OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 25, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 230
DomaČe vesti
Podr. št. 48 Sansa
Članstvo kot zastopnike pri podr. št. 48 SANSa se prosi, da se nocoj gotovo udeleži seje v običajnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Seja je zelo važna in ukrepalo se bo tudi o prireditvi na 10. januarja, ko se bo kazalo slike. Posebnih vabil na sejo se to pot ni poslalo, zato se prosi, da vsi upoštevajo to obvestilo, in so na mestu ob času.
Poroka
Na Zahvalni dan 27. novembra se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla ob 9. uri zjutraj, Miss Helen Gundic, hčerka Mrs. Anna Gun die iz 6218 St. Clair Ave., in Mr. Peter Thomas ml., sin Mr. in Mrs. Peter Thomas St., 1017 E. 63 St. Svoj dom si bosta ustanovila v Columbus, O., kjer pohaja ženin Ohio State univerzo. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Mleko spet dražje ^
S prihodnjih ponedeljkom se mleko v Clevelandu zopet podraži za en cent pri kvartu. Mlekarne pravijo, da so morale pristati na višje cene, ker bi drugače far-merji poslali mleko v druga mesta, ki so pripravljena več plačati.
Očeta išče
Urad Ameriškega rdečega križa na 1227 Prospect Ave. je prejel od Jugoslovanskega rdečega križa prošnjo, da bi poizvedel za naslov Ivana Markov, katerega išče njegov sin Jakob Markov, če sam to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, je pro-šen, da sporoči na zgornji naslov ali naj pokliče SUperior 1800, Ext 387.
Na lovu
Na lov v Cadillac in Hariet-ta. No. Michigan, so se prošli teden podali Frank Hribar, Max Želodec, Ralph Maček in John Frank, ki so se imeli prav dobro in so imeli tudi srečo pri lovu. Kot poročajo, je bilo tamkaj zelo veliko snega.
Zabava
Vodstvo St. Clair Recreation Center (kopališča) sporoča, da se bo jutri večer od 8. do 11. vršila plesna zabava, pri kateri bo igrala 12-komadna orkestra Benny Bevensa. Vstopnina je prosta. Godba bo igrala brezplačno s posredovanjem lokalne zveze godbenikov. Vabi se vse na udeležbo, toda prosi se, da se otrok ne pošilja samih.
Obenem se vodstvo iskreno zahvaljuje trgovcem v naselbini za sodelovanje in pomoč ter prispevke ob priliki zadnje zabave za "Hallowe'en".
Nov grob
•JOSEPH TOMAŽIN
V St. Alexis bolnišnici je ^nirl Joseph Tomažin, star 73 let, stanujoč na 5700 Bonna ■A-Ve. Pogreb se bo vršil iz Za-^^ajškovega pogrebnega zavo-Podrobnosti bomo poročali 3Utri.
MARSHALL JE PROTI SEPARATNI MIROVNI POGODBI ZA NEMČIJO
V Londonu se vršijo priprave za konferenco zunanjih ministrov
LONDON, 24. nov.—Državni tajnik George Marshall je proti vsakim sugestijam, da se sklene separatno mirovno pogodbo z Nemčijo v slučaju, da bi se svet zunanjih ministrov štirih velikih sil ne bo mogel zediniti glede tega vprašanja.
Krogi, ki so blizu državnemu*	-——
tajniku, pravijo, da so predlogi za sklenitev separatne mirovne pogodbe brez sodelovanja Rusije fantastični, nestvarni in v popolnem nasprotju z osnovnim ciljem ameriške politike, ki da je "ustanovitev cele Evrope kot za-jednice narodov."
Separatna mirovna pogodba bi za vedno razklala Evropo
"Separatna mirovna pogodba bi za vedno razklala Evropo. Naša politika bi morala stremeti za zedinjenjem takšne Evrope, kakršna je obstojala stoletja," pravijo isti viri.
Konferenca zunanjih ministrov se bo začela jutri. Delegati so že imeli končna posvetovanja in začrtali svojo strategijo in taktiko.
Iz angleškega zunanjega ministrstva sporočajo, da se bo Ernest Bevin sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom, da se z njim dogovori glede priprav za otvoritveno sejo konference.
Dočim so vsi ostali zunanji ministri že v Londonu, se pričakuje, da bo francoski zunanji minister George Bidault dospel iz Pariza danes zvečer. V Londonu se nahaja tudi avstrijska delegaciji, katere načeluje zunanji minister dr. Kari Gruber.
Separatna mirovna pogodba je Ilooverjeva ideja
Včeraj je dospel v London tudi vojaški governor za ameriško okupacijsko zono Nemčije gen. Lucius D. Clay. Tudi Clay soglaša z Marshallom, da bi se ne smelo skleniti separatne mirovne pogodbe z Nemčijo, ki bi povzročila formalni razkol s Sovjetsko zvezo.
Marshallovo stališče, kar se tiče separatne mirovne pogodbe, je v ostrem nasprotju s predlogi nekaterih vplivnih ameriških politikov v Zedinjenih državah.
Prvi, ki je začel zagovarjati separatno mirovno pogodbo za Nemčijo, je bil bivši predsednik Herbert Hoover, ki je takšne nasvete podal v svojem poročilu predsedniku Trumanu, ko se je vrnil iz Nemčije, kjer je "proučeval položaj."
Mladinski pevski zbor SDD
priredi
Koncert in igro
"JANKO IN METKA"
V nedeljo 30, nov.
NA WATERLOO RD.
'■'Cetek ob 4. uri popoldne
Tiskarji v Chicagu odšli na stavko
Gen. Meyers izgubi medalje in penzijo
WASHINGTON, 24. nov. — Nocoj je bilo uradno naznanjeno, da bodo major-generalu Bennettu E. Meyersu, o katerem je bilo odkrito, da je svojo pozicijo pri letalski sili žkdinjenih držav med vojno izrabljal za osebno dobičkarstvo, vzeta vsa vojaška odlikovanja in da mu bo tudi takoj ustavljena pokojnina, znašajoča $461 na mesec.
Meyers je 50 let star in se nahaja v pokoju.
Armada je istočasno podvze-la korake, da se Meyersa postavi pred vojni tribunal, ki ga bo izobčil radi vedenja, ki ne pristaja častniku.
Poleg tega je justični department naznanil, da bo proti Mey-ei-su naperjena obtožba radi krive prisege" in ker je tudi druge osebe navajal, da so v njegovem inWreeu krivo pričali pred senatnim preiskovalnim odsekom. Maksimalna kazen za vsakega izmed dveh prestopkov je $200 globe in pet let zapora.
Meyers je prošli teden pred senatnim odsekom prišel v protislovja, ko je skušal pojasniti svojo zvezo z Aviation Electric Co. v Daytonu, O., ampak priznal je, da je s posredovanjem omenjene korporacije med vojno pri Cleveland Trust Co. dobil posojilo za nabavo vojnih bondov v znesku $4,000,000 in da je pri dotični transakciji napravil $90,000 dobička.
Poprej je bilo pričano, da mu je tajno predsedništvo pri omenjeni korporaciji prineslo $131,-000 dobička. Meyers tej trditvi oporeka. Pred odsekom je rekel, da je omenjeno korporacijo ustanovil edino iz "romantičnih razlogov", oziroma ker je hotel pomagati B. H. La Marre-u, ki je bil predsednik korporacije na papirju. Trdil je, da je imel z La Marre-ovim znanjem ljubezensko razmerje z njegovo ženo.
La Marre je potem pred senatnim odsekom Meyersa ožigosal kot "lopova" in "lažnjivca", njegova žena pa je izjavila, da ga bo tožila radi obrekovanja.
REPUBLIKANCI SO POTROŠILI $149,096 ZA ELIOTA NiSSSA
Kot razvidno iz finančnega poročila, ki ga je republikanska o r g a u izacija v Clevelandu včeraj končno predložila volilnemu odboru, so republikaiici v minuli občinski kampanji potrošili za svojega županskega kandidata E1 i o t a JN essa ogromno vsoto .i;i49,0yb. To pomeni, da je vsak glas, ki ga je tiobil Ness, republikance veljal Jjil.lU.
Predloženo poročilo pa ne navaja nobenih podrobnosti^ niti ni \ njeni nobenih imen darovalcev. Kampanjskemu odboru je naceloval znani industrijalec Albert J. Weatherhead. Po zakonu imajo republikanci do jutri podati detajlirano finančno poročilo.
Demokratska stranka je v kampanji za ponovno izvolitev župana Tliomasa A. Burka potrošila !(;45,y(i7, oziroma nad $100,000 manj kot so republikanci potrošili za poraz svojega kandidata. Demokrate je vsak glas za Burka stal manj kot 20 centov.
Pravijo, da bo Lausche ponovno kandidiral
"Cleveland Press" poroča, da se je iz "verodostojnih virov" zvedelo, da bo Frank J. Lausche v kratkem formalno naznanil svojo ponovno kandidaturo za ohijskega governerja. Odločitev je menda napravil po obisku v Youngstownu, kjer se je udeležil letnega banketa lokalne trgovske zbornice in govoril z mnogimi svojimi vnetimi pristaši v okraju Mahoning.
Takoj za petami tega naznanila pa je prišlo iz mesta Toledo poročilo, da je kandidaturo za governerja na demokratskem ti-ketu formalno naznanil Frazier Reams, ki je bil dobrodelnostni direktor v Lauschetovem kabinetu. To je povzročilo veliko presenečenje med demokratičnimi krogi širom države.
To je že drugič, da je Reams šel v boj proti Lauschetu. Prvič je kandidiral proti njemu v primarni kampanji leta 1944, toda Lausche ga je po svoji izvolitvi navzlic temu imenoval v svoj kabinet.
V političnih krogih se tudi govori, da bo Ray T. Miller, šef stranke v 'Clevelandu, sigurno stopil v kampanjo kot governer-ski kandidat, ako Lausche objavi svojo kandidaturo.
Delavci v Italiji zahtevajo, da se jim izroči industrija
V Milanu je 7,000 delegatov prisostvovalo kongresu, ki je zahteval izročitev tovarn
Dežela na višku prosperitete, trdi vladno poročilo
WASHINGTON, 23. nov.-Načelnik zveznega delavskega RIM, 24. nov.—Italijanski delavci so poleg demonstra-urada za delavsko , statistiko' cij in nemirov začeli tudi z veliko kampanjo, da jim vlada Ewan Clague je objavil številke,! izroči kontrolo nad industrijo.
na podlagi katerih izjavlja, da je Luigi Longo, ki je poleg Pal-*--
I
upravičen zaključek, da je pro-
mira Togliattija eden od vodite-
speriteta Zedin jenih držav da-|ijgy italijanske komunistične
nes večja kot kdaj prej v mirnem, času.
Številke se nanašajo na produkcijo in rabo električne sile, petrolejskih izdelkov, železniškega in busnega prometa, privatne gradnje, trgovine na debelo, mehkega premoga, industrije in javnih pralnic.
Poročilo pravi, da medtem ko se delavcem, ki so bili v zadnjih par letih deležni malo mezdnega povišanja, utegne zdeti prospe-riteta lažnjiva, pa na splošno plače dohitevajo cene, in da jih v gotovih primerih celo prekašajo.
Premogarji so baje v najboljšem položaju
Po izjavi omenjenega urada se izmed vseh delavcev v deželi premogarji pod vodstvom John L. Lewisa v tem pogledu danes nahajajo v boljšem položaju kot katera koli druga delavska skupina v Zedinjenih državah.
Clague je v pogovoru z novinarji pokazal čarte in številke, |)o katerih se produkcija in zaposlenost na vseh poljih stalno dviga.
"Danes je zaposlenost v deželi na rekordnem višku, ako se izvzame vojno dobo," je rekel Clague, "toda nadaljnja ekspanzija je še vedno mogoča. Brezposelnosti je tako malo, da je manj skoro biti ne more. Skupno število brezposelnih, znašajoče 1,700,000, je mnogo pod normalnim številom za mirni čas, in je v veliki meri posledica menjanja del. Dejansko je morda samo ena četrtina resnično brezposelna, ker ni dela zanjo ali pa ker so prestari."
Kakor se poroča, je danes v Zedinjehih državah zaposlenih nekoliko manj kot 60 milijonov oseb, v kateri številki so vključeni tudi delavci na farmah.
stranke, je izjavil, da če vlada ne bo izročila tovarn, jih bodo delavci sami vzeli.
Zahteva po izročitvi tovarn je prišla nenadoma in, kot pravijo neki krogi, vsled tega, ker v 20 dnevih nemirov delavstvu še vedno ni uspelo, da bi zrušilo de Gasperijevo vlado.
V Milanu se je vršil velik delavski kongres
Okrog 7,000 delegatov iz cele Italije se je sestalo na enodnevnem kongresu upravnega odbora Delavskega kongresa v Milanu, kjer so odločili, da bodo začeli takoj s kampanjo za izročitev tovarn delavcem.
Snoči je bil na kongresu sprejet manifest na italijansko delavstvo, v katerem se poživlja k "združenju vseh demokratičnih sil in gibanj v enotno delavsko fronto miru in svobode."
Manifest nadalje zahteva "temeljito obnovo italijanske družbe, da se narodno gospodarstvo odvzame despotični kontroli in sabotaži vladajočih kapitalističnih skupin," in poživlja k demokratični opoziciji proti izzivanju in kriminalnim poskusom, da reorganizira fašistične in reakcionarne grupe.
Med ostalim je bilo odobreno, da se zahteva podržavljenje industrij, ki grozijo, da bodo neopravičljivo prekinile obratovanje ali pa da bodo odpuščali delavce.
Kongres potrdil obsodbe v zvezi s Holiyv^oodom
........
CHICAGO, 24. nov.—Nocoj so zastavkali črkostavci pri vseh šestih chicaških dnevnikih, toda uprava listov je izjavila, da ima načrte, ki bodo omogočili, da bodo listi še nadalje izhajali.
Neuspešna pogajanja glede nove mezdne lestvice so se vlekla skozi šest mesecev. Črkostavci zahtevajo $100 plače za 30-urni delovni teden.
Uprava listov je nocoj izjavila, da glavna ovira sporazumu* ni mezdno vprašanje, temveč dejstvo, da unija noče pristati na pisan kontrakt z izdajatelji časopisov.
OBNOVA GRČIJE SE VRŠI ZELO POČASI
ATENE, 23. nov.—Šef ameriške pomožne misije za Grčijo Dwight Griswold je danes izjavil, da se program za obnovo Grčije razvija bolj počasi kot pa je ^ilo predvidevano.
Na operaciji
Mr. Frank Flack ml. se nahaja v mestni bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji. Nahaja se na drugem nadstropju, soba št. 203, kjer ga prijatelji lahko obiščejo med 7. in 8. uro zvečer ter med 2:30 in 4. uro v nedeljo popoldne. Mr. Flack jp sin družine Frank Flack st. na Miles in Richmond Rd. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
ŽIVEŽNA KRIZA OGROŽA OBSTOJ DELAVSKE VLADE
LONDON, 24. nov. — Angli ja stoji pred resno živilsko krizo, ki utegne postati največja grožnja za delavsko vlado.
Konservativni viri pravijo, da je Winston Churchill trdno uverjen, dik bo pomanjkanje hrane dovedlo do živilskih izgredov in da bo temu sledil padec vlade. Bivši premier je v soboto svaril, da vlada s svojo politiko širi lakoto in propast širom dežele.
Mnogi politični opazovalci so edini v tem, da je hrana morda eno vprašanje, ki bi utegnilo povzročiti padec vlade premierja Attlee-a. Večina pa dvomi, da bi kriza mogla postati tako resna, da bi dovedla 'do kaj bolj resnega kot do sprememb v kabinetu.
Svetuje sestanek velikih treh
PHILADELPHIA, 24. nov— Predsednik Svetovnega židovskega kongresa dr. Stephen S. Wise, je danes urgiral, naj se Truman, Stalin in Attlee sesta-nejo in podajo skupno izjavo, da ne bo prišlo do nove vojne.
Wise je govoril na letni konvenciji židovskega kongresa, ki se je vršil v Philadelphiji. Izjavil je tudi, da bi se morali duhovni voditelji "vseh ver" združiti pri obsodbi bodisi propagandne ali pa ogrožane vojne.
"Kot Američan in kot Žid bi ne storil svojo dolžnost, če bi ne dvignil svoj glas in protestiral proti histeriji, sovraštvu in predsodkom, ki jih širijo mnogi ljudje na visokih in odgovornih položajih," je rekel Wise.
RUSIJA DOLŽI ANGLIJO. DA OVIRA NAČRT O PALESTINI
LAKE SUCCESS, N. Y., 24. nov.—Rusija je danes obtožila Anglijo, da poskuša onemogočiti rešitev vprašanja Palestine.
Anglijo je obtožil sovjetski delegat Semen K. Čarapkin, ki je v odboru Združenih narodov za Palestino opozoril, da se stališče Anglije glede ameriško-so-vjetskega načrta za Palestino ne more tolmačiti drugače, kot pa "odločitev, da se dela proti ureditvi palestinskega vprašanja."
"Mi moramo zavreči vse angleške izjave v odboru za Palestino," je izjavil Čarapkin, ki je za te angleške izjave rekel, da niso v soglasju s principi ustavne listine Združenih narodov.
Sovjetski delegat je obtožil Anglijo v času, ko se je odbor pripravljal na glasovanje glede
WASHINGTON, 24. nov.— Kongres je danes na glasovanju potrdil obtožbe zaradi prezira-nja kongresnega odbora za neameriške aktivnosti, ki so bile dvignjene proti desetim holly-woodskim filmskim pisateljem, direktorjem in producentom, ki niso hoteli ob priliki nedavnega zasliševanja glede "rdeče nevarnosti" v Hollywoodu odgovoriti na vprašanja, če so komunisti ali ne..
S 346 proti 17 glasovom je kongres potrdil obtožbe proti "prezirateljem," ki se bodo sedaj	».^ivnvarjati pred sodni jo. Največja kazen za prezira-nje kongresa je eno leto zapora in globa v znesku $1,000.
Kongresniki, ki so zagovarjali "preziratelje" so opozorili na histerijo in poudarili, da je Thom-asov Odbor za ne-ameriške aktivnosti protipostavno zašel na polje javnega mišljenja.
Med kongresniki, ki so volili proti citaciji o preziranju kongresa se med ostalimi nahajajo tudi Blatnik (Minn.), Sadowski (Mich.) in Marcantonio (AL., N. Y.)
V Hollywoodu je poseben odbor objavil izjavo, v kateri je rečeno, da je Thomas-Rankinov odbor danes uspel, da je dobil podporo kongresa pri obsodbi "same ameriške ustave."
"Hvaležni smo, da 17 kongres-nikov niso zavedle neodgovrne laži Thomasa in Rankina, s katerimi so poskušali opravičiti te citacije," pravi izjava progresivnih hollywoodskih igralcev, pisateljev in direktorjev.
GENERAL BRADLEY IMENOVAN ZA ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA
WASHINGTON, D. C.—Gen. Omar N. Bradley, ki se ga na splošno naziva za generala, ki uživa popularnost med navadnimi vojaki, je bil imenovan za šefa armadnega generalnega štaba. Nasledil bo gen. Eisenho-werju, ki bo enkrat prihodnje leto prevzel predsedništvo Columbia univerze v New Yorku.
Gen. Bradlej je upravitelj ve-
načrta za delitev Palestine v j teranskega urada. To mesto bo dve deželi, v arabsko in judov- i zavzel Carl A. Gray, podpred-sko-	Isednik Chicago & Northwest-
Anglija je že izjavila, da ne j ern Railway Co.
bo dala nobenih čet na razpola-!
go, ako se v slučaju odobritve i " Bradley, ki je 54 let
izvede predlagano delitev Pale-!f^^^' J® ^il eden najbolj popularnih armadnih poveljnikov ; med vojaštvom tekom vojne v Evropi. Smatra se, da ga je
stine.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
predsednik Truman imenoval za štabnega šefa na osebno priporočilo gen. Eisenhowerja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošli v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ——--
For Six Months—(Za šest mesecev)	■
25. novembra 1947.
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)---—,—
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
BREZ ZUNANJE POMOČI BI NE BILO GRŠKE MONARHISTICNE VLADE
V New Yorku se nahaja avstralski polkovnik A. V. Shepard, ki je do marca meseca tekočega leta bil šef angleške pomožne misije v severni Grčiji. Shepard, ki ima velike skušnje v zvezi z dogodki v Grčiji, je podal neke izredno značilne izjave, ki jasno kažejo, kdo nosi glavno odgovornost za.sedanjo civilno vojno v Grčiji.
Shepard je rekel, da bi utegnile biti v Grčijo poslane ameriške čete, če se bo nadaljevalo s sedanjo ameriško zunanjo politiko, toda obenem je tudi izjavil, da niti ameriške čete ne bi bile v stanju, da uničijo grške upornike, isto tako, kot niso mogle niti angleške čete pred 150 leti uničiti ameriške upornike. Odločno je tudi poudaril, da bi grška monarhistična vlada takoj padla, če bi ne uživala zunanjo pomoč.
Shepard je prvič prišel v Grčijo 1. 1941 in ko so nacisti okupirali Grčijo, se je nekaj časa nahajal pri gerilcih, istih gerilcih, ki danes vodijo borbo proti monarho-faši-stičnemu režimu Grčije. Vrnil se je v Grčijo leta 1945 z eno avstralsko relifno skupino, pozneje pa je delal za relifno organizacijo UNRRA. Ko^ član aftgleške ekononske misije je večinoma prostovoljno delal v severni Grčiji. Ko se je nahajal v Grčiji, je imel priliko govoriti z voditelji grške Ljudske demokratske armade in z glavnim voditeljem te armade generalom Markosom.
Avstralski polkovnik je izjavil časnikarjem, da edino kar grška demokratična armada želi je—pošteno demokratično vlado. Odločno je zanikal propagandne trditve v enem delu ameriškega tiska, češ, da Markos pripravlja v Grčiji komunistično diktaturo.
"Uporniki so navadni državljani," je izjavil Shepard. "Ce bi danes vi imeli v Zedinjenih državah isti položaj, kot so ga imeli Grki leta 1945 in 1946, potem bi se polovica vaših mladih ljudi in žena podala v gorovje, da se tam bori. Želel bi, da bi se v podobnem slučaju ista stvar zgodila tudi v moji deželi. Grčija je danes isto takšna policijska država, kot je bila nacistična Nemčija."
Po izjavah avstralskega polkovnika ni v prvem trimesečju bil dosežen noben ekonomski uspeh s strani ameriške misije v Grčiji. (To je delno potrdil tudi sam šef ameriške misije Griswold, ki je izjavil, da ekonomska obnova Grčije ne napreduje tako "kot sem to pričakoval.") V aprilu mesecu tekočega leta so ekonomske razmere v Grčiji bile celo hujše, kot pa, ko so grški gerilci pognali Nemce iz dežele.
Shepard je ostro napadel tudi angleško politiko v Grčiji. Rekel je, da je leta 1946 UNRRA postavila dobro podlago za hitro obnovo Grčije, da pa so Angleži ovirali cel načrt s preganjanjem levičarjev in podpiranjem skrajne desnice. Za sedanjo monarho-fašistično vlado je izjavil, da je korumpirana in da v Solunu ležijo in se kvarijo ogromne zaloge raznega materijala, ki ga je poslala v Grčijo UNRRA.
Glede samega osvobodilnega gibanja je Shepard poudaril dejstvo, da ^e to demokratično gibanje, ki je nastalo samo vsled proti-ljudskih akcij monarhistične vlade. Ko ga je neki časnikar vprašal, da li misli, da se radio postaje grških gerilcev nahajajo v Jugoslaviji, je Shepard to zanikal in pristavil, da osebno pozna najmanj 50 mest v Grčiji, kjer lahko gerilci skrijejo svojo radio postajo, posebno pa v gorah Makedonije.
Shepard je opisal strašne brutalnosti grških monar-histov in trpinčenje zajetih gerilcev in je pri koncu naslovil na Američane sledeči apel:
"Ce nekateri krogi v Zedinjenih državah uporabljajo vaše davke za podpiranje tega stanja v Grčiji, potem je potrebno, da se to stvar ustavi, če ne drugo vsaj v imenu civilizacije. Umaknite vaše čete iz Grčije. Ne pomagajte vladi v Atenah. Naj se razpišejo splošne demokratične volitve, pri katerih bodo sodelovale vse demokratične sile in imeli bomo v Grčiji mir!"
UREDNIKOVA POŠTA
Priredilev Mladinskega pevskega zbora
Cleveland, O.—Mladinski pevski zbor priredi opereto "Janko in Metka" v nedeljo 30. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Opereta je bila podana pred nekaj leti v veliko zadovoljstvo občinstva in upamo, da bo tudi 30. novembra dvorana napolnje-na do zadnjega kotička. To bo obenem največja nagrada naši mladini. Čutili se bodo bolj veliki in pomembni, čeprav so majhni. Trudijo se kar jim moči dopuščajo, težko jim je pravilno izgovarjat slovenske besede, kakor je končno tudi nam težko izgovarjat angleške. Posebno, kadar bi radi prav dobro povedali, pa se vse pokaži.
Odbor prosi občinstvo, da ka-dai vam ti otroci ponudijo vstopnice, da jih ne zapodite, da ste z njimi prijazni. Ti naši malčki imajo čut kot odraščene osebe, ponosni so na svoje pevsko društvo in cenijo ga ravno tako, kot cenite vi vaša društva in organizacije.
Pregovor pravi: kar se mladenič uči, starček ne opusti. Ce se bo sedanja mladina naučila ljubiti slovensko pesem v svoji nežni mladosti, jo bb cenila tudi, kadar bo dorasla. Cenila in ljubila bo vse, kar so slovenski starši s trudom ustanovili in organizirali na ameriških tleh.
Torej na svidenje v nedeljo 30. novembra v Slovenskem delavskem domu!
M. Vidrich.
nad vlakom aeroplan. Gospod
Nesporazum
Gk,8p(xi Kialica stopi bojazlji-' =*	: "Ne bo ^oL.
vo v kupe drugega z voznim,	° ^udi midva
listkom tretjeiga iraanxia. \r kii-j	;miate tudi vi iroz.
peju sedi neznan gospod. Ko se ni listek tretjega razreda?" je vlak začne premikati, baš leti menil Kislica bojazljivo.
Vsi na koncert Zarje!
Cleveland, O. — Vse kar leze in gre naj pride na Zahvalni dan 27. novembra na koncert in opereto Zarje! O opereti "Ponočnjaki" je bilo že veliko pi-sario in obširno protolmačeno. Torej vam ne bom še nadalje tolmačil, ampak vas tem potom samo opozarjam in vabim, da pridete v četrtek dne 27. novembra na Zahvalni dan v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Ker bo skoraj gotovo velika udeležba in da ne bo nobene gneče boste dobro storili, če pridete malo poprej. To je namesto, ob 4. uri ob 3 ali pa 3:30. Tako si boste sigurno zasigura-li prostor in vam gotovo ne bo žal.
Torej rojaki in rojakinje, ljubitelji lepe delavske in partizanske pesmi, ne pozabite ne iz Newburgha in ne iz West Sidea in iz sredine Clevelanda, Collin-wooda, da pridete na ta koncert. Z vami pride tudi zbor Jadran in tam iz Euclida pa pride zbor Slovan. (Podpisani sem to slišal iz zanesljive strani). Ta dva zbora bosta pri prosti zabavi prepevala, da se bo vse treslo. Zarjani in njih prijatelji pa bomo skrbeli, da se udeležimo in pomagamo tako zboru Jadranu kot zboru Slovanu.
Tudi zunanje občinstvo vljudno vabimo, da pride na to veliko prireditev. Vsi ste dobrodošli pri Zarji!
Anton Jankovich.
slova. Za časa vojne smo bili internirani v Nemčiji, dom pa so nam Nemci izropali in tako smo med drugimi izgubili njihove naslove. Zato bi Vas lepo prosila, da se obrnete na Rdeči križ, ali na radio. Vse stroške Vam rada povrnem in mi jih prosim sporočite.
"Iščem Haniko Ban, rojeno Epstein v Uljaniku, okraj Daru-var, mojo sestrično, ki se je približno pred 35 leti naselila v Clevelandu. Je vdova in ima dve hčerki. Ce bi bila ona slučajno umrla, pa prosim za naslov hčerk.
"Draga gospa, oprostite prosim moji prošnji, ampak zelo, zelo rada bi zvedela za nje, ker v vojni sem ostale sorodnike izgubila in so oni edini, ki so mi ostali in tako si lahko mislite, kako zelo rada bi jih našla.
"Že v naprej se Vam iskreno zahvaljujem v upanju, da mi čimpreje odgovorite.
"Vas najlepše pozdravljam, "Oblat Anica."
Moj naslov:
Oblat Anica rojena Kohn, Sv. Petra n. 17/11.,
Ljubljana, Jugoslavija.
*
Kdor izmed naših ljudi ve za naslov vdove Ban je prošen, naj istega sporoči Mrs. Belaj na 6205 St. Clair Ave., ali pokliče na telefon HE 9072.
Za svobodno in miroljubno Ameriko
(Izčrpki iz govora, ki ga je imel izvršni tajnik Ameriškega Slovanskega kongresa George Pirinsky na seji glavnega odbora)
ŠKRAT
Mlado klasje
Pod nebom ptiček mali veselo žvrgoli,
na polju mlado klasje ponosno se drži.
Zapiha veterc lahno, vse klasje vzvalovi,
šumeča žitna pesem iz klasja se glasi.
Je priden kmetic skrbno si zemljo preoral in zrnje prvovrstno je noter zasejal.
Je vzklilo In pognalo zelenih bilk nebroj in korenine, da dajo nam soka za obstoj.
Smo zdrave barve, sočno, a ne dovolj še močno in lepa nam je rast, za dobro hrano, slast.
Še nam treba dežja in lepih sončnih dni, da vsakd zrno v klasju se vpolni, dozori.
Da kmetic bo poplačan za trud, skrbi in znoj, ko se bo z nami hranil in večal zarod svoj.
J. Tomšič.
POTRES V MONTANI
BUTTE, Mont., 23. nov. — Danes zgodaj zjutraj se je po raznih krajih širom' Montane občutilo najresnejše potresne sunke v teku zadnjih 10 let, ki so povzročili resno vznemirjenje med prebivalci, toda mate-'.rialna škoda je neznatna. Zad-[ nji velik potres leta 1935 je po-
išče svoje sorodnike
Pred par dnevi je prejela Mrs. Mary Belaj, soproga poznanega in spoštovanega tr:govca moške oprave, Mr. Frank Belaja na 6205 St. Clair Ave., pismo iz Ljubljane. Pismo je napisala Anica Oblat, ki jo prosi, če bi mogla poizvedeti za njene so-sorodnike. Pismo se glasi:
"Ljubljana, 7. novembra 1947. "Draga gospa Mary!
"Spoznala sem se z Vašo so-rodnico Mileno, hčerko od Jerneja. Bila je tako prijazna in mi je dala Vaš naslov in tako se sedaj obračam na Vas z veliko prošnjo.
"V Clevelandu imam sorodnike, pa žal ne vem njihovega na-
vzročil škode v glavnem mestu Helena in okolici.
' v
Rokoborba
Nocoj se bo v Centralni orožarni zopet vršila rokoborba, pri kateri bosta glavna atrakcija dva avstralska para, ki se bosta metala za prvenstvo in sicer oba hkrati. Nastopili bodo: Bob "Strangler" Wagner in Doc Len Hali ter Bobby Bruns in Mike Sharp. Poleg teh dveh parov pa se bodo pomerili tudi: Hy Lee in Fred Bozik, Bobby Becker in Dan O'Connor ter Bob Munford, šampijon Y. M. C. A. iz Youngstowna, in Grk, Jim Austeri. Pričenši z nocojšnjo prireditvijo, se je cene vstopnicam znižalo. Vrata se od-pro ob 7. uri in prva tekma se prične ob 8:30 uri.
Ta sestanek glavnega odbora Ameriškega Slovanskega kongresa je bil sklican z namenom, da razmotriva o zelo resnih vprašanjih, s katerimi je danes soočen Ameriški Slovanski kongres skupaj z ostalimi progresivnimi organizacijami in skupinami. Govorim o predsednikovem ukazu glede "lojalnosti" in o sedanji inflacijski draginji osnovnih potrebščin.
Ves ta resni razvoj naše zunanje in notranje politike se je izvršil po našem sestanku v Pitts-burghu februarja meseca. To je naša prva prilika, da ta vprašanja skupno obravnavamo in da podvzamemo potrebne korake za naše bodoče delo.
Ob priliki naše februarske seje v Pittsburghu smo mi, seveda, jasno videli nagib proti inflaciji, nevarnost T a f t-Hartleyevega zakona in smer, v katero vodi našo deželo vojna histerija. Pozvali smo ameriške Slovane širom cele dežele, da strnejo svoje vrste v obrambo pravic in svo-bodščin ljudstva in, da se skupaj z delavstvom in ostalimi demokratičnimi silami zoperstavijo in ohranijo svobodno Ameriko. . Nihče pa ni mogel predvidevati daljavo in moč, s katero se je našo deželo pahnilo na pot k Hooverizmu. Kar se je zgodilo v teh kratkih, osmih mesecih, se ne da opisati. Silovit razmah vojne histerije, napadi na demokratične pravice in svobodščine ameriškega ljudstva, vse je to tako ojačano, da se nahajamo pred eno krizo, ki ji ni primere in ki, če se jo pravočasno ne reši, grozi, da bo iz Zedinjenih držav stvorila deželo najbolj črne reakcije in razbila vse nade člo-večanstva v trajni mir.
V enem uredniškem članku časopisa PM, v katerem se opisuje to nevarno prestopanje Truma-nove administracije spoti Roosevelta na pot Herberta Hoover ja, je rečeno:
"Besede, ki jih g. Truman uporablja, so še vedno Rooseveltove, toda napev je Hooverjev. Iste sile, ki so doma dovolile nevarno inflacijo in ki poskušajo podko-pati in uničiti delavsko gibanje z reakcionarnimi zakoni, kažejo isto stališče napram ljudstvu v inozemstvu. Mi pridigamo demokracijo, izvajamo pa pluto-kracijo (vlado bogatašev). Posledice so, da nas povsod, od Grčije do Indonezije, naša politika predstavlja kot hipokrite (hinavce )in deželo, ki ji ni zaupati; govorimo o reformah, toda kot v Grčiji, podpiramo sile, ki so proti vsakim spremembam; govorimo o svobodi, toda kot v Indoneziji, kradoma poskušamo pomagati ponovni ustanovitvi imperialističnega izkoriščanja."
Da, dogodki zadnjih osem mesecev so izven vsakega dvoma dokazali, da je napev naše zunanje in notranje politika Hooverjev. To je napev monopolistov Wall Streeta, napev ekonomskih mogotcev, ki so sovražili Roosevelta in se proti njemu borili.
Sedanji položaj v naši deželi nas spominja na prerokovanje Lincolna, ki je leta 1865 doumel zbiranje bogastva dežele v vedno hianj in manj rok. Izrazil^je svoj strah glede bodočnosti Amerike in nekaj časa pred svojo smrtjo rekel:
"Vidim, da se v bodočnosti bliža kriza, ki me vznemirja in me izpolnjuje s strahom glede varnosti moje dežele. Vsled posledic vojne so korporacije zasedle prestol in sledila bo doba
v roke manjšine in dokler republika ne bo uničena. Sedaj se bolj bojim za varnost moje dežele, kot pa kdaj koli poprej, celo v sredini vojne."
To je bilo pred 80 leti. Danes je to prerokovanje postala strašna stvarnost. Danes se 80 odstotkov bogastva dežele nahaja v rokah nekoliko njih. Pod Tru-manovo administracijo in 80. kongresom pod vplivom republikancev, so ekonomski mogotci Wall Streeta dobili vso oblast. Ne kontrolirajo samo tisk in radio, ampak tudi same Zedinjene države.
Baš vsled tega stanja stvari je senator Claude Pepper v svojem poročilu senatorju Brews-terju ob priliki zadnjega zasedanja kongresa izjavil:
Povedal bom senatorju, da to deželo ne kontrolira kongres; njo kontrolirajo korporacije. Kot splošno pravilo, politiki so samo lutke korporacij in posledica tega je, da smo onemogočeni, da delamo kar je prav, če to želimo, ker oni (korpoarcije) kontrolirajo tisk, radio in ostala sredstva občevanja."
Senator Pepper ima prav. V večini slučajev kongres deluje tako kot to želijo korporacije. To je postalo dovolj jasno s sprejetjem Taft-Hartleyevega zakona in Trumanove doktrine. Prav gotovo ni bilo za dobrobit in blaginjo ameriškega ljudstva, da I se je sprejelo "Suženjski delav-|ski zakon," kakor to delavski I tisk označa Taft-Hartleyev za-! kon. Predsednik CIO Philip Mur-' ray je storil globoko opazko gle-> Ide ciljev wallstreetskih predla-I gateljev Taft-Hartleyevega za' j kona, ko je rekel:
I "Našo demokracijo in naše 'svobodščine ogroža sovražnik, katerega je težje spoznati, toda, ki ni nič manj uničujoč—to so reajccionartii monopoli, ki so nas pahnili za dolg korak v fašizem."
Res. S sprejetjem Taft-Hart-leyevega zakona, ki je delavstvu odvzel veliki del pridobitev za časa Rooseveltove administracije ,je Amerika storila prvi daljši korak v fašizem. Ta zakon je 15,000,000 organiziranih delavcev in njih družine (blizu polovico celega prebivalstva) izročil na milost in nemilost reakcio-rtfernim monopolom — sovražnikom, ki jih je težje prepoznati, toda ki niso nič manj nevarni, kot pa je bil sovražnik za časa vojne.
Ta oblast velikega businessa nad ameriškim kongresom in nad usodo naše dežele, kot celota, je našla svoj najbolj bleščeč izraz v objavi Trumanove doktrine.
TRUMANOVA DOKTRINA
Dosti se je že govorilo in pisalo o takozvani Trumanovi doktrini. V večjem delu tiska in v kongresni dvorani je Trumano-va objava z dne 12. marca t. 1. bila pozdravljena, kot velika mera s strani ameriške vlade, da reši svet pred "rusko agresijo in I komunizmom." Kot se spominjajte, je predsednik izjavil, da Grčijo in Turčijo ogroža komuni-j stična agresija, ki da ogroža tu-jdi celi svet. Da se takšno katastrofo prepreči, je predsednik , izjavil, da se mora dati grški in turški vladi takojšnjo ekonomsko in vojaško pomoč v znesku ; $400,000,000. Zahteval je od i kongresa, naj odobri ta znesek, kot nujnostno mero.
C Dalje prihodnjič)
korupcije v visokih krogih. De-
Že drugič so se v par tednih na Angleškem rodili četvorčki. Tokrat je neka Robinsonova ro-dokler vse bogastvo ne bo prišlo i dila tri deklice in enega dečka.
narna sila dežele se bo trudila,
I	'
da ocuva svojo oblast z izkoriščanjem predsodkov ljudstva,
Sanje
Trije prijatelji sede za mizo .in si pripovedujejo, da so vsi trije imeli ene in iste sanje. Sanjali so namreč, da se jim je prikazal velik duh, ki jim je rekel; "Povejte mi svoje želje!"
Pa je rekel prvi: "Jaz sem si želel, da bi bile vse vreče na svetu polne zlata in moja last."
Drugi: "Jaz pa sem si želel, da bi bila vsa Sava od izvira do konca samo črnilo. To črnilo bi uporabil za pisanje samih številk, ki naj bi predstavljale moje premoženje."
Tretji pa je dejal: "In jaz sem si želel, da bi se vajini želji izpolnili. Potem pa naj bi vaju zadela kap, da bi postal
jaz vajin dedič ..."
#
Nerodna zadeva
Ciril Hrušovčc sedi za mizo s svojo ženo in prijateljem Metodom Jablancem, ki ga pozna žena že izza svojih dekliških let. žena zastonj prosi, da bi ji mož dal 300 dinarjev za nov klobuk.
Nas^dnjega dne dopoldne potrka Metod pri Hruševčevih, ko je Ciril odsoten, pokliče Ci-rilovo ženo, ji zatrjuje svojo staro ljubezen ter izroči 300 dinarjev za klobuk, žena mu vsa hvaležna dovoli zaželjeni poljub.
Opoldne se vrne Ciril domov in vpraša ženo; "Ali je bil Metod tu?"
Žena (prestrašena): "Da-a."
Ciril: "Ali ti je dal 300 dinar-
...........
Žena (vsa v solzah):: "Da."
Ciril: "Dobro. Metod je vendarle dostojen človek. Davi si je izposodil pri meni denar ter mi obljubil, da mi ga bo do
opoldne prinesel v stanovanje." #
Težka pokora
Aron in Abraham sta hudo grešila. Aron je na židovski praznik kadil, Abraham pa kupil svoji soprogi Rebeki zapestnico in sam prijel pri plačevanju denar.
To so židovski verniki povedali rabinu, ki je oba poklical k sebi in jima naložil težko pokoro: Aron ne sme mesec dni kaditi, Abraham pa ne mesec dni spati v isti sobi kakor njegova Rebeka.
Težkih src sta oba grešnika nastopila pokoro.
Po desetih dneh je Rebeka ponoči potrkala na Abrahamova vrata in rekla skozi luknjo v ključavnici: "Cuješ, Abraham, jaz sem slišala, da Aron že kadi ..."
*
Izobražene služkinja
Gospa Liza je očitala služkinji: "Napisala sem vaše ime v prah, ki je bil danes zjutraj na mizi."
"Vem," odvrne dekle, "napisali ste ga napačno."
Kdaj bo kdo za teboj žaloval
Ko je Heinrich Heine umrl, je vse svoje premoženje zapustil ženi pod pogojem, da se takoj zopet poroči.
"Tako bo vendar kdo na tem svetu," je pisal v oporoki, "ki bo obžaloval mojo smrt."
Kača ga je potegnila
Nek naravoslovec je videl redko kačo, ki je hotela v luknjo. Ker učenjak ni imel ničesar, s čimer bi kačo ujel, jo je vsaki-krat, ko je bila že na pol v luknji, potegnil za rep ven. Tako je mislil, da jo bo utrudil in potem jo bo laže zadel. Ko pa se je kača sedemnajstič približala luknji, se je ustavila, nekoliko pomislila, potem pa se je obrnila in se odplazila v luknjo z repom na-prej.
25. novembra 1947.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Pavle Kunaver:
ZEMLJA JE TRČILA
Sibirija je precejšen del kopne zemlje našega planeta. Zato sprejme na svoj veliki prostor marsikateri izstrelek, ki ji ga pošljejo neznane sile iz vsemir-ja. Letos so zopet dosegle Moskvo in ostali svet zanimive vesti: Dne 12. februarja je izpod neba padel v bližini obale Tihega oceana, 30 milj od vasi Harkova, na gornjem toku reke Haniheca, velikanski mete-orit, izpodnebni kamen.
Sovjetski znanstveniki so odhiteli na kraj padca, kjer so proučili ves dogodek, preiskali kraj in zaslišali vse, ki so videli siloviti prizor. Dognali so naslednje:
Ljudje so zagledali meteorit najprej kot slabotno svetlo kroglo v višini kakih 35 kilometrov nad zemljo. To so določili s primerjavo in merjenjem višine s pomočjo kotov, v kakršnih so videli meteorit opazovalci, ki so gledali prizor s krajev, ki so med seboj zelo oddaljeni. Na svoji hitri poti skozi zrak in prodirajoč v vedno gostejše plasti pa se je meteorit tako strašno ogrel, da je hitro zažarel silneie kakor Sonce. Dosegel je višino okoli 12 kilometrov nad zemljo. Njegova pot je bila vidna nad 160 kilometrov daleč po nebu, ker je zapuščal za seboj rdečkasto rjav dim. V gostem zraku se je tako segrel, da je v višini kakih 8 kilometrov eksplodiral in se razletel. Pri tem je nastala silna svetloba in grom, ki ga je povzročila eksplozija meteorita, je odmeval okoli pet minut po nebu in zemlji. Grom so slišali še v krajih, ki so 80 kilometrov oddaljeni od eksplozije. Verjetno pa je, da je segel še mnogo dalje, a v onih silno redko naseljenih ajih je to težko dognati. Na nfiljo pa je po eksploziji tre-lo v skoraj navpični smeri togo velikih kosov razbitega -teorita, ki so naredili velike me ali kraterje. Največji meri 25 metrov v premeru, drugi pa niso dosti manjši — od 15 do 20 metrov v premeru. S kakšno silo so nekateri deli zadeli ob zemljo, je razvidno iz nekaterih kraterjev, ki so jih kosi meteorita izkopali naravnost v živo skalo in jo zdrobljeno vrgli daleč naokoli.
Čudovitemu pojavu je posvetil mnogo pozornosti sovjetski učenjak Fesenko. On je predsednik komiteja za proučevanje meteoritov v akademiji znanosti v Sovjetski zvezi. Poslal je na kraj, kamor je padel meteorit, posebno ekspedicijo, da bo vse točno proučila. Do sedaj so dognali, da je moral biti meteorit, preden se je razletel tik nad Zemljo, gotovo okoli 1000 ton težak enoten kos meteorskega železa ali siderita. Njegovi ostanki, ki so jih našli okoli žrel in v žrelih, kažejo še po sebnost, da vsebuje to izpod-nebno železo samo 6% primesi niklja in nič kobalta, sicer pa je popolnoma čisto!
Zanimiv pa je bil tudi način trčenja meteorita z Zemljo sa-Dio. Vsi vemo, da kroži naša niati zemlja okoli Sonca. Na tej daljni poti, ki znaša na leto okoli 900 milijonov kilometrov, ^ora Zemlja silno hiteti. Vsako sekundo preleti okoli 29 kilometrov.
Nebesna telesa, ki tudi po svoje krožijo okoli Sonca, pa imajo tudi svojo hitrost. Ravno opisani meteorit, ki ga sedaj imenujemo Sikote Alin meteorit, je imel v svetovnem prostoru hitrost okoli 4.2 kilometrov na sekundo (topovske krogle okoli 1 km). Če bi srečal Zemljo od spredaj, tedaj torej okoli 71 km na sekundo, kar je skoraj toliko kakor od Trsta do Triglava! Toda pri tem meteo-ritu se je zgodilo obratno: zaletel se je ob Zemljo od zadaj, ali bolje, na^ svoji poti, ki je križala pot Zemlje okoli Sonca, je mater Zemljo nekako dohitel. Ker je z njim vred v isto smer hitela tudi Zemlja, je meteorit imel v ozračju Zemlje zelo zmanjšano hitrost: 42 km manj 29 km, torej saiiao okoli 13 km. Zato je po mnenju znanstvenikov ta meteorit tako pozno zažarel in ohranil svojo celoto do nenavadno nizke višine v ozračju.
Ta zanimivi dogodek, trčenje Zemlje z večjim — ali bolje rečeno manjšim — nebesnim telesom, nas živo spominja na drug podoben dogodek, ki je vznemiril velik del Sibirije in ves znanstveni svet. Bilo je dne 30. junija 1908. Tedaj se je nad sibirsko tajgo ali pragozdom na nebu nekaj silovito posvetilo. Sledila je strašna eksplozija, ki se je slišala in čutila daleč naokoli. Že po prvih dognanjih je meteorit eksplodiral okoli 500 kilometrov daleč na severu od Irkutska v najtežje dostopnih in redko naseljenih krajih Sibirije, Kljub oddaljenosti eksplozije je puh vrgel nekaj ribičev z broda na okoli 600 km oddaljenem veletoku Jeniseju. V Kansku, Irkutsku, Taškentu in celo v Jeni v Nemčiji so instrumenti zaznali močan potres; zračne valove, ki jih je povzročila eksplozija, pa so inštrumenti, imenovani mikroba-rografi, zaznamenovali v Londonu, Cambridgeju i. dr. Zanimivo svetlobo so opazili v isti noči v Sibiriji in čudno žarenje na nebu Evrope.
Ker pa je padel meteorit v tako oddaljenih deželah, do katerih ne vodi nobena železnica niti cesta, dolgo niso mogli prodreti do kraterjev. Šele v letu 1927 in 28 je prodrl na kraj eksplozije sovjetski znanstvenik dr. Kulik. Proti koncu so ga na )ravi kraj vodila podrt« in po-žgana drevesa. Pričela so se že 60 km. od kraja, več tisoč kvadratnih kilometrov gozda je bi-uničenega. Drevesna debla so ležala radialno okoli središča. Mislimo, si to središče me-i;eoritovega udarca v Trstu, tedaj bi se razprostiral krog uničenega gozda še za Rovinjem, Sv. Lucijo, Cerknico in Vidmom Italiji! Ker pa je minilo od padca meteorita okoli deset let, so se tla zamočvirila in voda je zalila kraterje, ki jih je okoli 200! Meteoritovi deli so treščili ob močvirno zemljo, ki je v globini zmrznjena. Nekateri kraterji merijo okoli 50 metrov v premeru. Ni pa bilo mogoče odkriti nobenega ostanka meteorita. Domačini sicer trdijo, da so našli precej po padcu kosce železja, sicer pa ni bilo sledu o njem. Kako je to mogoče? Tudi pri vrtanju v globino 31 m niso ničesar našli. Le plasti šote in drugih snovi so bile okoli kraterjev nagubane in so priča le o silnem udarcu in ekspozi-
Thanksgiving Fat Salvage Style
Remember the old jingle; "Thanksgiving is here, Turkeys are fat.
Please put a dime In the newsboys' hat."
The 1947 version runs: Thanksgiving is here. Turkeys in the pan Please put your grease In the used jat can"
ji nad in v Zemlji. Nikdo ne more pojasniti, kaj se je tedaj zgodilo. Najbrže se je ob silnem tresku Zemlje in meteorita tvorila taka vročina, da se je me-teoritova snov izpremenila v plin. Nihče ne ve. Vsa opazovanja in računi kažejo nekaj posebnega, kar ta meteorit loči od letošnjega: med tem ko je udaril letošnji meteorit v Zemljo z razmeroma majhno silo, ker je Zemlja tako rekoč pred njim bežala s hitrostjo 29 km na sekundo, je veliki meteorit treščil vanjo s prednje strani. Kaže, da je križal pot Zemlje z lastno hitrostjo okoli 28 km na sekundo. Zemlja pa se mu je zo-perstavila s hitrostjo 29 km, kar znaša skupno hitrost 57 km na sekundo! Če pomislimo, da udari kos železa težak mnogo tisoč ton s hitrostjo, ki znaša razdaljo Rovin-Trst, ali Jesenice Ljubljana, potem je pač umljivo, da se pri tem razvijajo že v zraku gorostasne sile in vročina, ki je mogla zdrobiti tudi tak orjaški kos železa, ga iz-premeniti v plin in izkopati v zemlji ogromne jame.
ki je slučajno zadel ob Zemljo

Danes dobro vemo, da poleg drobnih delcev kozmične snovi, ki v raznih legah kroži okoli Sonca in se ob zadevanju ob zemeljsko ozračje užiga v obliki meteorjev ali zvezdnih utrinkov, kroži okoli Sonca še premnogo drugih teles. Glavni otroci Sonca so seveda planeti Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton, ki imajo vsi skupaj trideset do sedaj znanih Lun. Mnogo je kometov ali repatic, ki spadajo tudi k družini Sonca. Med Marsom in Jupitrom pa so odkrili mnogo manjših nebesnih telesc-planetoidov. Danes jih cenijo že na desettisoče najrazličnejše velikosti. Nad 1,500 jih je mogoče videti z najboljšimi daljnogledi, večina pa je drobna in so med njimi tudi
telesa, ki merijo v premeru le nekoliko kilometrov ali celo metrov in tehtajo pač le nekoliko tisoč ton železa ali druge snovi. Nekatere so zaznali šele, ko so se nevarno približali Zemlji in so kmalu zopet izginili na daljno pot okoli Sonca. Zato Fesen ko pravilno domneva, da je bil ravno zadnji meteorit v Sibiriji eden izmed najmanjših pla-noidov, ki je zašel v preveliko bližino velike Zemlje in se ob njej razbil. Da je Zemlja doživela več takih trčenj, nam zadostno' pričajo prej omenjeni meteoritski kraterji v Zemeljski skorji. Kolikokrat pa so v minulih dobah udarili meteori-ti v mnogo širšo morsko površino, nihče ne ve. Kakšna srečanja — morda nevarnejša — pa bo Zemlja še doživela, to je pač skrito v daljni, daljni bodočnosti vekov . . .
Ponatis iz "Ljudskega tednika"
Prva slovenska slovnica
FAT90 ...

THANKSGIVING DAY IS A GOOD TIME TO SAVE YOUR USED"FAT.'
Na zemeljskem površju so odkrili na mnogih krajih kraterje, ki so jih izkopali iz vsemirja padli meteoriti. V pokrajini Santa Fe in E1 Chaco zapadno od juž-no-ameriškega veletoka Parana so na ozemlju več stotin kvadratnih kilometrov številna jezerca, ki pričajo, da so nastala od udarcev meteoritov. V bližini jezerc so našli tudi njihove — meteoritske — ostanke, številne kose izpodnebnega železa. V Afriki v pokrajini Ašanti je krater, ki je okoli 10 kilometrov širok in okoli 40 m globok. Znameniti so še kraterji v Teksasu v Ameriki, v Henbu-ryju v Avstraliji, v Estoniji in drugje. Nobenemu pa niso posvetili toliko pozornosti kakor meteoritskemu kraterju v Arizoni v Neverni Ameriki. Leži daleč, od, gosto obljudenih krajev. Zato 'SO ga odkrili šele 1. 1891. To je mogočna jama sredi puščave. Njen premer je okoli 1300 m, globoka je še sedaj nad 200 m! Zunanja pobočja se dvigajo nad jamo nad 50 m visoko, na noter pa strmo propadajo. Po padcu silnega meteorita ga je -zalila voda, kar pričajo še danes jezerske usedUne v širokem dnu. Dandanes pa, ko je podnebje te dežele puščavsko, se je to jezero osušilo. Zato je mogoče ves krater natančno proučiti. Udarec meteorita je bil tako silen, da je mestoma trdno skalovje, ob katerega je treščil, zmlel v najfinejšo moko. TodS okoli leže tudi skalne klade, ki tehtajo do 4000 ton. Vse skalovje, ki ga je udarec izpodnebnika vrgel iz jame, tehta 400 milijonov ton! Zadnji najbolj oddaljeni kosi izvrženega kamenja leže do 10 kilometrov daleč od kraterja. Med razvalinami skalovja so do sedaj našli na tisoče drobnih kosov meteoritovega železa. V notranjosti kraterja pa so našli le malo kosov. Iz vsega je razvidno, da so se ob udarcu meteorita razvile take sile, da je eksplozija vrgla iz nastalega kraterja med kamenjem istočasno tudi meteoritovo železo, ki se je tudi zdrobilo in zmlelo v prah in kose, glavni del pa se je pri tem izpremenil v plin. V notranjosti zemlje, v globini kraterja namreč kljub mnogim prizadevanjem do sedaj niso odkrili nobeflega večjega železnega jedra, četudi so računi kazali, da je moralo tod nekoč treščiti ob Zemljo okoli 14 milijonov ton železa! In so vrtali za njim na več krajih. Pri drugem vrtanju jaška, na mestu, kjer slutijo, da bi bil večji kos železa, je delo ustavil močan podzemeljski tok vode, ki je sproti zalivala vse delo.
Po temeljitem študiranju vseh teh pojavov ih posebno po zadnjem padcu meteorita v Sibiriji, je Fesenko upravičeno vprašal: 'Ali ni morda Sikote Alin meteorit, majhen planet,
V vsakdanjem življenju se več-1 ske dobe pa je Biblija, ki jo je krat vprašamo, kako naj piše-; izdal Jurij Dalmatin in ki je 200 mo in kako govorimo. Podatki; let služila Slovencem kot kaži-o teh vprašanjih so zbrani v raz-' pot pri pisanju slovenščine. Z nih knjižicah in slovnicah, ki pa' nastankom "Biblije" pa je tesno niso po navadi prav nič privlač-, povezano rojstvo prve slovenske ne. Vendar pa se moramo zave- slovnice, ki jo je napisal Adam
dati, da je slovnica izrednega pomena, ker je nekako merilo kulturne višine kakega narod'a. V njej so namreč zbrana vsa pravila in zakoni, ki si jih jezik ustvarja sam. Čim na višji kulturni stopnji je kak narod, tem bolj je kultiviran njegov jezik.
Glavni elementi narodnosti
Bohorič in ki je izšla 28. avgusta leta 1584 v Wittenbergu pod naslovom Arcticae horulae, to je Zimske urice.
Adam Bohorič je bil doma iz okolice Krškega. Leta 1548 ga srečamo na univerzi v Wittenbergu. Ko se je vrnil v domovino,
i je ustanovil v Krškem šolo, ki jo način mišljenja, verovanja, ču- jg ^odil dobro desetletje. Nato
stvovanja in običajev iz kratka vsaka kulturna pridobitev se odraža v jeziku. Jezik neprestano raste, se širi in dviga. Jezik ustvarja ves narod, toda genialne iniciative posameznikov, ki prihajajo iz osrčja naroda, neizmerno pospešujejo rast jezika. Ne ustvarjajo pa jezika jezikoslovec, kakor še marsikdo misli, njegova naloga je, da jezikovne pojave le beleži.
V zadnjih dneh avgusta je poteklo 363 let, od kar je izšla
je bil ravnatelj deželne latinske šole in kasneje tudi deželni šolski nadzornik. Bohoričeva zasluga je bila, da se je na šoli, ki je bila prav za prav latinska, upoštevala tudi slovenščina. Da mu je bila slovenščina pri srcu, je dokazal s svojim knjižnim delom. Napisal je latinsko-nemško-slovenski abecednik in slovar, toda slavo mu je prinesla njego--va slovnica.
Bohorič je sledil Kreljeve-mu prizadevanju po izboljšanju prva s ovenska slovnica. Dasi je slovenske pisave; spoznal je važ-
bila v znanstvenem pogledu revna, gre vendar na priznanje Bohoriču, ker jo je napisal tedaj, ko je bil naš knjižni jezik komaj na začetku razvoja.
Slovenci smo dobili svoj knjižni jezik, to je slovensko tiskano besedo šele leta 1551 v dobi pro-testantizma. Avtor prve slovenske knjige je Primož Trubar, najstarejši in najplodovitejši potestantski pisatelj, saj je napisal okrog 27 knjig.
Sabastjan Krelj, Vipavčan, je napisal le dve knjigi ,toda je pomemben, ker je pisal v lepem in čistem jeziku ter tako izboljšal slovensko pisavo.
Najvidnejše delo protestant-
nost Kreljevih reform in ko je prišel Dalmatin v Ljubljano, ga je opozarjal, naj opusti pisanje po načinu svojega učitelja Trubarja in naj se oprime novega pravopisa. Posredoval je tem laže, ker je dobival Dalmantinove rokopise v pregled, preden so se natisnili.
Med revizijo Dalmatinovega rokopisa "Biblije," pa je Bohorič dobil nalogo, naj spiše v pravem redu nekatere svoje opazke o latinsko-kranjskem pravopisu. Bohorič je razširil poglavje o slovenskem pravopisu ter dal v latinskem jeziku natisniti svojo slovnico, prvo teoretično navodilo za slovenske pisatelje.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
strokovno je Bohoričeva slovnica šibko delo. Pogrešil je v tem, ker se je preveč naslanjal na latinsko slovnico; pokazati je namreč hotel, kako zvesto se da latiniti slovenščina, ni pa pogodil bistvenih posebnosti slovenskega jezika. Ne smemo pa prezreti, da je bila to prva slovanska slovnica in da je nastala tedaj, ko je malokateri živih jezikov imel že uzakonjen svoj knjižni jezik.
Tudi ni nje pomen v tem, da. bi dajala smernice novemu knjižnemu jeziku, pač pa v dejstvu, da smo Slovenci dobili za 33-letnico svoje književnosti znanstven dokument svojega obstoja v knjigi.
Najznamenitejši del slovnice pa je predgovor. Razpravljajoč o razvoju človeških govorov, pravi Bohorič: . . Razodela se j'e torej v tej poslednji urici sveta tudi našim ljudem sprevelika in nedopovedljiva milost božja, zasijal je tisti veliki dan, ko mo-go tudi Kranjci in Slovenci Boga samega, patriarhe, preroke, apostole in evangeliste, kako v kranjskem jeziku govore, videti in slišati . .
Zanosno pripoveduje o slavni slovanski zgodovini. O prostra-nosti slovenskega jezika pravi: . . Ponesimo sedaj oči naokrog, ozrimo se ne katero koli stran, preglejmo kraljestva, nagovorimo narode istih jezikov, pa bomo za trdno našli, da se razlega slovanska beseda po večjem delu sveta, če ne že po vsej zemlji . .
Glede imena Slovan pravi: "Slava pomeni našim ljudem isto, kar glorija in od tega se

Zastopniki
Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

Slovani imenujejo takorekoč, hrabri, častni, slavni."
Svoj uvod zaključuje s pozivom, naj se slovenskega jezika uče tudi plemiški sinovi, češ naj dajo olikanim ljudem izpodbudo za olikano in pravilno pisanje v slovenskem jeziku ter za prebira slovenske knjige, preprostim ljudem pa izpodbudo, da se v kratkem nauče slovenske besede.
Bohoričeve besede so bile napisane s toliko ljubeznijo in zanosom, da so navduševale vse rodove slovenskih preporoditeljev tja do 19. stoletja. Slovnico pa je prinesla Bohoriču tolikšno slavo in spoštovanje, da je po njem tudi v Prešernovi dobi dobila abeceda, ki sta jo prav za prav ustvarila Trubar in Krelj—ime bohoričica.
(Ponatis iz "Ljudikega tednika")
SODNIJSKE HOMATIJE PRI H. B. Z.
PITTSBURGH, Pa. — Butko-vičeva skupina, ki je bila poražena na zadnji konvenciji Hrvatske bratske zajednice, se je zatekla na sodišče po injunkci-jo proti ustoličenju novega glavnega odbora. V smislu aodnij-ske prepovedi bo ostal na krmilu zajednice stari glavni odbor, dokler sodišče ne odloči, da-li je bil novi glavni odbor elgalno izvoljen.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
. Pokličite:
ENdicott07l8


■
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti

i
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5


'
I
aH
JEu
STRAN 4

I sele oči, Pavlik ?
BORIS GORBATOV
NEUKROCEM
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje )
—	Nismo kozaški, od kod imaš to? Nismo kozaški — delavski smo. že tvoj praded je bil delavec, tvoj ded takisto in gtrički. Vsa naša družina je — delavska.
Stjepan ga je veselo objel čez pleča:
—	Kozaški kozaški! Ne ugovarjaj, očka! — sklonil se je čisto blizu k njemu in dejal že povsem resno: — Povem ti, kaj moraš storiti, oče. Domov pojdi! Stopoma se oglasiš na mojih naslovih in oddaš sporočila. Ko prideš domov, — pozdravi mamo, poljubi Ljonko in reci Nastji, da sem ukazal, naj te povedejo k zanesljivim ljudem. Nastja te odvede.
—	Nastja?—je jezno vzkliknil starec.
—	Oh, Nastja, — se je nasmehnil Stjepan.
Taras je pogladil brke.
—	Prav! — je dejal. — Samo prej jo bom našeškal. Smem, kajne? Potem pa ji bom lepo rekel; pel ji me, bom rekel, starca, kamor treba, Nastja!
8
Sošolka Zinaida je vsa zasopla pritekla k Nastji.
—	Oh, Nastja! — je zavpila s praga. — Pavlik je prišel.
Nastja je iznenada začutila, kako ji srce utripa in začenja biti . . . biti . . . Vendar se ni premaknila z mesta in pe vprašala mimo, skoraj ravKodušno
—	Pavlik? Kje pa je?
Sošolka jo je gledala s poželjivo in odkrito radovednostjo. — Oj, Nastka! — je kar naprej vzklikala. Nastjina ravno-dušnost jo je zmedla in nekako užalila.
—	Oh, Nastja, ti brezčutni-ca ti, — je dejala in našobila usta. Nobeden te ne bo ljubil. Pavlika sem srečala na ulici, — je nalašč brezbrižno pripomnila. — Lahko bi ga tudi ne srečala. Mar mi je! — A se le ni mogla zadržati in je zanosno vzkliknila: — Oh, Nastjenka! Pisemce ti je poslal.
—	Daj sem.
Nastja je vzela pisemce in začutila, kako zardeva v lice. "Nastja! Počakam te ob petih pri šoli. Saj veš, kje. Pavel."
—	Kakšen pa je zdaj? — je vprašala tiho.
—	Oh, ves črn, Nastja. Strašen . . .
Nastja'si je skušala predstaviti Pavlika strašnega, a ni mogla. V spominu ji je bil mo-' drooki, lepo vzgojeni mladenič, ves rdečeličen. Zaradi te nežne deviške rdečice in zaradi ljubezni do pesništva, kar je bilo po mnenju devete "B" za moškega sramota, so mu vzdeli ime "gospodična". Nihče ga ni klical za Pavla, ampak vsi za Pavlika — domači, tovariši in učitelji.
Manjkalo je deset do petih, ko je prišla do šole. Pavlika še ni bilo. Nastja je našla okna svojega razreda in skozi razbita stekla pogledala noter. Dah nila sta vanjo hlad in vlaga prazne, zapuščene stavbe. Ob steni-so na črnem kupu štrlele polomljene klopi. Tam je bila tudi njena klop. Njena in Pa-vlikova. Jadrnica, na kateri sta skupaj jadrala v življenje. To je bilo iz Pavlikovih verzov. Jadra so mu bile sanje.
Dolgo je stala Nastja pri oknu. Bilo je žalostno in samotno, kakor zmerom na razvalinah domače hiše, kjer si preživel svoje življenje, naj je bilo veliko ali majhno. Naposled se je odtrgala od okna in šla vzdolž
šolskega pročelja. Pri glavnem vhodu je stalo človeško okostje iz šolskega muzeja in se ji režalo. "Kdo ga je neki zavlekel sem? — se je začudila Nastja. Gotovo Nemci . . . čemu neki"? Šla je mimo ograje šolske-j ga vrta. Drevesa so bila gola, črna, objokana, kakor vdove. Mokri jesenski veter jih je pri-pogibal. Stoka je so počasi omahovala na stran. Glej, pade prvo, drugo . . . Nastja se je prestrašila, ni mogla razumeti, pokukala skozi ograjo in videla: nemški vojaki so slekli bluze in sekali šolski vrt.
— Nastja! — je, zaslišala.
Okrenila se je. Pavlik ji je segel v roko.
Pogledala ga je in obstala. Ti moj Bog, kaj so naredili z njim? Pavlik je suh, črn, raztrgan. Kje so tvoje modre, ve-
toliko da ni zakričala. Smrdel je po znoju in po domačem tobaku. '
Ves prevzet jo je gledal.
—	Kako si se spremenila! — ja zamrmral zmedeno in spoštljivo izpustil roko.
—	A ti . . . kakšen pa si ti!
Šele zdaj je opazil grozo v
njenih očeh in povesil glavo.
—	Kakšen? — je vprašal in gledal v tla. — Strašen?
—	Dda-a . . . Strašen. Ves črn.
Odsekano in trpko se je nasmejal.
—	Prav je, da si strašen, — je rekla in se nasmehnila, roke pa mu je položila na rame. — Strašen, to pomeni pošten.
—	Da, — je vneto odvrnil in se željno oprijel njenih rok. — Pred teboj stojim čist in pošten, Nastja.
—	A pred vsemi ? — ga vpraša strogo.
—	Tudi pred vsemi.
Zvonko se zasmeje.
—	In jaz? Sem strašna?
—	Ti? — je vzkliknil zanosno. — Ti si postala velika . . . lepa ...
—	Tudi jaz sem . . . poštena, — je zašepetala in povesila oči.
—	Pred vsemi?
—	In tudi pred teboj
Tiho, hvaležno je stisnil njeno roko v svoji. Stala sta mol-
Za Zahvalni dan si nabavite pri nas FINO OHIJSKO IN CALIFORNIJSkO VINO
Prodajamo na kozarce in za na dom.
ODPRTO BOMO IMELI TUDI NA ZAHVALNI DAN Se priporočamo v naklonjenost.
BOZEGLAV WINERY 6010 St. Clair Ave., EN 0282

Pripravi jem za likanj
ENAKOPRAVNOST
ee, drug na drugega nista po-j gledala.	i
S težkim jekom je padlo drevo na vrtu.
—	Kaj je to? — je vzdrhtel Pavlik.
—	Nemci sekajo vrt ... — je odgovorila Nastja.
Nenadoma je zardela v obraz. Tudi on je zardel.
—	Naš vrt? — je zašepetal.
—	Se spominjaš?
—	Spominjam, — je komaj slišno odgovorila. Odgovora ni slišal, a začutil ga je na ustnicah, kakor ob prvem in edinem poljubu na vrtu.
—	Tam je bilo še drevo . . .j
—	je dejal in lovil sapo. — Se: spominjaš?
25. noveinbr'a 1947.
N.
—	Spominjam. ' -Vrezal sem v deblo: P. in
•— In srce.
— Se spominjaš?
—	Spominjam.
Spet je zažvižgala žaga, hudobno, besno ...
—	Zdaj pa oni po tem srcu ... z žago ... — je rekel Pavlik živčno. — Vrag! Ne mo-
rem poslušati tega šuma! Poj-diva, Nastja!
Odšla sta naprej od plotu in ustavila sta se pri skali pod lipo. To je bil kraj njunih davnih sestankov, iz 8. razreda. Nastja je sedla na kamen, Pavlik se je spustil poleg nje na rumeno travo. Oba sta molčala. Komaj slišno, kakor žužnjavo komarja, je zanašalo sem škripanje žage. Nastja je zrla naravnost predse čez poljano. Rada bi izvedela vse, kje je bil Pavlik, kaj je počel, a nekaj ji je branilo, da bi vprašala — sama ni vedela, kaj.
—	Kje so naši? . . . Vsa deseta "B" — je vprašal Pavlik.
—	Vsak po svoje . . .
— Da... Razšli smo se, raz-tresli. Kje je Fjordov? Se spominjaš, ves čas je sanjaril, da bi postal izumitelj? Da bi odkril perpetuum mobile. Smešni Fjordov!
—V vojski je. Ni vesti od njega. Morda je že padel.
—	Blagor njemu!
—	Blagor njemu, ker je ubit? — se je nasmehnila Nastja.
—	Ne, ker je tam — sre-
SMOLE WINERY - 6112 Glass Ave.
Za Zahvalni dan bomo postregli z najboljšim rdečim in belim vinom. Pridite in si naročite okusno kapljico za na doni, da bo vaš obed za praznike popolen.
Cene so zmerne—se priporočamo za naklonjenost.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
Koncert in opereta •PONOČNJAKI"
441
PEVSKEGA ZBORA "ZARJA'
na Zahvalni dan 27. nov. 1947
v AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA
PRIČETEK OB 4. URI POPOLDNE
V MANJ KOT 30 raUTAH
To je hitro sušenje, mi vemo, toda to lahko storite sleherno pot, kadarkoli/ z modernim električnim sušilcem za perilo.
Posušeno na ta priročen način, je večina vrst blaga pripravljena za likanje v teku 30 minutah.
Brzina, je seveda, le ena izmed prednosti električnega sušilca perila. Druge so: Svoboda "skrbi radi vremena" in zamude . . . svoboda pred neprijetnimi madeži vsled saj in nesnage na pravkar zgotovljenemu perilu . . . nobenih potov s teškimi košarami perila.
Vprašajte vašega prodajalca električnih pripomočkov za popolne podatke o novih, zboljša-*nih električnih sušilcev za perilo. So boljši kot kdaj koli preje!
Program:
čen. Pa čeprav bi bil mrtev, je srečnejši od nas. Mi bomo vendar crknili — propadli, kakor stepna trava . . .
Nastja ni odgovorila.
—	Pa kje so tvoje sošolke? Marusja ?
—	V ječf ...
—	Gada ?
—	V Nemčiji . . .
—	Liza?
—	Ta je zdaj Luiza.
—	Se je prodala Nemcem? — se je nasmehnil Pavlik.
(Dalje prihodnjič)
3 ODRASLE OSEBE
oče, mati in sin, iščejo stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče
DI 9808
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
JUTRI VEČER. 26. NOV.
se bo vršila
POSEBNA
ZABAVA in PLES
PRI
Ludwig's Barn
20160 LINDBERG AVE.
Serviralo se bo fine klobase in za
pies bo igral MICKEY RYANCE ORKESTER Vs&ko soboto igra fina godba
Razno

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Mešan zbor
9.
/ 10.
II.
12.
ALWAYS AT YOUR
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI Pet dni na leden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10.—WGAR 1220 ★ Zvečer ob 10__WHK 14m
"TEN O'CLOCK TUNES"
"Dneva nam pripelji žar" (Stegnar)
"Lahko noč" (Vogrič)
"Pastir" (Juvanec)
solo Albert Fatur in Andy Turkman
"Eno devo" (Volarič)
"Slovo" (Dev)	Moški zbor
"Je pa davi slanca pala"
"Na Gorenjskem je fletno"
trio Katherine Jurman, Josephine Turk, Alice Tekavec "Pod okence pridem"
"Mornar	_ duet Frank Kokal in Jenny Fatur
"Jaz bi rad rudečih rož"	"
duet Andrew Turkman in Albert Fatur " Slovo od lastovke"
"Ah Sweet Mystery of Life" -	solo Alice Tekavec
"Po vodi plava"
"Pod rožnato planino*'
"Pojdem na prejo"
"Po jezeru" (Vilhar) .
"Falling in Love With Love"
"Netopir" (Strauss) ...............
"Majeva noč"
"V zarji" (partizanska) . duet Tony Perušek in Jennie Fatur
"Mi smo ubežniki" (Venturini) partizanska
"Moči so nove" (K. Pohar) partizanska
"Hej tovariši" (Kozina) pesem Prešernove nagrade
"Pesem o svobodi" (Gobec) spev nove domovine Mešan zbor
"PONOČNJAKI"
SPEVOIGRO V DVEH DEJANJIH
Frank in Sophie Elersich solo Frank Kokal solo žvižg Joe Tekavec
FOREST CITY CYCLE AND MODEL SHOP 1384 Hayden Ave,, MU 3864 nasproti Shaw Theatre Pri nas si lahko izberete razne vrste igrače za otroke po nizkih cenah. Darilo damo z nakupom za $2 ali več. Odprto od 9. zj. do 8. zv.
VAŠI ČEVLJI"
BODO" ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočapno rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio
Naprodaj je skoro nova peč za gretje na plin.
Vpraša se na
876 E. 200 SI.
Uglazbil Danilo Cerar
OSEBE:
'kmečki fantje, navihanci
JAKA JANEZ ŠTEFAN TINE
BOŠTJAN, premožni kmet—Stiskaš .. META, njegova žena	.
MICKA, njuna hči ..........
MIHA, vaški čuvaj
VAŠKI FANTJE	........
Režira Andrew Turkman
Andy Turkman Tony Perusek John Kokal Albert Fatur Frank Kokal Sophie ^lersich Jenny Fatur . Frank Elersich pevci Zarje
Pevovodja: JOSEPH V. KRABEC Pri glasovirju! EDVIN POLJŠAK Odrska Sepetalka: MILKA KOKAL
ZA PLES IGRA J. VADNALOV ORKESTER
Vpišite se v klub!
Iz urada Norih American banke ste vabljeni, da se vpišete v BOŽIČNI KLUB za I hranjenje. To je takozvani ; tedenski vplačevalni "Christmas Club," v katerega razrede lahko vplačujete tedensko po: 1, 2, 5 ali 10 dolarjev.
Ta klub je nekaj izvan-rednega za hranjenje, posebno lepa prilika je, da se nauči otroke hraniti. S prvim decembrom začne nov klub za leto 1948, Takoj se priglasite za knjižice in vpišite se, da bo do časa vse v redu pripravljeno. Vpišete se lahko v vseh treh podružnicah NORTH AMERICAN banke.
Dela za ženske

STROJEPISKE
Visoko-šolsko griiduantinje; morajo biti dobre strojepiske za direktno poštno pošiljanje trgovskih letakov. Pokličite Mr. Jones v ponedeljek ali torek za dogovor.
Minneapolis-Honeywell Reg. Co.
EN 2570
Prodajalka za oddelek
s suknjami in oblekami za ženske. Vi.soka plača poleg provizije.
RED ROBBIN E. lOSth & Euclid Ave.
Prodajalke
Za polni čas. Tedenska plača. Zglasite se pri Fanny Farmer Candy
Shoppe 1923 E. 19 St.
Dela za moške
Moški za rezanje papirja
DOBRA PLAČA OD URE IN NADURNO DELO. Brewer Chilcote Paper Co.
2160 E. Superior Ave.
POMOČNIKI za splošno delo v "plate" delavnici.
Dobra plača od ure. 44 ur tedensko. BUCKEYE LABORATORIES 6708 Morgan Ave., MI 3240
Punch Press Operatorji (3)
Drugi šift.
Plača od ure poleg bonusa.
Cleveland Pressed Steel Co.
3860 East 91st St.
MAŠINISTI ZA SPLOŠNO DELO
Samo nočno delo. Nadurno delo in premija za nočno delo; dobička-deležni.
C. J. BATH CO. 6984 Machinery
E. 70th, severno od Št. Clair

Trgovine naprodaj

Restavracija
Dober promet; popolna oprema. V prvovrstnem kraju.
Cena zmerna.
W0 5716
Zemljišča
odprto vsaki dan
nove hiše Colonial vrste z 3 spalnicami; na Green Rd. v So. Euclidu, južno od Euclid Ave. Popolnoma insulirane, plinska toplota. Lota 50x140. Cena $12,850. Ocenjena za G. I. financiranje. — Ekskluzivni agentje.
hazel m. long 2126 Lee Road Realtor	fa 7600
Izvrsten nakup
Za eno družino 6 sob; dodatna lota. Lahko takoj prevzamete. Velika sprejemna soba z ognjiščem, 3 spalnice, velika kuhinja, 2 garaži, preproge, zimske okna. Na ogled od 4-7 zv.
3831 E. 147 St.
izredna prilika
Dom tradicije in krasote. Ta hiŠa s 7 sobami je bila izdelana po vodilnemu arhitektu; v lepi naselbini; blizu izvrstnih šol in rapid transit. Lastnik prodaja po nizki ceni za hitro prodajo.
da 2630
SILSBY-TAYLOR
6 sob hiša, Colonial lesena in shmgle; zgotovljeno 3. nadstr. Lahko takoj prevzamete. Prodaja lastnik. Cena $13,900.
ER 2259
Duplex dom
ena stran poleg druge; 6 sob in kopalnica v vsakem stanovanju. Po* samezni kleti in podstrešje. Dober nakup. Pokličite za dogovor GA 9026
NOVI DOMOVI
odprti na ogled dnevno od 4. do 7., ob nedeljah od 1. do 6. Na E. St. od Granger Rd., Garfield Hv?-6 sob. Takoj $1,000 z G. I. posojilom, brez tega, $3,000 takoj. V nekatere se lahko takoj vselite. Samo še nekaj jih je.
H. BALIN & CO., Gradbenik 3894 E. Antisdale Ave., EV 2516