Leto XXII., št. 203
LJubljana, sobota 5« septembra 194*XX
Cena cent. 80
CJpravniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 3.
Telefoo h. 11-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubitana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon fc. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitoo-fekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraj« Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Onione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
Itba}a vs»k dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—t za inozemstvo pa Lir 22.80
UtedaiitTO: Ljabljm, Puccinijeva ulica iter. 5, telefaa ker. 31-22, 31-23. 31-24
Rokopisi ie ne rrtiii«
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per te pob.
blicici di proveaienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Uspešno zaključeni
spopadi oklopnih sil
Večje število Novozelandcev ujetih — Spet sestreljenih 25 sovražnih letal — Bombardirane rafinerije v Halfl
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 4. septembra naslednje 830. vojno poročilo:
V Egiptu so se spopadi oklopnih sil zaključili za nas uspešno. Sovražnik je spet izgubil nekaj tankov in zajetih je bilo večje število Novozelandcev.
Letalstvo Osi je srdito napadalo zbirališča britanskih čet in avtomobilskih vozil. Neki sovražni izvidniški oddelek, ki ga je napad presenetil, je bil uničen. Italijanski in nemški lovci so v srditih bojih sestrelili 25 letal.
Skupina naših dolgoprožnih letal je bombardirala področje rafinerij v Haifi in povzročila požare ter zadela neki tovorni vlak. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.	v
Izredno razgibano
delovanje letalstva
Operacijsko področje, 4. sept. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki:
Delovanje letalstva je bilo tudi včeraj izredno razgibano. Povsod so bila naša letala navzočna in so dajala nasprotniku hude lekcije. V nekem odseku fronte je 18 naših lovcev prestreglo več sovražnih skupin, ki so letele v različnih višinah, da bi se odtegnile naši pozornosti. 12 »Spitfirov« je letelo v višini 8000 metrov, dve skupini »Spitfirov« in »Bostonov« pa v višini 4000 metrov. Sovražna letala je ščitilo 15 lovcev. Naša lovska letala so napadla in razpršila skupine ter jim je uspelo po srditih
Jetalskih bojih z gotovostjo sestreliti 6 »Spitfirov« in eno telalo tipa »Boston«. Ponovno so bili obstreljevani s strojnicami številni drugi lovci in eno letalo »Boston«.
V nekem drugem odseku fronte so naša letala silno bombardirala veliko zbirališče motornih vozil ter povzročila požare in eksplozije, ki jih je bilo mogoče lepo opazovati iz višine. V teku zaščitnega križarjenja nad našimi četami so italijanska letala prestregla skupino 25 »Curtisov« in »Spitfirejev«. V sledečih borbah sta bila dva »Curtisa« z gotovostjo sestreljena, številni lovci pa ponovno zadeti s streli iz naših strojnic.
Drzne akcije ob Donu
S fronte ob Donu, 3. sept. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani:
Na neki točki naše postrojitve je neka naša patrulja izvedla drzno akcijo. Patrulja je dosegla Don, dospela na vzhodno obrežje reke in napadla nekaj postojank sovražnega lahkega topništva. Izločila je iz borbe topničarje, nakar so naši hrabri pe-šaki razstrelili baterije ter se nepoškodovani vrnili na desno obrežje reke.
Naši letalski oddelki so krepko podpirali operacije čet. Izvidniška letala so izvedla polete nad kraje, ki so kakih 100 km oddaljeni od Dona in so opazovala gibanje sovražnih edinic. Izvedene so bile učinkovite akcije razprševanja in bombardiranja. Lovci so bili na dolgih patruljnih poletih ter so onemogočili akcje posameznih nasprotnih letal.
Ponovno odlikovanje letalskega poveljnika ob Donu
S fronte ob Donu, 3. sept. s. Pred zadnjimi zmagovitimi operacijami v odseku Dona postrojenih italijanskih čet je bilo letalstvo naše armade v Rusiji izredno aktivno pri podpiranju operacij na kopnem. Lovci, izvidniki, transportna letala so v plemeniti tekmi junaštva in posvečanja neumorno delovali, da bi olajšali zelo težavno nalogo naše pehote in so kar najbolj pripomogli k zmagovitemu poteku borb. Obstreljevanje s strojnicami iz nižine, izvid-niški poleti so bili dostikrat odločilni ter so preprečili iznenadenje ob napadih sovražnika. Mogočni transportni trimotorniki, ki so pristajali v bližini črt, so naglo odvažali težko ranjene. Pri tem je dajal kakor vedno vzgled poveljujoči general, ki je prihajal na frontnim črtam najbližja letališča in dajal potrebna povelja za operacije. General Enrico Pezzi, ki je bil že odlikovan z železnim križem I. razreda zaradi uspešnega sodelovanja našega letalstva z nemškimi oddelki na vzohdni fronti je bil odlikovan zdaj s srebrno kolajno z naslednjo motivacijo:
»Kot poveljiuk italijanskega letalstva v Rusiji je vzgleden v vzpodbujanju in letalskem delovanju. Vedno je med piloti, v zraku in na letališčih, ob nevarnostih, ki groze od sovražnika ter je v vrsti drznih akcij dokazal kako koristen je vzgled pre-ziranja nevarnosti in kako se s takim zgledom dvigne ugled poveljujočega«.
ticejevo priznanje irotiletalski
zaščiti
Duce je osebno prisostvoval velikim protiletalskim obrambnim vajam pri Rimu
Ritm, 4. sept. s. Duce se je udeležil včeraj popolde vežbe skupine odredov za protiletalsko zaščito.
Vežba je bila na velikem trgu osrednje šole gasiilcev. Duceja so sprejeli šef glavnega stana, podtajniki notranjega, vojnega, mornariškega, letalskega in ministrstva za ljudsko kulturo, šef policije, guverner, prefekt, zvezni tajnik, generalni direktor protiletalske zaščite, predsednik italijanskega Rdečega križa in generalni poveljnik »UNPE«.
Duce, ki ga je spremljal tajnik Stranke je najprvo pregledal oddelke gasilcev, Rdečega križa in »UNPE«, ki so bili razvrščeni z motorji in napravam; vzdolž Appie, nakar je odšel "v veliko dvorišče šole ter stopil na oder
Vežba je predpostavljala domnevni napad sovražnih letalskih sil v zaporednih valovih. Najprvo so tulile sirene, nakar so se pojavili bombniki v prvem valu. Visoki plameni so se dvignili nad zadetimi točkami. V tej fazi vežbe so posegli vmet. samo oddelki »UNPE«, sestoječi, kakor je znano iz ljudi, ki niso vojaški obvezniki. Brza motoma vozila »UNPE« so bila bliskovito v akciji in so dokazala, da so odlično izvežbana za takojšnjo pomoč in reševanje. Vsa organizacija »UNPE« je izpričala, da je tehnično popolnoma pripravljena.
V drugi fazi, ki se je pričela s prihodom domnevnega drugega vala, se je zrušilo celotno krilo provizorične zgradnje zaradi odvrženih bomb. Kmalu nato je rumenkasti dim kemičnih bomb pokril objekt, ki je bil nameščen pred šolo. Tedaj so stopili v akcijo ta^oj po oddelkih »UNPE« tudi posebni oddelki Rdečega križa s pro-
tiplinskimi in avtoambulančnimi odredi ter z reševalnimi psi.
V zadnji fazi so letala z zažigalnimi bombami napadla petnadstropno poslopje in stanovanjske hiše na obsežnem prostoru, ki so bile vse provizorično zgrajene. Požar se je ogromno razširil in tedaj sta »UNPA« ter Rdeči križ poklicala gasilce na pomoč. Takoj so gasilci pritekli z brzo stotnijo, ki je začela reševati s pomočjo posebnih priprav. Ker pa se je požar še bolj razširil so prihiteli nadaljnji odredi gasilcev, ki so z močnimi brizgalnami in izredno dolgimi motornimi lestvami naglo pogasili požar. Razna tehnična sredstva so bila preizkušena v vseh fazah vežbe in zlasti v zadnji fazi, ko se je udejstvovala celotna organizacija reševalnega dela.
Duce je pozorno sledil poteku vežbe ter je izrazil svoje zadovoljstvo. Gasilci in člani »UNPE« ter Rdečega križa, ki jih izredno težka skušnja nikakor ni utrudila so ob navzočnosti Duceja peli revolucionarne in bojne pesmi. Duce je odšel iz šole vidno zadovoljen zaradi popolne pripravljenosti vseh odredov ter je posebno izrazil svoje zadovoljstvo podtajniku v notranjem ministrstvu, generalnemu direktorju gasilske službe, generalnemu direktorju protiletalske zaščite, predsedniku italijanskega Rdečega križa in glav. poveljniku »UNPE«.
Pred šolo je množica kmetov, ki je prihitela, ko je zvedela za Ducejev prihod, pozdravljala Duceja. Možje, žene in otroci so se strnili okrog Mussolinija. Mnoge matere so imele svoje najmlajše v naročju. Duce jih je očetovsko božal. Vsi so se lahko približali Duceju in z njim govorili. Ko se je Dufce odpeljal, mu je množica ponovno burno vzklikala.
Hitra obnova v Vzhodni Aziji
Tokio, 4. sept. d. Japonski poslanik v Indokini Jošizava, ki se je vrnil v Saigon po daljšem inšpekcijskem potovanju po Siamu, Malajskem polotoku in Javi, je v razgovoru z zastopnikom lista »Niči-Niči« izjavil, da je imel na svojem potovanju priliko zbrati vrsto novih svežih dokazov o izredni važnosti, ki jo predstavlja Indokina za Japonsko. Izrazil je upanje, da bo v bodoče možno še bolj okrepiti sodelovanje med obema deželama v obojestransko korist. Poslanik Jošizava je nadalje naglasil
svoje zadovoljstvo nad naglim napredkom v vseh deželah, ki jih je imel priliko obiskati. Poudaril je, da povsol zelo zadovoljivo napredujejo obnovitvena dela ter da naglo izginjajo sledovi prestane vojne. Zasluga za naglo obnovo na Malajskem polotoku in na Javi pritiče ne samo japon- I skim oblastvom, marveč gre v prvi vrsti |
tudi na račun harmoničnega sodelovanja med japonsko upravo in domačim prebivalstvom, čegar stališče do japonskih vojaških oblastev je vzorno.
Bangkok, 4. sept. d. V siamskem prosvetnem ministrstvu je bilo objavljeno, da namerava vlada osnovati v kratkem posebno kulturno zbornico, ki bo predstavljala
vlai odeljen posvetovalni organ za reševanje vseh prosvetnih vprašanj v deželi. Kakor je izjavil generalni direktor propagandnega oddelka siamskega prosvetnega ministrstva, so dela za organizacijo kulturne zbornice že v teku.
*
Tokio, 4 Sept. d. Uradno javljajo, da je cesar snoči sprejel v avdienco ministrskega predsednika generala Hidekija Toja, ki je cesarju poročal D splošnem vojaškem položaju.
UNIČEVANJE SOVJETSKE MORNARICE
Prekoračena morska ožina pri Kerču — Dosežena predmestja Stalingrada — Zavrnjeni sovražni napadi na srednjem odseku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. sept Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Nemške in rumunske čete so dne 1. septembra v sodelovanju z vojno mornarico prekoračile morsko ožino pri Kerču in kljub delovanju sovražnih obalnih baterij vzpostavile zvezo z rumunskimi četami, ki napadajo iz vzhoda. Borbe s sovražnimi silami, ki držijo polotok Tarnanj, so še v teku. Severozapadno od Novorosijska so bile vzete nadaljnje utrjene višinske postojanke.
Hitri čolni so operirali kljub slabemu vremenu proti sovražni ladijski plovbi v vzhodnem Črnem morju in potopili 3 ladje s skupno 8500 tonami, med njimi 1 pe-trolejsko. Tako so nemške nadvodne oborožene sile od pričetka kavkaške ofenzive skupno uničile 35.400 ton sovjetskega trgovskega brodovja.
Napad na Stalingrad je bilo mogoče včeraj razširiti do zapadnih predmestij. Severno od Stalingrada ob'Volgi se boreče čete na kopnem so dosedaj potopile 3 topničarke, 3 monitorje, 6 tovornih par-nikov in številne manjše ladje.
Jugozapadno od Kalnge in severozapadno od Medina so bili spet zavrnjeni napadi močnib sovražnikovih sil. Tudi okrog Rževa so se izjalovili ponovni napadi močnib sovražnih oddelkov. Sovražnik je izgubil v teb bojih 83 oklopnih voz.
Pri nekem sovražnikovem letalskem napadu na nemško letališče na srednjem delu fronte, je bilo sestreljenih 24 izmed 37 napadajočih letal, ostanek pa je bil prisiljen obrniti se.
Južno od Hmenskega jezera je bilo več krajevnih napadov Sovjetov odbitih. Tudi južno od Ladoškega jezera in na ob-koljevalni fronti pri Leningradu se je izjalovilo več sovražnih napadov. Pri poskusu, da bi prekoračili Nevo, je bilo uničenih izmed 28 sovražnih čolnov 20.
V	Egiptu samo borbe krajevnega pomena. Napadi nemškega in italijanskega letalstva so bili usmerjeni na sovražnikove čete. zbirališča motornih vozil in prometne žile za dovoz. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal.
V	teku včerajšnje noči sta bili nad Nemškim zalivom sestreljeni 2 angleški letali. Lahka nemška bojna letala so dosegla včeraj zadetke v polno na industrijskih in prometnih napravah ob angleški južni obali.
Nadporočnik Maxei, letalski kapitan v lovski eskadri, si je priboril dne 2. septembra na egiptski fronti svojo 125. zmago v zraku, potem ko je v letalskih bojih prejšnjega dneva ukrotil 16 angleških nasprotnikov.
Položaj Stalingrada je brezupen
Stockholm, 3. sept. s. Moskovski radio obvešča, da se je položaj pri Stalingradu poslabšal. Vojni dopisnik lista »New Yoik Times« trdi, da prikazujejo zadnia sovjetska vojaška poročila položaj kot zelo rasen. Ruske sile so bile v zadnjih urah prisiljene k nadaljnjemu umiku v vseh odsekih kljub odporu. Sovjetsko umikanje se nadaljuje južnozapadno od Stalingrada i Nemci pospešeno prodirajo v ruske postojanke ter lomijo sleherni odpor, škoda, ki jo je nemško letalstvo povzročilo v Stalingradu, je ogromna.
Lizbona, 3. sept. s. Po vesteh ameriških agencij iz Moskve je postal položaj v južnem odseku fronte v zadnjih 24 urah še bolj neugoden za Sovjete, zlasti na sta-lingrajski fronti, kajti mesto je vedno bolj resno ogroženo. Nemškim oklopnim silam je uspel nadaljni predor v sovjetske črte z južnozapadne strani. Sovjeti nemških sil niso mogli zadržati. V nekem sosednem odseku so obrambne čete zaradi izredno hudih napadov v hudi preizkušnji. Na severno zapadnem krilu sta-lingrajske fronte, poroča neka ameriška agencija, je nemški pritisk tako močan, da se pričaku je vsak trenutek, * da bodo nemške napadalne čete izvedle nov predor v ruske črte.
Letala v akciji na vsej vzhodni fronti
Berlin, 4. sept. d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu, v katerem je bilo najavljeno, da so nemška lovska letala skupaj s protiletalskim topništvom v torek in sredo sestrelila vsega skupaj 184 sovjetskih letal, javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da se je v sredo delovanje nemSkega letalstva raztezalo vzdolž cele frontne dolžine od Arktičnega do črnega morja. Ob Arktičnem morju so skupine nemških borbenih letal in bombnikov strmoglavcev v sredo uspešno bombardirale sovjetske vojaške naprave na Ribiškem polotoku. Z direktnimi zadetki na sovražne topniške postojanke je bilo več sovražnikovih baterij izločenih iz borbe.
Na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča so nemška letala učinkovito bombardirala sovjetske vojaške naprave ter zbirališča čet in motornih prevoznih sredstev na področju luke Novorosijsk ob Črnem morju.
Pri Stalingradu so nemška letala uspešno posegala v borbe na terenu, kjer so zlasti južno in severnozapadno od Stalingrada podpirala nemške tankovske oddelke ter napade nemške pehote. Okrog Stalingrada so bile ponovno učinkovito bombardirane važne sovjetske vojaške naprave ter komunikacije tako na kopnem, kakor tudi sovražnikovo ladjevje na Volgi. Na centralnem frontnem odseku so pri Rževu ln
Kalugl nemška letala uspešno sodelovala v obrambi sovjetskih napadov ter bombardirala sovražnikove koncentracijske točke, zbirališča čet in prevoznih sredstev za bojno črto.
Sovjetski porazi
pri Petrogradu
Berlin, 3. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava. da so včeraj boljševiki v gozdnem pasu južno od Ladoškega jezera obnovili svoje divje napade. Po izredno hudih in trdovratnih borbah so se vsi napadi izjalovili z izredno krvavimi izgubami za sovražnika, ki je izgubil tudi mnogo vojnih potrebščin. — Poizkus izkrcanja preko Neve z 20 ladjami se je izjalovil zaradi osredotočenega ognja nemškega orožja. Štiri ladje so bile uničene.
Pri nadaljnjem poizkusu prekoračenja reke, ki se je tudi izjalovil, sta bili dve ladji hudo poškodovani ena pa potopljena.
Pred Petrogradom so boljševiki po močno topovski pripravi skušali prodreti v nemške postojanke z ogromnimi oklop-nimi silami, ki so jih podpirala letala. Tudi te napade je nemška vojska s podporo letalstva učinkovito odbila
Napovedi turškega generala
Carigrad, 3. sept. s. General Ihsan Sabis je objavil v listu »Tasvlri Efkar« obširen člatek, v katerem analizira zadnje operacije na ruski fronti.
Pisec trdi, da so Rusi okrog Stalingrada
v odločilni bitki in da so tam zbrali ogromne sile. Kljub temu sta levo ln desno kriio r.emških sil dosegli Volgo, tako da je mesto obkoljeno z vseh strani in ima reko za hrbtom. General napoveduje skorajšen padec Stalingrada. Glede ofenzivnih poisku-sov Rusov pri Voronežu, Orelu, Vjazmi in Rževu, pravi pisec, da eo vsi izjalovili in da se ne sme vzeti preveč resno sovjetskega poročila o nekem uspehu ruskih armad. Četudi bi bil ta uspeh resničen, gre samo za prepustitev nekoristnega ozemlja, toda ruska ofenziva je bila odbita. Glede operacij na Kavkazu pravi člankar, da je ta fronta spremenila ime in ni več ruska, ker obsega v podaljšku že Irak in Iran. Res je, da je bilo proglašeno obsedno stanje v Iranu. General Sabis napoveduje, da bodo prometne zveze, po katerih se dovajajo ruski vojski petrolej in surovine, kmalu zaprte.
Grozen primer sovjetske brezsrčnosti
Lizbona, 3. sept. s. Iz Londona poročajo nekaj podrobnosti iz časa obleganja Sevastopolja. Malo pred kapitulacijo mesta je zletel v zrak vzhodni del gore Inkerman. V dolžini 300 metrov so se dvignile zemeljske plasti in se potem, zrušile z nepopisnim hruščem. 150 sovjetskih vojakov je bilo ubitih, 300 ranjenih, nad 100 žensk in otrok pa je tudi našlo smrt pod tem odsekom gore, ki je bila cela podmlnirana. Sovjeti so hoteli preprečiti, da bi se Nemci polastili skladišč streliva. Za Sovjete stotine življenj žensk in otrok ne pomeni ničesar.
Tudi sovjetska fronta ob črnem morju se ruši
Nemške in zavezniške čete obkoljujejo že Novorosijsk, zadnje oporišče sovjetske mornarice
Berlin, 3. sept. s. Z zavzetjem Anape je pad ; prvi steber sovjetskega strateškega sistema ob severni obali Kavkaza. Na to opozarjajo v berlinskih krogih, ker padec Anape kaže. da se ruši kavkaška obalna fronta Sovjetov ob Črnem morju tudi pod udarci kopnih sil. Lahke edinice italijanske in nemške vojne mornarice in rumunske vojne mornarice so to fronto že itak hudo blokirale. Danes zvečer so sporočili, da se napredovanje zavezniških čet nadaljuje v smeri proti jugu. Potopitev več ladij konvoja na Črnem morju, o čemer javlja današnje vojno poročilo, smatrajo v berlinskih krogih za znak vedno večjih tež-koč, ki jih imajo boljševiki pri svojem pomorskem prometu vzdolž kavkaške obale. Na polotoku Tamanu so nemške in rumunske čete še nadalje napredovale, zavezniške skupine pa so se približale No-vorosijsku.
V odseku Stalingrada so bili izvedeni nadaljnji globoki prodori in zavzete so bile nove postojanke. Severno od Stalingrada so oddelki nemške pehote preko neke rečice napadli in zavzeli neko višino. Vse zveze sovjetske fronte v tem pasu so bile z letalskimi napadi hudo poškodovane.
Glede neprestanih napadov Sovjetov na nemške postojanke v srednjem in severnem odseku se poudarja v Berlinu, da je za nje še naprej značilna popolna vojaška nevažnost in da z njimi Sovjeti ne dosegajo nobenega uspeha, pač pa imajo ogromne izgube. Glede tega je zgovorno število tankov, ki so jih boljševiki zgubili pn Rževu. Uničenih je bilo 109 nadaljnjih tankov.
Ankara. 4. sept. d. Poslednje sovjetsko pomorsko oporišče v Črnem morju, luka Novorosijsk je po zadnjih vesteh že docela obkoljena od nemških sil, ki so le še nekaj kilometrov oddaljene od zunanjih okrajev te sovjetske luke pod Kavkazom Kakor se je izvedelo iz poučene strani, so Nemci pri kraju Gelenčiku izkrcali na obalo močne oddelke, ki zdaj z juga pritiskajo proti Novorosijsku. Geflenčik leži oribližno 30 km južno od Novorosijska. Sovjetske čete nudijo pri Novorosijsku sicer še zmerom znaten odpor, vendar so praktično docela odrezane od oskrbe tako po kopnem kakor tudi po morju, tako da se smatra položaj Novorosijska za skrajno kritičen.
Berlin, 4. sept. s. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da s« nemške čete 1. septembra prekoračile morsko ožino Kerča to po naglem prodiranju proti vzhodu vzpostavile v petek stik z romunskimi četami, ki napadajo od vzhoda. Na ta način so bile na polotoku Tamanu preostale sovjetske čete na obeh straneh odrezane od stikov z drugimi deli sovjetskih sil. Obkoljeni sovjetski oddelki sicer še nudijo odpor, vendar smatrajo v mero-dajnih nemških krogih, da njihovo število ni veliko ter da bo odpor naglo popustil.
Vojna na morju
Lizbona, 4. sept. d. V bližini portugalske obale sta bila včeraj torpedirana dva nadaljnja britanska trgovinska parnika. 96 preživelih članov posadk s potopljenih britanskih parnikov skupaj z nekaterimi potniki se je rešilo na portugalsko obalo in so dospeli v Lizbono. Med potniki je nekaj rešencev z britanskega potniškega parnika »Avilla Star«, ki je bil že meseca julija torpediran in potopljen na Atlantiku. Več potnikov potopljenega britanskega parnika je tedaj sprejela na krov neka portugalska vojna ladja, ki pa jih je kasneje prekrcala na britanske parnike. Včeraj je v Lizbono dospelo tudi 7 mornarjev z nekega britanskega parnika, ki je bil že konec julija potopljen na Atlantskem oceanu. Mornarje je rešila neka portugalska ladja ter so preko Azorov dospeli v Lizbono.
Nemška letala nad Anglijo
Stockholm, 4. sept d. Nemško letalstvo Je tudi v noči med četrtkom in petkom nadaljevalo s svojimi akcijami nad angleškim otočjem. Kakor javljajo iz Londona so v petek v zgodnjih jutranjih urah nemška letala metala bombe na neko mesto ob jugovzhodni angleški obali. Londonsko poročilo priznava, da je bila povzročena gmot na škoda.
Odlikovana nemška letalca
Berlin, 3. sept. s. Hitler je odlikoval s hrastovim listom na železnem križu kapitana Steinhoffa, poveljnika neke skupine lovskega oireda, ter podpolkovnika Sigera, poveljnika nekega letalskega odreda strmoglavcev.
Neprestani incidenti na Irskem
Lizbona, 3. sept. s. Po nadaljnjih vesteh o izgredih množice v Belfastu zaradi ju-stifikacije iirskega patriota Williama se doznava. da je množica napadla s kamenjem nekega ameriškega oficirja, ki se je vozil v avtomobilu po neki cesti v Belfastu. Dva ameriška vojaka, ki sta zašla v četrti, ki so ameriškim četam prepovedane, je množica napadla. Protestirala je proti usmrčenju patriota Williama in kričala: Vrnite se domov. Demonstrante je nato oddelek policije razpršila. Glede tega incidenta se angleška agencija vprašuje, kako sta se mogla vojaka nahajati v tem delu mesta, ker je bilo ameriSkim vojakom prepovedano kretanje po mestu za dva dni, da bi se preprečili izgredi zaradi usmrče-nja Irca Williama. Mnoge trgovine so v znak žalosti in protesta trgovci zaprli. Duhovnik, ki je spremljal Williama v poslednjih trenutkih pred smrtjo, je povedal, da so bile Williamove zadnje besede: »Zahvaljujem se vsem, ki so si prizadevali, da bi
me rešili. Popolnoma sem vdan v usodo, ako je taka volja Boga. ter upam, da bo moja žrtev koristila Irski«.
Stockholm, 4. sept. d. Iz Belfasta javljajo, da so poUcijska oblastva izvršila v mestu obširne racije ter aretirala 46 oseb. Irsko poročilo pravi, da je večina arenti-rancev osumljena tajnega pripadništva k IRI irski republikanski armadi.
Med novimi incidenti, do katerih je prišlo na Irskem v zvezi z odporom proti zavezniškemu vojaštvu, javljajo iz Belfasta v petek, da so neznani storilci v mestu Randalstownu v severovzhodni Irski izvršili bombni atentat na neko barako tamkajšnje policijske postaje. V enem izmed prostorov je v četrtek ponoči s peklenskim truščem eksplodirala bomba, o kateri Je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila opremljena s časovnim vžigalnikom. Bomba je povzročil veliko razdejanje. Neki policijski agent je bil ranjen.
Odlikovan bataljonski poveljnik Milice
Rim, 4. sept. s. Prvi senion Armando Trevisan, poveljnik 44. bataljona Črnih srajc, je bil odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda zaradi odločne poveljniške akcije v marcu letos, ko je bila oblegana posadka v Srbu v področju Gračaci na Hrvatskem. Blokiran s snegom in ogrožen od premočnih uporniških sil je 44. bataljon Črnih srajc v hišah Srba nudil odpor 23 dni z neugnano hrabrostjo in izredno zvestobo, dokler ga niso osvobodili oddelki divizije »Sassari«, nakar se je bataljon lahko vrnil k lastni legiji. S seboj je bataljon vozil z nepremagljivim praporom na čelu trupla 20 slavno padlih ter nad 35 zmrznjenih in ranjenih legionarjev.
Besedilo motivacije za odlikovanje se glasi:
Kot poveljnik bataljona črnih srajc, ki so tvorile posadko v kraju, ki je bil zaradi
snežnih žametov popolnoma odrezan, se je 23 dni upiral oblegovanju številnih in dobro oboroženih uporniških tolp ter odbijal silne napade in zadal hude izgube z odličnimi protinapadi. Ko je prišla pomoč se je vrnil na oporišče s trupli padlih, s trobojnico in črnim praporom kot trofejo slave. Srb, Hrvatska, 24. marca 1942-XX.
Junaška smrt fašističnih borcev
Rim, 3. sept. s. Odredbeni list PNF citira naslednje fašiste, ki so junaško padli v borbi: Gregorio Pretin, bivši član zveznega direktorija Patiove, Riccardo pedrina, bivši politični tajnik iz Padove, EJnzo Nar-di, podpoveijnik Gila iz Cassana, Mario Silvestri, šef fašističnega odseka iz Isola della Scala (Verona).
Evropska mladina bo odgovorila Rooseveltu
Izjava Saldurja v. Schirach
Berlin, 4. sept. s. V govoru na dijaškem mednarodnem zborovanju je Reo-sevelt dejal med drugim, da čaka po vojni mlade generacije naloga, da obnovi svet. Obračajoč se na evropsko mladino je osporaval, da bi bili njeni ideali v skladu s tem, kar naj bi bile težnje mladine.
V tej zvezi je zastopnik nemške poročevalske agencije imel razgovor z vodjo nemške mladine Baldur v. Schirachom, ki se prav sedaj v sodelovanju z voditelji fašistične mladine peča z organiziranjem evropske mladine. Baldur von Schirach je najprej dejal, da je Roosevelt najmanj poklican, da govori mladini Evrope, kajti vzgoja ameriške mladine daleč zaostaja za vsako drugo. Medtem ko se prav v ameriški mladini pojavljajo zločinski nagoni, kakor je na to nedavno opozorila sama Rooseveltova žena, se je nagnjenost k zločinom skoro popolnoma izgubila med evropsko mladino, kar najbolj zgovorno kaže koristnost vzgojnih načel v Mussolinijevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji, ki sta ustva-
rili najpopolnejše mladinske organizacije
na svetu!
Zato evropska mladina — je nadaljeval Baldur v. Schirach — z ogorčenjem zavrača predsednikovo poslanico, ki jo je poslal predsednik one države, v kateri se vagoja vrši v ozračju raznih Al Caponijev in podobnih tipov. Mladina osi, evropska mladina na splošno in tudi japonska mladina lahko občutijo do Roosevelta samo prezir. Ta mladina ogorčeno zavrača hinavske laž-njive argumente moža, ki je komaj nekaj mesecev po svoji formalni obljubi, da ne želi za nobeno ceno izzvati vojne na ameriškem kontinentu, pahnil svoj državo v vojni prepad. V kratkem se bo nova evropska mladinska organizacija, v kateri so včlanjene mladinske organizacije 15 narodov, prvič sestale na svojem zborovanju. Tedaj bodo mladi Evrope! javno izpovedali svoje mnenje v odgovor na nesramno Roo-seveltovo poslanico, ki je v mladimi vsega sveta povzročila samo veselost
Dragocena angleška priznanja
o vojni v Sredozemskem prostoru
Generali vale drug na drugega krivdo za poraze na egiptskem bojišču — Sijajno dela italijanskih letalcev
Tanger, 3. sept. s. S prihodom nekaterih višjih oficirjev iz Egipta in Malte v Gibraltar so se pričele v tukajšnjih vojaških krogih krasne debate o položaju na Sredozemskem morju in o zadnji veliki letalsko-pomorski bitki. Glede položaja na egiptski fronti so oficirji povedali naslednje podrobnosti: Po napredovanju čet osi do E1 Alamein^. je glavni stan v Kairu imel vtis, da so v Angliji ljudstvo, sama vlada in celo kraljeva hiša izgubili glavo. Tako pogoste in nujne so bile brzojavke, ki so prihajale vsako uro in zahtevale pojasnil o italijansko-nemškem napredovanju proti ustju Nila. Auchinleck je od svojih prijateljev zvedel, da se zahteva njegova glava in vlada mu je dala razumeti, da je že izbran njegov naslednik. Z izvedbo te odločitve so čakali samo na Churchillov po-vratek iz Amerike.
Auchinleck je izkoristil ta čas in je poslal v London dolgo poročilo, s katerim je pokazal, da so angleški poraz v Marmariki povzročili predvsem zmotni računi generala Rithija, zlasti pa pomanjkanje sodelovanja mornarice v operacijskem' področju. Oskrbovalni promet Italijanov in Nemcev se je nemoteno nadaljeval. Ko se je Churchill vrnil v London, se mu je posrečilo dokazati, da Auchinleck ni vsega kriv in da mu bo še uspelo premagati nasprotnika. V Kairo je poslal ukaz, naj se čete osi temeljito napadajo, ker se niso še utrdile v področju E1 Alameina in so zaradi tega močno ranljive. Auchinleck je ubogal svojega zaščitnika in Churchill je takoj poveličeval iniciativnega duha generala Au-chinlecka, ki je še nadalje užival zaupanje in spoštovanje.
Z blaznimi napadi na nepremagljivo po-strojitev italijansko nemških sil so se čete, ki so prišle v Egipt z Bližnjega in Srednjega vzhoda ter celo iz Indije, tako izčrpale, da je Auchinleck moral nujno poklicati na pomoč. Auchinleckov položaj se je zopet poslabšal. Nastala je še hujša reakcija. kakor je bila prva. Prihajale so iz Egipta vedno bolj neugodne vesti. Medtem so nastali nesporazumi tudi med Auchinle-ckom in Wavellom ter med Aleksandrom in Mac Arthurjem. Ti generali so dajali nasvete svojemu kolegu iz Kaira in pošiljali v London in Washington kritična pojasnila k položaju z načrti za rešitev Egipta in imperija. Nesoglasja v posameznih poročilih so najprej povečala nejevoljo in zmedo ter zmote ne samo v obeh anglosaških glavnih mestih, temveč tudi pri visokem poveljništvu v Kairu. Najhujše je bilo to, da je močno trpela morala vojakov. Vojaki so rekli, da vojne ne more voditi nekdo, ki nima o vojni nobenega pojma in ki sedi v londonskem ali vvashingtonskem ministrskem uradu. Italijanski generali padajo na čelu svojih napadalnih čet, naši pa pridejo pri vsakem umiku precej pred nami v avtomobilih v zaledje. Take in slič-ne ter še bolj neugodne kritike se je čulo celo v kavarnah in kinih v Kairu.
Glede velike letalsko pomorske bitke v Sredozemskem morju so oficirji izjavili, da je decimiranje konvoja povzročilo veliko potrtost v Egiptu in v Londonu, kjer so mislili, da bo zaradi močnega spremstva vsaj polovica ladij prišla na cilj. Kar nas je najbolj zadelo, je izjavil neki oficir, je bila srdita smelost letalstva Osi in zlasti novih lahkih letal italiajnske mornarice, ki niso samo napadala transportne ladje, temveč so se drznila napasti tudi -'elike edi-
Vojaška obveznost v Alzaciji in Loreni
Berlin, 3. sept. s. šef civilne uprave v Loreni Burckel je objavil v svoji odredbi, da so Nemci v tem področju odslej obve-zanci za vojaško službo. Obvezani so za zdaj letniki 1920 do 1924. Iz pristojnega vira se doznava, da se bo izdala slična uredba tudi v Alzaciji.
niče naše vojne mornarice. Ne sme se pozabiti, da to pot niso bile samo spremljevalne edinice številčno močne, temveč jih je ščitilo tudi izredno število obrambnih in napadalnih letal, to je lovcev in torped-nih letal. Kljub temu skoraj nobena edini-ca in nobena transportna ladja ni prišla nepoškodovana iz borbe. Ce pomislimo, da je moralo letalstvo osi obvladovati kakih 30 vojnih ladij, najmanj dva ducata dobro oboroženih parnikov in nad 100 letal, pridemo do zaključka, da so italijanski piloti dokazali hrabrost in izkušenost, ki je vredna največjega spoštovanja in so opravili delo, vredno onega svojih tovarišev na morju.
Spremembe v španski vladi
Madrid, 3. sept. s. General Franco je izvedel nekatere izpremembe v španski vladi. Za zunanjega ministra je bil imenovan Frančišek Gomez Jordano kot naslednik Serrana Sunerja. General Azenzio je prevzel namesto generala Valere vojno ministrstvo. Blas Ferez je bil imenovan za pravosodnega ministra namesto Štefana Bil-pata. General Franco je prevzel tudi pred-sedništvo politične komisije Falange, ki ga je imel doslej Serrano Suner.
Novi ministri so prisegli pravosodnemu ministru ob navzočnosti generala Franca, ostalih članov vlade ter šefov civilne in vojaške službe generala Franca. Takoj nato je imel ministrski svet pod predsedstvom generala Franca kratek sestanek. Zunanji minister Jordan bo danes prevzel svoje posle. General Franco bo danes odpotoval v Oviedo, kjer se bo udeležil svečanosti ob stoletnici Alfonza 11 Castd, nakar bo odšel v San Sebastian.
Madrid, 4. sept. s. General Francesoo Gomez Jordana y Souza se je rodil 1. februarja 1877. Ko je zapustil pehotno vojno akademijo leta 1895, je služil najprej na Kubi in je bil leta 1896 ranjen v bojih pri Al-kaucini Ceresi. Ko se je vmrl, jo obiskovali višjo vojno šolo in biti 1902 povišan v kapitana generalnega štaba. Leta 1911 je bal imenovan za profesorja na isti šoli. Ko je bili povišan v majorja, je naprej služil v Afriki (Marotku) in je bil zaradi vojnih slug kmalu povišan v podpolkovnika in nato v polkovnika. Speoializiral	v službah generalnega štaba in vojaškega kabineta visokega komisariata za Mairotko. Leta 1922 je bil povišan v brigadnega generala in leta 1923, ko je bil šef generalnega štaba poveljstva armiijsikega zbora v Burgosu, ga je Primo dc Rivera pozval v vojaški diresk-torij za časa vojaške diktature, nakar je bij v novembru 1928 povišan v divizijskega generala in končno v generalnega poročnika. Načeloval jc španski komisiji, ka se je leta 1927 pogajala v Parizu in dosegla sporazum o sikupni akciji v Maroku, znan pod imenom Petain-Jordana.
Ob nastanku republike jc bil Jordana upokojen. Ko se je začel nacionalna pokret, je spet stopil v službo in jumija 1937 je bil določen za predsednika državnega tehniškega sveta. Ko jc general Franco sestavil prvo vlado, je bil imenovan general Jordana za zunanjega ministra m podpredsednika vlado ter je ostal na teh položajih do konca državljanske vojne in je v tej funkciji sklenil s Francijo znani sporazum Gerard - Jordana ob priznanju nacionalno Španije in vrnitvi premoženja, ki so ga odnesili s seboj rdeči Španci. Leta 1940 je bil imenovan za predsednika državnega sveta.
Madrid, 4. spt. s. Listi objavljajo z velikimi naslovi besedilo ukazov generala Franca o rekonstrukciji kabineta. Za novega notranjega ministra je bil imenovan pravni svetnik Blas Herez, doslej nacionalni delegat za pravosodje pri Falang Novi minister vojske Asensio Gabanilla je bil imenovan tudi za člana političnega sveta Falange. Za podtajnika Falange pa je bil imenovan bivši guverner Madrida in major modre divizije Moj® Figueros.
Kazni zaradi prekrškov določb o prebrani
Ljubljana, 4. septembra.
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariatu poroča:
V času od 16. do 31. avgusta 1942-XX je kr. K vest ura v Ljubljani izrekla naslednje kazni za prekrške določb o živilih in zaradi nedopustne špekulacije:
Zaradi višanja cen: 1. Bailoh Anton, sin Jožefa Obreze in Marije Pele, trgovec v Ljubljani, Slomškova ulica 7, obsojen na 500 lir globe in 10 dni zapora; 2. Skopec Terezija, hči Alojzija in pok Frančiške Je-raj, delavka v Ljubljani, Celovška cesta 162, obsojena na 300 lir globe; 3. Jakončič Josd-pina, hči Antona Mazija in Marije Zakraj-šek, prodajalka vLjubljani. Abramova ulica 13, na 300 lir globe; 4. Sazanov Stanislava, hči Franceta Gavič in Karohne Maila-šek, prodajalka v Ljubljani. Cesta na Brdo št. 12, na 300 lir globe; 5. Leskovic Ana, hči pokojnega Ivana Mrzliikar in pok. Ane Marinčič, prodajalka v Ljubljana. Tyrševa cesta 47, na 500. lir globe; 6. Bucik Anton, sin pok. Josipa in Jostipine Klopčair, prodajalec v Ljubljani, Sv. Petra oesita 3, na 300 lir globe; 7. Dolinar Angela, hči pok. Ivana Janežič in pok. Marije Karol, prodajalka v Ljubljani, Rožna ulica 37. na 300 'lir globe; 8. Matjaž Ana, hči pok. Franceta Barke in Ane Gaber, prodajalka v Ljubljani, Gostilničarska ulica 12, na 300 lir globe; 9. Bergant Majda, hči Srečka in Albine 2i-rovnik, prodajalka v Ljubljani, Ločnikar-jeva ulica 14, na 300 lir globe; 10. Kregar Frančiška, hči Jakoba in Marije Hribar, prodajalka v Dobrunjah 24, na 2000 lir globe in 5 dni zapora.
11. Jerant Marjeta, hči Ivana in Marjete škoda, služkinja v Ljubljani, Karunova 14, na 2000 lir globe in 5 dni zapora, 12. Pod-boršek Helena, hči Gregorja in Marije, prodajalka v Ljubljani, Sv. Petra 52, na 2000 lir globe in 5 dni zapora, 13. Fink Katarina, hči pok. Ivana in Katarine Klemenšek, prodajalka v Ljubljani, Rožna 37, na 2000 lir globe in 5 dni zapora, 14. Alič Mari, hči pokojnega Matevža in pok. Marije, posestnica v Vrblanju 11, na 2000 lir globe in 10 dni zapora. 15. Grdadolnik Marija, hči pok. Luke Ruželovič in pok. Julije, trgovka
v Ljubljani, Hradeckega vas 38, na 2000 lir globe in 5 dni zapora.
16. Ledar Pavla, hči Luke in Marije Ju-žine, gostilničarka v Ljubljani, Litijska 49, na 2000 lir globe in 10 dni zapora, 17. Ber-ginc Franc, sin pok. Ivana in pok. Terezije Cuder, trgovec v Ljubljani, Kostova 5, na 2000 lir globe in 10 dni zapora, 18. Dežman Frančiška, hči Pavla in Frančiške Oder, služkinja v Ljubljani, Ižanska 53, na 2000 lir globe, 19. Hlrš Benedikt, sin Maksa in Ivane, trgovec v Ljubljaroii, Tyrševa 35, na 2000 lir globe, 20. Jenko Ivana, hči pok. Ivana Sotar in pok. Marije Paterca, posestnica v Ljubljani, Vodnikova 52, na 2000 lir globe ln 10 dni zapora.
Zaradi prodaje kruha in moke brez odvzema krušnih odrezk°v: 1. Rotar Ignacij, pek na Vrhniki, na 1000 lir globe, 2. Uhan Friderik, sta Martina ln Josiipine Uhan, vodja pekarne v Ljubljani, Zaloška 119, na 1000 lir globe, 3. Pavleti« Vladimir, sin Franceta in Antonije Pavleta«, pek v Ljubljani, Sv. Petra 25, na 1000 lir globe, 10 dni
zapora ira 30 dni zapore obrata, 4. tvrdka »Sekoteks«, lastnik Sečko Matevž, sin pok. Matevža in Marije Srejs, trgovec v Ljubljani, Strossmayerjeva 9, na 4000 lir globe.
Zaradi nakupa in prodaje mesa neprijavljenega zakola: Nerede Franc, sin pok. Josipa in Uršule Cefira, mesar v Ljubljani, Rožna dolina IX/3, naznanjen sodni oblasti, blago pa mu je bilo zaplenjeno.
Zaradi neprijavljenega zakola: Peršin Anton, gostilničar na Ježici 40, prijavljen sodni oblasti.
Zaradi neupravičene posesti živilskih nakaznic in racioniranih živil: Labis Frančiška, gospodinja v Ljubljani, Rožna dolina 11/49, prijavljena sodni oblasti, 2. Za-lar Amalija, uiiteljica v Ljubljani, Rožna dolina 11/49, prijavljena sodni oblasti.
Zaradi nakupa oblačilnih predmetov brez zadearoih bonov: Mahkota Martin, sin pok. Melhiora in Marije Habjan, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska 34 na 2000 lir globe.
Zaradi opuščene prijave tekstilnega blaga: Lupše Ivan, sin pok. Jura in pok. Uršule Ferlič, trgovec v Ljubljani, Dolenjska 96 na 3000 Ur globe.
Zaradi nedopustne prodaje Industrijske žice Milič Zvonimir, sin Karla in Helene žigon, trgovski potnik v Ljubljani, Karlov-ška 3, na 500 lir globe in 5 dni zapora. Zaradi tatvine živilskih nakaznic Miklav-čič Matevž, občinski uradnik v Ljubljani, Predjamška 8, aretiran, prijavljen vojaškemu sodišču, nakaznice pa so mu bile zaplenjene.
*
Ljubljana, 4. septembra.
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariatu sporoča:
Okrajno glavarstvo v Novem mestu Je v mesecu avgustu izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov določb o živilih in nedopustni špekulaciji:
Zaradi nabave racioniranih živil brez dovoljenja: 1. Kostavsky Mihael, bivajoč v Ljubljani, obsojen na 100 lir kazni ln zaplembo blaga, 2. Rajner Josip, bivajoč v Ljubljani, obsojen na 100 lir globe in zaplembo blaga, 3. Mandelj Franc, bivajoč v Ljubljani, obsojen na 50 lir globe in zaplembo blaga, 4. Luzar Amalija, bivajoča v Ljubljani, Slomškova 27, obsojena na 100 lir globe in zaplembo blaga, 5. Muster Ana, bivajoča v Ljubljani. Lupičeva 3, na 100 lir globe in zaplembo blaga.
Zaradi opustitve prijave nakupa svinj: 1. Turk Franc, kmet. bivajoč v Bršlinu 19, občina Prečna, obsojen na 500 lir globe, 2* Brudar Franc iz Novega mesta, Ločen-ska ul. 4, obsojen na 500 lir globe.
Zaradi nepravilnega vodstva registra o zalogi: 1. Vovk Ivan, pek v Novem mestu, Seidlova 14, obsojen na 100 lir globe i- > dan zapora, 2. Vovk Stane iz Novega n * Sukjetova 10, obsojen na 100 lir globe in 1 dan zapora.
Zaradi višanja cen: 1. Sedaj Viljem, elektrotehnični delovodja iz Novega mesta, Proštijska 1, obsojen na 300 lir globe, 2. Zore Mamja, prodajalka sadja, Novo mesto, Šolska 7, obsojena na 300 lir globe in 2 dni zapora, 3. Hrastar Anton. Bršlln, občina Prečna, obosojen na 200 lir globe in 1 dan zapora.
Gospodarstvo
Pred izredno dobro vinsko letino v Evropi
Medtem ko je bila v zadnjih dveh letih vinska letina v vsej Evropi zaradi neugodnega vremena slaba in so v nekaterih državah zabeležili izredno majhen pridelek,
je letošnje vreme povsod za razvoj vinske trte posebno ugodno. Predvsem pričakujejo obilno in kakovostno prvovrstno vinsko letino v državah ob Sredozemskem morju.
Tudi Italija je imela zadnje dve leti slabo vinsko letino in je znašal pridelek v lanskem letu le 31 milijonov hektolitrov in v predlanskem letu 30 milijonov nasproti 43 milijonov v letu 1939 in 42 milijonov v letu 1938. Splošno se sodi, da bo letošnji vinski pridelek bistveno prekoračil pow prečje. Glede na ugodno stanje vinogradov je, kakor znano, italijanska vlada že odobrila olajšavo glede prodaje zalog starega vina za potrošnjo.
Tudi v jugovzhodnih državah, ki so v zadnjih letih zabeležile enako slabe vinske letine, pričakujejo letoe spričo ugodnega vremena obilen nridelek. Na Madžarskem imajo celo skrbi, kako bodo spravili in vnovčili letino. Zadnji dve leti je imela Madžarska izredno majhen pridelek, ki ni niti zadostoval za lastno potrošnjo, ki se ceni na 4 milijone hektolitrov. Letos pa bodo morali znaten del pridelka vnovčiti na zunanjih tržiščih. Po sedanjem stara ju cenijo letošnji pridelek na 6 in pol do 7 milijonov hektolitrov, to je skoraj trikrat več kakor v zadnjih dveh letih. Glede na znatno vsebino sladkorja računajo tudi na prvovrstno kakovost. Pridelovalci in trgovci, ki so doslej zadrževali blago, hitijo z vnovčenjem starih zalog, kar je imelo v zadnjem času za posledico padec cene na trgu. Predvsem imajo Madžari skrbi, kako financirati odkup pridelka. Vinska trgovina je bila prej na Madžarskem pretežno v židovskih rokah, sedaj pa se Židi ne smejo več bavitl z vinsko trgovino in so tvrdke prevzeli novi lastniki. Pri prenosu se je sicer pazilo, da imajo prevzemniki tvrdk na razpolago dovolj sredstev; letošnja obilna letina pa bo zahtevala znatna dodatna sredstva, zato bodo morale banke na prizadevanje vlade sodelovati pri financiranju odkupa. Vrhu tega bodo skušali v večjih količinah spraviti pridelek na trg v obliki namiznega grozdja, obenem pa razmišljajo o načrtu, da bi pričeli grozdje sušiti.
Tudi Bolgarija pričakuje obilno vinsko letino in cenijo pridelek na 2 in pol milijona hektolitrov. Bolgarija bo letos v znatno večjih količinah izvažala grozdje, predvsem v Nemčijo. Izvoz grozdja se bo pričel 10. septembra V Rumuniji cenijo, da bo pridelek dosegel 6 do 6 in pol mili-
jona hektolitrov in tudi Hrvatska prHS»»
kuje prav dobro letino, ki bo znatno presegala lanski pridelek.
Vina iz SMHje
Pod naslovom »Vinski otok SiciMja« je objavila »Kolnische Zeitung« daljši članek, v katerem navaja med drugim naslednje.
Sicilija je največje zaokroženo vinogradniško področje Italije. Vina iz Sicilije pa razen »maršale« v Italiji in v inozemstvu niso tako znana, kakor bi zaslužila. Vroče podnebje in vulkanska tlfi povzročajo, da prideluje Sicilija predvsem težfca vina z znatno vsebino alkohola. Zato uporabljajo sicilska vana v veliki meri za rezanje z lahkimi, predvsem severnoitalijanskimi vini. Svetovnoznano vino »cMantic je skoraj vedno rezano vino, ki nastane a premišljenim rezanjem močnih južnoitalijanskUv predvsem sicilskih vin, s finimi ln lahkimi toscanskimi vini, pri čemer dajejo jutao-italijanska vina »chiantiju« alkoholno )a-kost. toscanska vina Pa prvovrsten buket. Enako se režejo tudi južnotirolska vina.
Sicilija pa prideluje tudi lahka bela vina, ki so zelo podobna renskim vinom, in to predvsem na pobočjih Etne. Razmeroma majhni otok prideluje najrazličnejše vrste vb:: a od lahkih belih in rdečih vin do težkih črnih vin in muškatnih vin. Težka bela vina Imajo po večini Intenzivno barvo. Med belimi vini je najvažnejše muškatno vino, od katerega je najbolj znano muškatno vino iz Par.telerije, kjer se prebivalstvo bavi izključno z vinogradništvom in od koder pride prvo grozdje na italijanski trg. Grozdje predelajo tudi v rozine, samo vino pa vsebuje najmanj 15«/« alkohola. Znano je tudi muškatno vino iz Siracuza. Prvovrstno vinogradniško področje je tudi v pokrajini Palermo, od koder prihaja prvovrstno belo vino »Corvo di Casteldaccia«. Poleg težkega desertnega vina maršale, ki je najbolj znan vinski pridelek Sicilije in je deloma sladkano, je med težkimi vliri omeniti malvazijsko vino z Liparijev, ki pa ne raste na otoku Lipariju, temveč na sosednih otokih Salina in Stromboli. To malvazijsko vino ima tisočletno tradicijo in je bilo že v zgodnjem srednjem veku znano v deželah Sredozemskega morja, že takrat so to vino izvažali po morju.
Poleg limon in pomaranč ter suhnga sadja je vino najvažnejši pridelek Sicilije. V mnogih področjih je vino edini pridelek, ki se lahko goji, ker ostale rastline zaradi kronične suše ne uspevajo. Napredujoča dela za ureditev namakanja bodo kmalu omogočila Siciliji, da bo lahko povečala svojo kmetijsko proizvodnjo, pri čemer pa bi pomen vinogradništva stopil v ozadje.
Koncentracija v italijanski tekstilni
industriji
2e od leta 1930. se postopno vrši v Italiji proces koncentracije tekstilne industrije. Ta proces je v zadnjem času giede na potrebe vojnega gospodarstva še bolj napredoval. Znatna lastna proizvodnja tekstilnih vlaken je v zvezi s precejšnjimi zalogami surovin do jeseni lanskega leta omogočala Italiji, da je izhajala brez omejitev tekstilne potrošnje. Pa tudi po izdaji oblačilne karte Italija nadalje izvaža precejšnje količine tekstilnih polizdelkov in tkanin predvsem v jugovzhodne države. Ta izvoz tudi v zadnjem času ni usahnil, ker je potreben, da si Italija lahko nabavi v inozemstvu druge važne surovine, živila in ostalo uvozno blago.
Navzlic napredujoči racionalizaciji v tekstilnem sektorju gospodarstva je imela še v letu 1939. polovica tekstilnih obratov le do 10 delavcev (te obrate je torej prišteti k obrtnim obratom). Skupaj so ti majhni obrati zaposlovali 73.000 delavcev, medtem ko je bilo v ostalih 4800 obratih z 11 in več delavci zaposlenih skoro 500.000 delavcev. Za nadaljnjo koncentracijo v tekstilni stroki pa ni zgolj merodajno število zaposlenih delavcev. To povdarjajo tudi korporacijski organi, ki jim je poverjena naloga, da pospešijo racionalizacijo in koncentracijo v tekstilni stroki. Seveda pa je računati s tem, da bo odpadel znaten del najmanjših obratov, že zaradi tega, ker obratujejo neracionalno. Višina produkcijskih stroškov je najvažnejši kriterij za izbiro onih obratov, v katerih naj bo težišče proizvodnje, se bodo seveda vpoštevali vsi potrebni ozirL V prizadevanju, da se proizvodnja koncentrira v najracionalnejših obratih, so korporacijski organi našli podporo v sami privatni iniciativi, kjer se že nekaj časa opaža prostovoljen proces koncentracije, ki je že dovedla do tega, da je večje število manj racionalnih obratov ustavljenih in je bila njih produkcija prenešena na boljše in racionel-nejše obrate.
Senzacija na tekstilni razstavi budimpeštanskega velesejma
Spomladi smo poročali o uspehih nemškega kemičnega koncema I. G. Farbenin-dustrie, v čigar laboratorijih so našli postopek z izdelovanje docela sintetičnih vlaken tako zvane perlon svile, ki se izdeluje iz destMacijskih proizvodov premoga. Ta perlon svila bo v kratkem prišla na trg. Na nedavno zaključenem budimpeštan-skem velesejmu so bili prvikrat razstavljeni izdelki iz perlon svile, ki so pri tekstilnih strokovnjakih izzvali veliko pozornost. Strokovnjaki zatrjujejo, da gre za proizvod, ki bo izzval pravo revolucijo. Ni izključeno, da bo perlon svila na marsikaterem področju docela izpodrinila vse druge surovine. Nova surovina, ki je, kakor rečeno, docela sintetična, se izdeluje lz rudninskih snovi (premoga in apna). Medtem ko si je celulozna volna, razen v Italiji in Nemčji, le s težavo utrla pot, pričakujejo, da bo perlon svila v kratkem za-vojevala vsa tržišča in da proizvodnja ne bo mogla dohiteti naraščajočega povpraševanja. Taka pričakovanja pa so razumljiva, kajti perlon svila nadkriljuje po odpornosti, elastičnosti, trdnosti in obramb-nosti vsa druga naravna in umetna tekstilna vlakna.
Poizkusili izdelki so pokazali, da izdrže izdelki iz perlon svile pri uporabi enako kakor trikrat močnejši Izdelki iz bombaža ali svile. Pri tem je perlon svila izredno lahka, saj ima specifično težo 1.1 do 1.2 nasproti specifični teži volne, ki zna-
ša 1.3, in svile, ki znaša 1.4. Posebno uporabna je nova perlon svila za tekstilne izdelke, ki so močno izpostavljeni obrabi, tako n. pr. za zadrge pri čevljih, za stopala in pete pri nogavicah itd. Damske nogavice s stopalom in peto iz perlon svile kažejo po 15 dneh nošenja in 15 krat-nem pranju na prstih in na peti komaj 0.05 okvarnih napak, medtem ko kažejo nogavice s stopalom iz bombaža ali svile ali iz mešane preje pri enaki uporabi že 1.8 do 2.3fl/n napak. Moške nogavice so jx> 50 dneh nošenja pokazale le eno okvamo napako, medtem ko so moške volnene nogavice po 15 dneh nošenja pokazale že 1.7% napak. Zlasti naše gospodinje bodo s hvaležnostjo sprejele ta nov izdelek, saj je krpanje nogavic eden najbolj nepriljubljenih poslov, Vsekakor je odpornost perlon svile proti odrgnjenju neprimerno večja kakor pri vsaki drugi tekstilni surovini.
V	Nemčiji bodo v kratkem dogradili prvo veliko tvornico za izdelovanje te perlon svile, ki bo kakor kaže razstava v Budimpešti, v kratkem prišla tudi v promet. Na isti osnovi bodo izdelovali tudi druga močnejša vlakna, posebno umetne dlake in ščetine, kajti z malenkostnimi iz-premembami v načinu izdelave je mogoče izdelati mehka ali trda vlakna, ki se bodo uporabljala zlasti za izdelovanje krtač ter bodo po svoji odpornosti presegale naravne surovine. Madžarski strokovnjaki zatrjujejo, da je bila razstava izdelkov iz perlon svile prava senzacija na področju umetnih tekstilnih surovin.
Novosti iz tekstilne stroke
Iz Nemčije poročajo o uspešnih prizadevanjih, ki gredo za tem, da se z domačo surovino nadomesti prekomorski »kapok«, ki se uporablja za polnjenje blazin in v tapetniški stroki. Poizkusi so pokazali, da se da uspešno pridobivati nadomestek za kapok iz semenskih vlaken osata. Sadove osata je treba zbirati v času. ko se pričenjajo odpirati. Pri sušenju se sadne mo6-njice odpro in iz mošnjice pr dejo na dan fina vlakna v dolžini 2 do 3 in pol cm. Seme samo odpade in se da. ker vsebuje mnogo hranilnih snovi, uporabiti predvsem za krmljenje perutnine. Kot nadomestek za kapok se uporabljajo tudi nekatere druge rastline, zlasti vlakna, ki se dobe od štoržev trsja. ki jih zbirajo že od leta 1935 in je njih zbiranje dobro organizirano. Leta 1938 je Nemčija pridobila 300.000 kg takih vlaken.
V	raznih državah se s precejšnjim uspehom našli nadomestek za juto v konopljeni preji ter v ostankih lanene preje. V Španiji pa so napravili uspošne poskuse s travo »sparto«, ki raste ob obalah Sredo« zem^kega morja. Ta trava daje sicer precej groba vlakna, ki pa se dajo tehnično predelati in danes uporabljajo v Španiji že v znatni meri /reče iz takega vlakna, ki služijo predvsem za prevoz žita. Tvor-nica jute v Valenciji, ki izdeluje te vreče, je lani predelala 1.64 milijona kg jute in 3,37 milijona kg vlaken od trave »spartoc.
Gospodarske vesti
= Madžarska bo dobavljala Srbiji sladkor. Med madžarsko in srbsko trgovinsko delegaeijo je bilo v Budimpešti sklenjeno, da bo Malžarska dobavila Srbiji potrebne količine sladkorja. Takoj bo dobavila 100 vagonov sladkorja, nadaljnje kgjličine pa pozneje. Obseg srbskih kompenzacijskih dobav še ni določen.
K razstavi filma v Benetkah
Lokomotorji v obratovanju na odseku železniške proge, ki je na egiptskih tleh v Italijanskih rokah
Zadnje slovo od dr. Gregorja Kreka
Ljubljana, 4. septembra Zadnja pot akademika in profesorja naše univerze dr. Gojmira Kreka je pokazala, kako visoko so pokojnika cenili vsi stanovi ljubljanskega prebivalstva. Ob uri pogreba so se zbrali na Žalah v velikem številu pokojnikovi stanovski tovariši in sodelavci na kulturnem in znanstvenem področju. Navzočnih je bilo tudi mnogo njegovih prijateljev in znancev, v velikem številu pa tudi mlajši pravniki, ki jih je dr. Krek znal spretno uvajati v pravno znanost. V kapelici sv. Andreja, kjer je ležalo truplo pokojnika, so se zadnjič poslavljali od njega.
Pred molilnico je ob 5- popollne trnovska duhovščina najprej opravila molitve, potem pa je pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvo ddirigenta Poliča zapel Gallusovo ža-Icstinko »Ecce homo«. Prvi se je od pokojnika poslovil predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. inž. Milan Vidmar, ki je v izbranih besedah poudaril zasluge dr. Kreka pri ustanovitvi in organizaciji našega najvišjega znanstvenega za-vola. Velika pokojnikova zasluga je, da se je naša Akademija znanosti in umetnosti brž dostojno uvrstila v krog enakih ustanov po svetu. Vestnost in ljubezen, ki jo je ka-zal pri svojem delu, bodo njegovi nasledniki vedno negovali.
Na govorniški oder je potem stopil rektor univerze dr. Milko Kos. V svojih po-sicvilnih besedah je med drugim dejal, da je kruta smrt v kratkem že drugič posegla v vrste profesorskega zbora naše Almae matris. pokojnik je bil med tistimi, ki so ol vsega početka skrbeli za napredek našega vseučilišča. 2e od mladih nog se je posvečal pokojnik znanstvenemu delu in potem vse svoje znanje in sposobnosti naklonil naši mladini, že zgodaj se je začel zanimati za lepo knjigo. V dejanju je to dokazal med drugim s tem, da je organiziral in vodil knjižnico juridične fakultete. Med stanovskimi tovariši je bil dr. Krek visoko cenjen in so ga trikrat izvolili za dekana pravne fakultete, enkrat pa tudi za rektorja. Slovenska univerza bo znala ceniti požrtvovalnost, ki jo je pokazal pokojnik pri svojem delu zanjo.
Besede govornikov so pogrebci pozorno poslušali, potem pa se je razvil žalni sprevod. Za krsto, ki je bila pokrita z venci, so stopali pokojnikovi svojci, potem pa predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr inž. Milan Vidmar z rektorjem univerze dr. Milkom Kosom in dekani fakultet, celotni profesorski zbor juridične fakultete. škof dr. Rožman, člani Akademije in ves ostali profesorski zbor naše univerze. Številno so bili zastopani slovenski glasbeniki, pokojnikovi prijatelji in znanci. V cerkvici pri Sv. Križu je najprej duhovščina opravila molitve, potem pa je orkester Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja škerjanca zaigral pokojniku v slovo čnjkovskega .Elegijo«. Mnogim so turobni zvoki glasbil privabili solze v oči.
Ob grobu se je poslovil od pokojnika dekan pravne fakultete dr. Henrik Steska. V jedrnatih besedah je o črtal dr. Krekovo znanstveno kariero in opisal zasluge, ki si jih je pridobil z delom za našo pravno znanost, glasbo in leposlovje. Govornik je ob zadnjem slovesu zagotovil trajno hvaležnost pravne fakultete za vse pokojnikovo delo, ki ga je storil za njen prospeh. Žalno svečanost so zaključili pevci z vedno lepo nagrobnico »Blagor mu«. Ko so padle prve grude zemlje na krsto, so se pogrebci v mislih pomudili pri pokojniku in so nato počasi razšli.
Prva matura
v Ljubljani
O maturah na srednjih goflah se mno«o govori, malokdo pa ve, kdaj so se pri nas pričele.
Leta 1848. z novo konstitucijo v Avstriji ustanovljeno naučno ministrstvo je ukinilo z odlokom z dne 10. marca 1848 dotedanji dveletni filozofski učni tečaj in namesto tega ustanovilo sedmi in osmi gimnazijski razred, torej današnjo popolno gimnaziio. V Ljubljani se je izvedla preosnova s šolskim letom 1849/50. To leto se je vpisalo v vseh osem razredov 589 učencev. V OTTfem razredu je bilo ob koncu leta 60 učemcev. od katerih se jih ie javilo k maturi 44. Vršila se je od 16 do 20. septembra 1850. To prvo maturo je napravilo !e 36 učencev, torej nekaj več ko polovica vseh osmošOlcev. Zrelostni izpit so potrebovali le tisti, ki so se hoteli vpijati na uni-verzo. Dasi so se izpraševalne komisije po navodilih morale pri snovi izpita ozirati na to, kar so se bili učenci pri dotedanjem
ustroju srednje šole lahko naučili, vendar ■ ■■' _
KULTURNI PREGLED
Novi ljudje v
Elvira Kraljeva
Koliko nas je bilo, ki smo v davnih otroških letih sanjali o nekem pravljičnem svetu, po katerem se bomo nekoč sprehajali, — in še pozneje, v deških in dekliških letih smo dolgo nosili s seboj skrito hrepenenje po svetlem, božanskem hremu Umetnosti... Pa se je z leti ta pravljični svet, ta svetli hram odmaknil nekam onkraj obzorja, mi pa smo postali navadni zemljani, ae da bi se dobro zavedali, kako m kedaj. Le redkokdaj se je zgodilo, da
so se temu ali onemu uresničile sanje...
*
Dvanajst otrok raste v hiši, ki ee ne more ponašati g prevelikim preobiljem. Enega izmed otrok iahko vidimo celo popoldne presedeti v temni sobi, oči vročično uprte na miniaturni oder, po katerem se premikajo pravljična bitja — lutke. Ta bitja govore, se smejejo, se priklanjajo, živa so...
Dekletce, ki neutrudno strmi vanje, še ne hodi v šolo. Ali niso to vile in palčki iz pravljic, ki jih tako dobro pozna? Ali ni ta svet, ozia r j en z rdečo lučjo, resnični svet? Elvira pozablja, da sedi na stolu v temni sobi — saj to ni res! Na odru je, tamle, v tisti svileni krino-lini, smeje se, priklanja se. govori in se premika, kakor jo vodi roka nevidnega režiserja. Sama se je bik izpremeaila v pravljično bitje..
Bila je stara pet let, ko je že z radovednimi očmi zrla z odra, resničnega odra doli v temni parter, kjer so ljudje, vsi praznično oblečeni in tihi, poslušali in gledali ..
Sestra pokojne Marice Bartolove, tudi že pokojna Antonija Grmek, učiteljica otroškega vrt-
so se učenci mature bali ki so se tudi ▼
naslednjih lotih pri javljali k izpitu nekako v istem razmerju kakor prvo loto.
Leta 1853., ko bi biil moral deilati maturo ; Levstik, se jih je prijavijo med 38 osmo
šolci 19 k zrelostnemu izpitu, katerega jih je napravilo 15. Leta 1855., ko sita dovršila gimnazijo z maturo Franc Erjavec iin Simon Jenko, je bilo tudi 38 oemošolcev. Tudi to leto »e je prijavilo k izpitu 19 učencev, napravili so ga vsi.
Z reorganizacijo srednjih šol je prišel pod vodstvo in nadzorsitvo gimnazijskega ravnatelja tudi ljubljanski botanični vrt. kar je zaradi tega važno, ker je dovolilo naučno ministrstvo na prošnjo vrtnarja Andreja Fleišmana in na priporočilo gimnazijskega vodje do-. Antona Jarca z odlokom z dne 14. oktobra 1850 omenjenemu vrtnarju popularna predavanja iz botanike. Dasi niso bila namenjena gimnazijcem, vendar so poslušali ta predavanja na nasvet ravnateljstva tudi viisjegimnazijci. Pričela so se 15.
Evropski film se pod vplivom vojne zmerom bolj in bolj razvija v poročevalskem smislu, zakaj poročevalska oblika med vsemi vrstami zabave in propagande dosaza največji učinek. Film je v nekem pogledu po svoji gibljivosti podoben radiu: film prodre v vse dežele in v vse plasti, njegove optične Igre, njegovi dialogi, njegove razveseljujoče, k razmišljanju dvigajoče ali k oddihu vabeče glasbene predstave izvajajo na vsem kontinentu svojo poudarjeno, od vseh zaželeno, od nikogar zasovraženo oblast.
Po izostanku ameriškega filma
Ponekod je bilo zadnji čas sicer nekaj razburjanja, ko so v različnih pokraj:nah filmi ameriškega izvora polagoma izgmili in je proizvodnja evropske industrije prevzela vodstvo. Od kraja so se nekateri bali, da bo obiskovalca kina, ki se je bil privadil na imena tn način prekooceanskih igralcev in režiserjev, izostanek njegovih inozemskih ljubljencev prebolestno zadel ter bo svojo nejevoljo izpričal na ta način, da bo opustil obisk kinematografov. Na veliko presenečenje pa smo doživeli, česar mnogi niso smatrali za mogoče. Obisk kinematografov Je namreč postal še večji kakor je bil prej in celo Izdelki manjših, v filmski industriji manj pomembnih dežel so brez muke lahko izpolnili vrzel, ki je nastala z izostankom poprej tako mogočnih ameriških tekmecev. Ta razveseljivi pojav pa seveda nikogar ni odvrnil od dejstva, da ie treba odpad velike, z ogromnimi sredstvi delujoče izvenevropske proizvodnje nadomestiti s povečano intenziteto evropske filmske industrije. Spričo dosedanje razdrobljenosti sil filmskega ustvarjanja na kontinentu je treba rešiti vrsto vprašanj kontinentalne avtarktične proizvodnje.
Ustanovitev Mednarodne filmske zbornice
Za reševanje novih nalog, ki so z novim položajem nastale, je bila na pobudo mnogih filmu blizu stoječih krogov v Evropi) julija lanskega leta ustanovljena Mednarodna filmska zbornica, za katere prvega predsednika je bil izvoljen zaslužni delavec na tem področju grof Volpi di Misu-rata. Zbornica je kot predstavnica vseh panog te mlade industrije kmalu zavzela važno mesto v evropskem gospodarskem in kulturnem življenju ter se je uspešno uveljavila tako pred pristojnimi mesti evropskih vlad, kakor tudi v zboru gospodarskih in umetraiških organizacij. Zbornica je v prvem letu svojega delovanja po vrsti zasedala: lani julija v Berlinu, septembra v Benetkah, novembra v Monakovem, marca v Berlinu, aprila v Riimu, maja v Firenzi, dne 30 .avgusta pa se je o priliki letošnje Filmske Biannale vnovič sestala v Benetkah. ga redna zasedanja tvorijo važno osnovo za vse ukrepe, ki bodo v bodoče uravnavali razvoj evropskega filma. Gradivo, ki ga nudijo ta zasedanja, ni zanimivo le za ožji krog v filmski industriji neposredno udeleženih gospodarstvenikov, umetnikov in tehnikov, temveč vobče za vsakega kulturnega človeka, ki mu je bodočnost filma v Evropi in s tem razvoj kinematografije po vojni v svetu resnično pri srcu, za človeka, ki filma ne smatra samo za sredstvo zabave in razvedrila, temveč za važno ustanovo kulturnega življenja narodov.
V Evropi je 27.000 kinov .
Nekaj številk naj naznači obseg tega tehničnega in organlzatoričnega vprašanja. Pred vojno se je oskrba Evrope s filmi zdela lahka zadeva, ker se je večina držav brez pridržka zapisala uvozu ameriških izdelkov, švedska je dobivala 80 odstotkov, Španija ln Nizozemska 70, Danska, Francija m
naši Drami
ca, je bila prva režiserka, ki je vzgajala Elvi-ro Kraljevo za njen življenjski poklic. Toliko čarobnega so bile videle njene otroške oči v tistem pravljičnem svetu igre, da je bila za vse čase priklenjena aa oder. Med svetovno vojno jo najdemo v šoli Milana Skrbinška, po vojni pa je bil Nučič tisti, ki jo je dokončno
pridobil za gledališče. Kajti kljub tako jasnemu klicu, ki jo je z nepremagljivo silo gnal h gledališču, je ždel v njenem 6reu strah, dvom, se je brez konca porajalo vprašanje: »Ali smem — ali sem res poklicana?«
Značaj Elvire Kraljeve n! poznal polovičarstva — delo, kj si ga bo izbrala kot svoj av-
mafn 1851 ▼ učfcuci VIII. mmk Ob koncu šolskega leta je bfto 120 postutaicenr,
največ gimnazijcev. Vršila so se po tri uro na teden. Šolsko i zvest j« jih označuje kot »popularno botaniko v srvrho priuBtrp aio-venskih imen rasrtflm«. Od pričetka bore) niso bila ta predavanja neobvezen gimnazijski predmet, kakor pravi Slovenski biografski leksikon na str. 181.
Dne 27. februarja 1853 sta pričaka predavati Karel Dežman o okameninah m Fflip Pavšič o toploti, leta 1854. pa prof. Mitteš» o poljudni fiziki. Tudi ta predavanja so gimnazijci, pridno obiskovali.
Z udeležbo pri teh predavanja, so gimnazijci pokazali, kakor pravi gimnazijska kronika, da imajo mnogo smisla za priTodo slovne nauke.
V zvezi z navedbo prve ljubljanske mature navajam to v pojasnilo, zakaj da so biLi razen Jenka in Mandelca Vaijervci usmerjeni v priirodoznastvo.	Dr. J. L.
Madžarska 60 odstotkov filmov, ki bo jih predvajale, iz Hollywooda. Lani so te številke sicer znatno padle, a so še zmerom znašale 75 odstotkov za švedsko, 40 za Dansko, 33 za Španijo, 20 za Madžarsko — vpliv izvenevropskih znamk je bil še zmerom znaten. Zdaj pa, ko so koplje ameriških filmov zaradi vojne trajno postale redke in so razen tega evropski narodi sami zavzeli drugačno stališče do vsebine proizvodov iz USA, mora evropska proizvaja sama iz sebe kriti velike potrebe kontinenta, ki so znašale doslej 475 do 500 filmov na leto. Odprto je še vprašanje, ali bo evropska industrija v tehničnem, gospodarskem in umetniškem pogledu kos tej nalogi in bo ustregla zahtevi, ali pa bo treba seči po drugem ukrepu — skrčiti število kinematografov na evropski celini, ki se ceni približno na 27. 000, ter predvajanje novih filmov nadomestiti z reprizaml starih.
V proizvodnji sta na prvem mestu Nemčija in Italija
Med evropskimi državami, ki so doslej že imele svojo filmsko industrijo, sta na prvem mestu Nemčija in Italija. Lani je Nemčija izdelala 104. Italija pa 90 filmov. Njima so sledile Madžarska z 42, švedska s 30, Francija in Španija vsaka s 25 fiiml, medtem ko število filmov, ki izpolnijo pro-gram enega večera, izdelanih v Švici, Belgiji, Finski, Norveški, Bolgariji in na Portugalskem ostaja pod 5. Velikost in število ateljejev v posameznih deželah ustrezata v splošnem uspehu proizvodnje. S proizvajal-nicami v Berlinu, Monakovem, na Dunaju in v Pragi premore Nemčija 46 ateljejev, I talila 26, švedska 12, Španija 10, Mad-žareka 8, Finska im Belgija po 7, Nizoz3m-slfla 4. Francija je imela precej široko razpredeno filmsko industrijo, ki pa je z razpadom države obtičala v zastoju. Z obnovitvijo reda in dela pa bo Francija lehko celotni proizvodnji prispevala toliko filmskih ateljejav, da bo njih celotno število zraslo nad 140. Ce računamo, da traja vrtenje velikega filma približno 3 mesece in
ljenjski poklic, se mora posvetiti vsa, brez pridržka ...
Učitelj, ki je imel dober čut za njeno izredno nadarjenost, se je boril zoper njene dvome in malodušnost, — in ko je potem Jože Kovič nadaljeval Nučičevo delo, je bila mlade Kraljeva ena najboljših ženskih moči pri gledališču.
Življenje v številni družini ji je dalo to, česar ji ne bi mogel dati noben, Se tako dober režiser: napravilo jo je manj zahtevno, kakor so običajne igralke (in tudi igralci 1), obzirno, uvidevno, dalo ji je polno lastnosti, ki bi si jih morala sicer šele s trudom privzgojiti... Kakor Be je navadila nekoč v domači hiši brez godrnjanja nositi nogavice, Čevlje in obleke za evofmi starejšimi sestrami, svoje pa dajati mlajšim, — tako se je v tej veliki igralski družini navadila brez godrnjanja vzeti vsako, še tako Deznatno vlogo. In ker skušala dati v vsaki vlogi največ, kar je moela. je neprestano notranje rasla in se poglabljala.
Vloge, vzete iz živega, resničnega življenja, globokih doživetij in duševnih pretresov. — to so vloge, ki jih ie zmeraj najraje igrala, saj je ob njih merila svoje moči, svojo umetniško tvornost.
Kakšno pestro življenje!
Ob štirih popoldne vidimo na odru štirinairt-letno Ninico iz Cankarjevega »Kralja na Betaj-novi«, nežno, šibko dekletce, ki se poslavlja od življenja, preden te stopilo z obema nošama vanj, — le štiri ure pozneje pa sedi za doleo mizo v gostinski sobi osemdesetletna babica, ki nestrpno pričakuje svojo mlado vnukinio s poročnega potovanja. Iste oči, ki so prei široko odprte fn žalostno strmel« v nerazumljivi svet, zdaj dobrodušne, ljubeče in solzeč? bo*«io zmedeni mladi oar. ki ne mor<» priti do besede, da b! ji razložil modno nomofo. T«to	Id
so se prei za nekai heSnih trenutka VrJ^fo ortrijele mladega Študente, rdai « pr«ti ki rfrMe od 6iarosti, polagajo zeleno rožmarinovo vejico
če zmanjšamo število ateljejev, ker so zelo različne kakovosti, za eno tretjino — na okrog sto — ti če upoštevamo, da vsak film zaposluje najmanj dva ateljeja, dobimo, da letna proizvodnja v Evropi lahko doseže 200 filmov. Povprečna potreba evropskih kinematografov pa se giblje od 150 do 200. Evropska proizvodnja bi torej pri smotrni razdelitvi lahko dobavljala zadostno število filmov, ker je slikovnih ln zvočnih aparatur dovolj na razpolago.
Problem osebja in materiala
Težje pa so v vojni razmere, kar se tiče filmskega materiala in personala. V interesu štednje bo na vsak način treba gledati, da se razvada, v teku proizvodnje po večkrat snemati eno in isto sliko — nekateri režiserji ženejo kar do 20 ponovitev istega prizora — odpravi. Ni dvoma, da po prejšnjih skrbnih vajah dve ali tri ponovitve zadoščajo. Prav tako bo treba z rezanjem bolj štedljivo ravnati, da se izognemo ponovnemu snemanju vzorcev Razdeljevanje filmov pa bc treba urediti tako. da bodo poslovalnice izhajale z manjšim številom kopij. Vprašanje personala zahteva predvsem ožje sodelovanje umetniškega ln tehničnega štaba med snemanjem, predvsem velikopotezno sporazumevanje režiserja z arhitektom. operaterjem in zvočnim mojstrom. Marsikatera predelava, napačna osvetljava in akustični nedostatek bi bili odveč in s tem bi bilo rekaj časa pridobljenega, če se ljudje pred pričetkom snemanja sporazumejo. V filmskem ateljeju ni nič malenkostnega ali slučajnega, vsaka malenkost se lahko na lepem razrase v oviro, ki zaustavi celotni načrt.
na prag sobe, v kateri spi mladi par svojo prvo zakonsko noč...
*
»Gledališče mi je bilo vse življenje pribežališče in tolažba,« pravi Elvira Kraljeva, in po načinu, kako izgovarja te besede, čutim, da ji življenje ni bilo brez senc, da ji je bilo nekaj, pred čemer je morala iskati tolažbe in pribe-žaTŠČa, — in našla je naj"boljšega, ki ga je mogoče najti: v Umetnosti, v neprestanem dajanju samega 6ebe...
»Mogoče, da sem jih že utrudila«... pravi dalje s svojim globokim glasom, ki zveni, kakor da se neprestano opravičuje, — po več ko dvajsetih letih še zmeraj nekje v dnu srca glo-je staro vprašanje: "*Ali bom zmogla?« Za vsako vlogo, za vsak nastop posebej.
>In vendar se mi zdi. da imam še toliko moči v sebi, da bi, — in upam, da bom, igrala, kakor morda še nikdar nisem...« ji nare-. kuje besede vera, porojena iz jasne zavesti še neizrabljenega bogastva In ob zaključku tega bežnega razgovora niene preproste, a globoko resnične besede:
>Kadar bomo vsi s srcem zraven, tedaj bomo imeli res dobro gledališče!...<	K. š.
Schopenhauer o knjigah in čitateljih
Arthur Schopenhauer, pomembni pred-stavitelj filozofije volje, je spisal ob robu svojega življenjskega dela mnogo, člankov in opazk, ki se obračajo bodisi do pisateljev, bodisi do čitateljev. Ti članki so nekake obrobne opazke k Schopenhauerjeve-mu čtivu, njegove izpovedi, napadalni pam-fletl, zagovori ali pa kritični doneski k proučevanju literarne psihologije pisatelja, dela in bralca, dokaz filozofovega navdušenega ln iskrenega zanimanja za umetniško delo in njegove estetske vrednote, ob-
šnja leta so pošiljali semena tudi v AlžLr, Tunis, Grčijo in v južno Italijo. V teh deželah so začeli šele zadnji čas gojiti bombaž, vendar so količine v primeri s svetovno proizvodnjo brezpomembne. Sedaj, ko vsepovsod primanjkuje maščob, pridobivajo jedilno olje tudi iz bombaževega semena.
Velikega pomena za Egipt je pridelek koruze. Dežela faraonov proizvaja okoli eno četrtino celotne afriške produkcije koruze. Za primerjavo naj navedemo obdelano površino in pridelek koruze leta 1938. v Egiptu, Nemčiji in Bolgariji. Omenjeno leto je merila v Egiptu s koruzo zasajena površina 629.000 ha, pridelek pa je znašal 15,707.000 q. V Nemčiji so s koruzo posadili 66.000 ha in pridelali 1,794-000 q. V Bolgariji je s koruzo obdelana površina znašala 700.000 ha, pridelali pa so 5 milijonov 323.000 q. Ce primerjamo pridelek v Egiptu z onim v Bolgariji, vidimo, da je na približno 10% manjši površini bila pridelana na rodovitnih egiptovskih tleh trojna količina bolgarskega pridelka koruze.
Egipt spada tudi med proizvajalce pšenice. Za primerjavo naj navedemo obdelano površino in pridelek pšenice leta 1938. v Egiptu in Nemčiji. Telaj je bilo v Nemčiji s pšenico posejanih 2,038.000 ha, pridelek pa je vrgel 55,781.000 a. V Egiptu je merila oblelana površina 595.C00 ha, pridelali pa so 12,502.000 q pšenice. Omeniti je treba dalje, da je tudi pridelek riža v Egiptu zelo velik. Po pod3(tkih iz lota 1938. so ob Nilu pridelali 8,878.000 mrtrskih stotov, n^dtem ko so v Italiji, ki je znana kot pridelovalka riža, omenjeno leto pridelali le 8,168.000 metrskih stotov.
Mnogim ljudem bo najbrže neznano, da so v Egiptu tudi znatni vrelci petroleja. Izviri se nahajajo v Jemsi in Hurgairdi na obali Rlečega morja. Zadnja Ista so jih začeli temeljito izkoriščati. Produkcija se neverjetno hitro dviga. Leta 1937. je znašala proizvodnja 171.000 ton, naslednje leto že 226.000 ton, leta 1939. pa 666.000 ton. V tem letu je znašala proizvodnja v Iranu 10,367.000 ton, v Rumuniji 6.239.000 ton, v Iraku 4,116.000, v Nemčiji 647.000 in na Poljskem 623.000 ton.
Neprecenljive važnosti za Egipt je bližina Sueškega prekopa. Odkar so ga zgradili, je vsako leto več prometa po njem. Leta 1937. je dosegel rekordno višino. 6570 ladij s skupno 36,129.000 registrskimi tonami je šlo skozi prekop in je bilo na pristojbinah plačano družbi za vzdrževanje prekopa okoli 1.5 milijarde frankov. Zaradi vojne je promet po prekopu zastal, svoje važnosti pa zveza med Sredozemskim In črnim morjem kljub temu ni izgubila.
Otok najslabšega podnebja. Otok Jan Maven, ki leži kakšnih 500 km severno od Islanda, ima brez dvoma najtrše, najneugodnejše podnebje na svetu. Povprečno vlada lepo vreme na njem le do 24 dni na leto. 83 dni divjajo preko otoka orkani s hitrostjo 300 km na uro. Ves ostali čas je nebo povsem pokrito z oblaki Dazen tega Jan Mayen pogostokrat obiskujejo potresi
Inserirajte v »Jutru«
enem pa dokaz njegoega visokega in strogega kulta jezika in sloga.
Naj opozorimo za danes na nekatere Schopenhauerjeve opazke, ki se tičejo predvsem čitatelja poučnih knjig. Bodi takoj povedano, da je bil Schopenhauer goreč či-tatelj. Da ni prebiral samo poučnih knjig, marveč tudi poezijo, pričajo nešteti citati vezane besede, zlasti iz klasičnih slovstev; le-ti so raztreseni po vsem njegovem delu, kar je za tega pesimističnega modroslovca posebno značilno. Prav zato, ker je Schopenhauer mnogo čital, je imel kaj strogo merilo za knjige ln njihove pisce. Trdil jo, da je število knjig, ki so bile kdaj spisane o neki stvari, v takem razmerju nasproti številu knjig, ki ostanejo del trajne literature, kakor sto tisoč nasproti ena. Schopenhauer daje samostojnemu mišljenju prednost pred čitanjem. čitanje in učenje sta poljubno pridobljiva, mišljenje pa ne. Mišljenje je treba vedno podpihovati kakor ogenj z zračnim tokom in ga vzdrževati s stvarnim zanimanjem, medtem ko pomeni čitanje: misliti s tujo glavo, ne > lastno.
*
Ljudje, ki so vse življenje zelo mnogo brali in se navzeli iz knjig svoje modrosti, so podobni tem, ki so si iz potopisnih knjig pridobili natanko poznanje neke po-. krajine. Ti ljudje lahko dajejo informacije' o mnogih rečeh, dejansko pa nimajo nobenega temeljitega, jasnega in zanesljivega znanja o lastnostih te pokrajine. Ti pa, ld so mnogo premišljevali, so podobni ljudem, ki so bili osebno v tej pokrajini; ti dobro vedo, za kaj gre, poznajo tamošnje zadev®
v njihovi sovisnosti in so tam kakor doma«
•
Ko čltamo, misli za nas nokdo drugi ml samo ponavljamo njegov mentalni pro*
V Nilovi delti leži bogastvo Egipta
Nil je pravi življenjski živec Egipta. Na njem sloni gospodarsko življenje dežele. Z abesinskih gora prinaša vola blato, ki vsebuje mnogo rodovitnih sestavin ln pokriva površino egiptovskih tal v poplavnem območju. Od najstarejših časov so skušali imeti od Nilovih poplav kar največ koristi na ta način, da so vodo po kanalih napeljavah na polja. Pozneje, ko so začeli gojiti bombaž, ki ga je uvedel Mohamed Ali leta 1821. so Egipčani spet posvetili več pozornosti umetnemu namakanju. Slavni nilski jezovi zadržujejo velike količine vode in jih ob času nizkega vodnega stanja puščajo naprej na polja. Ssumo pri Assuanu zgrajeni jez zadržuje 5.500 milijonov kubičnih metrov vode.
Egipt je najgostejše naseljena dežela na svetu. Naseljeni in gospodarsko koristni del Egipta (okoli 40.000 kvadratnih kilometrov) je ozek pas na obeh straneh Nila, ki tvori komaj dvajseti del celotne površine dežele. Tam se je naselilo 99% prebivalstva. Na okoli 40-000 kvadratnih kilometrov velikem prostoru, ki meri približno toliko kakor šviea, živi stisnjeno 15 milijonov prebivalcev, tako da je Egipt najgostejše naseljena dežela na svetu, če upoštevamo samo obljudeno površino. 400 prebivalcev odpade na kvadratni kilometer, medtem ko izkazujeta Belgija in Holand-ska, deželi z najgostejše naseljenim prebivalstvom, samo 274 oziroma 246 prebivalcev na kvadratni kilometer. Povprečno ima
vsaka izmed 2 ln pol milijona broječih družin felahov samo 0.8 feddana (približno toliko kakor 1 oral). Ostanek oblelane zemlje, približno tretjina, pa je last veleposestnikov.
Bombaž so v Egipt prinesli leta 1821., toda šele leta 1863. so ga začeli gojiti v večjem obsegu. Danes je to najvažnejša rastlinska kultura v deželi. Številne bombažne tvornice in predilnice v Nilovi delti predelujejo v deželi pridelan bombaž. Pred štirimi leti je bilo z bombažem posajenih 749.000 ha in je znašal pridelek okoli 3,747.000 metrskih stotov. Za primerjavo naj navedemo, da je Nemčija v svojih mnogoštevilnih tovarnah omenjenega leta porabila in predelala samo 3,530.000 metrskih stotov bombaža. Po količini pridelajo več bombaža kakor Egipt samo še Zedinjene države, Brazilija, Indija In Sovjetska Rusija; kvalitetno pa proizvaja Egipt najboljši bombaž, pred vojno se je gibala proizvodnja bombaža v Egiptu: 1932. leta 4,956.000 qantarov (qantar je okoli 37 kg). Naslednje leto se je proizvodnja skoro podvojila na 8,575.000. Prihodnje leto je spet nazadovala na 7,S55.oOO ln ne leta 1935. povzpela spet čez 8 in pol milijona qanta-rov. Od tedaj je proizvodnja .stalno v porastu; 1. 1936. je znašala 9,107.000, naslednje leto že 11,009.000, potem pa vsako leto več.
Egipt izvaža precejšnje količine bombaževega semena v Inlijo in Ameriko. Prej-
>rce tu vročina
V vročem letnem času, ko toplota človeka itak nadleguje pri delu in v spanju, se
utripanje in pritisk v okolici srca mu«jo »bolnika«, ki se \pritožuje pogosto tudi nad
ne smemo čuditi, če se mnogi pritožujejo nad ! slabostjo v levi -okJ in drugimi neprijet
. „ ~ ' rimi težavami. Poleg srca se javlja zlasti še želodec, ki je za takšne motnje prav tako zelo občutljiv.
Kaj naj stori človek, ki ga obhajajo takšne težave?
Pred vsem mora ugotoviti, da-li gre za pojave normalne utrujenosti, ki jo lahko odpravimo samo z zgodnjim spanjem, pa-
utrujenestjo n nerazpoloženjem. Posebno v soparnih dneh. ko se pripravlja na nevihto, je videti, kakor da so celo trenirane mišice nenadno izgubile svojo moč, da so postali vsi udje težki in da so možgani podobni iztisnjeni citroni. To so pa pojavi, ki naglo izginejo, če smo se po hladni, deževni noči zopet dobra spočili Drugače pa je s tisto utrujenostjo, ki kar noče preiti in ki teži ob ponedeljkih enako svinčeno na ude kakor ob sobotah po celem tednu dela in ki se očitu;e po najmanjših naporih z močn'm srčnim utripom, z n .sposobnostjo za koncentriranje misli in končno z motnjami v vseh mogečih organih Ta utrujenost, ki js prav za prav že bolezen se ne da več odpraviti s temeljitim spanjem, temvsč jo lahko odstranimo 1? z zdravnikovo pomočjo in smotrnim načinom življenja.
Dolgo časa so menili, da so samo določene kemične snovi krive tega pojava in zato se je kemija desetletja trudila, da bi odkrila te snovi. Kakor pa kažejo novejše raziskave, je zadeva vse bolj zamotana, nego smo si mislili. Sicer je res. da se pojavijo n:ke kisline, zlasti mlečna kislima, po telesnem delu v večjih količinah v krv: in mišicah in ugotovili so neoporečno, da i i-jo izvežbane mišice večjo zalogo drugih snovi, ki te kisline nevtralizirajo, tako zva-ne alkalijske zaloge. Očitno je to v zvezi s tem, da se more telo privaditi dela. Izredno zanimivo je tudi dejstvo, da učinkujejo neki hormoni proti utrujenosti, n. pr. hormon v skorji stranskih obisti. Glavni vzrok pojavov utrujenosti in zlasti že bolezenske kronične utrujenosti pa so po vsej priliki motnje v krvnem obtoku. Posebne snovi, ki bi povzročale utrujenost, vseka-ko ni.
Meritve na poskusnih osebah, ki dve noči zapored)" o niso spale, so pokazale vrsto presenetljivih pojavov. Utrip je le malo narasel. količina mlečne k:sline se je znatno povečala, vendar pa j-3 telo zračni kisik le slabo izkoriščalo. V stanju utrujenosti je potrebovalo za ista dela znatno več kisika nego v spočitem stanju. Vsi organi, ki sodelujejo pri dovajanju tega vira energije, pr^d vsem pa pljuča in krvrai obtok, imajo tedaj pri tej utrujenosti več dela. Pridružujejo se še nekatere druge motnje. Osebe, ki so bile utrujene od bdenja, so se tresle kar po v3em telesu, če so vtaknile roko ali nogo v hladno vodo. Takšne reakcije, ki gredo preko meje, pa se niso kazale samo na telesu, temveč tudi v duševnem področju. Preutrujeni ljudje se razburjajo na naravnost resmiseln način tudi nad malimi stvarmi, ki so zdravemu človeku popolnoma ne-važne. V takšnem stanju so sposobni ne-zadržanih izbruhov jeze ali krčevitega joka, ki ga pozneje v spočitem stanju sami ne razumejo več. Malih vsakdanjosti človek tedaj prav tako ne more duševno predelati, kakor ne morejo njegove mišice predelati mlečne kisline.
Kakor se najtanjše žile v preutrujenosti nagibajo h krčem in ovirajo s tem ves krvni obtok, tako morejo tudi glavne žile, ki oskrbujejo srce, in srce samo v tem stanju, uganjati vsakovrstne nerednosti. Občutek, kakor da ga nekaj stiska za prsa, nadležno
metnlm življenjem ta
deljskega počitka — ali pe gre rem za nastopajočo bolezen. Kronična utrujenost po-rnsai namreč lahko že prehod is zdravja ▼ bolezen. Pokazalo pa se je, da se dado tudi hucfl primeri takšne utrujenosti popolnoma odpraviti z rednim življenjem, dihalno gimnastiko in raznimi zdravniškimi ukrepi. Ljudje, ki jih sredi najboljde delovne energije lotijo ti pojavi, naj tedaj ne mislijo takoj, da gre za kakšno hu<V> obolenje srca ali želodca, temveč naj prepuste zdraviniku, da ugotovi pravi vzrok. V mnogih primerih jim lahko pomaga že preprost nasvet.
Dolomiti
V Alpah imamo številna gorovja, ki sestoje iz dolomitske kamenine. Najznamenitejši so seveda tisti v bolzanski pokrajini.
Dolomit, iz katerega sestoje ta gorovja, je tako zvan izom >rfni dvojni karbonat, sestavljata ga kristaliziran ogljenčevo kisli magnezij in apnenec. Od apnenega dvolom-ca se razlikuje čisti dolomit po nekaj večji trdoti, po specifični teži in po dejstvu, da v nasprotju s kosem kitde ne zašumi, če ga polijemo s solno ali oetovo kislino, poskus, ki ga napravimo lahko z vzorci te i kamenine po turi v vsaki gostilni s stekle-{ nico za jesih. Ime, ki ga nosi rudnina in j gorska skupina v Južnih Alpah, spominja ! na francoskeera geologa in mineraloga Do-j lomiluja (1750 do 1801), ki je znan tudi ! kot učeni spremljevalec Napoleonove odprave v Egipt.
Dolomitne kamenine v ostalem niso eno-vrstne, razlikujemo tako zvane normalne dolomite ki sestoje iz enega molekula magnezijevega in enega molekula kalcijevega karbonata, dalje pogostejše vrste dolomitskih apnencev, ki vsebujejo več kalcija. Tej raznovrstnosti v sestavi ustreza tudi raznovrstnost v strukturi, ki je lahko mramor-nata, kristalinska, zrnata ali luknjičava. V dolomitskih gorah so pogoste tudi jamske tvorbe. Dolomit prepereva le počasi, a značilne so zanj strmo dvigajpče se, divje, razvalinam podobne oblike skalovja.
Kako je nastala ta čudna kamenina, še ni povsem trdno dognano. Podmena, ki je veljala dolgo časa, da so nastali dolomiti iz apnenca pod vplivom magnezijevih par, se je naslanjala zlasti na tesno navezanost apnenčevih in dolomitskih plasti ter na stike z vulkanskimi kameninami Toda danes se da ta teorija vzdržati le v omejenem obsegu, kajti prodrlo je rtaziranje, da imajo Dolomiti, kakor vse Apnenčeve Alpe, svoj. izvor v koralnih živalih ln morskih halu-gah ter da so nastali v toplem morju tria-ške dobe. Poznamo apnate alge, ki vsebujejo 7 do 13 odstotkov magnezijevega karbonata. Zelo verjetno je, da so s počasnim iizluževanjem ogljikovo kislega apna (kar bi potrjevala zelo luknjičava struktura mnogih dolomitov) nastali dolomitski apnenci in normalni dolomiti z 20 do 40 odstotkov magnezijevega karbonata. Toda ugank okrog nastanka teh rudnin je ostalo za bodočnost še vedno dovolj.
Dolomitska gorovja spoznamo razen po njihovi razdrapani obliki lahko že od daleč po znanem pojavu alpskega žarenja. To žarenje je ob svetlih dolomitskih vrhovih še posebno izrazito in nastaja na isti na-
Z ruske fronte: Italijanski topovi v akciji oh Dona
čin kakor barvite zarje zavoljo uklona žarkov ob najdrobnejših mineralnih praških, ki plavajo v ozračju. Strmine ln razdrapa-nost dolomitskih vrhov so vzrok, da so mnoge najvišje med temi vrhovi preplezali šele v najnovejšem času, medtem ko sta na najvišji alpski Th sploh, na Montblanc, stopila Jacques Balmat že 1. 1786, leto dni pozneje pa ženevski naravoslovec H orače Sauesure.
Steklina
Steklina je bolezen, ki napade psa, pa tudi mačka, konja, govedo, ovco, osla, mulo, volka, lisico, hijeno, jazbeca, kuno in šakala. Izmed teh živali popade človeka največkrat stepel pes aH mačka, le redko stekel volk ali lisica. Z ugrizom mu zastrupijo kri in tudi človek dobi to bolezen.
Kako spoznamo steklo žival, da se je vemo in znamo varovati?
Steklina je pri psu najbolj poznana bolezen in se tudi pri psu največkrat primeri. Poglejmo, kako se pokaže pri psu.
Pes postane mršav, sam svoj, nemiren in neubogljiv. Rad se zarije in skrije ali pa uide in se vlači po več dni okrog, preden pride domov, kjer se spet skriva. Jed mu nič kaj ne diši; oglodava pa včasi popolnoma neužitne reči in jih požira. S početka popada svoje sovrstnike in mačke, pozneje pa se spravi na govedo in človeka. Včasih je tako divji, da popade vsako stvar, ki mu je na poti, in se vanjo zagrize. Nekaj časa pozna še domače ljudi, posebno gospodarja, pozneje pa tudi njega popade. Glas se mu izpremeni, ne laja več, kakor prej, temveč nekako čudno tuli. Spodnja čeljust in spodnji del života postaneta mrtvična, rep se mu pobesi. Mrtvoud je vsak dan hujši, pes silno shujša in pogine v petih ali desetih dneh.
Najgotovejše znamenje, da je pes stekel, je sprememba glasu ali lajanja. Glas je višji ali nižji kakor navadno, vedno pa hrl-pav, in če tudi zalaja, je začetek lajarja le nekako čudno tuljenje. Strup stekli živali je v njeni slini in krvi. Strup tvorijo tako zvana Negrijeva telesca, ki se zelo hitro množe, in s slino človeku vcepljene, se zarode tudi v njem in povzročijo to grozno bolezen, če namreč stekel pes ugrizne človeka do krvi, pride strup s slino v kri in zastrupi človeka. Steklina se pri ugriznjenem človeku pokaže šele po daljšem času, najdalje čez eno leto dni, največkrat pa 40. do 60 dan potem, ko je bil ugriznjen, ker vselej ne pride strupena slina v kri; večkrat ostane tudi na obleki, če je pes grizel skozi obleko.
Kakšna znamenja se pa pokažejo pri človeku, kadar zboli za steklino?
Človek postane nemiren, bojazljiv, ne ljubi se mu ne delati ne jesti; bolijo ga vsi udje, v želodcu ima težave, toplota života se nekoliko poviša, zato se ga poloti žeja. Rana, ki se je morda že zacelila, začne boleti; če se pa še ni zacelila, pa dobi hud duh. Bolnik dobi trd vrat, glava ga boli, v obraz obledi, gleda nemarno, žila močno in b°U pogosto bije. Tedaj se prično božjastni napadi ln se vrste drug za drugim z različno dolgimi presledki. V strahu ln obupu besni, bije in grije okrog sebe. žeja ga, pa si ne upa piti, ker že pri sami misli na pijačo dobi krč v grlu. Krč ga lomi tudi po udih. Ti napadi se vedno pogosteje ponavljajo, dokler ne nastopi zadnja ura. život oslabi, kakor da bi bil mrtvouden, bolniku se cedijo sline iz ust, glas postane hripav, srce mu oslabi in umre.
Kaj nam je v hitrici storiti, če nas je ugriznil stekel pes?
Kadar dobi kak pes popisana znamenja stekline, se ga varuj; če še ni, bo kmalu stekel. Zapri ali ubij ga. če te je le malo ugriznil, da ni nobene rane, ni treba pomoči, ker ti to ne bo škodilo. Rano pa, ki ti jo je zadejal, izžgi z razbeljenim železom, ali jo pa izreži, da dobro izkrvavl. ter jo dobro izperi. če to zamudiš, je vse izgubljeno. Bolniku namreč ne moreš več po-
- --N
: ..	, , < r, -
' ' * <'f;". ■


KonjenlSld oddelki Italijanske Vojske v Rusiji v področju Dona
magatl ne ti ne zdravnic, da hi ga rešil, ko so se že pokazala prva znamenja stekline. Zdravnik mu le z zdravili polaj&a zadnji čas trpljenja.
V vsakem primeru je najbolj varno, da se bolnik zateče v najbližji zdravstveni zavod, kjer mu lahko vcepijo znameniti Pa-steurjev serum.
Predpisi o prevozu mrliče?
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, glede na pravilnik bivše kraljevine Jugoslavije z dne 4. novembra 1930, št. 6265/30, o pokopavanju izkopavanju in prenašanju mdičev m smatrajoč za umestno, da se izdajo predpisi o prevažanju rorličev iz pokrajine in v pokrajino«, odreja:
ČL 1. Brez posebne pooblastitve Visokega komisarja je prevoz mrličev iz Ljubljanske pokrajine ali vanjo prepovedan
Če gre za trupla vojakov, umrlih za kakršnim koli vzrokom, je za prevoz iz pokrajine potrebna tudi izjava vojnega ministrstva, da ni zadržka.
Čl. 2. Pooblastitev za prevoz mrliča izven pokrajine ali vanjo se sme v prvem letu po smrti izdati samo. če se je ugotovilo, da smrti niso povzročile koze skrlatina, pega-vica davica ali druga nalezljiva tuja bolev zen in da v času i« na kraju smrti ni b:lo epidemije take bolezni. Po preteku en" i leta od smrti pa se sme dovoliti prevoz z pokrajine ali v pokrajino tudj za trupla oseb, ki so umrle med epidemijo ali zaradi katere izmed zgoraj navedenih brezni.
Vselej se morajo upoštevat: varnostni ukrepi, predpisani s členom 5. te naredbe.
Čl. 3. V prošnji za pooblastitev radi prevoza mrliča, ki jo je treba nasloviti na pred pisno kolkovanem papirju VI. oddelku — zdravstvenem odseku Visokega komisariata, se morajo navesti vsH osebni podatki pokojnikovi, vzrok smrti kraj, kjer je umrl občima pokrajine v Kraljevini aH v tuji državi, kamor ali odkoder naj 9e mrlič prepelje. in ime spremljevalca.
ČL 4. Če naj se prepelje im4ič v drugo pokrajino Kraljevine, obvesti Visoki komisar prefekta tiste pokrajine, kateri pripada občina, kamor naj se mrlič prepeflje.
Čl. 5. Prevoz mrliča se sme dovoliti samo ob upoštevanju naslednjih predpisov:
Truplo se mora zapreti v kovinsko krsto, ki se mora za va ri ti in položiti v drugo krsto iz trdega lesa. Stene druge krste ne smejo hiti tanjše ko 4 cm. Deske morajo biti iz enega kosa. če pa so iz po več kosov, se morajo spojiti na žleb z lastavičjrm rezom in pritrditi z vijaki Krsta mora biti obita z železnimi trakovi, širokimi vsaj 2 cm in v medsebojni razdalji po ne več ko 50 cm. Med kovinsko in leseno krsto se mora prostor napolniti z lesnimi, ostružki najmanj 4 cm na debelo. Truplu »e rrx.t-> vbrizgati v prsa in v trebušno votlino najmanj 1 liter 3%oske raztopine živosrebrnega sublimata in je treba truplo popolnoma zaviti v prt. namočen v isto raztopino.
Pokrajinskemu zdravniku, okrajnim zdravnikom odn. ljubljanskemu mes-tnemu fiziku za glavno mesto se poverja nadzorstvo, da se te določbe strogo izvajajo.
Čl. 6. V primerih, da bi se moral prevoz mrliča iz pokrajine zaradi katerega koli
ces. Je to podobno, kakor če učenci pri učenju izpopolnjujejo poteze, M jih je začrtal v obrisih učitelj. Pri branju se namreč Izgublja največji del mišljenjskega truda. Zato čutimo neko olajšanje, ko preidemo od lastnega premišljevanja k čitanju. Počasi postane čitateljeva glava zmes in znes tujih misli. Zato se dogaja, da marsikdo, ki skoraj ves dan prebira knjige, ostali čas pa nič ne razmišlja, izgubi sposobnost samostojnega mišljenja, prav, kakor se oni, ki mnogo jezdi na konju, naposled odvadi hoditi. Tako je z mnogimi učenjaki, ki so tolikaj načitani, da so od tegš. kar neumni. Kajti kdor vedno, ob vsakem pio-stem času vzame v roko kjigo in čita, si duha ohromi v večji meri kakor oni, ki opravlja telesno delo, ker le-ta pri delu vendarle lahko razmišlja. Prenasičenost povzroča, da ostaja v duhu tem manj sledov, čim več čitamo; duh postane tabla, na kateri je izpisano križem kražem. če prebiramo nepretrgoma, ne da bi razmišljali o tem, kar smo brali, tedaj to sploh ne zapušča v nas korenin in se večidel zgubi. Z duševno hrano je pač drugače kakor s telesno: komaj petdeseti del tega, kar použijemo, se asimilira, ostalo se izloči ali izhlapi. Ne pozabimo tudi, da so na papir nanešene misli podobne sledovom v pesku: res da vidimo stezo, po kateri je kdo hodil, toda če bi hoteli vedeti, kaj je videl na tej poti, bi morali imeti njegove lastne oči
Zapomnimo si, da ta, ki piše za nore ljudi, najde vedno zadosti širokega občinstva. Posvečajmo del prostega časa, ki nam je že brez tega skopo odmerjen, prebiranju velikih, ostalo človeštvo presegajočih duhov vseh časov in narodov. Samo te knjige pas izobražujejo in poučujejo. Slabega ne
moreš nikdar brati dovolj malo, a dobrega nikdar dovolj dosti, če hočemo brati dobre knjige, Je treba izpolniti pogoj, da ne čitamo slabih, zakaj življenje je kratko, čas
ln moči pa so omejene.
•
Vsako važno knjigo je treba takoj prebrati dvakrat, delno zato, ker drugič bolje razumemo stvari v njihovi sovisnosti, delno pa zato, ker k vsakemu mestu v knjigi prinašamo pri novem branju drugačno raz-položenost, kakor smo jo Imeli ob prvem, zato je tudi vtisk drugačen; to pa je toliko, kakor da vidimo neko stvar v drugI osvetljavi.
Duhu ni večje osvežitve kakor prebiranje starih klasikov; brž ko vzamemo do rok katerega izmed njih, se čutimo kaj kmalu osvežene, olajšane, očiščene, povzdignjene in okrepčane, kakor da bi se napili vode iz planinskega vrelca izpod skal. Je skrivnost tega vpliva v starih jezikih in njihovi popolnosti, ali pa v veličini duhov, katerih dela so ostala toliko stoletij neporušena
in neoslabljena ? Nemara v obojem. *
Učenjaki so tisti, ki so čitali v knjigah, misleci, geniji, razsvetljevalci sveta in po-vzdigovalci človeškega rodu pa oni, ki so prebirali naravnost v knjigi sveta. Samo pisatelj, ki zajema snov za svojo knjigo v lastni glavi, je vreden, da ga čitamo. Zato prebirajmo kar le mogoče prave začetnike, ustanovitelje in odkritelje stvari, ali vsaj priznane mojstre posamezne stroke ln nikar ne hlastajmo samo po novem, zakaj dobro je le malo časa novo. »
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
ZAPISKI
Nov zvezek »Umetnosti«
Naš reprezentativno lepi mesečnik za umetniško kulturo »Umetnost« je s pravkar izišlo 1.—3. številko nastopil sedmi letnik. K zvezku se vrnemo z obširnejšim prikazom. Za sedaj naj samo zabeležimo, da prinaša poleg številnih ilustracij, med katerimi je na posebni prilogi risba Ivana Vavpotiča »Podoba Ivana Cankarja na Dunaju« (1902), naslednje prispevke: Dr. Fran jo šijanec, Sedejeva freska Zlatorog in Maleševo slikano steklo »Sv. Kozma in Damijan«; Martin Ben-čina, O tehniki slikarstva na steklo; J. C. Oblak, Poglavje o barvah (Iz filozofskega dela »Knjiga popotnika«); M., Neznani risbi Ivana Cankarja; M. B e n-čina, Upodobitve Ivana Cankarja; Paul Cčzanne, O umetnosti; Iz umetniškega sveta. Zvezku daje prevladujoč značaj ln posebno kulturno zgodovinsko pomembnost ikonografija našega največjega pripovednika Ivana Cankarja. — V prilogi »živa njiva« so objavljene pesmi R. Goraika, Marija Skalana, Janka Samca. L. Stančka (prevodi Budhe, Werdswortha, Scheleya), Vere Remčeve in Katarine Spurove.
Pozdravljamo »Umetnost« v novem letniku in ji želimo mnogo uspeha na trdno začrtani poti k povzdigi naše umetniške kulture!
O Nietzscheju
V »Meridiano di Roma« z dne 23. avgusta t.l. je pisal Giuseppe Sinatra o Nietzscheju. Vsa njegova filozofija — piše avtor — se bolj ko katera koli druga bliža propadu, drži se samo tisti del, ki je postavljen na najtrdnejšo podlago in obdar-
jen z najbolj živo originalnostjo, namreč teorija o nadčloveku, ta smela in izvirna zasnova o čleveku, ki bo preosnoval družbo in do temelja preobrnil pojme o dobrem in zlem.
Teorija o nadčloveku, piše nadalje Sinatra, je samo posledica posebnega, prav tako Izvirnega Nletzschejevega pogleda na življenje. Življenje mu je oblika heroičnega boja zoper zmote, iluzije, pesimizem, odpoved in asketizem; življenje je Nietzscheju dejalnost, borba, junaštvo. Tak pogled je pravi in resnični upor zoper sleherno de-kadentstvo.
Kakšne so posledice Nletzschejevega nazora o nadčloveku ? Sinatra pravi med drugim, da stoji Nietzschejev nadčlovek sredi same življenjske borbe, ki da izboljšuje vrsto s tem, da Izloča slabše in ojačuje močne; samo v tej borbi razvija nadčlovek svojo življenjsko energijo, si osvaja nove vire zdravja, energije in vitalnosti, s katerimi skuša prekositi samega sebe. S tega vidika mora biti življenje vedno znova premagovano, vedno podložno volji do moči in do gospodovanja. Zato za Nie-tzseheja in za njegove vernike v nadčloveka ne more biti moralnih zakonov, ne nespremenljivih dobrin in ne absolutnih dolžnosti. Nadčlovek je načelno hudoben, zato ker je »hudobnost človekova najboljša moč«. Odtod mržnja do šibkih in njih po-končavanje, mržnja do usmiljenih, malo-dušnlh, resigniranlh, boječih; mržnja do idealistov in raeionaliatov, do metalizike in morale, človeštvo naj bi imelo vedno pred očmi smoter: dajati življenje ljudem nadčloveškega tipa. Po Nietzscheju je treba prevrniti do kraja vpe prvotne etične pojme o življenju in videti dobro samo v tem, kar pospešuje močno rast življenjske energije, Zlo pa samo s tem, kar je ieto-
vzroka odložiti, je treba z mrličem ravnati po predpisih prednjega olena in ga v ustreznih zaprtih krstah spraviti v mrtvašnico pokopališča. ki je v občini, kjer je pokojnik umrL
Čl. 7. Za prevoz mrliča iz kake občine Ljubljanske pokrajine v drugo veljajo brez spremembe dosedanje določbe.
ČL 8. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, v denarju do 1000 lir.
ČL 9. Ta naredba. s katero se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Postavitev organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov pod nadzorstvo
Visoki komisar za Ljubijansko pokraj:no na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na svoje naredbo z dne 20. aprila 1941-X1X. št. 2 in smatrajoč za umestno, da se prilagodi delovanje raznih ustanov bivših jugoslovanskih vojnih invalidov novim nalogam, k; so nastale zaradi priključitve Ljubljanske pokrajine Kraljevini, odreja:
Vse organizacije bivših jugoslovanskih vojnih invalidov v Ljubljanski pokrajini, ki so bile z naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX, št. 2 izločene iz prejšnje osrednje jugoslovanske organizacije, se postavljajo pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po svo-jem odposlancu.
Komisarjev odposlanec ima nalogo nadzorovati delovanje in imovino združenja, poslovanje pokrajinskega odbora m krajevnih odborov ter predložiti nova pravila za enotno organizacijo z nazivom »A?sociazio-ni degli Invalid? di Guerra della provincia dii Lubiana« — Združenje vojnih invalidov Ljubljanske pokrajine.
Postavitev pod nadzorstvo se razteza tudi na organizacijo ruskih vojnih invalidov, obstoječo v Ljubljanski pokrajini.
Za komisarjevega odposlanca se imenuje podpolkovnik Josip Bramo.
Ta odločba je takoj izvršna in sc objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11. avgusta 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
vetno s slabostjo, malosrčnostjo in resi-gnacijo.
To so po Sinatru temelji Nietzschejeve teorije o nadčloveku, ki je po piščevi sodbi ostala še živa v filozofsko-pesniški konstrukciji avtorja »Volje do moči«. Vse kaže, da Nietzsche pri ustvaritvi tega tipa ni imel pred seboj samo »vzora bodočega človeka«, marveč je v svojih simpatijah do nabrzdane in nevkročene človeške nature segel tudi k človeku predzgodovinske in prazgodovinske dobe, človeku, Iti je stal »v zarji civilizacije« ln je mogel brez zavesti odgovornosti uveljaviti vse svoje moči; pri tem ga ni motilo razločevanje med dobrim in zlim, ki je plod poznejše kulture in religije. Tako obstoje idealne afinitete med človekom prazgodovinske dobe in nie-tzchejansklm nadčlovekom bodočnosti.
Razdelitev bergamske umetnostne nagrade. Veliki Premlo Bergamo, nagrada za slikarstvo, je bil pravkar podeljen takole: Prvo nagrado v znesku 50.000 lir je prejel Francesco Menzi za sliko »Družina«, drugo nagrado 25.000 lir Renato Guttuso za sliko »Križanje«, tretjo v znesku 15.000 lir Giovanni Stradone za sliko »Cvetje« in četrto v znesku 10.000 lir Renato Birolli za »Kompozicijo«.
Priprave za novo sezono so v italijanskih gledaUščih prav živahne. »Compagnia del Teatro Nazionale dei Guf« je pod vodstvom Giorgia Venturinlja že določila repertoar, ki navaja celo vrsto komedij Štefana Landija, Tulla Pinellija, Dursija, Fab-brija i. t. d. Prvič v Italiji bo vprizorleiv* Hebblova drama »Marija Magdalen?.«. Igralska družina, ki jo vodi Rer.zo Riccv, je uvrstila v repertoar nekatere nove komedije, med njimi Uga Bettija »Noč v bogataševi hiši«, Capriolovo »Neznano zem*
Kronika
*	EIAR Radio Ljubljana obvešča svoje poslušalce, da se bo pouk italijanščine, ki ga vodi g. prof. dr. Stanko Leben, ponovno pričel v ponedeljek, dne 8. septembra ob 19. uri. Tečaj bo na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek, in sicer ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo znanje. Besedilo posameznih lekcij bo sproti priobčeno v časopisih.
*	JužuoTzhodna Evropa bo spet izvažala sito. V južnovzhodai Evropi ie žetev Kakor povzemamo po »Karntner Zeitung«;. v glavnem že pospravljena. Po dveh izredno slabih letinah so si kmetje, ž njimi pa tudi oblastva, ki jim je poverjena skrb za prehrano v teh deželah, spet lahko oddahnili. Ž:to je povprečno dobro obrodilo, še bolje pa kaže koruza, ki obeta v nekaterih pokrajinah prav dober pridelek. Edino izjemno tvori Grčija, katere agrarna proizvodnja je še zmerom premajhna, da bi krila lastne potrebe. V splošnem pa je žetev tako zadovoljiva, da bo mogoče nekaj presežkov izvoziti v dežele ostale Evrope.
*	Zborovanje zdravnikov za kuro z grozdjem. Pokrajinski zavod za tujski promet v Aglianu pri Astiju je pred tremi leti ustanovil postojanko za kuro z grozdjem, za katero raste zanimanje sezono za sezono. Sredi septembra bo pod okriljem te postojanke specialno zdravniško zborovanje, na katerem bo med drugim njen zdravstveni izvedenec, direktor splošne medicinske klinike torinske univerze prof. dr. Garnma, predaval o grozdju kot zlravilu in živilu. Poleg tega bo zborovanje posvečeno proučevanju toplih izvirkov v Aglianu.
*	Uganka lepre bo kmalu pojasnjena. Urejene statistike o številu leproznih bolnikov na svetu doslej še nimamo, približno pa se ceni na 3 do 7 milijonov. To dejstvo najbolj nazorno izpričuje važnost proučevanja in borbe proti tej nevarni morilki, ki je razširjena zlasti po kolonialnih deželah. Največja težavnost te borbe je v dejstvu, da je njen razširjevalec eden izmed bacilov, ki so proti nasprotnim strupom najodpornejši. Razen tega bacil lepre v kulturi sploh ne reagira, prav tako pa tudi vcepi j v živalsko telo ne nudi skoraj ni-k&kega. rezultata, tako da je eksperimentalno proučevanje njegovih lastnosti skoraj brez uspeha. Zato pomeni znaten korak naprej poizkus prof. dr. Manfreda Ober-doi"fferja, ki je dognal, da nekateri vege-talni strupi pospešujejo razvoj bacila lepre, če jih damo bolniku. Ti strupi se nahajajo tudi v nekih vrstah žitnega plevela. S tem je pojasnjena stara uganka, zakaj je lepra, ki je bila svoj čas po Evropi zelo razširjena, povsem izginila iz naših dežel; izginila je takrat, ko so naši kmetje začeli posvečati večjo pozornost žitnemu plevelu in so poskrbeli, da ga niso več mleli z zrnjem za kruh. Kemioterapičnemu zavodu v Frank-furtu ob Meni je nedavno uspelo, da je razne strupene snovi, ki jih je prof. dr. Oberdorffer uporabil pri svojem poizkusu, izoliral. Učenjaki upajo, da bodo kmalu premagane še zadnje ovire, ki zadržujejo končno rešitev uganke o strašni morilki človeštva.
*	Legija estonskih prostovoljcev odhaja na vzhodno fronto. Iz RevaJa poročajo, da fat po Fiihrerjevem naročilu tudi na Estonskem zbira legija prostovoljcev v starosti od 17 do 25 let. Legija se bo uvrstila med borbene formacije nemških SS in bo odšla na vzhodno fronto.
*	Protipravno krščevauje Zidov na Slovaškem. Slovaški listi so svoj čas poročali o nekem kalvinističnem župniku,, ki je v množicah kr ščuval Zide. Notranje ministrstvo je zato uvedlo preiskavo, ki je dognala, da. je župnik samo letos protipravno krstil 717 Zidov.
*	Še enkrat o koristnosti in Škodljivosti vrabca. Razgovor o vrabcu, ki se je nedavno raz-netil v našem tisku in v katerem smo culi nekaj ljubeznivih in neljubeznivih sodb o tem posebnežu iz našega ptičjega kraljestva, je deležen kratkega odmeva tudi v najnovejši številki »Sadjarja in vrtnarja— Splošno še skoraj v?; sadjarji in vrtnarji, piše list, strinjajo v tem, da nam vrabci narede mnogo več škode kot koristi. Zlasti ga pa obsojamo zalo. ker nam z nasilno predrznostjo preganja in izpodrine iz vrtov druge drobne žužkojede, ki so mnogo koristnejše ptice kot pa vrabci. — Nadzornik M. Humek pa je listu poslal še tole kratko opozorilo: — Kakor plevel med kulturnimi rastlinami, tako je vrabec med ptcam-najhujši plevel, ki ga je treba preganjati in zatirati na vse kriplje. Za na*, prakHčne vrtnarje nkakor ni merodajno mnenje mehkočut-nih ljubiteljev ptičev. Kot odlično avtoriteto v tem ozira ne moremo priznati niti Erjavca. Za nas so gotovo važnejša dognanja Berlepschova (priro. njegovo knjigo »Der gesamte Vogel-sehutzc); ta je vse svoje dolgo življenje in vse
nemajhno premoženje posvetil varstvu ptičev,
je pa vrabca brezpogojno obsodil.
*	Ženske kot gondoljerji. Vožnja z gondolami po Benetkah dandanes ni več samo šport in zabava tujcev, temveč je postala važna prometna panoga za Benečane same. Ker so pa bili mnogi gondoljerji poklicani pod orožje, so se tudi na beneških gondolah — kakor na vozovih električne cestne železnice drugod — uveljavile ženske. Novost je tako pri domačinih kakor pri tujcih, ki tudi v času vojne obiskujejo Benetke, naletela aa prav lep sprejem.
*	štednja z brzojavkami v Nemčiji. Nemška poluradna agencija je na prebivalstvo rajha naslovila poziv, naj se poslužuje brzojavk samo v izredno nujnih, resnično utemeljenih primerih, ker mora brzojav v prvi vrsti služiti vojnim namenom in vojnemu gospodarstvu. Čestitke in podobna sporočila zasebnega značaja se bodo morala v bodoče pošiljati po pisemski pošti ali na kak drug način, ne pa po brzojavu.
*	Vasica, ki je nj v nobenem uradnem seznamu, cerkveno pa sjiada pod tri župnije in pod prav toliko škofij, v nedeljo je bilo proščenje pri gorski cerkvici v Melo-gnu blizu mesta Finale Ligure in pri tej priliki so se listi spet spomnili tega pozabljenega, Sicer pa prav zanimivega kotička. K skromnemu cerkvenemu slavju so se zbrali ljudje iz bližnjih gorskih naselij in sosednih dolin, a največ je bilo med njimi lovcev, gozdarjev in gozdnih delavcev. Kraj je namreč bogat gozdov, polnih vsakovrstne divjačine. Melogno je prav za prav prelaz v višini 1028 metrov, oddaljen od Finale Ligure 16 km dobre pokrajinske ceste. Naselbina je polagoma narasla okrog planšar-skih kočic, med katerimi je nekoč zdavnaj zrasla preprosta gostilnica, da postreže lovcem ln voznikom, ki so se kdaj pa kdaj izgubili v ta samotni kraj. Polagoma je zrasla tudi lepa cerkvica, ki pa je zadnji čas brez duhovnika, čez čas pa se je nabrala tudi cela majhna naselbina, ličnih vil, v katerih meščani prebijajo mesece počitnic. Ko se je že razgibalo toliko življenja, se je v vasici naselil še poštni urad s telefonom in telegrafom. Kaj hočete za sodobno letoviško naselje še več? To je že res, da je vasica 10 mesecev v letu skoraj izumrla, je pa že vendar kakšnih 20 družin s približno 100 stalnimi prebivalci, ki se vsakokrat razve-sele, ko spomladi ponehajo snegovi in se iz doline za kratke tedne vračajo tako dolgo zaželeni gostje — Pri vsem tolikem prometu pa vas na papirju, kakor se reče, ne obstoji. Hiše v Melognu so po številkah razdeljene na tri različne občine: Rlalto, Magliolo in Calizzano, a vsaka izmed njih je od kraja oddaljena po dobrih 10 km. Cerkvico ima Melogno, cerkvico z ozirom na cerkveno upravno razdelitev pa hiše prav tako pripadajo trem različnim župnijam. A ker se prav v Melognu srečujejo pomembne zgodovinske meje, je naneslo, da je vasica podrejena tudi trem različnim škofijam: v Savoni (Rialto), Albengi (Magliolo) in Mondoviju (Calizzano).
*	Zidom v Bolgariji huda prede. V zvezi z zadnjimi protižidovskimi odredbami je generalna direkcija bolgarske policije odredila popis vseh židovskih stanovanjskih prostorov, ki bodo, Če se izkaže, da so preveliki, zaplenjeni oziroma uporabljeni v druge namene. V Skopi ju so šle krajevne policijske oblasti še dalje in so prepovedale Zidom dostop na nekatere ulice in ceste ter lokale. Zidje ob nedeljah ne smejo v mestni park, ob delavmkih pa se smejo v njem zadrževati samo do 4. popoldne. Tudi zaha-janje v kopališča ob Vardarju je Zidom dovoljeno samo na nekatere dneve do 4. popoldne. Cela vrsta odličnejših hotelov 'n trgovin je Zidom Tabranila vstop. Tudi po štirih glavnih mestnih ulicah se je Zidom prepovedano sprehajati.
*	Pet smrtnih obsodb v Sofiji. Vojaško sodišče v Narvi je razglasilo sodbo v ns-kem komunističnem procesu v zvezi z afero Saimonov. Od 26 obtožencev, ki so bili obtoženi sabotaže in špijonaže v korist Sovjetske Rusije, je bilo 5 obsojenih na smrt, trije so bili obsojeni na dosmrtno robijo, ostali obtoženci pa na daljši zapor.
IZ LJUBLJANE
u— Vroči septembrski dnevi trajajo kar
naprej. V torek, sredo in četrtek je naj-, višja dnevna toplota presegla 30 stopinj Celzija, česar v septembru nismo vajeni. Najbrž je temu vzrok, da že nekaj tednov ni bilo padavin in sonce vztrajno pripeka na razsušeno zemljo. Noči so sicer hladne, jutra pa brez megle, tako da nas objemalo sončni žarki od zgodnjih jutranjih ur do večera. Razumljivo je, da so zato kopališča in vsi prostori ob vodi še vedno pol-
ljo«, Tierijevega »Sodnika Cambrčja«, O' Malleyev »Igralčev portret«. Ponovno pridejo na oder P. Cossov »Neron«, Braccov »Mali svetnik«, D'Annunzieva »Več kakor ljubezen«, Violovo »Skupno življenje«, nekaj Pirandellovih komedij, Shakespearov »Hamlet«, »Othello« in »Rihard III.«, Ib-senovi »Strahovi« in »Neprijatelj ljudstva«, Wildeov »Idealen soprog« i. dr. Slej ko prej je opaziti, da se pri sestavi sezonskega repertoarja upoštevajo v največji meri in z vsem poudarkom domači avtorji.
Igralska šola v Rimu. Kr. akademija za dramatsko umetnost v Rimu je pravkar razglasila, da sprejema nove učence za svoje igralske in režiserske tečaje. Za igralske tečaje je starostna doba omejena od 15 do 25 let pri igralkah in od 17 do 28 let pri igralcih; za režiserje pa od 20 do 30 let. Najboljši učenci bodo lahko dosegli štipendije.
»Teatrino del Popolo« se Imenuje novo gledališče, ki je imelo avgusta prvo predstavo na nekem »mskem trgu. To izrazito ljudsko gledališče je bilo ustanovljeno ob sodelovanju Ministrstva za Ljudsko kulturo in Dopolavora. Oder tega gledališča je pritrjen na poseben avto, tako da se bo lahko postavil vsak dan poljubno na katerem koli trgu ne le v Rimu, marveč tudi v provinci in celo v oddaljenih krajih; povsod bodo igrali za preprosto ljudstvo ln za vojake. Repertoar tega zanimivega ljudskega gledališča obsega nalašč zanj spisano štiridejanko Carla Venezianija »Simpatija«. Gherarda Gharardija komedijo »Stric Pasqua«, Guglielma Gianninija »Radio To-bruch« in Galdierijev »Snažni trg«.
Uspešna francoska komedija. Najnovejši »H Dramma« poroča iz Pariza o uspehu štiridejanske komedije Paula Vandenber-gha »J'ai dix — sept aus«. To delo so v
gledališču »Nouveautes odrsko krstili 1. 1938. Poslej je imelo 500 repriz. Po sodbi kompetentnega poročevalca Vittoria Guer-riera je komedija »preprosta, jasna, skoraj popolna ln predstavlja enega najobsežnejših pogledov, kar jih je sodobno gledališče odprlo v skrivno panoramo mladosti«.
Smrt Mihaila F°Wna. V New Yorku je umrl v starosti 62 let bivši prvak carskega baleta v Petrogradu, svetovno znani pred-stavitelj ruske plesne umetnosti Mihail M. Fokin. Mož je mnogo storil, da je priboril mednarodni slove3 plesni umetnosti svoje domovine, čeprav jo je moral po nastopu boljševizma zapustiti. Kot emigrant se je naselil najprej v Stockholmu, nato pa v Ameriki.
Hrvatske jezikovne preosnove. Hrvatski državni urau za jezik je v glavnem končal svoje delo. Te dni je izšla knjiga »Korien-sko pisanje«, ki daje poglavitna podrobna navodila, glede novega načina pisanja hrvatskega jezika, kakor je bil uveden z nedavno zakonsko odredbo. Medtem se je že povsod uvedlo pisanje, ki sedanjo hrvaščino vidno oddaljuje načelom prejšnjega pravopisa.
Krstilnico kneaa VSšeslava so nedavno prepeljali iz Benetk v Zagreb in je postala last Hrvatske akademije znanosti in umetnosti. Krstilnica poteka iz 1. 800 ln je najbrž imela vlogo pri končnem pokristjanje-nju hrvatskih poglavarjev, kar se je zgodilo po konfliktu Hrvatov z močnim kraljestvom Karla Velikega. Krstilnica je bila do 1. 1746 v cerki v Ninu, nakar so je prepeljali v Benetke, odkoder je bila sedaj po velikodušnosti italijanskih oblasti izročena Hrvatom kot dragoceni »pomeniik njihove davne preteklosti.
Dnevi finske glasbe v Wlesbadnu bodo v dneh 25. do 27. septembra.
ni kopalcev. Ljubljanica % Gruberjev prekop sta tako nizka, da jih je moči na mnogih mestih prebresti. Ponekod ne sega voda po vsej širini struge niti do kolen. Meščanom je lepo sončno vreme gotovo po-všeči, kmetje pa že tožijo o škodi na polju, ker so nekateri posevki že potrebni moče.
u— Razdeljevanje drv pri trgovcih. Ker bodo trgovci s kurivom oddajali žagana drva in jih morajo šele pripraviti, naj pridejo interesenti ponje samo ob dneh ln urah, ki bodo označene pri posameznih trgovcih.
u— Med slovenskimi umetniki koncer-tanti uživa eno prvih imen violinist Kar-lo Rupel. Naša koncertna zgodovina zaznamuje že celo vrsto njegovih samostojnih koncertov, ki so posebno v zadnjem času deležni izredno številnega pose ta s strani našega koncertnega občinstva. To je najboljši dokaz, kako je umetnik priljubljen in kako zanima vsak njegov koncertni nastop tudi najširše plasti našega občinstva. Prvi Ruplov samostojni koncert v novi sezoni bo v petek, dne 11. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Pr odprodaja vstopnic od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice.
u— Ravnateljstvo klasične gimnazije v Ljubljani sporoča: Starši tistih učencev ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred, naj od 12. do 15. septembra pri ravnateljstvu vlože prošnje s kolkom za 4 lire. Prošnjam je treba priložiti spričevalo IV. razreda ljudske šole in rojstni list. Starost učencev 10—13 let. Deklice se v I. razred ne bodo sprejemale. Vzorci za prošnje se dobe pri šolskem služitelju. — Prav tako naj do 15. septembra vlože prošnje, odnosno prijave še ostali učenci, ki bodo delali popravni, razredni ter nižji ali višji tečajni izpit. — Vsi izpiti bodo v času od 17. do 26. septembra. Natančen razpored pismenih in ustnih izpitov in vpisovanja bo objavljen na oglasni deski meščanske šole pri uršulinkah. Dijaki izven Ljubljane naj si pravočasno preskrbe prehodnice. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 10. d0 12. ure v pisarni v meščanski šoli pri uršulinkah (vhod *z Nunske ulice).
u— Ravnateljstvo HI. moške realne gimnazije v Ljubljani bo sprejemalo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu 7. septembra 1942 od 8. do 12. in od 15. do 17. v ravnateljevl pisarni. Prošnjo je kolkovati s 4 lirami in priložiti rojstni list in izpričevalo 4. razreda, oz. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo v drugi polovici septembra.
u— Na H. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili ponavljalni, razredni, privatni in nižji tečajni izpiti po sledečem sporedu v poslopju Trgovske akademije. Razredni izpiti (za tiste, ki radi prometnih ovir ali bolezni niso v julij,u dovršili razreda) od 16. do 18. sept., popravni izpiti od 16. do 21. sept., privatni izpiti od 16. do 24. sept. in nižji tečajni izpiti tudi popravni od 21. do 24. sept. Podrobni razpored bo objavljen 10. sept. na oglasni deski pred ravnateljevo pisarno. (Trgovska akademija III. nadstropje). Za sprejemni izpit za I. razred morajo vložiti starši do 15. sept. pri ravnateljstvu prošnje, koleko-vane s kolekom za 4 lire in opremljene z rojstnim in krstnim listom ter spričevalom o dovršenem 4. razredu osnovne šole. Izpit bo najbrže 25. in 26. septembra. Vzorci prošnje se dobe pri šol. služitelju. — Ravnateljstvo.
u— Ravnateljstvo IT. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča: 1. vpisovanje učencev za sprejem v
I. razred bo dne 14. sept. od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. K vpisu naj učenci prineso spričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole, krstni list in kolek za 4 lire za prošnjo, katero dobe pri gimnazijskem slugi. Vpisovali se bodo učenci, stari 10 do 13 let; 2. popravni izpiti za vse razrede bodo 17. sept. Učenci, ki še niso vložili prošenj za pripustitev k popravnemu izpitu, morajo to storiti do 12. sept.; 3. pismeni nižji tečajni izpit bo 18. in 19. sekt., ustni pa od 21. sept. dalje; 4. sprejemni izpiti za redne in privatne učence bodo 23. in 24. sept.; 5. privatni izpiti se bodo začeli 25. sept. Začetek vseh izpitov bo ob 8. zjutraj.
u— Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani bodo popravni in razredni izpiti za učence in učenke IV. razreda in za-vršnega izpita dne 16. septembra; za učence in učenke vseh prvih razredov dne 17. septembra. drugih razreden- dne 18. in tretjih razredov' dne 19. septembra v pos'opju ljudske šole, pritličje, desno. — Završni izpiti se bodo pričeli dne 21. in končali dne 26. septembra. Vsi izpiti se bodo vršili vselej od 8. dalje po razporedu, razobe^enem v Šolski veži. — Pro?nje za izpite morajo biti pravilno kolkovane in izročene ravnateljstvu najkasneje do 15. septembra. (Prošnje je krfkovati s kolkom za 4 lire m še s kolkom za 4 lire za vsak predmet! Tc takse so oproščeni po odredbi Visokega komisariata št. 104 z dne 16. novembra 1941-XX le oni učenci (-ke). katerih starši imajo 7 ali več otrok, polovice te tak->e na tisti, katerih starši imao 5 ali 6 otrok. Ta ugodnost za ponavljalca razreda ne velja!) — Ravnateljstvo.
u— Scla Glasbene Matice prosi vse vpisane gojence, da pridejo danes ob 15 v Hubadovo pevsko dvorano k določitvi urnika Danes dopoldne od 9. do 12. se sprejemajo še gojenci za po~amezne predmere v pisarni Glasbene Matice. Vegova ulica 7.
u— Privatna dvomzredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29 oktobra št. 7.
u— Za vozni promet bo zaprta šubičeva ulica ob lepem vremenu od ponedeljka 7. t. m. morda do kraja tedna zaradi naprave površinske prevleke.
u— Mestni socialno politični urad na Ambroževem trgu v nedeljo, ponedeljek in torek, 6., 7. in 8. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke, pač bo pa tudi te dni uradoval v najnujnejših primerih.
u— Nesreče. Desnico si je zlomila 52 letna postrežnica Marija Rutarjeva iz Ljubljane. Pri delu si je poškodoval levo oko 52 letni delavec Franc Rovan iz Dolenjega Logatca. Tramvaj je podrl 65 letnega upokojenega mestnega delavca Jakoba Freli-ha iz Ljubljane in mu prizadejal precejšnje notranje poškodbe. Alojzija Mačkova. 27 letna žena posestnika iz Logat-
ca je pri obiranju sliv padla z drevesa ln
si zlomila desno nogo. Konj je brcnil > glavo 3 letnega sina delavke Jožefa Grudna iz Ljubljane in mu jo hudo poškodoval. Iz Sodražice so pripeljali v bolnišnico 16 letno hči posestnika Franjo Samsovo, ki je padla z drevesa in se potolkla na glavi. V levo koleno se je vsekala 58 letna žena upokojenega železničarja Ana Likarjeva lz Ljubljane. Po stopnicah je padel in si zlomil desno nogo 47 letni železniški ključavničar Josip Blažič. Ponesrečennci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Ključ z dvojno brado se je našel v Cerkveni ulici. Hrani ga oglasni oddelek »Jutra«. — Tudi sicer se večkrat primeri, da nam pošteni najditelji donašajo najdene predmete, zato vabimo čitatelje, naj se v podobnih primerih obračajo na oglasni oddelek našega lista.
Z Gorenjskega
»Sauna na Koroškem«. Gauleiter in državni
upravitelj Koroške dr. Rainer je dal pobudo za ustanovitev delovne skupine za gradnjo kmečkih kopalnic. Skupina ima nalogo, s strokovnim nasvetom pospeševati ustanavljanje kopalnic na kmetijah in izkoriščati izkušnje z različnimi vrstami kopalnic in različnimi tipi peči. Pri tej priliki piše »Volkischer Beobachter«: Oblika -saunec nikakor ni iznajdba finskega naroda. Je poprej je bil ta način kopalnice pri germanskih plemenih splošno znan in je bil tudi na Koroškem v rabi. Kakor v večini drugih dežel, pa je sauna v teku zadnjih treh let tudi na Koroškem prišla v pozabo, oziroma so jo zainteresirani krogi zadušili. Se dandanes v marsikaterem okraju na Koroškem nekdanje kojialniee služijo po večini kot sušilnice ali pe shrambe. Marsikje so kopalnice v teku časa predelali tudi v 60be ?a preužitkarje, terOnice ah pralnice. Mnogi kmetje do dandanes niso mogli razumeti, kako da se njihove terilnice izdavna imenujejo kopalnice. Šele koroškim kmečkim fantom, ki so prišli na finsko bojišče, je zadeva postala jasna. Ko 6e bodo po vojni vrnili domov in bo marsikdo izmed njih prevzel gospodarstvo, v bodoče pač ne bo hotel več kopalnice pogrešati pri hiši.
Grob na njivi. Na svojevrsten način so pred dnevi pokopali kmečkega posestnika Hildebran-da iz Pischelsdorfa na Koroškem. Sam si je izbral kotiček svojega večnega počitka na eni izmed svojih njiv, ki mu je bila najbolj pri grcu in s katere ie odprt razgled po vsem njegovem posestvu in še dalje po okolici.
Nesrečen padec. Alojz Jakič 74 letni upokojenec iz Celovca ie radel po stopnicah in si zlomil levo nogo. Z vozom Rdečega križa so ea prepeljali v bolnico.
Iz spodnje štajerske
Priprave za okrožni dan t Ptuju. Okrožni vodja Bauer je pred dnevi nastopil inšpekcijsko potovanje ro vseh krajevnih skupinah ptujskega okrožja. Njegovo potovanje je v zvezi s pripravami za okrožni dan, ki bo 12. in 13. septembra.
Z voza je padel. V mariborsko bolnico so so pripeljali 21 letnega voznika Ivana Kokota, ki je v neki gramozni jami v koroškem predmestju padel z voza in dobil nerodne poškodbe na nogi.
Dve nesreči. Pri nekem mariborskem podjetju zaposleni 181etni Štefan Rotman s Pobrežja se je pri delu ponesrečil, da so ga morali z vozom Rdečega križa odpeljati v bolnico. — V mariborsko bolnico je moral tudi 321etni posestnik Mihael Mlinarič iz okolice Cmureka, ki je pri delu padel in dobil precej huie poškodbe.
Iz Hrvatske
Novo vrhovno vojaško sodišče. S Po-
glavnikovo odredbo je bilo v Zagrebu ustanovljeno vrhovno vojaško sodišče za vse državno območje, ki mu bodo morali predložiti vse sodbe vojaških sodišč v revizijo.
Gostovanje berlinske filharmonije v Zagrebu. Ze zadnjič smo poročali, da se vodijo razgovori o gostovanju berlinske filharmonije. Po poročilih zagrebških listov bodo berlinski godbeniki priredili v Zagrebu dva koncerta, in sicer 30. septembra in 1. oktobra, S člani orkestra bo prispel prvi dirigent Hans Knappertsbusch. Kakor znano, berlinska filharmonija slavi letos 601etnico svojega obstoja.
Procesija na Sljeme. Prihodnjo nedeljo prirede zagrebški verniki procesijo na Sljeme. V prvih jutranjih urah bodo v zagrebških cerkvah maše, potem pa udeleženci v procesiji odilejo na Sljeme. Tam bo spet maša, popoldne ob 4. bodo litanije z zahvalno pesmijo, potem pa povratek na domove.
Ustanovitev glasbene šole v Zemunu. Hrvatsko pevsko društvo Tomislav v Zemunu je vsestransko delavno in je zdaj otvorilo glasbeno šolo. šola bo imela nižji in srednji oddelek ter pripravnico.
Proslava obletnice Črne legije. V Sarajevu so se začele priprave za svečano proslavo obletnice ustanovitve Francetičeve Črne legije. Proslava se bo vršila 15. septembra in bodo na njej sodelovali meščanstvo ter ustsške in nacionalne organizacije.
Zaključna dela na cesti Maribor—Zagreb. Novourejeno cesto, ki vodi od nemške meje proti Zagrebu, dokončujejo in jo morajo le še ponekol prevleči z bitumenom. ' Slovaška slovnica v hrvaščini. Hrvatsko-slovaško društvo v Zagrebu bo izdalo slovaško slovnico in čitanko, ki jo bo priredil dr. Josip Andrič. To je prva obširnejša slovaška slovnica v tujem jeziku.
Nemški književniki v Zagrebu. V okviru nemško-hrvatske kulturne izmenjave so odpotovali na Hrvatsko nemški književniki Karel Hans S trobi, Georg Grabenhorst, grof Fmckenstein, Hans Johst, Johann Ldn-ke, Friedrich Perkomig in Georg von der Vring v spremstvu založnika Karla Bi-schofa,
51 častnikov upokojenih. V smislu po-
glavnikove odredbe, po kateri morajo vsi častniki in državni uradniki, ki so Izpolnili 60 let, vložiti prošnjo za upokojitev, je bila nedavno upokojena prva skupina 51 častnikov.
Slive s0 tako polne, da se l°nii drevje.
Hrvatski listi poročajo, da so slive tudi v Veliki župi Sana in Luk tako dobro obrodile, da se lomi drevje. Ministrstvo, narodnega gospodarstva je dalo za zgradnjo sadnih sušilnic na razpolago 1 in pol milijona kun. Sirom ašnejši kmetje dobe 75 odstotkov, bolj premožni pa 50 odstotkov stroškov kot pomoč pri gradnji sušilnic.
Krava po vrgla tri teleta. V Blinskem kotu so nedavno doživeli pravo senzacijo, o kateri se govori tudi v širni okolici. Knava kmeta Antona Vlajniča je povrgla troje živih in zdravih telet, kar se agodi aeto redko.
Iz Srbije
Otvoritev protikomunistične-----
Beogradu. V torek dopoldne je bila ob navzočnosti zastopnikov nemške vojske ln predstavnikov srbske vojaške tn civilne uprave otvorjena v prostorih bivše prostozidarske lože protikomunistinča razstava. Otvoritveni govor je imel vodja državne propagande Perič.
Drobne zanimivosti
Pred maršalom Petainom se mu ni treba odkrivati. »Svbc. kralj« Ludvik Pfyffer, človek odločnih dejanj ln iniciative, je leta 1567. s švicarskim polkom, broječim okoli 6000 mož, rešil kralju Karelu IX. francoskemu življenje, ko je zvelel, da ga misijo Huge-noti napasti. V hitrih pohodih jih je pre-hitei in rešil kralja s tem, da mu je omogočil umik v trdnjavo Meaux. Kljub odporu mogočnega Oondea in velikega Colignya je nato povedel kraljev dvor nazaj v Pariz. V zahvalo za neustrašno dejanje je kralj Karel IX. svojemu rešitelju in njegovim potomcem podelil pravico, da smejo pred francoskimi kralji ali državnimi poglavarji ostati pokritih glav. Ce n. pr. sedanji poveljnik papežke švicarske garde polkovnik Henrik Pfyffer von Altishofen sreča maršala Petaina, stopi lahko preden s pokrivalom na glavi.
Japonska karavana rešila 90 angleških robinzonov. Ko so Japonci vdrli v Birmo, se je kakšnih 30 angleških državljanov lz dežele zateklo na neki hrib v smeri proti indijski meji, da se umaknejo zajetju po Japoncih. Hrib je obrasel s pragozdom, ki krije v sebi pravcato džunglo, okrog in okrog pa ga obdaja reka. Toda begunci so imeli smolo. Kmalu nato se je viko neurje, ki ga je monsum prinesel s seboj, in reka je tako narasla, da se je hrib, na katerem So bili poiskali zavetje, spremenil v otok, s širokim močnim tokom odrezan od kop-nine. Skupino je vodil neki John Rovvlani, ki je pred japonsko okupacijo nadzoroval gradnjo nove železniške proge na birmansko-ki tajski meji. Nesreča beguncev je bila toliko hujša, ker so se nahajali že tik indijske meje, a zaradi povodnji niso več mogli na varno. Vse je že kazalo, da bodo v žalostni samoti pomrli od gladu. Na srečo p& jih je opazilo neko japonsko letalo, ki je slučajno priletelo čez hrib. Po znakih, ki so jih begunci dajali od sebe, je posadka kmalu razbrala njihov obupni položaj. Ta-k oje bila na noge spravljena obsežna reševalna ekspedicija s sloni in gumijastimi čolni, poteklo pa je še nekaj dni, preden so reševalci mogli do beguncev. Na pomoč so poklicali tudi letalo, ki je s padali odvrglo nesrečnikom nekaj živil, tako da so se prebili preko najhujšega. Begunci so bili na svojem robinzonskem otoku kakšne 3 mesece odrezani od sveta.
Smrt Krfigerjevega komornega sluge.
V Hilversumu na Nizozemskem je v starosti 86 let umrl nekdanji komorni sluga znamenitega predsednika transvaalske republike, Pavla Kriigerja, Happe. Happe se je v mladih letih boril ob strani hrabrega burskega voditelja proti Angležem in ga ja spremljal tudi na njegovih potovanjih po Evropi. Bil mu je zvest, predan služabnik do njegove smrti. Potem se je iz Pretorie vrnil na Nizozemsko in se nastanil v Hilversumi. Na svojem domu je hranil mnogo redkih spominčkov na Kriigerja in bursko vojno.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 Ur navzdol.
Nedelja, 6. septembra: ob 14.: Vdova Roš-linka. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Mali lord. Izven. Znižane cene od 10 lir navdol
Giovannl Cen zato: »Zaljubljena žena«, sodobna igra, ki obravnava konflikt v zakonskem trikotniku in taktiko, s katero reši pametna zakonska žena zakonsko krizo. Igrajo: Sever jeva, Vida Juvanova, Na-blocka, Nakrst, Gregorin, Peček, Brezigar in Juga Boltarjeva. Režija: prof. šest. Pred stava v Drami v soboto ob 17.30, po zelo znižanih cenah, od 10 lir navzdol.
V nedeljo ponovijo ▼ Drami ob 14. domačo kmečko veseloigro Cvetka Golarja, »Vdovo Rošlinko«, ld izvrstno zabava. Ob 17.30 pa Burnettovo igro »Mali lord«, ki slovi zaradi svoje vzgojne vrednosti ln je prav tako primerna za odrasle kot za mladino. Za obe nedeljski predstavi veljajo zelo znižane cene od 10 lir navzdoL
OPERA
6. septembra nedelja ob 16. uri: Baletni večer. Izven.
T Operi bo v nedeljo ob 16. Izvajan »Baletni večer«. Spored obsega dela Chopin: Chopiniana, Dohnany: Pieretin pajčoian ln Borodta: Polovski plesi. Kot solisti nastopijo: Maks Kirbos, Bravničarjeva, Japljeva, RemSkarjeva, Pogačar. Sodelujejo celoten baletni Zbor. Koreograf: ing. Golovin, dirigent: Zebre, načrti za kostume Jela Vilfan.
Radio Ljubljana
V SOBOTO, 5. SEPTEMBRA 1942-XX
7,30: Lahka glasba, 8,00: Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 12,20: Plošče. 12,30: Poročila v slovenščini. 12,45: Duet harmonik Golob - Adamič. 13,00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. 13,15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil ▼ slovenščini. 13,25: Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini. 14,00: Poročita v italijanščini. 14,15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Lahka glasba. 14,45: Poročila v slovenščini. 15,00: Pokrajinski vest-nik. 17,10: Prenos iz Siene — Koncert. 17,55: Ing. Nerima: Kemija v gospoidnj-stvu. 19,30: Poročila v slovenščini 19,45: Koncert sopranistke Štefanije Vuk. 20,00: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 20,30: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi. 20,45: Lfc-rična prireditev družbe EIAR: Antigona: Glasba A, Ghialanzonija, Krčmarica v Pra
—	glasba P Giorgija. V odmoru: PrecSava-nje v slovenščini 22,45: Poročila v itali-janščini.
MAJ VEM? IKAJ ZIMAM?
341.	Kako se imenuje trodelno altarno delo iz srednjega in dveb krilnih delov?
342.	Kdo je »sladki labud iz Avona«?
343.	Kaj je silueta ?
•
344.	Kako si je pomagal?
Neki uradnik se je pred koncem svojega dopusta vrnil za dva dni domov. Potem je nameraval spet odpotovati. Bil je popolnoma sam v majhni, predmestni hišici. Ponoči ga je nenadno zbudil ropot. Poslušal je in z velikim strahom ugotovil, da nekdo odpira predale v sosedni sobii. Dobro se je za-
obvesti policijo, vendar tako, da bi *ga vlomilci ne mogli slišati.
Oglejte se po sobi in povejte, kako bi si pomagali v takšnem primeru vi!
345. Računska naloga
V sedmih košarah so češnje, v vsaki košari določeno število, v prvi košari največ, v vsaki naslednji košiari pa manj ko v prejšnji. Ce iz prve košare preložimo v vsako ostalih košar toliko češenj, kolikor jih je ravno notri, potem iz druge košare v vsako
vedal. da so na delu vlomilci, ki so bih prepriča da ni nikogar v hiši, kajti drugače bi »delali« bolj tiho.
Uradnik ni vedel, kaj bi storil. Bežati ni mogel. Ce bi klical na pomoč, bi ga morda ubili ali pa ušli s plenom, kajti v bližini ni bilo nobene hiše. Končno se je odločil, da
DAN ENA
Petrček (stricu): »Včeraj sem razbil šipo
na oknu.«
Stric: »Ali je pokalo?« Petrček: »Da, ali šele potem, ko sem se vrnil domov!«
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
ŽENIJ IN MARLJIVOST
Napoleon je bil pač eden najbolj delavnih ljudi, kar jih pomni zgodovina. Raa je zatrjeval, da je marljivost neizbežna za uspeh v življenju in da bi brez nje tudi ženijalen človek ne opravil kaj prida. Zato je tudi čebelo stavil na svoj ščit.
Nekoč so se v družbi razgovarjali ln znamenit učenjak Laplace je dejal:
—	Zmerom bolj me izkušnja prepričuje, da ženij ni nič drugega kakor marljivost.
—	Tudi marljivost! ga je na kratko popravil Napoleon, veliki poznavalec ljudi.
* • •
SORODSTVO Z MATERJO BOZjO
Prebivalci pokrajine Galicije v Španiji so zelo ponosni na svoje pokolenje in nekatere imenitne rodbine izvajajo svoje poreklo iz naravnost fantastičnih izvorov. Tako je rodbina Pargra y Saavedra zatrjevala, da je v sorodu z Devico Marijo. Neka stara dama iz te rodbine je še pred dobrimi 50 leti molila rožni venec takole: »Ce-ščcna si Marija, moj teta in gospodarica, milosti polna...« In naučila je tudi svoje služabnike, da so nadaljevali: »Sveta Marija, teta njihove milosti, Mlati Božja, prosi za nas ...
ostalih košar zopet toliko češenj, kolikor jih je ravno notri itd., končno iz sedme košare v vsako ostalih košar toliko češenj, kolikor jih je ravno notri, je v vsaki košari enako veliko češenj, namreč 128. Koliko češenj je bilo v vsaki košari pred prvim prelaganjem?
«««
\
Rešitve nalog 3. t. m.:
336.	Edipova hči z materjo Jokasto se je imenovala Antigona.
337.	Matrona je častitljiva, stara, poročena ženska.
338.	Moška rima je tista, pri kateri imamo enakoglasje samo na zadnjem, poudarjenem zlogu. Pri ženski rimi je enakoglasje na obeh zadnjih zlogih.
339. šahovski problem
1. Tf3—e3!, preti Dc5 in mat. če igra črni Lf2 X e3, sledi Df8—fl in mat, če igra Te6—d6 aH c6, sledi Te3Xc3 in mat, na Te6—e7 ali poteze s skakačem d5 pa sledi Sa8—b6 in mat.
340. S konjičkom
45	58	29	14	43	60	17	2
30	13	44	59	16	1	42	61
57	46	15	28	63	40	3	18
12	31	56	47	%	19	62	41
33	54	27	8	39	48	21	4
26	11	32	55	20	7	38	49
53	34	9	24	51	36	5	22
10	25	52	35	6	23	50	37
DOLGO JO POZNA
Žid naj bi pričal zaradi puške.
—	Poznate torej dobro to pu^ko?
—	če poznam to puško? Ah, gospod sodnik! Poznal sem jo, ko je bila še čisto majhna pištolica.
* * *
NI MU PRAV
—	Obsojeni ste na pet let ječe in na pet let izgube častnih državljanskih pravic. Ali bi radi kaj pripomnili?
—	Mislil sem, da bi namesto sedenja
dodali rajši še pet let izgube pravic? » * *
BOJI SE
Podatki: »Rojen? Kje, kdaj, kako?... Oženjen?«
Obtoženec se zgane:
—	Ali mislite morda zaradi svoje hčere?
Švica in življenje v športa
Švicarski športniki so se letos izredno razgibali in nastopili tudi v več uspelih mednarodnih tekmah
Zadnji čas so švicarski športniki raznih panog izredno poživili stike s športniki ostalih držav, predvsem pa je v teh dnevih bila in bo še na vrsti vrsta mednarodnih nastopov med Švicarji in Italijani. Med minulimi dogodki te vrste je bil največji lah-koatletski dvoboj v Cuiihu, ki je pokazal, da so Švicarji tudi v vojni ohranili svoj atletski kader na dostojni višini. Italijanski novinarji, ki so pri tej priložnosti obiskali Švico so prinesli s seboj marsikaj zanimivih podrobnosti o švicarskem športnem življenju in o prilagoditvi športne in nevtralne Švice na sedanje razmere po svetu. Med temi nam je prišel v roke daljši sestavek znanega sotrudnika »Gazzette dello Šport« Luigija Ferrarija, ki je med drugim zabeležil tudi tole:
»Ce je Bern politična prestolnica Švice, je Curih njeno športno središče, mimo tega, da je tamkaj zbran tudi ves finančni veliki svet. Zato je iz Curiha pogled na švicarske razmere še najbolj globok, posebno poučen pa, kar se tiče bitja in žitja v športu.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, so sprva tudi v Švici ustavili ves obrat, deloma zaradi tega, ker so nekaj mladih ljudi potegnili v vojsko, deloma pa zato, ker je naenkrat vsenaokrog zmanjkalo spcntnih na-sportnikov. Po prvem letu vojne so se švi_ carslti športniki spet predramili in v letošnji sezon: zaživeli skoraj tako bohotno kakor v, prejšnjih časih. Zdi se tako, da se je Švica že skoraj prilagodila na okolje onstran svojih meja in je pod vplivom držav osi na veliko začela obnavljati delo na športnem področju.
Švica je prei vojno uživala kot mednarodno središče prav posebno stališče, saj je bilo tamkaj zbranih več mednarodnih športnih zvez, ki pa so v novih razmerah praktično že prenehale delovati in jih bodo v dogledni bodočnosti nadomestile druge organizacije, ustanovljene na novo z istimi cilji, toda na pobudo in pod vodstvom držav osi. Švicarji bolo tako izgubili svojo mednarodno postojanko kot zbirališče raznih mednarodnih forumov ter se bodo morali vključiti v novi športni red, če bodo hoteli uspevati in napredovati.
Dejansko je tako tudi naziranje švicarskih športnih voditeljev, ki naglašajo, da
želijo čim več srečanj z močnimi partnerji, ker je samo tako mogoče priti do uspehov in napredka, povrh tega irrtajo Švicarji v sedanjih časih tudi še to prednost, da je pri njih šport cilj samemu sebi, medtem ko je v državah osi šport samo orožje, ld je potrebno narodom v vojni za ohranitev zdravega in krepkega naraščaja^V ostalem je sedaj razmerje Švicarjev nasproti ostalim narodom, ki gojijo športe tudi v vojni, dovolj razčiščeno in zato so bili tudi povabljeni na skorajšnji sestanek v Monakovo, kjer bodo položeni temelji za novo evropsko športno zvezo. Taim bodo imeli možnost, da se opre lelijo in ustvarijo smernice za razvoj svojega športa v bodoče.
Športno življenje v Švici je bilo letos nadvse razgibano. Izredno bogata je bila teniška sezcma, čeprav se tudi v Švici kakor povsod drugod čuti pomanjkanje žog, in prav konec tega tedna bodo švicarski teniški igralci pomerili svoje sile z močnim italijanskim predstavništvom, ki je zaradi tega že prispelo v Montreux. Mnogo pristašev ima v Švici tudi ekskurzionizem, nekakšna kombinacija med plavalnim športom in turistiko, čeprav so morali tudi tamkaj omejiti promet prevoznih srelstev in ukiniti vse olajšave za vveekend. Celo vrsto prireditev so imeli na švicarskih cestah in dirkališčih kolesarji, ki pa so tudi imeli svoje križe in težave s pnevmatikami, pri čemer so si skušali pomagati približno tako, kakor sosedi okrog njih. Najbolj pri-ljubljenasportna panoga v Švici pa je telovadba, ki jo morda gojijo celo nekoliko pretirano, kar pa izvira deloma odtod, ker ima njihova telovadna zveza še vse širše naloge kakor drugod, in sicer telesno vzgojo vse mlaline. Velik dotok so zabeležili Švicarji tudi na vseh tekališčih, in sicer predvsem s pomočjo posebne atletske knjižice, ki daje lastnikom z določenimi pogoji — to so dobri uspehi v raznih atletskih disciplinah — razne ugodnosti in tudi zunanje odlike. Propaganda te vrste je imela velik uspeh in športna igrišča se konec vsakega tedna zmerom bolj polnijo, če ne samo z nastopajočimi, pa. vsaj z množicami gledalcev, ki dajejo atletom spet novega veselja do dela.
švicarski šport je morda dandanes bolj v poletu kakor je bil v časih pred to vojno.«
MALI OGLASI
Komentar o francoskem nogometu
Italijanski nogometni kaipetan in dolgoletni vodja »azzurrov« na zmagoviti poti do trikratnega naslova svetovnih prvakov Vittorio Pozzo, ki se uspešno udejstvuje v nogometu za zeleno mizo tudi kot športni novinar in sotmdnik torinske »Stampe« ter razkošne revije »Calcio Illustrato«, je zapisal o reorganizaciji športa v Franciji naslednjo značilno sodbo:
»Francija je spet enkrat menjala svoje športne voditelje, toia njihova pesem je ostala stara. Pri tem mislim predvsem na francosko nogometno zvezo, ki je iznašla spet nov način označevanja raznih igralskih kategorij, med njimi tudi tako imenovanega »zveznega amaterja«. Kogi bo zveza smatrala za zveznega amaterja, je nazadnje brez pomena. Dovolj je, če vemo, da je sklenila svoje aktivne člane priznati in razdeliti v naslednje štiri skupine: 1. v čiste amaterje, 2. v zvezne amaterje, 3. v pomožne poklicne igralce in 4. v absolutne poklicne igralce. Izbire je torej dovolj in za vsakega se bo v teh štirih vrstah igralcev že našio primerno mesto.
Toda ta možnost izbire je vendarle preveč pestra in samo posledica tega, ker Francozi nikjer in nikoli ne storijo nobenega sklepa do kraja in energično, temveč vselej s?jno napol. In temu dosledni so bili tudi oni dan, ko so se odločili, da bodo na novo uredili svoj šport. Da bodo vsi zadovoljni in da ne bo nihče godrnjal, to je smisel in višek njihove linije v športu. Sedaj je treba počakati, kakšne sadove bo dala ta najnovejša rešitev.«
čisto na kratko
Med prireditvami prihodnjo nedeljo bo najpomembnejša na italijanskih tleh, in sicer mednaro Ini plavalni dvoboj med Nemčijo in It3dijo v Genovi. Spored bo obsegal 5 plavalnih točk, skoke in tekmo v vvaterpolu ter bo razdeljen na dva dela. Italijanska reprezentanca je medtem že zbrana na kraju tekmovanja, Nemci pa so prispeli v Genovo v teku minulega petka. Sestavi obeh ekip še nista bili objavljeni, kaže pa tako, da bodo z italijanske strani nosili glavno breme odločitev Angeli na 100 m hrbtno, Bertetti na 200 m prsno, Costa in Vittori na 100 m prosto, Mociani na 40o m prosto in Schipizza ter Ognio na 1500 m.	* * *
Velik atletski miting so imeli zadnjo nedeljo v olimpijskem stadionu v Helsinkih,
na katerem je nastopilo okrog 400 atletov in ga je prišlo gledat 20.00U gledalcev. Kljub temu, da Finci letos niso prav pri športu, je bilo vendar doseženih nekaj prav dobrih izidov, med vsemi pa je najbolj presenetilo, da je Salminen v obeh tekih na dolgih progah porazil svetovnega rekorderja Maekija s časoma 14:50.6 in 31:02. Salminen je zdaj že pri 40 letih in mu je treba torej ta dva uspeha šteti še posebno v dobro, toda res pa je tudi, da je bil Maeki večinoma na fronti ali vsaj za njo in ni imel priložnosti trenirati. Izmed ostalih izidov tega mitinga navajamo samo najboljše čase (brez imen), in sicer: na 100 m 11, na 200 m 22.7, na 400 m 49.2, na 800 m 1:54.2, na 1500 m 3:56.4, na 110 m z zaprekami 15.7, na 400 m z zaprekami 54.7, v skoku v višino 1.90, v daljino 7.20, ob palici 3.70, v krogli 14.94, v kladivu 48.32 in v kopju 69.81 (Maitti Jarvinen). Ostali zmagovalci so pripadali mlajši gardi.
Na teniškem turnirju za madžarsko prvenstvo z udeležbo Švedov je spet prišel do najpomembnejšega naslova odlični madžarski igralec Asboth, ki mu doma pač nihče ne more do živega. V ostalem je z najmočnejšim Švedom poravnal račune že drugi igralec Madžarske Szenpetery, ki je Šveda izločil po petih setih, potem pa je Asboth neusmiljeno »povozil« tudi Szent-peteryja v treh setih s 6:2, 6:1, 6:3. V dam-skem singlu je dobila naslov prvakinje bivša, jugoslovenska igralka Alice Florijan, ki je najprej zmagala nad Italijanko San Donnino, v finalu pa bi morala nastopiti še proti Bossijevi, ki je pa ni bilo na teren.
V dnevih od 11. do 13. septembra bodo imeli Hrvati še eno zanimivo mednarodno srečanje, in sicer v tenisu proti Nemčiji v Berlinu. Hrvatske barve bodo tudi to pot zastopali Mitič, Pallada, Branovič, šarič in Wurth, medtem ko bodo Nemci poslali na teren večinoma mlajše moči. Dvoboj je prijateljskega in propagandnega značaja.
Kdor 16če službo plača za vsako besedo
L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—.
tffmrnmnu
Postrežnico
30—40 letno. pošteno, vajeno vseh hišnih del, kuhe in pranja, k 2 osebama, za vsak dan. iščem. Povprašati je samo med 2.—4. uro. Naslov v vseh posl. Jutra.
11690-1
Postrežnico
sprejme za dopoldanske ure — Kušar,, Miklošičeva cesta 13-IH.
11721-1
CBBHEI
Novo moško obleko
iz pristne volne prodam. Oglejte si pri Kodre. Trdinova 8-m.
• 11681-13
Plačilno natakarico
z večletno prakso, ki je sposobna sama voditi gostilno, sprejme T. Mencinger, Sv. Petra cesta št. 43.	11717-1
Natakarico
mlado, prikupljive zunanjosti, vajeno tudi drugih hišnih del, sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.	11736-1
Frizorko
perfektno ln tro v vodni ondulaciji. sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodna«.
11747-1
sii*mme
Postrežnica
poštena išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »Kakršnokoli delo« na ogl. odd. Jutra.
11715-2
Rentabilno podjetje
išče družabnika ali posojilo 100.000 do 300.000 Lir. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra.	11716-16
rn r*
Krompir
Vsi, ki ste kupili krompir meseca avgusta pri nas, nam takoj prinesite septemberske odrezke ABC, ker je nujno radi bodoče nabave krompirja. — Sever & Komp., Ljubljana.	11704-6
Železni štedilnik
ter ogrodja od zidanih štedilnikov prodam. Anton Kovačič, Rožna dol.. Viška lil. 3.	11685-6
Medvedjo kožo
strojeno. prodam za Lir 1700. Zdravič, trgovina. Ljubljana. Stari trg 30.
11661-6
Zložljivo posteljo
malo rabljeno, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra	11718-6
©
Inserats v .Jutru" šmaro velik uspeh
Otroška posteljica
naprodaj. Cigaletova ul. 4. I. nadstr. M. 11726-6
2000 lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere 6 kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra.	11389-21a
tanovanje
Trisob. stanovanje
novo .komfortno, s kabinetom, se odda 1. dec. proti posojilu. Ponudbe z navedbo poklica in števila družinskih članov je poslati na ogl. odd. Jutra pod »30.000« 11714-21
Nadstropje hiše
(4-sobno komfortno stanovanje) v novi hiši pri glavnem kolodvoru prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 200«. 11737-21

Moderno spalnico
v središču mesta oddam zakoncema. — Naslov v vseh posl. Jutra.
11720-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11724-23
Meblirano sobo
v centru, oddam gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra.	11734-23
Lepo sobo
z dvema posteljama takoj oddam. — Naslov v vseh posl. Jutra.
11743-23
Kopalnica
kompletna, ugodno naprodaj. Ogled od 12. do 14. Naslov v vseh posl. Jutra.	11741-6
Jedilno mizo
s 4 stoli ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	11729-12
Pisalno mizo
lz hrastovega lesa, navadno mizo iz hrastovega lesa, 2 fotelja ln 2 postelji lz mehkega lesa, vse dobro ohranjeno, — prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra.	11745-12
Samska soba
kompletna, z 2 kaučema. Izvrstna izdelava za 3200 Lir naprodaj. KAUC tudi posebej naprodaj pri — Delavnici za triciklje, Tyrševa 13 (Figovec, levo
Glasbil*
Pianino
najboljše znamke ugodno prodam za 7000 Lir ln star kratek klavir za učenje za 1500 Lir. — Naslov v vseh posl. Jutra.	11644-26
Angorce
ln kletke ugodno prodam. Kveder, Poljanska c. 52.	11738-27
Izgubljeno
dvorišče).
Izgubljeno
Je bilo nalivno pero od Groharjeve ulice do Ko-lezijskega kopališča. — Najditelj naj proti lepi nagradi vrne: Kranjc,
11745-12 Mir je 25.
11739-28
Obnovite naročnino!
H. de Vere Stacpoole:
17
OTOK BISEROV
Roman
Štiri mesece je staro,« je dejal Van Houten, ko je pogledal datum. »To sta ladjarja Hakluyt in sin, ki ju poznam, če se prav spominjam: dva prekanjena malopridneža, kakor navadno ljudje tega stanu; toda bogata sta, se pravi, če sta res tista, ki sem slišal govoriti o njiju... Vsekako utegne biti to odkritje koristno. Poznamo ladjarje! Vidite, jadrnica ni reč, ki bi jo človek pobral kakor mošnjič in spravil v žep. Razen, 5e pobegneš z njo v kakšno pristanišče, kjer zakon ne velja, in jo prodaš za slepo ceno; drugače ne moreš z njo nič napraviti. Da bi jo prekrstil na drugo ime? Nu, a papirji in ladijski dnevnik? In kako naj zaveževa jezike posadki, čeprav so sami Kanaki? Po drugi strani pa imava zdaj, ko poznava lastnike, zakon na svoji strani, ne proti sebi. Dejansko je jadrnica izgubljeno blago; če jo spraviva v pristanišče, lahko terjava nagrado za rešitev. Lepi časi se nama obetajo, ako srečno končava to reč. In nekaj si zapomnite: za-strupljenje z lososovimi konzervami mora ostati dejstvo; preiskava, ki bi nama jo drugače naprtila vlada, bi bila nadležna, čeprav se nama je ni treba bati; glavnega krivca sva javno sodila in ga obesila ostalim v svarilen zgled, ker je kazalo, da snujejo upor.«
»Čuite,« jc rekel Floyd, »k temu bi nekaj pri-
..	, ..__J_ J___s.___1. v;i ,___•
toda v stvar so bili zapleteni tudi drugi, in zame ni dvoma, da so vam silno zamerili vaše ravnanje. Vrhu tega ga tudi niste obesili toliko zaradi tega, kar je bil storil, kolikor zaradi tega, kar bi utegnil storiti.«
»Tako je: ker sem hotel ostalim pokazati, kaj jih čaka, in jim dopovedati, da imajo gospodarje nad seboj.«
»Obesili ste ga torej iz političnega nagiba.«
»Res je: najprej iz političnega nagiba, potem pa tudi iz razlogov pravičnosti.«
»Evo, prav v tem vam nasprotujem.«
»Kako mislite?«
»V tem, da ste ga usmrtili iz politike. Najbrže nimam prav, toda obesiti človeka zato, da ustrahuješ njegove tovariše, se upira moji naturi. Vsekako pa je zdaj obešen, in jalovo bi bilo na dolgo in na široko razpravljati o tej stvari.«
»Docela jalovo,« je rekel Van Houten ter nadaljeval pregled papirjev.
Nič važnega se ni več našlo. Spravila sta listine, in Van Houten se je vzdignil, češ da gre spat. Floyd pa si je prižgal pipo in krenil proti vnanji strani otoka. Ponoči, zlasti pa ob polni luni, je bila tod samota kar strašna. Slišati ni bilo ničesar razen pesmi neskončnega morja. Mladi človek je sedel na koravdnat bolvan in se zazrl v valove, ki so v mesečini hrumeli proti bregu in se razbijali v penaste brizge. Dogodki današnjega dne so ga bili potlačili, čeprav so bili učinki glede na njune namere kar najboljši. Potrebovala sta delavcev za lov na bisere, in delavci so se bili pojavili na otoku, kakor bi jih
odpluti na široko morje in zdaj sta imela dobro zgrajeno jadrnico, na kateri ni mogel noben vohun zalezovati njunega početja. Toda obešenje kolovodje je zadalo Floydu hud udarec; in kar je bilo še bolj nevšečno: misel na Van Houtena je začenjala kakor prikazen ogražati njegov notranji mir.
Izabelin beg ob pogledu na obešenca je bil vrgel na Van Houtena in posredno tudi nanj docela novo luč. Bilo je, kakor da bi nedolžnost povzdignila glas in ju obsodila. A vendar je bil morilec zaslužil svojo usodo Floyd si je to spet in spet ponavljal; baš to prepričanje mu je bilo ubranilo, da ni posegel vmes. Rekel si je, da je bilo s političnega vidika varnosti njunega življenja zoper nov upor, ki bi ga vodil isti hujskač, Van Houtenovo dejanje povsem upravičeno.
Toda prikazen je slej ko prej stala pred njim in motila njegove misli. Van Houten! Mož, ki je bil stopil v zaupnost njegovega življenja, mož, ki ga Floyd nikakor ni razumel, mož, čigar osebnost je bila tako silna, čigar želje so se zmerom uresničevale, .čigar beseda je bila zakon na tem otoku. Vzlic temu pa ni imel niti najmaniše mržnje zoper Van Houtena. Čarobna moč voditeljske osebnosti je prav v tem. da ne draži, marveč priteza.
Ko je nekaj časa kadil, je Floyd iztrkal pepel iz pipe in vstal. Na povratku v šotor je opazil med vnanjimi drevesi gozdiča košček beline in krenil v tisto stran. Belina se je umaknila med drevje, in Floyd je šel za njo, odrivaje hibiskove veje in tep-taje po praproti, ki je gosto rasla po tleh.
Sledil je Izabelo, dokler je ni na majhni jasi med praprotjo zagledal pred seboj. Narahlo sključena
je s hrbtom slonela ob deblu artovega drevesa. V njeni drži je bilo nekaj mačjega, kakor bi se pripravljala za skok, in njene oči so mu srepo strmele naproti, kakor bi prežale na njegov prihodnji gib.
»Izabela,« je rekel Floyd s povzdignjenim glasom, da bi ga dobro slišala, a vendar ne tako glasno, da bi mogel zbuditi pozornost Van Houtena v bližnjem šotoru. »Izabela, kaj ti je? Pojdi semkaj, saj ti nočem nič žalega. Ali me ne spoznaš?«
Iztegnil je roko in stopil korak proti nji.
Obrnila se je in smuknila okrog drevesa; mladi človek je slišal njen beg po grmovju, ko mu je bila že izginila izpred oči.
Tedaj je zapustil gozd, se vrnil v šotor in legel spat
Ko je drugo jutro stopil iz šotora, je bila Izabela prvo, kar je zbudilo njegovo pozornost. Vrnila se je bila in je pripravljala drva za ogenj, kakor da se ni nič zgodilo. Ko pa je bilo delo opravljeno, je znova izginila in se pokazala šele, ko je prišel čas, da pripravi večerjo.
X.
MESEC DNI DELA
Prvi dan je imel Van Houten mnogo opravka x delavci, preden jih je naučil, kako naj ravnajo. O lovu na bisere niso imeli niti pojma, a v vodi so bili okretni kakor vidre, in vse razne podrobnosti delg. so jim šle naglo v glavo. Zlasti Sru se ga je oprijel, kakor bi ga bil že od rojstva vajen, in Van Houten je nazadnje prepustil ostale njegovemu nadzorstvu ter se vrnil k jadrnici, kjer je imel delo za posadko že pripravljeno.
pomnil Ne tajim, da je mož zaslužil, kar, je dobil, pričaral. Želela sta si ladje, da bi mogla brez težav__________
Drtjuje Davorin Rartj- - bdaj. «. farordj »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljam.
r