoim dohodkom 450 gld. ProSnju da dne 5. jul i ja okr. Aolskemu sveta v KrSkem. J_____________________L. Y i" Prvo h-ono , družbi sv. Cirila in Metoda! I -I —_________A_ __________________________________________________________i__ Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Trst i), junija. V prvem razredu gotovo voljenih jednajst progresovcev, za jednvga se se ne \6. Dunaj 9. junija. Avstrijske delegacije proračunski odsek odobril jednoglasno predloženo poručilo, s kuterim st> izreka Kulnokjju popolno zaupanje in priznanje za izborno in uspešno delovanje in z;i njega državu dostojno politiko. Izreka se zajedno da je nepreinicno stati ii:l strani trozvcze, in skrbeti, da postali ej o razmere napram družini državam vedno boljsc. — Potem začel odsek posvetovanje o vojnem budgetu, o katemn govoril minister B a u er. Dunaj U. junija. Včeraj bil na rast crnogorskomu knezu in prestolonasledniku l)a-nilu pri cesarju svečan dinč. Dunaj 9. junija. Sinoči napravili malo-ruski \seiiriliscniki na kolodvoru .severne že-leznice demonstracijo zoper maloruske romarje, \racajoce se iz ltima, in obtnetavuli nadskof.i iSembratovića in Stunisluvskega škofa '/. gnilimi jajci. Policija zaprla dva vsuučiliščnika. Riin 9. junija. Burzi Ini oglasil interpelacijo glede izjav ministra Kalnoliyja o unanji politiki. Berolin9.junija. „Nati onal-Zeitung" napada zopet Avstrijo in trdi, da se avstrijsko-rusko razmerje ni kar nić poboljšalo. V Pe-terburgu je vzprejeni Stainbulova na Đ imaj i naredil jako ,slab utis in prav vsled tega ni veliki knez Vladimir puto val čez Dunaj kakor je bilo določeno. Neiut'ija je preprečila pooštrenje tega nasprotstva in i/poslovala, da sultan ni Koburznna hotel vzprejeti. Avstrija ni pri tem sodelovala, kakor so trdili oficijozni listi. Kalnoky je popisal položaj neresnično, in to hotoma, da podpre reformo valute. Cette 9. junija. Včeraj umrlo pet oseb za koleri podobno boleznijo. ~~Z^ Bratje Sokoli! /1|/d|]/» Danes večer ob l/%9. uri so 3|§»^ prohte ^reije /«^^WJ za V8e »»**°'*o"e"» ki se bodo ude \t\ JU ležili sokolske slavnosti. ^^^ odbor. VI. izkaz darov za Preššrnov spomenik. Prencaek . . . glđ. 753*39 Drugolef.niki mariborskoga seiuenišča .... „ 1215 Andrej Muhorič v Ptuji.........n 7"— Pet alovennkth Hhiturijentov ljubljanske realke „ 32*— Probiti*k tlijaške veselice v Kranji.....„ 43-60 K. Pertifick, c. kr. profesor v Ljubljani ... „ 10- — Andrej Grt'K<»rić v Pluji........n 2*36 Dr. Jernej Ziipimcc, c. kr. notHr v Ljubljani (znd iji rok od podpisanih fO glil.) .... „ 20"— Dijaki na Drenikavrin vrhu po Ivanu M. . . „ 3- — PoSilJHtov Jnkotm l'uklu iz „Slovoiifiko^a kluba" na Dunaji: Jakob liratkuvić, c. kr. profesor, 1 gld.; dr Janko Uttbnik, c. kr. sodni pri-Htav, 1 gtd.; Jožef Ciperle, tueA^anaki uAitelj, 2 gld.', A. L)eles, c. kr. koncipiat v poljedel-Hkeiu luinititerstvu, t gld.; Južef Dovift, in* ženćr, 1 gld.; Fr. Hnbad, c. kr. profesor v nitučnein uiiiiisterstvu, 1 gld.; dr. Alojzij Human, odvetniŠki kandidat, 1 gld.: Janez Jureb, uradnik v fin. ministerstvii, 2 gld.; Fr. Kandernal, c. kr. Solalti uvetuvalnc v pok., 1 gld ; Anton Koželj, vz^ojitelj, 3 gld.; dr. Petor Krositik, izvr. profesor na vseučilifiči, 1 gld.; Fr. Ltistavfc, vgojitelj. 1 gld.; Ivan Lnzar, rcvident pri južni železuici, 1 gld.; dr. Danilo Maj aro n, odvotn. kmuiiitat, 1 gld.; Jožef Mubei, c kr. pristav v pom. minintor-stvu, 1 Kiti-i dr Matija Murko, uradnik v tninisterstvit za '/imanje stvari, 5 glđ.; Ivan Navratil, predstojnik pomožnih uradov pri najvisjum in kasHcijakeui sudiAči, 2 gld.; dr. Janho Pajk, c. kr. profesor, 2 gld.; Andrej Pav.ič, itiženćr pri državni železntci, 2 gld.; Joief Pire, c. in kr. pristav v pom. ininister-stvu, 1 glii.; dr. Miroslav Ploj, c. kr. konci-piht v firiunCiieiu ministerstvu, 3 gld ; Jakob Puki, c. kr. iiHdporofinik v evid., posestnik itd., 6 ^iit.; Fr. Robić, c. kr. profesor, državni poslanec, I gld.; dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapt'lan, ravnatelj v Avpuitineji, 1 gld.; dr. Klouiunt Sonhun, dvorni iu sodni odvetnik, 2 gld ; Žiga Sefcun, umdnik v fin. ministeratvu, 1 gld ; dr. Fr. SimoiiiC, c. kr. skriptor v vsetičiliski knjižnici, 3 gld.; Fr. Škedelj, c. in kr. pristav v pom. ministarstvu, I gld.; dr. Jožef Stnn\ c. >n kr. polkovui zdravnik, 1 gld.; Fr Svetifi, vzgojitelj, 1 gld.; dr. Matija Vdcn, c kr. koinisar pri ravua-telJBtvu poAtnt) tu-Hnilnice, I gld.; dva ne-imeiiOVKiicii po 1 gld, 2 g'.d....... „ 53 — M. PleturSuik, c. kr. giui«. profesor v Ljubljani „ 10- — Sknpaj . . . gld. 94650 V Lj ubijao i, dnu 4. jimij'i 1^92. Aiitou Funtok, blagajnik. Umrli si> v IJuUljani: (j. juitiJH: Margareta Katarina Kaspcrek, urSultnka, 47 let, Kongresni trg At. 18, anneiuie. 7. jumja: Anu Golubić, dulavčeva hći, 10 mesecev, BV. Ptitrn cesta At. 2f>, akarUticu pri davici. V d o i « I n i ti (»I ni c i: 7. junija: Juri j Uornik, črevljnr, 31 let, catarh. in-testiniilis. — Jnnot H ščak, delavec, (>') let, inelano sarcana. Meteorologično poročilo. g Čas opa- !. Stan> Tem- Ve- „ . , ^0* if41 7.zjntiftj | 737 8 m. 13 8» C si. Bzh. obi. 6H0b» ' p j 2. popoi. 5*7 2.,,«. 22 n« C !»1. v/,h. obi. "\ ! i 9. zvečer '>6Ti\ ma 1G 8* C si. vzh. d. jas. «e*]a. i 1 «» I , ! Sruilnja ti'iiipcrntiira 17 f>", za 0"(jJ pod normalom. XDia.:nLa/3s3l£St borza dud 9 juiii iu t. 1. včeraj — dunes Papirna renta.....gld. !»8',10 — gld. 98-3fi Srebrna renta......i>815 — „ »H'2.r> Zlata rvuta...... , \\l2.y — B 11710 4°/u kronska renta ... „ 9f> 45 — n 9H'5) Akcije narodno banke . . „ Mi'— — „ 994-— Kreditno akcije .... „ ^-i-JfiO — „ 34J1 2f> Lordon....... „ 12JI»5 — „ 122'95 Srebro ....... „ —'— — „ —■— Nupol........, 0-78«/, — w 977'/, C. kr. e.kini..... n 5'84 — „ frSi NcmSke marke .... „ 60*17'/, — ,, tiO'10 D e 8. {unija t. I. 4°/0 državno srećke iz 1. 1M54 po 2.r>l) gld. 147 gld. 50 kr. Državno sroCko iz 1. 1H64 po 100 gld. . . 194 B — „ Ogorska zlata nuita 4g/0....... liti „ 06 n Ogerskji papirna renta 5°/0...... — „ — n Dunava rejj. sreftko 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ 7f> „ Zemlj. obć. »Vbtr. 4'/»°/o »lati zast. listi. . 122 „ — „ Kreditno ereCko po 100 gld...... 1W> , 50 „ Rudolfove sreCko po 10 gld...... 2H , — „ Akcijo anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 n 60 „ Tramway-di«st. volj. 170 «;Id. a. v..... 2t5r> „ — „ mmv f ATrTg-fl^*^^^ zal>ela 1-^i-^— v tH J i ■-— — %a Julie .ju interesantno novo zivilo in Ht) dobiva v stuklenitiuli od '?.r) kr. nnurej pri l'clru Iii. (VI) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. M. železsic. Izvod iz voznega reda veljavnegfft od 3L. 3-0.an.lj©, 1893. Nastopno omnnjeni priliajalni in odbajalni č:isi ozna-Ceai bo v arednjeovropakem ^«m. Odhod iz IJubijane (juž. kol). Ob 12. ari 05 nilnut po nodl onebni vlak v 'IVbi*. Pon-tahel, Beljak, Celovec, Fran/eosfeste, Ljubno, Dunaj, £hz Seizthal v Ans8<>c, Itchl, Gmnuden, Soloo^ra !, Lond-Ganttiin, Z**I1 am See. Inomost, Bregenz, ZUrich, G*inf, Pariz, St«*yr, Linč. Bndejevice. PJzenj, Marijine vare, Eger, Fraiico' » var«i, Karlove vare, Pragu, JDraždano, Dunaj via Ainstetton. Ob 7. uri 06 minut zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabe', Heljrtk, Celover, Fr«nEonsfest.o, Ljiihno, Dunuj, tez SeUthnl v Aussee, Isc.hl, Omunden, S<»lno^rad, Lend* Gastt-in, Zell ain See, I>• 1 nu{ via Amstetton. Ob U. ori 5O minut dopoludn« osebni vlak v Trbi&, Pontabnl. Duljak, Culovuc, Frunzensfeate, Ljnbno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoluđua osebni vlak v Trhiž, Heljak. Celovec, iSolnojfrad, Itiomost, Linč, Ischl, Bu-dejevice, Plzeni, Mafijine vare, Eger, Franrovo vare, Karlove varo, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v L1 ubijano (juž. kol.). Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via AuiHtetUui, Draždan, l'iage, Fraucovih varov, Karlovih v«rov, Egra, Minijimb varov, Plzuja, Budujevio, Sol 110-grada, Lincn, Steyra, Ischl a, Gniundena, l«cbla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zlirirha, Bregun/a, Inomosta, Zella hiu St'», Lend GasteiiiH, Ljubna, Boljaka, Celovc«, Franzens-tVste, Trbiža. Ob U. uri 27 minut dopoluđne onebni vlak z Dunaja via AHistetton, Dnizilati, Pra^e, Francovih varov, Karlovih v:irov, E^ra, Marijinih varov, Plzuja, Btidejevio, Solnograda, Inomosta, Linča, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubimca, Beljnka, Celut'ca, Kranzensfustu, Pontabla, Tt bi*n. Ob 9. uri 27 minut zveder osubni vlak z Dunaja, Ljob-iieg>i. Keljiika, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Izubijane (drž. kol). Ob 7. uri 18 minut sjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. M 6. „ 5O „ zvefier v Kamnik. „ 10. ,, 10 „ zveder v Kamnik (ob nedeljah ia praznikih). Prihod v Izubijano (drž. kol.). Ob 0. uri 61 minut zjutraj iz Kamniku. „ U. „ 15 „ dopoluđne iz Kamnika. ,, 6. ,, 20 „ zveder 1/. Kninnikti, " O. „ 55 ,, zvečer i'£ Katnrtika (ob nudeljali ia praztiikili.) Srednje-evropaki čas je krtijneinii Času v Liubljani za 2 minuti napruj. (12—lv'6) Restavracija 7Lloyd^ 11a sv. Petru cesti. •Vutrl v Molioto. Miit; K». jimijii ako boilo •. reme ugodno veliki vlaški koncert. Začetek ob 7'/,j. uri zvečer. Ustopnina 15 kr; K obilni ndule>.bi vabi najuljudnoje (6ob) Karol Počivaunik. Do I. junija in od i. septembra tarifa za stanovanja zniiana za 25 odstotkov. KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postnjo zagorske žcleznicc .ZtšItoli-ltriipInn-'l'opIU-c4 odduljcno jedno vozno uro, otvorji-no jo od I. uprilu tl«» konce oktobra. AUrtkloteriul toplice) s toplino HO ilo A5 Ntopiii| It. eminentno «l«^lu|i>|<» pri protiul« pri Hkruliii iiiiftićiil in v «JeuUili, kukoi- tuđi nju po-NltMličiiil« holeznili, bolečinuh v liolltu, živrulli n> |»<»H-ii I li b<»l«'Kiiili in Itoleznlh vslt<ru« l»uiiie in kru|»ilnn U«>|>elv kakor tildi izvrst.no urpjene xii<»|n« Kopčali, iii»ni«žm, «*U'U-trl«ritcli» , ftvt-dsku x4lrnvil»H> f;iiuimrtti Itu. Komfortna Hlt4ii<»i itufn. Dobro r«'HtiivrH«i|<* pri najni^jiti coimh, stalna 7.lAkn Klt<>iu in l'olU-HUiiiui, ki jo posi'cdujcjo poStni omntbusi. Vuc1. pov& in prospekte po&ilja kop.tliSćni /.dr;ivnik Dr. Jos. Weingerl iu ravnateljstvo kopališoa. (.'I6D—\i) v novi đeželni hrambovski vojašnicL V nedoljo, dn6 11. junija 1893 velik koncert Svirala "bode Domžaiska godba. Začetek »>b 1 ,.a4. uri. U-4 to pit Ina. IO kr. Oirool prontl. ^= Ubod pri vratili poU'£ Gruberjovega prekopa. .:■ ■ ■ r l*rl nruKodiiein vremenu l»o«le koncert v tekli« Ut'IJU MlilOUIl. S Hpo^tovanJKin (G07—i) Franjo Popp. Izdajatulj io odgovurni urednik : Josip N u 11 i. Lautnirm iu tiak .Ndroduo Tiskaroe*, gledu stori reaen korak na to ali ono stran, mesto da ae slovesno i a oficijelno naglaša to, tesar koncem 19. Btoletja paC noben naobražen clovek vec ne veruje, da naj ima namrec vojak drugo tast, nego na isti ali pa na višji stopinji izobrazbe stojeći civilist in da naj ima zlasti rezervni častoik dvojno vest in dvojen čut dolžoosti. Pri drugih zakonih se driav-Ijaoom, ako treba, jako občutno in ad hominem dokazuje, da se izdajajo v svrho, da se iz po I nju-jejo in izvrftujejo, temu se tedaj v označenom slučaju sistematično vzgaja nasprutno prepnčanje ? Stara peBem — žalostna pesem! Tržaški „plebiscit". Volitve v občsnaki svet zajedno deželni zbor Tržaški so končane. Slovenska okolica izbere nicer sele jutri svoje zasttpnike za to važno korporacijo, alt Daj izt^čejo jutri^nje volitve kakorkoli, naj zmaga slovenska atrauka tuđi na ceh crti, to vender ne bo preroenili) lica noveinu ohćinskemu Hvetu. To se je doioćilo vtera) pri volitvi i. voliluega razreda v mestu, pri kateri volitvi bo zopel prodrli ireden-tovski kandidati. Porgreao ima v Tržaškem občinskera svetu abaolul.no večino in je gonpodar v mestu. Izid volitve v I. razredu je aploSno presenetil; vsakdo je sodil, da bo tinti razred, kateri reprezentira TržaiSki kapital, katari je bi I doslej odločilen v vsem javnem življenji, volil koaservativno. Prićako valo se je to tr:mb>lj, ker su je r primeruega mesta grozilo, da država ne bo nift Htoriia za gospodarske interese prebivalstva, ako ne zavladajo v obcinskem svetu druge razrneru, zn taku besede pa so volilci tega razreda jako dovzetni. Stirioajst daij je trajala volilna borba in sedaj, ko je isid že dnločen, vidi se nam primorao, da se še jedenkrat ozremu nanje in konstatujemo po ine u tega izida. V mestu sta si nasprotovali prav za prav samo dve stranki. Progresovci, kateri so na uvojo zastavo zapiBali iredentizera, iu konservativci, kateri so stopili na volišče kot nositelji avstrijake ideju. Volilui boj te je sukal okolu teh dveh idej in se konfal žalibog zzmago protiavstrijske ideje. Većina Tržaškega prebivalstva je pri ten volitvab Blovesno manifestirala, da jeunetaza načela iredentizma. Š^ nekai drugega so pokazale minole volitve nedvouinno, to namreč, da avstrijska ideja mej italijanskimi prebi valci v Trstu ni ma |i r i v r ž e u c e v. Konservativna stranka stopila je sicer na voliSče z italijanuko narodnim programom, v katerem je v narodnem oziru naglašala do picice tislu, kakor progresovci, a pri prebivalstvu nitio te deklamacije našle pričakovanega odobrenja. Tržaški ltalijam vedo dobro, da so suovatelji in voditelji kouservativne stranke večinoma Ne me i, da pa ta stranka mei Italijani nima privržencev, pokazalo se je pri volitvah, pri katerih so za konservativne kandidate glaaovali vecinoma »amo Ne me i in — Slovenci, a le jako malo ltalijanov. Ako torej uvažujemo, da so iredentovci zmagali v vseb mest-nih volilnib razredih izvzetnši tietjega, v katerem so konsBivativni kandidatje g pomočjo uradnikov prodrli z malenkost no veEino, potem moramo pri« znati, da je neodtisno italijansko prebivalstvo Trsta zatajilo avstrijsko idejo. Vae victisl Odgovornost sa ta silni poraz zadene v prvi vrati one odlotilne faktor je, kateri v svoje opravičenje ne morejo reći, da bi bili dovelj storili, da le zajezi ire-dentovBko gibanje. Država je za go8 pod trake interese trgovinBkega svojega em pori ja žrtvovala milijone in milijone in z ocetovsko brižnostjo skrbela za mi-terijelno blagostanje tega raesta. Storila pa je Se dosti več. Česar ni ražen Nemcev do voli la nobe-nemu drugemu narodu, to je dovolila Italijaoom. Duvolila ja, da so anektirali Trst za svoj narod« dovolila, da so materijelne in duševne sile slovenskih prebivalcev ukorišcaii, svojemu narodu v prid in v priznani namen, raznaroditi Slovence, podptrala Italijane v njihovem boju zoper ustavno zajamčene pravice lojalnega sloveuskega roda in tako se je gladila fin tuđi nehote* pot temu, kar je sedaj prišlo. Nimamo naamna razkladati na dolgo iu široko, kaj bi bila imela vlada storiti in kako bi bila morala postopati, da pridobi avstrijski ideji (im vec privržencev. To pa je gotovo, da bi ne bila smela podpirati elementa, ki reprezentira nered in destrukcijo. In tak element so Tržaški Italijani. Stranka, katero vodi tako divji narodni egoizein, kakor Tr-žaške Italijaua — progresovce in konaervativce — stranka, katera z nečuveuua nacnlstvom boce prebi-valcein druge narodnosti ugrabiti jezik in njegove pravice, taka stranka je po logiki zdrave človeške pameti eo i pao element nereda in destrukcije, ker spravlja v nevarnost mir in življenje BudrŽavljauov. Vlada je — kakor uo taji — podpirala to stranko in vse te dobrote avstrijske vlade kvitirali so Tržaški Italiiani sedaj h porazom avstrijske ideje. Ta pooieu minulih Trzadkih volitev je nepre-rekljiv in zategadelj prićakujemo, da bo vlada z energijo začela delovati na to, da zopet pridobi avstrijski ideji v Tržaškem meatu spoštovanje in veljavo. D>)lzna je to storiti v interesu mesta, države in prejasue dinastije. NoBitelj dosedanjega sistema vitez Rinaldini dobit je pri teb volitvah spričevalo, da ni bil kos svoji državnički ualogi ia zato se uadejatno, da bo kmalu imel priliko, tolažiti se za hvoj poraz s Ho-racijevim verzoui: BeatuB ille qui procul uegotiis. Politični razgled. ^otriiiiie dežele. V Ljubljani, 10. junija. Delegacija. V avHtnjnke delegacije odseku za vnanje reci bila je včerai zanimljiva razprava. Najprej se je odobril referat poročevalca Dumbe, potem pa je pre-vzel besedo mimater vnanjih rečij grof Kalnoky, da glede na napade nemAkib listov pojasni svoj ekepoze" ltekel je, da ]e napade nemSkih listov prouzročilo sedanje volilno gibanje oa Neinškem, ter odloCno zavrml očitauje, da bh boce Avstrija na troske Nem-čije približevati RuBiji, če§, da je že Bismarck dobro razmerie mej vsemi vetesilami zmatrRl za pogoj evropdkemu miru. Konkluzije nHkaterib nemških listov izvirajo iz nerazumevanja govora ia so brez pomena, ker zaupajo odlocilni neuaški krngi popol- roki dolg 92 oh, vtm roka pa meri 7 m in 22 crni Vsa ngura tehta 87 3G0 foj in utita je iz turskih tojiuv, kufere bo dviguili iz dua inorja po sloveči zmhgi pri Navarinu. Kdo bi se tu oe spomnil Šent-jožke»a zvona, ki je tuđi ulit iz turfikih topov za časa Navarinske bitke, kakor pricajo na njem Pro-širtiijvi verzi! — Z*dej za postamentom bo mala vrata, ki vodijo v notranji del Havarije. Po 6G stop-njicah pnlezeS jej do koleo, od tod pa se vijejo v truplu železue stopujicu do glave. Skozi vrat se clovek malo tfžku zbuše, onobito rejenim csibam, kakor je bil uad obrtnik, bi ue svetoval plezat; v ta koloH V glavi eo uarejeue bronastu klopi, na katero smo ue Bpehaui in od silne vročiue zdelaui konecuo vBedli. Prostora je tu za 5 ljudi. Mej lasini 80 male odprline, skozi katere se ti kaže prekrasni panorama proti meatu ta plauiuam. Čitali smo v glavi tuđi nastopni napis: „D.eser Kolosa, vou Ludwig 1. vou 13»yern errietitet, iat ertunden uud modelliert von Ludwig von Schvvanthaler und wurde iu den Jabren 1844 bis 1850 in Erz gegossen und aufgt>sttfllt von Ferdinand Miller". Vrotina je kmalu postala neiuoBua; rodila je meuda tuđi dovtip ua-gega kmetovalca, ki je aatrjeval, da tako prazue Ženak^ glave Se ni videl avoje žive doi, kakor jo ima ta Uauuiju. $« jeden puglud skozi luse", potem pa smo se drsali zopet uavzdol in stopili vsi pre-mučooi na svezi zrak. Za Bavunjn sh dviga impozantno aLopa slavnih moi" (Uuhmefchallu). V dorskem slogu sezidana, s prekrasuimi Schwanthalerjevimi skupmarai na pro-čelji iu lepiun reliefoimi Bkulptuiami ua frizu. Proti Bavariji je lopa odprta. le 48 utebrov pudpira ua tej Htrtiin ujeuo ntreho. Na rudeče slikanih sto-uah je pritrjeuih 80 kouzotov z nadprsnimi podo bami imenitnih IJavatcev, m<>j nuini tuđi kralja Ljudevita I , ki je za ta spomenik bavarske slavu izdal iz laatuega žepa Bkoraj milijun goldinarjev. Žal, da sa fruseo slikam oruhtneuti na stropu ne vzdržć v Muiiakovakem podnebit. Sicer pa je vsa lopa grajenn strogo po grških onginalib iu tuđi njena polihromija je zvesto pouneta po starib ostau-kih, tako da vidiš v tej velikauaki dvorani pristno podobo grške stavbinskb umetuosti. Če še omenim, da se za dvorano dviga kraseu gozd, ki tvori vsej zgradbi čudovito ozadje, povedal uem glavne crtice o Bavariji iu njeni „RukmeshalhV Tezko smo se lučili od slikovitega tega prizora, ki ti je neuote* zavodi) misli na Btare grške ČaBo in oni narod, ki je stvarjal umetoiSka dela, kakorgnih pozoeje nikdar več ni izdelaia člove&ka roka in jih inenda tuđi ne bode .... aoma lojalnosti Avstro Ogerske. Nadalje se je Kal-noky akliceval na potrebo, pomnožiti in organizovati oase vojske in povdarjal, da želi v interesu nage monarhije, da bi obveljala nemSka vojaška predloga. — Znači Ino je to, da Kalnoky ni z nobeno besedo reagiral na ocitanje, da je vnanji položaj v interesu valutne reforme ugodno pojaBoil, io — to da misliti! Levićarska prstenja. Ođkar ae je izvedelo, da vlada ne misli ni-čosar atoriti zoper mladocegke poalance in za reali-sovanje punktacijskih predlog, zavladala je v levi-čardkem taboru velika jeza. Levicarji se pripravljajo sa opozicijo, vsaj delajo tako, dasi jim nihče ne verjame. Grozili so že većkrat z opozicijo, a Še vsele) zopet odnehali iu se vrnili grofu Taafteu pod krila. Sedaj ponavljajo to igro. Fournier jeden odlićnejSih levičarskih poslancev, zagovarjal je te dui v Tetachenu opozicijo m nasvetoval, naj se Nemci ne vrneio v dež. zbor ćećki, dokler jim vlada ne da zadošćenja za to, kar mi storili Mladocehi. Nemfikočeški poslanec Richter je v Kamnicu te dni rekel, da bi bila druga vlada razpustila drž. zbor, sistirala ustavne svobošćine in imenovala vladni direktorij, ker pa se ni nič zgodilo, ne amejo Nemci veft v dež. ebor. — Tako kakor ta dva poslanca, govorili bo tuđi le nekateri drugi, ali eiekta ne napravljajo ta pretenja nikakega; veakdo ćuti, da groze levicarji le zato, da bi izprosili od vlade novih koncesij. JHalorua/ea demonstracija na Dunaji. Prmlvčerajšnjim zvečer priredili bo maloruski vaeuciliSftuiki na Dunaji demonstracijo zoper nad-SkofA 8«mbratoviĆa in maloruske rom^rje, vračajofte se iz R'oia. Vseučtli^čnik Aleksiiev^. stopil je z nekaterimi spreml]^viilci v kupe, v katerem se je vozil nad&kof Sembratovif, mu otitnl, da |e v Runu izdal maloruski narod in narodno cert'v, da hoče malorunko duhovfićino siliti k celibatu in je spraviti jezuvitom v oblast ter grozil: N» hodi veu v Rim, će neĆefl tega obžalovnti. — Neki častaik je pri-hitel škofu na pomoć in prisili', da so vseučiliž^niki, kliČoći: ^Pereat Sembrato^iĆ! Pereat izdajica naroda" zapustili kupć. Ko se je sačel vlak pomikrtti, jeli so nu peronu stojeći vseucilišeniki metnti gnila jajca v kupe. Jedno jajce je zadelo Sembratoviča na glavi. Policija je prijala izgreduike in ie nbsodila na pri-merno globo, vrh tega pa so bodo imeli zagovarjati pred aka i. senatom — Uzrok temu izgr« lu je bil ta, da je Serabratovič v svoiem oan;f)voru na pa-peža izreke! željo, naj bi ne tuđi giŠko-katoliška cerkev popolnuma združila z rimsko katoličko, na kar je papež prijamnu odgovori), svetuje Hosebno, naj se odpravi razlika v ceremonijali itd. Maloruski narod je z duSo in teletom unet za svojo uarodno cerkev, torej je umljivo, da p.] (Zadnja beseda uapadetii „Danici".) „Danifcarji" (oprosti se mi naj to skupoo ime) zlorabljnjo § 19. tsk. zak. ter v „Slov. Narodu" taje" pritožbo na policijo* Sami pa pripovedujejo v „Slovencu" par dnij popiej v članku „Danica — napadana", kako da so uložili pritožbo proti „Sloveniji" na naraeetuiAtvo. Io to uazoanilo je bilo povod policijskim poizved-ham. Vsakdo torej izprevidi, kaj je verjeti Ijudem, ki v jedni sapi pritrjujejo in zanikujejo. — V do-tičnem članku skuSa ne nekako opravifciti pred 8>e tom za svoja — čudna dejauja. Članku sutnemu priznavani« radi, da je pisau v dostojnom tonu, kar nas je od nj h zelo izueuadilo, Sofi«tike pa naha-jamo ondi in v „popravku" >e& kot dovolj. Kdo ju prvi uapadal? Ali ne v uajlepši slugi dr. Mtihnič v BRirn. Kat." in „liga -f- 75", najmlađi io najatraut-nejŠi mej „Damćarji" v „Slovencu" v „Duuajskih platnih". Kdo je prvi hotć iu veile sramoti) »lov đtja&tvu prud svetu ni? Kdo je klic*l na pom«>č oblastuije proti kolegom? Ako se povć Ukim Iju-dem reanica, ako se pojasni, zakaj da bo napadali rojake, ako se pri VBein tem se molci o onebnih napakuh in pregreSkih, dasi oni tega takta ne po-znajo, jHitani ju to napad in obi tnutemki za svoje prepričale. — Da, prepričanje je lepa stvar. Moi „DaniČarji" nabajamo tuđi podpis V. Zupaoca, onega, ki je pred par leti utavil v „Sloveniji" pred log /a izobteuje „llm, Katolika", oni, ki je leto pozueje ta predlog ponovit, ko sa je „zloglasni Rim. Kut." (ipsissima \erba!) zopet prikuzal v čitalnicn. A tjedaj podpiauje Čestitko in zaupuico dru. Mahniti*. — — Kar 88 tiče opombe, da so dotiču iki s pritožbo hoteli varovuti svoje pravice, je to paft Ie prazno zavijanje. Saj se nišo pritožili samo zaradi tega, ker jih odbor oi hotel sprejeti, temveč v svojo vecjo blamažo Se za par malnukostij iz interuega poslovanja. Ta protest izručili su nameatništvu, katero ga je odstopilo policiji, ki je predsednika aSlovenijea zasiiAtila o tej Btvari in izjavila, da je poslovanje bilo povHem v redu, da je pntožba po-veem uifeeva. — Mar tu ni denuncijacija? Sicer pa so mej protestovci imena dveh, ki že vec let ništa niti ređua niti izvanredna Bluflatelja vseu()li3^a, temveč kot abaolvirana jurista v službi, ki turej niti ne roureta biti člana akaderoičnega druAtva; ki te tuđi kake tri leU niaU absolutno nič briga I a sr „Slovenijo*. — A sdaj »ta zaflla me} glavne agi ta tur je sa „Daoico'. Kar se tiče denamega vprašanja, je dr. MahniC sam tako jasno iu odkrito govohl, da je vsako olepšavaoje brezuapešao. Emfatični vzkliki, zakaj se jitn neče priznati pravo njihovepa „katolicizma*, nas ne motijo in oe preatepć Mi se ne bi nikdar upirali, ako bi boteli snovati posebno društvo a pošte ni rai sredatvi, dasi to ni potrebno, ker je „Slovenija* glede vere in nrnvnosti gotovo mnogo boljfta od novouBtaDavljajoče se „Danice*. Ali da se rabi v ta namen laž io obrekovanje, kakor se je to godilo v „Dunajskih piamih", da se hoče okoristiti v ta nameu vidjn oblastaija, da se v ta namen po-Siliaio zaupnice in čestitke dru. Mahuiću ravno ob ihtem času, ko je tako nekvalitikovano napadel slov. dijaStvo — tega mi onim brumuim duSam ne mo-remu odpuatiti. — Ker se je naJel list, ki je raz-širjal arauiotenje slov. dijafitva, odgovorilo se je in pojasnilo, od kod izviru. Vse drugo nas ne skrbi in prepričani smo, da dobra stvar ne more fikode trpeti po takem pof.etji. V „Slovencu" tuli pripovedujejo, da je bil V88 odbor proti temu, da se ignoruje novo društvo. Opomniti moram Ie, da je odbor valed formalnosti odhtopil, da pa so razun dveb stari odborniki spre-jeli zopet Bvoje mandate, v znamenje, da nisu ui-kakur priucipijelno proti aborovemu hklepu. Sicer pa bi odbor gotovo ne bil za prijateljsko občevanje, ako bi popreje vedel, da so uložili svoj protest. Tega nis;> „lojalno" naznanili odboru, kakor pripovedujejo; hli pu morda tako, kakor je že popreje njih vojskovodja v pijauosti rnztjdel ves bojni čriež? S cer pa njih uteoik in mojster Mahnič uči, da se morajo izogibati vsega obĆevanja z liberalci, zakaj ga v tem ne posluSajo; zakaj ižčejo vedno prilike shajati Be z onimi tovariSi, katere sraniotć in obrekujfjo pred Bvetoin, za.kaj j>h peču to, ako jira društvu, katero deuuncirajo, neće Bovražoo biti, temveč sklene Ie, da se linajo prezirati. Da, vsako delo zasluži svoje pUČilo, iu delu iu ravnanje aDa-ničarjev" oe zasiuži drugega, kut zaoičevatno preziranje. — S tem koučaui! ■x Itclfaike ol&ollee, die 9. juuija. [I/v. dop.] (Beljafikib Nemcev kultura.) Ponosan srne biti vrli Ljubljanski Sokol uh uspeh, ki »\ ga je stekel po avojem uapovedanem, a po BeljaSkeui nlfniin^nr pfiiTiirnt"ii ubranjeuem ?zletu Da KoroAUo! Totiko skrbij pač že dolgo nišo doživeli nadi rntstoi očt'tie. kakor pretekli teden. V soboto pred ono UHodepolno nedeljo hedeli bo do polnoči in pričdko-vali brzujaviuga nazuuuila \t L ubljaue, če ne menda veitder Ie ne pripeljejo Sokoli — privatno. V uedel|o ogledoval pa si je veliki gurman dr. Srstka, — rodila ga je madjarska mati, h oče mu je 6^h ~ vgn putnike, ki so se pnpHiah z Ljubljanskim vlakom in zupazil je motida kuku Bnuiiil)iveu obraze, ker prečoj putem napotila se je velika Bt*l]ašha vojaka, \l\\ t*e ji je pridružilo tuđi 35 C^lovAkih tur-nurjev, ua BirfŠko jezero. — — Okrajno glavarstvo pa je kaj vr!o Hkrbelo ztt nja>ui red!" Na kolodvoru v Podravljah iu na Bruci čakali no orozuiki — in fama pripoveduje, da so bili pripravljeni ćelo — bu-zarji! ! — — Pa oglfjino si slavno BeljaŠko vojsko! S atraS-nim ro[>otoin velikunske^a bobna marširali so tur-uerji ekoai slovenske vuni, — u uobeuega kmeta ni no pribobnnli na svojo Htran. Bili so mej ne boj. Napili bo 83 „ruiui'pa >incau in vzkipel jim je ueinAki pogum ! Kht ui bilo dobiti priHtnega Sokola, na kojem bi Su inu&čevali, napravijo si lepega možiceljna iz — cuiii!! Nataknejo gu uu drog in mečejo ga v zrak iu z ne po pišljivo navdušenoKtjo stopali bo vrli rnladcniči — - v slavno 81 n e m Bprevodu noHeĆ lepega Sokola — proti lieljaku. NaSi kmet o pa so stali in čudo ina so čudili „ueinški kulturi!" Pri „debelim Handlorju" v Beljaku napivali su potem. Se samo pristni ger-maui velikonemški ideji. G>vurili su učitelj Weu2 (sic!) notar Tttchebull (fiiši!) iu že omenjeni dr. Srstku. Krasen „ga isemarsch" proti kolodvoru za* ključil je lepo Blavuoat. — To je na kratko zgo-dovina ouega poraenlpve^a 4. juoiju. Gospoda hoteli bo menda dokazati, da imajo slovenske kmete ua svoji struni, a — opekli so ne. Uvideti morajo, da bo oa slovenskih tleb — nepovabljeni gostje. Sokol pa srne, — kukor sem rekel — biti poooaen na občno pozornost, ki jo vzbuja tukaj njegovo ime. U pa ino, da se v kratkem čaBU ugodno refii njegova pntotba, in pokazali budemo, kako pozdravlja Slo-venec Slovenca brata na koroski zemlji 1 „Matica Slovenska". Govor podpredsednika prol Fr. Levca na 28. občnem zboru dne 8. juuija t. 1. Slavni zbor! Ker je zbrano zad hotel vsak stati i meti od „Matice", česar je ravno potreboval. Kmnt in obrtnik sta si želela pou»":nih »pisov, m'itelji ho zahtnvali od nje šolskih knjig, nekateri so zdihovtili po znan-Btvenem časopisu, a drugi hoteli, da „Matica" pod-piraj v prvi vrati lepoznnnstvo. V takih sitnih razmurah je bilo jasno, da „Matica* nikomur ni prav ngajala in da se je Ift počasi razvijala; da, prišli so ćelo čaši, ko je Ala rakovo pot! St>'viln njenih Hništvenikov je od 1 5<>f> leta 1872 padlo na 95i» leta 1880. in v takšnem razrnerji se j« manjšalo tuđi nje pre-moženje. Marn, ki je bil „Matici*1 odbornik od nje pričetka ter je ime! pri nji od 1. 1864 uplivno be-sedo, storil je mnogo, da ro se sčasoma pomirili razburjnni duhovi. Marn je vedno pondarjal, da „Matica" ne bodi učena aka«tainiju, a tuđi uh jeilina založnica slovenskih šolskih knjig, ampak da usrrezaj ]>o svojih močeh vftem d e j a n s k i m književnim p o-trebam slovenskoga naroda, da tedaj t&dajaj poučne spise, a poleg tega g6ji učeno, kakor lepo knjigo! Marnovim modrim svetom se je naposled udal tud i prenovljeni in pomlajnni ilruStveni odbor. Stvari «o ho obrnile ua bolje, ko je leta 1882. sedanji Ljubljanski župan, prfblagororlni pospod Peter G r a s » p I 1 i prevzel dniHtvf no vodstvo. Poleg njega je vodil književni od.nnk prof. Marn, katera^n smo posadili naposled leta 188 1. društvu na čdo. Zakaj da si je bil po imeni m do leta 1886. „Matici*4 predsednik ranjki dr. P o k 1 n k a r, vender j« bil faktični voditfilj „Mnt,iciu od leta 188-1 profesor Marn. Pod njegovim oHamletnim prednedniStvom je „Matica4, upam, prišla v pravi tir, kakor kaže tuđi lt-pi vfteatranski razvoj našega druStvii v zadnjih letih, zakaj: a) število njenih druSfcvenikov je od 10 8 4 lota 1884. poskočilo na 192 6 leta 1892. t. j. Stevilo Be je skoraj podvojilo. />) Društveno premuženj« se je, v tem času od 5 1.4 40 pld. pomnožilo na 56.U 11!) gld. r) uredilo Fe je gospodarstvo z društvenirn premoženjem, katero ae poprej ni moplo VHnlej imenovati vzgledno, ker b« je odbor v kritičnih časih ilotaknil cpIo glavnice, kar bi po pravilih ne bil sniel »toriti. č) poskrbelo se jo za to, da redno izhajajo društveno knjige, kar prej tuđi ni bilo vnako leto. d) vae.bina drtifirvenim knjigam se y> — kar sr lojalno naglasa od vseh strauij — izdatno iz-boljšala 8 tem, da hh je „Letopis" odločil samo iz— virniin znanstvenim razpravam, da s« Jh lepoznanstvu ustanovila posebna zabavna knjižnica, da ee je v isndnjih letih izdalo več znamenitih inonogroiij in da «e je za „Matico" v obče pridobilo lepo »tevilo znamonitib slovenskih pisateljev. Pri vsem tem lepem napredku našega društva pa gro prva zasluga bivšemu prednedniku kanoniku Marim, čipar delovanjft ostane z zlatimi črkami zapisano v kroniki „Slovenske Matice11. Prosim Vaa, da vstan«*te v znamenje Bvojeaa aožaljenja o izgubi }>r»-zMHlužnega ranjkega pred-seduika. Tajnikovo poročilo o druStvenem in odborovem delovanji v XXVIII. društveni dobi od 1. junija \h\\1 do li], majrt IH!).1}, l.i. Slavni zbor ! Pretekla j« zoper. doba jednega leta, odkar jf> pretinediufitvo „Matice Slovenske" po-vabiln čestite člane na občni zbor. Ko stno bili v zadnjič tu zbrani. vodil jn zborovanje velezaslužni predsednik, zdaj žal že pokojni kanonik Josip Marn. Kdor ni dostojno eenil njegovih zaslug poprej, ceni jih zdaj, ko ga ni več med narai in ko ga obeutno pogresamo vai. Ni moja naloga, ocenjevati tu njegovo koristno delovanje. Storili 80 to že drugi: atoril je to gospod podpredaednik v krepkem in značilnom nagrobnem govoru, storil je to tuđi že danes goapod podpredaednik s predsedniškega raesta in storija bo Matica to, ko prinea« v letoanjem Le-topisu njegov životopis s sliko. Povedano bodi le še, da se je povodom predaednikove smrti} od matičine strani zgodilo vse, kar je bilo o tej priliki primerno in spodobno. Matica se je od njega poslovila, v naših arcih bo pa vedno živel. Ćaat iu slava nje-govemu spominu! V odboru se nišo lani zvršile nikake premembe. Le na mesto gospoda župnika in kanonika Flisa, ktero je ostalo 1. 1891 po njega odpovedi nepo-polnjeno, je stopil gospod profesor dr. Ivan Janežič. Tuđi v društvenom upraviteljstvu je ostalo vae pri starem. Le mesto g. Praprotnika je postal ključar novi odbornik g. dr. Janežič. Tuđi v odsekih, go-spodarskem in književnem, je ostalo vse pri starem. Kakor druga leta, zbral se je tuđi v zadnji dobi odbor trikrat v sejo, namreč 23. junija, 17. decembra in 1. marcija. V prvič se je zbral (odbor) pred vst-m da se konstituira, potem pa, da končno sklene o natiskavanji pripravljenega književnegn gradiva preteklega leta. Druga soja jo bila name-njena razgovoru zaradi pisateljskih, korektorskih in tiskarniških nag rad, tretja pa pripravam za letošnje društvene knjige. Izvenredno sojo so imeli Ljubljanski odborniki dne 27. januvarja, na dan predsednikove smrti, da se pogovori zaradi priprav in udeležbe pri njegovem pogrebu. Vrhu tega so bili o nujnih prilikuh tukajšnji odborniki potem okrožnic povprašam za svoje mnenje in je predsedništvo dotičnu predmete reševalo v smislu većine. Odseka, po članih letos nespremenjena, sta zborovala gospodarski vselej, kadar se jh bilo treba načelno porazumuti o kaki važnejši gospodarski stvari ali zvršiti naročila odborova, o katerih je imel odsek od odbora pooblastilo, književni pa, ako je bilo v njegovo področje spadajočn naavete pripraviti za odbor, da le-ta o njih končno sklene. Zborovala Hta pa: gospodarski odsek dne 2. julija, 2. novembra, 14. decembra in 9. aprila, torej štiri-krat in književni dvakrat, namreč 15. decembra in 28. februvarija. Dne 2, julija je gospodarski od.sok razpravljal o Knezovi zapuščini, dne 2. novembra o hišnih strankah in o Knezovi zapuščini, dne 14. novembra o računskih vpra.šanjih in Knezovi zapuščini, dne 9. aprila o hišnih popravah. Književni odsek je dne 15. decembra določil cene lauskim knjigam, nagrade tiskarjem, korek-torjom in pisatoljem, presojevalce došlim rokopisom, namoujenim za društvene knjue prihodu joga lota in za založne knjige, stavil nasvete glede prodaje založnih knjig in glede rešitve prosVnj za podaritev založnih knjifj. Dne 28. februvarija so je pa odsek pečal izkljućljivo le s tiskovnim gradivom tekočega leta, predloži! odboru nacrt za letošnjn dru.štveue knjige, za založno knjigo, za knjigo iz Knezove zapu.MČine iu iz Jurčič-Toinšičeve ustanove. Ostali odseki. obstoječi v Matici izza prej.šnjih let, kakor n. pr. Kopitarjev odsek, za napiranje krajepisnih im^n, agitacijski odsek i. t. d. v zadnji dobi niao zborova)i. Lani so prejeli društveniki |>o t.rojo knjig, in sicer: U Letopis za 1. 1892. Ured,) prof. A. Bartol. *J.) Slovenska zemlja. Goriška I. del. Spisuje prof. Rutar. 3.) Sienkiewicz : Z ognjem in mečem. Iz poljščine prevel M. M. I. in II. del. Letopis ja v Matici od prvega početka društvenoga po obliki in vsebiui običajna knjiga. Odbor upa, da je bilo tuđi lani ž njo vstreženo, ker so bile razne atroke vendar še precej dobro zastopane. Z Goriško jo pričela Matica izdajati skupino opisov vseh slovenskih pokrajin v prirodoznansknin, ata-tistiškern, kulturnem in zgodovinskem obziru, /a v prvih lotih svojega obstanka je nameravala Matica nekaj podobnega. Dolo je j)a takrat ostalo nepo-polno, ker eta izšli le „Vojvodstvi Kranjsko in Ko-roško" in pa dva zvezka „Sloven.skega Štajerja". Ker so omenjone knjigo tuđi žn popolnoma zasta-rele, ju potreba iiovh razširjone in popolne izdaj« vsakako opravičena. V resnici so matičarji tuđi to knjigo, ka tem lepe slike močno oživljajo, prav simpatično pozdravili in vodno su pojavljajo glanuvi, da je Matica pravo ukreniln, ker se je tega vpra-šanja vnovič lotila. Tretja knjiga je za Matico nekaj popolnoma novega, kor društvo dozdaj nij izdalo nobene ilustrovane beletriatifiue knjige. Povest BZ ognjem in meceni" sluje močno in prevedena je že skoro v vse evropske jezike. Društvu ata bila na razpolaganje takoj dva slovenska prevoda in pa lep« ilustracije. Odbor se je odločil, da izdaj Matica ta prevod ilustvovau in ni mu treba biti ni-kakor žal. Šimaćkova tiskarna je delo zelo povoljno resila in knjiga se -srne pristevati najlep.šim, kar jih je dozdaj izdalo društvo. Da so tuđi društveniki zadovoljni, o tom pričujejo ugodne in pohvalne kritike domaćega časopisja. V obče se torej srne trditi, da lanske knjige nieo zaostajale za prejanjiini in da je Matica ž njimi svoj uamen prav povoljno dosegla. Tuđi lotos prejmo društveniki po troje knjig in sicer: 1.) Lotopis za 1. 1893. Urednik mu bo zopet prof. Bartel. Vsebina, podobna lanski, mu je že doloeena, oblika pa ista. 2.) Prof. Rutar bo na-daljevit] in završi! v posebni knjigi z ilustracijami opia Go riške. 3.) Trotja knjiga pa bo beletii- strična, narnreč III. in IV. del povesti „Z ognjem in mečem". Prva knjiga se tiska v „Narodni tis-karni", druga se bo tiskala v „Katoliaki tiskarni", tretja se pa tiska pri Šimačku v Pragi. Obseg omenjenih knjig utegne biti tolik, kakor oni laoskih. Knjige izidejo pa na vsak način nekoliko popreje, ker leto« ni vzroka kakemu zadržku pri natiskavanji. Aprila meseca je izŠla „Slovenska stenografija* Bezenškova, tiskana pri Albrechtu v 700 izvodih. Odbor se je odločil, da jo Matica izdaj, ker je uvidel njeno potrebo in ker se je za trduo nade-jati, da postane aolska, knjiga za pouk v stenografi j i. Cena se je posatneznun izvodom določila na 1 gld. Knjiga je prav lična , strokovnjaki jo hva-lijo in pravijo, da je spretno sestavljena. Ker ata „Lavtarjeva geometrija" in „Prirodopis rastlinstva", katerih Maticajvnovič ne bo veo zalagala, posli popolnoma, ima Matica torej poleg že imenovane nSte-nografije'* le se troje založnih knjig namreč: Erjav-čevi: „Prirodopis živalstva* in „tSomatologijo14 kot šolski knjigi in pa dr. Kosovo „Vzgojealovje", katera končno utegne vendarle še postati šolaka knjiga. Živalatva je v zalogi še nad 1000 izvodov, „Soma-tologije1* in ,,Vzgojealovjak4 je pa Matica založila le po 500 iztiskov. Vsled odborovega sklepa se je zopet razpisalo prve dni marcija letos častno durilo 200 gld. iz obrestij JurčičTomšičeve ustanove za literarne uaineue in sicer letos v prvi vrsti za daljšo in celotno epično pesem in z natečajem do 31. decembra t. 1. Odbor se je odločil za epično pesem, ker jih v slovenski literaturi močno pogrešamo, akoravno ni dvoma, da ae nahajajo mej Slovenci pisatelji, ki bi vzmogli to nalogo. Tuđi za prituerno snov 1. zvezku Knezovn knjižnice se je pobrinil odbor in sicer, kakor upa, z uspehom. Vender ui misliti na to, da bi iz-šel že letos, ker zapuščina se ni končno dognana. Nekaj rokopisov je dobila „Matica" na ogled, kateri po mneuju preaojevalcev ne ustrezajo ,uia-tičinim" zahtevam; prodsedništvo jih je pisateljern vriulo. Nekaj sestavkov se hrani, da se, ker u.-jtre-zajo, o priliki porabijo, drugi zopet ae še pregle-dujejo, bodisi, ker so došli v zadnjem času, bodiai, ker so toliki, da pregledovanje zahteva već časa in temeljit ej šega preudarka. Reci ae ame, da je društvo za zdanje razrnere, ko se toliko in tako razli čuo prouvuja, s tvarino «e precej dobro in raznovrstno preskrbljeno. Pornisleki in predsodki napram „Matici", svoje dni pogosti, post«jajo redkejši. Računi za XXVIII. društveno dobo so, po presojevalcih odobreni, v rokah društvenikov iu so l)ili pnprej tuđi v piaarni na ogled. Ne bom torej ot)širno o njih govoril iu naveiiel le glavne stvari. Računski aklep ne kaže nobene bistvene spremembf>. V proračun je bilo za izdavanje knjig možno po-ataviti 5000 gld. Premoženje se je zadnju leto pomnožilo le za 391 gld. 77 kr., v predzadnjem pa za blizu 2 tisočitka. Da ne bi nihče tu domueval Blabega gospodarstva, mi je ta ma nj š i pomnožok pojasniti. „Matica" ni lani prejela nobenega volila, I. 1891. pa 1000 gld , društvo je imelo nadalje nad 300 gld. nepričakovanih izvonrednili sttoškov, ker j« moralo po lastni nekrivdi v.sled ukaza, u rada za odniorjeuje priatojbin plačati višji ekvivalent za tri lota ivizaj; končno no ae crtali neizterljivi aktivni zastanki v znesku 531 gld. Ako ae jemlje to v poAtev, je gmotni uspeh »e nekoliko boljši, kakor predlanski. VTsled aklnpa lauakega občnega zbora se je opustilo v letošnjili računili beleženje „tujega premoženja" ; im to mosto so stopile narodne ustanovo, katnor spadajo J«irčič-T(»mšičeva in j»a. Knezova, katera pa zndnjeg* flocembra ae ni bila končno dognana. Depizotoin se je pa iz „tujega promožonia" tuđi vsled sklop;i lanskcg.i občnoga zbora privzel zaklad za dr. E. H. Goste spomenik. „Matica" jo iino.la lani koncem leta 5 0.1 1 1 gld. 1 9 kr. svojega premoženja in ima z današnjim dnem na raz polaganje dve narodni ustanovi, iz katerih obrostij bodo zalagane knjige, njej in driištvenikotn v korist. — Gospodj« rnvizorji ao loto.s zopot drage volje pregledali z marljivim trudom vse računske knjige in račune Kor se že skozi toliko let prijazno žrtvu-jojo za društvenu nameno, izreci jim zbor zasluženo zahvalo in priznanje. Blagajna je bila med letom večkrat Akontrirana. Društveni knjižnici je priraslo zadnje leto 283 knjig, zvezkov in časopisov. Večina knjig je prišla od društev, h katorimi je naša Matica v literarni zvozi, nekaj knjig je bilo pa tuđi podar-jenih. Darovalcimi se jo predaodništvo primerno zali valilo, društvu pa poslalo zahtevana potrdila. V zameno je prišlo 1G9, v dar pa 114 komadov; po jeziku je pa bilo 1 ;J6 ruskih, 40 slovenskih, 38 čeških, 30 hrvaakih, 12 nemških, 11 srbskih, 3 hol-garske, 3 latinsku, 2 sorbaki in 2 angleški. „Matica* redno zamenjuje svoje pojave a 30 raznovrst-nimi društvi i u korjtoracijami, v novejšem čaau sta ae njim še pridružili „Oeaka akademija znanoatij in umetnostij v Pragiu in »Rusko geografsko ob-ščestvo v St. Peteraburgu". Dne 1. jari. lani je Stela književna zaloga 14 7 6 4 knjig in 2 3 5 zemljevidov. Tekom leta je prirastlo zalogi 7700 knjig, odpadlo pa 3375 in aicer 2098 na ude, 286 vsled daril in ;J91 po prodaji. Zaloga je torej štela lani koncem leta 19.089 knjig in 235 zemljevidov. Odpadak je navidezno majhen, to pa zategadulj, ker je bila velika večina lanskih društvenih knjig vsled tiskarniških z.idržkov še le prve dni letošnjega leta olposlana. l'odarjal je odbor knjige po običajnem, opetovano potrjenom vodilu; prosilcev je bilo zadnje leto precej. Popolnoma ni pošla lani nobena knjiga, paČ je pa večja vrata knjig zastopana v prav pičlih izvodih. V zadnjem letu se je jelo opažati večje zanimanje za matičine založne knjige. Đa odbor lože in toČneje postreza v posamnih alučajih, sklenilo ae je, po-skrbeti posebnih odtiskov književnoga izkaza, kakot se leto za letom objavlja v „Letopiaih*. Povprečno letno skupilo od književne zaloge znaša krog 25<) gld,. ki bo postajalo še tem manjše, čim močnejo bo „Matica" opuščala zalaganje šolakih knjig. Ker ta svota že sama ob sebi ni toliko, in ker občevanjo z vnanjimi tvrdkami ne prinaša nobenega gnaotnega uspeha, dovolil je odbor knjigotržcu g. Zagorjanu na dotično prošnjo pravico do samozakupa matičinih knjig proti 25% rabatu in poluletnemu obračunu s 1. jan. letos počenži. Odbor je preverjen, da to društvu ne bode na kvar. Ker ao bili lanski davčni predpisi izjenioma nekoliko višji, je moralo hišno upraviteljatvo šteđiti pri atroških za poprave. V resnici ao z našu I i ti lani skoro za 200 gld. manj, kakor bi bili smeli znašati po petlotnem povprečku z ozirom na hišne dohodke sploh. Pač ae bo pa treba in je bilo že treba lotiti se letoa nekaterih bistvenih poprav, katere utegnejo skupaj proračunjeni izdatek še prekoračiti. Mej hiš-ntmi strankami se v lanskem letu ni zvršila nobena sprememba. Veliko sprememb se je zvršilo v poverjeništvu. Nova poverjeništva so se osnovala za Št. Pavel v Savinjaki dolini, za St. Jernej z okolico, za vzhodno in za zahodno okolico Tržaško, za Kranjsko Goro, Podkoren in Belo Peč, in Veliko Dolino. V dve po-verjeništvi se je razdeltla dekanija Sraarije pri Jelšah s aedežema v Smariji in Št. Jurji; v tri dekanijo Gornji Grad a sedeži v Gornjem Gradu, Mozirji in Rečici ; v dve a sedežema Komen in Rifenberg dekanija Kornen, v dve a sedožema v Vogrčah in Kotljah dekanija Pliberk ; novi poverjeništvi se imata osnovati za Spodnji Dravburg na Koroškem iu za Nabrežino. Nove poverjenike ao dobili Ločnik, Šmartin, Marnbreg, Dravsko Polje, Trebnje, Trst, Ljutorner, imajo jih pa še dobiti Vrhnika, Zavrč, Št. Peter in Cmurek. Poverjeništov štejemo sedaj že 121, namreč: v ljubljanski škofiji 47, v lavan-tinski 31, v goriški n^dskotiji 11, v tržaško-koperski škofiji 10, v krški 12, v aekovski 3 in po raznih drugih škofijah 7 Število društvenikov raste dosledno. Za leto 1888 je plaćalo 1436 letnikov, za 1889 1. JG29, 1. 1890. 171G; 1891. I. 1755; 1892. 1. 1970, za letoa dozdaj 654. Število je naraslo po vseli školi j;ih, izimši tržaško-koperako, najmočneje pa v ljubljanski in krški. Vrate uatanovnikov ao, žal, od leta do leta r«dkej3e. „Matica" izgubljava uatanovnike vsled smrti, ne pridobiva pa novih, ki bi stopa li na mosta umrlih, tor tako popolnjnvali že obstoječe število ustanovnikov. Vsled tega je palo število v najnovojšem času žh pod 300. Na mnoga tu kaj š nj a in vnanja vabila k razno-vrBtnim slavnoatnim pojavom in drugim podobnim prilikam se je nMatica" po predsedništvu pismeno, ustno in brzojavno odzivala, kakor ata nanesla ugled in potreba. Ker jej je bila proti primorni odškodnini na ponudbo, naročita ai je „Matica" sliko Knezovo. Da dostojno oceni zasluge bivših predsednikov, kanonika Marna in župan* Graaaellija za razvoj društva, oinislila si je „Matica* njiju doprant oliki, kateri sta bili te dni gotovi. — Nj. Veličanstvo je podelilo odborovemu starosti, preblagoroduemu g. dr. Jerneju Zupancu, ves čas društvenomu odborniku in večletnemu marljivomu blagajniku, Fran Joaipov red. Posebna deputacija iz odbora se je šla alavljencu o taj priliki dne 7. februvarja poklonit, da mu Čestita na tej čaatni odliki. Januvarja letoa je prejela „Matica" iz Ptuja volilo pokojnega Raića Božid.ira v znesku 90 gld. Aprila Jh pa izrazila svoje sožaljH „Matici Hrvatski" ob izgubi podprod-sednika Rade Lopašida. „Matico" ae od leta do leta Živahneje spo-minjajo sorodna društva avntrijska, pridobiva pa tuđi na ugledu v inozoniatvu. Jako laskavi razpravi nta v zadnjem času objavila srb«ki čaHopia „Javor" in italijatiaki časopis „Goograiia por tutti". Odbor stopa danes pred zbor z osnovo novih pravil. Zdanja pravila so bila že v marsičem za-starela. V 94. seji je torej aklenil odbor, da ae pre-uarede pravila in to delo poveril odaeku iz svoje srede. Odnek je pred kratkim delo zvršil in odboru preteklo soboto osnovo predložit v odobrenje. Odbor je osnovo odobri! in zbor jo ima danes tiskano v rokah, da končno o njej aklene. Veliko podrobnostij bi bilo še omenjati, katere bi utegnile splošno zanimati, toda zašel bi v svoji nalogi predaleč. Spomuiino se Se pokojnikov zadnje dobu, ki so poleg predsednika in ustanovnika kanonika Marna še: uatanovniki: kanonik Jeraj iz Žalca, dekan in povet jenik Šuta iz Zavrča, župnik Ulaga iz &t. Vida pri Šiuariji, vp. duhovnik Simenič iz Srit. Jurja na Sčavnici in župnik Kaplenek z Blok; dalje pover-jeniki nadučitelj Horvat iz Ljutomera in dekan Ko-privnikar z Vrhnike, duhovnik Pavaleć iz Cmnreka, O^" Dalja v pri)Qgi, "^HB____ Priloga .,Sloven8kemq Naroda" St 131, dnž lO.jtmija 1893. končno vecje ste vilo letnih druStvenikov, koje ime-noma tu navajati aegalo bi predaleč. V tesni zvezi z „Matico" je bil Bvoje dni tuđi pisatalj Josip Cim-perman, kateri je po dolgem trpljenji pred kratkim preminul. Njim vsem blafg Bpomin, prijateljem in podpornikom „Maticeu.pa zahvalo združeno s prošnjo, f da se našega društva še vedno tesneje oklepajo in ge Se krepkejše podpirajo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 8. junija. (Konec.) -L' Glavni odbornik Šifika poroča o rafunnkem eklepu za I. 1892. Dobodki so znafiali 10.177 gld. 29 kr., Btruški za 1161 gld. 72 kr. manj, kateri so ostali v blagajnici; akupni dobodki io strožki iznašali ao 43 460 gld. 14 kr. Proračun za I. 1894: kaže dohudkov 12 9O0 gld., atroskov za 1000 gld. maoj. Inventura tu bilauca kaže aktivnega družbe-nega imeoja 38.640 gld. 32 kr. ia ao je v prtmeri a lanskim aktivnim premoženjem 37.942 gld. 68 kr,, za 697 gld. 64 kr. pumuožilo. Vsi računi se odobre. Vodja gonp. Lapajne nasvetujp, naj bo izrefte za izvrstoo poslovanje zahvala glavnemu odboru, posebno predsedniku ia tajniku. Škofovski kuplan Ši&ka pritrjuje temu pred-logu, a s tem pridržkom, da tajnik ne deluje politično v kvar kmetovalcev. (Velik upur.) Kaplao Bohinc zahteva, da tajnik Pire najprvo bvojo dolžnoBt Hpoltii. Č*j im* gvoje prfpriftanje, ne Bmn ga uporabliati, da bi kmetovalci škodo tr-peli (Smeh 1 Klci: Vse družbo nam hočejo uniĆiti!) Gospod Gerbec reče, da vpraSanje gre na to ali je storil tajnik svojo dolžnost ali ne. Kolikor je govorniku znanu, pri predavanjih ni tajnik mkoli vmeftaval politike, nikdar ui prašal, kako pa ti mislifi, če tako misliš, krompir ne bo rodil. Politika se boce le zanesti po neki stranki v družbo, a govornik pravi da na i se družba v miru pusti. Predaeduik Murnik pravi, dn željo Bohinca in ŠiSke ne bo dal na glasovanje, ker je to proti pravilom Nadučitelj Ribnikar pravi, da kar Bta go-upoda govorila, je neko umetno gnojilo, katero Be huče znneriti v družbo. Skcfijski kaplan Siska izjavi, da ne opusti svoje Želje, kakor d rugate pripozna delovanje tajnika Pirea. Pri glaeovanji vzprejme se zahvala glav. odboru, predsHdniku ia tajniku zogrotnno većino O želji Bohinca in Šiške predsednik ne da glasovat'. Na vrsto pridejo sedaj predlogi in porotila odborova. Tajnik gOBp, Pire porofta o ustanovitvi novih podružuic in nasvetuje : Občui zbor naj potnii usta-novitev družbenih uodružoic: na Vaćah, v Cerkljah; Moftnjah, Kamoi Gorici, Škncijanu, št. Jttrneju, v Rovtah, v Godovifcu, v Kranju (mestu) in v Planini, Zbor pritrdh Tajnik goap. Pire poroča o nasvetih razn'h podružuic, iiaj obfini zbor izreče pohvalo nekaterim gospodom Manom, ki in>a|<> izvanredne zasluge za poepe-BitHv napreduega gospodarstva, ter predlaga, da se ta pobvata izreku gg.: Nfartinu Cola r; Ču iz Slivn'ce, dr. Igoucju Namoršu iz Jesenic in Fran Bule u, župniku v Veliki Dolini, za niih dnlovanje za pro-Bpeh sudjarstva in vinarstva; Janesu Jancu, posest Diku v Iifgunjah in IVtru Gagperiuu, posettniku v Beguniab, za njih uzorno gospodaistvo in II Stancarju na Krftkem za njegov trud in njegovo pužrtvovalnost — Vsi predlogi se vzprejmo. Poteui porota gosp. Pire o sedemiatri-deset doSlib nasvetih podružnic, kateri se tnV'io raznih etrok kmetijstva. 0 nekaterih nasvetih raz vil s« je jirt-cej Živaheu razgovor in bili so vsi v srniBlu nasvetov glavnega odbora refteni. Prodsednik gosp. cesarBki svet. Murnik konstatira, da je vspored dnevnega reda reSen, zahva-ljuje se društveniknin za mnogobrojno udeležitev, ter izreka Želio, uttj bi vsi delovali v prid kmetijstva in to po geslu „Viribut* uuitis". V to' pomozi Biig! Ob 1. uri popoludne sklene se zborovanje. Domaće stvari. — (Jutršnja veselica Šišenske podružuice a v. C i r i i a in Metoda) pri-vabila bode brez dvoma prav obilo narodnega ob-(instva na Kozlerjev vrt — ako bode vreme ugodno. Jedna najzanimivejših tock vapormla bode gotovo telovadba „Sokola". Pričela se bode z jeduo naj-teŽavuejŠ»b rednih vaj, katero bode izvajalo 8 najboljih telovadcev, potem pa se bodo izvajale prosto-voljne vaje. Slavnostni govor bode govoril g. kurat Koblar. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: 2_e p b k a podružnica v Črnonlji 86 k.; darovale ao gospa in gospodične po 2 k,: M. Kune, K. HinterlfCbDer, H, Kftiieriberger, K. MUlIer in Z. Htring; po 1 Ir. pi: J. ŠuSterSiC, J. Se Ud«, A. Paulio, R ilrtika, I. Lilek, A. Schweiger, F. Sprei-zer, J. Sedmak, M. Kobelič, M. Đovjak, G. SertiĆ, J. Lackner, M. VrSĆaj, A. Vardjan, A. Klein, G. Jerš'novic, A Jermao, A. Bučar, M. Urbančič, B. Malnerič, V. Fraači&, M. Spreizer, K. Scbweiger, M Scb^iger, F. Krisch in E Kupljen, g. Urbancič v Ljubljani 2 k. ; g. Jakob Jes'h v Spodnji ŠiSki 1 k.; g. Lojze Rus, mag. fann. v Kamniku, 1 k.; g. Ma-Uja Ozbič v Zagrebu 1 k. Skupttj 41 kron, katere izročimo vodstvu Do danea smo torej vzprejeli veega skupaj 942 kron 70 vin. Nadejamo se, da prve dni bodočega tedna dopolnimo prvi tisočak! 2ivi)i rodoljubni darovalci in darovalke in njih na-Bledniki I — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali bo krouine darove uredništvu naSega lista: Gr. Juli] M u j a e s, trgovec v Ljubljani, 4 krooe ; g. Matija P r fi i n vsled dobljene »tave s prof. V. 2 U.; g. UrbanĆič 2 k., skupaj 8 kron, katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci! — (ProBtovoljno gaailno d r u 8 t v o Ljubljansko.) U zanesljivega vira poizvemo, da so bile v poulednjem času v društvu precej živahne razprave zaradi sloveoijkega poveljevanja in tuđi zaradi znane affiie z vencem Načelnik gasil-oega društva je baje izrazil, da se hode uvedlo slovensko poveljevanje, ko bode dodelan vežbovnik in potrebna slovenska terminologija. To na vaak način ne bode trajalo tako dolgo in radovedni umi), bo demo li res doživeli ta Ćudež. Skrajni Čas pa bi bil, da se to društvo preustroji tako, kukor zabteva narodna čaat in zavest, da ne bode većina slovenskih elanov delala tlako mali peščici tujcev in domaćih zagrizenih naeprotnikov. — („Klub slov. bici k I i sto v" ) ntunanja, da se vrši jutri „matseh" radi popoludanake veselice pri Kozlerju že zjutraj, in sicer: začetek ob polu 7. uri pri sv. Krištofu in konec krog 11. ure pri „Ameriki". — (Okrajna bolniška blagajnica v Ljubljani.) Akopram so se delodajalcem opetovano dostavljali posuetki iz pravil okr. boln^ke blagainice, bb vender čestokrtt dogajajo slučaji, po katerib bi bilo soditi, da delojemalci teh posuetkov nišo 'vzprejeli od delodajalcev ali pa, da se ni pri-občila delavcem njih vsebma. Blagajnica si torej usoja opozarjati delojemalce za slutaj bolezni na nekatere točke pravil in sicer: k § 10 : Delodajalci raorujo vsakemu delavcu, ki )e vpisau v plačilni knjižici dovoliti, du pregleda to kujižico. Posledica temu je, da se delojemalec lahko preveri, da je istinito zgiaAeu v zavarovanje. Ako zboli delavec, dobi pri okr. bolnički blagajnici bolnički listek in na poJlagi tega pri bla^ujni^kein zdravniku bulniški list, katerega je nenmdoma oddatt v blagajuiškem uradu, ne pa Se le, kader se potegne bolniška podpora. O VBtopu v civilno bolnico iloločuiejo blagajnički zilravniki; izjeran dovoljujejo se le, će bi zamutiti bila oevarna. V petuk ali soboto ziutraj se mora oboleli oglasiti pri zđravuiku za kupon, ki gn mora pokazati v blagajnici, kadar potegne holnidko pod poro. Vsak oboleli mora se pokoriti oilredbam zdravnika in se obulelim, katerim /.driivnik ui dovolil hoditi iz bifte ne izplača boiuiSka podpora, ako jih bolnički nad-zorovatelj ne oajde doma. Zapuhati zavatovalni okraj in zdraviti bo drugml, dovoljuje ne le vflled izreenega pi^menega dovoljenja blagajničkih zdravni-kov. Đolniki, ki ne morejo iz postelje, smejo nazua-niti po tretjih osubub, da ho oboleli iu isto tako poslati boluidki lici iu vzprejeti bolnižko podporo. Ako blagajnicA iz u/.rokov, ki ho njej zuaui, neče izpltičati boltnške podpore in če blagajnički načelnik to odobruje, ima elan blagajnice pravico, da se pri-toži naravnoet na razHodišče. Bolničke podpore se izplačujejo ob sobotah oii 9.—12. ure dupolmine, ako pa je na eoboto prazuik, pa ob petkih. Uradne ure za stranke ob deiuvnikib so od 9. —12. ure zjutraj in od 3—5. ure popoludne. Ob nedeljah ia prazni-kih je blagajnica zaprta za stranke. Gosp. deloda-jalce opozarja Be še jedenkrat na § 11. pravil: Blagajničke doneske vplačevati je ouprej in najdalje v 3 dneh po vročeni plačilni knjižici, dalje na § 6.: da morajo delodajalci svoje zuvarovanju podvržeue de-lavce zglasiti pri okr. bolniški blagajnici najdalje tretji dan, ko so pričeli delati iu isto tako oajmanj tretii dan, ko bo nehali detati, copet to naznaniti istotnm. Delodajalci, ki ne zglašajo svojih delavcev, morajo poleg kazni, kakor jo dolo&uje §67. zakona, blagajnici povroiti vse atrofike, katere bi ista imela, podpirajoč oa podlagi zakouitib ali pravilakib pred-piio? kako neprijavljeno, ali 6e le potem zgUfteno osobo, ki je že zbolela. Blagajnica ima svojo pisarno v Gospodski ulici St. 12 pri tleh. Okr. bolniska blagajnica Ljubljanska imela je doć 31. maja i. 1. 3816 člasov in 632 delodajalcev. Zdaj se plačuja povprečno na teden 160 gld. bolniflke podpore. Od dne 1. januvarja do dne 31. maja t. 1. izplačalo se je za boloiške podpore, dalje za medikamente in razna zdravila io bolnidko hrano 6826 gld. 31 kr. Dobodki znaSali so od dnć 1. januvarja do dne* 31. maja t. I. 8664 gld. 93V. kr. — (Proinenadni koncert.) Jutri do-poludne ob polu 12. uri svira vojaaka godba v glai-benem paviljonu v „Zvezdi". Na vsporedu je mej drugim g. Foersterjeva „KranJBka slavnostna koračnica", zložena po starih narodnih pesmib, ope-vajočih turske boje. — (Menažerija.) V Lattermannovem dre-voredu razpostavil je gosp. Klucky svojo veliko menažerijo, katera je znana kot jedna prvih na svetu iu na katero opozarjumo občinstvo, ker je vredna, da si jo vaakdo ogled«. Razven krauuib ekaemplarov levov, tigrov in jako mnogo drugih, tuđi zulo redkih zverin, ima gosp. Kluckv tuđi izborno izvežbanega Blona, Čegar produkcije bo uprav senzačne, in lep poni-cirkus. Jutri, v nedeljo, se otvori menažerija in «n bodo zverine večkrat na dan pitale. Podrobnosti glede* na pitanje, ustopnine i. t. d. je poaneti \& inserata v današnji atevilki našega lista. O menažeriji 8pregovorili bodemo o priliki še kaj v«^fi. — (Tedenski izkaz o zdravstvene« stanji mestne občine Ljubljanske.) Od 28. maja do 3. junija je bilo novorojencev 17 (= 22'88°/oo). mrtvorojeuec 1, umrlih 25(==4108°/oo)» mej temi je umrlo za škarlaticu 1, za tifuzom (legar-jem) 1 (fcujec v bolnicii), za letiko 9, za vnetiem eopilnih organov 2, za želodčmm katarom 3, vsled stHrostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 6. Mej utnrlimi bilo je tujcev 8 (= 32 %), iz zavodov 9 (= 36%)- Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli : za škarlatico 3, za tifuzom (tujec, prenesen v boloic**) 1. — (Mea tna h r ani In i ca v K r a nj i.) Dolgo č.asa zaofttajal je Kranj glede osnovanju svojega de-narnegn zavoda za drugimi mesti in trgi, kateri so si že zdavnej ustanovili »voje posojilnico, pnslujoče z dobrimi uapehi, n. pr. Vrhnika, Ornomelj, Metlika, Postoj in;i, Kamnik, Hadovljca itd. Zdaj zdramiln se je tuđi mesto Kranj ter popravilo svojo dosedanjo zamuilo v tem ozirti s tem, da je storilo korak, ki Kranj postavi zopet na odlično mesto in pred zgoraj imenovane trgo in mosta. Kranj namreu ravnokar snuje svojo liriiii i I n ic o , torej denarni zavod viaje vrste, katf.rih smo dosedaj v deželi imeli le 3, dva v Ljubljani, jednoga v Kocevji. M«sstna hranilnica bo toraj četrta hranilnica v kronovini kranjski. Kakor rnzvidirao iz § 2. pravil meatne hranilnic-e v Kranji, vršile so se priprave za nje ustanovitev nad li leta, in veseli naa iz narodnega in nuroilno-gospodarakega atališča, da vstrajen trud, ki 80 g.i imeli nekateri mestni odboiniki 8 to za-devo, ni bil brezu.spušen, ampak da je rodil dober sad. Hranilnica v Krunji otvorila se bode, kakor čujemo, dne 6. ju lij a t. 1. in bo poslovni;* vsak četrtek v tednu, iu če je t;i dan praznik, prvi de-lavuik za četrtkom od 10. do 12. ur-^ doj>oladiie za oue, ki hočejo osobno opraviti svoje zadevn pri hrauilnici; pismeno pa su bo lahko občevalo i njo vaak dun. Me.sto Kranj prevzame splošno poroštvo za ta zavod tlo neomejono visokosti, poleg tega pa tuđi posebno poroštvo za vse vlogo ter njihovo obreatovanje, in mesto Kranj je na vladino eahte-vanje v ta namen že vložilo varščine (kavcije) 10.000 goldinarjev. Mi želimo mlađemu zavodu, ki je namenjtm za povziligo naaega narodnega blagostanja, naboljši uspeh, in pričakovati smemo zlastt od Gorenjcev, da se bodo novoga hranilničnega zavoda prav pridno poslužovali. V upravnem odboru so sledeći gospodje: Predaednik: Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji. Podpredsednik: Anton Mežnarec, dekan v Kranji. Član i: KrispHr Rujko, trgovec ; Majdič Vinko, veletržee; Majnr Pfcter, posestnik; Omersa Fran, pos^stnik; Pavšlar Tomo star., po-sftatuik; Pav^Sar Tomo mlaj., posesttiik mlina; Pftlak Ferdo, trgovec; Sajuviu Fex*do, trgovac; Star« Ferdo, c. kr. okr. sodnik; Šavnik Karol, posestnik in župan. — (Pe t ft •» I d i ii a r ) u v .ta p u h t i I n cv u u r r u.) V MoBtuh v Kamniskem okran umrla je Inunko jesen goHtačiuja UiAa Keržel, ki je zapustila pet goldmariev cesarju. Nj. Vel, je blagoizvohlo vzpre-jeti to derlftftino ter odredilo, da »e izruči najviftji zasoboi blagajnici. — (Turki na Notranjskem.) Ako bi ne vedeli, da prebivajo na Notraojskem samo trdi Slovenci, bi škuro mislili, da je tam kaka turska nasel-bina, kajti to, kar se nam po ruča ii Loža, je tako turflko, da bi tega skoraj ne verjeli. Naznanja se nam, da je neki 70letni mož K. proda I nekemu 55letnemu ožeajenemu prijatelju S. — svojo 551 e t n o ženo in uicer za kupno ceno sto goldinarjev. Moža sta si segla v roko in kupee je odštel prodajalcu koj 50 gici-, ostali zoesek pa se zavezal poravnati, čim mu prodajalec „prižene" — ipsissima verba — kupljeno Ženo. Kupčija se ni dognala, kajti ženi — prodajal-Ceva in kupčeva — »ta se neki grdo stepli to potem zapustili svoja moža, katera sta se vrh tega imela tuđi pred sodiSČem zagovarjati. — — (Požar v cerkvi.) V torek popoluđne nastal je v sakristiji župne cerkve v Bohinjski Bistrici ogenj, ki je uničil veC cerkvene oprave v vrednoBti 700 gld. Ker se je ogeuj kmalu zapazil, posrećilo se je, ome j i ti ga na zakrietijo in zabraniti večjo Škodo. — (Kat. -8 lov. h ral no društvo „Mir" pri Veliki Nedelji) je pri zborovanju dne" 8. t. ro. volilo nastopni odbor: Predsednik je g. Skuhala Peter, župnik v Vel. Nedelji; podpredsednik g. Jesih Aoton, obkrbnik; tajnik g. Petek Davorin, trgovec, vai v Vel. Nedelji \ denarničar g. Veselič Ivan, posestnik v Sudiucih; pevovodja, ki je ob jednem knjižničar, g. Eberl Aoton, učitelj v Vel. Nedelji; odborniki so: g. Menhart Jakob, ka plan; g. Hebar Jurij, obč. predstojnik, oba v Vel. Nedelji; g. KuhariĆ Ftorjan, obč. predstojnik na LeS-Bici; g. Erhartič Jože, teearski moJBter v Sodineib. — Vzlic delavoemu dnevu se je takoj oglasilo nad 50 rednih udov in 10 ustanovoikov. — OrmoŠka čitalnica ie bila zastopana po odličnih oarodnjakib. — Rodoljubno so društvo podpirali gg. dr. Omulec, Gomzi in Šimon Kandrič iz Ormoža. Hvala jim! V krat«kein priredi društvo ustanovno veselico, o kateri bodemo 6e poročali. — (Nesreća) Na žetezniški postaji na Zi-dauem moBtu prifiel je te rini pri preniikunji vozov Jožef Likonik tako nesretno mej dva vagona, da je umri malo minut pozneje. — (Dr. Starce viceva proslava v Gradcu.) V proslavo sedtmdeBetletoice in imendana svojega prvega čantnega Člana dr. Antona Star-čevtća, priredi hrv. akad. lit. zab. društvo „Hrvatska" v Gradcu s sodelovanjem rIov. akad. društva „Triglav" svečano sejo s sledečim razporedom: 1.) Po-edrav preilsednika; 2) čitanje o delili dr. Antona Starčevima; 3.) deklamacija; 4.) zabavni de], v kojem pojo in Umburajo zborovi akad. hIov. društva „Triglav" in hrv. akad. druStva „Hrvatska". — (Nearečoa ljubo su muost) vzhIu je te dni v Celovcu petim malim otrokom zaćasuo roditelje. Neki deželni uradnik sprl se je a hvoio bo-progo in ji v jezi porinil kuhinjski nož v prsa. Težko ranjeno odoesli so jo v bolnico, soproga pa odvedli v zapur. — (Iz Gorice) nam poročajo, da je tamošnje sodidče začelo strogo postopati proti udale ženim osebam pri „RiuDovainentu". Jedno osebo so danes, v petek 9. juuiju, policaji zaprli. — Kaj bo iz tegu? Ali se bližujo čaši, kakeršoi vladajo ua Hrvaskem V — (TržaSke volitve.) Včeraj je volil prvi volilni razred in izbral večinoma progreuovske kandidate. V tem razredu upisanih je bilo 404 vo-lilcev, glasovnice pa so se doHtavile samo 360 vo-lilcev. Oddauih je bilo 356 glasov in Bicer za pro gresovce 1G6, za kouservativce pa 149 kompaktnih glaBov; 38 glaBovnic je bilo mekanih, tri pa so bile prazne, datsi j« v tem razredu okoli 20 slovenskih volilcev. Izvoljeni ao bili progresovci: Dumpieri, Artelli, Vianello, Meatroo, Porenta, Gairinger, Wie-selberger, Berlam, Maezoli in Kuse.oni ter paevdo-konaervativca: Burgstaller in R. Luzzato. Izvoljeni kandidati so dobili po 179 do 200, propali pa po 154 do 178 gltiNov. — (Gundulićeva elavnost v Dubrovniku.) Meatui zastop Karlovaki izbra! je odbornika Tiirka in Hegedića, da zastopata mosto Kur-loveu pri Gundulićevi slavnosti in položita v imenu mesta srebrn venec. V isti seji dovolil je mestni zastop pevskorau društvu „Zori" 200 gld. podpore za člane, ki se udeleže slavnosti. Zagrebfiki mađja-ronski rn«»stni zastopniki pa so odklonili podporo pevskim društvom, ki bodo pa tuđi brez njih nasla pot do Dubrovnika. Beligradako pevsko društvo udeleži ne korporativno. — (Banket v proslavo godu dr. Ante Starce vic" a ) Zt banket, ki ga priredi dnć 13. t m. združena hrvatska opozicija na čast dr. Aute Starčeviću, priglaflajo se iz vseh krajev udeležoiki. Ćelo iz Dubrovnika došli sta dve brzojavni prijavi. — („Hrvatski Sokol* v Z agrebu.) Novo izvoljeni odbor Zagrebškega „Sokola" se je konsti-tuiral in je voljen starosta gosp. dr. Milan Amrufi, tajnik g. dr. Car, blagajnik gosp. V. Mosković in poslovodja gosp. Bošnjaković. — (Narodne trgovce) opozarjamo na danafinji inserat o trgovini fprodajalnici) v nekera večjem kraji BiovenBkega Štajerja, ker jim podaje za etabliranje izvanredno ugodno priliko, kakor verao iz zanealjivega vira. — (Haz pisana služba.) Na štirirazredni dekli.ški soli v ivranji je izpraznjeno inesto četrte učiteljice z dohodki IV. plač. razrfeda. Prošnje do konca meseca junija pri okr. šolskem svetu v Kranji. Prvo krono družbi sv. Clrila in Metoda! _v»_____________________. ________ >| I ~~ I " Tristoletnica zmage pri Sisku ilne 22. Jiiiiljrt IH1>;5. Jutri, v nedeljo opoludne, svira vojaška gođba v Zvezdi kot 5. at. vzporeda prvikrat: Kranjsko slavnostno koračnico. Ob trietoletnici zmage pri Sisku zložil in domaćemu pešpolku st. 17 poklonit Ant. Forster. Preč. g. prof. dr. Fr. Lampe je slavnost-nerau odboru za uporabo prepustit klišeja predstav-Ijajočegu podobo bitve pri Sisku v dež. muzeji in nacrt bitve po knjigi „OrteJius redivivus" 1C04. G. G. Fiacher podari mladini za slavnostni popoludau vsebino avojega soda-voza z malinjevcem in limotiado vred. Slavnostni odbor prosi n. p. stariše in gg. prodajalce igrač, naj mu blagoizvole za veselico prepustiti otroskih goda!, bobuov, čak, sabelj, pušk, satnostrelov, fantastičnih oblačil (suveda od zdravih otrok), sploh od vsega, česar treba za oborožbo in opravo male crne vojake, ter naj jili pošljejo v kako nabiralnico ali pa vodstvu katerekoli mestne sole. Kazne vesti, * (Krasna arbfdloSka, najdba.) V Del-fitu izkopali bo minoli tedeu kolosakn kip Apolona, kranot/ delo, kateremu skoro ni vrste mej uhranjenim! 8f)oiuemki utarogrAke umetnosti, je močno podobno Trurukemu Apolouu tu kakor ta izklesano iz mramorja. * (O d 1 i č e n m o r i 1 e c.) Jeden najimovitej-Aih pol|»kih posestnikov v okolici VarAavski, grof Zehokdwski, zuljubil se je svoj čan v neko lGletoo dekiico. Dasi dekle ni bilo iniovito, UHtavljali so stanci zvezo mej njihovo bčerjo in grofom, Da kar sta zaljubljene* «klenila pobeči. Due" 29 maja od-pravila Rta se grnf ;n deklica na kolodvor, da ae odpe-ljeta v Pariz. Roditelja dekletova sta ubezniku dohi-teta, a grof ne |u je hotel fliloraa ubrauiti ter jel iz revolverja strHjati. O^eta dekletove^a zadel je v prai, mater )h dvakrat rauil, ražen njiju pa S'i veČ drugih osoh po^Uodil. Uedarji no od Jjubezni besnega |)le-ini^a Ie z naporom vseh si 1 mogli ukrotiti in ga odpeljati v zapor. * (Obsojen sodnik.) Okrožno sodiftč« v Uiedu je obuodilo bivšega okrajoega sodnika v Muttinghofenu, Hugoua Burgerja, radi potieverjeoja uradoih denarjev v znesku 48.000 gld. na — tri leta za pora * (Dva sumo mora.) Nekaj dnij je tega, kar se je uatrehl Dunajski pek Mager in sicur radi raaterijelne stiske. Naprosit je bil nekega imovitega Hornduika, n»j mu posodivečio svoto, a ta je proSnio odklonil, dusi je vedel, da Mager ui kriv svoje stiske in da je delavcn in pošten človek. Ko se je Mager untrelil, postat je prej trdosrčni sorodnik malanho-ItĆen; žal mu je bilo, da je prouzroči! Magerjevo smrt in včeraj »e je na Magerjevem grobu uatrelil iz same žaloBti. *(Poštne znarake za nedeljflki pokoj) nvedle ao ne početkom tega meseca v Belgiji. Znamka ima dostavek, da doHčnega pinma ni treba izročati v n^deljo. Ministar hoče a takimi znamkami omejiti kolikor tuogoče nedeljfiko delovanje poštnih uradnikov in ]'ismonoa. Odredil je tuđi, da so poštui 1 uradi zaprti ob nudeljak od poludneva naprej. i * (Str a lio vi t p o Ž a r) zanetili so razbujuiki v Ra ml i tu ludiji. Užgali so ondotno leseoo gleda- t lift^e. Ogenj se )e hitro razširil in pod gledalifikimi razvalioami pokopal nad 2000 oseb Upepelil je mesto ter dve najbližji vaši. Uazbojmki ac 1 splo&no zbeganost porabili, da so oplenili mesti: in odvedli 40 žen in deklet, ' ..vi-,ini i;>i' 'U :.is*»n^i ,—• n •>■■■ i .ji.it w, • ♦ (Strela udarila je v cerkev) v vaši Ober-Vorschiitz na Neraškem mi no Ju «nedeljo ravno mej božjo službo. Tri o.sob^ so bile uhite, mnogo pa je bilo ranjenih, posebno v gnjeć', ki je nastala vsled strahu. * (Potopljen« lađi) a.) V Genovi po-topil ae je v phstanidči veliki parobrod severnonem-Akega Lloyda »Kaiaer Wilbelm* v nedeljo v noči. Kako se je dogodila nesr«čaf Še ni oatanko dognano. PonesreĆil ai nikdo. Potopljeni parobrod je bil jeden najlepSih omenjene družbe in de Ie pred Štiririmi leti zgrajeu. Odpluti bi bil moral ravno v Novi York. , ,, t ■ .. '.. . IO • (Nagrada za narodno himno) Iodij-ska država G>ndal se tnodernizuje in potrebuje v znak svoje kulture tuđi posebno narodno himno. Zategarielj je razpisala za besede in za glasbo nagrade 1200 gld., kar je sicer primeroma jako maj-hen zoeaek, a po sodbi Gondalovcev Se vedno do-volj velik za kako himno. Književnost. — Slovensko-oemSkiAlovar. Izdan na troske rajaega knezoškof* Ljubljanekega Antona Alojzija Wolf«. Uredil PleterSnik. Cetrti seflitek. V Ljubljani. Založilo in na svetio dalo koezoškofij-stvo. Tinkala EatoliSka Tiskarna. 1893 Str. 241 do 320. Četrti Befiitek prinaša alovarsku gradivo od beeede govorfčenJB do besede izmodrovati. — Dve novi slovenski šolski knjigi. Naučno ministerstvo aprobiralo je od marljivega profesorja Jakoba Sketa šestavljeno „Slovensko čitanko za tretji razred srednjih solu z odlokom od dne 12. majnika 1893. 1. št. 9729. — Ravnokar izšla je tuđi od tega gospoda pisatelja sastavljena „Slovenska slovstvena čitanka zu učitnljišča in za sedmi in OHmi razred 8 red nj ih šol", Btran XII + 41^. v 8°. Knjiga se je tiskala v tiskaru i družbe sv. Mohorja v Celovci, založila jo je pa c kr. zaloga bolskih knjig na Dunaji. Cena jej je 1 gld. 50 kr. Naučno ministerstvo je to knjigo že aprobiralo z odlokom od dne" 10. majnika 18(J3. I, št. 8264, tako da jo morejo učenci že rabiti kot žolsko knjigo za prihod nje leto 1894. — Pokus bibliografije p o v i e b t i pobjede kod Siska 22 lipnja 1593 i obsada tvrdje sisačke po Ila.sau-paSi bosaoskom u god. 1591. i 1592. Prigodom 300 godišnjice sisačke pobjede sastavio i izdao Mirko B r e y e r, Križevčanin. U Kri-ževcih. Brzoti8kom Gust. Neuberga. Str. 27. V tej elegantno natisneni knjižici je zbran ves materiial 0 bitvi pri Sisku, tako, da je to drobno delce za zgodovinarju neprecenljive važnosti. Žal, da knjižica ni na prodaj. Ta spomenik zajedničke slave posveti! je piRatelj „bratimstvu, slozi i jedinstvu svih Hrvata 1 Slovenaca". Telegrami „Slovenskemu Narodu": JDunaj 10. junija. V proračunslcem ođ-seku avstrijske delegacije je vojni niinister si-noči zaupno pojasuil politične in vojaške razmore, da opraviČi za pouinožitev vojske zahtevane zneske. Dunaj 10. junija. Proračunski odsek avstrijske delegacije vzprejel brez premembe proračun vojnega ministerstva o rednih potreb-šrinah in začel razpravo o izrednih potreb-š čin ah. Dunaj 10. junija. Grof Taaffe, papežev nuncij, nadškof Gruscha in drugi visoki dosto-lanstveniki so nad.škofu Seiabratoviču brzojavno sporočili svoje sožalje. Sembratovič bil v Lvovu na kolodvoru slovesuo vzprejet. Dunaj 10. junija. Pravosodni minister grof SchOnborn se je vrnil iz Pra^e. Dun»ij 10. junija. Poverjeniki ministerstva posvetovali se včeraj o instrukcijah za po-oblaščence, kateri se boda z odposl&nci španske vlade pogajali radi avstrijsko-spanske trgovinske pogodbe PeČulL 10. junija. Premogarji ustavili vsi delo. Bati se je izgredov. Vlada odposlala precej vojakov in orožnikov, da vzdrž«S red. Beligrad 10. juuija. Car povabil je kraljico Natalijo v Peterburg. Nataliia se od-pt-lje iz Sinaje začetkom prihodnjega teđna. Rim 10. junija. Negus Menelik razposlal velesilain naznanilo, da je Italiji odpoveđal pogodbo gledć Masave. Minister Briu poja-snjuje to s tem, da je Menelik razpostal okrož-nico, se predno je došel italijauski poslanik, da začne nova pogajanja. v W&*~ Palj© y ^rilogi. "^9, . ./-^ 1 . • *• * 1 _- .1.. !..!,. !I \| Priloga „Slovenskemu Narodu44 frt. 131, dnfe 10. jnnija 1893. Nar&dn*-gosf*dar«ke stvari. — Veliko pitališče za prasce napravi! hode _ k&kor smo že poroCali — Se to poletje v M o-tab pri L)t*blJanl znnni posestnrk iu trgovce posp-ma Pređo v i ć. V tem pitaliafci bode prostora za 000 praicev, ki sw bodo pitah po 5 do 6 mese^ev. oWg potrebnih hlevov bod« imelo pitsliSCe dva el'ka basioa in bode z veza no po posebnem tiru z ižno železnico. Za povzdigo »vinjoreje in za razvoj luaioarBkega obrta bude ta nova napravu brez dvoma iku koristoa, posebno zda), ko ne bode odpria do->D)ska Železn'ca — Amerikanske lavarovalnice. Različni raz-ogi nam dajo povod, da odevetujemo našim čita-eljem, stopiti v zvezo z amerikanakimi zavaroval-limi družbami, izvzemči se ve posamne jako trđno itoječe družbe. Odkar ao Amerikanci jeli tekmovati, 10 poatale konkurentne razmere neznosnimi, prišlo e ćelo tako dalječ, da dotična družba danes skozi feč [nego leto dnij brezpiačno nosi risiko svojih »ovih zavarovancev. Če tuđi je to tekrnovanje po-lamičnih družeb v prvi vrsti občinstvu nekako v ^rid, s etališČa tigovake realnosti in pristojnosti [reba se je po robu postaviti takemu demoralizujo-Semu poćenjanju. Zategadelj pobijamo am«ri-;ansko konkurenco, ki skuša osupnenim pokraj inčem mponovati z posebnimi vlaki ia veselicarai, na ka-erih se mnogo šampanjca popiva, da tem pokra-incem potem svoje špekulacijske police usiljuje. — Železnica iz Spleta do bosenske meje. Generalno DRdznrstvo avhtr. drž. ?.eleznie mJeluie nafirt telezuice, ki bi peljala iz Spleta do boBenske meje |n imela gtrauako progo v Suij •«! pourajn Kraj. Kova Železoica bi se veznla 8 progo J a n j i ć i L i v n o. Tehniška pripravl|nlna iHh vrSijo tri inžonerskt o«l-rielki »n ho'io inta dogotovili do prede tega mfn^ca. — Crnogorska železuica. Ornogornki knez munerava baie /graditi ozkotiroo železnico po Ce-tiiijrtki dolini. Za to piidjetjn bi bilo potrebno 6 mi-lijuiiov frankov. Ker spremlja na Heditiijem potovanji knoza tuđi njegov finanćni miniater M a t a n o v i ć, pp sodi, da huče knez pri tej priliki resiti financi-jelno strnu tega važnega projekta. Listnioa uredništva. Gosp. dr. Emil Klimek na Bledu : Vi nara pišete: Slavno ni'edniStvo! Ne Bklicajoč se na § 19. tisk. zak., timpak apelirajofi do VaSe lojalnosti, prosim uljudno, da pi'iobčite v najbližji številki Vašega cenjenega časopisa priloženi popravek. — Povodom volitev v zdravu i ško zbornico napadel me \c nek gospod ineognito na precej neplerait način v Vašem i ■iijeiiem listu z dno 2f>. maja t, 1. — Da-si ne ljubim jav-. ti, sem vendar primoran sledeče objaviti, da se krivo :.;:umje ne bode razširjevalo in da bode o tej stvari vsak uu lahko sodil: Rca je, da sem potomec praslovanske rodbine, da ifiii bil, sem in bodem Slovan in posebno še vnet prijatelj navoda slovenskoga, „čegar kiuih jcm". — Slovenščine sem toliko vešč, da priprosto ljudstvo niti ne sluti, da nisem Slovence. — Vender svojo Bedanje službe nisem dobil zato, ker in „kazal svoje slovansko prepričanjo", ampak, ker se za tako borno službo nihče dragi ni oglasil. — Kar se tiče volitvo v zdravniSkn zbornico, je resnica to, da nisem bil nikdar kandidat pncmške stranke", da kot »Slovan, ki svojega slovanskega proprifianja ne skriva, kan-'liiiut numSke stranko niti nisem naogel biti, da su to vo-litve sploh nisem udeloži], in sicor zato ne, kor aem mej VM-mi volilci toga volilnega okrožja poznal lo jodnoga kot Nemca. Kljub temu bil sem izvoljeti v zdrav nisko zbornico kot namostnik z 52, reci: dvetua glasovomaM Dasi svojima neznanima volilcema ne morem iz toga razloga biti hva-ležen, mi je ta izvolitev vendar nekako zadoščonjo, ker sem jodini ud zdr. zbornice kranjske, katari ni bil izvoljeli zato, kii' je Slovence, ali kor jo Nemec; dalje som jedini ud zdr. zbornice, ki ni satu za so glasova). — Zaradi tega tuđi no mavam v pribodnjo zdr. zbornico ustopiti, naj že ta čudna k''medija o umobolnom in o slopein zdravniku-volilcu iz-l'iido kakorkoli. — Slednjift naj Se otucnim, da «e niti najmanje nišom trgal za službo v Kočovji, kor sta mi protekcija in nepo-tizem zoperna. — Moji proSnji za to službo ste bili tako lakonično pisani, da ste obudili splošno občudovanjo in — veselost. — Na BI odu, 8 junija imu. l>r. Kinil Kliiuttk. Čudno načelo je sicer, žugati listu najprej b tožbo, potom pa apelovati na njegovo lojalnost. Po naSem prepri-('tnjt nas tuđi noben zakon ne veže. popravljati to, Cesar nikdar trdili nismo — a navzli«- temu objavili snio tu Vas zagovor, ker je baš ta zagovor najsijujnojsi dokaz, da Vam nismo delali nikakorfino krivice, Čestiti gospotl loktor! „Slovenski Narod" (in ne kak „inkognito-!H>spodtl!) očital Vam je, da ste se pri volitvi v zdravnifiko zbornico izneverili narodni stranki, akoravno sto pi-eje vedno 'izglasali svoje slovanstvo. To in niC druzoga je bilo naše "Čitanje. Sedaj sami priznavate, d» ae volitve niste udele-;'li. Vi torej niste boteli glasovati za narodna kandidata, akoravno Vas je narodni volilni od-lll>r za to naprosil, kakor se nam je zatrdilo na 11 M kom pete ntn ejfiem mestu. Istotak« ste morali ve-llot>, da niste kamlidat narodne stranke, da Vas je torej "»orala voliti le nasprotna i. e. nemska stranka in vendar n|ti sami no trdite, da ste se že izreeno odpovetlali izvo-"tvi. Ni-li bil ta Vas molk znamenje, da ste bili vedotna kandidat protinarodne stranke? V Cem leži torej nepleme-nitost na6ega napada, v čem krivica, ki smo jo Vam baje delali ?! Oceno VaSib razlogov prepaSCamo Vašim gg. kolegom in mi nagi«Samo le Se to, da je v naSih o Ceh prazna in pnhla fraza tisto slovanstvo, ki se kaže le v besedi, v dejanjib pa se zataja je. Zdravi! Gosp. dopisniku z Bleđa: Iz predstojećega popravka blagovolite se prepričati, da nismo nikakorSne krivice delali g, dr. Kiimekn in da ni brez razloga moćno omajano naše prejšnje zaapanje v Blovanstvo gospoda doktorja. Sicer pa hvala na VaSi rodoljubni skrbi. Bog in narod! — Gosp. K. v Gradci: Vaše porodilo o prvem delu izleta Triglavanov je pac že moćno zastarelo, ker smo o tem poroCali £e v ponedeljek. PoSljite nam vsaj takoj poroCilo o drugem dolu izleta v Žalec. Sicer pa obžatujemo, da se nam taka poročila ne poSiljajo toftno. Saj bi bilo to vender v prvi vrsti v interesu drjaStva samega. Pa brez zamere! — G. X. v Ltj. NaVuSrtVprašanje moramo Vam žali bog odgovoriti, da niti goupod deželni predsednik, niti gospod deželni glavar ništa po Častila konce rta ,,G1 asb ene Matice11. Za prttblvaloe meit, nradnlke ltd. Proti tei-kotHin prebavljenJH in VBum iiHHk-dkoin uiiiogcga sedenja in nftpornegra đuftevnega dela jr upliva na prtibuvljenje trajno in uruvnovabio ter ima olajševalen in topilen ućinek. Skatljica velja 1 gld Po po&tm;m po-vzetji razpošil.ia to zdruvilo vsak dan lekar A. MOIJj, c. in kr. dvornt zalagatelj, na DUNAJI, Tnchluiiben !*. V lekar-nah na deželi je izrecno zabttjvati MOLL-OV p'nparat, za-znamuvan z varnoatno znamk» in podpinom. Manj od 2 škatljic so u« poSilja 3 (18—8) Tujcl: 9. junija. Pri BIttlldli Lowy, (loidraan, Bauujgartner, Rhus, Mayer, Er. Lukn», Lohrer z Dutiaja. — Vitez pl. Spindler, L(;bvunyr, Lunard iz (Jrjiđcrt. — llolzer iz Oorire. — IJr. Kendu iz Vipnve. — Casper ii Koćovja. — Kohn iz Lincn — Mazzarolli iz TrBta. I*ri Nlono t Skoda, Fleischl, vitez pl. Schneid, Pen-zisis, Hrnhy, Zupp, Koudela z Duiihjh. — llornk iz Kumni U.i. — ('hinai ii Puljn. — Devetak, Superiim iz Keke. — Poh \l (Iradca. Umrli so \ K|iibljani: 8. juniju: Janoz. Sarabon, poslovodju sin, i> let, bv. Petra cesta st. 53, škarlaticu in davicn. — Reza Gorše, detektiva zona, 70 let, Konjušrii! ulice §t. 1, vuiluniea. Meteorologično poročilo. 5i '■"£' 7. zjutraj 738*1 aim. 1G8°C si. vzb. obi. O'Ol am 3 -J.popol. 736-4 bib. 214° C ;sl. zah. obi. 'i ^ 9. zvečer 7373 b« 14 8*0 si. zah. i obi. dežja. I ; ^* i i : i Srednja temperatura 17 7°, za 04° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dno 7. junija lHJt.'J. Prtijftnji toden Katikovcev v pnmiotu 457,579.000 ghl. (— 5,'l.'U.COO gld.) Znklad v gotovini . 289,117.000 „ (— 513.O0U ' „ ) Portfelj.....163,907.000 „ (— 3 9,997.000 „ J Louiliard.....Hl,5)78.000 „ (— 108.000 „ ) Davka prontu ban kovana rezerva . . 34,106.000 . (-f- 4.B43.OO0 „ ) Drž. not v prometu . 312,013.000 „ (— -161.000 „ ) do6 10 juniia t. 1. vfieraj — danes Papirna renta.....gld. 9H-35 — gld. 98 35 Srebrna i-enta..... „ 98-2f. — „ 98*05 Zlata renta...... „ 11710 — „ 11735 4*/0 kronska renta ... n 9650 — „ 9650 Ak.ije narodne banke . . „994— — „ 990— Kreditno akcije .... „ 34:V'Jf) — B 341-'25 Lorilon....... „ l'Jd-95 — „ 12^95 Srebro....... „ —-^ — n -•— Napol........ „ 9-771',, — „ 9 7'J C. kr. cekini..... „ Tv84 — „ 6-85 Nemsko marke.....6»vio — „ GO"22'/t Dne 9. junija t. 1. 47O državne sreCke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld, 50 kr. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 195 „ — „ Ogorska zlata renta 4°/0....... 115 „ 86 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... — „ — , Dunava rcg. urefike 5°/0 p«, 100 ^ld. . . 128 „ — „ Zemlj. ob«. avstr.A'/^/o zlati zast. listi. .122 „ — „ Kreditne sreCko po 100 gld...... 197 „ — „ Rudoltbvo srećke po 10 gld...... 23 n 25 „ Akcije atiglo-avst. banko po 200 giv, PlznJK, Hudejovic, Solno-gruda, Liniji, Hteyra, Iselila, GtnuiideTm. IhoIiIh, Ausaena, Pariza, (lent'a, Ziiricba, Bregt'ir/a, Inomosta, Zolla nm See, Lend Gasteinti, Ljubmi, Beljaka, Celovua, Franzcns-tVstt?, Trhižii. Ob 11. uri 27 minut dopoludne umilnu vlak z Dunaj a visi Aiiistt'tteii. Dražilui, Prage, Francuvih varov, Karlovih varov, Efrra, Marijinih varov, IMznia, Bu(lej«vi<;, Sohi ograda, Inonmuta, Litica, Ljnt>uM, Culovca, Pon tabla, Trb'.ža. Ob 4-. uri 53 minut popoludne oAi-bni vlak % Dima ja, Ljubnr^H, Buljuka, l'elovca, Krauzeiinteste, Fotitabla, Tihižti. Ob 9. uri 27 minut zveoer. omjbni vImIc •/, Dunaja, Ljnli-ncf^»i H«!ij;ikn, ('elmca, Puntubla, Trbižrt. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj \ Kniuriik. ,, 2. ,, 05 „ popoludne v Ksuunik. ,, 6. ,, 50 ,, zvečer v Kamink. ,, 10. ,, 10 „ zvečer v Kum ni k (ob nb nodcljab in praznikili.} Srudnju-evropski tA% je krHJniMiiu čmm v Ljubljani za '2 minuti naprtM- (12—Iti4) Hiša z vrtom v Parnih ulicah št. 11 se proda iz prošli- ioke. \W sr izvi> pri «. A. Vtil»«»Iii na Sv. I'etra <*«'»*li hi.. T. (tj»)f>—1) Iščejo sc nujno : l(ll:j} CjSoMpotlliijt« It olrokoiii. ki so hro/, inat ero . lln(*|^a Uiiliuricn k dvoma osobama. KoroSica ima jirrdnoaf; Mtnr«k|Nn lilNlnn in tiolt'l ijako pn<|nbilii;i služba;: zu-rii^iiutkjotit utttiiliuritMt za tu in ilnirrod: knlinrlru x» rvMlttvrttcijo, -ju 'J,'i gU\. ; itreproNla lii-.lu» za na deielo (tuđi začetnica); tuđi bc ifire za jaku mirno stranko (2 ostbi) Ntmiovtitiju, soba, kabinet, ku!iinj;i, v mostu, v pritličji ali v prvom nadtttropji, ki so lahko odda takoj al> pt>7'n0JC"_________Posredovalnica Flux na Bregu 6. 2OO hektolitrov dobrega 4 in 5 let starega vina lastnega pridelka proda pod ^anincijo po prim«nii ceni (ril4-l) Jan. Zechner TT Brežicali (štlrslco). €I^^^BkiMh i^hi ^^ Jftk đbk 4Ktk 4flh đtb šKS. 49^ 4A /^k M^^^ 4fe# % /a vozove, uanje ii kopita, karbollneuni, olj«» p £ za kmetijsko stroje in \»v, diut;t'. smolne pro- k 2 izvode imjiniliši' kuknvosti in po mijitižjib c«-iisih W % prijtoritra (ii'M—'JO) P { H. WEBER { | v Ljiihljjini, Seloitbur&'ovr ulice št^v. (i. ^ 1 Klavirje i fc^ izilHlujt'm in proda an» po nujii'žn vr^Ii tlc- i^J PlJ zdanjih c<'ii, v jako ukusni obliki iu s pri- 0X] v&\ jitni) iluut'čim ulamun, u c^lmi ži'leznimi Uf\ Fm okviri, na ravno in križem Htrunj^ue po R^ | MARTIN ROI'AS | ^ c. kr. priv, izdelovatelj klavlijev v Celji. ^ ZAKUP] zaradi zagotovljenja pređmetov ovsa, seij i _ , . . . Za nastopno približne preskrbovalne potrebščine posadkinih ćet. "T ■ Zakupna obravnava bode zavodov in deželnobrambovskih oddelkov. *■ r nadan ,73 naznesec 1 § mm4 letno ■ 'čS 5* ovsa , slame za _ , . . ■ > S . »ena & ~r—r—-r.—:—nr- poleti pozimi, W ^ M a ikopo | iteljo | postelje r ■ r , w. ! \ sh , -g Za cas o; ---- j, ^ ji ■ " « L <„ || Za ZakupnO | g s 34oo 4500 seoo 850 noo > 'a f 1 =§ ^ * 1 c |s r >g -*>__——----------------— 1 -■-..._- a g ; -e— g, $ 0 ^ > f nnstaio i »r a m °v s drv k § -s 1 đrv * I -a § I :- § ■ -S 282 423 g 282 423 1 iS * ■ ■ J kg kg ^ kg kg 1 « „, od do porcij ^> - —-------—— —--------------------1 §, S kubičnih metersk. ^ kubičnih metersk. ^ | > metrov J centov metrov centov 1 i i i i i ; i T Gradec — ------409 332 74 li 815 481 — 68 472 —--------2382010 —i— — 1 ih 1 i f § ,. Schattleiten — ------— — — — — — ■/,-----------— 3—---------- £ (i) ^ *$ Bruli ob M. — ^ 6— — 6; — — 6 42 - 8i— —----------50---------------7-j '£ (li O i i ,= ^ Ljubno — qd 2— — 2 — , — I 2 io 3 — 10 — — 5 — 30j--------^ * (5 h| . i' | M; rcin — 3— — 3 — — 3 6— i _ _ — _ 8--------!— :;. 1 I -* ^ ! ! i 1 •• i ' i Judenburg — t, l 6—: — 6 — ~ r> 38 2 — 38 — — 6 — 165-------7j 1 1 ^ ' i i i ' ' ■ ' i ! Maribor — 3 — — 500, 100 — — 680 255 40 5, 88 — — 40 1001 450--------— | 0 Ptuj — ^ 6 8 8 6 - - 14 130 — j 11 — — — — 60 —--------l'Jli :r- 'h CT^iŠ© — ^ 12I — i — 12 — — l^>i 108 - t 2 54-------------- 6 280--------147 T *S* StrasS — X -------1 189 7 — — 190 23 11— 17 — — 2 — 94------------- 2 rf | i 1 Radgcna — m . ------ 54 81 — — 135 GO — 6 — — — — ' 20 —-------~ a! i I ^ 1 i *- B Ci ! ! ~ i £ \ HijubljS&na __ • —i— M 129 — — 180 286 5 48 96--------15 175 542----------- ■ £ •■ ^ Toplice J ^ -|- - - - - j - 12 - 3 -!------------------------------!-------- "- ; H zr ^ = ■ ■ . w i 1 ; ' i | i i • Celovec St. Peter -------2:S8 155 — j — 393 250 — ,— 18 — — —i— 124—i— — * i 1 i • ; j ! Št. Vid O"b Cr. ! ~ ^ ------ 150 7, — j — 157 20 5 — 1 — ! —' — 27 — — —i — —■ m .li ' ! ! Holjalc Jjeieroica jj-------452 30: — — 482 ioo — 10 — — — — 30' 110--------— 1 « Trbi* — " 8 —. — 8 — — ! 8 40 — 9, — — — — ,48 — —i — 98 « 0 c* ' : ■ 1 ■ ! * . Malborget — ^ w-------__:_ _ _ \o — ;3— — — — 24 —-------— .1 ,.. Px»edil — Ci;^-------— ! — — — — 2 — i— — — — 8—-------— " U (zapor isoveske) iX) ! ^0 ' ' ■■ ^_i ' ! ! -s | J*ixejc»n£ca — ** -------— ! — | — — — 2 — 1 — — — — :fi- —| — — v 7i 20 — 3 _ __ — — 15 —-------__ 1 ft ' : ! : - | o? i ; i 1 j ^"^ ! "flj *l?l.*sst — % -------— ; 40 — — 40 2G0 — —1 50t 10 3 —, — 20050 5 — •ELjT ' H x i i jj" B Koper — ^ ____!_]_« ___! 3_ v-----------------------------------1 5--------------------------------- * i i1* i ^ . 1 i i i 1 1 .-^ ! AJ i Cronca — --------54 99 — — 153; 110 — 38 20 — 1— — 135| 88-'— — --• O CStr^đišlia — ------__ — __ — __ 4_ 2!—-------_j4!__|__j u 0 ! ' ! ; ! J 5g [J Flllj — ------_____ 501 32 — — 210 — — — — 532-------— ' 5£ P< AZCJMS rv, premoga, koaksa in sveč za loto 1893. na potrebščina znaša ' v * r" -a | • j • g- jj i i s iš > Specijalni p o g o | i : -------—i -i. \A\4- ! i ctf . .03 drv ■ ' lW ' ' . , kubičnih metersk, , ^ -metrov ceu tov . ^_t__ , . . . _ _ " iyUU 14JUU — j 2a postajo Ciil'lMlc'C tnorejo se alternativno staviti tuđi ponudbe za eventuelno zalaganje letne polrebšeine vseh prtdmetov, izvzom.ši drva in prnmog. Pri zalagalnih ponudhah iinajo se ustaviti cm1, u.štev.ši u/>itnino in druge davščine 21 — — — -— zii m*-ter,ski cf-nf 'to skladist'u za srno in »lamo v Gradci. V tem sluc'aji potrebovalo *e hode 12.100 7 sena 221 7 slame za fikope 5050 7 »fame za steljo in 1900 7 slame za posteljo, jo __ 992 __ -__•__ ^ll OC^HJ" s0 dolnćeni nastnpm oddajni roki: za se no po 1600 ^ v mesecih od avgusta do konca novembra 1 1893 koncem jnesectsv decembra, Ib93 ia jamivarja 18!>4 po 1250 7 in koncem mesecev februarja do maja 1894 po 800 q ; Zil .slamo ZJl steljo 700 q v nu-stci avguatu, v meseeih septembar 1893 dn aprila 1894 po 500 7 in v maji 1891 3f>0 q; »0 48 — 1 240 — ■ — stil slamo /li postelje v inR«eciu avgust do oktobra 18'»M pn 100 q; v mesecih november 1893 do februvarija 1894 po 1 300 7, v mi'secih mare in april 1894 po 200 q\ za slamo zu škopo po (i0 7 v mesecib avpust, novnmber 18!>.), jauuvar 5 __ 54 __ __! __ 1894 in 41 q v in^seci nurci 1894. Pošiljatve za avgust 1893 morajo se vatkakor do 15. tistega ni. odpraviti. V ostalem 1 pa vfsljajo za lake j.oiaidbe (1o1očIh>. ki hh naliajajo v 11a v)j»led razloženetn zvezku j>ogojt'V za pogodbeni kup. 1o1Qi ! 2. \ Ciradcji ne izgovarja odUnja VVit'Herske^a .svetH'ga prenio.ira za c. in kr. gunizij.sko bolnico nt. 7, iu sicer )0 4o 1 i. 1 0 meanuno po leti po 20 iu ua.sečno po zuni po 150 7, potem za c. in kr. infanterijsko kadetno solo v Liebenau-u in sicer me.sečnn po l«jti po 40 in rneMecno po zimi po 170 q. i ' 3. V Giiiucu ee mora zakupniku v porabo prepustiti erarično whrani.sće za aeno in slamo proti letni najemnini i^ASfi' fiQr*i qooc 360 glti., iti proti zavv.rovanju zn ''as utijema in ^opov.iba eraiične ceuteaimalno mostne lehtnice proti plačilu odskodnine za [DtUU Duu DatO ., . , .. \ obrabo, katere viaokoBt hv poyndi. i . 1. Za post;ijo jfltll'iiMIl* «*:v \S[)iejemajo tuđi alternativne ponudlv na eventuelno zalaganje letne pntreb.šO-ine 10 — 426 — -■■ — predmetov aeno, slataa. in -Uva, pri coiii.-i1 so dotučen 1 »iedeći od-iajiu roki: za selio v avgustu 1893 900 7, Hepteinbru j | 18U3 1200 q, od oUtobm 1 t>U3 d-.> konca aprila 1891 meni ćuo po 700 7 i»i v maji 1894 ostanek 848 7; za slamo za 3Q __ gg 2004 __ ' __ steljo od avguata do konca oktobra 18!)3 60O j, od novembra 189o do konca marcija 1894 mHsečuo po 400 0 gld., ako se ne porabi za prenaog, sioer 15 gid. *n za premogovo skladisće v 0 120 1i00: 2030' j 2,n potr-b.š(':ini> infaiitvjiijske vojašnice "%' I^flihljltili ae vsprejt^majo ludi jionudbe za koaks iu za c. in kr. j garnizij.sko bolnico š-t. S. ponudi za Ljubljansko šoto. .2 — 9; — ! — — 2. Dne 1. pepteiiibra 1893 potrebovalo st- bode v postaji Ljubljana kacih (500 7 slame, da se ž njo mipolmjo slarnnice. i 1 ! }0 — — 852, — — B0 192 — — — —-00 — 240, 660; — — ! i DO _ ;}42 — — — tji» — 162 — — — 1. V postajali CVIov«"«* ili Rrljttk se reflektnje le na oddijo Fohnsdorfskfga prf-moga. 2. Zakupniku za drva v flf 4'ljitBtii st' lahko prepusti »Tarirni drvnik proti letui najnmnini U gld. za ves čas j. __ r^A ___ ___ pogodbe v por:ib". , 3. 0 priliki polnitve slamnjai* a slamo, ki se bodu vrAila dni' 1. septembra 18!>3, se zviša potrebščina ^larae za postelje 0 tem terminu v vseli po-tajah oskrbovalnega 0 kraj a celovškega za kakili 1 10°/0. 8 —! 42 — — — : 8 — Cfi — — — »i 1 ' ■ 10 — 108 — — — 1 ! { drogove) in so oddajni obroki takole dolouent: sredi oktobra t. 1. 800 m* v mesecih november in december 1893 po 800 /«s. ' |0 __i__ 1500 360 48 ^" Natančneji pogoji za to zalaganje se nabajajo v zvezku za pogodbeni kup razpoloženem na ogled. 1 i ! 3. Potreb.šćina slanih za postelje iznaša v Trstu 550 7 iu v Kopru 0 7 za 1. april 1894. I9 [ ofi 1 4# ^ll konje pešaike ekvitacije v Trstu ima zakupnik oddati potrebačino za krmljenje istih v zimskih meseeih. 1 j **" j 1- Za postaji €HOrieo-*€nl*tt.4liMKa morojo se staviti tuđi alternativne ponudbe za eventueluo zalaganje letne [I L. 1 potrebščine trdih «lrv v jednakih niescjunih rokih v meseeih od av«»usta 1893 do aprila 1894, 0 cenuh se nahajajo natanćueji || 1 1 pogoji v zvezku pogojev za pogodbeni kup. |q __ 1040 650 __ __ ^" ^11^11!111''111 v €«Soi'lcl nioreta se prepustiti v porabo erarićni shranišči za seno in slamo za pogodbeno dobo IT j proti letni najemnini 180 gld., plaćanju Jušno uajernuinskega davka in zavaravanju teh predmetov. L%> j 1. Za postajo l'iilj vspiHJemajo se tud i ponudbe za zalaganja 102(J (j sena, mej tem o'O 7 stlačenega aena, p 36 — — — 300 7 slame za steljo, DG 7 ulume za postelje, in 2500 m?- trdih drv a 423 /a/ in 4500 7 premoga. Zalagalni obroki se 1 določujejo tako-le: za selio v nn-aecih od avgusta do novembra 189.'J po 200 '/ in za deceraber 1893 22G 7 za slamo za j" j steljo 111 za postelje: avgust m september 181)3. Za drva: do konca septembra 1893 1500 m3 in do konca aprila 1894 ft> i 1 ! 100O m3. Zt premog v poletnih mesteih po 210 7 in v zimskih mesecih po 532 7. W \ 4452 2. V ponudbah za sono in «lamo sb mora izrecno povedati, če se glase za stlačeno ali zmešano seno ali slaoao, 1 natančneji pogoji naliajajo se v zvezku pngojtv zn pogodbeni kup razpoloženom na ogled. Opetzlcau Ponudbe za dobavo stvari, označenih mej „speci-jalnimi pogoji14 mogo se staviti po točki II. knjižice o pogojih za nakup tuđi za deljene množine, a samo če se navede doba za dobavo. Razven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino, mora zakupnik pre-skrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuvelnih pogodbenih cenah, zatetn potrebščino krme lastnih konj častnikov in takih, ki so ž nj im i v iati vrsti. Potrebščina z& prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev. 1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formnlarji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj oraenjene obrav-navne dni vsaj do 10. ure dopoludne doiti dotičnim vojaškim oskrbo-valnim magacinom (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin postavek v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsaki popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2. Natančneji pogoji se Iahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. tlo 4. ure popoludne pri dotičnih preskrbovalnih niagacinih, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih društvih ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo napravljeni zvezki pogojev z dne 10. junija 1893 na ogled. Zvezki pogojev dobe se proti ptačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh vojaskih preskrbovalnih raagacinih, na željo tuđi po pošti. 3. Vsak ponudnik, izvzemai podjetnike v pogodbeni zaveznosti stoječe, kot popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima, ne oziraje se na njegovo kavcijo, o zmožnosti in zadostnem prHmožt'nji za prevzetje navedenoga podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno upričevalo! in sicer, če ima protokolovano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnoga oblastva prve instance. Spriče-valo n« srne biti nad 2 mesecu staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovski in obrtni zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnomu vojaškemu preskrbovalnernu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagoto-viti svojo ponudbo s 5° () varšrino od vrednosti vse za oddajo določene množine. Varnčina se ne srne pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v poaebnein kuvertu tako odposlati, da varščino opravičenec Iahko prevzame ne da bi odprl zapeČateno ponudbo. Varščini je pridejati tuđi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in su kakor tuđi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin. Ti imajo glede kakovosti in cene prednost pri jednacih ponudbah pred drugi mi podjntniki, morajo pa svojim ponudbam prilagati spričevalo dotičnih gospodarskih korporacij svojega okrožja, v kojih se potrja, da so zares producenti ter da vso ponujano količino sami proizvajajo, če nišo ti podat ki vojaškemu oblastvu, kjer se ponudba vlaga, brezdvomno znani. Producentom se more oproačenjn ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa raorajo v ponudbah, da za apolnjenje prevzHtih zavezanostij jamčijo s svojim premožnnjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po prepisih uložiti, se ne bode oziralo. V Grad ci, dne 2. junija 1893. 5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame preskrbovanje kakega predmeta le, če se b|crat0 dobi oddaja jeđ-nega ali več drugih predmetov ali oddaja predmetoT ea vec* postaj, dopuSčajo se praviloma le: a) za vse predmete krme v postajah, v fcaterih ni več nego jp&oa. baterija ali jeden %skadron; b) *a predmeta aeno in aUuno v vs«h postaj ah in c) za drva in premog v vseh postejah. Pa tuđi te skupne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkuren Snimi kraj i. 6. Oddajati je predmete neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Slamo za postelje in kurivo morajo zakupniki detam dovažati v njihova bivališča. Ođđaja slame za postelje potom zakupa začenja v postaj ah Gradec (izjemši garnizijsko bolnico 5t. 7), Bruck na Muri, Marein, Judenburg, Maribor, Ptuj, Celje, Strass, Radgona, Gorica in Gradiška dne 1. maroija 1894. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje mora se v z misi u točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujenih cenah. Pri jeđnacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost. 7. Opozarja se posebno na spremembe v Členih VII. in VIII. knjižice o zakupnih pogojih, tičoče se do voljenih olajšav glede vzdržavanja rezervne zaloge ovsa. 8. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vsprejetji ponudbe morala držati v § 862. obČuega državljan-skega zakonika, potem v členih 318 in 319 avatrijskega trgovskega zakona določenih rokov, v katerih se je izjaviti« če ne vsprejme ponudba. 9. Oddaja preskrbovalnih potrebščin vrši se praviloma v nastopnih rokih: Krma od 5 do 5 dnij, slama za postelje v januvarji, maji in septembru vsacega leta, kurivo vsacega 1. in 15. dne vsacega meseca. Če krajevne raz-mere in interes čete brez večjih stroškov za vojaski erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni roki za krmo raztegniti na 10 do 15 dnij. 10. Cene za nakup staviti se imajo uštevši užitnino a dokla-dami, mitnino, carino in druge davačine; od porcije ovsa ii 3360 gr, od porcije sena a 5600 gr, in alternativno od porcije otave po 5600 gr, od porcije slame za akopo a. 850 gry od porcije slame za steljo a 1700 «jrr, od meterskega centa slame za postelje, od kubičnega metra trdega ali mehkega lesa z izrecnim označenjem vrste drv in dolžine polen, od meterskega centa premoga, pri čemer se ima povedati iz kakega preraogovnika in krajevne lege da je. Kjer premog glede gorivne sile ni znan, mora pođjetnik pred obravnavo prositi, da se odredi kemična analiza. Namesto trdih đrv morejo se ponuditi tuđi mehka. Ponudbe za mešan les so izjemno dovoljene le tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavno preskrbeti le jedno vrsto drv, in ponudnik ima đoločno povedati odstotek pri mešanih vrstah drv. V slami za steljo biti mora če mogoče l 4 otepne slame in se Iahko ponudi kot ce-lota po jednej ceni ali pa obe vrsti zase (kot otepna in kot strojna [zme-dena] slama) in po posebnih cenah. Oni predmeti, kateri se bodo porabili sele leta 1894., plačajo se tuđi sele leta 18*J4. 11. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. Vojakov preskrbovalnega skladišča dosihdob ni moči daj at i v pomoč zakupnikom. 12. Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitno razpoložive zaloge, prepečenec ali druge surogatne predmete mej po-godbeno dobo. 13. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da ao njemu znane določbe za to obravDavo pripravljenoga zvezka pogojev dto. dne 10. junija 1893 in da se jim popolnoraa podvrže. Ponudbe, ki obsegajo krajso nego 14dnevno zavezanost, se odklonijo. 14. V Mareinu se more oddaja predmetov za krmo v sporazum -ljenji s c. in kr. četami zagotoviti akordnim potom. C. in kr. mtendaneiia 3. vola. -------------------zr^^zč&z^f-s------------------- &s-1 PonuicllDeni formular. i Jaz pn dpisanec izjavljam s tem vsled razglasa št. 4135 dto Gradec z dne 2. junija 1893, da hočem Formular za klTVGrt ponudbe. oddajali zakupnim potom za zukupno postajo.................................................._.,..„.............. s konkurenčnimi kraji: _mmmmmm___-.^_«««_^»«__^ Porcijo nvssi ;i 33(iO gr po.................... kr. reci r _ . » > i C. in kr. n sena a HfiOO gr po ................. kr. reci: | .„ slame zoa krmo (J^nienove, ovsene, pšenične, sorSčine slame) a 850 gr VOJiSkSBll DTQSkfbQVllflSIHU IHl?lCillll » i "S jslame za steljo (strojne ali zraeŠane slame, četrtiaa otepne slame) v ♦ •,•** . U'°"nTl , krni.un i, • Ponudba vsled ral- „ meterski cent [slame za postelje (otepne slame v cehh bilkah) po .........„................ kr. reci: nlasa št 4135 za 1 kubični meter trdih bukovih (mehkih) drv, ueplavljenih po .........................._......._._ gld.........._................. kr. reci: zakupno obravnavo 1 meterski cent premoga iz premogovnika . ............................_................. premogove jame .............................................----- z dns .... 1« v ............................................ po ................ kr. reci: I za čas od .........___.............._........_..... do ....................................... 189 ., proskrbovanje prohodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo..................... varSČino................................ gld................-........... kr. obstoječo iz ..............................................................._............._. Nadalje m /avezujam, če dobim zakup, vsaj v 14. dneh po urađni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opuatil, da sama to đopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnoga zaslužka. V ostaleni .su podvržem razven pogojev naznanjenih v razglasu tndi pogojem, ki m nahajajo v zvezku pogojev napravljenom za razpisano obravnavo dto. dne 10. junija 1893. Kakor vidno iz priloženega ođloka ........................__........... v ................._......._____ se je moje spričevalo o zmožnosti in solidnosti neposredno odposlalo vojaškemu preskrbovalnemu magacinu, 1, due .................-................................... 1893. I. I. Btanujoč v I. JQh______Za, ž e l a ĆL o c. ._____4Qh IP &?*K§81«! (332-17) 4ft fl) TrnK-6ezy-jev P 0 ynac-grenčec! >N steUl.-nica 50 kr., 12 stoklenic 5 gl«l. ° Slasten! & *~ Ućnk uje na želodec osvežujoče, kreplno, ^ N vzbuja tek n pospešuje probavo. 9 k Dobiva se pri ^1 Ubaldu pl. Tmkoc2y-ju 1 lekarnarju v Ljubljani. —=r Pošilja se z obratno posto. S=---- -0- 23 sl želodec. 4Qt Od 1. julija t 1. se odđa na iivrstmem prostoru nusproti župne cerkve * »i* a i»» i' « J*ko lepm prodajalnica popalriotm urejena za trgovino ■ uirmtuiiu blagom ' r. prav ii£oduinii pogoji. Dosedanji letni promet brea deiel-j nih pridelkov znada 36 do 4U.000 gld. Izvanredno tiober trgovalo prostor. — Ved «e iavii pri upruvniAtvn „Blov, Naroda* in pov6 iz prifuznosti gonnod Kuvdč, knjigo-vodja pri gospodu UrliAucu v Ljubljani. (59,'t—U) protinova tekočina. Ja Mnogo let preskušeno bolesti ntv- ^jj» i Sujoče douuiče sredstvo. r* ' Ceu« '/, utektaulel nvMtr. v*l|. «l«l. 1.—• ,, »/, steklenlot HVNtr. velj. «><» kr. | Dobiva fte v vaeh Iekarnah. (210—7) I Paziti je na varatveno znamko in iihj se ziihtuvu izrecna I Kwizdina protinova tekočina i Iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Odlikovan s Castno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1993 in i < (iia-18) zlato kolajno v Brtisalji 1892. _______ 3 —— ■ - -- ■ ■— - ■ - ■ < Najboljše sredstvo J zzei želodeCf i /f-J^^.^^i^ kat ero Selodec in opravila * fe1':". ^m prcbavnih deiov života krepka < iRfc ■■jfj^J in tuđi odprt život pospešnje, je i ^IJL tinktura za želodec, j ^^EŽl-rfllM1 j katero pripravlja J llT^ffll Gatejel PICCOLI, ) '0£!%JiJ^ v Ljubljani, Dunajska cesta. 2 ;.'!l:?>'%j*t*i!fiji&^;! ili < ■■'i'-* )1 Js-K ' Cena 1 steklenici < tt^-—=_;.— gt^TJt Izdelovatelj rnzpoSilja to tink- J ^-^----------LliluiiiJ* tnro v j,aboj^tih po 12 steklenic, < in vef. Zaboj^ck z 12 steklenic ntatio gld. l'M; s U 4 < t'ld. 2(JO; b i\6 gld. U-ti4; s 44 gld. i'2\\; fifi stoklenic J tehta f> ky s poStno težo in veljaglđ. f>'J6; 110 stukl. < gld. 10-^0. FoStnino plaču vedno naročnik. * Najboljše vrste piva u združen ili pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarnićkih cenah. (102-1S) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne IKE. Zoppitseh. ■ti^^nr v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. )^~ Na pismene poizvedbe odgovarja se nemndoma In frankovano. ~^toQ 10 ' grolđinarjev » Htuiie t)ri HMMii «*ti mciriroc "K pi>n*8ili (FrderniHtrat'n) Ti modroci «<> Hi»lidtio i iz imiliotjSo tvarni« ii!ir('i(TH Ji;ikivin'i;:i dr.'iti, ho h finim nfr:kora t;»p+'cirHiii iti numnim pUtnunlin { <',vilh<»ii) prtM)!i|t^.i:i)i Tcr 10—l,r> lutnol>cnlli pupruv ne znlitovajo. i}&~~ I*ri S| Tinro^ilitt /. i)i'£(>lp nazn:itii naj 8» VHttlej natanAiin mern postelje v iiotrnu)! .i ln<*I. '^.^J ■■— Ako H»-, for.-j do hi za 10 yld. «li»l»«r fHpecirun uiodrot*. iu pe- I rrsili, ju |>;iA iieiuncutiio kupovati luatovrednu nadoiuoHtku, knt^ri piHVcum uh- ^ iiHTin, ini'ti flavl»r<» ptutivjo, im H8trozHJo. | ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenhurgove ulice 4. a' LtiNtuikom liod'lov, vil, kopi'Iij in zavodov popust od «miiip. f Žirusfe £iiumci< za vmuUo postelju na- vadnu vtdikoHti po *** 6i"l«l. t>O hoU1«>v; •/, Mt'rikom tapecirane iti h cvilliom preotilu^ene po 15 KI«I. (714—74) ^^^____rw_____^_____»■____**___ w%_____«__ jj ^ w wt mm ^ ^ 'M w ^ ^ m ^ — w ^ ^^. ___^ Gospodarji in kmetovalcii Pninlad, &a.R za nakupovanje razlićno žolt^znine in poljskega onnija in Shb zn zidanjo jo doSol, Pri iinkupovanji vseh toh r<'fti je pa paziti, da so kupi dnliro blago po nizki ceui, ali pa pri etii in isti coni holjfie blu^o. l'.jfiutlil Beni So nakupiti najboljie blag>o po najnlžjt oenl, to. to Bcm v Hunu jo dajuti tildi po nnjiiižji ceni. l^osebno bo bodom trudi 1 v t.'in Mtnislu postreći z najboljsitn in luijconojSitn orođjem, Žele^Jem sa zidanje, okovaml za okna In vrata in u oementom. -^ V 7.il,)^t ime] bodom vedno najboljsi roman in portland cement, stare železniike dine /a oboke, prcskrbim pa tuđi po najnižji ceiu traverze, i. t. d. V zulumi imam razno vratno priprosto in najfinejfie okove za okna in vruta, okove za VOZ6, vezi i. t d. Za strcbe kriti i imun bogato zalogu cinkaste in pooinkane plo-ičevine tcr streineg-a papirja. V zulogi imaru vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlaćene nagrobne krize poHcbno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovratnili 1©" šteđilnih ognjišč ^fl iu njih po&ameznih delov. Vnar-ja 3n.atxo4Ilei, se točno ixx -vestn.© zvriš. Za obilno nakupovanje in naročovanje se priporoča (174—18) ANDREJ DRUŠKOVIĆ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. f _ _ ___________________________ Razglas. Od občinskega nveta dežeinfjia stolnega mesta Ljubi june ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne sole v Gradcu razpisuj<* se v podeljeuje za . Juliju lotON. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dm« 8 iiuiii" 1893. vff -Jb- -«*^ -•**" Jtm- «*> -Jtm- -•?•- -•*•- -»T*- "•(♦> «T» •** *V- *r»- -«T»- *T» ■•?» ■•*• «*•- •?» **•- ■WfW -*B»- -«T-» -»T^ ,,n*» ^/^^------------'--'--------'---------^^# |Jos. Seunig v Ljubljani > J| Slonove ulice |j^ "^ pri porota svojo ^" ^ veliko zalogo vsakovrstnega usnja, |^ "*^ najboljSili poilplalnv po tovarniSki coni, aU\ l^.r>— do gld. MTc— za IO0 kil., P*" ^|f dalje vso *«■» 1(hfi*ul»N(liie im ^evlfnrj«. ^i^ jf; Tud; ima samoprndajo Ta Kranjsko najnovcjSe^a tikozvancga k«,vftii- |* "*|^ kovina nrbHNii (Kautscliuk Oberlcden, ki ima to ncjirrrcnljivo svojstvo, da gf^ ^|| ostali'- ziniiom iiieluiU. no po U u ui i!a jo uci>r«'itio<-Ijiv. Treba no jit lc £4». ^g. o izvistnosti blii^a in nizki (•.•■ni prepričati. d!l.r>—,'{) , 5j ^v____________________________yir J. Geba. I 1 CL 11 \JLIUGll J. Geba. •*<»■ urar ■»■»-v I^juliljuni« MIoiKive ulice Nt. 11 (Podružnica v Trbovljali) priporoča si. obrin.*tvu tur ponohno prcč. duhovfićini svojo bogato z.alo^o , švicarskih žepnih zlatih, srebrnih k in nikelnastih ur, stenskih ur z B nihalom, ur budilnic, verižic, prsta-« nov, uhanov (i«.»4-«3) * in vaoh v 'o »troko HpHdajurili stvarij po naj-■iiž|llt ct^nuli. Popravila i/.vršt)j«jo »u nntar^no pod poroStvoin. — Zunanja naroćila hc li i tro izvršujejo po pošti. Ceniki bo vedno na raspolaganje sastonj in franko | DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI ; I. ZVEZliK: PRIPOVEDNI SPISI. UKEDEL IVAN ŽELE2NIKAR. i Vsebina: Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa nil — i Ma&čevanje u»ode. — Razni spisi: Iz državnega a bora. — Plama slo-! venskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoha dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tuđi njegov lastnorocen podpis. — Cctia knjižici je x gld., s po^to 5 kr. veČ. ,,to Dobiti j« v ,,NAKODNl TlSKARNl" v Ljubljani. . • *. ■ EQUITAĐLE zjedinjeniti držav zavarovalno društvo za življenje v ftovam Vorku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijovano v Avstriji dne II. oktobra 1882. Na Dunaji „Stock im Eisenplatz" v svoji palači. I^^etin^l3'/*%,> 274,763.944 55 Zaklad dobičkov......,. 65,732.451 40 J)Equitable11 je na vsem svetu prvi in naj-večji zavod za zavarovanje za življenje. Ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej Se od preinij. Ima najviaji prebitc'k dohodci nad izdatkt in naj-Veiji zaklad dohičkov. To društvo je sklenilo let I 1891. njveć novh pogodb In sicer za......gld. 582,795.82750 pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „ 2.012,236.392 50 ima največjl prirastek zavarovanega kapitala . . . „ 210,580.45750 Ima največji prirastek v pre moženju........„ 42,387.184 78 Ima največjl prirastek v do- bičkovem zakladu. . . . „ 6,38133305 AvMtrljMkiui xiMnrovuiiceni posebna garancija je veliku ilrtiHlttMiK pulul'ii ,,Sl<»ck-liii-EiN ua Du< nttjl, kiitera je vrednn k!«I. 2,:tOO.OOO-—. TJj-jpolii dvajsetletnih tontin*) društva ,,Equitable". Podlaga lzplaćovanj 1. 1392. A. Ravadno zavarovanje za sladaj amrtl. Tabela I. Staroit Vaatu pluunili Vrmlnoat polico Polica opuAčomi promij IiremlJ v gotovini in plaćilnn t\ »luć. amrtl 80 gld. 4f>4 — Kld. *:«♦•— Kl0 „ «61— B 1240 — 4> „ H'JU-— „ 79N-— , i:i50- — 4f> „ T.r.i>-40 „ 9i>7*— T 162ir— 50 „ 94:j-6O „ I2i)l-— „ 1800-— B. Zavarovanje za sladaj smrti z dvaj aetletnlml premljaml. Tabela II. 30 gld. t)u7-2u gld. 8H2— gld. 1850 — 35 „ H81-60 „ W6'— „ 1870- — 40 „ 77»J-6O „ 1140-— „ 1M0-— 4r> „ yoo-fio „ 1313— , 2of>o-— 50 „ 10H7-60 B KJ38-— „ 22aO'— O. Zlozeno dvajsetletno zavarovanle za slučaj smrti In sa učakanje. Tabela X. 80 gld. i»70 60 gld. 1632— gld.3490-— 35 „ <*f>80 „ 1«H7— „ 3HU)-— 40 „ 103>-:'0 B 1727— „ 29.10- — 45 „ l!U0 80 „ ^3V— „ 1!H(H)-— 50 „ 120»-— „ 'J03i-— „ -JH:!!)-— Kakor kažejo zgoraj navedene št*'vilko, povrn let, brczplut-iio zuviirovnu, po tabeli I. %»e »plM^ttiic premije 2l/4 do 4s/B0/Ut P° tabeli II. z 48/b do r>*yau;0, po tabeli X. z (j8/^ do 7U/, jednontav-nimi obrcsimi. Police premij oproSCene pa reprezentujojo dvojno do i'veteruu tituto vpl»^nulli premij. Tako zvana pniHtn luiiliuu, nokiv poltontina z nekoliko vefjinii pvntnijami, dopola po proteku jednoga letu popolno hv«>I>«»«1<» 7.i\. pulovuuje, prel»lvitli)« in poklič, izvzftnši vojaSko službo; po protoku ilv^li'l«t je nJ uio^i l«po«lbiti, po preteku trelk let pa ne more Vfi> zui»UKti in jo je z ozirom na tontino pri regulovanji moči urediti na Sebt načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Korosko in Kranjsko v >itttna iinnnujo in nabirauja in r:v/.ilolitor diviiloiul uli rvi uvedol v Fran-otjl lulijun Lioruusu Ton ti 1. 1068. iTinctcapsici compes.l (PAIN-EXPEIxLfiR), pfipraveny v RIchtrovS lekarnS v Praze, v^oobocnS zuain<, bolesti utišujici [■■■u'Z Jin doinaoi lek k mazani, jest na l^l^tNi Bkladfi ve rStSinfi lekkron, lahev po V T" M Izl.20kr.,70a40kr.—Pfikupo- \L I 1 vani tfoba »e miti dobFe na pozoru KVl^^ a pHjmouti jen lalive a oehran- P^^^^y^ ^ nou znamkou „kotvou" jakoito 1 ~ -— 5§ pr»re. tr«ti-»dju ■M*l»t«latTl: T" Ulcfctn« likina J ilittta Uf't frm. L 1 ^, T Ljubljanski kavarnarji 80 sklenili, da bodo prrxlajnli ud 11. junlja t. 1. počeoS* (609) crno kavo po 12 kr. Svetovna razstava v Čikagi. M Vožnji listki v A1IERIK0'' (3G0—10) pri nizozemsko-ameriški' parobrodu! družbi. I Kolowratrtng:9 _T\TTT\T;A T IV Weyringerga8se 7* \j \J X\ j\jO . Pojasnila vsmseoB&J^'"' i- 1 • r^»« __ ■-. ■ V Ljubljani "v LatteTmanovein dTevoredu ae vidi vsa»k dan od 9.. ure zjutraj do 9. ure zvečer ^ menažerija ::tM aedanje^H £hs:l, sloni in poany-cirlvus. V menažeriji je okolu 1OO živalij razlićne vrste. Predstava, in krmljenjs *^g. ob 41. uri popoladn« iu ob 7. uri jffltfSfelkJml&Tl^ Oh «K>tIelJnbi iu pr**«i»lkili no ■* *^^BSj5mWHBWw pre«Uft.av«i ob *., -1,, O. in 7. uri ?^a§g^K^^jKfc> UKtopiilun: 1. uiet-t> 40 kr.. II. iii^mIo 2<^ kr. K. KLUDSKY (698—1) lo.stxiS.lc. Vizitnice „ITarotoa Tiskarna' v Ljiljani. ^ liiTfllsssl ■ ^ z^j i ili ji IHTiTUi f, I iMiil s i itb hiw \ <3HsbbbbjH|M|£(|£^iHk$^ I rf zaiožnik ti HjTAV fiPĐBTITI ir pripor,^,u 7 : molitvenko* MA1. llLnCtll i"*r I j vsake vrs'e In .laiu n« .l.beli I 'v slTXinm~ (Josip C. Berber ,5*-8) ^30'^ I 1 skem J8ZIKU. > r 1 \ ) 4O»/o popusta. E j vj;k:!rs^»n- v "Liubliani. c~»-ifcj^r11111 1 I škofijstv«. 1 pUAiu*. I I I rfl——■-*-------tf (Ustanov\jeno leta 1837.) ^----------------rfi Ljubljana j Mestni trg št. 10. 1 NajtaoljSe in najceneje kupuje he železo, železnina, okove. cement itđ. pri Andrej Druškoviču v Ljubljani lili HMestiicin . nag^abnili križev, šteđil-nikov, fin i li žag\ lečlenic (b4i—7) po najuižji ceni. Ljubljana Mestni trg st. 10. Spreten prodajalec aii prodajalka se t&koj viprejme v prođajalnloo z mei&nim 1)lAgOI&. MMimtHkturiB'i ininjo orednost. — Pomuihe na upr»vmi(vo tega list« pod it. 48. (f>92—4) Vzprejmeta se takoj ipdon naj bode nekoliko telmlčuo, drugi pa iciipčtjMko izobražen, ier moruta oba zmožoa biti sluven.-čiue, netnSčine in ItišĆme. — Nadalje se tuđi vzprcfnie (590—3) paznik za delavce. Ponudbe s prepini spričevnl vzprejetna Vinko Majdić v Ilorovlfnli (Fcrlaoli) nu. Itorodkein izdeluje in prodaja vankovrstiu* nove pudle« in revol-■verje ter t»« lovake prl|»rwve9 patroiie ter drugu attrvljfvo po n aj n i ž j i li centi li. — Puške no vh<; pre-ttkučeuo na cits, kr. iakuSitviiliSči ter zaznunienovine z znauiko tega zavoda (4'Jtt—7) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. — Staro puške popravljaju se eeiio — Ceniki pošiljajo so bifzplafno. Pravi zaklad. | 7.9. nesretno žrtvo aamoos k r um b e (onanije) in H tiijriih razpašuontij je iaborii'i delo Ej ebeoh,i-axxa, fi Ocsko izdanje po HO. nemški izdaji. S U7 podo- H baini. Ceiut 'ih tu ntzuKdanosti, ruanićni nju- 9 govi pouki reSijo vsnko lelo na tisoče bol- 9 cikov (fotove smrti. DoImvh hi« v založni knji- fl gami wVo rlags-Magazi ti R. F. Blerey v Lip- M aketn (Sasko), Nouuiarkt J4", kakor tuui v vsaki jl knji»arni. (291—13) 1 m* -m., »» ■.- >__»!__r \_tl_/ -\__1 «__/V__l ] Y Postoj ini ] v sredini trga9 tftddit Ne takof J popolnoma urejena |fca¥arna J v zvezi ] z restavracijo. J Ondi uah«]a t*e nov l»fl|nrt>l4l«>vn d V Pontofliil. (f)H2—4) i Br. Rose životni blzam jo nnd 30 let znano, prebavljanje in slast pospe-fiujof.e in napenjanjn oastranjujoćc tor nulo raztop-ljajoće ' " (110!»—SJ) domaća sredstvo. Velika Hteklenica 1 ^lđ., malu /^JTV 50 kr„ po pošti 20 kr. ver /^ ^V Na VBeh delih zavojnine je moja /** ^tt ^\ tu dodana, zakonito varovanitl ^4BH^9^^^^4 vrtrstvena znamka. I A-ž J Zal«^« skoro v vmpIi lekarnali \^^^ 1*7 Avstro-Ogrske. ^>sgsb^*^ PTam se tuđi dobi: raško domaće zdravih. I To sredstvo poapefiuje prav izhovno, kitkoi- sve- doćijo mnoge skuštije, Cistenje, zitijonjo iu letenje i van ter poleg tega tuđi blaži bolefine. V Akatljicah po 35 kr. in ,jVkJU..^ac*^0*>-.*.$?■£$? 2h kr. Po pošti 6 kr. vet. ^^B^fflŽMBP?^ Na veeh delih zavojnine 'vS^®»|J^^E^'> je moja tu dodana zuko- ^^^^^^^^ ni to varstveua znam ka. *^§gpr*' B. FRAGNER, Praga, il, 2o3-?0l, Mala sirana, lekiirna „pri (rnun urin". p^""PoŠtua razpoSi 1 jatev rsak dan.'VQ Solidne, zlo/.ius močiic in čudovito cenene f stok* I vsake vrsto ponuja ^Sfit prva kranjska tvornica O za upogneno I \, ^^ pohištvo samo iz napo- /i-^ jenega masivne ga lesa "^^ Josipa Verbic-a ; v Bistri, pošta Borovnica. (345-1 m : Zahvala m priporočilo. Čnst mi jo naznanjati u. n. gospudom gostom, da sem z dućni 1. tLi>i-iliL otvorit gostilno „Pri vrtnarji" v G-radišći in tu nnhnjajo^e se l<<*tj-lH*i«T-«^, da bodem vedno skrbol za dobra dolenJBka, hrvatika in Utrška vina, za priljubljeno Kosler-Jevo marono pivo, kakor tuđi za gorko in mrzlo knhlnjo ter da bodem najbolje stregel svojim gostom. Zahvaljujofi se najpvijazneje svojim »poštovanim gostom na meni dosedaj iikuzanem zaup^uji, jih ob jednem viibi uljudno na mnogobrojni obisk. Z vtlespoštovaujem (34«-io) Andrej Zaller, gostilničar. Ugodna prilika za nalaganje glavnic. Izredno lepo, mno^o dohička donstjajofie poieitvo v prijazni \vf.\ blizu Cel|», v hliiini nnkepa trgu in koto-dvora, r. izvrstnitui zcuiljifići, jcdnoDftdsCropno hiiu za stanovanje, velikioii, tuđi za kako tovnrniAko podjetje pri-kladniuii goHpodarskimi poglupji sh radi siurti dosedKnjefta Ustnika r.» ceneno ktipnino 20.000 r12 v St. \Uin na ]>olenj>«keiii. (000—3) Kurja očeša žulje ititrdo kožo na nogab <>z /*y($Q ^fck boluoin, kak(*r so sploSno priznava, *'^'S\1 Trnk6czy-jev \&wl& Elizabetin obliž «;*hr. Hii ^I,f! Q^ ki se noj v l»;kHniali izrecno za- it|\.';n^jfg? litfvii, totia printi!!! jt^ lt>, ii^ iiu.i Vjir- ^CHlJTziiJiRtfif "tvi'iio znnnikn, ki j« xr»v«>n TtHtid-" '■* noiiH in posUvno dopozitovaiia. Cti Ho vpošlje 4f> kr. v pismenih ziiMiukah, so poailjn tirt/. daljnjih trofitov iz Trnkoczy-jeve levje lekarne, l>uii!«j< VIII. oki-aij. (4><7—11) Zaloga v Ljiihljaiii : v vseli lelci»riiali. -%\\TZ "" frfAC} Kdor Ihk'o umivati dobrot |c«lin«» pruvc — no na $4^ Kneipp-ove slad ne kave :W—i^ill'.-.'- nij kupi letdajo(\i stHvltimku dolu V mostn in na ) dežtli, kakor tuđi za popravi Ih. V«»«l«»- i vodne iinprHve vtiako \ rste pruvztun- ' Ijt; tur z vso natanunoarjo in porodtvoui \ izvršuje. — Tro&kovniki puSiljnji* au nn ■ 7.»bttU HIlj« -ArtHlOllj. {')*() • JFTbILINA & KASCHf | Židovske ulice št. 1 § B priporc»^»tj\ Hvojo bogato zalo^o vseh ^ !j vrHt rokovlo, taku od us'.ju (bistru ^ 5| Hdt'lck i, knkor Midi oil tlru/.e^a blatrn. $ jj Klrurgične obveze (le lusteri Ude g a lek;, jauii'fti«! iiH|l)oljAo vrste, z raziiinii *> 9 kirur^ićniiiii pripravnim'. Velik* izbora $ ij kravat, hlačnlkov, krtač, glavni- g a kov, mila in parfumov. Vse po uaj- § | II l fc 11 li f.eliutl. ?j f Ljubljana, Franfiškanskc ulice 4- e £ Slikarja napisov, ^ Ij starinska In poMštrana pleakarja. J J Tovarna za oljnate barve, lak ^ # in pokost. (146) fU *" (ilavtii zsmfop Ilnrtlioli-j«*vt»|{it ori- j ^ Kluulueuii kurl»<»Iiue|t». Maftl.otm =4 ^i *.a ki-njakii kopitu in usnji*. v. ^ 1 ifitel „Pri Slonu" J & ^-vrHt«' Ž o v sredi meata in v blizini o. kr. o g poštnega in brzojavnega urada. }\ g Sobe od 70 kr. naprej. ' «i ft g Rt'stuvmrija in kaviiruu sta v lii^i . ;:> ^ Železna in parna kopelj :J 5 urujona po Francovih kopt'lih po c. kr. '■■* 6 vladiit'iu »\etnikn g. prol". dr. pl. Vtilenti. j; ' Pozor gg. krojači! S FELIKS URBANO i v Ljubljani, pri železnem mostu J ini* veliko /.h]o(;o vsth vrst suknencga ' blaga, iagorndorfskih, Brnskih tkanin in | lodna, knkor nuli unukovrhtiH'^u manu-- fakturnega blaga, hlacevineiu vhu k oliU-kani potrebne oprave. 1 (!!'*»; i Prlporočatl je vsem, katerl hočejo dobro I blago po nlzkl cenl imeti! I Vizitnice kuverfe s firmo II pripuruča „Narodna Tiskarna". j trgovina, z dfželniiiii pridelkiK: | v Ljubljani, pri mmrsketn mostu 3 j Kupnje vHHkovrHtnr rHStlino, 8oiu«nH, ko- M 1 renini'vro%» na zdruvilH, kakor Arnikiičko in dru^o 5 3 poljsko pridiiike. Seiio ih kuni« in *.'<■- H » vejo živino v vH^iih Hui^i'nivh. Trgovina *| 3 7 raki. Hia^u kupujtrpu iiajviSjib conuh. M ^^IVAN YIDER | umetni In kupćljilci vrtnar ! v Ljubljani, Grad ište št. 16 || pri pot-ofia su ćaBfitomu ohfinstvu za iz i i ilelovanjo VHHkovrstnih ( | vencev in šoplcov ; i in vni-h v njegovo Ktriiko Bpa;!ajoCih dol. 1; j Na prodaj im« vedno mr»«itr>vr tini «*e- | i tlive in 4!v«*tll$ue i?r■nl**t> po najiu?.- , i ! jlll CtMIHll. 1 CJMI) ' \U-r> ■■■-,■■ -/.i; r.lTT^U' I/-M. ■■■ -*r4 j Josip R.eich | I Poljanski nasip, Ozke ulice st. 4 £ I priporočii čast. olifinstvu dobro urejnno H ► kemično spiralnico ♦ S v kateri im rHzp»raim in nerazparHnti m I moflke in ženske ohieku li'po oAedijo. J 1 Prt^rinjala vepr^jnio m za pnitijo in m I cr€iu v pu\»Hrvanju. V liarvanji vuprt- ■ f jeuin hc Hviliiato, b ■ Mili I ■ I III! ■■■!■! tili II IIIIKl—r • SPRAJCAR IVAN | stavbani in umetni ključar J Kolodvorske ulice št.22 • i pripuroća hvojo (155) ■) > valćasta zapirala za okna in vrata 5 1 (Rollbalken) 5 | lastni izdeU>k, prK\n jekluna ptehovina, J^ 9 8 tihim zaporom in trujuosrjo. Poprn f • vilu v ttsj Btroki 8» viprtiJMiiiljeju ter • 5 izviSiiji-jo iiiitiiiirno in |ni ni/.ki rcui. 9 ^f3^ G. T<5nixies /HL^Oi ^Ljubljani. |\f^\yi Tovarna za stroj e, [f ^fe-^-^ji1 želeio ia kovino- /TlJ'' l^^^-^jr llvnloa. ,tfc TL Jl Iiilolujn knt jjonobmisi: lw c " 'Sr*-=* ^10 vrBto itrojev \ %f~sŽ9f za leBor6inloe 1° V LcMPT žage. (144 V C&\jC9f7l 3?f(ivaninio ćela tiajir^vo ir 1 V^"^^Jf^_ oikrt>n]e linniNtroje ir j--^'* f^Bp3L -^jPff**^ ihioujiio lllrlili««' ni 0jtf^^&4Ak^AMa^&V4^^B4^^kJ^4^9 J stavtieni klepar. konc. vodovodni instalateur f " l,)ul»IfHitti (142) i ^ l>iinit|itlfa «er*tn At. 7 tu 14 fe A ttripiiroča hvojo bo^-to zulot;«) klepar- fc 3 »kega dela.. l/.d^luju vhu v njegov g ^ do/.dI i. l/-vrAHv*tdj lesenlli,cement- § 2 nit in klejnih «tr«h- ZhIo^u mr^A- P ^ uuffiL laka, 1» Hdt'tra r.i-umiita iu kU>JH. Na 1 A )»r;i\itc.l| atrelovoćLovr \w novi Hinteuii. jj ^afgicjičaisfBMaiargih=Ucdif=jfi a Pivovaraa J. JLner-Ja i Dj GleđaliSke ulice. I J 1 iltvrMtiio |»lvc* iHttlut^H tziU'iku. I H I*riNtii» (lolt'ulMliik. UrvHtHku in ■ U <*mw iMlrMkn vluu. l'ri'/.imtio dobru | i] )«-«liln. Vt-lik, zum'ti irl h nU'klouiiu j ■j »hIuiiouj iu l4fKl.|ii-*<'i'»*i. Tofitm iu čuna i] (404') 1 0". iLTiei, plvovnr. I il^UBLJF^.rF'F^F3 OEairPIFarBJBia-i : R. Ranzinger ! s^ed.5_t©x ■ na DimajsM cesti Stev. 15 prevzema vsak.ovrstne izvožnje in do vožnje na c. kr. državni j in o. kr. priv. jtižni železnioi j z zagotovilom to6ne in cene izvršbe. (<>5) Ljubljana, Žiđovake ulice št. 4. { Velika zaioga obuval ("6} I laatne^a izdelka ?.a dame, gospode in | otroke je vadno na izboru. • Vaftkerfina naruftila izvrSnjajo ae točno | in po ni»ki ceni. V»e uiero so sliranju- » juju in zaznauiciuijejo. Pri zunaiijih na- f rućilih bla^ovoli haj bo vzorec vpoalati. p l'rito«- T T WA(1T AC« lota & tovarna pohi^tva § v Izubijani, Turjaikl trg: *t. 7 in g , Goapodaka nlloe (Knežjl dvoreo). $ Zaloga je strn^arskega in pozlatursko^a hlapa, po- ^ hifttvene robe, zavćH, ode), prupro^. za- «£> > stiral na valjcih, pulknov (žalutij). Otro- ^ i Aki vozički, železna in vrtna uprava, ne- S progorno ttla^ajnioe. (*»ft) ^ ADOLF HAUPTMANN \ tovarna j oljnatihbarv,firnežev, S lakov in kleja jj v lastni b\M j v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. S 1 Filijala: E ! Slonove ulice št. 10—12. t [henrikkenda] v Ljubljani. Najtaogatejša 1 zaloga za šivilje. 1 ^ _________ ^ (164) < Uran & Večaj > 4 Ljubljana. Gradišće 8t 8, Igriske ulicešt, 3 \ 4 priporo^nta p. n. ćatit, obćiuatvti svojo i a vtfl ko zalogo vnakovrutnih | ^ pečij in glinastih. snovij j ^ kakor tii'li \ \ štedi! ni kov ! ^ in vsoh v to Htroko ajiud:iJ4>Aib dol po | * niskih c«uhIi (149) P k CaHt mi te iiHZtiHiiJHti. <1k hciu pr«- <] ^ vzela po smrti mojega iuož* Frana Toni ? » ' *i 5 kovanko obrt ^ ^ katuro botlom irndnljevnlfi, t<-r 8« pripo- ? t; ročam 7» vsa v to Htroko upsuUjofca dela > f> po ni/.kili cenbb, zlaati za nove podkove. ^ < Dobro dolo in točna postreiba. ^ j Z voluHj»tftt.ov>«iijcm tl&4) ( I Ivanka Toni ; | v Kravji r<». (03' i | Kavama in restavracija 3 v f^vicariji. >| Od '23. apriln iiuprej o vsakmu čaau ^Ji nael d tivoio 4«;<>r-lio Jorti. NajuiU->» nt-je podpiSHiu so bodu prizadeval, zh->| dovoljiti Hvojitu vol^eiijonim p n. go-; y itoin v vsMkem osim. S| Z vttUiipoitovRnjom S|IO98) H. Elltr, re»f»»r»rtr. i FRAN S. BARAGA I ^> slikar <- (405>1 f \ na Emonski cesti št. 10 f < priporoča so p. n. obćinstvu \n visoko- V i častiti duhovflčii'i za slikanje cerkva,

0 najnovejSih uzore ih in po najniijih cenah. a IRestavracija „Pri Zvezdi" | 1 cesarja Josipa trg. I Velik zrafinl vrt, ateklenl salon . | In keglji*6o. ,| { Priznano izvrstne j«'tli in pijnčo I iu ukupno obedovauje. i (70) F. FerllnC, restavrHtfir. I "" i »♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦*•♦♦♦+♦♦«"♦ ♦♦ ♦♦ I Evgenij Betetto t • tovarna za inetlje ^ J v LjubljaTii, Flcrl^anake ulico št. 3 J • priporoća Čast. obfiinstvu in gg. tcfjovcoui ♦ J avojo veliko zalo^o vHakovmtniti i^ J »*^ metelj -^v J J od najfinejSih do najcenej^ih po najnižjih T ^ conuh. Ceuiki so na ra%polagauju /.astonj 4. • in franko. (15K) ♦ »«♦♦»♦♦♦*♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦«-♦«♦ n/vnnnnnnnn/%«/ wutn/.u>rk<>n7.nir., kakor tuđi II za c. in iu kr. voj-*ko izileluj^ pod-^J pirtuni'C po liajpovoljiieJBih conah', ^^ tiuii prt'Mkrliuj« vw zrHvon npada-jnre prtMlin^te, kakor niiI>1|«>, 111«**«-, klobuku Kt« |>ikrn«lo, zlatu obrobko ml. Ci%ilnv »prave udulu|fjo ho po najnovcjAi !a(;i)in. An^lusko, t'ratiuoMko iu tuzeiunko robo ntiv 11a HKladiA(%u. P. Casermann (lfjH) krojaf1 za civilna FranKaiserS % 4pF puikar ] ; • O^ V Izubijani i 1 41 ptiporo^a inno^r>vr8tno uiIuku or,|H ( 1 • iu raznih lovMkili polroUš^iu — ( * S kakor tuđi i»iimU IhmIu^k^ i* Podobe umrlih urednikov „Slovenskeg.t Naroda" (Ant.Tomšlč, Jos. Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivHJo se na Icatrton.-pieoplrjl t'mkane komad po 2O kr. v ^Narodni Tiskanu", pri gospodu A. Zftgorjan-ii in pri druzih knjigo« tržeih. 3PCB rimski vrelec ^^^^HBI^ll najbdlj prebavna, najfiiateja planinska *- ^r^m&~'' i kiselica, prost TBeh želodec obtežujoiih, y~ ^| PkJ^- ' Bliznice dražečih postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri 91. E. Hiipauu. za trgovino v večjem prijaznom trgn na D olenjem fttajersem 7. veliko okolico, žolezniSko postajo in sedožem okrajnih oblustov, prav blizu rassSirjajofiega ao rudnika z malo režijo, se zaradi nastopiv&ih rodbinskih razmer z ,,fundus intruetus-om" vred proda solidneran kupca. V tej hifii je bila veliko let dobro obiskaua ti-^ovina z meSanim blagom. Hifia je v jedno nadstropje in v dobrom stana, pri tleh je prodajalnica, prodajalnično skUdišfie, soba, kuhinja, železno skladiSče, perilnica, obširna veža, klanica, higni vrt, zaprto dvoriBče, v prvem nadstropjn pa štiri sohe {od katorih se dve vedno lahko orldattte v najom , pro.dsoba, kuhinja s cumuato, hodnik in obSirno podstre&je. Gena je 10.000 gld., in se za 4000 lahko počaka. Tuđi se lahko zaloga samo iz takega blaga, ki se labko proda, more prevzeti z agodnimi pogoji. Đlagohotna pisma naj se pošiljajo upravniStvu ,,Slovenskoga Naroda", da se dulje odpošljejo. (499—3) |j Otvorjenje jl i fotograficne filijalke | k| Na/.nanjam, da sem zarad udobnosti p. n. IU1 ■£ prebivalcev mcbta Kranja in okolice otvoril \g/ ffS fllljalko v Kranjl v hiti „pri stari poitl" flR Ini 'n ^a *am vzprejemam naroćila na fotografije |ji| ygf ob nedeljah in praznikih. im) XPk Prosim p, n. slavno občinstvo in prečastito JR Ini dubovSčino za mnogobrojen poset. (F)4H—4) llil jot Z velespoStovanjem lije [Sj A. Landau (poprej Lainer). m Učenec mlud in krepak, z dobro šolsko naobrnzho, se l**e %m tnkajftnjo apecerljako trgoviuo. Taki, ki so po te delj ali manj časa u^ili, i majo prednost. Već ae izve v npravnifttvn „Slovninkega Narod*"._____________(604—2) I SPodarjena! I ^M je skoro ura, kajti velike poslovne zveze s Švico ^M ^H mi omogočiijejo. da morem oddajnti hrHHoe ^H ^M iepne remontolrke » kamaluiu neku od, ^M ^H ki jako natančno ^redo, ia čudovito nizko etno ^M ■ samo 3 gld. 15 kr. a. v. I ^M in dobi vaak naroćevnlec take žepne uro, ki se na- ^M ^M uađa na ta list, tuđi k tej uri prikladno verižlco ^M ■ zastoni. ■ ^B S to cuno ni poplafiHno niti delo, katno-li ^H ^M maturijal, ziito uhj hc vsak požnri, ki si misli na- ^M ^H ročiti te krasne uro, katere brez zadržka nazHJ ^M ^M vzprejenmiu, ćo ne bi komu bila vdeč, zbuk fiuaar ^B ^M ju to narobilo bre/, rizika. ^M |H Dobiva se, dokler dotgo zaloga traja, proti ^H ^| v. kr. poStnouiu povzetju, ali pa će hu poprej ^M ^M denar vpošlje. ^H ■ Izvozna trgovina z nrami BLODEK B I I»un»j. II./31 ^. I ^H Opomnja: Te uh; bo pOHi'brio prikladne /,n ^M B blrmanaka darlla! (,-ss4—a> ■ ^""^™"™""" ^^^^ IMIH NEUCHATEL(schweiz). fl/jH (98—19. ™ — ^^ ^^ ^ ^— r ™ ■ — -""" -■"" ™ ™ ™ ■ i ^t-^ ^»^^ ^" ~^^^ ^^i^f- -^^ ^(^^' ^^^^" ^^^^ ^^VBI K " 1893T" ^&ggl^S. \ ♦V X>u<^ 1* jituljti t*e je otvorilo A | morsko kopališče ,Lišanf | X v Novem Vinodolskom (v hrvatskom Primorji). \ K Cene za kopanje bo zclo zmurnc in je ha izbero stanovanj v privatnih A V hiSah in v gostilnicah. v ^ Tik kopaliftca ob morji obatoji udobeti gaj h atozaini za izprchod in ^J l{\ hladom za odmor. / J/ V meatu so tri ve^jti in već uanjfiib gostilnii.1, tlofini se bode v kratkem V \f odprla goHtilnicu tik same^a kopaliftča z udobnim in jako proutoriiitii aalonmn. C{ \ Kor im« uiesto Novi iz ^orskega vrulcit Ivanj po vodovodu napeljano / V vodo in kor je kopaliSčo od dosedanjih gontov pohvaljeno kot osobito oistt) V *» in ima tla glad ka liki baržunu, ker je okolica Novela previđena i jako bujnim r X zelenilom in ju jako ntudenoinita tor je protkana s ceataiui in stozumj za upre- \ j/ bajanje — se pript>roča za mnogobrojni poaet. V ^ Gonpodje učitelji in oboinski uradniki imajo f<0n/0 popusta kopališi%nib y K cen. Na vprašanja iu informacijo daje uprava drage volje odgovor. ji X Za upravo kopališča: /i i) Poglavarstvo obćine v Novem Vinodolskem (v hrvatskem Primorji) ^ S/ (r-6i>—8) Uoraviteli oMino: Potočnlak 1 r. v Pozor! G-ospodje inesarji tukaj in na deželi! surovi loj v vaaki množini ter ga plačuje po najvišji ceni. Nataučnt-je zaradi cene naznaDja na vpr.-šanja tučuo pismeno ali ustno. Pavel Seemann (5»7—2) to vama mila v Izubijani. ^----------------------__ Izjava. Vsled zopetnih vprH^anj iz krogov naSih narofiitoljev isjavljavH opetovano izrecno, da i«i najln prifttnl Plznski pivni grenčec izkljućljivo od najn izumljen ter tla se proizvaja pristea in tzviren zgolj v najini tovarni ta Plznski pivni gremflec v Plznu in ua ne izvaia direktno le od najine ntrani. Pro-aiva torej, ne zamenjavati našegn izborne^a, v ćeli monarhiji uvedeneg* krepfiala za želodoc (ob jednem v/.lic jako fini kakovoati ceneno ko..šumno hla^o) ■ pij&daml % Jadnaklml naslTi, in da so ne da noheo»ilja^) . Ki»Ue cene. — t'^odno Inf| ZllStODJ ' plnfrvmi|e iim obroke. jjljpA in ' - — Nlurf slro|i mc iHiue« ^^T frjinknvATii t"»l»*»J«- ~ i'opravkt -»e S. ''"nK"^ " ' JE /Mlelujo hitro, dobro la Podpisani si usoja slavnemu p. t. občinstvu U uljudno naznaniti, da bode pričel (549—4) [] z dneni 25. t. ni. t v Vipavi v hiši Josipa Kodelja [ \ izvr&cvati i i urarsko obrt. \ Popi*avljanja izvi'Sevala se bodo najtočneje in naj- [] cenejo in se bodo dobilo vsakovrstne nove ure n 1 po najuižji ceai. | I Matija Petric ; urar v Postoj ini. r L. Luser-jev obliž za turiste. ur.rsSu;1^! \ £*» €J«I«»vo in hitro upli- jK^ JČ'jS (im'el I * Rudolfovem I \ tSL majore bri'dstvo proli >V^ W*St/ S. pl. Sln.lović, F. Haika; i \ ,Ty% Kurjim o^hoiii, ^^^ ^/ A » Kiimulku .1 Moćnik;! V-'^'SS *uljein iih pod- >< ^* . *V^ ^ v Olovci .\. l-^ger, \V. i S\--*IS&-' plftili, j.t-tHh in /Jš* Š?/ Veliku Thurmw»ld, J. liiriiha- ■ ul/ilo'illrill!;nitr(lin1/^ ^\S l>ri«IiallI»n cher; v Bre*»li A. Aich- 1 — '*"• aT" ' pr«»Kam S'^^c^S P'HL'm Ju n» illK(in * Trttu (na K<«- ■ "*■ V'^TT J koit». S%f& -'sy^ ojrled v roftUeiiO I1. Monner; V ■ AŠ*-*&^- TX^*V aVt" raZl>0SllJalmn: K. Kiiiupf; v €i€»rl«,l t+*~tM ./©^' ** S I 9nhttionk a lolama '•■ J'outoni; \ U'oIIh- I v lii-ir- /^ ?X 8O2) ^1*1111^1*1111^- »M K >ayn k; y Itud- I nab ' >^ ^§^ v**!^^ l'ribten samo, te iiuata navod i:i y;o»»l ('. K Amlrieu; » I « S/\&" ->\/^ ohlii \arr.tvt'iiu /.* šunko in podpia, l«iriji Josip \Vurto; v I ® jS ^ VV>^ ^' J1' Lu '6l'!iVl'"; to'■*'.• lia.i BO V'x/A Ittttlovljici A. HobleU; I yr*^$> \?yr iu zavrne v?e manj vredne ponared'ue. v <'eiji .' KupK'i^rlimiil. I Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarslvo! Mlatilnice, vitle, trieure i cistilne mline za žito SH r'ivno po 6, 7, ^ -, ■ liHHA^^ ^^ ■ ■ VI B^MKMWWM4BKm MU ia gld- m vi?'H p" V91iki ceni do ^ Slđ- — Najve6|» zato** najlepith ■ '■V^T^V V«Bl U ■■ W la^l# I trifcolesnih BtefanlJa-VOzl&kov za sedefi a streho in ftrez st.eh.- ,,,, wll UUII VULIUIvl Aiirpoisfoss^BA1"1' E* tapecirar, v ZE_OvL~bljaL.nl, Šelenburgove ulice. BBBHBH^HHBIHHHHHHBHHHHB^^^I^^^^HIHHi^^Bi^HHi^^^^HB gff~ Priznnno nnjcenejSi kraj za kupovanje otročjih voničkov ! Vrt y novi đeželni brambovski vojašnici. V nedeljo, dn6 11. Junija 1893 velik koncert Svirala bode Domžalska gočlba. Začetek ob !/s4. uri. IJsiopnlna IO kr. 4}Ajrpcl prontl. = Uhotl pri vratih poleg Gruberjevega prekopn. ===== 1'jtI n«'iiKO^ ^ At ^k. .A. .^ .^ ^k. A JjJNeobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. , v Ta kava ima zase nedosežeuo prednoat, da se zamore odreci j^kvarnerau uživanju nemešane ali z surogati meSano bobove kave |in da. je mo* prirediti mno^o hIh*1hoJhi»« poleg tega Bđrnve|Ao ^^in trfnejHo kavo. — Xc|»r<*l£ON«*nt» kot prltneselc k uw P^vndnl bobovi kuvl. Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnlke Osobito ne je čuvati slabih pemnemovanj. (417 — 8) Hobivii ne poviod — l:t kile po 25 kr. *žfc%g£#$ „SLAVIJA" vzajeiinio zavarovalna banka v Pragi zavaraj e človeško življenje ]>o vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Ćleni banku „Siavije" imajo brez posebnoga priplačila pravico do dividende, katera je došle) izuušala po 10%, 20° o, 25% in M'diio lelo c>elo 4S%. Za Škode i/plnčala je doslej danka „Slavija" čez gld. "28 ki., banka „Slavija" pa j« đedtfein njegovim izplaftala 1000 pid. i il. llenrik t(rot' VVuruilirand v Kutijicah zavaroval se jo dnć i 15. raHrcija 1875 ter je do svojo ainrti dno 15. marci ja 1877 uplafial 11HH ^ld.; dudiii njegovi pa ao od banke „Slavijo" prejoli G(M)O gld. 4. Anton Abčin, župnik v Be^iinjab, zavaroval sojo diu; 1. avgn-^ »ta 1870. To smrti njegovi dm- 17. julija 1RS1 izplafiala je banka „Slavija4 kapital 10<)() ^ld., (l,l8i ju bilo uplaftau« zavarovalitiuu lo 3t>4 gld. 9H kr. \ 5. Janez Verbift, načelnik poataje na Rakeku, zavaroval bo jo I dnć fi. aprila 1878; umri pa je du6 25. novembra 1883. V taj dobi uplHftal jo 174 gld. H6 kr.; bauka „Slavija" pa je izplačala dedićeui , Tijogovim 101 0 gl'i. ♦>. Luku Šabec, trgovec in poaentnik v Št. Petru na Norranjskeui, j a.tvaroval »e je dne 30. januvarja 1H82 za 1H00 gld. Do avojo suirti dnć 17 Junija 1884 uplaflal jo 215 gld. 52 kr. in banka .Slavija" iipla-) čala j*) rodbini njegovi vub zavarovani kapital. j 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetoik v Postojim, zavaroval se je dnć IV. novembra 1882. Do svoje Bnirti dno 9. oktobra 1891 nplaćal jo [ 3159 gld.; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplaeala 6000 gld. 5 8. Simon Matejftić, župnik v Starem Paziuu, zavaroval at! jo diić { 10. januvarja 1MD2 in je umri žo dnć 25. fobruvarja i»tega lota. Dasi 9 jo" uplaćal lo 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" rjegovim de-l difiem 1000 gld. J . i*. IVtur Hogovii-, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavnroval je ) dno 15. maja 18Hi> avojiiu trem nečakinjum, Milici, Urni iu Andjeliji f Milntićevim, po 500 gld. doto. Na to zavarovanjo uplata! jo do hvojo I Huirti dnć 28. t'ebnivarja 1891 lt»8 gld. 88 kr.; banka rShivijau pa bodo V vH»ke| imenovanih deklic, ko doživi 1.-. leto, izplačala 500 gld., tedaj j) vBuui trtun 150)) gld. r 10. Josip Perko, ufitelj v Šmihelu pri Zužemberku, zavnroval je | svojemu sintku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal jo 2,r) gld. Š 5.'J kr.; banka rSlavijau pa bodo ainu njegovomu, ko doseže 20. leto K svoj« starosti, izplačala 1000 gld. i Vea pojasnila o za varo valnih zadevah daje rado voljno | generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani 1 v lastni liiši, Gospodske ulice št. 12. U i ir. ili« itt! Kape k uniformi © pilstno zlsito vrvico komad po 3 grld. ponnja (598—2) J. S. BENEDIKT v Ljubljani, na Starem trgu. GK1C4R i MEJAC prej M. Neumann Ljubljana, Slonove ulice št. II. XIajvečja zaloga spomladanske obleke, ogrtačev, menčikov za gospode in dečke; , dežnih plaščev, jopic, mantelet, pelerin za gospć in gospodičine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zalog*a n.SL3*rLOd.n.ejŽjeg:eL t-u.- in inozemslseg-a suknenega blaga (stofa) iz kojega se iz