9»771318»607007 k..\U 1W primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER December 2009 Leto 15 Številka 190 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Bodo pokadili pipo miru? Minister Pogačnik: “Obalni župani težko sedejo skupaj” Prihaja leto lokalnih volitev Vse do poletja zagotovo ne bomo pozabili finančne in gospodarske krize, ki je z vso silo udarila tudi po slovenskem gospodarstvu. Ni prizanesla tudi vladi in lokalnim skupnostim, ki vse bolj stiskajo svoje proračune, kijih bodo lahko le debelili posojila in izkupički od prodaja premoženja. Leto 2010, ki je pred nami, prinaša lokalne volitve. Nekateri v piranski občini so se že razglasili za kandidate, a je vendarle prezgodaj za razkritje njihovih imen in priimkov, očitno pa tekmecev za županska mesta ne bo manjkalo. Lahko se celo zgodi, da bodo obalne občine naposled "zdravili" kar trije župani - zdravniki. STRAN 12 V Palače hotelu je bila soba za pridržanje STRAN 14 Zadnja faza recesije: Ljudem zmankuje denarja Izjava ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika na nedavnem sestanku z ribiči v Izoli, češ da “obalni župani težko sedejo skupaj" samo še potrjuje, da tudi v Ljubljani vedo, da se naši župani Boris Popovič, dr. Tomislav Klokočovnik in Tomaž Gantar očitno nimajo preveč radi, čeprav vsi trije v bistvu izvirajo iz ene in iste sorodne stranke “Koper je naš”, “Piran je naš”, “Izola je naša”. Ali nesodelovanje, pomanjkanje koordinacije obalnih županov vpliva tudi na upočasnjen razvoj skupnih vprašanj, ki so značilna za enoten obalni prostor, ki jih je nekoč vsaj poskušala urejati Obalna skupnost, je vprašanje, na katerega bi znali odgovoriti edinole naši trije župani. Dokler je ob morju vladala samo ena stranka SD še je nekako šlo. Bilo je sodelovanje, čeprav ni bilo mogoče izključiti rahlega prestižnega tekmovanja med županjama Bredo Pečan in Vojko Štular, s prihodom Popoviča na čelo Mestne občine Koper pa se je to “ravnotežje" začelo postopoma rušiti. Epilog tega je bil Popovičeva odpoved koordinacije županov, s tem pa tudi začetek nesodelovanja, ki bi ga z lahkoto odpravili novi trije župani. Nismo še razvozlali uganke zakaj se ne marata Klokočovnik in Popovič, zakaj se premalo marata Klokočovnik in Gantar in zakaj se zelo marata Popovič in Gantar. Morda pa se bodo v letu gospodovem 2010 (lokalne volitve) bolj marali trije župani istega poklica? Srečno 2010 AVTfCHNTER Z‘U1 U SEČOVLJE PRODAJA IN MONTAŽA SERVIS AVTOKUM AVT0KLERARSTV0 E3 Adr““Sioveni« Q triglav AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 Vedeževalec Valter Aleks napoveduje: Interpelacije so možne že v prvi polovici leta 2010 stran 14 CK čarobnost zimskega rma m vedre hupe zasenči neljube misli, naj skrivnost bleščečih decembrskih luči polepša nase trenutke v mozaiku časa Vesele praznike, zdravo in uspešno ter prijazno Novo leto 2010 iskreno voščimo vam in vašim dragim. * Buone teste e un telice Anno Nuovo! MESTNA KNJIŽNICA PIRANgg« BIBLIOTECA CIVICA PIRANoSfl k d PRIMORSKI utrip 2009 070(497 12) SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN SOCIALDEMOCRATICI PIRANO Kam po novoletna darila? S ATELJE KERAMIKE Koprska 2 IZOLA Preselili smo se v Lucijo Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z Bernardina v Lucijo in obratujemo v TPC, Obala 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. GSM: 041 602 697 Želimo vam vesele praznike in obilo uspeha v letu 2010. FOTO COLOR LABORATORIJ----------__-----* TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA I MOREM ATO ^ H V '' Srečno 2010 10002276,190 C0BISS e (mivmMFMMm) dmmomw (SwmwmMsm Frankfurt/M Previdne napovedi za turizem 2010 Nemci bodo še varčevali Referendum o prometni ureditvi v Občini Piran 47,36% ZA 52, 64% PROTI Anketa, ki jo je izvedla družba za svetovanje Boston Consulting (8000 vprašanih), objavljena j e bila v Bildu, govori o tem, da naj bi vsak drugi državljan Zvezne republike Nemčije (45%) varčeval pri dopustih. Kar 40 % vprašanih je odgovorilo, da bodo manj potovali. Kot poglavitni razlog za zadržanost glede dopustovanja v letu 2010 navajajo strah pred brezposelnostjo. Letos se ni odpravilo na dopust v tujino okoli 3 milijone družin. Nemški turisti so bili pri nas v Sloveniji še pred osmimi leti (2001) najmnožičnejši. Ustvarili so kar 877.795 ali 23% vsej tujskih prenočitev v Sloveniji. V zadnjih nekaj letih je obisk začel močno upadati. Na svetovnem kongresu turističnih novinarjev v Shanghaju (Kitajska) je bilo med drugim ugotovljeno, daje svetovni (tujski) turizem v nekaterih turističnih državah upadel tudi do 40%, v poprečju pa od 5 - 10%. Koledar nekdanjega pametnega ljudstva Majev napoveduje: 21.12. 2012 konec sveta! Zapis v prastarem koledarju Majev, da naj bi se 21. 12. 2012 zgodila kataklizma, so celo aktualizirali s filmom, ki si gaje že ogledalo morda celo dva milijona ljudi. Eni v to verjamejo in se že pripravljajo na “zadnji dan človeštva”, drugi spet ne. In zakaj bi bilo prav na omenjeni dan konec sveta? Odkod takšne napovedi, izračuni in kaj bi se zares moralo zgoditi, da bi prišlo do uničenja našega planeta Zemlje, ki že milijone let pridno kroži okrog sonca? Ljudstvo Majev, ki je živelo na območjih današnje Mehike in Gvatemale, naj bi o katastrofi vedelo že pred nekaj tisoč leti. Prastari njihov koledar (3000 do 1500 let pred Kristusom) naj bi namreč natančno napovedoval da bo po 5125 letih, torej 21. 12. 2012, konec sveta. Filmska scena (ali triler) Rolanda Emmericha prikazuje, da naj bi se na ta dan znašli na isti črti Sonce, Zemlja in središče Mlečne ceste. Po Majih naj bi se takrat končala “četrti vesoljska doba” in bi se začelo peto štetje časa. Apokalipsa torej. Življenje na zemlji bo zbrisano. Celotne obale, na primer kalifornijska in podobne, naj bi se znašle pod vodo. Z vesolja bo pridrvel ogromen Asteroid in se bo zaril v zemljo ter uničil vse živo. Spremenjeni svet bo morda preživelo le nekaj srečnežev. Brez skrbi, piše v nemškem Bildu. Strokovnjaki trdijo, da se bo zemlja tudi po tem datumu vrtela in da bo sonce še naprej sijalo. Morda pa res “komaj” še kakšno milijardo let. Takrat naj bi Zemlja zdrsnila v “črno luknjo”, iz katere ni več povratka. Volivci so se v nedeljo, 6. decembra 2009, odločali ali so za ali proti uveljavitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v piranski občini, ki ga je na svoji julijski seji sprejel občinski svet. Po neuradnih podatkih seje od 14.945 volilnih upravičencev udeležilo referenduma 2.455 volivcev (16,43%). Proti odloku je glasovalo 1285, za pa 1156 volivcev. Odslej velja v piranski občini stari odlok, ki pa ne opredeljuje vprašanja garažne hiše pred mestom. Št. Številka volišča Vpisanih upravičenčev Glasovalo Glasovalo Glasovalo .... „ , „, , ,, .... Veljavnih /Neveljavnih ha do //. ure do 16. ure do 19. ure Proti i KS Piran 1380 160 351 480 478 2 112 366 2 ZD Piran 1179 115 317 400 400 0 143 257 3 OŠ Piran 1254 74 250 361 361 0 165 196 4 KS Portorož 1041 27 95 129 128 1 86 42 5 Cent. za kor. Portorož 1370 35 117 156 155 1 92 63 6 KS Lucija 453 12 33 60 59 1 27 32 7 KS Strunjan 482 12 36 57 55 2 39 16 8 KS Lucija 994 36 86 115 114 1 78 36 9 OŠ Lucija 1402 37 126 159 159 0 100 59 10 OŠ Lucija 1705 46 142 189 186 3 99 87 11 ZD Lucija 1320 42 79 115 114 1 80 34 12 Gasilski dom Sečovlje 1706 30 77 111 111 0 74 37 13 KS Sv. Peter 313 9 15 22 22 0 8 14 14 KS Nova vas 203 13 26 31 29 2 14 15 15 KS Padna 143 4 12 16 16 0 11 5 16 Predčasne 54 54 54 54 54 0 28 26 17 ZD Lucija - invalidi 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 14945 706 1816 2455 2441 14 1156 1285 Skupaj v % 16,43 47,36 52,64 Luxemburg Odločitev Evropskega sodišča: Potniki imajo pravico do odškodnine zaradi zamude letal! Evropsko sodišče s sedežem v Luksemburgu je pred nedavnim odločilo, da so letalski potniki zaradi zamud letal pri poletih upravičeni do ustrezne odškodnine. To velja tudi, če gre za tehniške pomanjkljivosti letal, zaradi česar bi prišlo do zamude. Kar nekaj potnikov naj bi se namreč pritožilo in zahtevalo od letalskih družb Condor in Air France od 250 do 600 evrov odškodnine, ker naj bi dve letali zamujali tudi 22 oziroma 25 ur, piše nemški Bild. Berlin OECD napoveduje gospodarsko rast Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje napoveduje za leto 2010 rahlo gospodarsko rast. V Nemčiji, ki še vedno velj a kot naj močnej ša industrij ska sila v Evropi, naj bi se na primer povečala industrijska proizvodnja za 1,6%, kar je celo več kot napoveduje nemška zvezna vlada (1,2%). Sicer pa tudi številni evropski ekonomisti napovedujejo, da bo recesija, ki je zajela skorajda vso zahodno Evropo in ZDA, v letu 2010 začela rahlo popuščati. Ali bo to že s spomladjo, je težko napovedati. Gospodarski ciklus naj bi se obrnil, zato velja nova nevarnost poviševanja cen, s čimer bi podjetja poskušala nadomestiti izgube v preteklosti. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski u»r'p kmmrm Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Zgodilo se je Pred 230 leti Zgradili so prvo občinsko palačo v Piranu Leta 1779 so v mestu Piran postavili prvo takratno palačo za vodilne v občini. Pred 80 leti Prisilna italijanizacija Ko je Italija po prvi svetovni vojni za nagrado dobila tudi kraje Dalmacije, otoke in Istro, je leta 1929 pričela z najhujšo obliko italijanizacije. Ideološki aparat je poskrbel za italijanizacijo priimkov, imen in krajevnih imen, s katerim je utemeljeval nacionalizem in iredentizem (pridružitev krajev, kjer živijo Italijani) in razvijal primitivni koncept nacionalne države Italije, njenega jezika in kulture. Načrt za poitalijančenje priimkov v Tržaški pokrajini je bil objavljen v posebni brošuri, ki jo je napisal svetovalec perfekture Aldo Pizzagalli in je bila objavljena prav pred 80 leti (leta 1929). Uvodne misli je napisal sekretar nacionalne fašistične stranke Augusto Turati. Takrat je bil tudi naj hujši pritisk na poitalijančevanje v šolah in na slovenske učitelje, ki so se morali umakniti italijanskim. Za takratne fašistične veljake in filozofe je tukaj živelo nekakšno barbarsko ljudstvo, ki se mora vrniti k izvirnim latinskim koreninam. Pred 66 leti Združitev Istre s Hrvaško Po kapitulaciji fašistične Italije (9. septembra 1943) je prišlo do splošne ljudske vstaje v Istri. Izvoljeno je bilo začasno partijsko vodstvo in ustvarjeno omrežje ilegalnih narodnoosvobodilnih odborov in antifašističnih organizacij. Narodni odbor za Istro je 13. septembra 1943 razglasil združitev Istre s Hrvaško. Pred 60 leti Druga resolucija Informbiroja Po sestanku Informbiroja v Bukarešti (28. junija 1948) je bila leta 1949 na Madžarskem sprejeta druga resolucija Informbiroja pod naslovom: “Komunistična partija v rokah vohunov in morilcev”. V njej so trdili, daje “klika Tito-Rankovič” prešla od buržoaznega nacionalizma k fašizmu in direktni izdaji narodnih interesov Jugoslavije. Zato naj bi bil boj proti “Titovi kliki” ocenjen kot “internacionalni dolg komunističnih in delavskih partij”. Ker tudi ta ponovni apel ni prinesel uspehov, ki so jih pričakovali v Moskvi, je sledil nadaljnji ekonomski in politični pritisk članic Informbiroja (tedanjih satelitov Moskve) na Jugoslavijo. Sledili so mejni incidenti, sodni procesi, maltretiranje jugoslovanskih diplomatskih uradnikov in podobno. Med Stalinističnimi čistkami je bilo v ZSSR likvidiranih ali pogrešanih več desetin j ugoslovanskih komunistov. Pred 20 leti Ustanovljen je bil DEMOS 27. novembra 1989, ko je v zraku že dišalo po razpadu SFRJ, so Janez Podobnik, Lojze Peterle, France Tomšič, Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, Ivan Oman, dr. Dušan Plut in dr. Jože Pučnik ustanovili Demokratično opozicijo Slovenije - Demos - kot protiutež tedanjemu enostrankarskemu sistemu. Dvajseto obletnico so proslavili 27. novembra 2009 v Grand hotelu Union. Demos je dobil prve volitve, a je že po enem letu vladanja zaradi notranjih strankarskih nesoglasij razpadel. Danes opozicija trdi, da v Sloveniji vlada duh totalitarizma, t.i. neokomunistična oblast. Pozablja pa, daje sedanjo oblast izvolilo ljudstvo na demokratičnih parlamentarnih volitvah. Juan in dolar se dajeta v Kitajska je postala druga najmočnejša gospodarska sila v svetu z zunanjetrgovinskim presežkom najmanj 3000 milijard dolarjev. Medtem se ZDA kot njena strateška partnerica ubadajo s kar 42000 milijardami dolarjev zunanjega dolga. Predsednik ZDA Barack Obama je gostiteljem na nedavnem obisku v Shanghaju in Pekingu dal vedeti,g da je kitajska valuta juan (RMB)- ib 3537887oc f podcenjena, zaradi česar imajo plusi82 - v trgovinskih bilancah kitajski in minus ameriški izvozniki. Odziv je bil hladen. Pariteta: 1 USD = 6,7577 j | ^ juana. December 2009 3 primorski u¥p Hrvaška se Socialna pravičnost Leto 2009 si bomo zapomnili po globokih ekonomskih, finančnih in tudi idejno-političnih pretresih ter delavskih demonstracijah v boju zoper razvrednotenje dela in nizke plače. Zapomnili si ga bomo tudi po padcu kupne moči prebivalstva, pa tudi dolgovih Slovenije, ko naj bi (bi!) v poprečju vsak prebivalec dolžan 5000 evrov! Levo usmerjena vladajoča koalicija je tu in tam poskušala uvajati model soupravljanja delavcev, socialne pravičnosti in vpliva na pohlepni kapital, ki izkorišča prosto tržno gospodarstvo le za kopičenje bogastva privilegiranih slojev. S spremembo družbenega reda smo se Slovenci (hote ali ne) odločili za kapitalizem, za parlamentarno demokracijo in večstrankarski sistem, ki pa vedno vodi k temu, da bi nam vladala samo ena stranka, ki si potem razdeli resorje, kadruje na položaje ter si tako pridobi absolutni pregled nad stanjem v državi. Večstrankarski sistem nujno izbije na vrh eno stranko, ki pa je za razliko od nekdanje Komunistične partije prisiljena priznati stranke iz opozicije. Problem pa nastane, ko je treba določiti tudi del odgovornosti za neuspešno vodenje države. Gospodarski zastoj v letu 2009, močno sindikalno in delavsko gibanje, stavke, propad nekaterih do nedavnega ključnih podjetij ter nenormalno visoka brezposelnost in previsoka zadolženost Slovenije v tujini (približno 5000 evrov na prebivalca) so ključni dejavniki leta 2009, ki nas bodo spremljali tudi v prihajajočem letu, saj prihajamo v fazo ciklične krize, ko začne zmanjkovati denar pretežnemu delu prebivalstva. V teh trenutkih nam niti Socialni demokrati, niti Borut Pahor ne morejo nakazati “kako je Slovenijo mogoče voditi bolje”, saj je večina problemov svetovne recesije zunaj njihove moči in dosega. Delavski razred Slovenije si želi socialno pravičnost, delo in sprejemljiv življenjski standard. Ali smo po osemnajstih letih to že dosegli? Ne. Dosegli smo razslojevanje, ki pelje v vse večji razkorak med premožnimi in revnimi. Na dokaj nevarni poti nismo našli modela socialne pravičnosti in ga v sistemu kot velja niti ni mogoče najti. Še več, delavec še nikoli ni bil na takšnem socialnem robu brez pravic, kot je danes! Moti netočna, nerealna ocena celotnih družbenih procesov, stanja in interesov različnih političnih sil ter posameznikov, ki so prikovani na stališčih svojih političnih strank in to tudi za ceno družbenega oškodovanja. Ni nujno, da gre za nacionalno ali lokalno raven. Vse to na trenutke kliče po omejevanju svobode in misli, vendar bi nas vse skupaj pripeljalo v drugo skrajnost, ki je še bolj nevarna od slovenskega parlamentarizma. Ali v nekaterih slovenskih političnih strankah res gre že za frakcionaštvo, sektaštvo, oportunizem, poskuse razcepa brez ustvarjalnega duha in le za navidezen zunanji mir? Popolnega odgovora ni. Na kaj kažejo zadnja dogajanja v Desusu? V takih primerih smo v preteklosti imeli človeka, ki je znal udariti po mizi in utišati nestrpneže, danes pa več ali manj v parlamentu gledamo “domači teater Imamo vlado, ki je zaradi krize sama zašla v težave in se ne zna niti “strokovno ” braniti pred napadalno opozicijo. Ce se povrnemo k izhodišču - socialni pravičnosti - je to boj, ki so ga v razvitih severnih kapitalističnih deželah že presegli, ker se zavedajo, da je lahko le srečen in zdrav delavec produktiven, pri nas v Sloveniji pa smo v nepopolnih dvajsetih letih izoblikovali sistem, ki ne zagotavlja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov niti ne razvoja socializma! Socialne pravičnosti pa žal tudi ni mogoče zahtevati, če ne bomo imeli ekonomsko močne države in poštene delitve presežnih sredstev. Franc Krajnc pospešeno približuje Evropi Na novembrski novinarski konferenci v Bruslju so povedali, da je Hrvaška v pristopnih pogajanjih začasno zaprla še 3 poglavja; energija, finančne storitve, zdravje in varstvo potrošnikov ter tako dodobra izboljšala mož-nosti, da bo morda že v letu 2012 polnopravna članica Evropske unije. Tako kot ostale pristopnice v preteklosti je tudi našo sosedo, ki smo ji zaradi mejnih vprašanj začasno blokirali pogajanja, čakalo kar 33 poglavij. Doslej je začasno končala obravnavanje 15 poglavij pravnega reda. Resje tudi, da ne gre vse gladko. Ni še rešeno področje konkurenčnega prava, preoblikovanja ladjedelnic, svojevrstna ovira v pristopnih pogajanjih Hrvaške Evropski uniji pa bi še vedno znali biti t.i. topniški dnevniki iz operacije Nevihta, da ne omenjamo Shengena, ki ga zaradi znanih razlogov mejnih vprašanj z BiH verjetno še dolgo ne bo mogla uveljaviti. Za Slovenijo pa bi pomaknitev zunanje evropske meje bolj proti jugu vsekakor pomenilo veliko olajšanje Slovenija se je v fazi pogajanj Hrvaške z EU zavarovala z dogovorom, da noben dokument na njenih pristopnih pogajanjih z EU ne prejudicira končne rešitve glede meje. Hrvaška je na te zahteve že pristala. Pričakuje, da ji bo Evropska komisija vsaj do leta 2012/13, ko preneha zdajšnja finančna perspektiva EU, namenila pristopno pomoč v znesku okoli 2 milijardi evrov. Naslednja konferenca o pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU bo 21. decembra 2009 in zna se zgoditi, da bo dotlej zaprla še kakšno poglavje. Toda ne smemo pozabiti, da ima Hrvaška kar nekaj težav; okoli 42 milijard evrov bruto dolga ter da bo kmalu tudi pred veliko preizkušnjo izpolnjevanja znamenitih petih maastrichtskih konvergenčnih kriterijev glede inflacije, tečaja kune, obresti, zunanjega dolga ter stanja BDP. Evropski denar za slovenski turizem Na Primorskem le dva prepričljiva projekta: Rezidenca Celigo na Seči in hotel Jožef v Idriji. Tukaj bo v doglednem času zrasel nov modemi hotel Rezidenca Celigo. FOTO: Primorski utrip. Ministrstvo za gospodarstvo je razdelilo 28,4 milijona evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov za investicije v turistično infrastrukturo. Med finančno podprtimi projekti sta tudi dva s Primorskega; novogradnja hotela Jožef v Idriji podjetja Nebesa d.o.o. in gradnja hotela Rezidenca Čeligo na Seči. Ministrstvo je tako na podlagi razpisa za sofinanciranje turistične infrastrukture in prejetih 49 vlog v tretjem razpisu podprlo 17 vlog in sicer 8 t.i. malih in 9 velikih investicij v skupni vrednosti 28,4 milijona evrov. V sklopu velikih dobijo največ sredstev projekti: Hotel BTC Ljubljana, investitor Zlatarne Celje d.d. (4,5 milijona evrov), gradnja nove kabinske žičnice Pohorska vzpenjača, investitor Športni center Pohorje (4,2 milijona evrov) in prenova ter razširitev hotela Terme, podjetja Čatež d.d. (4,085 milijona). Četrta največja naložba se obeta v Termah Zreče podjetja Unior d.d., kjer bodo dozidali hotel Dobravo (2,536 milijona), očitno pa sredstev niso namenili za širitev kompleksa Marine Portorož. Na Primorskem sta bili uspešni dve vlogi za sofinanciranje projektov in sicer podjetje Nebesa d.o.o. iz Idrije bo za odstranitev objekta in novogradnjo hotela Jožef prejeto 743.433 evrov, podjetje Rezidenca Čeligo gostinstvo in turizem d.o.o. Seča pri Portorožu pa prejme za gradnjo hotela rezidence Čeligo (v neposredni bližini Centra za starejše občane Lucija) 1.181.600 evrov). Primorska bo v tej “finančni perspektivi” v bistvu prejela bolj malo pomoči (od celokupne vsote komaj 9,2%), kar potrjuje, da podjetja in zasebniki niso predstavili dovolj zanimivih projektov. In memoriam Benjamin Makovec Zahrbtna in kruta bolezen je iz naših vrst iztrgala človeka, ki je večino svojega življenja posvetil glasbi in še nedavno tega z žarom v očeh ustvarjal, vzgajal mlade glasbenike in kar 16 let vodil Mladinski orkester Piran ter skupaj z njimi žel velika priznanja. Od Benjamina Makovca smo se poslovili na piranskem pokopališču 11. decembra 2009. Glasbo je imel v srcu že od mladih let. Spominjam se ga, ko je še pred mnogimi leti s skupino odličnih glasbenikov igral na vrtu nekdanjega Jadrana v Portorožu in iz njegovega kontrabasa izvabljal ton za tonom ter tako leta in leta zapored prispeval k svoj delež k veselim večerom naših turistov, ki so se radi vračali in uživali ob lepi in umirjeni glasbi. Čas je prinesel nove izzive in Benjamin Makovec seje kot predsednik Kulturno umetniškega društva Piran z vso vnemo posvetil rasti in organizaciji društva, nato pa tudi uspešno vodil in dirigiral enemu najboljših mladinskih orkestrov. Res, Benjamin Makovec se je znal tudi razjeziti, bil je kritičen do negativnih družbenih pojavov, a ne sovražen. Svojim učencem in članom orkestra je vlival toplino in optimizem ter jih tako vodil po resnično vami poti v življenje. Vedno, ko je nastopil Mladinski orkester in zaigral našo primorsko himno “Vstala Primorska!”, je zadonelo daleč naokrog in dalo čutiti, da smo Primorci trdni in skupaj. Zlate in srebrne plakete, nagrade na mednarodnih tekmovanjih, ki jih je dosegel s svojim Mladinskim orkestrom, nastopi v Piranu, Avditoriju in njegov žal zadnji nastop z dirigentsko palico pred spomenikom padlih partizanov pomorščakov, nam bo ostal v spominu na nekoga, kije za seboj pustil neutrudno delo. Benjamin Makovec j e ostal skromen. Rad je govoril o glasbi, orkestru, učencih, prijateljih na Kudu. Kljub veliko dela na glasbenem področju je našel čas tudi za naravo in nam veselo pripovedoval kako mu vse lepo uspeva in večkrat tudi pohvalil svojega sina Leona, ki ga je vzgojil v dobrega, delavnega in poštenega sodržavljana. Srčno sije želel nov glasbeni dom, a žal je zanj ostala to le nedosegljiva želja. Prehitela gaje smrt. Večkrat se mi je potožil o svojih bolečinah. Ni vedel, da seje vselila v njegovo teto najbolj zahrbtna bolezen, ki ga je premagala. Njemu v spomin in čast so se z enominutnim molkom poklonili 12. decembra tudi v Tartinijevem gledališču in priredili koncert pod vodstvom novega dirigenta Iztoka Babnika. Hvala Beno za lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj, so bile zadnje besede, izrečene pred njegovim odprtim grobom, ki sta jih njemu v večni spomin zapisali Stasja in Beti. Franc Krajnc Kako poteka življenje v Centru za starejše občane Lucija Meseca decembra bo poteklo leto dni odkar sem oskrbovanka Centra za starejše občane v Luciji. Odtočila sem se napisati v Primorskem utripu kako mi minevajo dnevi v jeseni mojega življenja. Najprej moram povedati, da sem prišla v Center na nosilih, tako rekoč neposredno iz Splošne bolnišnice Izola (interni oddelek), s katetrom in drugimi pripomočki, nepokretna. Bila sem popolnoma apatična, brez volje do življenja. Sedaj hodim samostojno - in že to veliko pove. Ne bom ponavljala besed, ki sem jih že napisala v zahvalo, kako so se vsi trudili in si prizadevali vrniti me v življenje. Kaj pomeni prijazna, topla, humana beseda in pristop za bolnika ni potrebno posebej poudarjati, saj večkrat pomeni več kakor zdravila. Sem srčna bolnica in ob naporih sem doživela toliko topline, skrbi in strokovnih prijemov ter nasvetov, da nimam besed, s katerimi bi se lahko zahvalila. Sem zahtevna bolnica in sem le malokdaj doživela neugodje. Tukaj je toliko pozornosti in topline ter nege, da se Ozirisova tehtnica nagne na pozitivno stran. Tako bi se ob letu, ki se izteka, rada zahvalila zdravnici dr. Karmen Lakovič-Bossman, sestri Tanji, glavni sestri Alenki, celotni ekipi sester, ekipi negovalk, kuhinji, ki skrbi za mojo dietno prehrano; g. Džuliano, g. Marjan, ga Vera, Marjana, Jožica in Anica. Ne smem pozabiti na ekipo gospodinj, ekipo čistilk in pralnico. Naj izkoristim čas in vsem skupaj v Centru Čestitam ( blagoslovljeni Božič ter ( srečno in uspešno novo leto 2010. 1 ) Obilo zdravja in dobrega počutja! , )Rqj zaključim s pregovorom Dober glas seže v deveto vas - slab pa ( se dlje". ( Dobra dela. posebno bolnim in ostarelim, se vračajo z dobrim. 1 ( Breda Rusija i Marjan Hribar kljub recesiji zadovoljen Direktor direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar je kljub recesiji zadovoljen in pravi, da bo letošnje leto, torej leto 2009, za turizem uspešno. Ocenjuje, da turizem že prispeva morda celo več kot 12% celotnega bruto domačega proizvoda, pa čeprav bomo na koncu leta lahko ugotovili dobršen upad prenočitev tujih gostov (zlasti Nemcev), generalno pa morda tudi kakšen odstotek manj prenočitev v primerjavi z letom 2008. Zal bodo verjetno zaradi manjše potrošnje v gostinstvu in turizmu v letu 2009 zabeležili tudi upad prihodkov, morda za 10%. Januarja naj bi bili tudi znani podatki o deviznem prilivu od turizma. Ker je očitno bilo manj tujih turistov in ker so bili zaradi recesije tudi precej varčni bi se znalo zgoditi, da je v letu 2009 upadla tudi tovrstna potrošnja. ■ ' primorski u'r'p Podelili smo priznanja Krajevnim skupnostim Primorski utrip in Radio Capris sta na priložnostni slovesnosti v restavraciji Kartpokal v Luciji, 14. decembra 2009, podelila priznanja enajstim Krajevnim skupnostim z Obale in Krasa. Najvišje priznanje je prejela KS Lucija, drugo mesto pripada KS Sečovlje, tretje KS Piran. Glasovanje za najboljšo krajevno skupnost je potekalo od aprila do decembra, na glasovnicah pa je bilo šest poglavitnih vprašanj, na katera so odgovarjali bralci in sicer: Ali KS aktivno deluje za razvoj kraja, organizira prireditve in srečanja s krajani, redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS, aktivno spremlja delo najvišjega organa občine - občinskega sveta, redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju nalog, ki zadevajo Krajevno skupnost, pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic. Odgovori so bili ocenjeni s točkami, z največ možnimi na eni glasovnici 120. Kot je ocenil odgovorni urednik Primorskega utripa gre za prvo tako akcijo ocenjevanja dela Krajevnih skupnosti v naši državi. Njihov status in finančni položaj po Sloveniji je izjemno različen. Ponekod jim matične lokalne skupnosti (občine) režejo zelo tanko rezino kruha, ponekod nimajo skorajda nobenih pomembnejših pristojnosti, ne smejo odtujevali premoženja, nekoč pa so opravljale celo državne naloge v okviru Krajevnih uradov. To med drugim tudi potrjuje, da je sistem lokalne samouprave morda šele v izgradnji, poleg tega pa se niti še ne ve kakšno vlogo bodo imele krajevne skupnosti ob tako množični drobitvi občin in uvedbi pokrajin. Čestitke predsedniku Sveta KS Olmo-Prisoje. Prvemu dogodku take vrste je bilo treba tudi nazdraviti. Priznanja so prejele naslednje Krajevne skupnosti: 1. mesto: Krajevna skupnost Lucija - za doseženih 6.111 točk. 2. mesto: Krajevna skupnost Sečovlje - za dosežene 1.603 točke. 3. mesto: Krajevna skupnost Piran - za doseženih 1.540 točk. Prvi trije nagrajenci so prejeli umetniške skulpture Ateljeja Keramike Snežiče Krajnc iz Izole in priznanja. 4. KS Sv. Peter - za doseženih 734 točk. 5. KS Strunjan - za doseženih 222 točk. 6. KS Livade Izola - za doseženih 135 točk. 7. KS Sežana - za doseženih 131 točk. 8. KS Ankaran - za doseženih 113 točk. 9. KS Olmo-Prisoje - za doseženih 71 točk. 10. KS Koper Center - za doseženih 63 točk. 11. KS Semedela Koper - za doseženih 33 točk. Čestitamo! Bralci Primorskega utripa in nagrajenka KS Ankaran (tretja z leve). Klepet z predsednico Sveta KS Piran, Alenko Šuto (druga z leve). Ingrid Mahnič, gostiteljica Gordana Čeligo in članica občinskega sveta Irena Dolinšek. Priznanja ob 30. obletnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Piran V petek, 23. oktobra 2009, je bilo v portoroškem GH Metropol jubilejno srečanje članic in članov Območne obrtno-podjetniške zbornice Piran, na katerem so jubilantom za 10, 20 in 30 let dela v obrtništvu podelili priznanja. Piranska Območna obrtno-podjetniška zbornica beleži visok jubilej 30 let organiziranega delovanja. Dolgoletnemu predsedniku Pavlu Lovrečiču in Geniju Hrvatinu ter članici UO Javorki Križman je predsednik organizacijsko-kadrovske komisije OZS Franc Vesel izročil bronaste ključe te krovne organizacije. Na srečanju so opozorili na obljubo Občine Piran o novi obrtni coni. Sedanja v Luciji kot kaže ne ustreza. Več priznanj obrtnikom so podelili tudi na tradicionalnem srečanju gostincev, 16. novembra, v portoroškem Avditoriju. Prejemniki bronastih ključev. Priznanja za 30 let dela v obrti. Priznanja za 20 let tlela v obrti. Priznanja za 10 let dela v obrti. December 2009 5 Ml ■ ,: primorski u¥p Plinski terminal v Zavljah že dejstvo Rimska vlada je že dala soglasje na projekt in dokumentacijo. Strokovnjaki trdijo, da je dokumentacija, ki jo je predložila zasebna španska firma Gas Natural neprimerna, nenatančna in pomanjkljiva. Očitno je, da okoliški ljudje o vsebini projekta niso bili dovolj obveščeni in da se je prebivalstvo zganilo šele sedaj, ko je v bistvu že skoraj prepozno. Je svoje zamudila tudi Slovenija, ki verbalno protestira zaradi morebitnega škodljivega vpliva na okolje? Nič o terminalu na morju. PRVE UGOTOVITVE TEHNIČNEGA OMIZJA Sara Hrovatin, predstavnica za stike z javnostmi iz Tiskovnega urada UiL Fgv, poroča, da so strokovnjaki italijansko-slovenskega tehničnega omizja na tiskovni konferenci v Trstu, 26. 11. 2009, javnosti prvič predstavili del svojih obravnav antropsko-industrijskih tveganj plinskega terminala v Žavljah. Neodvisni in kompetentni strokovnjaki so si bili enotni v zaključni misli: »dokumentacija, kijo je predloži! Gas Natural, je neprimerna, nenatančna in pomanjkljiva«. V dveh dnevih intenzivnega dela so Tomaž Ogrin (kemija) z Inštituta Jožef Štefan, Giacomo Costa (kemija), Bruno Della Vedova (geologija e geofizika), Livio Sirovich (geologija), Franco Stravisi (oceanografi) a in meteorologija), Fulvio Crisciani (geofizikalna dinamika tekočin), Pierluigi Barbieri (kemija), Giorgio Trincas (pomorski inženiring), uplinjevalnika. Ta je strokovnjake opremila predvsem z dobrimi grafičnimi prikazi simulacij nesreč, saj kot je poudaril profesor Val le, je uradna dokumentacija v tem zelo šibka in površna. To pa je le ena od mnogih Radoslav Nabergoj (pomorski inženiring), Irene Valle (arhitektura) in Marino Valle (mehanični inženiring) natančno prečesali Gas Naturalov dokument. Pri tem so se opirali tudi na študijo slovenskih strokovnjakov Stojana Petelina in Mitje Kožuha iz leta 2008 »Ocena sprejemljivosti vpliva plinskega terminala v Žavljah«, ki se osredotoča na čezmejne vplive pomanjkljivosti Gas Naturalove dokumentacije, ki so jih na tiskovni konferenci izpostavili strokovnjaki. Za Slovenijo so predvsem zaskrbljujoče naslednje: pomanjkljivost študije o manevriranju tankerjev, ki onemogoča zagotovila, da lahko plovilo popolnoma varno pluje po zalivu; neupoštevanje najhujših možnih scenarijev, kot je fizikalna eksplozija, ki sproži rastoči oblak, ko večja uhajajoča količina tekočega zemeljskega plina pride v stik z vodo; neverodostojnost ocene, da bi bilo ohlajevanje morske vode v času polno zmogljivega delovanja terminala zanemarljivo - strokovnjaki omizja so namreč dokazali, da temperature, ki so bile upoštevane v izračunih, niso reprezentativne za Tržaški zaliv. Strokovnjaki pa še niso zaključili s poročanjem svojih ugotovitev. Na tokratni konferenci so se osredotočili le na nepravilnosti in pomanjkljivosti obstoječe dokumentacije, v kratkem pa nameravajo javnosti predstaviti poglobljene študije projekta v obliki publikacije, ki bo dostopna tudi na svetovnem spletu. Tako bodo prebivalci Tržaškega zaliva in institucije, ki so odobrile projekt, ne da bi prej ocenile prepad med predlogi zasebnika in družbenimi interesi, končno le imeli bolj podroben in verodostojen pregled nad projektom španske m u 1 t i -nacionalke. V SLS menijo, da plinski terminali niso sprejemljivi za Tržaški zaliv Na javnem posvetu, ki ga je 1. decembra v središču Rotunda - Primorskem družbenem centru v Kopru - priredil koprski Mestni odbor Slovenske ljudske stranke, so svoja videnja o vse bolj aktualni problematiki predstavili podpredsednica SLS in gostiteljica posveta Olga Franca, predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, prof. dr. Marko Pavliha, mag. Marko Starman, član medresorske skupine za plinske terminale ter tudi gostje in člani CI Adria Green iz Trsta. Mag. Marko Straman Kakršne koli pritožbe so koristne! “Situacija je resna’’, je povedal mag. Marko Starman, ki še vedno upa, da lahko kakršna koli pritožba zoper gradnjo plinskega terminala v Žavljah pripomore k ustavitvi tega projekta, za katerega je španski družbi Gas Natural že dalo soglasje italijansko ministrstvo za okolje. Ker se pač naša država ni zganila, je sam pripravil za Mestno občino Koper tožbo, ki jo je slednja naslovila na Upravno sodišče , verjetno v Trstu. Povedal je tudi, da nas Italija noče vključiti v postopek glede bodočega 25-kilometrskega plinovoda med Žavljami in Gradežem. Meni tudi, da Evropska komisija ne bo zagovarjala naših interesov tako, kot jih lahko sami in opozoril na probleme in nevarnosti že zaradi obstoječih tovorov po morju, kaj šele, če bo utekočinjeni plin letno do Žavelj prevažalo 120 plinskih tankerjev. To, da je koprska občina (ne pa država) vložila tožbo je lahko tudi dobrodošel precedens, vprašanje pa je teža tovrstnega poskusa. Mag. Marko Starman pričakuje, da se bosta kmalu srečala slovenski minister Karl Erjavec in italijanska kolegica, odgovorna za okolje, če seveda ne bodo v Žavljah, ki je sicer obdano še s številnimi nevarnimi skladišči razno raznih goriv, prej zabrneli gradbeni stroji. Olga Franca Bomo jedli zastrupljene ribe? Olga Franca je uvodoma poudarila, da je morje dragoceno dobro, ki ga je treba obvarovati. Opozorila je na morebitne posledice za ribištvo in turizem zaradi ogrevanja morja, dviganja mulja in živega srebra in lahko se zgodi, da bomo jedli zastrupljene ribe. Dr. Marko Pavliha Kot pravnik še nisem vrgel puške v koruzo. O varovanju morskega okolja in mednarodno pravnih vidikih s tega področja je govoril prof. dr. Marko Pavliha - in to prav na dan 1. decembra 2009, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, ki v svojem delu tudi govori o varovanju okolja. “Kot pravnik še nisem vrgel puške v koruzo”, je dejal in hkrati hudomušno dodal, da Lizbonska pogodba, ki velja za 27 članic EU, govori o enakopravnosti. “V EU smo vsi enakopravni, nekateri pa še bolj”. Varovanje morskega okolja je zapisano v številnih deklaracijah in zakonih, tudi v naši zakonodaji (Resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije, Pomorski zakonik, Zakon o varstvu narave), pa vendar..., očitno povsod prevladuje kapital. Predlagal je, da bi v Sloveniji sprejeli “Strategijo za Jadran - nacionalni program o razvoju pomorstva in zaščiti slovenskega morja. Dodati pa je treba, da je Italija energetsko deficitna država in tudi zato vse pobude, očitno tudi v Trstu, ignorira in dopušča postavitev takšnih in podobnih objektov. Obregnil se je tudi na evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika, ki sedaj prevzema evropski resor okolje, češ da je bil že doslej, ko je šlo za slovenske nacionalne interese preveč medel. Ne smemo pozabiti, da dr. Pavliha ni bil uspešen pri samoiniciativni kandidaturi za evropskega komisarja. Pozval je, daje treba poslati ustrezne dopise na vse pristojne evropske institucije oziroma komisije. Mag. Radovan Žerjav Terminal ne sodi v to okolje Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav: “Moja ocena je, da terminal ne sodi v to okolje”. Vseeno j e kjerkoli jih postavijo, a ne v bližini naše zemlje. Opozoril je tudi na to, da bi morali bolj prisluhniti razvoju Luke Koper, saj v tem primeru lahko gre tudi za nagajanje njenem hitremu razvoju. Opozoril je tudi na nevarnost normalnega pretoka blaga po morju zaradi predvidenih zastojev zaradi prevoza plina. Janez Potočnik Prava je evropska pot! Janez Potočnik, nekdanji predsednik SLS in minister za okolje in prostor je bil mnenja, da je “največja moč -evroposka pot” ter da bi morala imeti civilna družbe pri tem več velčjave. Predstavnica iz trsta se je sama sebi čudila kako je mogoče, da se je vse to v Italiji že zgodilo. “Strategija o izgradnji terminalov na Tržaškem je tipična italijanska mafijaška”. Žare Pregelj Imamo pravico živeti v zdravem okolju Žare Pregelj, občan Kopra, je poudaril znano tezo, da imamo pravico živeti v nekem varnem in zdravem okolju. Ali FOTO: FK-Primorski utrip. 1 IMS 1 Bil je to res že varno, ko blizu naših in italijanskih mest prevažamo tudi po milijon ton nafte, je drugo vprašanje. Dober zgled TGE Projekti sprejemnih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v severnem Jadranu so v zadnjem času eminentna tema v javnosti. Z njimi je povezana cela vrsta vprašanj, na katere se skozi različne oblike išče pravilne odgovore. Te odgovore so nedvomno iskali tudi udeleženci na posvetu, ki ga je organizirala SLS. Nekdo je preprosto odgovoril: “če ne bo plina bo pa gorel premog, ki je veliko bolj nevaren za ozračje”. Pa še to se lahko zgodi, dodajamo, da bomo ob trmi, da ne bi hoteli imeti svojega uplinjevalnika, ki ne segreva morja, čez čas preprosto drago kupovali plin iz Žavelj! Podjetje TGE Gas Engeneering, ki želi postaviti uplinjevalnik na območju koprskega pristanišča, je pri Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu naročilo izdelavo preliminarne varnostne študije, na podlagi katere bomo lahko izvedeli kakšni so kriteriji in pogoji za umeščanje takih objektov v slovenski prostor in kakšne so morebitne nevarnosti. Predstavitev je bila 3. decembra. Študijo je izdelal prof. dr. Stojan Petelin s skupino strokovnjakov. TGE namerava nato še poizvedeti kaj o plinskem terminalu, ki ni podoben žaveljskemu, meni publika. Franc Krajnc Knjižnica okno v svet znanja Prebivalci Občine Piran so v letu 2009 dobili dve novi knjižnici - sodobno opremljeno na novi lokaciji v Piranu in krajevno knjižnico v Luciji. Na praznični prireditvi v Mestni knjižnici Piran z naslovom “Kako diši moja knjižnica”, v petek 20. novembra, prav na dan slovenskih splošnih knjižnic, so predstavili nekaj utrinkov iz delovanja knjižnice in tudi novo publikacijo z naslovom Mestna knjižnica Piran 2009 - dve okni v svet. Prireditev je povezovala novinarka Lea Kalc Furlanič. V Manifestu o splošnih knjižnicah (UNESCO, 1994) je zapisano, da so splošne knjižnice “vrata lokalne skupnosti do znanja”. Po več kot 50 letih delovanja v pritličnih prostorih sodne palače na Tartinijevem trgu 1 je januarja 2009 Mestna knjižnica Piran odprla svoje nove in sodobno opremljene prostore v Piranu na Župančičevi ulici 4, 23. aprila 2009 pa krajevno knjižnico v Luciji, Obala 116. Direktorica Mestne knjižnice Piran Oriana Košuta Krmac je najprej predstavila zaposlene v knjižnicah, primerih tudi po več sto odstotno povečanje izposoje knjig, članstva, v knjižnicah pa organizirajo tudi zanimiva srečanja in potopisna predavanja. Zlasti v Piranu jih je bilo doslej že veliko, prvo potopisno predavanje (o Kitajski) pa je bilo tudi že v novi krajevni knjižnici v Luciji. Direktorica knjižnice je izpostavila tudi druga vprašanja, na primer tudi ta, da obmorski prostor, odkar premore kar 70 tisoč knjig, prebivalcev pa jel 7.340. Knjig v italijanskem jeziku je na voljo 5091 ali 4 knjige na prebivalca italijanske narodnosti. Glede financ pa je direktorica dejala: “Občina Piran nas vedno podpre, ne uresniči pa vseh naših želja”. In kakšne so te želje? Radi bi, da bi tako knjižnica v Piranu, kakor tudi v Luciji dobila še dodatne prostore. Skoda, da je piranska “ministrica” za kulturo malo prej zapustila predavanje, sicer bi lahko iz prve roke izvedeli, ali je takšne želje sploh mogoče uresničiti. Lokacija knjižnice (nasproti ribarnice) v Luciji je začasna. Svoje stalno mesto naj bi dobila v novem urbanem središču (na prostoru sedanje gokard steze), kar pa je še nekoliko časovno odmaknjeno. Sicer pa za piranske knjižničarke in knjižničarje ni bilo vse tako preprosto; doslej so doživeli že štiri selitve. Spomnimo se žive verige, selitve knjižnične zbirke, decembra 2008 iz nekdanje knjižnice na Tartinijevem trgu v novo na Župančičevi ulici. Beseda je tekla tudi o t.i. dodani vrednosti knjižnice. Ta nesporno je, težko jo je izračunati z ekonomskimi parametri - ali se na primer naložba v knjižnico finančno obrestuje? Dodana vrednost se vsekakor kaže na drugih ravneh - v rasti splošne izobraženosti, krepitvi lokalne identitete, povečanju znanja in kulture lokalnega prebivalstva. je prenehala Založba Lipa, sploh nima svoje založbe. Knjižni fond je zelo bogat, saj piranska knjižnica nato pa orisala zanimivo zgodbo o bogatem knjižničnem fondu za otroke in odrasle. Zabeležili so v določenih Nov izjemno lepo oblikovan katalog Mestna knjižnica Tiranje ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic s finančno pomočjo Občine Piran, podjetij Gonzaga - PRO d.o.o. in Planinvest d.o.o. Portorož založila katalog, v katerem so zapisani osnovni podatki o knjižnici na Župančičevi 4 v Piranu, razporeditvi prostorov, vrednosti investicije ter o knjižnici v Luciji, Obala 116, v kateri imajo že 15.000 enot gradiva v splošnem pristopu in enako število v skladišču. Tam si bralci lahko ogledajo tudi 55 naslovov časopisov in revij, uporabljajo računalnike in podobno. Novost je tudi avtomatizirana izposoja knjig. Besedilo za katalogjepripravila Oriana Košuta Krmac, fotografije je prispeval Ubald Trnkoczy, oblikovanje Darja Vuga, prevod v italijanščino Daniela Paliaga, v angleščino Breda Biščak, priprava Repro point Izola, tisk Pigraf Izola, naklada 500 izvodov. ■p nL M np ■ mjpl Jgf |j* tta? Tl V-: '• W Srečanje v Mestni knjižnici Piran, 20. novembra 2009. FOTO: FK-Primorski utrip. Na kitaro je zaigral Niko Bajec, študent FDV. Uspešen projekt Primorci beremo Primorci, vključeni v projekt, so v treh letih prebrali 10.449 knjig slovenskih avtorjev. Projekt, ki se je iztekel novembra 2009, že tretje leto dokazuje, da se povečuje število bralcev, ki posegajo po slovenskih avtorjih. Tako so bralci v primorskih knjižnicah v treh letih prebrali že 10.449 knjig slovenskega leposlovja, s čemer podirajo predsodke o “nezanimivih Slovencih”. V projekt Primorci beremo je bilo letos vključenih kar devet primorskih knjižnic. Pobudnica projekta je bila knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, vključene pa so bile še Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran in Kosmačeva knjižnica Sežana. Tako so bralci kot rečeno v vseh sodelujočih knjižnicah v treh letih prebrali skupaj 10.449 knjig. V tem času je bilo sodelujočih skupaj 1.572 bralcev. Letos se je v projekt vključilo 827 bralcev, ki so v vseh devetih knjižnicah prebrali 5.679 knjig slovenskega leposlovja. Samo v mestni izolski knjižnici je bilo letos prebranih 684 knjig, ali kar 249 več kot v letu 2008. Projekt Primorci beremo prepričuje, da so knjižnice ene od pomembnih nosilk bralne vzgoje in kulture v Sloveniji (poleg osnovnih šol) ter poklicane, da bralce prepričajo, da tudi Slovenci pišejo berljivo in zanimivo ter da imamo veliko število domačih proznih del, po katerih je vredno poseči. Letos so lahko bralci izbirali med knjigami s seznama 53 naslovov slovenskih avtorjev. Posegali so po delih F. Lainščka (Petelinji zajtrk), Rožanca (Ljubezen), Fritz-Kunc (Zbogom, prijatelj moj), Koviča (Mala nebesa), Kosmača (Punk is dead) in drugih. Zaključne prireditve ob koncu projekta so bile v vseh devetih knjižnicah. Na obalno-kraškem območju 23. novembra v Piranu, 3. decembra v Izoli in Divači ter 4. decembra v Kopru. Izvedbo projekta so omogočila številna knjigotrška in založniška podjetja v Sloveniji. Dušan Puh - živa legenda jadralnega športa Na zadnjem letošnjem srečanju, 12. novembra 2009, v čitalnici piranske Mestne knjižnice, je bil gost večera Dušan Puh ml., jadralec z dušo in srcem, eden najboljših slovenskih skiperjev vseh časov. Z jadralsko živo legendo se je pogovarjal športni novinar Franci Stres. Dušan Puh, danes predsednik Jadralnega kluba oziroma društva Pirat, je v besedi in sliki prikazal njegove največje uspehe od časa, ko so še kot jugoslovanski jadralci s preprostimi jadrnicami rezali morsko gladino in pozneje, ko je že kot absolutni prvak, pod slovensko zastavo, žel uspehe za uspehi in osvajal kolajne. Dušan Puh je poleg Milana Morgana zagotovo eden tistih pionirjev jadralnega športa, kije ponesel ime Slovenije v svet. n L Debeli rtič Odprli so mladinski dom Arija Minister za zdrave Borut Miklavčič je 14. decembra 2009 svečano prerezal otvoritveni trak novozgrajenega mladinskega doma Arija v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, vrednega 8,438 milijona evrov. Minister za zdravje Borut Miklavčič s predstavniki zdravilišča in RKS odpira nov mladinski dom Arija na Debelem rtiču. “Tojeza vse nas veseli dan”, je povedal in na koncu otvoritvenih slovesnostih pokazal uporabno dovoljenje, ki mu ga je prinesel direktor podjetja Vegrad ter tako razblinil vse dvome, kajti rečeno je bilo, da bi se otvoritve moral udeležiti predsednik republike, ta pa na otvoritev ne pride, če ni uporabnega dovoljenja. Številne udeležence otvoritvenih slovesnosti so pozdravili tudi drugi visoki gostje, med njimi direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS mag. Marjan Hribar in generalni sekretar RKS Janez Pezelj. Prve male goste v tem lepem objektu bodo sprejeli že za novoletne praznike. Sicer pa v zdravilišču razpolagajo skupaj s 772 ležišči. Celotna investicija v novi objekt Arija je znašala z opremo vred je znašala 8.438.185,00 evrov. Skupna površina objekta meri 4.979 kvadratnih metrov. Poleg namestitev v 34 sobah s 124 ležišči je v objektu tudi več drugih namenskih prostorov; restavracija, večnamenska dvorana ter center za zdravje in dobro počutje. Zdraviliško zdravljenje temelji na zdravilnih učinkih obmorske klime, morske vode in strokovno vodene sodobne terapije in suhem in v vodi. Pridobili so nove prostore, v katerih bodo s sodobno opremo otrokom in mladostnikom nudili kakovostnejše programe skozi vse leto. Prostori za fizioterapijo se raztezajo na 160 kvadratnih metrih in zajemajo prostor za individualno obravnavo, za delovno terapijo, telovadnico s terapevtskimi in športnimi rekviziti ter prostor za kopeli in obloge. V domu je tudi pol olimpijski bazen z ogrevano morsko vodo. Poleg velikega bazena ima dom Arija še otroški bazen ter vvhirlpool. To je, kot so rekli, velika pridobitev, ki omogoča izvajanja celoletnega zdraviliškega zdravljenja in zdravstvenega letovanja. Otrokom in mladostnikom, ki bodo obiskali Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič, bodo odslej lahko pomagali z veliko novimi storitvami; programom zdravniške oskrbe, respiratorno fizioterapijo, fizioterapijo za otroke s kožnimi obolenji, fizioterapijo in delovno terapijo za otroke s prirejenimi težavami gibal ter po poškodbah in operacijah ter hidroterapijo v morski vodi in druge že ustaljene terapije. Za še lepše trenutke so poskrbeli otroci, ki so zapeli pesmico in glasbena skupina Vruja. Mladinsko zdravilišče RKS Debeli rtič deluje že od leta 1956. ► Direktor gradbenega podjetja Vegrad Velenje je na dan otvoritve, 14. 12. 2009, izročil ministru uporabno dovoljenje za Arijo, ki ga je tudi veselo pokazal. FOTO: FK-Primorski utrip. Praznik na prepihu V vrtcih so posadili kakije Vodstvo Krajevne skupnosti Lucija bo moralo temeljito premisliti ali še kaže organizirati praznovanje Sv. Lucije v hladnem pritličju Trgovsko poslovnega centra, kjer neusmiljeno vleče z vseh strani. Tudi letošnji že tretji dvodnevni praznik Sv. Lucije, 12. in 13. decembra, je bil zamišljen odlično, a sta ga že od zjutraj kvarila mrzlo vreme in neznosen prepih, ki pozimi nastaja kot sad dela arhitektov, ki so pustili odprto zračenje z dveh strani, tako da je hodnik TPC pozimi bolj primeren za sušenje pršutov kot za postavljanje stojnic ali organiziranje kakršnih koli prireditev. Otroci, ki so nastopali na prireditvenem prizorišču so se prehladili, zeblo pa je tudi napovedovalko in ponudnike na stojnicah. Tako se je praznik spremenil v moro, ki ne odtehta prizadevanj vodstva Krajevne skupnosti za siceršnjo lepo organizirano prireditev. V soboto, popoldne sta obiskovalce pozdravila podžupan Občine Piran Marino Mahnič in predsednik Svata KS Lucija, ki je dvema krajankama in krajanu podelil častna priznanja KS Lucija. Prejeli sojih Zinka Dušic, Sonja Klobas in Andrej Novak, Avtokleparstvo Božič Lucija. Morje, 19. novembra 2009. Leonora Drgan je natančno izmerila sadiko kakija vrste Tipo, ki ga je vrtcu podarila Semenarna Vanja iz Lucije. Sadeži takšne vrste vežejo, če jih uživamo trde, ko so pa umedeni so odlični in zdravi, saj so polni sonca, mineralov in vitaminov. V okviru mednarodnega projekta Globalna virtualna šola, namenjenega okoljski vzgoji, so 19. novembra v vrtcu Morje Lucija, pozneje pa tudi v enoti Ježek v Luciji in drugod, posadili mlada kakijeva drevesa vrste Tipo, ki bodo že čez kakšno leto ali dve obrodili prve lepe rumenkaste zdrave sadeže, polne mineralov in vitaminov. Kaki v vrtcu Morje so otrokom pomagali posaditi župan Občine Piran Tomaž Gantar, predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, predsednik TD Solinar Strunjan Gianfranco Giassi, kije otrokom podaril dva zabojčka umedenih kakijev in Alen Cergolj iz Semenarne Vanja Lucija, ki je podarila prvo sadiko. Otroci so bili dogodka zelo veseli in se že veselijo sadežev lastnega dela. V projektu je samo letos sodelovalo okoli 2000 šol iz 122 držav. Doslej naj bi zasadili kar okoli 300 tisoč raznih dreves, ki je hkrati tudi svojevrsten prispevek k ohranitvi zdravega okolja. 8 primorski uMp December 2009 Modro je zavarovati vse, kar vam je pri srcu. Pravočasno in premišljeno. In varno, saj vam ob strani stoji dobra zavarovalnica. Varno, zdravo in srečno 2010! (((• 08011 10) www.adriatlc-slovenica.si Zvarov,linj družba d.d. • Ganca Skupne KO &o.,i HHHI ^ Voščimo vam veseče praznike in i i ^ srečno novo četo 2010. PRODAJA MODNIH OBLAČIL ZENSKA OBLAČILA Gojmira Crnošija s.p. Obala 4b, BERNARDIN 6320 Portorož Tel.: 05 67 42 033 1 t MOŠKA OBLAČILA TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV Moderato Cantabile d.o.o. M o rova 25 c, 6310 IZOLA Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 Vabimo vas, da nas obiščete v naših trgovinah z ženskimi in moškimi obfačifi in si izberete najbofjše t tudi za novo beto. SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com Insieme per unfuturo piu 6etfo, un ambiente piii puCito. JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. Arze 1b, 6330 Piran Tel.: 05 617 50 00, fax: 05 617 50 15 WWW.OkoljepiraD.Si « mm s skupino BEST COMPANYBAND & St. BERNARDIN ADRIATIC RESORI 8 C0NVENTI0N CENTER PORTOROŽ SLOVENIJA Srečelov z bogatimi nagradami -r t 11 v. v. r , , GRAND HOTEL BERNARDIN Vesel božic m uspešno novo leto. salon emerald VSTOPNINA 5€ nrTC„ i 1 ^01 H Cena vključuje kozarec penine in udeležbo v srečelovu. 1 LIL IX, 1.1 .Z\J 1 U OB 20.00 Rezervacije na tel: 0S/69S 1000 Nebo ni meja, kadar želimo pomagati. Sredstva za voščila smo letos namenili otroškim oddelkom slovenskih Splošnih bolnišnic. NLB, NLB Vita, Prvi faktor, Skupna, NLB Propria, NLB Skladi, LHB Finance NLB® Skupina www.nlbskupina.si Veliko sreče in zadovoljstva ter ODLIČNEGA BRANJA V LETU 2010 VAM ŽELI UREDNIŠTVO Primorskega utripa I DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN ŽELI SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM UPOKOJENCEM PRIJAZNE PRAZNIKE, VELIKO LEPIH TRENUTKOV OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 2010 PREDSEDNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIRAN Alba Godnič December 2009 9 ■ primorski u‘r'p * (PredhovoCet ni sprejemi in prireditve Župan (Popovič na prednovoČetnem sprejemu “Srečno in nasvidenje prihodnje leto!” Tudi letošnjega prednovoletnega sprejema župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča, 10. decembra 2009, v Pretorski palači seje udeležilo veliko število vodilnih koprskih podjetnikov, ki so z zanimanjem poslušali tri četrt ure dog govor župana Popoviča, ki je ocenil, daje Mestna občina Koper v tem letu, zlasti pa še v preteklem, napravila ogromen skok naprej - in to na vseh področjih; prostorskih, investicijskih, stanovanjskih.. ."Krizo ste občutili predvsem vi podjetniki. Saj vem kako je to. Tudi jaz sem bil podjetnik in se bom kmalu vrnil v vaše vrste”, je dejal župan in imel tudi vrsto predlogov, kako naj ravna država, da bo naše gospodarstvo ponovno zacvetelo. Resda so bile njegove nekatere izjave skregane z ekonomsko teorijo in prakso, pa vendar je dokazal, da seje v treh letih tako izpopolnil, da ne rabi vzeti v roke nobenega papirja, kot morajo to celo nekateri doktorji znanosti. Kar precej svojega govora je posvetil referendumu, na podlagi katerega so se Ankarančani odločili, da bodo šli na svoje in ustanovili lastno občino. V bistvu gre za prvo odcepitveno dejanje in razbitje občine “s ciljem, da nova občina Ankaran pridobi koncesijo za skoraj pol koprskega pristanišča oziroma zemljišča, na katerega že sedaj seže KS Ankaran”. Na koncu se je vsem zahvalil za sodelovanje, zaželel srečno in uspešno novo leto 2010, z besedami: “Nasvidenje prihodnje leto”. No, prej so namreč še lokalne volitve, ko se bo treba spet malce potruditi za zasedbo županskega stolčka, čeprav za zdaj ni nobenega dvoma o tem, da bo Popoviču to tudi uspelo, saj ga po naši oceni še vedno podpira skoraj več kot 40% prebivalcev Kopra. Na sprejemu so bili tudi bančniki. Darila za udelelžence: Županovo vino in oljčno olje. Novoletna dobrodošlica v Luki Koper Predsednik uprave Luke Koper, d. d. Gregor Veselko in namestnik predsednika uprave Tomaž Martin Jamnik sta 3. decembra v Grand hotelu Pristan v Kopru priredila prednovoletni sprejem za novinarje, ki redno pokrivajo dogodke v našem slovenskem pristanišču. V Luki Koper je bilo letos precej živahno, tako z vidika kadrovskih zamenjav kakor tudi zaradi vpliva svetovne krize, kljub temu so v družbi optimistični. Sprejem v zavarovalnici Adriatic-Slovenica Na prednovoletnem sprejemu za novinarje, 17.12.2009, bo vodstvo družbe razkrilo letošnje poslovne rezultate, ki so kljub krizi ugodni in načrte za prihajajoče leto 2010. Sprejem v Splošni plovbi Portorož Predsednik uprave Egon Bandelj in članica uprave Loredana Kolbe sta 11. decembra v restavraciji Zlato sidro priredila prednovoletni sprejem za novinarje. Splošna plovba Portorož letos proslavlja 55. obletnico svojega delovanja in razveseljivo je, daje letošnji rezultat poslovanja te družbe, kljub svetovni recesiji, zelo dober. Po podatkih naj bi Splošna plovba na koncu leta zabeležila blizu 20 milijonov evrov čistega dobička. Foto: Primorski utrip Božično - novoletni koncert V soboto, 12. decembra, sta ga v Tartinijevem gledališču v Piranu priredila Mladinski pihalni orkester Piran z novim dirigentom Iztokom Babnikom in Jazz ansambel - dirigent Robert Stanič. Koncert je bil posvečen dolgoletnemu dirigentu Benjaminu Makovcu. Na pokojnega glasbenika in pedagoga so se spomnili z enominutnim molkom. Novi avtobusi za Občino Piran Župan Občine Piran Tomaž Gantar in generalni direktor podjetja VEOLIA TRANSPORT d.d. Boo Karlson sta 4. decembra 2009 na Tartinijevem trgu v Piranu predstavila nove pridobitve gospodarske javne službe javnega mestnega prometa na območju Občine Piran, s katerimi je bil narejen znaten preskok v kakovosti prevoznih storitev - nove avtobuse, nove vozovnice in nov način obveščanja potnikov. Novi štirje avtobusi v Občini Piran Občina Piran je marca 2008 sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o koncesiji za opravljanje dejavnosti javnega mestnega prometa in v njem javni mestni promet ponovno opredelila kot izbirno gospodarsko službo. Na podlagi koncesijskega akta je bil izveden javni razpis za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe Izvajanje dejavnosti javnega prevoza potnikov v mestnem avtobusnem prometu v Občini Piran, na katerega je pravočasno prispela le ponudba zasebne družbe VEOLIA TRANSPORT. Ponudba je vključevala tudi Program delovanja dejavnosti s predvidenim obsegom linij, novih avtobusnih postajališč in predvidenih investicijskih vlaganj. Ponudnik je pri investicijskih vlaganjih za kakovostno izvajanje dejavnosti predvidel nakup 7 novih vozil v vrednosti brez DDV l.610.000,00 evrov in investiranje v elektronski sistem prodaje vozovnic in informiranja v vrednosti brez DDV 195.000,00 evrov. Sicer pa ima družba Veolia v Sloveniji angažiranih že 230 avtobusov. Župan Tomaž Gantar preizkuša nov kartomat v Piranu. FOTO: Primorski utrip. Predstavitev novih oblik javnega prevoza v Piranu. Oktobra 2008 je bila zasebni družbi VEOLIA TRANSPORT DOLENJSKA IN PRIMORSKA d.d. ponovno podeljena koncesija za 10-Ietno obdobje. Občina Piran je z novo koncesijsko pogodbo, ki omogoča večjo dostopnost javnih storitev, želela spodbuditi uporabo javne oblike prevoza, ki občanom lajša mobilnost, pospešuje pretok vseh potnikov, zmanjšuje emisije hrupa in plinov iz prometa ter povečuje možnost izbire različnih oblik prevoza. Bistvena sprememba, ki jo je nova pogodba prinesla občanom, je bilo takojšnje zmanjšanje stroškov nakupa vozovnic za vsaj 80%. Mesečne vozovnice namreč od L marca 2009 znašajo 4,20 evra. Nova koncesijska pogodba je prinesla tudi vozovnice (ti. turistične) v predprodaji za 20 voženj po ceni 6 evrov. Mesečne vozovnice bodo po novem izdane v obliki pametnih kartic, ki bodo omogočale spremljanje števila potnikov (vstope) in hitrejši pretok potnikov. Polnilo se jih bo lahko na prodajnih mestih: AP Lucija, v trafikah in na dveh novih kartomatih, ki so postavljeni v Luciji in v Piranu. Katja Pišot, vodja službe za odnose z javnostmi Občina Piran Piran 21. praznik vina Narodna skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran je 12. decembra v Restavraciji Pavel II že enaindvajsetič uspešno organizirala praznik vina. Prvo nagrado za belo vino je osvojil vinogradnik Guerino Ruzzier, za rdeče vino pa Sergio Bubola. Tradicionalnega srečanja vinogradnikov, vinarjev in prijateljev žlahtne kapljice seje tudi letos udeležilo veliko ljudi. Oči prisotnih so bile oprte k veliki mizi s kar 50 vzorci belega vina in 26 vzorci redečega domačega vina, ki so ga skrbno pridelali piranski vinogradniki. 5-članska komisija enologov v sestavi Tilen Praprotnik, Miran Korenika, Matej Korenika, Sergio Vuk in Anko Lacovich je imela kar veliko dela, saj je morala določit kateri izmed tako številnih vinogradnikov in vinarjev bo osvojil največji pokal, za nameček pa še pršut. Medtem ko je komisija opravljala svoje strokovno delo in ocenjevala vinske vzorce je znani istrski glasbenik Giulio Codigla lepo igral in izvabil številne udeležence tudi na plesni oder. Ondina Luša je tudi tokrat uspešno izpeljala veliko tombolo, nekaj pesmi pa je zapel pevski zbor Giuseppe Tartini. Na koncu pa še odlična pogostitev, saj tako dobrih klobas in kislega zelja že dolgo nismo okusili. Pokale za najboljša vina so osvojili: Za belo vino 1. ) Guerrino Ruzzier 2. ) Fabio Poropat 3. ) Claudio Zancola Za rdeče vino Podelitev nagrad za najboljše vinske sorte.FOTO: FK-Primorski utrip. 1. ) Sergio Bubola 2. ) Sonja Knez 3. ) Dario Slama XXI FESTA DEL VIN Organizzata dalla comunita degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano La giuria formata da: Tilen Praprotnik, Miran Korenika, Matej Korenika, Sergio Vuk e Anko Lacovich. Ha cosi premiato Vini bianchi Srečna dobitnica tombole (umetniške skulpture) je bila Libera Jakac iz Parecaga. Veseli udeleženci tradicionalnega srečanja članov Skupnosti Italijanov v Piranu, ki so tudi zapeli. 1. Guerrino Ruzzier 2. Fabio Poropat 3. Claudio Zancola Testa riuscita molto bene anche quest’anno con 50 vini bianchi e 26 vini rossi, con tanta mušica, scherzi e ballo - anche- tra i tavoli del ristorante Pavel 2 di Pirano. Che ringraziamo per la disponibilita con la quale gia da parecchi anni ci ospita- grazie Vini rossi a tutto il personale. 1. Sergio Bubola 2. Sonja Knez 3. Dario Slama Grazie ai viticoltori che hanno offerto il loro prodotto, ai membri della giuria ed a tutti quelli che in qualche modo hanno contribuito alla realizzazione della festa. Il volume dedicato ai “20 anni della Festa del vin” verra presentato nel mese di gennaio. Saluti e buone feste Da Pirano, Fulvia Zudič Za dobro voljo Deset podgan Neki moški v prodajalni živali zahteva deset podgan. “Čemu potrebujete deset podgan”, se čudi prodajalec. “Odpovedal sem stanovanje, pa ga moram zapustiti takšnega, kot sem ga sprejel” Dva zobotrebca Po gozdu se sprehajata dva zobotrebca. Nenadoma eden zagleda ježa in vpraša drugega: “Ali si morda vedel, da tukaj vozi avtobus?” Če bi očka vedel... “Če bi vaš očka vedel kaj počenjate, bi se od sramu obrnil na žaru”, je mladim kokoškam, ki so večkrat zapored pridno počepnile pod petelinom, dejala stara vdova kokoš. Pijanček Prijazen policist prime pijančka pod roko in ga pospremi do doma. Ta ga povabi v stanovanje in mu ga začne razkazovati. “Vidite gospod policist, to je naša kuhinja, to je kopalnica, to je predsoba, tukaj pa je spalnica. Gospa, ki leži v postelji je moja žena, tisti moški poleg nje sem pa jaz...” December 2009 11 itffc ■ ., primorski u¥p Brezplačni pravni nasveti Na Gortanovem trgu 15 v Kopru so v začetku oktobra letos odprli Primorski pravni center za nudenje brezplačne pravne pomoči. Kot nam j e povedal Aleksej Skok, diplomirani pravnik in direktor zavoda Primorski pravni center, se pravniki, ki delujejo v tem centru, zavedajo vse večje zapletenosti urejanja družbenih odnosov in posledično naraščajočega števila predpisov, ki urejajo medsebojna razmerja v naši družbi. Pravno svetovanje izvajajo na področju varstva človekovih pravic, civilnega prava, statusnega prava, prava varstva potrošnikov, upravnega prava, delovnega prava, prava socialne varnosti, kazenskega prava in prekrškov ter na drugih področjih, kjer je potrebno pravno varstvo posamezne civilne osebe. Tako uspešno nudijo brezplačno pravno pomoč uporabnikom, zagotavljajo pravno pomoč potrošnikom, izvajaj postopke alternativnega reševanja sporov, svetovanja s področja evropskih razpisov in pomoči pri prijavah ter nudenja informacij o Evropski uniji in Svetu Evrope zainteresiranim na območju Primorske. Do pravnega nasveta so upravičene vse osebe, ne glede na njihov finančni položaj in vsebinski kriterij njihove zadeve. Do brezplačnega pravnega svetovanja so upravičene osebe, ki prejmejo pozitivno odločbo organa, pristojnega za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako bodo pravniki na omenjenem zavodu preučili vaš pravni položaj, vas seznanili z ustreznimi pravnimi predpisi, vašimi morebitnimi upravičenji, obveznostmi, pogoji in postopki ter vas bodo nato napotili na ustrezno mesto. V okviru zavoda deluje tudi evropski kotiček in nanje se lahko obrnete tudi z vprašanji, povezanimi z Evropsko unijo. Vizija Primorskega pravnega centra je spodbujanje in skrb za razvoj pravne misli in zagotavljanje različnih oblik pravne pomoči. Kot nam je povedal direktor zavoda bodo kmalu odprli svetovalno pisarno tudi v Izoli in Piranu. Z vašim obiskom pri zavodu boste prihranili mnogo nepotrebnih poti, denarja in časa pri iskanju svojih pravic! Naslov: Primorski pravni center Gortanov trg 15 6000 KOPER Ponedeljek - petek 8.00 do 16.00. Tel.: 040 900 399 www.ppcenter.si info@ppcenter.si Neenotnost v Desusu Stranka, ki jo vznemirjajo notranja nesoglasja, ne more pričakovati velikega uspeha na volitvah. Slovenija je po svojem demokratičnem sistemu parlamentarizma nekaj posebnega, saj ima tudi stranko upokojencev, katere predstavniki tako ali drugače uspešno lobirajo, vsaj za boljše pokojnine. Zadnji nesporazumi v vrhu stranke, ki so dobili svoj epilog na Svetu Desusa, 28. oktobra 2009, nikakor ne morejo biti v prid stranki, ki je na prejšnjih parlamentarnih volitvah dosegla odlične uspehe, žal pa precej manjše na lokalni ravni, zlasti v Slovenski Istri. V vrhu stranke pravijo, da se želijo približati teritorialnim (občinskim) organizacijam in da bi radi bili z njimi v nenehnem stiku. Pa je to res? Občutek namreč je, da občinske organizacije živijo eno življenje, vrh stranke pa drugo. V Desusu se pripravljajo na sejo Strateško-programskega sveta, da bi svojo pozornost še bolj usmerili v zdravstveno in pokojninsko reformo, pripravili pa naj bi tudi strategijo za volitve v občinske in mestne svete, ki bodo jeseni 2010. Vse kaže, da so zadnji dogodki, ah bolje rečeno, verbalni konflikti v vrhu stranke, torej med poslancema v DZ in vodstvom, slaba popotnica za uspehe na volitvah, upoštevajoč dejstvo, daje DeSUS stranka koalicije in da ta lahko pade, če pade DeSUS. Svet Desusa je 28. oktobra sklenil, da poslanec v DZ Vili Rezman “ne uživa več zaupanja, ki gaje bil deležen ob kandidaturi in podpisu izjave h kandidaturi 30. julija 2008, zato mu stranka odreka gostoljubje pri nudenju pomoči in pri delu poslanca”. Hkrati svet poziva vse organe, svoje člane stranke ter tudi poslance naj vendarle uveljavijo enotno, učinkovito in usklajeno delovanje v stranki! Če upoštevamo tudi dejstvo, da sta dosedanji vodja poslanske skupine Desusa Franc Žinidaršič in poslanec Vili Rezman izstopila iz poslanske skupine Desusa, je odgovor lahko samo eden: v stranki javno priznavajo, da ni enotnosti. Še več. Priznavajo tudi, daje zaradi različnih tolmačenj v javnosti ob kandidaturi Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, prišlo “do razburjenja” tudi med člani na terenu. Ko pride do nesporazumov med poslanci in stranko, ki jim je na nek način omogočila vstop v parlament, šele ugotovimo, kako luknjasta je volilna zakonodaja. Prvič ni res, da volivci volijo poslanca, pač pa stranko, kije svojega kandidata sicer postavila na vrh liste. Preferenčni glasovi pa tako ah tako nimajo veliko učinka. Po sedanji zakonodaji stranka ne more odpoklicati poslanca, ker nimamo instituta odpoklica. Res pa je, da lahko stranka s podobnimi peripetijami, kot jih imajo v Desusu, veliko izgubi. Svet stranke tudi zahteva,”da se pristopi k pregledu izvajanja določb koalicijskega sporazuma in pripravi predlogo njegove revizije”. Pa še res je Novinarka za zgled Vsem kriminalistom, tožnikom, tožilcem, prizadetim in sodnikom na Koprskem ni uspelo to, kar je v enem, sicer malce daljšem, zamahu novinarki Primorskih novic Petri Vidrih, a to šele v 115 km oddaljeni Ljubljani, ki še ni okužena s koprsko “andromedo”. Senat ljubljanskega okrožnega sodišča s predsednikom Srečkom Škerbcem je na prvi stopnji spoznal (odsotnega) koprskega župana Borisa Popoviča za krivega zaradi razžalitve novinarke, ko ji je na nekem srečanju z njo zabrusil “spizdi in odjebi”. Sodba: trimesečna zaporna kazen s preizkusno dobo enega leta. Senat ni hotel upoštevati olajševalnih okoliščin, da je to Popovičev besednjak. Presodil je tudi, da besede, ki jih je Popovič izgovarjal prek medijev češ, da je novinarka piarovka, da se govori, da naj bi bila ljubica Brede Pečan, ne sodijo v politični besednjak. Popovičev zagovornik, odvetnik Franci Matoz je napovedal pritožbo. Gojku Brvarju novinarska nagrada za življenjsko delo V okviru novinarskih dnevov v Ankaranu je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) 27. novembra 2009 podelilo novinarske nagrade Consortium veritas - Bratstvo resnice 2009. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel novinar Radia Slovenija Gojko Brvar, ki se je v svoji dolgoletni karieri osredotočil na problem človekovih pravic. Je eden najboljših poznavalcev novinarske etike in deontologije, so zapisali v obrazložitvi. Društvo je podelilo tudi tri nagrade za izstopajoče dosežke, ki sojih prejeli novinarka Dela Milena Zupanič, športni novinar Večera Aljoša Stojič in novinar Primorskih novic Sašo Dravinec za stvaritve v lokalnih -regionalnih medijih. Nagrado za dosežke mladih novinarjev je prejela novinarka Vala 202 Anja Hlača, za najboljšo fotografijo fotoreporter Dnevnika Bojan Velikonja, za najboljšo fotoreportažo pa je nagrado prejel fotoreporter Dnevnika Bojan Velikonja. Terapija s čudežnimi ribicami Pravzaprav ne gre za noben čudež. Gre za popolnoma naravne pojave, ki pa se nam zaradi vse večje prisotnosti umetnih in kemičnih snovi zdijo pravi čudež. Latinsko ime teh ribic je Garra rufa, poznamo pa jih pod imeni doctor fish, doktor riba ali Kangal ribe, saj izvirajo iz turškega mesta Kangal, kjer v naravnem okolju živijo v polpretočnih jezerih, ki se napajajo s termalno vodo, ki je za naše razmere zelo topla. Ribicam predstavlja glavni vir hrane, kar 80%, ki je rastlinskega izvora, v naravnem okolju se prehranjuje tudi z ostanki mrtvih živali, kar pa v ujetništvu nadomestimo z odmrlo kožo. Same ribice so brez zob. Ob stiku s kožo, ko se prisesajo na telo, zaradi pritiska posrkajo vase le odmrle kožne celice, zdrave pa tako ostanejo nedotaknjene in nepoškodovane, kot se to zgodi pri ostalih načinih mehanskega pilinga. Voda, v kateri ribe živijo, je ogreta na 28°C, terapije pa se izvaja pri temperaturi 35°C, kar je prijetna temperatura za človeka, ribam pa se pospeši metabolizem in tudi samo plavanje je živahnejše. Pri luskavici oziroma psoriazi so na žariščih veliki deli in plasti odmrle kože, ki jo ribice odstranijo, istočasno pa preko ustne sluznice v človeško telo prehajajo encimi, ki so po dosedanjih raziskavah najverjetnejši vzrok zakaj žarišča izginejo oz. je njihova intenziteta veliko blažja kot pred terapijami z ribicami. Zavedati pa se je potrebno, da je psoriaza neozdravljiva bolezen, pri tem pa je treba poudariti, da ribice v nasprotju z različnimi kremami in preparati nimajo neželenih stranskih učinkov. Pri negi telesa je terapija enaka, celotna površina kože je očiščena, posledično lažje varuje telo in organe, kar je primarna funkcija kože, ki postane tudi bolj napeta in prožnejša, kar je občutiti že na otip. Voda v kadeh, kjer se izvaja terapija je biološko očiščena, filtracija pa je dopolnjena tudi z UV filtri, saj ribice ne prenašajo kemičnih razkuževalnih sredstev, ki pa so tudi za človeško kožo škodljivi. Podrobnejše informacije in potek terapij si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.dr-riba.si ali pa obiščete center Dr. Riba v Izoli, kjer se boste o čudežnih ribicah lahko prepričali sami. (Potrebna je predhodna najava). Jaka Habe, direktor matičnega podjetja Dr. Riba, Ca Ivi d. o. o. Kontaktna številka: 070/818 620 Željka Ste brezvoljni in čutite pomanjkanje energije? Nimate motivacije, občutite tesnobo pri srcu in psihični nemir. Imate strah pred napadom panike? Pokličite 051 256 649 - Društvo za zdravo življenje Portorož. Svetovali vam bomo. Društvo življenje brez drog - Društvo za zdravo življenje. Vodja projekta in koordinator Izidor Godina. Zaradi zapiranja firme v Luciji poceni prodamo malo rabljeno pisarniško pohištvo za opremo dveh pisarn. Ogled je možen vsak dan ob delavnikih od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 Informacije: GSM 031 677 927 Mirjam Muženič dobila tožbo Naši bralci so v oktobrski številki lahko prebrali kalvarijo dopisnice RTV Slovenija v Trstu, novinarke Mirjam Muženič, ki je kandidirala za evropski parlament, ni uspela, se vrnila, nato pa ni smela več opravljati istega dela. Takole piše poslancu DZ: »Vodstvo RTV Slovenija tudi v zadnjem sporočilu za javnost z dne 4.12. 2009 nadaljuje s svojo'razlago nezakonitega ravnanja s podpisano Mirjam Muženič, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije iz zamejstva. To vztrajno počne v prepričanju, da večkrat ponovljena laž na koncu postane resnica. V nepoštenost, nepravilnost in nesmiselnost takega početja pa vodstvo RTV ne prepričajo niti pravni komentar dr. Mira Cerarja, niti mnenje Varuhinje človekovih pravic in javna mnenja več uglednih slovenskih razumnikov. V svojem zadnjem sporočilu za javnost tudi molči o začasni odredbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je sklenilo, da mi mora vodstvo RTV Slovenija takoj zagotoviti delo v skladu z veljavno pogodbo, delo, ki sem ga opravljala pred nezakonitim suspenzom zaradi kandidature za evropsko poslanko oz. do marca letos. RTV je temu ugovarjala, vendar je sodišče ugovor zavrnilo in svojo odločitev potrdilo še enkrat. Na trditev, zapisano v omenjenem sporočilu za javnost, da sem dolžna opravljati vsa novinarska dela glede na njihovo aktualnost po navodilih nadrejenih urednikov, odgovarjam, da teh in takih navodil več kot pol leta sploh ni bilo. Nadrejeni uredniki na moje vsakodnevne predloge o poročanju iz zamejstva sploh niso odgovarjali, izjemoma z navodilom, da mi predlaganega ni treba delati. Po osmih mesecih so mi odredili omejeno novinarsko delo izven informativnega programa, zato, da so odvrnili pozornost od bistva spora, to je svojega nezakonitega ravnanja do mene, pa tudi zato, da bi sebe prikazali kot vestnega delodajalca, ki mi vendarle zagotavlja nekakšno delo. Verjamem, da bo tudi za vodstvo RTV Slovenija prišel čas streznitve in bo moralo spoštovati odločitve sodišča, saj je Slovenija vendarle pravna država, mar ne!?« Mirjam Muženič, dopisnica RTV Slovenija iz zamejstva 12 December 2009 ■ primorski u¥p V Palače hotelu je bila tudi soba za pridržanje Takoj po koncu 2. svetovne vojne se je v takrat že elitni Palače hotel v Portorožu vselila komanda garnizona JLA. V gornjem nadstropju hotela so priredili sobo za pripornike, ki so jih nato vozili na zaslišanje v Ljubljano. Eden od pripornikov v Palače hotelu in pozneje žrtev brutalnega tritedenskega zaslišanja v garniziji JLA v Ljubljani je bil tudi Franc Repič iz Lucije, partizan in nekdanji član Knoja, ki L maja 1945 v sestavi IX. korpusa celo pomagal osvobajati Trst, a so ga osumili, da je hotel rušiti tedanjo mlado novo Jugoslavijo. mk ^ SiEfS® . »p® Nekoč in danes elitni hotel, ki je služi! številnim gospodarjem. Nekaj časa je v njem prebivala tudi JLA. Spominja se kako so ga sredi oktobra 1949 v dijaškem domu Srednje pomorske šole v Portorožu kot 21-letnega fanta aretirali do zob oborožena vojaka in oficir s pisnim nalogom, češ da je vojaški ubežnik (dezerter) ter da naj bi organiziral skupino svojih somišljenikov za rušenje takratne Jugoslavije. Leto 1949 je sovpadalo v čas Informbiroja in znano je kako so iskali ali celo določali notranje sovražnike. Franc Repič je bil aktiven član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) - formacije, ki bi jo lahko morda primerjali z enotami SS, medtem koje OZNA, kije poveljevala Knoju, bila politična policija JLA, primerljiva z nemškim Gestapom -Hitlerjevo politično policijo, kije bila strah in trepet v Evropi v času druge svetovne vojne. Ozna je tudi po vojni organizirala poboje prebežnikov in sodelavcev okupatorja. Nič ni pomagalo, kojimje ob aretaciji dopovedoval, da ni dezerter, daje bil aktiven član Knoja, da je pomagal osvobajati Trst in da je bil nekaj časa tudi v komandi vojne mornarice v Pulju kot rezervist ter da je bil na šoli celo sekretar Skoja (Zveze komunistične mladine Jugoslavije). Nalog je nalog, mu je dejal oficir JLA in mu papir na A formatu 5 celo pokazal. Odpeljali so ga v za take primere posebej prirejeno hotelsko sobo v najvišjem nadstropju Palače hotela, locirano na severni strani. Moral je sneti vezalke, pas, oddati denar (jugo lire) in dokumente. Soba je bila zamrežena s kovinsko ograjo, na stropu pa je svetila močna žarnica, ki jo je Repič poskušal dvakrat odviti, a mu stražar, ki je pazil nanj zunaj pri vratih, tega ni dovolil. Luč mora goreti, je zakričal! Medtem so se spodaj v salonu in kristalni dvorani gostili oficirje JLA, ki so v hotel pripeljali tudi vojaško opremo in menda celo konje. Ponoči okoli 2. ure zjutraj so Repiča odpeljali v Divačo na železniško postajo, od tam pa ob 4. uri z vlakom v Ljubljano. Spremljevalec ga je na peronu v Ljubljani celo preizkusil tako, da se je od njega za nekaj časa umaknil. Pričakoval je namreč, da bo Repič poskušal pobegniti, da bi ga lahko enostavno ustrelili. Toda prekajeni Knojevc, z izkušnjami v Trstu, je že poznal takšne “finte” in ni pobegnil. Odvedli so ga na komando JLA, kjer so ga s pomočjo različnih metod zasliševali z elektrošoki, niso mu dali piti, na njegovem telesu so ugašali cigaretne ogorke, v oči so mu usmerjali močne reflektorji tako, da je skoraj oslepel. V od človeškega blata smrdeči kleti pa so ga do obupa spravljale stenice. Vse to se je dogajalo kar dobre tri tedne. Hoteli so pač izsiliti nekakšno njegovo priznanje, daje sodeloval v skupini za rušenje Jugoslavije ter da bi povedal kdo so njegovi sodelavci. Tisočkrat ena in ista vprašanja, ki so letela od zadaj, od spredaj, ko ob močni slepilni svetlobi ne vidiš nikogar. “Ko od mene niso mogli nič izvedeti so mi začeli spuščati v telo vedno močnejše elektrošoke in mi dali pet minut časa za priznanje, pripoveduje Repič svojo sicer zelo zanimivo zgodbo. “Če ne boš priznal, bomo vate spustili 1000 amperov in boš zoglenel”! “Zajela me je groza. Oficir Ozne v uniformi me je potem peljal na dvorišče, uperil vame pištolo in zakričal". “Dam ti pet sekund”! “Dvignil sem obe roki in dejal. Ustrelite me"! Niso ga ustrelili. Spustili so ga nazaj v Portorož v šolo, a je moral prej podpisati listino, da ne bo nikomur črhnil niti besedica kaj se mu je dogajalo v garniziji JLA v Ljubljani. Zahteval je pisno opravičilo zaradi izostanka od pouka, a mu ga niso hoteli dati. Na tem mestu je bila zamrežena soba za pripornike, kjer so oktobra 1949 zadrževali Franca Repiča preden so ga sredi noči odpeljali v Ljubljano na zaslišanje. Cariniki odkrili za 2,8 milijona evrov ponarejenih srečk Slovenski cariniki v koprskem pristanišču so konec avgusta 2009 izločili in nato skrbno pregledali zabojnik, ki je prispel iz Kitajske in v njem odkrili 572.400 loterijskih srečk z nominalno vrednostjo 5 evrov v skupni vrednosti 2,862 milijona evrov in 365.000 vrednostnih bonov po 3, 2,1 in 0,30 evra v skupni vrednosti 655.000 evrov. Podatke o uspešnem pregledu so razkrili, 1. decembra 2009, na novinarski konferenci Carinskega urada in Policijske uprave na sedežu carinske uprave v Kopru. Predstavniki Slovenske policije in Carine na novinarski konferenci v Kopru. Z leve proti desni: Nejdait Jerman, Marko Kastelic, Dean Jurič, Raniero Grando in Sabina Langus Boc, predstavnica za odnose z javnostmi. FOTO: FK- Primorski utrip. Na spremljajoči dokumentaciji je bilo navedeno, da so v zabojniku plastični izdelki in papir, blago pa je bilo namenjeno nekemu podjetju v Italiji. Na začetku zabojnika je sicer bilo nekaj opisanega blaga, kot je bilo prijavljeno, bolj spodaj ali bolj zadaj pa so cariniki našli ponarejene srečke italijanske loterije in vrednostne bone, v skupni vrednosti 3,227milijona evrov. Vse ponarejene srečke so bile natisnjene z isto številko in seveda brez dobitka. Ko so delavci carinske uprave poklicali Sektor kriminalistične policije na Policijski upravi Koper , so se slednji takoj povezali s predstavniki italijanske Finančne straže iz Trsta. Njihovi strokovnjaki so zaseženo blago analizirali in potrdili ponaredke. Naši kriminalisti, vodja sektorja Dean Jurič, so na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper 32-letno državljanko Ljudske republike Kitajske, ki je odgovorna oseba italijanske družbe. Grozi ji zaporna kazen od 1 do 10 let. Če bo obsojena bo zaporno kazen verjetno prestajala v Italiji. Verjetno pa je v tej tihotapski združbi sodelovalo več oseb. Slovenska carina sicer odkrije letno okoli 130.000 ponarejenih izdelkov; od oblačil, obutve, torbic, v zadnjem času pa se pojavljajo celo ponaredki zdravil, predvsem viagre in cialisa, kar je še posebej nevarno. Sojenje Popoviču se nadaljuje v letu 2010 Kaj bo povedal sodni izvedenec? Na koprskem sodišču še niso uspeli dokazati Borisu Popoviču domnevnih goljufij in to na podlagi ovadbe zaradi davčne utaje, da bi mu potem lahko izrekli sodbo in v njej zapisali za koliko naj bi on ali takratno njegovo podjetje prikrajšali državno blagajno? Prisluhi, ki so jih poslušali na novembrskem in decembrskem sojenju, kažejo samo morda na Popovičeve izbruhe, jezo, morda malce neolikano govorjenje, očitno pa ne napeljujejo k bistvu obtožnice. Tudi novinarska stroka žal še do danes ni ugotovila, da sodišče ne sodi županu ampak le podjetniku Borisu Popoviču, kar je takrat bil! Če bi sodili županu bi mu lahko izključno le zaradi kaznivih dejanj ali zlorabe pooblastil in pravic v zvezi z županovanjem. To dvoje nima nič skupnega. Vsi pristopi zoper obdolženega Popoviča, ki ima odličnega odvetnika, se že od samega začetka zdijo preveč amaterski, očitno še ne dokazljivi. Nadaljevanje sojenja 19. januarja 19. januarja 2010 naj bi svoje povedal še izvedenec davčne stroke, ko naj bi se sodišče končno odločilo kaj s Popovičevo zadevo, ki se vleče že kar nekaj časa. V letu, ki prihaja, bomo torej končno izvedeli ali je Popovič kriv ali nedolžen. To pa je tudi leto lokalnih volitev in bo vplivalo na njegovo ponovno kandidaturo za župana. ČRNA KRONIKA Sežana Okradel štiri kolesa Ponoči od 26. na 27. novembre je neznanec v Sežani z novega osebnega avtomobila znamke Peugeot 308CC ukradel vsa štiri kolesa. Podjetje je s tatvino oškodoval za približno 2.000 EUR. Rižana Ukradel hidravlično dvigalo Na gradbišču pri Rižani je neznani storilec ukradel hidravlično kladivo s parkiranega delovnega stroja. Gradbeno podjetje je oškodovano za približno 4.000 EUR. Piran Vlomil v osebni avtomobil V noči na 27. november je neznanec v Piranu vlomil v osebni avtomobil in iz notranjosti ukradel avtoradio znamke Alpine in prenosno igralno konzolo Sony s pripadajočo opremo. Lastnica je oškodovana za okoli 1.500 EUR. Lucija Voznica zbila motorista V četrtek, 27. novembra ob 16.34 seje v Luciji zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 27-letni motorist iz Strunjana. Nesrečo je povzročila 49-letna voznica osebnega avtomobila iz Lucije, ki je v križišču pri šoli je med zavijanjem levo zapeljala preko sredinske črte in zbila motorista. Ta je padel in se lažje telesno poškodoval. Zoper povzročiteljico bo zaradi izsiljevanja prednosti na pristojno sodišče podan obdolžilni predlog. Visok življenjski jubilej Riharda Kneza V najbolj burnem času primorske zgodovine je v Strunjanu,14. novembra 1929, privekal na svet Rihard Knez, človek srca in poguma. Za njegov visok življenjski jubilej 80 let so mu v Strunjanu čestitali vsi njegovi najdražji, prijatelji, znanci in borci, on pa jih je še posebej razveselil s skrbno izbrano lastno pesniško zbirko z naslovom Življenje. Prvi stanovalci v neprofitnem stolpiču v Livadah Veselo je bilo 4. decembra tudi v Gostišču Strunjan. Jubilantu so čestitali vsi njegovi najbližji; sin Mladen Knez, predsednica Sveta KS Strunjan Marina Knez in drugi. Večer je povezovala Brina Knez, za dobro voljo pa je še posebej skrbela Marjetka Popovski. FOTO: Primorski utrip. Življenje Riharda Kneza so v rani mladosti zaznamovale takratne družbenopolitične razmere, zlasti fašizem, ki ni dovoljeval svobodomiselnosti in ki je hotel Slovence in naš jezik preprosto izbrisati. Rihard je pravočasno spoznal namere tedanje črne ideologije in po svojih močeh kot kurir ter z aktivnostmi na terenu pomagal partizanom, danes pa je aktivni član Zveze borcev za vrednote NOB Piran. Za njegove dolgoletne aktivnosti v borčevski organizaciji je 10. oktobra 2009 od Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije prejel najvišje častno priznanje, Zlato plaketo. Rihard je vsestransko dejaven. Njegovo vodilo je pomagati drugim. S svojo pozitivno naravnanostjo, svobodomiselnostjo in dobro voljo vedno preseže tudi še tako težke preizkušnje, je v uvodniku pesniške zbirke domačih pesmi Življenje zapisala Jerneja Segulin. Mag. Pavel Ocepek pa je v knjižici Življenje, ki smo jo oblikovali v Primorskem utripu (tisk Pigraf d.o.o. Izola) pod naslovom “Spomini in refleksije vsakdana” zapisal, da Rihard Knez, ki vse svoje življenje živi v Strunjanu, postaja veren zapisovalec preteklosti z refleksijami vsakdana. V svojih zbranih pesmih se oprijema treh tematskih izhodišč; pesmi z zgodovinsko tematiko, avtobiografske pesmi in socialne pesmi z impresijami narave. Pesmi Riharda Kneza so napisane preprosto, delno v dialektu, delno v pogovornem jeziku, skušajo uloviti rimo. Rihard Knez je zbirko pesmi in slik Življenje predstavil sredi novembra na svoji domačiji na srečanju s člani piranske borčevske organizacije, nato pa še 4. decembra 2009 na skupnem druženju v Gostišču Strunjan v avtokampu. Na predstavitvi pesniške zbirke Življenje sredi novembru na domačiji sta jubilantu in avtorju med številnimi čestitala tudi nekdanja županja Občine Piran prof. Vojka Štular in Anton Trpin. V ozadju je nekdanja jugoslovanska trobojnica, ki so mu jo poslali znanci iz Beogradu. Avtor se je z veseljem podpisa! in podaril svojo pesmarico vsem svojim znancem in prijateljem. ŽIVLJENJE Ko lepo je biti mlad, ko punce začemeš iti zad. Zadosti ti je za roko en dotik, da si vesel, ko na veji mandoli v cveti tič. Če tudi neč druzega necoj ni bilo, ma misliš enkrat bo. In vesel si tako, ko da printiš iz rokami nebo. Ko leta grejo naprej, sve drugačno misliš idej. Si ko ttešpla, ki v spomladi cveti, v jeseni dozori. V tem času veter, sunce in tudi toča in daž, sve to premagaš sam, če dobro voljo imaš. Župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik je 20. novembra 2009 svečano prerezal otvoritveni trak in tako so lahko po dolgih težavah in razno raznih ovirah ter političnih zdrahah, ki niso hotele pripeljati do uporabnega dovoljenja, omogočil predajo ključev prvim štiridesetim stanovalcem. Mesečna najemnina v dvosobnem neprofitnem stanovanju znaša 230 evrov. Stanovalci imajo pravico tudi na garažno mesto. Stanovanjski objekt s 50 stanovanji je zgradila skupina Gradis G d.d. in je bil predan Občini Izola 12. novembra 2009. Po nedavnih večjih nalivih je na nekaterih krajih na balkonih in pa tudi v garažni hiši, začelo zamakati. Investitorji so napake v glavnem že odpravili. Objekt na Livadah je bil zgrajen kakovostno in skladno s projektno dokumentacijo. Kar dolgo sporni blok v Livadah. Prva mala stanovalka. 14 December 2009 ■ primorski u¥p Zadnja faza recesije Ljudem zmanjkuje denarja V Sloveniji vedno znova poskušamo stvari urejati z intervencijsko politiko, a ta ne uspeva popolno, ker pač ni v sozvočju s klasično-liberalnim gospodarskim sistemom, ki smo ga uvedli takoj po sprejemu zakona o privatizaciji družbene lastnine. Smo v fazi recesije, ko ljudem že zmanjkuje denarja. S simptomi upadanja gospodarske dejavnost, kar recesija tudi je, smo se nekako srečali že v drugi polovici leta 2007, z vso silo pa je udarila konec leta 2008, ko ni bilo več dotoka kratkoročnih enodnevnih premostitvenih posojil našim bankam iz tujine! Te nato niso bile več v stanju kreditirati našega gospodarstva, ki seje (ob tudi do 40% zmanjšanju naročil iz tujine) malodane sesulo in sedaj doživljamo prava presenečenja in se sprašujemo kako je sploh to mogoče. Ekonomija ima svoje cikluse, kot roža, ki raste in ozeleni, cveti in propade. Iz čebulice pa, če so dani pogoji, vedno znova zraste nova. Položaj v svetovnem gospodarstvu, ki je več ali manj odvisno eno od drugega, se je v zadnjih dveh letih obrnil na glavo in le redke regije, ali bolje rečeno kontinenti, se lahko pohvalijo z gospodarsko rastjo. Tako Evropa še vedno beleži v povprečju slabše indekse rasti (borzni indeksi -1,4%), medtem ko v Aziji dosegajo povprečno rast tako BDP, kakor tudi borzni indeksi, pa čeprav slednji le za kakšen odstotek. Samo kitajska je še oktobra letos beležila rast BDP 8,9 %, z neverjetno visokimi blagovnimi rezervami pa lahko še kar nekaj časa kljubuje vsem vrstam stagnacije. Danes lahko le še ugotovimo, da gre za porušeno homogenost svetovnega trga ter da so časi zlatega standarda vsaj za kakšno leto ali dve mimo. Še vedno namreč pada narodnogospodarska produktivnost in če bi imeli lastno valuto bi se to izkazovalo tudi v pariteti. V EU se pojavlja tudi protekcionizem 19. stoletja, ko nacionalne države, kljub znanim pravilom igre, z različnimi prefinjenimi kriteriji ščitijo lastno gospodarstvo pred tujo konkurenco. Tako se trg še bolj zapira namesto odpira in tudi ne moremo govoriti o tako imenovanih štirih atributih svobode: prostega pretoka ljudi, delovne sile, kapitala in blaga. Porušilo se je avtomatično izravnavanje cen s pomočjo delujočega tržnega mehanizma, čeprav tega morda v Sloveniji še ne občutimo, vemo pa, da avtomatizem in z njim državne intervencije niso učinkoviti. Smo v t.i. tretji fazi recesije, ko v bistvu pada kupna moč denarne enote, torej v našem primeru evra, ob hkratnem naraščanju cen blaga in storitev. Na pohodu je nov ciklus gospodarstva, ki pa bo s seboj prinesel tudi inflacijo in vse manjšo kupno moč državljanov. Teza o “sedemletnih debelih in suhih kravah” ne drži več, zato tudi najboljši ekonomisti ne morejo napovedati, da bo jutri res že bolje. Spoznali smo, da je finančna in ekonomska kriza udarila Slovenijo od zunaj ter da smo zaradi naše ekonomske šibkosti, soodvisnosti od tujega gospodarstva ter smo jo predvsem tudi zaradi visoke zadolženosti v tujini, občutili nekoliko bolj in da nam počasi, a zanesljivo, prazni tudi denarnice. Tretja faza recesije, kije očitno tu, lahko pomeni tudi dno, s katerega se moramo dvigniti, sicer bomo zlezli še globlje - v nove težave in delavske proteste. FK DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATIKI Prehodni pokal in 11 pokalov za posamezne kategorije v Športni klub Flip Piran 1 • *■ Zadovoljni in nasmejani Flipovci z enajstimi pokali in prehodnim pokalom. Fotografija: Franko Grižon. V Športni dvorani Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru se je v soboto, 5.12.2009, odvijalo državno prvenstvo v akrobatiki za C program, ki se ga je udeležilo okoli 287 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov, med katerimi je bilo kar 6 primorskih: Partizan Renče, ŠK Twist, GD Gim in GGD iz Nove Gorice, Capris iz Kopra in Športni klub Flip, ki združuje mlade akrobate s celotne Obale pa vse do Postojne in je bil tudi organizator tekmovanja. Za Flip je tekmovalo preko sto tekmovalcev, ki so domače občinstvo navdušili s kvalitetno izvedenimi skoki. Pri organizaciji tekmovanja so tokrat veliko pomagali tudi starši Flipovih akrobatov. Tekmovalci so se najbolj razveselili zmage v seštevku rezultatov ekip in posameznikov in prehodnega pokala. Poleg organizacije kluba, pa so se izkazali tudi sponzorji in donatorji: podjetje Omnis d.o.o. Koper, Občina Piran, ENTERTAINMENT d.o.o., Portorož., Actual d.o.o. Koper, Adriatic Šlovenica d.d.. Koper, FX, d.o.o. Ljubljana, Abanka - Vipa d.d., Koper, Nel, d.o.o. Portorož, Pizzeria - Špagheterija Santa Lucia, Martin Babič s.p., FAST FOOD MOWING, Abdulaji Šukri s.p., Koper. FLIP PIRAN je bil najuspešnejši in tudi najštevilčnejši med vsemi klubi. Ekipno je postal državni prvak v petih kategorijah: Cicibanih, mlajših in starejših deklicah in mladinkah ter članih, vice prvak med: cicibankami, mlajšimi dečki, starejšimi deklicami 2 ekipa. Tretji pa so bili: mlajše deklice in mladinke 2 ekipa ter starejši dečki. Tudi posamezno je bil Flip največkrat na zmagovalnih stopničkah. Državni prvaki so: ciciban Davor Stanišič, mlajša deklica Rebeka Grižon, starejša deklica Tonja Senčar, mladinka Ana Janko in član Borut Gregorič. Srebrno medaljo so si prislužile: mlajša deklica Ula Simšič, mlajši deček Maj Vegnuti, član Daniel Golenač Bronasto: ciciban Matija Bažec, mlajši deček Aljaž Lavrič, starejša deklica Pia Ban, mladinka Marija Grižon. SM 'Vedeževafec VaCter J&[e({s za [eto 2010 napoveduje Interpelacije so možne že v prvi polovici leta. Tako zoper ministre, kot vlado v celoti. Leto 2010 bo mirnejše in nekoliko bolj optimistično. Bo pa značilno po velikih rezultatih, a za nekatere bo potrebno veliko več truda. Leto ki prihaja, nam bo v spominu po velikih pričakovanjih, ter pogajanjih za ključne dosežke. Na tem področju lahko pričakujemo veliko sprememb, a naj omenim, da vse niso pozitivne, kajti postopki in poteze posameznikov ne bodo pokazatelji pozitivnih rezultatov. Na tem področju bo zelo pomembna trpežnost, saj bo veliko ljudi dobilo občutek “čutne prevare”, ali pa občutek, da izgubljajo moč in trdnost za sam uspeh. Gospodarstvo se bo moralo v celem letu ukvarjati z vprašanji kot so kolikšna je zmožnost, kakšne bodo presoje ter ocenitve. Naj omenim, da bodo potrebne velike spremembe, ter obnovitve v vseh pogledih. Nekje bo potrebno podatke razkriti v celoti in resnici priti na dan v vseh pogledih. Sama vlada bo ponudila nekaj olajševalnih programov za posameznike, ki bi želeli na samostojno pot, a naj omenim, da se taka poteza ne bo pokazala kot najboljša. Lahko pričakujemo tudi proteste in stavke. Tukaj bi se najbolj usmeril v javni sektor, a naj povem da velikih pozitivnih rešitev ne vidim, so pa vidni uspehi, a ti so omejeni na določeno obdobje. Potrebni bodo novi pristopi ter spremembe, ki od posameznikov ne bodo smele dopuščat napak, kajti v nasprotnem primeru ne moremo pričakovati večjih pozitivnih rezultatov. Finančno gledano se bo položaj umirjal, kar pomeni, da se bo trg bistveno sprostil, ter omogočal lažji pristop do poslovanja, v vseh oblikah, seveda pa naj ne prevladuje strah pred tem kako bodo stvari potekale. To je leto, ki veliko prinaša, zato naj prevladujeta razum in volja po dobrih rezultatih. Vlada si bo v letu 2010 zadala veliko novih načrtov. Naj takoj omenim, da vse ne bo izpeljala po želeni poti, saj bo pritisk javnosti prevelik. Veliko bo potrebno pojasnjevati zakaj se nekatere zadeve niso izpolnjevale na drugačen način, ter zakaj vztraja pri določenih načelih za katere se izkaže, da so bile poteze brezpredmetne. Pričakujemo lahko tudi kakšno menjavo na položajih ter manjšo afero, ki bo zahtevala konkretna pojasnila. Nekoliko bi se osredotočil na obrambno ministrstvo in ministrstvo za delo. Tukaj vidim nekoliko več aktivnosti, ki bodo zahtevali konkretne poteze, a rezultati bodo vidni šele po dobrih šestih mesecih. Interpelacije so možne že v prvi polovici leta, tako za ministre kot vlado v celoti, a naj povem, da bo boj za odstranitev posameznikov kar velik, zato bi tukaj opozoril, da vsaka poteza igra ključni rezultat. Sicer pa vsaka interpelacija ne bo dosegla želenega rezultata. Vlada ne bo smela popuščati in zavlačevati, kajti v tem izgublja odločnost in trdnost. Širše gledano bo morala izpolnjevati določene obveze ali naloge, ki pa ji ne bodo najbolj pisane na kožo, zato bo potrebna dodatna komunikacija, ki ne bo najbolj lahka. Veliko časa se bo porabilo za razmišljanje in iskanje rešitev, same izvedbe pa pridejo v zadnjem trenutku, kar ni najboljše. Tudi v tem letu se lahko zgodi na naša vlada ne izpolni obvez, za kar se lahko pričakuje opomin ali kazen. (POLlTl^ift: Če pogledamo to področje lahko povem, da bo v prvih štirih mesecih precej vroče, saj so posamezniki, ki bodo želeli na vsak način uspeti s svoj imi vizijami. Veliko bo izražanja v nasprotovanju, ter izpodbijanjabesed. Pričakujemo lahko nekaj menjav, in prevzemov, ati v kratkem odstopijo. Obstaja možnost združevanja strank, v upanju na stabilnost ali popolno ravnovesje, ki pa v obdobju dveh let izgubi pomen. Veliko po pogovorov ter iskanja rešitev, ključni rezultat pa bo viden po vseh pogajanjih. Vlada se bo morala soočiti z pritiski in zahtevami, celo obstaj a manj ša možnost, da se skupina postavi proti vladi in jo želi odstaviti. Veliko bo potrebno narediti na gospodarskem področju, a tega žal ne bo, oz. bo v najmanjši možni meri. (POCD^VECB^E." Tukaj lahko pričakujemo nekaj preglavic, ki pa v določenih okoljih lahko povzroči veliko škode. Največ težav lahko nastane v notranjosti in na Štajerskem ter okolici, zato naj bodo kmetovalci izredno pozorni na svoje pridelke (celo takrat ko najmanj pričakujemo). Največja nevarnost obstaja med majem in septembrom, po vsej Sloveniji. Na obali so možne poplave, opozarjam pa tudi tiste, ki živijo na področjih razglašenih, da to lahko postanejo. Poletje bo sicer ugodno, tu pa tam se lahko pojavi kakšna večja nevšečnost, zato naj opozorilo ne bo odveč. V let 2010 vlada oz. prevladuje Venera, kar pomeni, da bo leto ugodno za umetnike, kulturo, leto estetskega navdiha, ter lepote. Vpliva na zadovoljstvo oz. izboljšanje razmer, ali drugače povedano, bistveno lažje se bo dalo reševati konflikte oz. nesporazume. Ravno zaradi takega vpliva, ki ga nosi Venera, bomo bolj vitalni ter nas bo spremljalo lažje urejanje zadev vezanih na življenjski krog. Torej v kolikor ste še v velikih dvomih ter ne vidite izhoda iz določenih ovir je pred vami novo obdobje, ki prinaša lažje in nekoliko sproščujoče načine za dosego pozitivnega rezultata. Vedeževanje A >bo in nc vidite izhoda? J^ T najsvrl ali noeovor JŽakl Želite na svetlobo in ne vidite izhoda? Potrebujete nasvet ali pogovor, morda pogled v prihodnost.. v QQQ 1A7 Al ^ O vsem tem in še več sc lahko pogovorile z Vallerjem-Aleksom. Za tečaj vedeževanja v oktobru pokličite na tel. št 041 825 481. 1,99 eur/min oz. po ceniku operaterja Mobitel Debitel biaobil Tbildetom. Ai»*l Metne Za vpogled v prihodnost uporabljam ciganske, tacol in egipčanske karte. 24 ur na dan! Valter Gajzer s.p., Nazorjeva 9, Izola Svetovno nogometno prvenstvo 2010 Petek, 11. junij - nedelja, 11. julij Kdo s kom igra? Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki se bo v dolgem mesecu dni pomerilo državnih 32 reprezentanc, med njimi tudi Slovenija, ki bo igrala v skupini C. Žreb je takole razvrstil osem skupin s po štiri reprezentance: Skupina A: Južna Afrika, Mehika, Urugvaj, Francija. Skupina B: Argentina, Nigerija, Južna Koreja, Grčija. Skupina C: Velika Britanija, ZDA, Alžirija, Slovenija. Skupina D: Nemčija, Avstralija, Srbija, Gana. Skupina E: Nizozemska, Danska, Japonska, Kamerun. Skupina F: Italija, Paragvaj, Nova Zelandija, Slovaška. Skupina G: Brazilija, Severna Koreja, Slonokoščena obala, Portugalska. Skupina H: Španija, Švica, Honduras, Čile. Po tem kar so slovenski nogometaši pokazali na tekmi z Rusko federacijo v Mariboru ni nobene bojazni, da ne bi junija 2010 premagali ZD in Alžirije ter se morda celo uvrstili med osmerico najboljših nogometnih ekip. Zaključni nogometni boj pa se bo vodil med reprezentancami Brazilije, Srbije, Nemčije in Argentine. (Prireditve S 0 * S (Tiran IzoCa I Gledališče Tartini Piran I Teatre Tartini a Pirano Avditorij Portorož - Portorose Glavna dvorana Sala principale I Piranske cerkve I Chiesedi Pirano I Gledališče Tartini Piran j Teatro Tartini a Pirano I Piranske cerkve I Chiese di Pirano Avditorij Portorož - Portorose Glavna dvorana Sala principale Piran-Portorož-Lucija Pirano - Portorose - Lucja Piran - Portorož - Lucija Pirano - Portorose - Lucja Piran-Portorož-Lucija Pirano - Portorose - Lucja Parkirišče pri Kaštelu v Portorožu Parcheggioaccantoal "Castel"di Portorose I Tartinijev trg v Piranu 1 Piazza Tartini a Pirano I Piran - Portorož - Lucija Pastoralno kulturni center Georgios - dvorana sv. Peregrina Centro pastorale e culturale Georgios - sala S. Pellegrino I Tartinijev trg v Piranu I Piazza Tartini a Pirano * Trg prekomorskih brigad Portorož Piazza Brigate d'oltremare a Portorose ** Tartinijev trg v Piranu Piazza Tartini a Pirano * Trg prekomorskih brigad Portorož / Piazza Brigate d'oltremare a Portorose ** I Gledališče Tartini Piran I Teatro Tartini a Pirano I Tartinijev trg v Piranu I Piazza Tartini a Pirano * I Trg prekomorskih brigad 1 Portorož / Piazza Brigate j cToltremare a Portorose ** I Tartinijev trg v Piranu I Piazza Tartini a Pirano * I Prireditveni šotor v Luciji I Tendone degli eventi a Lucia I Prireditveni šotor v Luciji I Tendone degli eventi a Lucia I Trg prekomorskih brigad | Portorož / Piazza Brigate I d oltremare a Portorose I Prireditveni šotor v Luciji I Tendone degli eventi a Lucia I Trg prekomorskih brigad | Portorož / Piazza Brigate I d'oltremare a Portorose 19.00 19.30 17.00 17.00 10.00-18.00 Božično - novoletni nastop Glasbene šole Piran Concerto di Natale e dell'Anno Nuovo della Scuola di mušica di Pirano Božično-novoletni koncert Orkester Slovenske filharmonije s solisti Uroš Lajovic, dirigent, Elena Dobravec, mezzosopran, Aleš Kacjan, flavta, Massimiliano Miani, klarinet Concerto di Natale e dell'Anno Nuovo Orchestra della filarmonica Slovena con solisti Uroš Lajovic, direttore, Elena Dobravec, mezzosoprane, Aleš Kacjan, flauto, Massimiliano Miani, clarinetto Vstopnina / Ingresso: 55 €___________ Odprtje razstave Jaslice v piranskih cerkvah v cerkvi sv. Jurija cattedrale di S.Giorgio, inaugurazione della mostra I presepi nelle chiese piranesi Plesna skupina Metulj Skrivnostni gozd A cura del Gruppo di danza Metulj II bosco misterioso Vstopnina / Ingresso: 5 € Razstava Jaslice v piranskih cerkvah Mostra I presepi nelle chiese piranesi 20.00 10.00-12.00 15.00- 18.00 10.00- 12.00 15.00-18.00 10.00-12.00 15.00-18.00 18.00 Glasbeno komična prireditev 2010: več novega leta za vse! Komika: Andrea Sambucco, Flavio Furian Glasba: Overfunk, Ali Castellana, Daniela Pobega Spettacolo comico musicale 2010: piu anno nuovo pertutti! I comici: Andrea Sambucco e Flavio Furian Musiče: Overfunk, Ali Castellana, Daniela Pobega Božiček v starodobnem vozilu Babbo Natale neH'automobile d'epoca Božiček v starodobnem vozilu Babbo Natale nelTautomobile d'epoca Božiček v starodobnem vozilu Babbo Natale nelTautomobile d'epoca Božično novoletni pohod z baklami Fiaccolata di Natale e dell'Anno Nuovo 9.00 Novoletni sejem starin, domače obrti in darov narave Fiera dell'antiquariato, dell'artigianato locale e dei doni della natura in occasione 10.00-12.00 15.00-18.00 19.00 rjp|l'Annn Nimvp , božiček v starodobnem vozilu Babbo Natale nelFautomobile d'epoca Božični koncert pihalnega kvinteta Slovvind Concerto natalizio del guintetto di fiati Slovvind 11.30 Otroška predstava LG NEBO Zakaj teče pes za zajcem Spettacolo per bambini dell'LG NEBO Perche il cane rincorre il coniglio 15.00 11.30 15.00 19.00 11.30 15.00 Otroška predstava LG NEBO Zakaj teče pes za zajcem Spettacolo per bambini dell'LG NEBO Perche il cane rincorre il coniglio Otroška predstava THEATER 0NA/0N Abeceda Spettacolo per bambini del THEATER ONA/ON Valfabeto Otroška predstava THEATER ONA/ON Abeceda Spettacolo per bambini del THEATER ONA/ON L'alfabeto Koncert klasične glasbe Srečanje s Tartinijem Žiga Faganel, violina, Domen Marinčič, viola da gamba, Tomaž Sevšek, čembalo Concerto di mušica dassica Incontro con Tartini Žiga Faganel, violino, Domen Marinčič, viola da gamba, Tomaž Sevšek, čembalo Vstopnina/Ingresso: 18 C Otroška predstava Teatra Cizamo Skoraj najboljši cirkus Spettacolo per bambini del Teater Cizamo II circo (guasi) migliore del mondo Otroška predstava Teatra Cizamo Skoraj najboljši cirkus Spettacolo per bambini del Teater Cizamo II circo (guasi) migliore del mondo 14.00 22.00-02.00 15.00 17.00 20.00-02.00 18.00 20.00 18.00 Otroška predstava Ku-Kuc gledališča Dedkove zimske počitnice in prihod dedka Mraza Spettacolo per bambini del Teatro Ku-Kuc Le vacanze invernali del nonno e 1'arrivo di Nonno Inverno Silvestrovanje s skupino Kalamari Veglione di S. Silvestre con il gruppo Kalamari Odprtje šotora / Apertura del tendone Otroška predstava Ku - Kuc gledališča Dedkove zimske počitnice in prihod dedka Mraza Spettacolo per bambini del Ku - Kuc Le vacanze invernali del nonno e 1'arrivo di Nonno Inverno Silvestrovanje s skupino Ne me jugat Veglione di S. Silvestro con il gruppo Ne me jugat______________________ Odprtje šotora / Apertura del tendone Glasbeno zabavni nastop Slavka Ivančiča s skupino Gedore band Spettacolo di mušica leggera con Slavko Ivančič ed il gruppo Gedore band Novoletno popoldne z ognjemetom Pomeriggio di vigilia con fuochi d'artificio 15.00 17.00 18.00 20.00 10.00 Odprtje šotora / Apertura del tendone Otroška predstava Kaličopkovega gledališča Mojca Pokraculja Spettacolo per bambini del Teatro Kaličopko Mojca Pokraculja Tombola in Piranese/Tombola in Piranese Koncert skupine Victory/concerto del gruppo Victory Novoletni tek Od trga do trga (predprijave s štartnino) Maratona dell'Anno Nuovo Da piazza in piazza (preiserizioni con tassa di partecipazione) Prisrčno vabljeni na odprtje 10. razstave “Jaslice v piranskih cerkvah” V nedeljo, 20. decembra 2009, ob 17. uri, v cerkvi sv. Jurija v Piranu. Nastopil bo ženski pevski zbor iz Podkraja pod vodstvom Alijane Trošt Rupnik. Razstavo bo odprl dr. Bojan Ravbar. Ob zaključku odprtja vabljeni v dvorano sv. Peregrina (Georgios) k predstavitvi upodobitve jaslic akad. slikarke Alekse Ivanc Olivieri in k prijateljskemu druženju. Društvo “Prijatelji zakladov sv. Jurija” Piran Jaslice bodo na ogled od 20. decembra 2009 do 6. januarja 2010, vsak dan med 10. in 18. uro v naslednjih cerkvah: 1. Župnijska cerkev sv. Jurija /Duomo di S. Giorgio župnijske jaslice postavitev: RIKO BUTUČI, ROBERT LETICA in SREČO VOGRIN 2. Cerkev Marije Zdravja / Chiesa della Madonna della Sahite Mistero divino ROBERTO CIPOLTONE - C1RO, Loppiano - Italija 3. Cerkev sv. Štefana / Chiesa di S. Stefano Jaslice ANA ČEŠAREK, Dolenja vas -Slovenija 4. Cerkev sv. Petra / Chiesa di S. Pietro Sacra famiglia Kulturni dom Izola, 19.00 Novoletni koncert - Pihalni orkester Izola. Vstop prost! Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola Manziolijeva palača, 17.00 Bilo je leta 1999 - Praznujemo prvo desetletje osmih aktivnosti Organizator: Samoupravna italijanska narodna skupnost Izola Manziolijeva palača, 20.00 Božični pevski koncert KUD Musiča iz Ptuja. Dirigent: Robert Ferguš Organizator: Italijanska skupnost Pascptale Besenghi degli Ughi Kulturni dom Izola, 18.00 Plesna predstava: Vse se zgodi v kuhinji. Plesni studio ALI Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola Hotel Delfin, 20.00 Božične pesmi z Marjetko Popovski Organizator: Hotel Delfin Kulturni dom Izola, 19.00 Dan slovenske samostojnosti in enotnosti - koncert: 3 Big Band Orchestra & Elda Viler. Brezplačne vstopnice za koncert bodo na voljo v galeriji Alga v Izoli od 21. do 24. decembra med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, 24. 12. le med 10.00 in 12.00. Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Obala Božično novoletni pohod. Več informacij na številki 041 724 262 (Moimir) ali www.skid.si. Organizator: SKID Jaz sem najboljši Mala Lonka (Trg ob vratih), 17.00 Prireditve za otroke z bogato ponudbo domačih dobrot: sladkarije, vroča čokolada, čaj, čokoladne sladice... Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Lonka, 17.00 Veseli december: Pismo dedku mrazu - gledališka predstava KUD Gledališče Steps. Organizator: Center za kulturo šport in prireditve Izola Mala Lonka, 17.00 Prihod Dedka Mraza Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Mala Lonka, 22.00 - 02.00 Silvestrovanje: Roxic Band & Marino Marinac Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve “Koper Potniški terminal - ogrevan šotor, 21.00 -02.00 Koncert: Karma in Ne me jugat Jahanje bika, pikada, vinoteka, luna park Titov trg, 22.00-23.00 Ženski pevski zbor DEKLETA IZ ŠKOFIJ Luška kapitenija Koper Novoletna tržnica Potniški terminal - ogrevan šotor, 21.00 -02.00 Koncert: Kingston, Kraški ovčarji, 3Prašički Otroški program, Taverna Koper 11:00 Dedek mraz in prijatelji 17:00 Lutke za vsak prst Otroški program, Taverna Koper 11:00 Izdelovanje sneženega moža 17:00 Dedek mraz s spremstvom Otroški program, Taverna Koper 11:00 Animacija z baloni 17:00 Čarovniška predstava Otroški program. Taverna Koper 11:00 Sonce gre na potep 17:00 Marko skače Otroški program, Taverna Koper 11:00 Jelenček Zoran 15:00 Darilo za Božička Otroški program, Taverna Koper 11:00 Moj domek 15:00 Novoletna sreča Taverna, silvestrovanje na odprtem, 21.00 -3.00 Koncert: Tinkara Kovač, Platana, Sons. Ognjemet Potniški terminal - ogrevan šotor, 21.00 -02.00 Koncert: Mirela & Prestige Band, Skupina Q1 Trebušne plesalke, Leskovačke specialitete Jahanje bika, pikada, vinoteka, luna park Otroški program. Taverna Koper 11:00 Izdelovanje novoletnega mobila za otroško sobo 17:00 Izdelovanje koledarja za leto 2010 Potniški terminal - ogrevan šotor, 21.00 -02.00 Mega zaključna žurka Koncert: Orkestar Željko Jovkovič (Guča, Srbija), Dej še’n litro, Radio zastava (latalija) 4, Leskovačke specialitete Jahanje bika, pikada, vinoteka, luna park Športno, kulturno, izobraževalno društvo Jaz sem najboljši CENTRO AVE - mednarodni umetniški center, Loppiano - Italija, 5. Cerkev sv. Roka / Chiesa di S. Rocco Sveta družina DUBRAVKA ŠOREL - DUKA, Piran - Slovenija 6. Cerkev sv. Frančiška / Chiesa di S. Franceseo samostanske jaslice postavitev: UBALD TRNKOCZV 7. Cerkev Marije Snežne / Chiesa della Madonna della Neve Jaslice ROSAL1A ZALKA ARNŠEK, Ljubljana - Slovenija 8. Cerkev Marije Tolažnice / Chiesa della Madonna della Consolazione Jaslice za Zlatu HANA LUKAS M1DŽIČ, Zagreb - Hrvaška 9. Dvorana sv. Peregrina-Pastoralno kulturni center »Georgios« / Centro pastorale culturale »Georgios« 26.12.2009 - Božično- novoletni pohod z baklami. Zbirno mesto ob 18. uri čez cesto parkirišča Kaštel, v centru Portoroža. Prvih 177, ki bo plačalo startnino 5 EUR poleg vsega prejme še Božičkovo kapo! 27.12.2009 - Izpraznimo zavetišče. Zbirno mest ob 10.30 uri pred pasjim zavetiščem na sv. Antonu. Sprehod s psi. 1.1.2010 - Z rolerji na ogled ognjemeta. Start rolanja ob 17.00 uri pred Kaštelom v Portorožu, ob 18.00 uri ogled ognjemeta. 3.1.2010 - Novoletni tek »Od trga do trga« Prijavno mesto: Centralna ploščad z vodometom v Portorožu od 10.00 do 10.50 ure. Start ob 11. uri. Skupna dolžina proge je 8 km. Startnina 5 evrov. NAROČILNICA . primorski uTrp IME IN priimek:__________________________ TOČEN naslov:_____________________________ POŠTNA ŠTEVILKA:_________________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR datum:____________ podpis:_________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož 16 December 2009 primorski uVp Že trikrat uspešen polet pod solkanskim mostom Izkušeni pilot Benjamin Ličer iz Aerokluba Obalni letalski Center Portorož je ob 100-letnici prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan (poletela sta 25. novembra 1909) in ob 100-letnici Bohinjske železnice s svojim akrobatskim letalom ZLIN - 526, S5-DBO v soboto, 21. novembra 2009, točno ob 14.00 uri elegantno, kljub nekoliko slabši vidljivosti, poletel pod znamenitim solkanskim kamnitim mostom. To je bil že tretji polet Benjamina Ličerja pod solkanskim mostom. Solkanski most je v bistvu 220 metrov dolg železniški most čez reko Sočo. Zgrajen je bil iz precizno obdelanega kamna in velja kot kamniti most z največjim 80 metrskim lokom na svetu. Višina loka od gladine reke Soče je 40 metrov. Višina leta pod mostom od 25 do 30 metrov. Pri preletu pod mostom doseže letalo 295-300 km/ h, kar omogoča dvigovanje letala 25 m/s, kajti to je zelo pomembno, saj na letalca že kakšnih 200 m naprej preži drugi most! Podoben izziv je pilot Benjamin Ličer opravil pod solkanskim mostom že ob 90. obletnici prvega poleta bratov Rusjan. Takrat je v Ljubljani prejel tudi visoko priznanje, žal pa ne v občini Piran. Most so proti koncu druge svetovne vojne po ukazu ameriške vojske bombardirali letalci prekomorci in ga delno poškodovali. V Mestni občini Nova Gorica so se bratov Rusjan spomnili tudi že v času praznovanja občinskega praznika (9. september), v avli mestne občinske hiše pa so 27. novembra predstavili tudi dve ultralahki letali. Ob tej priložnosti so krstili logotip letala Flamingo - Eda 100. Botra je bila Grazia Rusjan, nečakinja bratov Rusjan. Uspešen, lahko bi rekli junaški, polet pilota Benjamina Ličerja pod kamnitim solkanskim mostom. FOTO: Primorski utrip. Aeroklub Portorož Aeroklub Obalni letalski center Portorož, ki že kar nekaj desetletij deluje na letališču Portorož v Sečovljah, tudi kot letalska šola, je tokrat organiziral polet pod pokroviteljstvom Mestne občine Nova Gorica. Nedvomno, da tovrsten polet pomeni tudi veliko tveganje za Nov hipermarket Spar v Semedeli pilota. Benjamin Ličer-Bendžo, kot ga imenujejo, je upravnik aerokluba, poklicni pilot in že kar 30 let inštruktor letenja. Podvig 21. novembra je opravil z oceno odlično. S tem se je tudi poklonil bratoma Rusjan, pionirjema slovenskega letalstva. Navdih za letenje je Benjaminu dal oče Venčeslav, ki je bil tudi učitelj letenja. Benjamin je začel z jadralnim in motornim letenjem na Letališču v Ajdovščini, njegov inštruktor pa je bil Spar Slovenija nadaljuje s širitvijo svoje trgovinske mreže v Sloveniji. Tako so do vključno 3. decembra 2009 odprli že 79. trgovin v verigi Spar in Interspar. V izgradnjo novega hipermarketa Spar Koper v Semedeli je podjetje investiralo 5,6 milijona evrov. To tudi dokazuje, da smo Slovenci še vedno dobri kupci in potrošniki, kar opažajo tudi veliki tuji trgovci, ki se širijo po Sloveniji. Tudi domači ne zaostajajo. Tuš bo v Kopru pri Lesnini že kmalu odprl mega trgovski center. Spar na vsaki otvoritvi podari za različne, tudi humanitarne, namene 4 tisoč evrov. Tokrat je donacijo prevzel župan Mestne občine Koper Boris Popovič in simboličen ček takoj predal 1 predstavnikom Rokometnega kluba Burja Škofije, za otroško in mladinsko šolo rokometa. Na veselem dogodku je zapela tudi Nuša Derenda, prireditev pa je povezovala Bernarda Žarn. FOTO: AKV - Primorski utrip. Edvard Lorencan. Do decembra 2009 je Benjamin Ličer opravil že 10.100 ur letenja. V nekdanji skupni domovini Jugoslavijijedosegel naziv najboljšega športnika v akrobatskem letenju in je bil od takratne Športne zveze določen za nosilca olimpijskega plamena za zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. V naši novi državi Sloveniji pa je že štiri krat dosegel naziv državnega prvaka v akrobatskem letenju. Sodeloval je tudi z znamenitimi akrobatskimi skupinami Frecce tricolori. Seveda pa v takem športu ne gre vedno vse gladko. Na letalu znamke ZLIN mu je že petkrat odpovedal motor in enkrat na letalu znamke P1TTS S2B. Na dvomotornem letalu znamke Cesna-320, v katerem je bilo 5 potnikov, je prišlo do eksplozije levega motorja in letalo v zraku je zajel plamen, ki ga je Benjamin uspešno pogasil in s potniki srečno pristal na letališču Postojna. Včasih je pač treba tudi spretno pristati na kakšnem travniku ali njivi. Svoje izkušnje iz prakse letalstva prenaša na mlade bodoče pilote. Benjamin Ličer pred poletom. Foto: Leo Caharija Tale fotografija je nastala med ------------------------------------------------------------ poletom. Foto: Benjamin Ličer P-89 je pomembna pridobitev za pomorsko policijo V Kopru so 3. decembra 2009 pred prvo plovbo krstili novi policijski čoln, namenjen varovanju morske meje. V spomin na uspešno izvedeno akcijo Sever, njeno 20. obletnico, ki so jo obeležili ravno v tem času, so ga poimenovali z oznako P-89. Na pomolu pred Upravo RS za pomorstvo v Kopru so ga javnosti podrobneje predstavili direktor PU Koper Božidar Štemberger, namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in komandir Postaje pomorske policije Koper Zlatko Dolič. V svojem govoru ob krstitvi čolna pred prvo plovbo je njegova “botra”, namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, dejala, daje Postaja pomorske policije Koper moderna in po evropskih standardih oblikovana enota: “Zaradi narave svojega dela je zelo specifična in kot taka pravzaprav edini branik schengenskega morskega prostora v Sloveniji, saj edina v državi prevzema odgovorno nalogo varovanja in nadzora zunanje morske meje EU.” Po njenih besedah je čoln P-89 pomembna tehnična pridobitev pomorske policije, ki bo prispevala k učinkovitejšemu varovanju modre meje: “Preizkus zmogljivosti plovila je namreč pokazal, da ima čoln odlične manevrske sposobnosti. Grajen je za varno plovbo v odprtem plovnem območju, zaprta kabina pa omogoča njegovo uporabo ob vsakem vremenu. Na čolnu je tudi zmogljiv navigacijski sistem, ki omogoča sledenje več različnim plovilom hkrati.” Nazadnje je novemu čolnu na pot, kot je to pri pomorcih v navadi, zaželela še mirno morje in naj “dobro služi slovenski policiji”. Poudarila je, da Postaja pomorske policije Koper izvaja nadzor državne meje na morju. Na 43-kilometrski slovenski obali so trije mejni prehodi za mednarodni pomorski promet: Koper, Piran in Izola. Na morski, t. i. modri meji, smo v zadnjih letih obravnavali zelo majhno število ilegalnih pribežnikov. Razporeditev patrulj za nadzor državne meje na morju se zato izvaja na podlagi predvidevanj, kje bi lahko prišlo do problematike ilegalnih prehodov ali tihotapstva. Tehnični prevzem čolna, ki je bil izdelan na Hrvaškem, je bil 25. 11.2009. Cena: 183.282 Gost večera - Roman Fikfak Otorci OS Lucija so pripravili novoletni sejem 7. decembra so se zbrali v šolski jedilnici in prodajali izdelke, ki sojih naredili v šoli. Sejem je bil živ, starši so pridno kupovali, učenci pa so izkupiček namenili za šolski sklad. V kavarni Rezidence Park v Luciji je bil v sredo, 9. decembra 2009, zvečer prjeten pogovor z Romanom Fikfakom, ki ga mnogi poznamo kot odličnega mehanika in dolgoletnega delavca v Casinoju Portorož. Zapela je tudi Klapa Solinar.