PeSKnlna platana v ootecSnl n* Ceno Din 1— Sicirenskl dum Ste«. 2C6 V fiiibllnnl, sobota II. septembra 1931 leto II. Rusija toži Italijo v Nyonu ... toda Anglija hoče k varovanju plovbe pritegniti za vsako ceno tudi Italijo Nyon, 11. sept. o. Včeraj popoldne 6e je v Nyonu začela konferenca za zavarovanje plovbe na Sredozemskem morju. Od povabljenih 12 držav jih je poslalo v Nyon 6Voje zastopnike 9. Italija, Nemčija in Albanija 60 izostale. Sejo je začel in jo vodil angleški zunanji minister Eden, ki je v daljšem govoru utemeljil namen sestanka in predlagal, naj se konferenca spremeni v tehnično komisijo, ki bo izdelala podroben stvaren načrt. Za Edenom 6ta govorila še francoski zunanji minister De-Ibos in sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Litvinov je med svojim govorom dejal, da Rusija pozdravlja nyonski sestanek iz teh razlogov: ker so njene ladje bile žrtev roparskih napadov, ki nimajo primere v zgodovini; ker se Sovjetska Rusija smatra za sredozemsko državo, saj teče veliko njenih voda v Črno, to je v Sredozemsko morje; in ker hoče Rusija na svetu ohraniti red in mir. Če se pomorsko roparstvo na Sredozemskem morju ne bo nehalo, bo Rusija prisiljena, da sama brani svoje ladje proti komurkoli, tudi proti Italiji. Rusija še vedno vztraja pri svoji trditvi, da so italijanske bojne ladje potopile dva sovjetska parnika. Zaradi teh dejstev boljševiška vlada ne more ostati mirna, marveč bo porabila vsa sredstva, da si pribori svojo pravico. Na koncu govora je Litvinov s precejšnjo nesramnostjo izrazil celo željo in pričakovnje, da bodo Sovjete pri njihovih korakih proti Italiji podpirale vse evropske, zlasti pa sredozemske države. Že takoj v začetku sestanka je bilo videti iz govorov angleškega in francoskega zunanjega ministra da 6i od te konference ne obetajo posebno veliko, ker ni na njej ene najpomembnejših sredozemskih držav, to je Italije. Po Litvinovem govoru se je ta vtis še povečal, zato 60 prvo javno sejo hitro zaključili, nakar 6e je začela tajna 6eja. Ukrepi za varstvo plovbe na Sredozemlju Nyon, 11. sept. o. Na tajni seji zastopnikov držav, ki se udeležujejo sestanka v Nycmu, 60 6e sporazumeli o štirih točkah glede varstva plovbe na Sredozemlju. 1. Za varstvo bodo skrbele vse države. V ta namen bodo vse Sredozemsko morje razdelili v predele. Vsaka izmed udeleženih držav bo dobila v nadzorovanje en tak predel. 2. Svoj predel bo dobila v varstvo tudi Italija kljub temu, da se ni udeležila sestanka. 3. Francija in Anglija bosta nadzorovali in varovali zahodni predel Sredozemskega morja, to je, predvsem španske obalne vode. 4. Ostale sredozemske države si bodo razdelile druge določene predele, kakor jim bo to najbolje kazalo. Ti sklepi kažejo, da sovjetska obtožba proti Italiji ni pri Angliji dobila nič razumevanja in da Anglija hoče, da ostane Italija v tem novem zasilnem sredozemskem bloku. Pri tajni seji tudi ni bilo govora o tem. kateri predel bo dobila v nadzorovanje Sovjetska Rusija in ali ga bo sploh dobila. Ž ozirom na določilo, da bo tudi Italija sodelovala pri varstvu plovbe in z ozirom na ves potek prvih razgovorov v Nyonu, je treba sklepati, da so Sovjeti s svojim sredozemskim manevrom spodleteli. Tudi Gijon se hoče sam udati Hendaye, 11. sept. o. Po nacionalističnih poročilih sodeč so v oblegani trdnjavi Gijonu izbruhnili resni nemiri, ker hoče večina prebivalstva izročiti Francovim četam mesto brez boja. Včeraj so bile v mestu velike demonstracije, pri katerih so udeleženci zahtevali, naj poveljstvo obrambe niesto takoj izroči nacionalistom, ker je nadaljnji boj zaradi popolne obkolitve tako in tako brez uspeha. Na razpoloženje prebivalstva zelo vpliva tudi nacionalistična propaganda, ker Francova letala dan za dnem mečejo na mesto tisoče in tisoče letakov, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj vrže rdečo vlado in prevzame samo oblast. Letaki zatrjujejo, da Francove čete nezadržno napredujejo proti Gijonu. Ruski general ubit Zaragoza. 11. sept. o. Nacionalistični tisk poroča, da so pred dvema d navijam na aragonski fronti pri Belchiti nacionalistični letalci z bombami zadeli avto, v katerem se je vozil ruski general Mihajlov, ki je poveljeval mednarodni brigadi na dragonskem bojišču. General je bil ubit. Nacionalisti so ujeli tudi Joaquina Maurina, soustanovitelja katalonske trockistične delavske organizacije POUM. Maurina so katalonski komunisti pred letom dni proglasili za mrtvega, da bi n to novico vplivali na trockiste. Maurin PaJ° v resnici pobegnil in se skrival po raznih bojiščih, dokler ga niso zdaj v Asturiji ujeli. Amerikanke prosiio za moie Burgos, 11. 6eptembra. o. Več amerikanskih mladih žen, katerih možje služijo kot letalci v va-lencijski vojski, je poslalo generalu Francu pismo, v katerem rote vrhovnega poveljnika nacionalistov, naj da izpustiti ujete ameriške letalce, da se bodo vrnili domov. Pismo je setavljeno v zelo prosečem tonu. Nacionalistično poveljstvo pa ima u;ete ameriške pilote v zaporu zalo, da jih bo ob priliki zamenjalo za ujete nacionalistične letalce. Maroški sultan v San Sebastianu San Sebastian, 11, septembra. AA. (DNB.) Danes se je pripeljal v družbi odličnih osebnosti v San Sebastian sultan španskega Maroka. Udeležil se bo slovesnosti, ki jih prirede za obletnico zavzetja San Sebastiana. Po poročilih iz Gijona so tamkajšnji oblastniki ukazali zadnje dni ustreliti več ko 400 oseb. Med njimi je tudi nekaj uglednih politikov ljudske fronte. Vse kaže, da 60 anarhisti popolni gospodarji položaja in da skušajo za vsako ceno preprečiti izselitev prebivalstva iz Gijona. Iz istega vira se je izvedelo, da so zadnje dni oplenili več ko 1000 stanovanj. Gospodarske stiske valenciiske vlade VaUncija, lt. septembra, o. Med uredbami, ki jih je zadnje dni izdala valenciiska vlada proti oderuštvu je posebno važna tista, ki določa smrtno kazen za navijanje cen živilom m za zbiranje za* sebnih živilskih zalog. Odredba vsebuje cene za vsa najvažnejša živila. Kdor se pregreši proti tej odredbi, bo sojen kot sovražnik države. Raistava Kluba neodvisnih umetnikov Jutri ob polil se bo v Jakopičevem paviljonu začela razstava Kluba neodvisnih umetnikov. Na razstavi sodelujejo vsi člani kluba z novimi interesantnimi deli in ni dvoma, da bo razstava do_ stojno uvedla jesensko umetniško sezono. Začetek razstave bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Govoril bo slikar Zoran Mušič o značaju in ciljih najmodernejše umetnosti. Razstava bo odprta tudi zvečer in bo združena z vsakodnevnimi koncerti, ki jih bo klub prirejal v razstavnem prostoru. Jutri ob 19 bo prvi koncert, pri katerem sodelujejo: operna sopranistka Ksenija Vidalijeva, tenorist Aleksander kolacio ter dirigent Zebre. Simpatična maniiestacija naše modeme umetnosti zasluži čim večjo pozornost in čim številnejši obisk. Zaradi neprestanega padanja vrednosti pezete na tujih borzah, je vlada izdala zakon, s katerim prepoveduje izvažati španski denar. Določila je tudi uradno vrednost pezete 75 francoskih frankov za 100 pezet. Dejansko pa so na francoskih denar- nih tržiščih zadnje dni plačevali za 100 pezet samo 47 frankov. Ob začetku državljanske vojne je 100 pezet veljalo 171 frankov. Vojni minister Prieto, ki nadomešča predsednika vlade Negrina, dokler se le-ta mudi v Ženevi, je izdal nalog za aretacijo 230 članov mladinske organizacije Med njimi je tudi več članov ljudske brigade. Bajc pridejo pred sodišče kot sovražniki države. Hitler govori 140.000 voditeljem stranke Niirnberg, 11. sept. AA. (DNB) Vodja Hitler je 6tioči govoril pred 140.000 političnimi voditelji stranke. Pred njim 6e je vilo 34.000 zastav. Hitler je v 6vojem govoru rekel, da stranka ni samo na papirju, ampak da tudi dela. Letošnji kongres je v znamenju dela. »Vi ve6te, da je naš stari sovražnik hotel izzvati nerede v 6vetu, toda pri nas se bo zlomil ob sili našega pokreta. Naše gibanje se bori za višjo pravico, resnico in višje ljudsko razumevanje. Nem- čija je sestavina miru in dejansko dela za varnost. Torej ona tudi jamči za mir. To naj ve ves svet in naj se ne da zavajati po tistih zločinskih agitatorjih, ki delajo 6amo na tem, da izzovejo nerede. Mi gledamo na prihodnje leto z velikim zaupanjem. Nemčija bo izvršila naloge, ki 6i jih je postavila. Te naloge pa 60 velike. Vi vsi poznate našfe načrte. Nekateri načrti objemajo cele generacije. Naj tudi drugi narodi postavijo 6ebi slične naloge in tedaj bomo lahko mirno živeli v slogi.« Svoj govor je končal z besedami: V6e za Nemčijo! Vo;ne na Kitajskem letos še ne bo konec Tqkio, 11. sept. AA. (Domej). Ministrski predsednik princ Knnoje je izjavil časnikarjem, da se sovražnosti s Kitajsko letos pač ne bodo končale. Šangaj, 11. sept. Havas: Topniški dvoboj med kitajskimi baterijami in japonskimi vojnimi ladjami pri Putungu se je končal brez večjih uspehov. Zvečer so kitajska letala bombardirala japonske vojne ladje, ki so odgovorile s protiletalskimi topovi. Hangaj, 11. sept. Reuter: Pri davišnjem ob- streljevanju kitajskih postojank pri Putungu po japonskih vojnih ladjah in letalih, je znatno trpelo tudi več velikih stavb v tuji koncesiji. Kitajski streli so zadeli japonsko bolniško ladjo »Erikan Amora«, zasidrano blizu japonskega konzulata: Več kitajskih granat je padlo tudi na skladišča v pristanišču, vendar niso zadele japonske admiralske ladje >Izumoc. Japonci so začeli bombardirati odsek Siangvan pri Jangcepuju, toda pozneje so obstreljevanje prenesli na Futung. Japonci trde, da so zavzeli postojanke kakor jih je določal njihov načrt; Kitajci pa poročajo, da so Japonci izgubili celo nekatere izmed svojih dosedanjih postojank. Vseeno se zdi, da so Japonci ponekod prodrli. Volaške športne tekme Male zveze Praga, 11. sept. AA. CTK: Kraljevi gradeč in Pardubice sta v zastavah o priliki lahkoatletskih tekmovanj vojsk MZ. Včeraj je bil v Pardubicah svečan banket, ki so se ga udeležili vsi voditelji skupin, ki se udeležujejo tekmovanj, in pa vsi zastopniki oblasti. Člani skupin so si tudi ogledali vse pomembnosti mesta na kulturnem in gospodarskem polju. Prvi izidi tekmovanj: v plavanju so na 1000 metrov zmagali Čehoslovaki v 4 minutah Prav tako so Čehoslovaki premagali tudi Jugoslovane v sabljanju. Sporazum med Malo zvezo in Madžarsko Budimpeita, 11. septembra. AA. (DNB.) Pod predsedstvom Daranya je bila včeraj seja vlade in je zunanji minister de Kanya podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. Politični krogi izjavljajo, da se bo normalizacija odnošajev med Malo zvezo in Madžarsko izvedla po rednih diplomatskih pogajanjih. Trgovska poga;an|a s Francifo Belgrad, 11 septembra. AA. 13. t. m. se začno trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo v Parizu. Pogajanja se bodo v glavnem vršila v zvezi z obojestransko odpovedjo klirinške pogodbe, potekle konec avgusta, o ureditvi plačilnega prometa in določitvi novih kontingentov, ker so dosedanji veljali samo za leto 1937. V glavnem pričakujejo, da se bo pri teh pogajanjih posrečilo doseči ravnotežje v naši plačilni bilanci. Odstop dr. Schachta pomeni voino London, 11. septembra. AA. Vest, da bo dr. Schacht v kratkem odstopil, je vznemirila angleški tisk. »News Chronicle« pravi: Dr. Schacht je eden izmed najuglednejših in redkih strokovnjakov, ki jih je narodnosocialistična vladavina održal^ še iz prejšnjih režimov. Že skoraj 14 let vodi nemški bančni sitem. Zadnja štiri leta je pokazal nenavadno spretnost v žongliranju z nemškimi financami; njegova zasluga je, da se je mogla nemška oborožba finansirati. Vsekako je bil dr. Schacht eden izmed stebrov nemških zmernih elementov. Ker je evropski mir odvisen od tega, kar še ostane zmernega v nemški politiki, se ne more njegovega odhoda veseliti nihče, razen tistih, ki sanjajo o vojni. Pustolovščine stud. slik. akademika Ljubljana, 10. septembra. V Ljubljani sicer le v velikih presledkih doživljamo kakšne posebne pustolovščine prevejanih pustolovcev. Te dni pa je vendarle vzbudil pozornost s svojim nastopom neki 21 letni mladenič Pin-tač Anton, ki je pred dobrim letom prišel v Ljubljano iz okolice Čakovca. Pintač se je na praznik hotel s samokresom ustreliti v srce menda zato, ker mu je odrekla svojo ljubezen mlada Vida, 6 katero se je bil Pintač pred dobrimi šestimi meseci seznanil. Lepa Vida je izučena šivilja, zvezo z Pin-tačem pa so ji starši uporno branili ves čas, kar je on zahajal v hišo. Razen tega je Pintač Vido par-krat celo hotel klofutati. Ob priliki tega poizkušenega samomora, ko so močno ranjenega Pintača odpeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, pa se je odkrila vsa pestra preteklost ljubavnega junaka Antona. Ljubljanska policija je že pred enim letom bila opozorjena od neke mestne policije na Hrvaškem, naj bo pozorna na Pintača, ki je bil doli zaradi manjših tatvin že večkrat zasledovan in zaprt. V Ljubljani se je Pintač izdaja! za učenca slikarske akademije ter je v tem smislu pisal tudi svojemu prijatelju v domovino ljubeznivo dopisnico. Razen tega je Pintač temu prijatelju pisal, da je pri dobri bogati rodbini, naj mu tedaj tja piše, pa naj navede v naslovu tudi pristavek »študent slikarske akademije«. Pozneje je Pintač stopil v službo k nekemu kiparskemu podjetju v ljubljanskem predmestju. Tam je opravljal navadna dela ter pač ni v ničemer izpričeval svojega znanja v kiparstvu. Dobival je po 150 din na mesec, razen tega pa prosto stanovanje in hrano. Pintač je v resnici dovršil štiri razrede gimnazije, vendar je zaradi neuspeha pri učenju moral izstopiti ter se je potem izučil mehanične obrti. Zdaj je v Ljubljani zaenkrat prekinil svoje pustolovščine, toda zaradi strela se bo v bolnišnici najbrž kmalu izlizal. Agenti GPU so pri Lausanneu v Švici umorili češkega državljana Eberhardta, ki je bil odposlanec kominterne v neki balkanski državi, a se je svoji nalogi izneveril ter pobegnil v Švico. LJUBLJANSKI VELESEJEM RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVINARSTVA M C M X X X v 11 Vesti 11. septembra Kolera se je pojavila tudi v Šangaju in je med evropskimi in amerikanskiini begunci v mednarodni četrti zahtevala doslej nad 100 žrtev. Obolelo je tudi precej vojakov na angleških in ameriških bojnih ladjah. Veliki indijski pesnik Rabindranath Tagore, čigar dela so prevedena tudi v slovenščino, je hudo zbolel, tako da sc boje za njegovo življenje. Madžarski kraljevi namestnik je včeraj z Vrbskega jezera odpotoval na Dunaj, od koder se danes odpelje v Budimpešto. Skupina jugoslovanskih industrijcev je včeraj prišla v Milan, kjer si bo ogledala tamošnje tovarne in gospodarske ustanove. Predsedniku belgijske vlade van Zeelandu je včeraj dal belgijski senat popolno zadoščenje zaradi napadov glede denarja, ki ga je van Zeeland prejemal iz fondov državne banke. Kljub temu pa govore, da bo van Zeeland zaradi zadnjih odkritij v Narodni banki odstopil in se umaknil iz javnega življenja. V lizbonsko luko je včeraj priplula nemška kiižarka »Admiral Scheer«. Na njej je vrhovni poveljnik nemškega brodovja v Španiji admiral Fischel. Angleški rušilec sllavoe«. ki ga je prejšnji teden napadla neznana podmornica s torpedom, so v Gibraltarju docela popravili in je spet odplul na službo. Veliki poljski manevri so se začeli včeraj. Udeležujejo se jih finski, estonski in letonski voditelji generalnega štaba. Vsearabski kongres v RIudanu, ki se ga udeležujejo odposlanci vseh arabskih držav in rodov, se je enodušno izrekel proti delitvi Palestine za ustavitev judovskega naseljevanja v Sveto deželo. Sovjeti nočejo plačati stroškov za svoj paviljon na pariški svetovni razstavi, češ da odgovarja francosko delavstvo za to, da so se dela tako zavlekla in podražila. Francosko delavstvo je pa na razstavi organiziralo stavke na pobudo sovjetskih agitatorjev v francoski komunistični stranki. Torej težko vprašanje za boljševiško moralo. Tajništvo Zveze narodov je šele zdaj dobilo v roke besedilo resolucij vseauieriške konference v Buenos Airesu. Pri letalskih tekmah okrog Anglije, na progi, ki je dolga 2500 km, je včeraj prišlo do težke nesreče. Pred tisoči gledalcev sta v Scarboroughu treščila na tla dva častnika-tekmovalca s svojini letalom. Italija baje ne more skleniti protiboljševiške pogodbe z Japonsko zaradi tega, ker so Japonci odkrili v kitajski vojski italijanske častnike kot učitelje in organizatorje. Zaradi tega se je Italija pri japonski vladi opravičila z izgovorom, da bi sicer na niesto Italijanov prišli sovjetski vojaški g inštruktorji. 19 italijanskih lovskih in bombnih letal je prispelo v perujsko pristanišče Callao. Letala bodo obiskala vsa večja južnoameriška središča, prirejala akrobatske in spretnostne polete ter tako delala propagando za Italijo in italijansko letalstvo. Francoski frank je včeraj spet padel. Njegova vrednost v razmerju do dolarja je tako nizka, kakor ni bila še nikdar po vojni. Padec pripisujejo predvsem zavoženim francoskim državnim financam, ki jih niti novi finančni minister Bonnet ne more z vsemi zasilnimi in nasilnimi odredbami spraviti v red. Najmlajši Rooseveltov sin John se bo v kratkem zaročil z gdč. Lyndsay-Clarkovo, ki pripada bogatini ameriškim krogom. Romunski kralj Karol bo s svojo jahto >Lucea-faruk v kratkem obiskal vsa večja jugoslovanska in italijanska pristanišča. Draziljsko fašistično stranko je priznalo včeraj vrhovno sodišče v Itiu de Janeiru kot zakonito. 18 milijonov drahem v kovancih po 5000 drahem so odnesli predvčerajšnjim iz grške državne banke v Atenah neznani roparji. Banka je objavila številke vseh ukradenih bankovcev in proglasila ves denar za neveljaven. Primanjkljaj v češkoslovaškem državnem proračunu je 1936 znašal nad 2 milijardi kron, čt>prav je država v zadnjih letih najela nad 15 milijard kron javnih posojil ža kritje proračunskih primanjkljajev. Sv. oče je sprejel bclgrajskoga nuncija Pelle-grinettija, ki mu je poročal o položaju katoliške Cerkve v Jugoslaviji in o stanju konkordatskega vprašanja. 620 novih primerov otrpnjevanja tilnika pri otrocih so ugotovile zdravstvene oblasti v Združenih državah zadnji teden. Ta strašna otroška bolezen povzroča v Ameriki vedno večjo bojazen. Skok čez Karavanke v Celovec Vtisi potovanja z letalom iz Ljubljane v Celovec V f Ljubljana, 11. septembra. To ni bila moja prva vožnja z letalom. S pokojnim Nikitinom. ki je lani tako tragično končal pri letalski nesreči in o katerem sem bil prej in poslej prepričan, da je bil izvrsten, vprav virtuozen letalec, sva pred leti z enomotornim športnim letalom 6kupaj prekrižala vso Dolenjsko in Gorenjsko. Lani sem imel tudi priliko leteti z nemško Lufthanso nad Berlinom. Lepše vožnje je pa ni... Toda vožnja z letalom iz Ljubljane v Celovec je vendarle bila po vseh okoliščinah in po čudovitih vtisih nekaj edinstvenega. Bo kar držalo, da spada ta košček zračne proge med najlepše, kar jih je mogoče doživeti na črti Sušak-Ljubljana-Celovec-Gradec-Dunaj, na kateri letošnje poletje obratuje v skrčenem obsegu avstrijski OELAG. Čundo je po vsem tem le to, kako da se na tej progi ne more bolj dvigniti promet. Uprava letalske družbe, ki to progo vzdžuje, daje večjim skupinam take popuste, da bi prijatelji letenja brez velikih stroškov mogli vsaj poskusiti to čudovito vožnjo nad Karavankami. Treba se je samo obrniti na letališče, ki vam brez težav oskrbi vse potrebne papirje ter sploh postreže z vsemi navodili za potovanje. Zbrali smo se na pot trije. Čudno naključje nas je navezalo, da smo to pot opravili na tak način, kakor jo doslej menda nihče še ni opravil. V Ljubljani so nam brez posebnega dali nekako suhoparno potrdilo kaj da smo, kam gremo in kaj hočemo. Pravilnih potnih listov vsi nismo imeli, kdo naj se še s tem ukvarja ter si dela stroške. Šlo je zdaj za propagandni polet. Na vsej svoji poti bomo pač srečavali ljudi, ki se bodo ljubljanskim časnikarjem do tal priklanjali, smo si v grešni domišljavosti mislili. Toda v Celovcu na letališču so rekli, da ;e sicer Ljubljana lepo mesto, tudi novinarsko razstavo zelo obrajtajo, ampak kar brez vsega pa po Avstriji vendarle ne bomo leteli, čeprav predstavljamo ljubljanske dnevnike. No naj bo, so nazadnje rekli, če že mislite v resnici s prvim vlakom £cz Jesenice nazaj, bomo spregledali to reč. Ampak svojim kolegom v Ljubljani pa le povejte, da vaše novinarske legitimacije brez pardona veljajo zgol| v Jugoslaviji, nam v A v s t r i j i na žalost ne vzbujajo zadostnega rešpekta. V petih urad sem in tfa Pa smo šli. Točno ob treh popoldne smo se v Ljubljani dvignili z letališča, v elegantnem krogu smo zaplavali nad Zalogom in čez Savo, odbrzeli čez Gorenjsko do Tržiča in čez Ljubelj naravnost v Celovec, kjer smo zopet sedli točno po 27 minutah vožnje. Čez pol ure smo že sedeli v kolodvorski restavraciji v Celovcu, čez dobro uro je vlak že brzel proti Podroščici, zvečer točno ob osmih smo že zopet bili v Ljubljani. Vsa naša romantična dogodivščina je trajala točno pet ur. Pa bi seveda radi vedeli, kakšni so vtisi. Ne bi rad pretiraval, lahko pa rečem, da je težje popisati to reč, kakor pa jo doživljati. Tudi prijatelj Mrzel, ki je med nami tremi edini doživljal to pot svojo deviško vožnjo v letalom, je naposled moral priznati, da kaj lepšega v življenju še ni bil doživel. Zlasti pa je podčrtan ja vredno to, da človek z letalom potuje brez slehernega občutka neugodja. Počutiš se v letalu ves doma, zdi se ti, da sediš v udobnem avtobusu, med potjo ne srečuješ nobenih sprevodnikov, nihče te ne vpraša za vozovnico. In ta prelestni pogled z višine nad polja, na te sanjave, tihe gozdove, nad katerimi letimo. Te naše lepe, kakor v pravljici lepo razvrščene vasice pod nami, kakor zelena preproga so vsa ta polja, kakor škat-Ijice so druga ob drugi položene lične hišice naših ljudi med polji. Sleherno domačifo poznaš.. Občutek, ko se dvigne letalo s tal? Saj niti ne čutimo ne, kdaj smo pustili tla pod seboj! lam ob ograji stoji nekaj rojakov, ki mahlja z roko, voščijo nam srečno pot, motorji prično delovati, letalo se premakne. 2e letimo nad železniško progo nekam proti Kašlju, zavijajoč nad Zalog, čez Savo, naravnost čez št. Jakob, Nadgorico, Ježo, preljubi domači kraji, tam ob strani rojstna hiša na Ježici, še dalje tam družina v Složicah, sleherno domačijo vidiš, poznaš, jo z občutkom gledaš, dokler ni ostala daleč zadaj, Neuravnana Sava pod nami se nam vidi kakor velikanski hudournik, ki razdira z malimi svojimi rokavi in toki plodovita polja v ravnini. Vse to je seveda silno majhno. Toda prav Sava z letala naredi še poseben vtis. Kadar 6e sprehajaš ob strugi, dobivaš vtis, kako široka, ogromna reka jc to; z letala pa se zdi struga, ki jo zlahka premeriš z enim pogledom od Šmarne gore do Zaloga in še dalje, kakor dolga raztrgana ali zamotana nit. Vsa škoda, ki jo je reka v svojem toku napravila, je z višine še bolj vidna kakor sicer. Toda letalo leti,že nad Dobenom, točno nad novo restavracijo Tam ob strani smo pustili Domžale, zadaj je ostala Ljubljana, ob strani se nam smehlja cerkvica nad Šmarno goro, pod nami se blešči Povodje, Polje, Jerneja Kopitarja Repnje s t-vkvico v gozdu, na desni Vodice, tam dalje Kt* menda, Mengeš, široko kamniško polje. Vso prostrano pokrajino od Kranja do Kamnika in Ljubljane objemaš z enim samim pogledom. Kako lepa, kako divna si naša zemlja, kako čedne so le vasice pod nami, bele ceste med polji, cerkvice na holmih. Ob strani je ostalo pod nami Velesovo, letimo rav nad Šenčurjem, hržimo naravnost nad Golnik, olega Štangel, z vsem tovariškim občutjem smo mislili nate ler na vse pestre, tako nasprotujoče si doživljaje, ki jih v svojem noklicu doživlja časnikar. Bog ti dai srečo in pridi, da boš skoraj zaživel v namit Cez mejo Pod nami Tržič in vsa dolina Sv. Ane, vsa zavita cesta na Ljubelj in meja na vrhu. Avtomobil stoji na cesti, cariniki ravno pregledujejo vozilo, mi pa se smejemo tem pustim ceremonijam, za nas ni nobene meje, mi gremo kar naprej... Toda, kje so Karavanke! Gora skoraj nismo občutili, spogledovali smo se med seboj in spraševali, kje so naše planine, kje je ostal Storžič, kje Begunjščica, glejte tam spodaj je vendar že Celovec, jezero, Gosposvetsko polje. Prav občutek strahote nad prepadi nas je zanimal, ko smo se odpravljali na pot, pa Električni tok ubil delavca Celje, 11. septembra. V Zagradu pri Celju je včeraj nepričakovano prišlo do smrtne nesreče, ko je rudarski delavec kolar Jože postal žrtev električnega toka. Pri posestniku Cečku so stiskali jabolka. Pri delu je pomagal tudi Kolar, ki je sicer tudi pri Cečku stanoval, Zaradi pridnosti in ustrežljivosti so Ceč-kovi Kolarja smatrali skoro za svojega, ker je ob vsakem prostem ča6u in ob vsaki potrebi rad ustregel gospodarju in mu pri delu pomagal. Včeraj na večer pa je hotel Kolar napeljati električni tok od Cečkove stiskalnice do soseda. Žica je bila sicer izolirana, pokvarjeno pa je bilo stikalo. Ko je Kolar držal v eni roki kolobar žice, v drugi pa stikalo, je nepričakovano prišlo do kratkega stika. Kolar je zaječal in se zgrudil. Prisotni so brž priskočili k njemu, istočasno pa poklicali reševalni avtomobil iz Celja. Toda še preden so Kolarja prepeljali v bolnišnico, je že izdihnil. Celjske novice k' Celje, 11. septembra. Planinske postojanke v Savinjskih Alpah bodo oskrbovane še ves september. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dolini se bosta zaprla 28. septembra, Tega dne se zapre tudi Frisaufov dom na Okrešlju, vendar bo ta postojanka samo ob sobotah in nedeljah oskrbovana še ves mesec oktober. Za obisk planin je najlepši čas jesenski. Ukinitev toka. Kranjske deželne elektrarne bodo radi nujnih vzdrževalnih del prekinile dobavo toka v nedeljo od 7—13, Celjski šport. SK Jugoslavija v Celju bo priredil jutri, v nedeljo, ob 8 zjutraj na svojem igrišču na Sp. Lanovžu propagandni lahko-atletski meeting z bogatim sporedom. Tekmovali bodo člani SK Celja, Amaterja, Trbovelj in Primorja iz Ljubljane. Pričakuje se tudi sodelovanje tekmovalcev SK Maratona in Železničarja iz Maribora, SK Ptuja in SK Planine iz Ljubljane. Ker imajo ti klubi dobre in talentirane atlete, bodo borbe pri tekmah napete in prav lepe, zlasti v juniorskih disciplinah. Popoldne istega dne se bo vršila ob pol 5 podzvezina prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Atletiki. Obe moštvi sta dokaj močni, zato se Celjani še posebno zanimajo za tekmo. V Mariboru je 2423 dijakov Maribor, 7. septembra. Vpisovanja na mariborskih srednjih šolah so bila v soboto zaključena. Na Trgovski akademiji so že danes pričeli z rednim poukom, na ostalih zavodih pa bodo imeli v ponedeljek solske mase, v torek pa začnejo z delom. Dijaki so s takim podaljšanjem počitnic prav zadovoljni ter je mesto, ki je zadnje dni pretečenega tedna oživelo zaradi dotoka študentov, zopet za nekaj dni izgubilo svojo živahnost. Profesorji pa bi radi imeli že pouk, ker itak m več daleč do prve konference ter se bo to podaljšanje počitnic v šoli poznalo. Naval je bil leto« na srednje šole’ izredno velik. Na vseh zavodih so morali kandidate odklanjati. Najbolj sta izbirali pač Trgovska akademija in učiteljišče, kamor je vse sililo, v zadregi pa sta bili tudi klasična in realna gimnazija, kam z. vsemi prijavljenimi dijaki. Rezultat navala na srednje šole je 2423 vpisanih študentov, za 100 več kakor lansko leto, ko se jih je vpisalo 2319. Največji zavod po številu gojencev jc ostala zopet realna gimnazija. Leto« ima 1292 dijakov (lant 1281). med njimi 535 deklet. V I, razredu jc 267 dijakov, v II. 210, v III, 205, IV. 177, V. 123, VI. 133, VII. 97 in v VIII. 80. Zavod bo moral imeti 34 oddelkov. Zopet je letos kočljivo vprašanje, kam s tolikimi razredi. Vse dopoldanske in popoldanske ure so izpolnjene, 8 razredov se nahaja na »gostovanju« v I. nadstropju bivšega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu, pa sta kljub temu še ostala dva razreda brez strehe. Ravnateljstvo se sedaj trudi, da bi našlo še kje za ta dva pro«tore, drugače bo re« treba uvesti še »nočni šiht«. Prenapolnjenost vseh razredov, celodnevna zaposlitev moči in prostorov, vsa to ustvarja silno nezdrave razmere na zavodu in ediua pomoč bo ras, da banovina postavi novo šolsko poslopje za realno gimnazijo, kar je mestni 9vet na svoji zadnji seji s krepkim poudarkom zahteval. — Druga po velikosti je klasična gimnazija, ki ima letos 825 gojencev (lani 763), od tega 165 deklet. V L razredu je 186 dijakov, v JI. 160, III. 96, IV. 114, V. 87, VI. 69, VIL 58 in VIII. 55. Zavod bo imel letos 20 oddelkov ter so prostori tud! že do skrajnosti Izrabljeni za dopoldanski in popoldanski pouk, povrhu tega pa ima zavod že dva razreda na goetovanju na učiteljski šoli. — Na Trgovsko akademijo je bil lelos izreden naval. V L razred se je priglasilo 91 kandidatov, sprejetih pa smo prevozili Karavanke brez tega. Rahla meglica je zakrila Kamniške planine na strani ob desni, pod nami pa je vsa v soncu blestela Kriška planina. Samo bežen pogled na skalnate vrhove, na divje prepade, na vso globoko in tiho božjo prirodo, pa je ostala vsa dolgo pričakovana romantika Karavank daleč za nami v samoti in tišini. Letalo zavozi nad Celovcem daleč tja do Gosposvetskega polja. Letimo skoraj nad cerkvico pri Gospe Sveti, tik knežjega kamna; široka črna asfaltirana cesta deli ravnino pod nami. Zopet zaokroži letalo, samo malo se nagnemo v udobnih sedežih, letalo že usmerja pot nad letališče, spušča se, zopet skoraj ne čutimo, kdaj smo na tleh, ko že obstojimo pred široko lopo na letališču. Ni ie bolj varne voznic Z nami se je vozila še mlajša gospodična iz Sušaka na Dunaj. Kakor da sedi v kavarni nad modnimi časopisi, ne pa v letalu 2000 m nad zemljo; tako malomarno, brez vsake primesi bojazni ali tudi zgolj radovednosti se vozi z nami, Pa se je tudi nam vsa ta pot zdela odločno prekratka. Komaj smo dobro prižgali cigarete, nismo jih še do kraja izpuhteli, nismo še utegnili pretehtati in presoditi vsega, kar se je dogajlo pod nami, že je bilo vse te lepote in prijetnosti konec. Ko se je letalo nad Tržičem začelo dvigati višje in višje nad Karavanke, je nad vrati kabine zablestel suhoparni, uradni napis: Pripnite pasove! Toda čemu? Ko gledaš to orjaško letalo s tremi motorji, to udobno kabino s 16 sedeži, ta elegantna krila, ki vso pot niso trenila niti za dobro ped. te mogočne vijake, ki na gosto prepletajo ves trup letala, ti vse to utrjuje prepričanje, da nikdar nikjer nisi bolj na varnem, kakor prav zdaj tu pod oblaki. In v resnici: niti pred potovanjem, niti vso pot iz Ljubljane do Celovca me ni za en sam hip obšla najmanjša slutnja, da se more kaj izrednega zgoditi. Stopil sem na pot kakor na kratek popoldanski sprehod. Ko pa smo v Celovcu izstopili, pa je prihlačal iz osrčja letala pilot, pravi hrust, naš Martin Krpan ni mogel biti krepkejši, se nam je široko zasmejalo srce in smo fantu čestitali: Sehr gut! Fr. Strah. Odkritje spominskega stebra dr. Ivanu Tavčarju Dne 19. septembra t. 1. bo pred rojstuo hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Škofjo Loko odkrit spominski steber s pisateljevim bronastim poprsjem. Pobudo za postavitev spominskega stebra je dala pred leti Slovenska matica, izvršitev pa so omogočili s svojimi prispevki poleg Matice predvsem Mestna občina ljubljanska, Odvetniška zbornica in Ljubljanska kreditna banka. Spominski steber bo postavljen po zamisli prof. arhitekta Plečnika, pisateljev portret je izdelal akad. kipar Božidar Pengov. Spored odkritja dne 19. t. m. je naslednji: Ob tričetrt na 9 dopoldne poklonitev na grobu pisatelja dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Ob pol 10 dopoldne sprejem gostov v Poljanah, ob 10 dopoldne. služba božja v župni cerkvi, ob 11. slavnostno odkritje spominskega stebra pred Tavčarjevo hišo. Udeležence pozdravi poljanski župan Ivan Debeljak, nato govori uvodno besedo predsednik Slovenske matice dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa govori slovstveni zgodovinar prof. dr. Anton Slodnjak. Slede pozdravi zastopnikov raznih kulturnih društev, petje, poklonitev vencev itd. Lfublfanski šahisti spet delajo Ljubljana, 11. septembra. Matica slovenskega šaha, Slovenska šahovska zveza, se po kratkem odmoru zopet agilno dviga " , * 'la.že Šahovsko življenje. V kratkem bo iz-ri,,i ei rboy|Jal! yeliko šahovsko prireditev, med- klubski brzoturnir za prvenstvo Slovenije in pre- v zve,f včfi‘ • m“ ,l?ruirja sc 1,0 udeležila večina ' ' . -lenih klubov, od katerih se mnogi že resno pripravljajo za to tekmo. V Ljubljani sta fc-km, v Trtovl,.«’V*. fSB/StjS priznanim šahovskim organizatorjem g. prof dr. Hajieni in g. Dobnikarjem. V LŠK, našem najmočnejšem klubu in državnem prvaku, se je pa borilo petnajst šahistov, med njimi tudi večina znanih prvorazrednih klubovih igralcev. Za p“ n^uknnf f ? Z,'i0 ostra borba med kluboJ?m n do o,!-,;U UIIJen'’ 'T1- je letos v visoki forpii, (1° sedaj najuspešnejšim igralcem v brzopotezni Msčclfi r"1 V b0rl^° 73 prvo n,esto SO krepko ter S k-nšet- ,°bylaj0(:'i Siška b> C- Vidmar turnirhi V ši r’ Je. p,° dobrei11 treningu na prišel hitro V°v h /'°P® dosegel skiro formo, je {Jj jem ; ' , ? ln S1 '■ z,nago nad Furla- ni™ Borha m popo,ncmia u8Iadil pol k prvemu kerie Kurilni l P" -3™0- pok!n’ postaIa "aPCfa, k je Furlani z vsemi močnu lovil vodečeea Šorli ja m dobival partijo za partijo. V ostri fekmi v 'aferi sta horli m Furlani zmagovala tudi proti najnevarnejšim nasprotnikom, je končno padla odločitev v zadnjem kolu, v katerem je nevaren brzopotezni igralec Kumelj nepričakovano zadal b?11torip0r-az s°rllJU- Furlani je s tem dohitel šorli-n r ,, „H-P em -V .»'edsebojnem matchu po ostri m razburljivi igri izgubil z 1:2 in moral kljub odlični igri in občudovanja vredni borbenosti prepustiti prvo mesto Šorliju. Šorli si je s tem novno priboril v LŠK prvenstvo v brzopotezni igri in dobil za nagrado Puškinove Pesmi, ki jih je izdala v Klopčičevem prevodu Naša založba. Furlani, ki se je bon! največ samo za Puškinove Pesmi, se je moral zadovoljiti s Pustolovci. Na turnirju sta .dosegla Sodi in Furlani po 12 točk od 14 do-segijivih Tretje mesto z 10 točkami je dosegel mladi šiška, nato pa slede C. Vidmar 9 in pol Gerzimc in Sikošek 9, Iskra in Slokan 7 in pol’ srefTnipKfd zadnJih 1° presenetil predvsem srednjeSolec Slokan, ki je dosegel nepričakovano n Jlne horh ° r™ ’ ? je bil zaradi živahnosti ni sitne borbenosti izredno zanimiv, je bil kljub dolgemu poteku vseskozi predmet napetega opazo-3 •‘V,V?"1, ljubiteljev šahovske igre Dopri-L*I « ,to.hko,k Privlačnosti šahovske borbe da je že sedaj ustvarjeno pravo ozračje za jesensko delovanje kluba ki bo obstajalo letos v [davnem v pripravi najmočnejših klubovih igralcev za med narodni turnir v novembru, ob prilik? prolavo klubove pcmdvajsetletnice. 1 Pr°slave naj pridejo k odkritju v civilni! Udeleženci oblekah. _ Vabimo vse, da se slavnostnega odkritja udi leze ter pocaste spomin velikega slovenskega pi«a f ln Msluznega politika dr. Ivana Tavčarji Dravobanska JNS - njen obraz jc bilo 47, v II, razredu jih jc 48, III. 62, v zadnjem Ljubljana, II. septembra. V’ roke nam je prišla okrožnica, ki jo je peščici svojih ljudi izdala slovenska JNS. Okrožnica se obsoja sama ter bi nam zato ne bilo treba nanjo odgovarjati. Ker pa je nedolžni papir vendarle strahovito spričevalo vse podlosfi JNS. ki vse svoje grehe vseh let nepozabnega pretepaškegd režima enostavno meče raz svojih ramen na druge ljudi in stranke, ki so prevzele bridko dolžnost, očistiti vso gnilobo, nesposobnost ter koruptnost prejšnjih režimov, je treba take podlosti vsaj zaraai poštenosti in zdrave morale zavrniti. Sicer pa vemo, da o kaki poštenosti, kaj šele o neki morali, pri JNS sploh ne smemo govoriti. Okrožnica se seveda najprej zaletava v kroge, ki so doslej v naši državi bili nedotakljivi. Naj bo pribito, da je bila ljubljanska JNS tista, ki jc prva uvedla v politično polemiko to noto. Po tej okrožnici JNS napoveduje strahovito pokoro in obračun. Cas odločitve se ne da več računati niti po mesecih, za to priliko pa so njih sile pripravljene. Da bo pa obračun temeljit, naj pristaši JNS v enem tednu zberejo vise potrebne podatke o preganjanjih, o krivicah, o kaznih in sploh o slehernemu človeku, pristašu JNS. ki danes ves ponižan in razžaljen trpi zaradi JRZ. To delo bo seveda lahko opraviti. Ne bo potreben niti en teden, v enem samem dnevu bo JNS lahko zbrala vse potrebne podatke. Pač pa naš seznam krivic, ki jih je JNS povzročila za časa svojih blagoslovljenih dni, ni še ves zbran, pa tudi krivice same še niso vse poravnane. To tudi JNS dobro ve. Sploh pa JNS nima med nami prav nobene pravice. govorili o krivicah in preganjanju. Nihče doslej v državi ni bolj preganjal vsakogar, kdor ni čisto tesno korakal ob režimu, kakor prav JNS. Še manj pa ima JNS pravico govoriti o svobodi. Kdo pa je bil. ki je zlasti v Sloveniji svobodo teptal s takimi sredstvi in metodami, kakor bi se tega sramoval vsak evropsko vzgojen človek? Kdo je vendar razgnal vse svobodno izvoljene slovenske župane; kdo je vendar bil, ki je potem očitno z goljufijo pridobil svojini ljudem županske 6lolčkc; kdo je potem še bil. ki je za nedolžen vzklik: »žtivel Korošec!« pustil kaznovati ljudi po 500 clin in več? Kaj slovenska JNS res misli, da sc take stvari pozabijo čez noč? — In strahovite prestavitve učiteljev, uradnikov, sodnikov, želez-ničariev in drugih, — kdo pa jc bil, ki je to mero dopolnil do vrha? V resnici bi ta pester seznam JNS krivic ne mogel biti sestavljen v enem samem tednu, zato bi bili potrebni dolgi meseci. Toda to gradivo bo zbrano, naj se JNS tega nikar preveč ne veseli zakaj nihče ne bo bolj osramočen, kakor prav JNS. Vemo sicer, da je JNS sploh stranka brez sramu, brez sleherne morale, brez poštenja, toda ljudstvo pa bo le moglo presoditi, na katero stran se je nagnila tehtnica. Ta mera bo JNS pokopala ob prvi jiriliki, kakor se je (o že zgodilo pri občinskih volitvah. Nobeno otepanje nič ne pomaga, nobeno hfeiavvtko kričanje navzgor, nobeno ponižno klečejilaztvo tam, kjer ga vsaj na zunaj dostojen človek nikdar ne izpričuje; burja ljudske nevolje bo JNS pomedla s slovenske zemlje. jencev. V 1. razredu jih ie 29, II, 28 in III. 29. Od tejfa je 31 gojenk. — Najskromne|še po številu je učiteljišče čč. šolskih sester. Lcto6 ima že drugi letnik. V obeh je 31 gojenk. T oda okrožnica govori tudi o preteoaških iudt V° faš,zmu- G'ei‘e’ ,0 okrožni« šolali čeio ie 60 fia;ni pripravlja!i fašizem in ga hočejo še pripraviti. O pretepaški bandi govori |NS ki je komaj pred tremi meseci sama iz svoje srede izvedla v resnici pravi krvavi napad. Kri nedoD znega Dolinarja m še jiosušena, pa si 1NS ima' govorit o bandah, hoteč pri tem VriliVoj fa-sim satanski obraz, ki drži nož med zobmi revni ver ob pasu, golido gnojnice v roki. Da’ rim n slovenski liberalni otrok, sedanja JNS v Slovenili ljudje, ki take okrožnice ponujajo ljudem novorfn i/H naše pbrl.nike. ki so javno na shodih govorih, kdo je bil, ki je na etežaj odprl vrata nekemu velikemu fajemu podjetju, da je moglo v državi sezidati, tovarno. Nismo še slišali ali brali da ln bil tisti gespod • katerega izmed obrtnikov tozd zaradj takega očitka. Naj (orei JNS v svojih vnstah prečisti m ugotovi vsa krivična dejanja ki j?ti 'zanje! brCZP°ff0,n0 V*ak P° «kcm, <[dgovar- tem TkakoV^imefineŠna' ** ie lr. t. m. vložc nekolkovane prošnje in hkrati prilože obveznice s podpisom staršev za redno plačevanje stanarine, ki znaša 100—140 din mesečno. • Ljubljansko gledališč OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. septembra: »Amaconkc.« — Premiera operete. Izven. Nedelja, 12. septembra: V primeru lepe {/a vremena ob 20 »Cavalleria rmticanar pred Glasbeno Malico. — Izven. Cene od 20 din navzdol. — V primeru dežja ob 20 »Amaconkc« v operi. Izven. Ponedeljek, 13. septembra: Zaprto. V primeru slabega vremena bodo izvajali v nedeljo zvečer v operi Parma-Balatkovo opereto »A maconkor, k: obeta poslati posebno živahna in slikovita predstava. Tramvaj k Sv. Križu se bo gradil? Ljubljana, 11. septembra, že več let je bila splošna želja, pa tudi živa potreba, da se proti pokopališču k Sv. Križu izpelje tramvaj. Samo čudnemu nerazumevanju ali nesposobnosti prejšnjih občinskih uprav v Ljubljani se imamo zahvaliti, da je bil tramvaj pač speljan v smeri ju po cestah, kjer še danes vozi po večini prazen, ne pa tja, kjer bi promet mogel biti douosen za blagajno Maloželezniške družbe. Zdaj je končno prevladalo pri vseh odločujočih v Ljubljani prepričanje, da je tramvajska proga k Sv. Križu tako nujna in potrebna zadeva, da je ni mogoče več odlašati. Te dni je bil na seji Maloželezniške družbe sprejet sklep, da se proga k _Sv Križu nemudoma zgradi. Zagotovljena so tudp že potrebna denarna sredstva* Težava obstaja edinole v tem, ker iz mesta proti pokopališču niso še zadostno urejene ceste. Zato bodo od Kolinske tovarne dalje zgradili pro- §o le v zasilni obliki. Tudi še ni odločeno, kje se o proga na pokopališče od dosedanjega tramvajskega omrežja odcepila. Najbolj zagovarjajo odcep pri Šmartinski cesti, ker bi tako proga mogla potekati naravnost. Ce bi se proga odcepila z Masa- rykove ceste, bi morala proga pri zavoju na Šmar-tinsko cesto napraviti dovolj oster ovinek, ki bi bil zaradi klanca in slabega pregleda zelo neroden. _ Za progo, ki bo enotirna, bodo porabili po večini starejše, še rabne tračnice. Od Kolinske tovarne dalje bodo najbrž položili navadne železniške tračnice, kar bo progo zelo pocenilo. Računajo, da proga na pokopališče ne bo veljala dosti več kot en milijon dinarjev. Vprašanje je samo, kakšni stroški bodo v zvezi z graditvijo proge nastali s prestavitvijo raznih telefonskih in drugih naprav. Kdaj bodo progo začeli graditi, ni še določeno. Vsekakor bi najbolj goreči zagovorniki radi, da bi se že letos o Vseh svetih mogli voziti na pokopališče s tramvajem. To pa najbrž še ne bo mogoče, čeprav je sklep o graditvi proge tukaj in je tudi denar že preskrbljen, je treba počakati na izdajo zaprošene koncesije ter še na nekatere druge odločitve, ki niso v rokah Maloželezniške družbe in ne mestne občine ljubljanske.. Pač pa je sodba poznavalcev razmer taka, da bo tramvaj proti pokopališču stekel čisto gotovo do prihodnje pomladi. tu in tim Cabraška rodbinska drama končana Stamenkovič in Šinkovčeva po 15 let robijo Ljubljana, 11. septembra. Skoraj vsa boljša Poljanska dolina se je včeraj zgrnila v veliko razpravno dvorano, kjer se je, kakor smo že včeraj poročali, pričel proces o umoru Janeza Šinkovca v Čabračah. Poleg resnih mož so sedeli mladi fantje, poleg žena gospodične, ki so vsi ves dan razprave z največjo napetostjo sledili poteku razprave. Ta je bila mestoma prav živahna in dramatična, za kar je skrbela zlasti obtoženka Katarina Šinkovčeva, ki se je trdovratno branila. Obema obtožencema sta bila postavljena ex-offo branilca. Prvega obtoženca Ivana Stamenkoviča, ki je telesno prav šibek človek, je branil dr. Schley, obtoženko Katarino Šinkovčevo, ki je telesno krepka in po značaju prav odločna ženska, pa odvetnik dr, Ivan Tavčar. Javno obtožbo je zastopal dr. Julij Fellacher. Veliki senat so tvorili: s. o. s. g. Ivan Brelih kot predsednik, gg. s. o. 6. Anton Avsec, Rajko Lederhas, Fran G-orečan in Karol Javoršek pa kot so6odniki. Razprava je trajala ves dan tja do 21 ponoči. Stamenkovičev priznalni zagovor Po končanih formalnostih in prečitani obtožnici je najprej sledil zagovor Ivana Stamenkoviča, bivšega graničarja, ki je bil že od 1. 1926 v graničarski službi, vcčjidel na naši zapadni meji. Od 1. 1933 v Gorenji vasi. Stamenkovič se je med vojno za časa okupacije 1. 1917 poročil. Ima 2 otroka, z ženo živi sedaj ločeno. Predsednik ga je nagovoril: »Obtoženi ste, da ste umorili premišljeno Janeza Šinkovca v Čabračah. Priznate krivdo?« Obtoženec glasno in jasno: »Priznam in zaslužim hudo kazen.« Stamenkovič je nato v svojem zagovoru očrtal potek svojega življenja od 1. 1917 naprej, Povedal je, kako se je seznanil s Katarino Šinkovčevo. Hodil je večkrat mimo njene hiše po službenih opravkih. Sledili so nato sestanki. Obtoženec med drugim: »Rekla mi je večkrat: Moj mož ni za nas ženske.« Obtoženec je drugače govoril razločno in slovenski s posebnim južnjaškim poudarkom. Dajal ji je denar, vsega do 30,000 din. Predsednik: »Kakšno je bilo vajino razmerje?« »Resen namen,« je odvrnil obtoženec odkrito, »sem imel jo poročiti, Bila je re6na ljubezen. Prisegla sva si zvestobo.« Priznal je, da je nekoč Šinkovčevo, ki je v neki gostilni z drugimi plesala, povabil ven in jo s »kundakom« butnil. Za odškodnino ji je poklonil 1000 din. Ko je obtoženec nato povedal, kako je izgubil službo in kako je krenil iz Pirota v Škofjo Loko, ga je predsednik prekinil: »S kakšnim namenom ste šli v Čabrače?« — »Samo zaradi denarja. Iz Škofje Loke sem šel v nedeljo 23. maja ponoči peš.« — Čudno, Zakaj peš?« — »Nisem imel dovolj denarja,« V ponedeljek ponoči na torek in podnevi do torka zvečer je spal v gozdu, kamor mu je nosila Šinkovčeva hrano, tako čaj, jajca, kruh in prinesla mu jc tudi 500 din. Predsednik: »Kaj sta delala v gozdu?« — »Sedela sva in jokala.« — Zakaj?« — »Zato, ker sem izgubil službo. Dejal sem ji, da sta vsega kriva njen mož in sin, ker sta me ovadila.« Ves čas je imel hudo malarijo in zato se ni zavedal, kakšen zločin je izvršil. Podrobneje je opisal zločin. Značilno je, da je obtoženec v preiskavi zatrjeval, da ga je k umoru nagovarjala sama obtoženka, da mu je napravila načrt, da mu je pokazala lopato, s katero naj bi pobil mlinarja Šinkovca. Včeraj na razpravi pa je sprva odločno zatrjeval, da ga obtoženka k umoru ni nagovarjala, da sta govorila samo o denarju, zlasti, da mu obtoženka ni izdelala načrta in mu nasvetovala lopato. Proti koncu ka je obtoženec kratko izjavil: »Rekla mi je, da naj ubijem moža.« Jutrišnje ligine tekme Po 14-dnevnem odmoru sc jutri sestane na zelenem polju vseh deset liginih klubov v borbi za državno prvenstvo. Dosedanji dve nedelji sta bili nekak uvod v to borbo, jutri pa imamo na sporedu morda uajzanimivejše tekme, ki bodo odigrane v jesenskem delu prvenstva. Klubi se bodo borili po sledečem sporedu: v Ljubljani: Ljubljana : Slavija (Sarajevo), v Zagrebu: 1IASK : Gradjanski, v Splitu: Hajduk : Concordia, v Belgradu: BASK : Jedinstvo in BSK : Jugoslavija. Ljubljančani gremo jutri na igrišče Primorja na Tyr5evi cesti. Slovenski nogometni reprezentant nastopi jutri prvič na svojem igrišču v teku dosedanjih tekem. To je tretji nastop v jesenskem prvenstvu. Do danes še nimamo nobene točite; za nedeljo zvečer pa trdno pričakujemo, da bomo vendar zapisali v naše dobro prvi dve torki. Nasprotnik ni lahek, to moramo priznati, toda letos spomladi smo že imeli priliko oceniti moštvo Sarajevčanov in smo pri tem ugotovili, da to nikakor ni nepremagljiva enajsterica. Ljubljana naj zaigra tako kot je letošnjo pomlad ln uspeh prav golovo ne more izostali. Trdno smo prepričani, da nas naš ligin zastopnik jutri ne bo razočaral. Zraven lega je pa Ljubljana tudi že krvavo potrebna, da si v tablico zapiše vsaj dve točki. Za jutri naj torej velja: v tretje gre rado, toda pri tem nikakor no mislimo tako, da bomo odšli z igrišča z dolgimi nosovi. Moštvo našega ligaša nastopi približno v sledeči postavi: Pogačnik, Hasl, Bertoncelj I, Slapar, Pupo, Boncelj, Janežič, Lah, Pepček, žitnik I, Tičar, Možne so še spremembe v golu in desnem branilcu. Odločitev o tem bo padla danes zvečer na sestanku igralcev. To važno tekmo bo sodil sigurno najboljši jugoslovanski sodnik iuž. Popovič. V Zagrebu imamo prvi derby. Srečala se bosta letošnji prvak in pa 1IAŠK. Oba kluba beležita dosedaj že dve lepi zmagi. Moštvo akademikov je s pristojnim Kacijana, ki že ves čas vzbuja same afere, in z vrnitvijo starega reprezentanta Gajerja postalo resen pretendent za eno jirvih mest. Zagrebški derby nam bo v nedeljo zvečer jasno pokazal, ali jo Gradjanski še obdržal svojo staro formo, in v koliko je napredoval HAŠK. Oba kluba nastopita v svoji najmočnejši postavi. Vsako prerokovanje glede izida bi bila zelo tvegana stvar. Drugi derby, prav za prav dva sta v Belgradu. Ker se belgrajski klubi niso' mogli sporazumeti glede deiilve dohodkov, imamo prvi derby že dn-nea^popoldne. Spoprijela se bosta novopečeni ligaš in že preizkušeni BASK. To sta rivala, ki dobro poznata drug drugega. Izid tekme bo najbrž tesen, vendar pa ima BASK zaradi svoje rutine in boljše vigranosti nekaj več ]>rednosti. V nedeljo jia si bosta stala nasproti dva stara nasprotnika tako na zelenem polju kol tudi v športni politiki. To je star belgrajski nogometni derby. Tudi tega rezultata si ne upamo ugibati. Na vsak način l>o pa tekma najmanj tako zanimiva kot zagrebški derby. Pota tekma bo v Splitu. Zagrebška Concordia bo proti Hajduku, po njegovem uspehu prejšnjo nedeljo v Rimu, kaj težko uspela. Mislimo, da no bomo rekli napačno, če pravimo, da bodo »maj-slori s mora« obe točki obdržali kar v Splitu in da se bo Concordia vrnila v Zagreli praznih rok. Rezultati jutrišnjih tekem bodo brez dvoma precej izpremenili vrstni red na prvenstveni tablici. Po umoru je Stamenkovič pobegnil proti Zagrebu, kjer je bil 30. maja aretiran. Izdalo ga je njegovo pismo, ki ga je iz Zagreba pisal Šinkovčevi in so ga orožniki zaplenili na pošti. Dva orožnika sta nato odpotovala v Zagreb, kjer so Stamenkoviča prijeli. »Nisem kriva'1 Obtoženka Katarina Šinkovčeva, ženska srednje postave, primerno čedno oblečena, s kuštravimi lasmi, se je jadrno obrnila k predsedniku, ko ji je stavil prvo vprašanje. Sodniku je izjavila vzravnana: »Nisem kriva tega, kar me dolže. Kriva sem le, da sem njega imela rada.« Z vso zgovornostjo je zanikala, da bi na kak način, niti z najmanjšo besedico sodelovala pri krvavem zločinu. Priznala je le, da svojega moža ni rada imela. Cinično in smehljajoča je govorila: »Posebnih simpatij do moža nisem imela. Bil je resen, jaz vesela in živa. Naša hiša je bila dobra in bogata. Njegova hiša podrtija.« Opisala je, kako se je seznanila s Stamenkovičem, Njemu je dolžna kvečjemu 7000 din. Do lanskega avgusta je ona gospodinjila in kuhala. Potem 60 se razšli. Po svoje je opisala kritične trenutke pred izvršenim umorom. S Stamenkovičem se nista pogovarjala o umoru. Sin Milan ji je prinesel grozno novico, da je mož umorjen. Ustrašila se je. Nato je šla v posteljo. Predsednik: »Ali vas je umor kaj grizel?« Obtoženka: »Čisto nič.« Posredovalka za srčne zadeve Priča Marija Primožičeva, žena posestnika iz Hotavelj, je v prav živahnem tonu pripovedovala zgodbo, kako je sestavila obtoženki pismo za Stamenkoviča. Obtoženka ji je rekla: »Napiši mu, da se bom končala. To bo dedca prav 6peklo,« Zložila sem ji eno žalostno zaljubljeno pismo. Znam dobro zlagati pisma, pa hodijo ljudje k meni. Pokojni mož je bil dober človek, ni bil pijanec,« Predsednik: »Ste posredovalka v srčnih zadevali,« Priča se je priklonila, češ: »Z Bogom.« Priča odvetnik dr. Anton Jarc iz Škofje Loke je povedal, kako je vodil za obtoženko ločitveno pravdo, ki se je končala s sporazumom. Priča Jože Platiša je med drugim povedal: »Bil sem hlapec pri Šinkovcu.« Že prvi dan mu je pravila razne kvante. Opisal je razne družinske podrobnosti pri »Logarjevih«. Mati in sineva Sledilo je nato zasliševanje obeh sinov Janka in Mirka, ki sta pred sodniki odločno izjavila, da se odrekata dobrobiti zakona glede pričevanja, Prvi je bil na vrsti Mirko. Ker je bil kratek odmor, je prišlo med njim in materjo do prvotno burnega incidenta, pozneje pa je skušala mati sina omehčati. Mirko je omenil, da se je oče bal Stamenkoviča. Usodno jutro, 25. maja, je vstal in opazil, da očeta ni nikjer. Pogledal je v mlin. Vzkliknil jc: »Oče! Ali ste spali v mlinu?« Ni bilo glasu. Bil je mrtev. Šel je v sobo k materi in vprašal: »Mati, ali ste vi krivi?« Odvrnila je: »Toliko sem bila huda nanj, pa bi mu tega ne naredila.« Obtoženka ga je prekinila: »Ali si moj sinko?« Mirko Šinkovec je povedal, da je za očeta napisal pritožbo na vojno ministrstvo. Omenil je v pismu Stamenkovičevo razmerje do matere in da je očetovo življenje v nevarnosti. Obtoženka vsa vzhičena: »Ti sinko! Ko ste mi vzeli gospodinjstvo, si me tako stepel, da sem bife vsa črna.« Dva sosod-nika vpadeta: »Kaj, mater ste tepli?« Predsednik priči: »Povejte, ali ste jo re6 tepli?« Priča: »Res je.« Na popoldanski razpravi so bile zaslišane še nekatere priče o raznih družinskih prilikah in postranskih okolnostih. Po končanem dokaznem postopanju in govorih državnega tožilca, odnosno branilcev jc sledila sodba Ivan Stamenkovič in Katarina Šinkovčeva sta kriva zločinstva umora Janeza Šinkovca v smislu § 167-11 k, z. in sta obsojena v6ak na 15 let robije ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Po utemeljitvi sodbe, ki je bila objavljena v navzočnosti celokupnega senata, je vprašal predsednik Stamenkoviča: »Sprejmete kazen?« Stamenkovič mirno: »Sprejmem, ker sem jo zaslužil.« — Proti obtoženki: »Sprejmete vi?« Šinkovčeva z nasmeškom: »Sprejmem.« Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni, kajti zakon določa za tak zločin dosmrtno robijo. Maribor Mariborčani! Jutri vsi na obmejni slovenski tabor v Št. lij v Slov, goricah! Odhod iz Maribora zjutraj ob sedmih ali ob desetih. Spored: Ob 9.30 sv. maša in pridiga na prostem, nato zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Krek, prof. dr. Fr. Sušnik in mariborski podžupan Fr. Žebot. Popoldne po večernicah telovadni nastop članov fantovskih odsekov in prosta zabava. Uprava Udruženja rezervnih oficirjev vabi rezervne oficirje in ostalo občinstvo, da se udeleži spominske proslave proboja solunske fronte, ki se vrši v sredo 15. septembra dopoldne ob pol 11 na Trgu Svobode V slučaju slabega vremena se vrši proslava na verandi pivovarne Union. Banovinski arhiv v Mariboru bo v času od 11, do 25. septembra zaprt. Novinke za gledališki balet. Mariborsko gledališče prosi gospodične, ki imajo veselje do plesa in gledališča, da se prijavijo čim prej pri dnevni blagajni. Vaje sc bodo začele v najkrajšem času. V Rogaško Slatino bo odšel na 14-dnevni počitek dr. Vladko Maček. Verjetno je, da ga bodo tamkaj obiskali prvaki KI)K koalicije in z njim vred premotrili naš notranjepolitični položaj in razčiščevali oduose med zagrebškim in belgrajskim delom združene opozicije. Razstavo strokovnega in periodičnega tiska v naši državi bodo uredili v Belgradu ter jo odprli 3. oktobra. Razstava bo trajala teden dni. Prireditelji razstave eo povabili k sodelovanju tudi Bolgare. Očividno so se v Belgradu okorajžili, ko so videli v Ljubljani zelo uspelo in vzorno razstavo slovenskega novinarstva. Za obisk razstave bodo organizirali več izletov Bolgarov v Belgrad. Proti posebni nabavljalni zadrugi industrijcev so se izrekli hrvatski industrijei. Take vrsto akcijo je započela belgrajska Industrijska zbornica. Hrvatje pravijo, da jim je taka zadruga ne samo nepotrebna, temveč celo zelo škodljiva. Zagrebški »Morgenblatt«, ki ga je izdajal isti konzorcij in ista družba kakor »Novosti«, je naprodaj. Upravitelj konkurzne mase »Jugoslovanske štampe d. d.«, dr. Rudolf Zistler in njegov namestnik, znani gosjiodarski strokovnjak Josip Lakatoš, sta objavila to novico v službenem glasilu savske banske uprave z vabilom, da tisti, ki bi hoteli list kupiti, stavijo obvezne ponudbe. Je pa kar gotovo, da bo list kupila kaka nemško navdahnjena skupina denaruikov in ga izdajula se naprej. Prodaja kaže, da je tudi stanje drugega časopisa v isti hiši tako, da ne bi bilo nič nemogočega, če bi tudi ta prešel v druge roke. Zc svoječasno smo napisali, da se za vse premoženje Jugoslavenske štampe zanima v prvi vrsti lastništvo nekega zagrebškega dnevnika, ki še nima svoje tiskarne. Nekaj vrst cigaret bo potegnila iz prometa naša rnonopolska uprava. Ostale bodo le »Drava«, »Morava«, »Vardar« in »Drina«. Po kakovosti pa se bo spremenila le »Drava« ter bo približno med :>Zeto> in »Ibar«. Tudi cena bo mnogo nižja, namreč 8 kosov za 1 din. Nove tri velike tovarne bodo zrastle iz tal y okolici Šibenika. Mestna občina je v Zablačju po-darila tovarni »Dinara« velik kompleks zemljišča pod pogojem, da še do prihodnjega poletja zgradi tri velike tovarne, in sicer tovarno ctf.nenta, tovarno aluminijevega cementa in tovarno fosfatnih gnojil. V okolici so namreč velika ležišča fosfata, le da so prometne zveze slabe. Ce se bo tovarni izplačalo delo, bo kasneje zgradila v zaledju še lastno železnico. V novih tovarnah bi dobilo okrog 1200 novih delavcev kruha. Proti trošarini na vino se bodo borili dalmatinski vinogradniki. Ce se trošarina ukine, se bo vino pocenilo, obenem pa naj bi se sklenilo z Avstrijo, Poljsko in Češkoslovaško jiosebne pogodbo za izvoz vina. Dalje naj se poostri vinogradniški zakon, prepove sajenje trte v nižinskih predelih ter vpelje svobodna trgovina z vinom. Pol milij. din škode je utrjiel splitski Okrožni urad zaradi dolgotrajnih stavk, zlasti pa zaradi stavke delavcev^ v cementnih tovarnah. Zaradi tega je ta Okrožni urad zaključil prvo polletje s primanjkljajem 880.000 din. Lani je imel ob istem času izgube nekaj nad 770.000 din. Ce bi ne bilo stavk, ki se tudi materialno stanje zavoda poboljšalo. Zaposlenost namreč tudi v Dalmaciji naglo narašča. Na progi Belgrad-—Dubrovnik bodo prav gotovo vozili motorni vlaki. Tako zatrjujejo Sarajevčani, ker so menda dobili zagotovilo od pristojnega ministra. Kaj pomeni zanje in za Dubrovnik uvedba takih vlakov, ni vredno zgubljati besed. Odpravile se bodo tisočere nevšečnosti, ki jih morajo potniki prenašati na tej progi, zlasti v dolgih predorih. Zastopniki vseh rudarskih organizacij so se zbrali v Sarajevu ter so v četrtek in petek pretresal^ stanje in mezde rudarjev v vsej državi. Navzoči so bili zastopniki Jugorasa, Hrvatskega radničkega saveza, socialistične zveze, zastopniki pisarniških uslužbencev v rudnikih in zastopniki absolventov nižje rudarske šole v Celju. Vsi so zahtevali, da se rudarjem povišajo mezde za 30 do 40%, povečajo plačani dopusti in dajo dodatki za žene in otroke. Prav tako zahtevajo rudarji, da se jim povišajo odškodnine za stanarino ter delavstvo razvrsti točno po kategorijah. 101 leto svoje starosti je pred nekaj dnevi praznovala Terezija Surin iz Dravskega Središča. Žena je morala v življenju trdo delati, saj je dnevno jirenašala kot jxitovka tovore na trg v Čakovec in Ormož. Starka se še dobro spominja leta 1848 in vseh dogodkov v tem letu. Strašno se je maščeval nad svojo taščo kmet Halaš iz Sente. Že več let se tašča in njen zet nista mogla videti. Nazadnje, ko je razmerje po-stalo že neznosno, je starka odšla od hiše, a seboj jia odpeljala hčerko, Ilalaševo ženo. Ker ni pomagala beseda, je Sel Halaš s svojima velikima volčjima psoma sredi noči v hišo tašče in zahteval svojo ženo nazaj. Najprej je naščuval na ženski oba psa, toda ta dva sta so ustrašila belih srajc in pobegnila iz hiše^ Jezen je Halaš potegnil nož in začel klati obe ženski. Morda bi svoje zločinsko delo dovršil, da ga ni prej prijel stražnik. Toda Halaš je pobegnil, proti jutru pa se je sjiet vrnil v hišo tašče. Preden je mogel izvršiti svoj naklep, so ga prijeli policaji, ki so bili skriti podposteljo. Iz zasede je bil včeraj ubit kmet Radovan Jovanovič iz Djuličov pri Andrijeviri. V družbi svojega brata se je vračal s sejma domov. Malo pred svojo hišo, ko je bil že mrak, sla se z bratom ločila in šla vsak v svojo smer. Preden pa je Radovan stopil na prag hiše, je padel etre!, ki ga jc zadel v glavo. Takoj sta padla se dva strela, jjotem pa je nekdo skočil k Radovanu in mu se noz zarinil v prsa. Radovan je obležal mrtev, za zločinca pa še ne vedo. Poštna hranilnica je v avgustu zopet napredovala. Pristopilo je 5422 novih vlagateljev, tako da ima hranilnica sedaj 453.434 vlagateljev sploh. Tudi vloge so se povišale za 17,700.000 na skupno eno milijardo in 148 milijonov dinarjev. Čekovnih računov je bilo novih 179, torej jih je vseh skupno 25.386. Na čekovnih računih je bilo vlog nekaj več kakor 1 milijardo in 723 milijonov. Tako ima Poštni hranilnica vsega skupaj vlog blizu 3 milijard. Kongres mladine JRZ v Belgradu. V oktobru bo v Belgradu kongres mladine JRZ, ki se bo ta dan zbrala v velikem številu v naši prestolnici. Mladinska organizacija JRZ je izvedena po vsej državi in tudi v Sloveniji. Belgrajskega kongresa se namerava udeležiti tudi slovenska mladina. Banovinski odbor mladine JRZ v Ljubljani je določil kot svoje delegate za kongres v Belgradu gg. Smersu Rudolfa, ing. Sodjo Jožeta, dr. Žebota Cirila in Cešnovarja Slavka, _ Ko se meglena zgodovina spreminja v stvarnost Film ima po evoji naravi v sebi možnosti, da lahko izraža tisto, česar druge umetnostne panoge ne morejo. Niti ena umetnost razen filma ne more za večne čase ohraniti izraza kakih oči ali krika samotne ptice nad močvirjem. Film to lahko stori, ker lahko ovekoveči vse, kar je prehodno, kar je enodnevno. S to ugotovitvijo se končuje izborna knjiga R. Brasillacha in N. Bar-dechea »Zgodovina filma«. Filmski režiserji, ki v svojem delu vidijo še kaj drugega kakor pa samo izdelovanje toliko in toliko metrov filmskega traku na leto po starih vzorih in preskušenih filmskih receptih, ti z izpolnjevanjem svoje naloge pomagajo sestavljati žive arhive sedanjosti, ki bo kmalu postala za nas in za naše potomce nedosegljiva preteklost. Ti režiserji iščejo snovi vedno bolj v zgodovinskih dogodkih sedanjosti, v kulturnih pojavih, v važnih socialnih dejstvih. Ti ljudje 60 uvideli, da more edino film tako rekoč z očmi in skozi oči ponazarjati vse človeško življenje. Zato je prava naloga filma, da razlaga, popravlja, veže in pojasnjuje V6e važne zgodovinske in kulturne dogodke, ki jih 6icer poznamo samo iz bolj ali manj suhoparnih znanstvenih knjig, iz statistik in razprav. Kadar beremo zgodovino in življenjepise ljudi, ki so zgodovino ljubili, čutimo neštetokrat, da nam ostajajo dogodki in ljudje oddaljeni in tuji. Rojstva, 6mrti, osvojitve, izumi, številke, letnice, dela, mesta, vojne, gibanja — nič drugega. Slike in spoznanja, ki nam po vsem tem ostanejo, niso drugega, kakor bledi obrisi, okostja, slutnje, megla. Vestno in po znanstvenih navodilih izdelan zgodovinski film oživlja pred nami celo dobo, oživljuje blede obrise, ki nam jih prikazuje znanost, da vidimo pred seboj ljudi iz mesa m krvi, da vidimo življenje. Tako nam postaja zgodovina sprejemljiva, približuje 6e nam in v njej doživimo človeka v njegovi celotnosti. V slikarstvu umetnik zaznamuje samo sekundo, njegova pokrajina je le bežen osebni vti6. Glasbenik svoja občutja iz- Odkar je minila svetovna vojna, ki je zapustila tako slabe spomine nase pri vseb, ki so v njej izpostavljali svoje življenje, izgubili zdravje in premoženje, se že po vsem svetu deluje za mir; in odkar je svet zadela huda gospodarska kriza, ki nam je dala armade brezposelnih, skačejo mogočniki sem in tja — menda bolj radi lepžega, da jih svet ne bi obsodil brezbrižnosti do svojih delavcev — razni učenjaki pisarijo brezuspešne razprave o vzrokih krize in nevarnostih vojne, pa smo vse doslej ostali samo šele pri puhlih razpravah in dobrih sklepih za bodočnost Sedaj pa, v najhujši vročini, ko imajo vsa ministrstva svoje počitnice, sta belgijski zunanji minister Van Zeeland in njegov pomočnik Frere obiskala devet najvažnejših držav in imela z njihovimi najvišjimi predstavniki temeljite pogovore I raža še bolj osebno. Pisatelj je lahko dokazo- I valeč in ima njegovo delo dokumentarno vred- nost, če je napisano z močnim in prepričevalnim izrazom. A kolikokrat tega prav v knjigi pogrešamo. Film pa, ki je skupno delo pisateljev, reži- serjev, slikarjev, arhitektov, glasbenikov, igralcev ima na razpolago dosti več izraznih možnosti in njegovo področje 6e razteza na vse življenje: od preproste dnevne reportaže v zvočnem tedniku se lahko dvigne do neslntenih višin poezije in ne- tvarnih videnj, o čemer nam pričajo nekatera mistična in pravljična filmska dela, kakor n. pr. »Sen kresne noči«. Ime Pasteur je prejšnje čase vzbujalo predstave o zdravnikih, o steriliziranem mleku, o steklih psih, toda odkar je svet videl film o tem dobrotniku človeštva, o znanstvenem geniju in vernem človeku, odtedaj ima o Pasteurju nedvomno celotnejši in vzvišenejši pojm. Ta film, ki ga je lani prinesla na trg ameriška Warner-Brosova družba, je nedvomno izvršil veliko poslanstvo, saj je svetu nazorno pokazal boj človeka-genija s smrtjo, pokazal znanstveni in predvsem socialni pomen tega boja in zmage. Veliki letošnji zgodovinski film »-Kraljevič in berač«, ki mu služi za predlogo glasovito delo Marka Twaina, nam bo pokazal nastajanje angleškega imperija in vse sile, ki so pri ustvarjanju največje politične tvorbe na svetu sodelovale. To delo ne bo 6amo zgodovinsko zanimivo, marveč tudi časovno aktualno, saj je angleški imperij danes jedro, okoli katerega 6e polagoma začenja razvijati veliki in morda zadnji boj sveta. Ob takem delu zgodovino preživimo, 6aj je vendar tako za las podobna sedanjosti, da šele ob njej pravilno pojmujemo dejanja svojega veka. Taki veliki filmi predstavljajo ponazarjanje znanosti in zgodovine, ki postaja tako dostopna vsem, zlasti tistim, ki 60 jim knjige predrage in pretežke. Taki filmi so ne le zabava, marveč naj-nazornejši pouk za vse. ki pouka iščejo. In kdo dandanašnji ni tega željan? glede vseh gospodarkih in finančnih vprašanj. Štiri mesece je Van Zeeland vneto delal za postavitev končnoveljavnih in trdnih temeljev miru in v kratkem misli svetu predložiti svoj načrt za varnost držav in odstranitev brezumnega oboroževanja. Edino, kar danes ogroža svetovni mir, so težkoče medsebojne zamenjave surovin ali izdelanih predmetov; negotovost plačila, ki ovira države pred večjim izvozom in vedno bolj nepremagljive carinske ovire. Zato je uajvečje jamstvo za mir temeljita ureditev trgovinskih razmerij med državami (kar je naša sedanja vlada sijajno uvedla s številnimi ugodnimi trgovskimi pogodbami). Toda strast za oboroževanje je povsod preveč ukoreninjena, da bi se dala kar tako zlepa pregnati. Nemčija je sicer takoj pripravljena dovoliti Hitlerjevski kongres v Niirnbergu popolnoma prost uvoz raznih surovin; prav tako Italija. Da bi pa jamčili proizvodnjo samo mirovnih izdelkov, tega pa ne. Njim je: opomoči si gospodarsko, isto kot: opomoči si vojaško. To pa ne gre. Anglija je navezana na svoje pogodbe s Kanado, Francija pa se boji, da bo njeno poljedelstvo, ki je že sedaj precej slabotno, radi nižjih cen uvoženega blaga popolnoma propadlo, če odpre svoje meje. Zato pa si vse sile, ki hočejo spraviti svoje blago na trg, skušajo najprej z orožjem osvojiti trg nove zemlje, kjer bodo po svoje gospodarile in ne bodo več navezane na tisoče carinskih diplomatskih in drugih pogodb. Tudi Angliji in Ameriki, ki se zdita tako vzvšeni nad vsa tržišča in njihove ovire, preti danes resna nevarnost iz Japonske, ki je s svojimi izredno cenenimi proizvodi začela preplavljati ves svet. .Japonska edina ima skrivnost svojega narodnega blagostanja, kakršnega so izgubile že vse tako imenovane napredne države: vsak posamezen Japonec prostovoljno in z veseljem žrtvuje to, za kar se vsi drugi ljudje danes bore, namreč udobnost, razkošje in pomehkužen je; vse za blagor države. Nobenemu pravemu Japoncu ni za to, da bi malo delal, veliko služil in dobro živel. Ves svet že vidi sadove njihove požrtvovalnosti in jih bo še bolj videl. — Med tem pa pričakujemo, kakšen načrt bo dalo svetu van Zeelandovo štirimesečno posvetovanje in tuhtanje. Usoda prvenstvenikov Človek mora vedno imeti kak vzvišen namen, za katerega se bori v življenju in dosega katerega mu prinese zadovoljnost in srečo ter izpolnjuje praznoto njegovega vsakdanjega življenja. Današnji svet si je postavil za svoj namen vse mogoče rekorde. Na žalost pa je ta namen kaj plitek in prinaša svojim častilcem bolj malo ali vsaj zelo kratko srečo. Najboljši športniki po navadi polože na oltar svojih športnih boginj tudi svoje mlado življenje. Morda jim je to v najvišje zadoščenje ter si komaj žele drugačne smrti kot smrti na »polju slave«. Vendar pa je zelo verjetno, da bi vsak raje še v tem življenju užival sadove svojih naporov, saj v prihodnje življenje tako malokdo teh verjame. Tako si je svetovni rekorder v skoku s palico, neki francoski mehanik, pri svojem rekordnem skoku na olimpijadi v Kaliforniji, pretegnil srce in kmalu potem umrl. — Mlada svetovna prvakinja v umetnem drsanju je še pred dvajsetim letom umrla menda za jetiko. — Najboljšemu nekdanjemu plesalcu, ki ga je občudoval ves svet, nekemu Rusu, se je sredi burnega plesa, »Vojska«, ki ga je hotel čim nazorneje pokazati pred najizbranejšim občinstvom v Monte Carlu, nenadoma zmešalo. Ostal je zmešan kakih petnajst let sedaj se je pa menda številnim strokovnjakom za živčne bolezni v nekem zdravilišču v Švici posrečilo, mu vsaj deloma vrniti pamet. Pred dobrim tednonf je umrl v Parizu prvak francoskih akademskih mečevalcev, ki je zastopal Francijo tudi že na mednarodnih turnirjih. Zelo uspešno se je boril zopet za prvenstvo z nekim mehi kanskim visokošolcem, pa ga je ta smrtno i. — Delile mimo Hitlerja. nevarno ranil v prsa. Naš junak, Rene Monal, je bil medicinec in je imel šele 24 let. »Bil je mečevalec izredne kakovosti, ki je imel pred seboj še sijajno bodočnost,« pišejo časopisi in mu posvetijo nekoliko posladkanih hvalnic, »potem pa vse tiho je bilo«. Na njegovo mesto bo prišel drugi in čez 2 ali 4 leta, se bo komaj še kdo spomnil njegovega imena. Tako hitro zvenejo venci slave, ki jih spletajo ljudje na polju športne slave. Kar pa ostane rekorderjev še pri življenju, pa menda umirajo od same togote nad človeško pozabljivostjo in od zavisti, ker vidijo, kako njihovi rekordi padajo in kako svet vsak dan slavi svoje junake. Nevarna igra Neki bogataš in lastnik velikih lovišč v Franciji je iz ljubezni do pustolovščin in nevarnosti hotel igrati divjega lovca. Splazil se je nekega večera v svoje gozdove, pa je nenadoma zaslišal glas lovskega čuvaja, ki ga je pozival, naj pove, kdo je. Vesel tajko ugodne prilike zakliče bogataš nazaj v mrak: »Divji lovec Tomaž!« V naslednjem trenutku pa je že ležal na tleh in se v bolečinah grabil za bedro, kamor ga je zadela toča drobnih izstrelkov. Nato pa je tri mesece lahko v miru pre-mi/jevail na svoji bolniški postelji o nepremišljenosti svojega igračkanja z neizprosnimi postavami gozda. »Zdi se mi, da je danes vino vodeno.« »Ne, ne! Dobro je. To se ti samo tako zdi, ker ga jaz plačam.« Radio * —-r Podroben program ljubljanske Ib »seb e»rop- skih postaj dobite * najboljšem in najeenejšetn ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«., ki stane mesečno samo deset dinarje*. —• Programi Radio Ljubljana Sobota, 11. septembra: 12 Cimermanov trio •— 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.13 Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljSo voljo skrbijo — 14 Vreme — 18 Akademski pevski kvintet — 18.40 Dvotirna proga Zidani most—Zagreb (g. ing. Rudolf Špindler) — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik Huda Jur-čoe) — 20.30 »Hladna jesen že prihaja...« Pisan sejemski večer Besedilo napisal Jernej žužnik. Sodelujejo: Cimermanov Šramel, Akademski pev. kvintet, člani Kad. igr. družine. Vodi gosp. Savo Klemenčič — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski ork. Drugi programi Sobota» u. septembra: Belgrad: 20 Kalmanova opereta »Bajadera* - Zagreb: 20 Igra - 20.30 Vokalni koncert — 21 Dueti — Dunaj: 19.10 Otroški zbor — 19.45 Pester večer — 21.30 Bachova skladba - 22.20 Zabavni koncert — IJudivipešta: 20 Vesel večer — 21.25 Vojaška godba — 23 Plesna glasba — Trst-Milan: dlesna glasba — 21 Igra 21.40 Izbrano pesmi — ntm-Eari: 21 Opera cNorma« — Praga: 19.15 Zabavni večer — 20.45 Plošče — 21.05 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Zn Poljake v tujini — 21.05 Schumannove balade — 22 Slovanski plesi — Nemške postaje: 20 Narodnosocialistični kongres v Niirnborgu Ustanovitelja olimpijskih iger barona de Combertina so pokopali v Lausani Blagostanje in mir R. L Stevenson: 20 Skrivnost dr. Jekylla »Lepo,« je odvrnil moj obiskovalec, «La-nyon, pomnite prisego: kar se bo zgodilo zdaj, stoji pod pečatom poklicne tajnosti. In zdaj pazi, ti, ki si se tako dolgo držal ozkega, materialističnega naziranja, ti, ki si tajil moč transcendentnega zdravilstva, ti, ki si zasmehoval pametnejše od sebe — pazi!« Dvignil je stekleničico k ustnicam in jo na dušek izpraznil. Zadonel je krik, opotekel se je, se zamajal, prijel za mizo in se je držal trdno. Oči so mu izstopale m z odprtimi usti je hlastal za sapo. In ko sem ga še gledal, se je nenadno pokazala sprememba: zdelo se je, da se napihuje, njegov obraz je počrnel in zdelo se je, da se njegove poteze razkrajajo in spreminjajo. Naslednji trenutek sem planil pokoncu, se opotekel do stene, roke so se mi dvignile, da bi se varoval tistega strašnega in mojega duha se je prijela bojazen: Kričal sem: »O Bog, o Bog!« Kajti tam pred menoj, pred mojimi očmi je stal bled in drhteč in napol nezavesten ter z rokami tipal pred seboj, kakor nekdo, ki je vstal od smrti, tam je stal — Henry Jekyll. Kar mi je pripovedoval v naslednji uri, ne morem zapisati. Videl sem, kar sem videl, slišal, kar sem slišal in pri vsem mi je duša zbolela. In vendar se zdaj, ko je ta trenutek izginil izpred mojih oči, izprašujem: ali je mogoče to verjeti? In ne najdem odgovora. Moje živ- | ljenje je omajano v karenini. Spanec me je zapustil. Smrtni strah mi sedi ob strani vsako uro, noč in dan. Čutim, da so moji dnevi šteti, umreti moram. Toda vendar bom umrl neveren. Niti spominjati se nc morem nravne za-vrženosti in propalosti, ki mi jo je oni človek odkril, ne da bi me preletela nova groza, čeprav mi je vse pripovedoval s skesanimi solzami. Povedal ti bom samo eno, Utterson, in to jc več kakor dovolj, če se moreš prisiliti do tega, da mi boš verjel: bitje, ki je tisto noč zlezlo v mojo hišo, jc bilo po Jekyllovem lastnem priznanju znano pod imenom Hydeja in so ga po vseh kotih naše dežele iskali kot Care-wovega morilca. Hastie Lanyon. X- poglavje. Henry Jekyll natančno razloži zadevo »Rodil sem se 18... kot dedič velikega imetja. Narava me je obdarovala z izrednimi darovi. Bil sent priden in sem polagal veliko važnost na spoštovanje do razuma in dobrote med soljudmi. Vse to bi mi, kakor je videti, dajalo jamstvo za častitljivo in blestečo bodočnost. Najhujša moja napaka je bila v neukrotljivem nagnjenju do veselosti, nagnjenju, ki bi za veliko ljudi pomenilo srečo. Meni pa je ! bilo tako težko spraviti to nagnjenje v skladnost s svojimi visoko letečimi željami, da bi nosil svojo glavo ponosno in da bi v javnosti I kazal več kakor navadno slovesen obraz. Tako sc je zgodilo, da sem svoje zabave prikrival. Ko sem prišel v pametna leta, sem se začel ozirati okrog ter si dajati računa o svojem napredovanju in o svojem položaju v svetu. Tedaj sem že čutil V sebi globok razdor. Marsikdo bi se bil hvalil z nepravilnostmi, ki bi si jih nakopal na glavo kakor jaz, jaz pa sem jih zaradi visokih ciljev, katere sem si zavil, opazoval in skrival s skoraj bolestno sramežljivostjo. Torej so bile najbrž visoke zahteve v mojem teženju kakor pa nizkotnost mojih napak tisto, kar me je naredilo takega, kakor sem bil. Črta, ki je v moji notranjosti ločila predele dobrega in hudega, ki ločijo in vežejo človeško dvojno naravo, je bila pri meni še globlje zarezana kakor pri večini ljudi. Zaradi tega svojega notranjega položaja sem bil prisiljen, da sem globoko in neizprosno premišljal o tistem trdem življenjskem zakonu, ki je po eni strani korenina za vso vero, po drugi strani pa tvori enega najmočnejših virov stiske. Čeprav sem bil v svojem bistvu bitje z dvojno naravo, nisem bil nikakor in nikjer hinavec. Obe strani mojega bitja sta bili zame smrtno resni. Mojemu resničnemu jazu je prav tako odgovarjalo, če sem vrgel s sebe vse spone ter se pogreznil v sramoto, kakor če sem se pri belem dnevu mučil za napredek znanosti ali za lajšanje skrbi in trpljenja. Smer mojih znanstvenih raziskavanj je merila vsa na mistiko in na nadnaravne stvari. Tako se je zgodilo, da je prav to raziskavanje jačilo in razsvetljevalo v meni spoznanje o večnem boju v moji notranjosti. Vsak dan sem sc z moralne in razumske strani v svoji duhovnosti stalno bližal tisti resnici, ki sem zaradi njenfcga delnega odkritja obsojen na tako strašen polom: to odkritje je v spoznanjih, da človek v resnici ni enotno, marveč dvojno bitje. Rečem dvojno, ker moje lastno spoznanje še ne seže čez to točko. Drugi bodo prišli za mano in me bodo v tem nad-krilili. Da, tvegam si misliti, da se bo človeštvo končno zavedlo, da je človek le sesta- 1 vina mnogostranskih, neskladnih in neodvisnih bitij. Jaz sem zase po naravi svojega življenja nezmolljivo korakal v eni smeri dalje, a samo v eni smeri. Na moralnem področju in na svoji lastni osebnosti sem spoznal popolni in nedoumljivi razdor v človeku. Videl sem, da sem ob boju obeh narav, ki sta se spoprijemali v področju moje zavesti, mogel trditi, da sem ena izmed njih samo zato, ker sem v resnici imel v sebi obe. 2e zelo zgodaj, celo preden so začela moja znanstvena odkrivanja kazali možnost o takem čudežu, sem se rad zatopil v prijetne sanje z odprtimi očmi in v mislih o tem, kako bi te sestavine v človeški naravi ločil. Govoril sem si. da bi življenje osvobodil vsega tistega, kar je zdaj neznosno, če bi vsako od teh dveh narav presadil v ločeno osebnost. Hudobni bi tako lahko šel svoja pota, ker bi ga rešil misli in vesti njegovega pravičnega dvojčka. Pravični pa bi lahko trdno in zanesljivo vkorakal, po svoji stezi, ki drži navzgor, delal bi dobro, kar mu povzroča veselje in bi ne bil več iz-postavljen sramoti, ki mu jo pripravlja roka I hudobnika, ki mu je po bistvu tuj. »Slaven«kJ dom« u&aja ?sak delavnik oh 12 MeseAna naročnina U Din. ca Inozemstvo 28 Din OrednKtvo: Kopitarjeva olioa #/1X1 Telefon 299« in 2996, Udmu. * Telefon 2991 Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani! K. Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovca Crednikj Jože Košiček. Kopitarjeva