Politicen list za slovenski narod. t o poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt, leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., z», pol leta fi gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji ¡¡e cena primerno zman^a Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,fi. uri popoludne. ^terv. 206. V Ljubljani, v soboto 10. septembra 1892- í^tHlíi XX. nekaj spominov. Z velikim ravnodušjem smo pričakovali in srečno pričakali slavne napredne stranke izjave pred in po I. slov. katol. shodu. Od gospodov, katerim je ideja katoliških shodov sama ob sebi neuml.jiva, tudi nismo mogli pričakovati, da bi umevali naš I. slovenski katol. shod. Vedeli smo, da stranka, ki mu je bila od kraja načelno nasprotni, ne bo iskala ondukaj važnih, tem manje impozanmih momentov, marveč da bo njena ed[na naloga, igrati zanimivo, dasi precej opolzlo vlogo „diaboli rotae". Ce ima diabolus rotae v življenju posamičnega svetnika izkati stvarij, ki nasprotujejo svetosti, in če jih tudi brez dvojbe povsod vsaj nekaj navideznih izsledi, potem se nam ni čuditi, če se dobe taki momentje tudi pri katoliških shodih, če so se dobili tudi pri prvem slovenskem katoliškem shodu. Ljudje smo se sešli in ljudje razšli, vsak s svojimi dobrimi, a tudi s svojimi slabimi lastnostmi. Sešli smo se v razgovor o vsem, karkoli bi moglo koristiti našemu narodu, v kateremkoli si bodi oziru. Nismo prišli klanjat se osebam, niti kadit jib, niti se kazat, marveč edino in samo v razgovor v gori imenovanem smislu, toda pristavljati moramo: v razgovor, kateremu je temelj in smer že določena v Kristusu in njegove svete cerkve naukih. In da ta temelj in ta smer še ni porušena v Slovencih, da še imamo mož, s katerimi se da razgovarjati na tej podlagi, o tem nas je osve-dočil I. slovenski katoliški shod. In to beležimo z naudnšenjem, z moško zavestjo, da se dd prirediti pri nas shod v Kristusovem imenu sijajen in impozanten. To očitno kouštatujemo, kakor tudi to, da ne pozna svet shoda, ne zbornice, ne stranke, koder bi v nazorih vladala taka edinost, kakor jo kažejo povsod katoliški shodi, kakor ]o |e kazal tudi naš I. slov. katol. shod. To kouštatuiemo in seveda prepuščamo napredni strauki v igračo tisto malo na-sprotstvo, recimo bolje nesporazumljenje, ki se je kazalo pri nekaterih vprašanuh. Kakor je bila v odsekih popolnoma svobodna debata, ue da bi se zahtevala „profess:o fidai", niti legitimacija, da pripada govornin k tisti strašni „klerikalui stranki", kakor tudi sedaj popolnoma mirno prepuščamo nasprotnikom, naj se igrajo, s čimer jim drago, tako pa tudi v imeuu svobode, ali recimo: v imenu liberalizma smemo zahtevati od liberalne stranke, da imamo mi pravico soditi na katoliškem shodu vse — katoliško. Te pravic« nam tudi tirade „o svetnem narodnem r a z u m u i š t v u ", o edinosti in slogi", o „zaslugah in osivelosti v narodnem boju", ne morejo vzeti. Skozi katoliška očala moramo motriti vse, o čemerkoli se razgovarjamo na katoliškem shodu in k temu imamo pred svetom vsaj toliko pravice, kolikor si jo prisvavajo nasprotniki v klevetanje in zabavljanje. Nedotakljiva se nam ne zdi nobena stvar, si sega v n&š katuliški program, in brez dovoljenia liberalne gospode, brez blagoslova „svetnega narodnega razumništva" si prisvajamo pravico, razgovarjati se, presojevati in imeti v vsaki taki zadevi svoje—katoliško prepričanje. Zato smo smeli tudi govoriti o „družbi sv. Ci-rila in Metoda". Z nova poudarjamo, da ni bilo nikogar na shodu, ki bi bil trdil, da družbina pravila niso popolnoma dobra, nikogar, ki bi ne bil pohvalil dosedanjega delovanja te družbe, nikogar, ki bi ne bil priznaval potrebe te družbe, nikogar, ki bil napadal vodstvo, nikogar, ki bi bil nezaupno se izrazil o vsem vodstvu „družbe sv. Cirila in Metoda". To poudarjamo zato, da se vsaj tisti, ki ne-majo še tega žalostnega načela, z vsemi silami in z vsemi sredstvi liberalizem uvajati mej nas, spame- tujejo iu se vsaj skušajo poučiti o tem, kar se je v resnici godilo v šolskem odseku. Saj je prič dovolj. Poudarjajoč to, da se o družbi sami ni izpre-govorila uiti ena žaljiva besedica, pa h krati pristavljamo, da imamo pravico in dolžnost za družbo, katere pravila so popolnoma, katoliška, brigati se natančneje, nego nam morebiti dovoli napredna gospoda; pristavljamo, da imamo pravico in dolžnost uvaževati vse poiroie, pod katerimi je delovanje družbiuo skladno ž njenim n*menom najvspešneje mogoče, iu da imamo pravico iu dolžnost, javno opozariati na zapreke, katere bi mogle zavirati tako delovanje. Gospodje napredni I Ce imate vi po svojih mislih pravico sumiti o našem svetem očetu, o našem prevzvišenem knezoškofu, da, če si prisvajate pravico, brez povoda izrekati trditve in jih širiti mej narod, katere sejejo po pravici sovraštvo in mržnio proti našim vladikam in proti duhovnikom, če ste že stokrat ovržene laži stokrat zopet pregrevali, potem nam ne zamerite, da tudi mi osebe, ki so v vodstvu katoliške družbe sv. Cirila in Metod», nekoliko natančneje ogledujemo, potem nam ne zamerite, če smo tako predrzni, da se morda o pravih načelih in o katoliški zavesti katerega izmej njih usojaroo dvomiti. Družim sv. Cirila in Metoda. Govor g. dr. Ivana Šuštersiča v šolskem odseku I. slov. katol, shoda dne 30. avgusta t. I. II. G I o s s a. Ko je dr. Šušteršič pripovedoval, kakšne nazore da je v pripravljalnem odboru I. slov. katol. shoda razvijal g. Luka Svetec, prekinil ga je kurat in arhivar Koblar z besedami: „Ni res!" Opravičeno je dr. Šušteršič g. Koblarja za to osorno zavrnil, kajti nezaslišana drznost g. Koblarja je LISTEK 0 koleri. i. Poleg merodajnih oblastev ima gotovo tudi časnikarstvo v prvi vrsti nalogo podučevati občinstvo o vsaki preteči nevarnosti. Znano je, da se zapadni Evropi bliža skrit sovražnik, prava šiba božja, to je —• kolera. Da pa se jej moremo vspešno ustavljati, moramo vedeti, kaj da je kolera, kako se širi, in s katerimi sredstvi naj se jej postavimo v bran. Kolera je nalezl|iva bolezen, in sicer se ne naleze po zraku, nego vedno le naravnost po osebnem ali stvarnem zbližanju. Kal te bolezni ni v Evropi, ta gost prihaja iz Azije, kjer kolera nikdar popolnoma ne ugasne. Skoraj v vseh slučajih pride okuževalna tvarina (Infektionsstoff) skozi ust* v prebavljajoče organe, želodec in čeva, kjer prouzroči hipoma hudo bljuvanje in drisko. V vseh teh odpadkih nahaja se v ogromni množini takozvani „commabaccillus", pravi prouzročitelj kolere. Iz tega je razvidno, da mora poglavitna skrb vsacega biti, tudi v sumljivih slučajih, ako več ljudi naenkrat zboli za drfAo, te odpadke uničiti, oziroma jim take tvarine primešati, da „commabaccillus" pogine. Niti v izdihatai sapi, niti v potu se ne nahaja ta prouzročitelj, dobivamo jo samo na krajih in stvareh, ki so onesnaženi z odpadki za kolero obolelega človeka. Isto velja o „griži", in o „vročinski bolezni". Odpadki tacih bolnikov so nalezljivi, treba jih je tedaj tudi uničiti, kako, o tem pozneje. Brez nevarnosti smemo tedaj občevati z ljudmi za kolero obolelimi ter jim streči, ako le pazimo na to, da se ogibamo vsakega onesnaženja s kolerskimi izmečki; razkužiti si moramo velikokrat na dan roke, ter z umazanimi rokami ne dotikati se užitnih stvarij ali celo U9t. Najlože se zanese kolera po obleki, umazanem perilu, po straniščih, v katera se mečejo odpadki za kolero obolelih, po potokih, rekah, ribnikih, kjer se pere umazano, še ne razkuženo perilo, po vodi iz vodnjakov, ki so blizu stranišč ali gnojnih jam. Kajti „commabaccillus", provzročitelj kolere, se ne množi samo človeškem telesu ali organizmu, ampak tudi v tleh, v gnilih tvariuah, v umazani vodi itd, Iz tega je razumljivo, da se kolera (tudi „griža", „typhus",) ne prenaša samo od človeka do človeka, ampak tudi po okuženih tleh, vodi itd., od koder zopet lahko pride v človeka, in od njega zopet v tla, vodo, itd. Od tod zlasti prihaja, da se pokaže bolezen ob enem in istem času pri osebah, ki žive v enakih neugodnih razmerah, ki pijo skupno slabo vodo itd., in da se v kakem kraji stalno vgnezdi. Vlažna, globoka stanovanja, slaba pitna voda, one- snažena tla, napolnjena z organskimi odpadki, nesnažne reke itd. najbolj pospešujejo razširjanje kolere; istotako pospešuje bolezen vse, kar slabi zdravje in odpornost zoper neugodne vplive: izprijeni zrak v stanovanju, slaba in nezadostna hrana, zanemarjena telesna snaga, neredno življenje, nezmernost iu vsaktera razuzdanost; skušnja uči, da pijanci, ki bolehajo za spridenim želodcem, skoraj vedno postanejo žrtev kolere, kakor je v ponedeljkih največ slučajev kolere. II. Kako se je varovati kolere? Iz zgoraj navedenih vzrokov je posneti načela, po katerih se je ravnati pri obrambi zoper kolero, kakor tudi naprave, katere je odrediti, da se ta kužni strup ne zatrosi, ua drugi strani pa zatrošeni kužni tvarini odvzamejo za razvoj ugodni pogoji, in se uniči ta kužni strup. Tu ne moremo nikdar dovolj poudarjati, da je vspeh odvisen v prvi vrsti od prebivalstva samega, ki naj z oblastvi in zdravniki skupno sodeluje proti skritemu sovražniku s tem, da vsak vse strogo ukazane naredbe tudi izvršuje v svoji hiši. Varstvene naprave, da se kolera ne zatrosi iz tujih krajev, naj se kažejo v tem, da se ves promet strogo nadzoruje, sosebno vhod oseb ali blaga iz okuženih okrajev. Ob enem je pa skrbeti, predno se začne širiti bolezen, ko še nobenega slučaja ko- bila, očitati g. dru. Šušteršič-u neresničnost, ko on (Koblar) pri dotičneni Svetčevem govoru niti navzoč ni bil, dočim je dr. Šušteršič pripovedoval le to, kar je na lastna ušesa slišal. Povdarjarao tukaj, da je to, kar je dr. Šušteršič povedal o g. Svetca izjavah v pripravljalnem odboru, popolna resnica in da smo vsak čas pripravljeni, to s pričami dokazati. Uvidi tedaj lahko vsak nepristranski človek, kolike vrednosti da so besede g. Koblarja in kako frivolno je tu žalil poštenega moža, ki ni niti z besedico žalil osobne časti katerega koli človeka v svojem govoru. Toda ad rem ! Faktum je, da je g. Luka Svetec v pripravljalnem odboru izjavil: Vera ni na dnevnem redu. Tok zgodovine je tak, da se mora dandanes vse klanjati narodnosti. Tudi vera klanja se dandanes narodnosti. V teh besedah slišali smo narodno-na-predno veroi zpo vedanje iz najkompe-tentnejih ust, iz ust gospoda, ki je, kar priznavamo in povdarjamo, najzmerniši izmed narodnih naprednjakov. Da se nas pa napačno ne razume, povdarjamo posebej, kar je pa samo ob sebi umevno: da se gre tu le za politično vero-izpovedanje in da se zasebnega življenja bodisi g. Svetca, bodisi katerega koli druzega naprednjaka niti dotikati nočemo. Navedeno narodno - napredno veroizpovedanje slušali smo sicer že čestokrat iz naprednih ust in čitali brezštevilnokrat v narodno - naprednih listih, a nikdar doslej tako jasno in točno in nikdar iz tako odličnih ust. To veroizpovedanje pa nam kaže z vso jasnostjo to, česar marsikateri dobrovoljček doslej videti ni hotel: bivanje liberalizma mej nami! Kajti napominano veroizpovedanje obsega v sebi liberalizem, pravi pravcati liberalizem sans phrase. Mogoče, da si g. L. Svetec sam ni v svesti, kako globoko da tiči v liberalizmu; mogoče, da ima g. Svetec dobro vero, da nazori, koje je razvijal v pripravljalnem odboru, niso „liberalizem". |A, če je temu tako, tem žalostneje! Kajti to bi bil žalostni dokaz, kako globoko da je že vko-reninjen liberalizem, ko se ga celo tisti ne zavedajo, ki imajo dobro vero v srcu in zdravo pamet v glavi! Dokaz bi bil, da je liberalizem dosegel že prvo etapo v našej domovini: nejasnost pojmov 1 Vera ni na dnevnem redu! Ljubi Bog, prebirajmo liberalne časnike, od dunajske velike Židinje „Neue Freie Presse" do najmanjšega zakotnega liberalnega lističa, — povsodi, skoraj na vsaki strani, in vsak dan, najdemo v njih v vseh mogočih varijacijah stavek: „Vera ni na dnevnem redu!" Da, glavni stavek modernega liberalizma je: Vera ni na dnevnem redu" in glavni stavek zavednega katoličanstva je: „Vera je na dnevnem redu!" Tudi v pravilih družbe sv. Cirila in Metoda je vera na dnevnem redu in opravičeno se je tedaj na katoliškem shodu odločno povdarjalo, da je družba sv. Cirila in Metoda zasnovana na dobri in zdravi podlagi. Povdarjalo se je pa tudi po vsi pravici, da v vodstvu sedé možje, kojih nazori so naravnost v nasprotju s pravili družbe, in da se je tedaj bati, da 'se nekdaj družba v n a -sprotstvu s pravili zavozi na napačna, liberalna, versko indifirentna pota. Občno je bilo prepričanje, da bi to bila velika nesreča za prekoristno družbo samo in v posledici za cel slovenski narod in da je nujna potreba, da se zabrani ta nesreča, dokler je še čas. Ta pomen imel je govor 'g. dr. Šusteršiča, in kedor mu podtika kaj druzega, dela to ali nezavedno ali pa iz zlobnih namenov! Temu občnemu prepričanju pa je dal pravi izraz g. dr. Pavli ca, ko je predlagal premembo dotične resolucije v tem zmislu, da se družba 8 v. Cirila in Metoda toplo priporoča, pod pogojem, da se preosnuje v soglasju se škofi, v farnih podružnicah. Prvi slovenski katoliški shod postavil se je nasproti družbi sv. Cirila in Metoda na zares vzvišeno stališče in gotovo je bila to njegova dolžnost in pravica. Prvi slovenski katoliški shod spoznalje potrebo in važnost družbe sv. Cirila in Metoda in zajedno pokazal pot, katero mora ta prekoristna družba hoditi, da okrepi tako, kakor je za versko-narodni obstanek našega ljudstva potrebno. In nota bene! Da je ta pot prava, spoznal je v šolskem odseku prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, preč. g. Tomo Zupan sam, ker je sam prvi sprožil misel, da bi se družba preosno-vala po župnih podružnicah. Predlog g. dr. Pavlice se je soglasno z navdušenjem sprejel in glasovala sta zanj navzoča poklicana zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda, gg. prvomestnik Tomo Zupan in tajnik A. Zlogar. • Ta dva poklicana zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda se tudi nista čisto nič spodtikala nad govorom g. dr. Šusteršič-a, niti jeden niti drugi ni čutil potrebe, v imenu družbe odgovarjati dr. Šu-steršiču, kar je popolnoma umevno, ker dr. Šušteršič ni žal besede rekel zoper družbo kot tako, marveč celo izjavil, da hoče z navdušenjem zanjo delovati, pod jedinim pogojem, da bode katoliška! Družba sv. Cirila in Metoda ni bila obtožena in radi tega jej ni bilo treba, da bi nje poklicani zagovorniki bili poprijeli besedo. Obtoženi pa so bili po vsi pravici nekateri člani družbinega vodstva, ti so potrebovali zagovornika in ta jim je vstal v osobi — gosp. K o -bi ar j a! Ne vemo, je li g. Koblar takrat, ko je vstal k zagovoru, vedel, kaj da dela. Njemu na čast hočemo domnevati, da mu stvar ni bila popolnoma jasna in da si ni bil v svesti herostratskega svojega početja. Ce pa si tega takrat ni bil v svesti, danes mu mora biti vse jasno: V „Slovenskem Narodu" objavljeni telegrami so ga morali podučiti. Liberalci cele Slovenije mu čestitajo. S tem povedano je vse. Čestitajo mu tisti, v kojih glasilu se je nekoč pisalo da je sv. Oče — -------- v kojih glasilih se smešijo verski obredi, v kojih glavnem listu se je bralo, da naj se dostojanstveniki naše sv. cerkve po stopnicah mečejo itd. itd. Da, gosp. Koblarju mora sedaj biti jasno, kaj da je storil I Ali menda misli, da bi naši naprednjaki hvalili katerikoli korak, ki bi bil koristen za katoliško stvar? Katoličanstvo je našim naprednjakom Hekuba. Niti malega prsta ne premaknejo za istinite katoliške namene. Seveda — „vera ni na dnevnem redu"! Koliko lepih in prekoristnih katoliških zavodov in uprav imamo v Ljubljani — in kje so naši „tudi" katoliški naprednjaki od najzmernišega do najskrajnišega ?! Koliko jih je v katoliškem tiskovnem društvu? Odgovor: 0. Koliko pa je v društvu sv. Vincencija, ki na tisoče izdaje vsako leto za uboge? Odgovor: 0. Seveda, v društvu sv. Vincencija se ne igra visoke sijajne vloge, tam se le moli in dela na tihem tako, da desnica daje, ne da bi levica zato kaj vedela. A to našim liberalcem ne diši! Imamo tretji red sv. Frančiška — in koliko „tudi" katoliških naprednjakov je tam? Odgovor: 0. Imamo vrlo „Katoliško družbo", ki prekoristno deluje za versko - narodno omiko. Število naprednih članov: 0. Ti vzgledi zadoščajo popolnoma v dokaz, koliko da je našim naprednjakom mar katoličanstvo. A nekaj druzega jim je mar: Lastni sijaj in lastna mogočnost. Za to se borijo, za to imajo skrb in radi tega zagnali so tako grozen hrup, ko se jim je stopilo na katoliškem shodu na noge. Naprednjaki dobro vedo, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda šteje sedem liberalnih in le pet konservativnih članov in v pest si smejejo, da si morejo tako lepo izkoriščati v svoje strankarske namene sijaj katoliške družbe sv. Cirila in Metoda. In konečno, ugoden trenutek, ko se liberalizem pod raznimi krinkami zadostno utrdi, potem pa proč z mračnjaki iz vodstva družbe sv. Cirila in Metoda! Taka ali slična je špekulacija narodno-napredne gospode! Prav tej špekulaciji pa je več ali manj ugajal nastop g. Koblarja v šolskem odseku I. slov. kat. shoda in povdarjamo, da smo prepričani, da gosp. Koblar ni hotel napeljavati vode na oni mlin. G. Koblar je v šolskem odseku nezavestno služil liberalnim namenom in ta vzgled kaže, kako nepreviden je bil, ko je stopil v nasprotje z me-nenjem odločilnih katoliško-narodnih faktorjev. Iz vsega predstoječega pa se uvidi, kako opravičeno je stališče I. slovenskega katoliškega shoda nasproti družbi sv. Cirila in Metoda in d a i m a seda j ta družba najlepšo priložnost, zadobiti si nove moči s tem, da si zopet zasluži zaupanje katoliško - narodnih (Dalje v prilogi.) lere ni v občini, da se stori vse, kar je mogoče, da se odstranijo vsi za razširjanje kužnega strupa ugodni pogoji, pripravi pa vse potrebno, da se za-nešeni kužni strup uniči, kakor hitro mogoče. Iz teh uzrokov je gledati na to, da se očistijo ceste, javni trgi in poslopja gnijočih in gnilobi podvrženih snovij, da se primerno odstranijo odpadki domačega gospodarstva in obrtnih zavodov, zlasti klavnic. Najostreje je prepovedati, da se pri stanovanjih ali blizu njih ne smejo napravljati jame, v katere bi se pocejala onesnažena voda, kajti potem se onesnaži vsa okolica. Straniške jame se morajo, dokler še ni kolere, večkrat izprazniti, in skrbeti je treba, da se napačno narejene ali popuščujoče straniške jame pravilno popravijo. Ko se začne koleri, je čiščenje jam kolikor mogoče omejiti; kadar se pa morajo izprazniti, razkuži naj se poprej njih vsebina in odpelje daleč od človeških prebivališč, vodnjakrv in vodovodov. Nikakor se ne sme ta vsebina stranišč spuščati v potoke, reke, itd. Posebno pozornost moramo obračati na pitno vodo in na vodo za domačo porabo. Kjer ni vodovodov z zdravo vodo, naj se voda pred vsako bodisi katerokoli porabo zavre, ohladi in še-le tedaj rabi. To velja za zdrave in bolne. Slaba, nezdrava, vlažna stanovanja naj se zapro in prebivalci uradnim potom premestijo v ugodnejša zdravju neškodljiva. ' Prodaja živil naj se najostreje, še pred boleznijo, nadzoruje, nezrelo, gnilo sadje, umazane pro-dajalnice, pokvarjeno meso, mleko, klobase itd. brezobzirno odpravijo in brezvestni prodajalci ostro kaznujejo; ker le od začetka, ko je še prebivalstvo zdravo, je mogoče zabraniti nevarnost; ko je že enkrat okraj okužen, je večinoma vse prepozno. Pripravljeno mora biti zadostno razkužil, in v večjih mestih naj se postavijo tudi javni razkužilni zavodi. Ubožnemu prebivalstvu naj dd občina razkužila brezplačno, s primernim navodilom o rabi. III. Kako se naj razkužuje? Najbolj v rabi je sedaj karbolna kislina (Karbolsäure). Zadošča 5%, to je, v sto delih vode mora biti pet delov čiste karbolne kisline. Opomniti je, da se mora ta 5°/0 karbolna voda večkrat premešati in stresati, ker karbolna kislina je težja od vode in pade na dno posode. V sumljivih časih, kakor v sedanjih, je dobro, ako se razkuži vsak slučaj driske. Vlije se v po-nočne posode karbolica, ter se takoj odpadki razkužijo. Se le na ta način razkuženi in neškodljivi odpadki naj se vlijejo v stranišča. Ako bi vsakdo tako delal, marsikatero človeško življenje bi se rešilo! Ce je perilo takega bolnika umazano, naj se posebej namaka, ločeno od druzega perila, in v slu- čaju kolere tudi v 5% karbolici. Onesnažena tla naj se očistijo s cunjami v 5°/0 karbolico namočenimi, take cunje naj se potem sežgo, istotako slama ali manj vredne stvari za kolero obolelega. Ker se z rokami dotaknemo raznih rečij, bodi skrb vsakega, da si večkrat na dan, sosebno pred jedjo in po jedi, dobro z milom (žajfo) umije roke, najboljše v prekuhani vodi. Za izplakovanje stranišč in lijakov naj se rabi tako zvana dunajska raztopina, to je tekočina iz 100 gramov surove karbolice in 200 gramov železne galice (Eisenvitriol), raztopljene v dveh litrih gorke vode. Take razkuževalne tekočine se morajo hraniti v steklenih posodah, na kojih je označeno, kaj da je v posodi, ker so vsa ta sredstva strupena, treba je ostro paziti, da se kaka nesreča vsled zamenjave ne pripeti, zaradi tega naj ima vsaka posoda zaznamek: Strup. To so v kratkem navodila glede vnanjih potrebščin. Želeti je le, da bi bila taka razkuževalna sredstva kolikor mogoče po ceni, a da bi se le zaupljivim osebam oddajala, ne otrokom, in da bi vsak gospodar preski bel sam vse potrebno. Umevno je samo ob sebi, da se mora za kolero oboleli od drugih zdravih odločiti, kakor je to tudi v druzih slučajih nalezljivih boleznij, kakor griža, t fus, osepnice itd. vsikdar potiebno. (Konec sledi.) Priloga QQ6. štev. „Slovenca" dné ÍO. septembra 1892. krogov. Potem se bode pričelo novo živo gibanje za družbo sv. Cirila in Metoda, družba bode zares to, karbimorala biti, moč njena se bode potrojila in početvo-rila, in delovanje njeno bode zares vsik-dar tako, da si bode, kar je glavna stvar, priborilo Božji blagoslov. In to bode sijajna zasluga I. slovenskega katoliškega shoda! O šoli. (Govoril kanonik in poslanec Karol Klun na 2. slovesnem zboru katoliškega shoda. Visokorodna in prečastita gospoda! Slavni zbor! Leta 1887 je bil lujzijanski škof iz Amerike pri sv. očetu Leonu XIII., ki so mu pri tej priliki rekli: „Moj sin, ničesar ne opuščaj, da bi mojim otrokom v Lujzijani ne preskrbel katoliških šol. Sola je bojišče, na katerem se ima odločiti, ali naj človeška družba ohrani krščanski značaj ali ne. Krščanstvo vseskupno v človeški družbi sicer ne more izumreti, ker je Kristus svoji cerkvi obljubil, da ostane pri njej vse dni do konca sveta; ali če kateri del človeške družbe ne napravi in ne vzdržuje katoliških šol, je posledica ta, da odpade od krščanstva. Šolsko vprašanje je torej za nekatere dele človeške družbe vprašanje za življenje ali smrt." Tako so rekli sv. oče in prav tako sodijo tudi nasprotniki sv. cerkve, ki si zato na vso moč prizadevajo, da bi šolstvo dobili v svoje roke, dobro vedoč, da jim je potem zagotovljena prihodnjost, kakor je brez ovinkov priznaval brezverski pruski minister Alten-stein, ki je rekel: „Dajte nam šole; kadar ugasne katoliška vera v srcih ljudstva, sama ob sebi pade tudi cerkev." Svoje brezbožno početje opravičujejo s tem, da je država vir vsega prava, da ima torej le ona edino pravico do šolstva. Ali to ni res; država ni vir, ampak je le varuhinja prava; ona pač sme dajati postave, ali ne samovoljno, ampak oziraje se na pravice, ki jih njeni državljani imajo po -.božjem in nravnem pravu. Med temi je pa ena najimenitnejših pravica odgajati otroke. Ta pravica v prvi vrsti pripada starišem, ki so svoje otroke dobili od Boga, ki jib bo enkrat iz njihovih rok nazaj tirjal. in od katerih mu bodo morali enkrat oster odgovor dajati; v drugi vrsti pa ta pravica pripada cerkvi, ki je dobila od božjega Odrešenika povelje, učiti vse narode, in kateri je še posebno priporočal nedolžne otročice, rekši aposteljnom: „Pustite male k meni priti in ne branite jim, ker njih je nebeško kra-' Ijestvo." Stariši in cerkev imajo torej sveto, od Boga samega njima naloženo dolžnost, učiti in dobro odgojati otroke; če pa imajo to dolžnost, morajo imeti tudi pravico, izvrševati to dolžnost, kakor najbolje vedo in znajo. V prvih časih jim te pravice res nihče ni kratil ali odrekal. V starih časih ni bilo nobenih šol, ampak stariši sami so doma skrbeli za pouk in odgojo otrok. Ko je pa Kristus prišel in svojim aposteljnom zaukazal učiti vse narode, začeli so cerkveni predstojniki že tedaj, ko celo knezi in vladarji niso znali ne brati, ne podpisati svojega imena, povsod ustanovljati šole, v katerih so duhovniki in od njih nastavljeni učitelji poučevali odrasle in otroke v krščanskem nauku, v branju in svobodnih umetnostih. Sola je torej prav za prav hčerka sv. cerkve, ki ima do nje prvo pravico, in kateri te pravice v prejšnjih časih tudi nihče ni kratil ali odrekal. Še pri sklepanju vestfalskega miru leta 1648 imenovali so v dotični pogodbi šolo pridevek verskega izpove-danja (annexum religionis) in v 5. članu določili, da se skrb za cerkvene in šolske reči neprikrajšana prepušča vsaki verski stranki, (templorum et scho-larum cuique parti suarum cura integra reservetur.) Šele v pričetku tega stoletja so začeli šolo trgati od cerkve; začetek je storila francoska revolucija, ki je pa spravila šolstvo v neizmeren propad, kakor je že leta 1801 tožil minister notranjih zadev sam. Da bi ga rešili pogina, morali so se obrniti do duhovščine, in priporočati učiteljem, da naj mladež pripravljajo k pouku, ki ga dobiva od duhovščine, da naj podpirajo duhovnike in jim pomagajo med ljudstvom širiti znanje Božje in ljubezen do čednosti, ki družinam zagotovljajo mir, in da naj zlasti revnejšim krogom vzbujajo upanje boljšega življenja. Človek bi mislil, da je britka skušnja na Francoskem zmodrila državnike, da po tej žalostni skušnji ne bodo ne le ne izpodrivali cerkve iz šole, ampak jo še podpirali in utrjevali. Ali zgodilo se (je nasprotno v nekaterih, zlasti nemških državah obdržali so versko šolo, v drugih pa so šolo iztrgali iz cerkvenih rok, odvzeli ji verski značaj in jo po vsem izročili državi, ki je v svojo oblast spravila ves uk neizvzemši krščanskega nauka; zakaj država določuje, koliko ur na teden je odmeriti krščanskemu nauku, katere knjige se morajo rabiti itd. Pa pri tem ni ostalo, ampak napravili so nove učiteljske pripravnice, vpeljali vse mogoče nove predmete, in ustanovili posebno knjižice ne samo za učitelje, ampak tudi za učence. Radi priznavamo, da se pri dobri metodi otrok lahko dosti nauči, in da morda kak otrok zdaj res več vé, kakor prej marsikateri odrasel mladenič, ki je pridno stregel svojim starišem, kakor kateri mož, ki je marljivo obdeloval svoje polje, ali celo kakor kateri starček, ki je zvesto služil Bogu in cesarju. Šolstvo je v istini zelo napredovalo, ali napredovalo je le v duhu liberalizma, s katerim je pa ob enem napredovala tudi hudobija in pregreha, zlasti pri mladini. Res je tudi prej marsikaj počenjala šolska mladež, ali kolika razlika med prej in zdaj. Francoski list „Figaro" je pred nekoliko leti glede francoske državne šole pisal: Nesramnost presega že vse meje; deklice so brez vse sramožljivosti in prebirajo, najgrše reči, najbolj spolzle romane, ne da bi zarudele." Pa tudi v naši državi zlasti v večjih mestih ni dosti boljše in listi tožijo pogostoma o razuzdanosti, in o surovosti, šolske mladeži. Na Dunaju so zasačili več tatinskih band med šolskimi otroki, celo silne rope so izvrševali paglavci, ki trgajo še hlače po šolskih klopeh, najstrašneje pa so obilni samomori med otroci, o katerih javni listi tako pogostoma poročajo. Pa tudi med odraslimi se množe hudodelstva. Nekdo je trdil, da surovost in divjost nižjih krogov je le posledica nevednosti in zbitosti teh ljudij, da bodo pa gotovo boljši in blagejši, kadar bodo bolj poučeni in izobraženi. Ta mož se menda nikdar ni pobrigal za hudodelniško Statistiko, sicer bi se bil prepričal, da se zlasti v novejšem času ravno med tako imenovanimi izobraženimi ljudmi silno množe hudodelstva, ki so dostikrat prekanjena in navadno veliko strašnejša, kakor neizobraženega kmečkega hudodelnika. Kdor prebira časnike, iz soduijskih poročil izve, kako prebrisana so bila nekatera hudodelstva izmišljena in izvršena, kako trdovratno hudobneži tajé, kako zvito se znajo zagovarjati in besede zavijati, kako porogljivo se dostikrat norčujejo iz božjih in cesarskih postav itd,; ti ljudje so se v šolah veliko naučili in zelo izobrazili svojega duha, in bi se mogli gledé svoje prekanjenosti in zvijačnosti morda meriti z marsikaterim državnikom ali vojskovodjo. Ce bi torej pouk sam zadoščal, morali bi bili ti, in bi morali sploh vsi otroci, ki v šolo hodijo priti k spoznanju, česar je človeku za dobro in pošteno življenje treba, in hudodelstva bi morala zginiti izmed izobraženega ljudstva. Od kod torej žalostna prikazen, da z izobraženostjo napreduje tudi hudobija ? Ker se v sedanji šoli izobražuje samo glava, ne pa tudi srce, ki ostaja marveč prazno; in vendar je blaženje srca pri od-goji glavna reč, kar so priznavali že stari modrijani. Ali paganstvo ni moglo tolikanj oblažiti srca, kakor je dandanes mogoče, ker ni poznalo pravega Boga, katerega bi se bilo oklepalo srce; in ker čednosti in dobra dela paganov niso prihajala iz čeznaravnih božjih nagibov, tudi niso imele vzvišene vrednosti. Šele krščanstvo je [posvetilo celega človeka in vse njegove moči ter zlasti požlahtnilo njegovo srce. Srce božje , je vir ljubezni, ki je pripravila Sinu Božjega, da se je samega sebe žrtvoval nam v odrešenje, in iz tega vira zajema tudi človeško srce tisto ljubezen, ki človeka navdušuje za vse vzvišeno sveto in dobro, ki ga uči Boga ljubiti čez vse, bližnjega pa kakor samega sebe, ter mu veleva zarad Boga ogibati se vsega hudega in če bilo treba zarad njega prenašati tudi najhujše trpljenje. Naj bo glava še tako učena in prebrisana, človek vendar nima prave vrednosti in cene, ako ni oblaženo in dobro odgojeno tudi njegovo srce, in brez pomisleka smem reči, da je človek z dobrim, pobožnim in vernim srcem, pa morebiti malo ma-njim razumom zmerom velika sreča za človeštvo, da more pa nasprotno velik razum, če ni združen z dobrim, pobožnim in vernim srcem, napraviti ravno toliko nesreče kakor sreče, pa navadno zmerom več nesreče. Glavni namen odgoje mora biti torej blaženja srca, in vse drugo, kar še spada k odgojevanju, kakor skrb za telesno zdravje in snago, kazni in darila, in celi pouk se mora vedno ozirati na ta glavni namen. Ker je pa naše srce nemirno, dokler po izreku sv. Avguština ne miruje v Bogu, ker le v sv. veri najde tolažbo in mir in srečo in veselje in svetost, zato je prava odgoja brez vere nemogoča in dosledno verska šola neobhodno potrebna. Prvo dolžnost, versko odgojati svoje otroke, imajo namreč stariši. Ali premnogi stariši to svojo dolžnost zanemarjajo; namesto da bi učili otroke moliti in jim pravili o Bogu, ki jih je ustvaril, o ljubem Jezusu, ki je za nas na križu umrl, o Iju-beznjivi Materi Božji, o skrbnem angeljčku varhu, pogovarjajo se vpričo otrdk le o svojih kupčijah ali o veselicah, katerih se hočejo udeležiti, ali pa govori celo nesramne in pohujšljive reči, ki bi se po izreku sv. aposteljna še imenovati ne smele med kristijani. Tembolj bi morala torej šola skrbeti, da nadomesti, kar so stariši opustili, da dohiti, kar so oni zamudili, da popravi, kar so oni spridili, da otroke vžg6 za dobro in nebeško, da njih srčica zopet pridobi za Boga. Dostikrat se je primerilo, da so bili po nedolžnih, v šoli dobro odgojenih otročičih spreobrnjenj in pridobljeni tudi njih stariši. Kako pa je v tem oziru v sedanji šoli ? Če v roke vzamemo šolska spričevala ali šolske izkaze, vidimo, da je krščanski nauk sicer zapisan na prvem mestu, kot najglavnejši predmet, ali v istini se razni drugi predmeti poučujejo skoro vsak dan, krščanski nauk pa le eno ali dve uri na teden. Veroučitelj se trudi, da bi otroška srca vnel in ogrel za Boga, za krščanske čednosti in za lepo življenje, učitelj pa, če je dober, priganja otroke k učenju drugih predmetov, ne zmeneč se za nauke sv. vere, če je pa maloprideu, morda govori in uči še kaj pohuj-šljivega, kar se je že marsikje in tudi v naši deželi že zgodilo. Če torej otroci še domd nimajo lepih naukov in dobrega vzgleda, pač ni čuda, da ostane krščanski nauk v šoli brez vspeha, in če se otroku naposled celo pristudi, ker se mu zdi le neki postranski predmet, ki mu ovira veselje in greni življenje. Ko-nečna posledica pa je ta, da šola, v kateri se zanemarja odgoja srca, mora roditi tako žalostne sadove, kakor sem jih prej omenjal. To priznavajo celo posvetnjaki. 20. junija t. 1. stal je pred porotniki v Dunajskem Novem Mestu neki 21 let star tovarniški delavec, Funovicz po imenu, ki je bil umoril 601etnega ponočnega čuvaja, da bi bil mogel oropati tovarniško blagajnico. Državni pravdnik rekel je pri tej priliki porotnikom: „Slabo znamenje našega časa je, da se tako vidno množč umori, kar človeka sili, preiskovati do-tične uzroke. Naša mladež v šolah pač dobiva verski pouk, uči se katekizma in verskih resnic, ali nravnost se čisto zanemarja. Kaj pomaga, če se otroci še tako gladko katekizma navadijo na pamet, če še tako dobro verske resnice naštevajo, če se pa pri krščanskem nauku ne vpliva na srce in če se zanemarja blaženje človeškega vedenja? Dokler v tem ne bo pravega reda, ni se nam nadejati nobenega zboljšanja, in surovost se pravi človečnosti ne bode umaknila !" Mož je imel v tem prav, da se nam ni nadejati boljše prihodnjosti, dokler se pri odgoji ne bo bolj gledalo na blaženje srca; v tem pa ni imel prav, da je krivdo zvračal na cerkev, češ, da vero-učitelji napačno poučujejo krščanski nauk. Mož je pozabil in ne ve, da se v šoli pri krščanskem nauku ne uče samo verskih resnic, ampak tudi nravnosti, ali kaj pomaga, če veroučitelj še tako lepo vpliva na srce in na čut otrokov, če ga pa drugi učitelji pri drugih predmetih v tem ne podpirajo, ampak z neslanimi in pohujšljivimi opazkami morda celo podirajo, kar je veroučitelj dosegel. Državni pravdnik naj bi bil torej na drugo adreso obračal svoje opazke in državnikom priporočal, da naj imajo v šoli večjo skrb ca blaženje srca, da naj se ves pouk naslanja na krščanski nauk, ker mora le vera doseči, da postane človek dober, da se mn jgnjnst hudobija in da se sroe njegovo vžge za vse sveto in iepo. V ta namen pa ne zadostujeta ena ali dve uri krščanskega nauka v šoli, ampak a) krščanski nauk se mora učiti jasno in prepričevalno ter mora vplivati na um in srce; b) krščanski nauk mora biti v najtesnejši in vsestranski zvezi z drugim poukom; c) s krščanskim naukom je treba združevati molitev, petje, verske vaje, službo božjo in prejem sv. zakramentov; d J na versko podlago se mora naslanjati tudi šolska disciplina in sploh vse, kar ima vplivati na blaženje srca, na nravno vedenje otrok; c) konečno mora biti učitelj sam prepričan o Verskih resnicah in jih goreče in odkritosrčno spoznavati pred svetom. Srečna, stokrat srečna je šola s krščanskim učiteljem! Njegov vzgled izpodbuja otroke in odrasle, in še v poznih letih čuti človek blagodejni vtis takega pouka. Med našimi kmeti je veliko bistroumnih, za vse dobro in lepo vnetih ljudij, kakoršnih morda le malo najdeš celó med izobraženimi stanovi. In vendar ti možje niso bili drugje, kakor domá, in so ves svoj uk, vso svojo vzgojo dobili v domači šoli in v domači ljudski šoli. Toda domačo in šolsko vzgojo je prešinjal krščanski duh in iz njih napravil poštene, značajue krščanske može, ki se morejo v vzgled stavljati slehernemu človeku. Cesar pa kdo sam nima, tega tudi drugim ne more dati; če torej učitelj sam ni veren krščanski mož, tudi otrok v krščanskem duhu ne more od-gojati; zato z ozirom na žalostne prikazni, katerih sera omenjal, opravičeno vprašanje: Ali morejo v sedanjih učiteljskih pripravnicah izučeni učitelji tako odgojati mladino, kakor zahtevajo koristi krščanske družine, koristi občine in države ? Učitelji dandanes več vedó, kakor nekdaj, ali premnogi manj verujejo; iu znanstveni lišp, s katerim se v učiteljskih pripravnicah šopirijo, iu dozdevna splošna omika, s katero se ponašajo, nista nobeno nadomestilo za versko-nravno vzgojo; učitelji brez verskega prepričanja pa bolj delajo za socijalne prekucije, kakor proti nji. Celó Bluntschli, o katerem pač nihče ne more trditi, da je bil klerikalec, obsojal je tako izobraženje učiteljev, ko je pisal: „Učitelji se morajo na pripravnicah učiti rečij, katerih v ljudskih šolah nikdar ne morejo rabiti, ali bi jih vsaj rabiti ne smeli. S tem se vzbuja učena domišljavost in nenasitljivo hlepenje po višjem znanju, ki pa ne spada v ljudsko šolo. Mnogi učitelji postanejo nezadovoljni s svojim nizkim in omejenim, dasi jako spoštljivim stanom, in od države ali občine zahtevajo čedalje večje plače. Mnogovredna skušnja je pokazala, da so v raznih državah mnogi novodobni učitelji delali zoper cerkev in državo in med prostim ljudstvom razširjali prekucijske namene." Res je, da imamo pri nas, hvala Bogu, še dobrih učiteljev, ki se zavedajo svojega vzvišenega poklica, svoje dolžnosti do Boga in do starišev, ki so jim izročili svoj najdražji zaklad, svoje otroke, in da se prav zaradi tega pri nas slabi nasledki novodobne šole ne kažejo v tej meri, kakor drugod, ali ravno tako res se je tudi v našem cesarstvu zadnja leta pokazalo, da se pustó nekateri učitelji zlorabiti za liberalne namene, katerih zadnji cilj in konec je pa uničenje cerkve in razrušenje države. Radikalna stranka na Češkem, katere glavni voditelj je v cerkvenem in državnem oziru proglašal najpo-gubnejša načela, katere ne more odobravati noben katoličan in noben rodoljuben Av-strijan, ima svojo glavno podporo in zaslombo med učitelji, in tudi pri nas je javna tajnost, da najbolj strupeni članki zoper vero in duhovščino po sovražnih listih prihajajo od učiteljev in da je deželni šolski svet kranjski s posebno okrožnico učitelje svaril pred takim početjem. Lahko bi Vam povedal Še veliko uzrokov, ki govore za versko šolo; lahko bi Vam naštel celo vrsto veljavnih in imenitnih m0ž, ki priporočajo Vero kot edino pravo podlago sreče in javnega blagostanja. Spominjam na krasni izrek slavnega Washingtona, ustanovitelja mogočnih severno-ame-fikanskih zaveznih držav, ki so jih v svojem izvrstnem govoi-u omenjali premilostljivi knez in škof la-/antinski. Ali meni odločeni Čas je potekel, zato moram že skoraj končati svoj govor, mislim pa, da že iz tega sprevidite potrebo verske šole. In zaradi te potrebe, ne pa iz prepirljivosti jo moramo zahtevati. Verska šola ni predmet, o katerem, sme vsakdo soditi ali misliti, kakor hoče; vsak katoliški kristijan se mora zaradi vesti potezati za njo, in če je komu vse jedno, kakoršna je šola, ta kaže. da reči ne umeje ali da ni več pravi katoličan. „Kdor ni z menoj", rekel je Odrešenik, „ta je zoper mene, in kdor z menoj ne zbira, ta raztresa." To je bil vzrok, da so si naši katoliški in konservativni poslanci stavili nalogo, v državnem zboru spremeniti šolsko postavo v tem smislu, da se šola postavi na versko podlago. Mnoge prošnje ali peticije iz raznih dežel, med katerimi so se posebno odlikovale tudi naše slovenske pokrajine, so jih podpirale v tem prevažnem poskusu; izročenih je bilo več šolskih predlogov, šolska postava je bila v istini spremenjena v nekaterih določbah, ali glavnega namena, verske šole, zaradi premnogih težav in zaprek nismo dosegli! Kako je bilo to mogoče, bo morda vprašal kdo izmed vas, saj so na desnici državnega zbora sedeli pošteni konservativni možje? Gotovo, ali reč vam bode jasna nad posebnim zgledom. Poglejte naše slovenske poslance. Koliko jih je prišlo k katoliškemu shodu? Nekateri med njimi so zadržani po važnih poslih in jim ni zameriti, če niso prišli, ali mnogi niso hoteli priti in so menda sklenili, da se katoliškega shoda ne udeležijo, ako je prav poročal neki tukajšnji list. Ako bi bili namesto slovenskega katoliškega sklicali slovenski narodni shod in se na njem razgovarjali in sklepali o zgolj narodnih rečeh, bi k temu shodu ne bili prišli samo poslanci, ki se v enaki meri in z enako odločnostjo potezajo za verske in narodne zadeve, ampak tudi poslanci, ki imajo svoje posebne nazor9 in hodijo svoja pota. Ker smo poleg narodnih zahtev na dnevni red prvega slovenskega katoliškega shoda postavili katoliške zadeve, versko šolo in preustrojo človeške družbe na podlagi krščanskih načel, ni se jim vredno zdelo priti k našim zborovanjem in so bili jako veseli najti jalove izgovore, kakor povabljeni k večerji, o katerih govori sv. evangelij. Če se torej naši slo-veuski poslanci, ki vsi brez razločka, tudi najradi-kalnejši med njimi, vsaj ob času volitev, zagotavljajo, da so tudi katoličani, tako malo brigajo za versko šolo, če so mene svoje dni jako neslano napadali, ker sem bil izmed tedanjih slovenskih poslancev edini podpisal predlog za versko šolo; potem se nikar ne čudite, ako so nam v odločilnih trenutkih začeli omahovati poslanci, katerim je katoliška vera ali le postranska reč, ali se grejejo le ob vladnem solncu in se takoj zganejo, če jim začne to solnce kazati., temen obraz. Ali to nas ne sme strašiti, da bi vnovič ne poskusili, kar se nam do-zdaj ni obueslo. V 14. stoletju je neki mlad knez sklenil ves svet podjarmiti. Nabral je tedaj trumo vojakov in prvega nasprotnika napadel, potem pa je hotel še druge po vrsti premagati. Pa glej, že pri prvem napadu je bil tepeu, njegova vojska razkropljena, in komaj je otel svoje življenje. Ker ni mogel dovolj hitro ubežati, zleze v neko staro zidovje in se tam pred sovražniki skrije, ki ga po vseh kotih iščejo. Srce mu je bilo vpadlo in samega sebe se je sramoval, ker je mislil ves svet podjarmiti. Ko je pa mirno tam sedel, je videl neko mravljo, ki je po zidu kvišku lezla in zrnice nesla, ki je bilo veče, kakor ona sama. Pa na vrhu je neki kamen iz zida molil; na vso moč si je trudila, da bi zrno čez kameli spravila, pa ni mogla in je z zrnom vred padla na tla. Nekoliko časa kakor omamljena se kmalu zopet vzdigne, pobere zrno iu leze ž njim na zid; pa pri omenjenem kamnu zopet pade na tla. Mož je gledal mravljo in naštel, da je 69 krat z zida padla; pa vendar poguma ni zgubila; sedemdeseti krat popade zrno ter ga nese kvišku, in res srečno čez kamen vrh zidu spleza. To je mož premišljeval in mislil je sam pri sebi: „Jaz sem še le enkrat poskušal, pa sem ves pobit in malosrčen ker sem bil premagan; mravlja je poskušala 69 krat, in je vedno padla,. pa se ni dala ostrašiti in naposled je vendar le dosegla, kar je hotela. Ne, nočem obupati, zopet hočem začeti, in ko bi bil tudi večkrat tepen, bom vendar zopet poskusil, ker enkrat mora obveljati, jaz hočem svet podjarmiti!" — Res so se mu velike reči posrečile, kakor občna povestica pripoveduje; ta mož namreč je bil Ti m ur ali Tamerlan (od 1. 1336 do 1405). Tega nevernika si vzemimo za vzgled; če nam je tudi dozdaj izpodtletelo doseči versko šolo, zopet se lotimo tega dela, stavljijmo nove predloge, po-šiljajmo nove prošnje za versko šolo do državnega zbora in pokažimo s tem svetu, kako neumno in neosnovano je govorjenje, kakor da bi le duhovniki zahterali versko šolo, da bi v njej gospodovali. Ne duhovna in tudi ne posvetna oblast, ampak Kristus naj v šoli gospoduje s svojim ukom in svojim duhom; sicer je ves trud in vse naše delo zastonj. (Dolgotrajno in živahno ploskanje in dobro-klici.) Pozdravni govor msgr. dr. Gabrievčiča na prvem slovenskem katoliškem shodu. (Dalje.) Ker že imam besedo, usojam se spregovoriti še nekoliko besed. (Dobro, dobro.) Nisem dobro se pripravil, ker sem že več kot mesec dnij na popotovanju, in semkaj sem dospel še-le v nedeljo. Spregovorim pa, kakor in kar meni in drugim srce teži. Rekel sem: Pozdrav in voščilo prevzvišenega vladike sta toliko tehtnejša in toliko večega pomena, kolikor bolje in živeje spoznava na visokem svojem stališču našo veliko bedo in naše nujne potrebe. Najhuje mora boleti Njegovo srce, ker v najvažnejšem duhovskem stanu nima domačega naraščaja ali prav pičlega. Sploh nimamo na Primorskem nobenega ali komaj spomenljivega naraščaja v nobenih onih stanov, ki so merodajnejši za narodni razvoj. Ce je naraščaj merodajen za naroden obstanek in razvoj, in tega ne bo nihče tajil, tako moram izreči, dasi s tužnim srcem: Na Primorskem propadamo in pojemamo. Poglejmo nekoliko po drobnem. Zadnjih let izšola se le tu in tam kedo za učitelja srednjih šol. O naraščaju v zdravniškem ali odvetniškem stanu ne moremo še govoriti ne. V sodnijskem stanu je enako žalostno. Zagotovil mi je, ni še dve leti, nekdo, ki razmere pozna, da med 30 avskultanti v okrožju višjega nadsodišča v Trstu, to je za vse Primorsko in Istro s krškimi otoki vred, so trije, ne slovenskega, ampak sploh slovanskega rodu. Ali bomo mogli v prihodnje dolžiti krivice vlado in druge veljavne osebe, da ne imenuje narodnih mož za slovanske sodnijske okraje, če jih ne bo? Kake važnosti je, da so sodniki domačega rodu, ni treba, da razložim. Najžalostneje pa je z domačim naraščajem v duhovskem stanu, ki je dozdaj ohranil naš narod, ki bo ostal na vse veke prva podlaga njegovega obstanka, oni stan, čegar člani morajo od mladih nog poznati vse mišljenje in težnje svojih ovčic, ki morajo v ta namen od mladih nog med temi živeti,' veseliti se iu trpeti, če hoče vspešno med njimi delovati. Kako stojimo na Primorskem v tem obziru? Naj govorijo številke. V preteklem šolskem letu smo imeli v 4. letu bogoslovja za goriško nadškofijo 5 bogoslovcev, 4 za slovensko in 1 za laško stran; med temi sta samo 2 domačina, 1 za slovensko in 1 za laško stran, ki sta se na domači gimnaziji izgojila. V tretjem letu smo imeli 10 bogoslovcev, S za slovensko, 2 za laško stran; med temi so le 3, 1 Slovenec in 2 Laha, domačini; na domači gimnaziji izšolala pa sta se samo dva, tretji, izvrsten mladenič, moral je že v nižji gimnaziji drugam potegniti, tukaj bi ne bil dosegel svojega namena. V drugem letu smo imeli 8 bogoslovcev, 7 za slovensko in 1 za laško stran; med tem so 4 Slovenci in 1 Lah domačini, ki so tudi doma se izšolali. V prvem letu je bilo koncem leta 9 bogoslovcev, 7 za slovensko, 2 za laško stran; domačini in doma izšolani samo 4, 2 Slovenca in 2 Laha. Skupaj tedaj 32 bogoslovcev, domačinov le 14, 8 Slovencev pa 6 Lahov, doma izšolanih le 13. Številke dovolj spričujejo, da propadamo, da že pojemamo; dasi nekateri hočejo svet prepričati, kako v zadnjih letih napredujemo. To trdijo le radi tega, da bi ubogo zbegano ljudstvo ne spregledalo, kam so ga pripeljali s svojim vedmm hujskanjem. Žalostno, v resnici žalostno je pri nas, za obojo stran, slovensko in laško gledd duhovskega naraščaja. Kdo je temu kriv, morda učitelji? — Tega ne smemo trditi. Oni, ki so nemškega rodu, so dobro- misleči; oni pa, ki so našega rodu, morajo se veseliti kot izobraženi Slovenci,' Se dobiva naraščaja oni stan1, ki je bil in ostane prvi steber narodnega razvoja. Tudi gospod gimnazijski vodja se je letos veselil z menoj in mi čestital, da prihodnje šolsko leto dobimo nekaj več domačih in doma izšolanih dijakov. Kdo je tedaj temu pomanjkanju kriv? — Sedanji šolski sistem na Primorskem, pa morilni duh sedanjih časov. (Dalja sledi.) Politični pregied. V Ljubljani, 10. septembra. STotranje dežele. Češko. Mladočehi hočejo osvežiti svojo popularnost s tem, da bode dr. Gregr zopet predlagal, naj se sklene adresa na češkega kralja s prošnjo, da obnovi češkodržavno pravo in se da kronati v Pragi. Vspeba ta predlog ne bode imel druzega, nego da se bode v zbornici zopet hudo debatovalo. „Narodni Listy" bodo torej imeli priliko tiskati navdušene govore svojih somišljenikov. Staročehi pa bodo malo v zadregi, ker ne bodo prav vedeli, na katero -stran bi se nagnili'. Večina se pa za tak predlog ne bode dobila, ker zani neso Nemci in veleposestniki. — V ostalem pa hočejo Mladočehi tudi letos potegniti se za češke manjšine. V tem oziru pa jim želimo najboljši vspek. Podpirali jih bodo pač tudi Staročehi in veleposestniki, ker je stanje čeških manjših v nemških okrajih že skrajno neznosno. Rusini. Cesar je dovolil, da se osnuje ru-sinska gimnazija v Kolomei. Začelo se je s snovanjem rusinskih paralelk na sedanji poljski gimnaziji in iz teh paralelk se pozneje napravi samostojna rusinska gimnazija. S tem se bode ustreglo vsaj jedni želji rusmskega naroda. Eusinski poslanci pa nikakor neso zadovoljni z vladnim postopanjem, ki prepočasi izvaja vse, kar bi bilo Rusinom v korist. Sedaj vlada v Galiciji že sama huje ovira narodno jednakopravnost, nego pa Poljaki sami. Zaradi tega pa rusinski zastopniki baje že premišliajo, če je umestno, še nadalje podpirati vlado. V deželnem zboru se bodo baš od rusinske strani slišale jako ostre besede proti vladi. Vitanje države. Srbija. Posebno vesel ni začetek občinskih volitev za sedauio liberalno vlado. V Obrenovcu so zmagali radikalci z 213 glasi proti 48, katere je dobil radikalni kandidat. Izid te volitve bode dal radikalcem nov pogum. Vlada pa hiti z odstavljanjem državnih uradnikov. Pri tem se pa ne drži niti strogo ustave. Odstavila je namreč več preiskovalnih sodnikov, ki so po ustavi neodstavljivi. Liberalna vlada sploh skuša s silo ukrotiti radikalce. Zaprla je že radikalnega župana Jovana Pavloviča v Sabacu. Liberalci v kratkem skličejo velik shod v Beligrad. da tako dajo nekak odgovor na radikalni shod. Radikalni listi zahtevajo, da se kmalu razpišejo volitve, da bode nova skupščina še pravočasno podaljšala trgovsko pogodbo z Ogersko. Vlada sama nema pravice podaljšati te pogodbe in nastalo bi neko uepostavno stanje, ako se skupščina pravočasno ne snide. Francija in Rusija. „Figaro", kateri list se pa ne odlikuje s tako zanesljivostjo, kakor je nedavno trdil neki slovenski list, hoče vedeti, da so se francoski minister vnanjih zadev, Ribot, vojni minister Freycinet, pa ruski minister vnanjih stvarij, Giers, in ruski veleposlanik Mohrenheim dogovorili o važnih vprašanjih, zlasti zastran Eg, pod tvrdko Grobelnik & I hI ki je protokolovana pri trgovskem sodišči, otvorila novo trgovino s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. Ugodna nakupovanja in zveze z znamenitimi tovarnami omogočujejo nama, da moreva cenjene naročnike postreči z .novo solidno robo po prav nizkih cenah ter se priporočava 7. odličnim spoštovanjem (414) (3-1) «rol>eliiili «fc IhL Umetne zobe in zobovja 8 IMijilik® mm I sta vi j a na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (12) 6? zobozdravnik (7) pri Hradeckega mosta I. nadstr. J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru jedini izdelovalec novo izumljene e. kr. privilegovane svetle tinkture za usnje, s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. Nadalje priporoča ravno isti za nepremocljive čevlje svojo slavnoznano 377 10—2 nepremoöno mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Gene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr., št. 2-40 kr., št. 3-20 kr. Nepremočna mast za usnje kilo 80 kr.. »/« kilo 40 kr., >/t kilo 20 kr., '/» kil» 10 kr. Prodajalci na drobno In vojaki dob6 rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. lieiidlk v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Schussnlg & Weber, v Celju Tanner in Stiegrer, v Mariboru Holasek in Marti nz. Priporočam veliko svojo zalogo raznovrstnega laškega vina. Pokušnje od 100 litrov in višje. Kdor ima svojo posodo, prosim uljudno, naj jo pošlje. Kupujem in prodajam zdrave vinske sode od 56 litrov do 50 hektoliter in tudi večje. Isto tako prazne steklenice 409 2 J. C. Juvančič v ^i^ki pri Ljubljani. Za vsaki denar prodalo se bode v četrtek 15. t. m. dopoldne od 9. ure naprej v Breznici št. 3 pri Ant. Zupanu (zadnja postaja Lesce-Bled : 1 vol, vreden 100 gld.; 2 kravi, po 60 gld. in po 80 gld.; 1 tele, vredno 20 gld.; 30 ovac, vr. 60 gld.; 1 konj, vr. 50 gld.; 1 žrebe, vr. 100 gld.; 1 kobila, vr. 200 gld.; 10 praš čev, vr. 245 gld.; 7 vozov (gospodarskih in štajervagerl) skupaj vrednih 165 gld.; 1 sani, vr. 20 gld. in 100 stotov mrve — proti gotovemu plačilu. 412 1 Ivan Kregar, LJUBLJANA, Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, «.rar, preje J. GEB A, v Ljubljani,Slonovs ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo n» ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih nr, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih nr % nlhalom, nr • stojalom in ur budllnto (Weckeruhren), nr z godbo in godbenik valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše mkelnate ure . . od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure 8 ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12' — iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35-— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ 130'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se inog<5 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-10 205 38 24 aüT llustrovani ceniki na ieljo gratis in franko. MATIJA HORVAT, čevljarski mojster, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, ^ priporoča se v obila naročanja raznovrstnega ^ i 8 za gospode, gosp6 ln otroke, katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega r^" blaga in po zahtevi od najtinejše do najprostejse L*», oblike. 117 10-8 ^ ; a solidno bingo g 3C Ig 313 mm ■a iski obit v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi lilSI) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. NaroČila se toCno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—6) m ; a Najnl/tJe cen« g: -K3pasarE3- in izdelovatelj cekvenega orodja Poljanska cesta St. 8, poleg „Alojzije-višča", opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno d©I©.X»,i©©„ v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—38 Ph. Mayfarth & Co., tovarne za kmetijske stroje, J>unaj, II., Taborstrasse 76. Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Ustanovljene 1872. pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valjarl za polje in travnike. Stiskalnloe za vse potrebe, tudi za sadje in grozdje. Suiilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Škro- Izdelujejo najboljše 000 delavcev. Mlatilnioe, geple, rezll-nioe za krmo. mline za phanje, rezllnike za repo, stiskalnloe za «vežo krmo, Bluntov patent. Cistilnioe za žito, robkalnioe za tur-šico, prevažljive peči s štedllniml kotli kot pari lki za krmo in industrijski aparati. Samostojni patent, pilnioe za trte in rastline Cenilci zastonj. — Zastopniki so žele. 171 10-8 Zalogo ima v Ljubljani gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. Št. 50o. Začetek mestnih ljudskih šol. 410 2-1 Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, na mestni nemški deški ljudski šoli, na mestni dekliški ljudski šoli pri sv Jakobu, na vnanji dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški ljudski šoli in na jednorazrednici na Barju se začne šolsko leto 1892/93 v ponedeljek 19. dan septembra 1892. Vpisovanje bivših, vsprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo 16. dan septembra. Vpisovalo in spre|emalo ne bode: za I. mestno petrazredno deško ljudsko iolo v šolskem poslopju v Pollakih ulicah ; za II. mestno petrazredno deško liudsko šolo v šolskem poslopjji na Cojzovi cesti št. 6; za mestno nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na Cesarja Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo); za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopiu; za vnanjo uršu-linsko šolo v uršulinskem samostanu; za nemško dekliško šolo v Spitalsklh ulicah (kresija) v II. nadstropju ; za jednorazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št 9. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 6. septembra 1892. THE GRESHÄM" 7 Podružnica za Avstrijo: j, Giselastrasse 1, Podružnica za Ogersko: v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. 117,550.797 20,725.259 Društvena aktiva dne 30. junija 1891 . .........frankov Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891 ..... „ Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dčbi društvenega obstanka (.1848).....• . . . „ 249,311.449 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 61,372.000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.728,184 555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 98 (12-8) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 h. priprosta in fina, izvršena v vseh 5P s 1 o g i li, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 62-21 Razprodaja od tvrdke M. Nemilim, Slonove ulice št. 11 prevzete • narejene obleke za gospode in dame ® po dokaj znižani ceni. Spoštovanjem Gričar & Mejač, 899 7~7 SJonove ulice št. 11. mm9m*mGM*m9m*m*mmm*mmmm P. n. slavnemu občinstvu naznanjam uliudno, da sem otvoril v ponedeljek dne 5. t. m. pod tvrdko Anton Zagorjan v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem, trgu št. 7 v Ljubljani ti s šolskimi knjigami, papirjem in z vsemi li Mirni. III f Bil pisalnimi in n V zalogi bodem imel vedno le najboljie in peno blago. Slavnemu občinstvu priporočam se za obila naročila in zagotavljaje, da bodem po možnosti ustrezal vsem zahtevam v popolno zadovoljnost beležim odličnim spoštovanjem 404 3-3 Anton Zagorjan. "V letu 1838. v Trstu osnovana c. k. privileg. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so 11 a Dunaju 17412 2 v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN. Zobni zdravnik iz Berolina imiv. med. It» J400II Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani, ordlnira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11 ure dopoldne. 371 3 Za uboge ob petkih od 9. do 10 ure dopoldne. w_"v_»_irrv_v - ^ ■«. f" Qoro* n\/r» zdravstveno oblastveno presktfšeno | ■ Odlg-UVU zobna čistilno sredstvo | ! KALOSONT. I ■..............................-i ^^^^ Dobiva se v lekarnah in parfumi parfumerijah itd. kos po 35 kr. (1419) 23 Št. 16.794. 402 3-3 V smislu § 6. zakona z dnč 28. maja 1873. I. (štev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1893. leto od 5. do 12. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti ujegow sestavi. Porotniškega po-fla so po § 4. omenjene postave oproščeui: 1. Tisti, kt so že prestopili 60. leto svoje done, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v de|anski službi, pa so podvržene vojni dulžnosti za ta čas. ko so poklicane k voiaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitel|i. zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih uij moči utrpet, za sledeče leto; 5. vsak, kdor |e prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 30. dne avausta 1892. Preselitev kamnosekarstva. Piečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delamice, Kravja dolina št. 12, preselil se z dnčm 1. julija t. 1. & v novootvorjene delarnice 3H na lleseljevi cesti št. 20, kjer bodem pod imenom nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem izvrševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za IC cerkvena umetna dela, za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev nagrobnih spomenikov Na razpolago je si. občinstvu obilo najfcpših in najnovejših uzorcev. ogih iz' 322 10—10 Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno. I > il il a j 8 k a borza. Dni 10. septembra. Papirna renta 5%, Iti % davka . . . , Srebrna renta o %, 16% davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta b%, davka prosta . . . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kreditne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri........ Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini .......... Semških mark 100......... 96 gld. 75 kr. 96 115 100 994 315 119 9 5 58 30 20 45 70 . 50'/,. 69 „ 70 „ Dné 9. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. 15 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 55 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 25 „ 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185 „ 55 „ Zastavna pisma avBtr.osr. zem^kred. banke 4 % 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ ' „ „ 41/, * 100 „ 25 „ Kreditne srečke, 100 gld.......189 „ — „ St. Génois srečke. 40 gld.......62 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — kr. Avitr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ 75 , Salmove srečke, 40 gld........62 „ 26 B Windischgraezove srečke, 20 gld.....b8 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 102 „ — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 „ 25 „ Papirni rubelj....................1 „ 20 „ Laških lir 100..........— „ _ „ JIERCUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se najtočneje. "M Za nalaganje kapitalov priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 4\, % galiikega zemljlikega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux-Bodenbaoher) srebrne prioritete. Žrebanje dné 15. septembra! StMMklt goldinarjev dobi se z jedno ogersko hipotečno promeso à 1 «/, gld. in 60 kr. kolek. Izdajatelj: r. Ian Janiii. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tik Katoliške Tiskarn v Ljubljani.