Leto LXVL, št. 94 Ljubljana, torek 25. aprila 1953 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnalUeva ulica št. 5 Telefon 5t_ 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefoD 8t~ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. SPOMENICA MALE ANTANTE ZA WASIUNGTON Mala antanta bo skupno s Poljsko izročila v Washingtosiu obširno spomenico, v kateri bo pojasnila svoje stališče vVashington, 25. aprila. AA. Vzporedno z razgovori med Rooseveltom, Ma-edonaldom in Herriotom so se sestali tudi tukajšnji zastopniki držav Male an-tante in Poljske. Posebne sestanke bodo Imeli vsak dan. Poljski poslanik Patek bo v imenu nedavno v Bukarešti ustanovljenega bloka agrarnih držav predložil ameriškemu zunanjemu ministrstvu obširno, utemeljeno spomenico. Vsebina spomenice še ni znana. Verjetno pa je, da bodo prizadete države zahtevale zase preferenc ne pogodbe. Dozdaj ameriško zunanje ministrstvo Se ni vprašalo zastopnikov držav Male antante, da pojasnijo svoja stališča. Verjetno je, da se bo to zgodilo med Herriotovim odhodom in prihodom italijanskega finančnega ministra Guida Junga. Tedaj bodo pozvani zastopniki Čehoslovake, Rum unije, Jugoslavije in Poljske, da pojasnijo svoja stališča, Razgovori v Washmgtonu Washington. 25. aprila. Predsednik Roosevelt in Macdonald sta izdala skupen komunike o dosedanjih razgovorih v VVashing-tonu. Komunike poudarja, da so se razgovor: najiaSab' na vse probleme, e katerimi ee bo bavila svetovna gospodarska konferenca. Macdonald in Roosevelt eta imela tndi razgovore 5 strokovnjaki. Rezultat sprejetih sklepov je nad vse zadovoljiv. TRaiGOvori so se v glavnem nanašali na nivo cen. na politiko carinskih bar jer, na valutni in devizni problem, na vprašanje srebra, na ukinitev trgovinskih omejitev im slične probleme, ki so v zvezi s sanacijo svetovnega gospodarstva. Razgovorov se je udeleževal tudi Herriot. Odhajajoč iz Bele hiše, je Herriot novinarjem izjavil, da ga je prvi sestanek e predsednikom Rooseveltom očaral. Roosevelt ima sestavljene že obširne predloge in načrte, ki bodo sedaj predmet nadaljnih razgovorov in pogajanj. Ameriški predsednik je pokazal popolno razj-mevanje za francosko stališče in probleme Francije in Herriot upa. da bo lahko doseči sporazum v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Stabilizacija funta in dolarja W««hington, 25. aprila, s. V debro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da sta se predsednik Roosevelt Ln ministrski predsednik Macdonold v načelu sporazumela glede stabilizacijskega kurza dolarja in funta. Angleški funt naj bi se stabiliziral po 3.50 dolarja, dolar pa po 85 zlatih centov. V Nemčiji se vznemirjajo Berlin, 25. aprila, g. Hugenbergova »Nachtausgabe« poroča, da se je pri političnih pogajanjih v Wash ing tonu razpravljalo pred vsem o razoroži r v enem vprašanju in pogodbo med tremi državami. List zahteva, naj bi državna vlada skušala doseči, da bi se po nemškem poslaniku v Waabi]lfftOira udeležila teh pogajnnj trudi Nemčija. Ne Francija. temveč Nemčija potrebuj a varnosti in podpore kot ed:na država na svetu, ki ljubi mir proti zelo oboroženim državam predvsem proti Franciji in njenim zaveznikom. Priprave za sklicanje gospodarske konference Ženeva, 25. aprila g. Tajništvo Društva narodov sporoča, da se bo organ i zaci jaki odbor svetovne gospodarske konference sestal dne 29. aprila v Londonu Predsedstvo na tej seji bo vodil sir John Simon. V glavnem se bo na tej seji razpravljalo o določitvi datuma za sestanek svetovne gospodarske konference. V krogih Društva narodov so zaradi ameriških valutnih vprašanj opustili vsako ugibanje o tem terminu. Tudi Kanada ukinila zlati standard Ottava, 25 aprila. S sklepom kanadske vlade je bil z včerajšnjim dnem ukinjen zlati standard za kanadski dolar. Finančni minister Khodee je v zve^i s tem izjav:l. da je to neizogibna posledica padca ameriškega dolarja, s katerim je kanadski dolar t€e-no povezan. Češkoslovaška krona neprizadeta Praga. 25. aprila. Včeraj ee je vršila se- |a bančnega sveta češkoslovaške Narodne banke. Predloženo nonvMi.* ugotavlja, da je gospodarski položaj C9R slej ko prej težaven, da pa padec dolarja ni vplival na češkoslovaško valuto, ki je slej ko prei Svrsta ?n stab:lna. Bivši grški kra pripravlja na povratek? Senzacijonalna izjava bivšega grškega kralja Jurija, ki pričakuje, da ga bo grški narod kmalu pozval nazaj Podpora banovine za pogo-relce v Rogačici Ljubljana, 25. aprila. AA. G. ban dravske banovine dr. Marušič je naklonil kot prvo pomoč za pogorelce v Rogačici iz sredstev banovine 15.000 Din. Atene, 25. aprila. Ogromno senzacijo v vseh političnih krogih je izzvala izjava, ki jo je podal v Rimu mudeči se bivši grški kralj Jurij in ki jo ponatis-kujejo tudi današnji grški listi. Prvič po svojem odstopu se je bivši grški kralj v svoji izjavi dotaknil vprašanja povratka na grški prestol ter pravi med drugim: Trdno sem prepričan, da bom ponovno pozvan na grški prestol. V Grčiji pravijo, da sem dezertiral. To pa ni točno, nasprotno, bil sem prisiljen odpovedati se prestolu. Ničesar si ne želim bolj, kakor da zopet zasedem grški prestol in na čelo grškega naroda ter upam, da bo grški narod kmalu uvidel, kako zelo mu je potreben kralj. Svet več ne veruje, da bi mogel republikanski režim prinesti rešitev vseh sedanjib težkoč. Dogodki zadnjih mesecev v Grčiji jasno kažejo, da tako ne gre več dalje. Čakam, da pride moja ura. Čakam v trdnem prepričan jn, da me bo grški narod sam pozval, naj zopet vzamem oblast v svoje roke. V grških političnih krogih so mnenja, da so grški monarhisti pripravili bivšega grškega kralja do te izjave, ho-teč na ta način dati svoji akciji novega impulza. V vladnih krogih so zelo rezervirani ter odklanjajo v zvezi s tem vsako pojasnilo. Veliki manevri francoske mornarice Pariz, 25. aprila. V pretekli noči sta od-phiin dve francoski flotilgi pod vodstvom poveljn ške ladje »Jean Bard« kz Toaioo-sea, da ee udeležita velikih mornair sikih manevrov, ki se bodo letos vršili v višini Bi* zerte v Alžiru. Vsega se bo u-delei !o manevrov 40 edhre z 10.000 mož posadke. Po končanih nvanevrih bodo odšle flotilje na krožne vožnje na Maderiro, Barcelono, Ali-oaate Ln Kartageno. Tudi italijanski židje protestirajo Rim, 25. aprila. Ministrski predsednik Mussolkri je danes dopoldne sprejel vrhovnega rabrnaria dr. Angela Saccerdotija, ki mu je v imenu italijanske židovske verske zajednice izrazil svoje vznemirjenje zaradi preganjanja Židov v Nemčija ter izročil* protestno resolucijo s prošnjo, naj se tudi Mussolmi zavzame 2a to, da bo preganjanje Židov prenehalo. Mussolm.i je rabi-narja tolažil, češ y da se bodo razmere v Nemčiji kmalu zopet normalizirale in da bo potem prenehalo tudi preganjanje Židov. Največji vodovod na Balkanu Sofija, 25. aprHa. AA. Bolgarska brzojava aagencija poroča: Včeraj so svečano posvetili novi vodovod, ki bo Sofijo oskrboval z vodo z RiJe. Ta vodovod je največji na Balkanu; dolg je 68 km, od tega je 16 km predorov. Celotni stroški pri grad-bi tega vodovoda so znašali 740 milijonov toro*. ?><&ifc so ga 7 let Hitler je vsko hujskanje v Rumuniji Bukarešta, 25. aprila, g. Kakor poročajo listo iz Cernovic, so se v Bukov ni združile nemške nerodno socialistične organizacije s taiko zvano železno gardo n sik lani!« 10-dnevni bojkot žkiov. Z brvedbo tega bojkota je bil poverjen poseben odbor Ob-lastva so ukrenila potrebno, da se onemogoči protižidovska gonjja. V Černovioah iz-hojajoči narodno soc al:sticni list »Der »Scharfschiitze« je bM zapleni en. Vlade izjavlja, da ne bo trpela pro^adovske g°nje. Pa na'!og>u notrainjesn imnristrotva je b la sinoči zvedena v dru'štf'venih prostorih Cuzo-ve stranke hisa pTeisksiva. pri Čemer je policije roaš.1a mnogo obremenrlTies« gradiva Bl-zu KrTkoolvriga 90 pri-jeto neke«« nemškega narodnega sooia«! sta v umiforrna. Včeraj je prišlo v Jassvu dO izgredov med obema protirVk^vpfki-ma kriloma, pri Čemer je bije več oseb ram j en in. Pol erje je izvršila številne aretacije. Kako se godi angleškim mženjerjem Moskva, 25. aprHa. AA. Zastopnik angleškega poslaništva je obiskal inž. Thor-tona in Maodonalna m ju naše! pri najboljšem zdravjai. Oba uživata prednostne pravice v neki botoiiSoi sobi. Zafrtevala sta le reviie hi časopise. London, 25. aorti a. AA. iTrženjerji Monk-house, Nordwa*l, Ghushnv m Gregorv, ki so biJi zapleteni v moskovski vohunski proces, so davi odSli v zunanje ministrstvo kjer so jih sprejeM zunanji miaiister si«r John Shnon. ansrlfrski poslan* v Moskvi Esmood Ovey ki uHai uradniki mmrvstrstva. Proces proti češkim fašistom Brn<>, 25. aprila, s. Pred državnim so. d Iščem se je pričela včeraj razprava proti 28 Članom češke fašistične stranke, ki so ponoči 22. januarja v židenicah pri Brnu izvršile znani napad na vojašnico pehotnega polka, pri čemer so bili takrat en vojak hudo. dva pa lahko ranjena, izmed napadalcev pa eden ubit in dva ranjena. Glavni obtoženci so: 301etni rezervni nadporoč-nik Kobzinek. 41!etni bivši poslanec Gajdl in njegov 211etni nečak. Obtožnica se gla_ si na zločin upora, javnega nasilstva, ropa, zavajanja k vojaškim zločinom in zarote proti republiki Istočasno se bo vršila tudi razprava proti ritmojstrom Pesaku m Jakobu zaradi zločina zarote proti republiki. Pogajanja za avstrijski konkordat Rim, 26. aprila, g. Pogajanja med Avstrijo in Vatikanom za zakl;uči'tev konkordata naj bi spravila s sveta zelo zapletene verske probleme, ki so ostali zaradi teritorialnih izpremeanb po svetovni vojni nerešeni. Novi konkordat bo, kakor zatrjujejo v vatikanskih krogih, upošteval vse potrebe nove dobe. Nova pogodba bo dala katoliški cerkvi v Avstriji svobodo, ki ji pripada v tradicionalni katoliški državi, na drugi strani pa bo odstranila ostanke tako zvanega jožefizma, ki je imel mnogo let v Avstriji škodljive posledice. Po informacijah >Popolo d* ItaJia< so podajanja v Vatikanu znatno napredovala, in sicer deloma po zaslugi razgovorov zveznega kancelarja dr. Dollfussa v državnem tajništvu Vatikana, deloma pa zaradi os>labIdenja arvstrijske socialne demokracije, ki se je doslej upirala sklenitvi konkordata. Kakor stoje stvari sedaj, se lahko smatra, da je konkordat sklenjena stvar. »Bog hoče borbo« Berlin. 25. aprifla. AA, Včeraj so bertin-sksi napadalni oddelki proslavili v Carlbor-gu obletnico izročirtrve prvega prapora. Ta proslava se je leta 1933. izvršila ponoči v neki kleti. Včerajšnja proslava je bila zelo svečana. Neki pastor je ta prapor, ki nosi napts »Bog hoče borbo«, svečano bla-gosJovtl. Proslavi so prisostvoval nacio-nak» s oci ari stični napadalni oddelki, oddelki StahlheVna in vojske Godba ie igrala oemSto In Hiferie*) birmo. Proces proti dr. Mačku Dr. Maček priznava narodno in državno edinstvo kot izvršeno dejstvo in skuša omiliti svoje punktacije — Sodba bo objavljena jutri ali pojutrišnjem Beograd, 25. aprila. Proces proti dr. Mačku pred državnim sodiščem za zaščito države je bil danes dopoldne zaključen Po prečitanju obtožnice je bil včeraj zaslišan obtoženi dr. Maček. Dočim je dr. Maček v začetku preiskave odklanjal vsak odgovor o ciljih zagrebških punkracij, jc pozneje ^vojo taktiko izpremenil in podal obširne izjave o svojih političnih ciljih, priznavajoč, da je šla vsa akcija za tem, da se izpremeni sedanji državni red. Na »amem procesu je svoje prvotne Izjave skušal na vse načine omiliti ter je svečano izjavil, da priznava narodno zedinjenje kot izvršeno dejstvo, o čemer sploh ne more biti več govora. Zagrebške punktacije je skušal omiliti s tem, da je trdil, da nihče ni mislil na izpremembo sedanjih državnih meja ter da je bilo vračanje na stanje iz leta 1918 mišljeno samo idejno. Izjave, ki jih je dajal inozemskim novinarjem in ki so neprijateljem naše države dale povod za silno propagando proti naši državi, skuša d-r. Maček omiliti, češ da so netočno reproducirane in deloma izpremenjene. Na opombo državnega tožilca, zakaj vendar Vincenc Ranzinger umrl Ljubljana, 25. aprila. Danes je preminul na Ojjiaju v starati 77 let dolgoletni rudarski upravni svetnik rt Vincenc Rantinser. Pokorni je bil na Sla9U kot priznan strokovnjak v nidmškm zadevah. Rojen \e bil L 1855 v Kočevia. gimnazijo \e dovršil v Ljubliani, montani-st'cno vii^oko šolo pa v Leobnu, na kar je kot mlad inženjer takoi pristopil k TPD. kjer je ostal do svoje smrti. Mno^o \e pripomogel k tehnični izpopolnitvi rudnikov TPD in so ee zlasti vse instalacije izvršile pod njegovim vodstvom in na njegovo inicijativo. Od leta 1906. je bil Man upravnega sveta. Blagopokojni zapušča vdovo tn sina. Njegova prerano umrla hčerka ie bila prva soproga generalnega raznatelja TPD g. K-harda Skibca. Ohranimo mu častem spomin! Jubilej Glasbene Matice v Novem mestu Novo mesto, 24 aprila. Proslava 10 letnice novomeške podružnice Glasbene Matice se ie vršila v soboto v veliki dvorani Sokolskega doma ob splošni pozornosti občinstva, ki je napolnilo dvorano, izkazuioč s tem svoje simpatije glasbenemu zavodu in njegovemu kulturnemu stremljenja. Z resničnim veseljem lahko ugotov:mo. da je dosegla proslava popoln uspeh. Na.sporedu: Uvodoma Griegova balada >Pred samostanskimi vratic opus 20 za ženski zbor z orkestrom in sopran in alt-solo. Rezignacija mladega dekleta na življenje. Efektna skladba nordijskega mojstra, zelo dobro intrepretirana po obeh solistkah gospe Zure Vriskovi in Golob-Bernetovi, po svežem ženskem zboru in orkestru. 2ela ie buren aplavz. Koncentrirana ie bila se> veda pozorno^ na glavno točko: Vl'lfnla Blodeka komično epero enodejanko >V v od-njakne Omenjamo, da je to prvi primer operne izvedbe v Novem mestu. Delo samo je nad vse efektno, živ, neizčrken vir kipeče melodiioznosti in glasbene invemcije, da ni čuda. da je še danes po skoro 60 letih svo-iega postanka še vedno priljubljena pro-gramna točka. Opera jp užgala. Pestra glasba, baine melodije, izklesana izvedba v solističnih partih v polno donečem zboru in izvrstno uigranem orkestru vse to je pripomoglo operi do zaslužonega uspeha. Pred vsem odkritosrčno polno priznanje vrli ini-ciiatorki priredbe, dirigentki in vodeči učiteljici zavoda gdf. Zori Ropasovi, ki je oskrbela z neobičajno energijo in največjo požrtvovalnostjo po večmesečnem skrbnem :n po razmerah trud a pol nem dehi z zborom, orkestrom in s solisti celotni študij in ustvarila vzorno prireditev. Solisti so bili na višku, glasbeno in igralsko. Dražestna gdč. Marjanca Kastelifeva v vlogi Lidunke podala ie e svoiim zvočnim sopranom, ob čisti intonaciji, jasni vokalizaciii m z dvovr-seno igro izvrstno kreacijo. Vedeževalka Veruna v zasedbi gosta operne pevke gospe Golob - Bemotove je imela v petfj in igri format umetniške dovršenosti m je stala na odlični višini. Njen glas je zvenel kot bron. Simpatični tenor g. Joško Šegedina v vlogi Vojteha je bil polno doneč, v višini blesteč, obvladujoč z lahkoto orkester. Pridružil se jim je v harmonično celoto masivni bas g. Dušana Udermana v svoji glasovno za basista dokaj težki komični vlocri vdovca Jane-ka Moška solista, oba v najboljši formi, sta izvrstno tekmovala z damama tudi igralsko. Samospevi, dueti, tercet in čveterospev so bil vzorno podani. Zbori agilni sotrudniki solistov, izborno razpoloženi, izvrstno na-študirani in prekipevajoči v bujnem melodičnem razkošju. Posebna pohvala pa Se ženskemu sboru, ki je svedočil izredno tega ni takoj demantiral in poslal dotičnim listom popravek, se je dr. Mač^k izgovoril, da ne zna francoski in angleški. Na današnji razpravi je sodišče najprvo objavilo sklep, s katerim sprejema zahtevo državnega tožilca, da se kot dokazni materijal pre-čitajo nekateri članki in ix-jftva dr. Mačka v inozemskih lis»tih, dočim je sodišče predloge zagovornika glede zaslišanja novih prič odklonilo, ker so predlagane priče za ta proces deloma bTezpo-mmebne, deloma pa so bile zaslišane že v preiskavi in so vse te zadeve dovolj ra»-ja. njene. Nato se je nadaljevalo čitan)© <.Stožnega gradiva, raznih člankov, izjav, izpovedi prič ki obtoženca v preiskavi itd. Ob 10. je bilo dokazno postopanje zaključeno, nakar sta po kratkem odmoru go~ vorila najprvo namestnik državnega tožile* dr. Marokino, nato pa zagovornik obtožeiv-ca dr. Kostić, ki ob uvri, ko to poročamo, še govori. Ob koncu bo podal svojo obrambno izjavo Še obtoženi dr. Maček. Sodba bo razglašena riajbrže v četrtek ali petek opoldne. čvrst glasovni materijal. Orkeetetr je bil m to priliko izredno pomnožen. Donel je sočno in polno zanosen v samostojnem predvajanju, diskreten v vlogi spremljevalca, v celoti odličen korpos. Scenična režija J6 bila v skrbnih rokah g. Joška Paveifa. Bilo je viliko burnega plocakajija in xa-eluž-enih prisrčnih aklamacij pri odprti sceni in ob koncu, po^meznim solistom, pa to-di zboru in orkestru. Dirigentki gdč, Ropo- eovi je bil poklonjon lovorov venec, njoj hm vsem »sodelujočim solistom tudi cvetje. Bfl je res užitek za srce, uho in oko. Iskreno čestitamo Glasbeni Matici k desetletnem« slavju. Celotna prireditev se ponovi v nedeljo 30. t. m. ob 15. jrL Vsem prijateljem zavoda in ljubiteljem glasbe velja vabilo k »■ prizi. Obeta se vam izreden užitek, Vstopnice v predprodaji v trgovini Kosiš. Vandalizma še ne bo konec LJubljana, 25. aprila. Komaj je občina objavila v Msttti poziv na prebivalstvo, naj čuva nasade in parka, ki jih občina s tolikimi stroški vzdržuje, in posvarila brezv estneže, da bo vsakdo, al ga. zalo te pri vandalizmu, občutno ka?mo-van, že se je pokazalo „da vandalizma 4© ne bo konec. Vsi opomini in svarila so ka_ kor bob ob steno in vse kaže, da bodo res potrebne drakonične kazni, 6e nočemo naše parke in nasade obvarovati apdoSnega opustošenja. Včeraj je namreč potici ja sope t prejela dve prijavi o pustošenju javnih naprav. Gospa Drenikova je dala na vrtiu Rožnika napraviti napisno tablo, ki jo je veljala 200 Din. Tablo so pa včeraj ponoči brezvestni pobalini odtrg-ali tn odnesli. še večjo škodo so pa povzrociM nežna, ni tatovi mestni otocind v njeni drevesnici. Ravnatelj mestnih nasadov, g. Lap, je pri. javil, da je bilo zadnje čase iz skladišča mestne vrtnarije v Tivoliju ukradenih 300 korenik neke redke cvetlice, vrednih 3000 dinarjev, iz gredic pa mu je bilo ukradenih 20 cvetočih japonskih cvetlic, vrednih 200 Din. 2e lani mu je nekdo v nasadih ukradel 5 do 6 kaktej v vrednosti 500 dinarjev. Skupna škoda znaša torej 3700 dinarjev. V zvezi s tem objavlja policijska uprava, da bo vsakdo, ki bo zasačen pri tatvini cvetlic in drugih rastlin ali pa pri pustoše, nju nasadov in parkov tako občutno kaznovan, da bo to pomnil za vedno Njegovo Ime bo tudi objavljeno v vseh dnevnikih. Kuga na Kitajskem Kanton, 25. aprila, g. V okraju Tingnan v provinci Kvantung je izbruhnila kuga, ki je zahtevala do sedaj 150 smrtnih žrtev. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da preprečijo širjenje te epedimije. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2305.40—231676; Berlin 1314.03—1324.83. Bruselj 799.68 xu§tvo zasebnih in evtonomnui nameščencev, Jb dobro aaatopa ngibove " nterese, a »e je še dobo dovolj trdno ofldemšH in ne vedo do-vožj ceniti njenega dcsfca. V društvu je včla-njeneh okrog 200 članov, v Ljubljeni je primicano 300 zaeehnch oarnctaČencerv, torej 300 j*h 6e m oqgoi^aaranali v svoji stanovski ongaoitoaciji. Sooči fe imelo DZAN neadeni letna ofocnfi zbor v predavalnici Delavske zbornice, ki ni bi dovoJfl dooro obiskan, čeprav j© bH mali prostor dobro zo- DroSbvrm prexJsp-stiva v Pokojninski zavod, ki bodo najbrž v septembru. Odbor je stremel v preteklem poslovnem letu, da bd se Članstvo p<skiH 191, okrožnic pa skoraj 2000. Pristopilo je 30 članov, itzstopilo jih je pa. 28. Med olam je 14 brezposelnih. Kako nezavedn: so za^^b. nameščenci, nam dokazuje indiferejEEtnost c^meščencev papirniške in knjigotrške- stroke, ki jih je v Ljub-^ami okrog 100, a se jah je prigla-* 'o samo 9 na poziv drusfcvta. da bi se osnovai zan-e poseben od«5ek. Prav tako so mlačni tudi notarski itaroešcenoi, ki tudi niso reagiraE na društvene akrožn-oe. Iz bUgvvn ii^kega poročila, ki ga je podai biagadniik Likar, posnemamo, da fo znašali dohodki 28.440 Din, izdatki pa 23o37 Dml Podporni fonoM, s epioširm društvem. m pod-pounkn fondom in, s podpornimi fondi odsekov, zoaša 20.097 Din. Društivo dma 3 odseke, od«ek trgovskih sotruidnikov, plesni odsek in odsok posred-ni9kin hi spejdici)slkiih nameščencev. Načal-nJkj odsekov so podali obćim« poroen«, nz katerih je razvidno, da «o bife tudi odbori odsekov zelo delajvni Za trgovske sotrud-nske je poročati g. LozaT. Ta odsek je b*4 ustanovljen sele lem. V njem ie že okrog 100 ta^ovsikin sotoudl3oov (v L)ublQaiii je okrog 500 tog. sotoudnčkov). Odsek si je kmalu istanovil pro^tovoljini podporni fond. Bcomgirai je za organizacijo med trg. so- Praznik NSZ na Jesenicah Jesenice, 24. aprila. Brez vsatoe^ra pompa se je vršila v nedeljo zvečer v So&olskem domu proslava lHetnlce obstoja NSZ podružnice na Jeseničan ter 2Ketnica nenmorneg-a delovanja predsednika NSZ g. Juvana Rudolfa iz Ljubljane. Prireditev je bila izredno dobro obiskana, kar je dokaz, da delavsko nacio. salno strokovno delovanje stalno pridobiva, na terena tn ko(jinJT^cm zavarovanju on povedal, da se je nedavno razširilo po-kojoitnsko ze-mTOvarporacifjah in socialnih ustanovah, v katere bo kmalu voJilo svoje zastopnike. Soglasno je bala sprejeta resokrcije, v kateri zasebni nameščenci zahrtevo/jo: Zaikcn o pokojninskem zavarovanju naj se razširi tudi na trg. sotnrdnitke, strojnike in 2obotehnuke v dravski banovini, v celoti aii vsajj postopno naj se pa razširi na vso državo za vee zasebne nameščence. Obstoječe zasebne društvene bolniške blagajne no/j postanejo samostojni nosilci bolniškega in nezgodnega zavarovanja vseh zasebneh nameščencev. V dravsiki banovini naj Ojprafvlja to zavarovanje le trg. blolnisko vn podjpo-nno drnštvo v Ljubljani. V uiprOve j«miirh borz na^ se imenujejo zatopniki ra-mesJenskih strokovnih organoizacij. Volitve v Delavs&o zibomico naj se izvedejo cim prej pod nevtralnim vodstvom, v okviru delavskih zbornic naj se pa predhodno ustanovi avtonomni nameščensici odsek, dokler ne dobe nameščenci svoje zbornice. Ustanovi se naj gospodarski svat, v katerem naj bodo tuda zastopniki nameš?ensk:-h strokovnih organ-hzaciij. Z zakonom naj se določijo maksimcilne plače namešcerucev. Glede zaposlenja inozemslnih nameščencev se naj izvede revizija, v kom;6:ji naj bodo tudn za&topn.iiki namešV:enakih organ zaci j. Da se omili brezposelnost, se naj uvede 40-urni delovni teden v industrijskih, trgov-sfciih in obrtnih poslovalnicah. Bonska uprava noij izda novo naredbo o odpiranju in zapiranju trg. in obrtnih obratov v tem amishi. da se bodo upoštevale vse zahteve nameščencev glede ureditve delovnega časa. Referatom za inspekcijo dela pri banskih upravan naj se utrda njihov delokrog z uSnjkovitejšiimi sankcijami za nadziranje fjlede točnega izpolnjevanja zakona o zaščiti delavstva, zlasti v pogledal maksimalnega delovnega časa. Iz državnih kred tov za podpiranje brezposelnih za zaposlitev pri javnih delih naj nameščenci dobe podpore v donotrju, ako jih ne morejo zaposliti /a radi njihovega poldica. Pri izvajanju banske naredbe o podpiranju brezposelnih in pobujanju deJomržnosti naj se pritegnejo v osrednji odbor iin oboJmske pomožne odbore zastopnifci namescenstoih strokovnih or-ganizacifj. V novi odbor so bm% ©oglasno izvoljena gg.: predsednik J. Žemljic, podpredsedciiik Fr. Mellitzer, tajnik P. Kokalj. blagajnik C. Likar, odtborniilci^ L. Slamič, Fr. Japelj, E. Lozar, L Gruden, B. Knmer, A. Burk eij ca, D. Pišof in A. Kohentor; namestnikn: A. Čotar, J Safer, M. Doberlet, V. Grabnar, J. Leben, S. Vozel j in L. Oelhofer; nadzorstvo: dr. J. Kosti in C. Lompič, delegat za Zvezin odbor P. Kofkalj. mjejjov namestnik C. Lampič in delegata za Zvezino sfcirpscino C. Likar in P. Lozar. Kljub obširnim referatom je občni zbor porekel kmalu pa tudi v najlepšem soglasja. voril je Se tajnik podružnice g. Markovič Ivan, na kar je predsednik NSZ g. Juvan v izklesanih besedah orisal boje za delavske pravice v minmtih letai ter vzpodbujal navzoče k intenzivnemu delu za dosego delavskih pravic m boljše bezočnosti, Id pa se more doseči le v okviru velike, močne in nedeljive Jugoslavije, Govor starega borca za delavske pravice je občinstvo nagradilo z velikim odobravanjem, V imenu sreske organizacije JRKD in v knenu mestne občine je Zbrano delavstvo pozdravil mestni Zupan g. Zabkar, ki je poudaril, da je delavstvo najboljši in najmočnejši ču_ var naših nacionalnih in državnih Interesov na tem koncu države. Glasba filma „Fantom Durmitor]a" Ljubljana, 25. aprila, Josfp S. Slavenski, najpomembnejši jugoslovanski komponist, znan po vsem svetu, je na poziv berlinske filmske družne E, F. G. napisal glasbo k ffhnu »Fantom Durniitorjac, kS je prvi pomembnejši ton-fflm mednarodnega slovesa, k4 se odigrava na jugoslovanskih tleh ki ga spremlja in ilustrira jugoslovanska glasba, Na žalost je mnogo glasbe utrt točk krajBrh, kot je bflo prvotno namenjeno — mnogo lepe glasbe je postalo žrtev dejanja, ki so ga prlrezaii s škarjami. Slavenski je napisal giasbo, ki Izvira a narodnega napeva, pa je vendar Osto drugače prirejena, nego smo je vajeni sli, sati v deflh povprečnih komponistov, ki se naslanjajo na folklor. Njegov oMM na-Cm prepevanja in muziciranja je cisto svojstven, zveni tako izvirno, da po prvih aha—l mojstra eksotične melodije in harmonije, pa tudi izvrstnega po_ znavalca iztočnih ritmov m instrumentov. Nobene osladnosti, nobene mehkuznostl ne najdemo v tej glasbi — to je zdrav element muatkalnega naroda, ki si svoje diferenciacije v melodiji ne da vzeti od zapad-njaške civilizacije. 'Tudi četrttonske posto, pe zasledimo v tej glasbi, kakor jih najdemo dovolj v bosanskih, istrskih, bnkjar. skih in drugih jugovzhodnih melodijah. Josipu S. ffavenskemu moramo biti hvaležni, da je iznova sodeloval na najpleme-nite^i način pri našem propagaci jskem dem, Slavko Ost ere Novo obrtniško društvo Trbovlje, 25. aprila. V nedeljo popoldne se je vršil v gostilni Volker ustanovni občni zbor novega EVrušrva jwK*a4ovenskih obrtnikov. Dobro obiskano zborovanje je otvoril ključavničar g. Gurček s pozdravom navzočih. Zlasti toplo je pa pozdravil g. Pičmana iz Ljubljane kot predsednika osrednjega odbora Društva jugosk>venskih obrtnikov. V na-daljnem govoru je poudarjat, da so bili obrtniki prisiljeni ustanoviti novo društvo, ki bo uspešnejše zastopalo njihove interese, kajti delovanje prejšnjega društva ni bik> t»pežno. Z občnega zbora je bila Nj. VeL kralju poslana udanostna, obema slovenskima ministroma ter ministru za trgovino, obrt in industrijo pa pozdravne brzojavke. Govrnik »e je zahvalil za podporo županu Vodusku, zastopnikom obrtnikov v občinskem odboru m pa časopisju. Zborovanje je pozdravil v imenu osrednjega odbora g. Pičman, izražajoč svoje veselje in zadovoljstvo nad lepo udeležbo, kar je dokaz, da pojmujejo trboveljski obrtniki potrebo solidarnosti. Omenjal je razvoj in vzroke, ki so dovedli do ustanovitve nove organizacije, nato pa je poročal tajnik g. Skoberne, ki je navajal, da šteje društvo že 80 članov. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Jože Kocjan, za podpredsednika Fran Guček, v odbor pa: Alojz Drobež, Anton Pavlenč, Anton škobrne, Ivo Tav-zel, Rajko Klenovšek. Drago Kovač, Ivo Rovšnik, Franc FLah in Jakob Klenovšek. Namestniki: Stanko \Veiss, Rudolf Ročak in Maks Hutar, revizorja: Štefan Cimm er-man in Karol Kozina ter namestnika Filip Jug in Ivan Jurman. Novi predsednik g. Kocjan je preči tal vrsto pozdravnih brzojavk, ožigosal nelojalno konkurenco med obrtniki ter priporočal pogosta zborovanja in zaključil z apelom, naj sc poglobi tovarišica vzajemnost med obrtniki. Končno je še govoril poslovodja g. Klenovšek. Članarina bo znašala 12 Din letno, pristopnina pa 3 Din. Cerkveni koncert Proslava 100 letnice rojstva skladatelja Ivana Zajca Ljubljana, 25. aprila, Med nami se digo slavan, sretan stao a vječni lavor na čelu mu sjao. (šenoa.) Sinoči je priredilo pevsko društvo ljubljanski Zvon« v frančiškanski cerkvi koncert v proslavo 100 letnice rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca, Ljubljansko narodno gledališče je počastilo Zajcev jubilej že dne 8. decembra 1931 s svečano izvedbo njegove opere >Nikola šubic Zrinj-skU Zaje znači važno etapo v napredku jugo si o venske glasbene umetnosti in je brez-dvomno eden izmed najženijalnejžih in naj-marljivejših skladateljev svoje dobe. Zato je nadvse hvalevredno, da se je dirigent našega agilnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, Zorko Prelo v ec, odločil proslaviti pomembni datum stoletnice njegovega rojstva z dvema zanj reprezentativnima glasbenima deloma, Zaje se je rodil na Reki kot sin vojaškega kapelnika, ki je bil po poreklu Čeh, a njegovo plemstvo je bilo ogrsko. Po dovrši tvi konzervatorija v Milanu se je vrnil v svoj rojstni kraj kot gledališki kapelnik, leta 1862. se je preselil na Dunaj, od leta 1870. pa je živel stalno v Zagrebu kot učitelj in ravnatelj zagrebške opere in glasbenega zavoda. Popularni skladatelj moških zborov »V boj«, >21rmjsko-Frankopanka< in >Večer na Savi« je na produktivnem polju najplodovitejši jugoslovanski skladatelj: napisal je nad 1000 sklad, med njuni opere, operete, maše kan ta te in oratorije, zbore, sol ospe ve, orkestralna dela itd. Največji uspeh je dosegel z repertoamo opero »Nikola Šubic Zrirjski-t. >Ljubljanski Zvon« je izvajal na svojem koncertu »Oče naš«, veliko pobožno kan tato v obliki malega oratorija za soli, mešan zbor in orkester ter religiozno kan tato > Jezusovo vstajenje« za mešan zbor in orkester. Orkestralno spremljavo je oskrbel delni orkester Narodnega gledališča. Zaje je napisal več skladb pod naslovom - Oče naš«. >Pater noster« za glas, violino in orgle je izvajalo pred leti orkestralno društvo »Glasbene Matice« v Ljubljani in na glasbeni turneji v Prekmurju. Oratorij »Oče naš« v dveh delih s sedmimi stavki odlikuje bogata melodijozna invencija in globoka reli-gijoznost. Posebno značilna je pastoralna predigra, drugi stavek z uvodnimi plzzicati in sopranski solo tretjega stavka. Skladba je bila izvajana v zboru intonačno dobro, dinamika v orkestru je bila mestoma premalo odtehtano, v ženskih solo partijah (sopran ga, Ramšakova, alt ga, španova) je bilo delo odličnejše zastopano nego v moških (tenor in bas gg. Mohorič in Lupsa). V efektnem slavospevu »Isusovo uskrsnuće«, ki posvedoča svečano versko razpoloženje ob prepevanju veOkonočnih pesmi narodnega sloga in je bil izvajan že na zadnjem koncertu Hubadove župe J. P. S., je prišel polno do veljave zvočni sopran operne pevke in članice »Ljubljanskega Zvona« ge, špelce Ramsakove, Orgle je pri obeh skladbah spretno obvladal pevovodja in dirigent »Sloge«, požrtvovalni Heri Svetel. Vsekakor prekratko odmerjeni koncert, ki je trajal le pičlo uro, bi bilo kazalo izpopolniti s . - . ■ * -■■■1* mmmmm\ primernimi orgelskimi vložki, ki bi le dvig- W0PTlJOTOfl Otlil UST nili pobožno naslado poslušalstva Koncert- ■^■■■■■a^fcawa^awssBss««BsssBsnsMaia» ni obiskovalci so pogrešali na programnih listkih pri oratorij ih običajno besedilo izvajanih skladb, ki bi sigurno v boljši prid nadomestilo ponatis kritike del samih. Koncert je bil kljub mnogobrojnim pomembnim glasbenim prireditvam tekočega meseca Beethovnova »Missa Solem ni s«, VVagnerjev >Parsifal«) prav dobro obiskan in ga je nenapovedano oddajala ljubljanska Radio postaja. Dr. L Karlim Nočem zamuditi poročati Vam,da odkar uporabljam Vašo sobno pasto "Chierodont" nima samo lapih belih tob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust Vaa Chlorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. V^ Lj.. Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont sobno pasto, tuba Din. S,— in Dnx 13,—t ter zavračajte vsak nadomestek. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 25. aprila: Zaprto, Sreda, 26. aprila: Hamlet. Red Sreda. četrtek, 27 aprila: ob 15. uri INRL Dijaška predstava po globoko znižanih cenah, od 20 Din navzdol. Izven, Petek, 2S. aprila: Zaprto, Sobota, 29. aprila: Lzpreobrnitev FerdJŠa Pištore. Premijera, Red B. * Noviteta v drami. V soboto dne 29. t. m. se vprizori v drami prvič Lanser jeva komedija v treh dejanjih, »lzpreobrnitev Ferdiša Pištore«. Avtor, ki je našemu občinstvu znan že s svojimi komedijami Kamela skozi uho šivanke in Periferija, nam v tej novi komediji predstavi celo vrsto zabavnih in posrečenih tipov velemesta. Naslovno vlogo Ferdi še kreira g. Cesar, starega kočijaža. njegovega očeta pa g. Kralj. Režija je prof. Sestova, Predstava bo za red B. OPERA Torek, 25. aprila: Samson m DaKla. Red G Sreda, 36. aprila: Zaprto. Četrtek, 27. aprila: Židinja. Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Petek, 28. aprila: Zaprto. Sobota, 29. aprila: Koštana, Na čast udeležencem kongresa Rdečega križa. Red D. * SamHm in DaVila, izvrstno delo francoskega komponista Samt Saensa se ponovi drevi ob 20. poslednjič v letošnji sezoni. Režija je prof. Sestova, dirigira dr. Svara. Predstava je za red C. Marij Šimenc gpstuje v operi »Židinja* v glavni vlogi Žida Elcazarja v četrtek, dne 27. t. m. V prvem svojem gostovanju v operi Nižava je dosegel v pevskem in igralskem o zim izredno velik uspeh. Ker je vloga Žida Eleazarja ena najboljših Simenčevih vlog, prav posebno opozarjamo vse prijatelje odličnega našega pevca na četrtkovo gostovanje, ki je izven abonma na. Poslednja repriza Parsifala. Uprava hoče ugoditi želji nmogoštevilnih abonen-tov ter vprizori še enkrat Parsifala in sicer v sredo, dne 3. maja zvečer ob pol 7. Gledališki abonenti imajo za to predstavo naslednjo ugodnost: na podlagi abonentske izkaznice lahko dvignejo pri gled. blagajni v operi najkasneje do 2. maja opoldne vstopnice za sedeže odnosno lože s 30%> popustom na dnevne cene od 46 Din navzdol. Blok vstopnic za Parsifala bo od četrtka 27. t. m, dalje pri dnevni blagajni v operi. Prihodnja premijera v operi bo v najkrajšem času in sicer U. Giordanova opera iz francoske revolucije: »Andrea Chenier«. Delo študirata g. kapelnik Niko Stritof m višji režiser prof. O. Sest. Opereta pripravlja angleško^merikansko opereto »Jim and Jill«. Izpred sodišča Lfubilanc, 25. aprila. Na zatožni klopi je davi sedel že sta-rikav možakar Jakob KuSaan po iinenu, ab" kakor nra pravijo »revček Andrejček<. Mož ima že 60 let se je pa že v prejšnjem stoletju ud al viačuganjju in berače-mju in skoro ni bilo leta, da ne b: b:'. zaradi tega po večkrat kaznovan. Dvakrat ie tudi sedel zaradi hudodelstva tatvine. To pot mu je obtožnica očitala, da je lani v novembru vzel v trgovini Ivane Klešnik v Zg. Kašlju, ko ie beračil, bankovec za 100 Din ki je šel pit v gostilno. Zapii je že 16 Don, nakar je pritekla za njim trgovka in ga prisMa, da K ie izročil preostanek. Kušljaii ie dejanje pred sodniki prazna*, dejai je pa, da je bankovec pobral s tal in da ga ni vzel z mize. Sodišče ga je kaznovalo s 4 meseci strogega zapora, — Ali se boste pritožifi? — Kaj pa čem? — Pa bi raje prišfe sedet že na zkno, pa ne sedaj v poietju.1 Pred mali senat sta stopita 243etni hia-pec Franc Pire Iz Vač pri Lhaji in 431etni čevlar Anton BSstan iz Tolstega vrha. Prvemu je obtožnica očitala, da je lani v začeta novembra v Tolstem vrhu udaril Bistaua s kosiščem po glavi in mu na zag^avju prizadejal težko, smrtno nevarno poškodbo, Bistan pa da je pri isti priliki s sekiro udaru* Francištko Pire po levi rami in tžkii-kai ter ii prizadejal lažje poškodbe. V razlogih navaja obtožnica, da Pire dejanje sicer priznava, zagovarja se pa, da je branii svojo gospodinjo, ki jo ie Bistan napadel m ker je bi4a tema, ni videl kam je Brstana udaril. Obtožnica trdi, da o sUobranu ne more biti govora, ker je po ugotovitvi orožnikov, Pire udaril Bi-stana še potem, ko mu je že vzel sekiro in Pirčeva ni bila več ogrožena. Zaslišani Pire se je zagovarjal, da je prišel Bistan popolnoma pi>jan ponoči razgrajal Gospodinjo, bi sra je prišla iz postelje mirit, je udaril s sekiro. Na njeno kttcaoje je pritekel na r>otnoč, Bistan je s sekiro zamahnil proti ndemni. on pa je prijel aa najbližjo stvar, ki je bila pri roki, in je z njo udaril Bistana. Bistan ni padel zaradi odarca, temveč zaradi pijanosti. Bistan se ne čuti krivega. Trdi, da Plr-čeve ni udaril s sekiro, zmerjal jo je pa, ker ga je dolžida, da je ukradel svinjsko meso. Trdi, da sta ga naskočila gospodinja in hlapec, da je sekiro vzel le zaradi psa, ki so ga krneli Pirčevi na dvorišču. Prrc, da ga je kratkomaJo udaril s ki -Ščem po giavk Sodnik: Priče pravijo, da ne izvira vaša rana od udarca s koso, temveč da ste pad!i s r>e6i in ste se poškodovali — To ni res! — Vaša hči je tako izpoved ate. Priča Frančiška Pire je pripovedovala. da jo je Bistan uda ral po glavi Ln po levi strani (pri tem je gledala na svojo desno roko). Sodnik: Ce vas je udaril po levi strani, zakaj pa gledate na desno roko? — Po levi me je. Na giavi sem imela veVko hrasto. Padla sem m ooldicala na pomoč. — AJi Je Brsta« botd udariti s sekiro Pirca? — Seveda Je hoteC — Zakaj je hotel? — Zato, ker ie tudi mene. — S tem šc na rečeno, da j© botd toda njega! — O kaj pa, saj Je trne! sekiro v roidl — Ali je Bistan zamahnil s sekiro? — L, seveda >e. — Prej ste pa rekSi, da je držađ sekiro pred seboj. Govorite resnico, ker boste prisegla! — Saj Jo govorka Sodišče je pričo zapriseglo, v razsodbi pa je spoznalo oba obtoženca za kriva. Pire je bii kaznovan na 2 meseca strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana in težke telesne poško-dibe, Bistan pa na 1 mesec strogega zapora, oba pogojno za dobo 2 let Koledar Dane«: Torek, 25. aprila katoličani: Marko, Tugomir, pravoslavni 12. aprila. Današnje prireditve. Kino Matica: Fantom Dunnitorja. Kino Ideal: Sveti plamen. Kino Dvor: Kolo sreče- Kino Šiška: »Moj Leopold< ob 20.90. TK >Skala< XIII. občni zbor ob 20. v dvorani palače Grafike. Šentjakobsko gledališče ia Rdeči kril >5tudentje shkk od 20.15. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piceoli, Tyr$eva cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. {JjEftoc? sita in rešeta Tiskarski Škrat za svoje vragolije tudi hudo trpi. Čudna pota usode so ga spravila tako daleč, da je postal kozeit včasih tudi osel odpuščanja. Vsi in vse vale nanj. Če je kdo pozabi'/iv, malomaren, nemaren, nepismen ali celo krvoločen, se brž skrije za tiskarskega škrata in nedokazani alibi je tu. In bog ne daj, da bi te ubogi trpin branil sprejeti na svoja pleča tuje grehe ali da bi se pritožil. Še uradni popravek mu obesijo na nos, da se mu pred cenjenim občinstvom ie bolj pobesi. Sploh je obsodba tega občinskega reveža vedno in takoj pravomoćna. Tiskovni zakon bi kazalo revidirati in naj bi prevzel odgovorno uredništvo tiskarski škrat. Če že mora nositi vsa druga, še mnogo hujša bremena, naj bi prevzel še to* ln tudi gospodje na državnem tožilstvu naj bi blagovolili tiskarskega škrata bolj upoštevati. Mnogo nesporazumov bi odpadlo, če bi gospodje računali s tem, da je vsega kriv tiskarski škrat. Nihče pa noče pomisliti, da stoje im delajo za tiskarskim škratom žM, čeprav anonimni ljudje, ki /im ni vseeno, kaj požirajo — čokoladne bonbone ali nezaslužene očitke za tuje grehe. Torej malo več obzirnosti tudi do tiskarskega Škrata, cenjeno občinstvo. Kap ga je zadela Ljubijttna, 25. aprSla-Včeraj popoldne je bile polic'ja obveščana, da leži za skladiščem na gorenjskem kolodvoru mrtev neznan moški- Ttja sta takoj odšla dva stražnika, pozneje pa je prispela tudi policijska komisija, obstoječa in zdravnika dr. Avnamov ča in dežurnega uradnika g. Ketteja. Ugotovili sc, da gre za brezposelnega delavca Janeza Mahko-v-ca, doma iz Laz pri Kresnicah, starega okrog 30 let Mahkovec je opoldne leoed na zaboj za skladiščem in se tam aoin&U. Okrog 15. sta govorila z njim še dva delavca, že četrt ure pozneje so ga pa našli mrtvega. Policija je ugotovla, da ga je zadela srčna kap. Mahkovec je bil precej vdan pijači, zaradi česar je tudi izgubil službo pri državn-železniicL Nazadnje je bil zaposlen pri ro-gulaon-h delUi v strugi Ljubljanice. Iz Novega mesta _ Prosretni odbor Sokola priredi v sredo 26. t m. predavanje br. dr. M_ 2. Čer-vinke, »O zdravju in alkoholizma. Po predavanju bosta predvajana filma: »Kako al ohranimo zdravje< in »Alkohol«. Vstopnina Din 2. V šoli — Janezek, ponovi prislovico, ki sem jo vam včeraj povedal. — Janezek se ne more spomniti in učitelj mu pomaga: En oče lažje preživi sedem otrok, nego ... Janezek hitro: Nego en otrok sedem očetov. 04 SLOVENSKI HARODcdte A Dnevne vesti k»m»Ja za državni izpit šumarskih uradnikih pri. proyu#kov. I^pra^evalna komisija za dr_ žavni strokovni izpit uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo za attm mi strati vno pisarniško shižbo v šumarski stroki je za področje dravske banovine za tekoče leto sestavljena takole: ing. Tavčar Kari, Strm. vis, svetnik pri bonski upravi, predsednik; rog. Levičruk Josip, Sum. v*, svetnik pri direkcij Sum v Ljirbljand, predsednikov namestnik; ing. Novak Viktor, sum. svetnik pri banski opravi; ing. Munih Franc, šum. pristav pri direkciji šum v Ljubljano, člana; ing. ML klavič Franc, šum. svetnik pri sreskem na_ fteistvn v Ljubljani ki mg. Kraut Igor, šum. svetnik pri sreskem načelstvu v Kranju, namestnika članov, ter podšumar L razreda pri banski upravi Valentin Tomše kot posiovodja. Komisija poshije pri Su-marskem odseku banske uprave v Ljubljani. — Ljubljana bo hnefa vsak dan zračno zvezo z Zagrebom. Poročali smo že, da dobi letos Ljubljana zračno zvezo z Zagrebom m preko njega tudi z drugimi mesti. Zračna promet med Ljubljano in Zagrebom bo baje otvorien že L junija, fa Lčurjfljaue do Zagreba bomo rabili z aeroplanom samo 45 minut. Ljubljana bo imela z Zagrebom zračno zrvezo vsak dan. Iz Zagreba bo odhajal avijon proti Ljubljani popoldne okrog 16., vračal se bo pa drogo jutro okrog 9. Ljubljana bo imela zvezo z vsemi potaišfcrmi avijoni, toi bodo retaii iz Zagreba na vse strani. Zagreb postane STedišče pet* zračnih prog. — Angleži v Dubrovnika. Včeraj zjutraj *e pripel v Dubrovnik velik angleški nar-n* >Oxford«, ki ie pripeljeA 360 angleških >eAovrsčanev. — Konkurzi. prisilne porarnave in posredovalna postopanja, Društvo industrijeev v Ljubljani obiavlia za dobo od 11. do 20. t m. sledečo statistiko (Številke v oklepaja 5*e nanašajo na teto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkiffzi: v dravski banovini 1 (—), v savski banovini 2 (2), v drinski banovini 1 (—), v dunavski banovini 1 (1), v moravski banov:ni— (4). v vardarski banovini — (1). Otvorjene prisilne poravnave izven konkuraa: v dravski banovini 1 (2), v savski banovini 2 (9), v drinski banovin; 1 (2), v dunavski banovini 1 (5), v vardarski banovini — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 6, v savski banovini 15, v primorski banovini C, v zetski banovini t, v dunavski banovini 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (1), v savski banovini 2 (—), v drinski banovini 2 (—), v zetski banovini 1 (—). v dunavski banovni 3 (2). v moravski banovini 1 (—), v vardarski banovini 1 1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). 04-pravljene prisilne poravnave izven konkur-zs: v dravski banovini 2 (3). v savski banovim 13 (—), v primorski banovini 3 (—), v drinski banovini 2 (—V, v dunavski banovini 3 (10), v moravski banovini 1 (—) — Gospodarski stiki med Avstrijo in Jugoslavijo. I>ruštvo industrijeev v Ljubljani Je prejelo od predsedstva Jugoslovensk«? avstr. trg. zbornice na Dunaju vabilo na Drs*lavacj<š pod gornjim naslovom. Predaval bo zvezni minister za trgovino in promet dr. Guido Jakoncig in sicer v četrtek dne 27. t m, to?no ob 19. v slavnostni dvorani Industrijskega doma, Wien I, Schwartzenberg-platz Nr. 4. Govor ee bo v Jugoslaviji prenašal po radiu, na kar interesente izrecno opozarjamo, — Sneg v Dalmaciji. Todj v Dalmaciji ie aprn polteno pomigai z repom. Imeli so že pravo porrf.ad. še bođg kakor pri nas, naenkrat se je pa vreme spremenilo in v nedeljo so kneii v Dalmaciji pravi zimski dan. Tempe ratmra je močno pad3a, zapihala je močna burja, morje je postalo nemarno, na Mosoru m KozHakn pri Splitu ter na planinah nad Bofco Kotorsko je zapad!o precej snega. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. maja ponudbe glede dobave 12jOOO komadov vijakov in 4000 komadov podložnic ter slede dobave 5600 kg firneža in 150o kg mini ja. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. _ Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave 3 manesmanovih cevi, 14 propustnih pip, 15 komadov zaščitnih stekel in 500 kg papirnatih vrečic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljjbljani interesentom na vpogled. _ Prodaja lesa in drv. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 4. maja ponudbe glede prodaje lesa in drv na pa-nra. Oglas in pgoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, lepo vreme. Včeraj je v mnogih krajih naše države deževalo, pri nas smo pa imeli lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 14.2, v Zagrebu 13. v Splitu 12, v Mariboru 10, v Skoplju 9, v Beogradu 6, v Sarajevu 2 stopinji. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 1.5. — Dve nesreči. Alojzij Okom, 46-letni dninar, doma iz Volčje jame, občina Šmartno pri Litiji, je včeraj doma padel in ee poškodoval na glavi. — France Oman, 7-let-ni posestnikov sin iz Zabnice, občina Stara Loka, je v soboto doma padel in si zlomil levo roko. _ Z nožem t roko. V nedeljo je v Trebnjem v družbi fantov tudi Miha Andolsek. Med fanti je nastal prepir, pa je nekdo An-dolška sunil z nožem v levo roko. — Z motiko ubila nezvestega moža. Premožni kmet K ostade« Aiksemtuievič iz Požarevca je živel že 12 let s svojo ženo Danico v slogi Imela sta lOletnega sina. Pred letom dni se ie pa mož zagledaj v lepo vdovo in jel je ženo zanemarjati, pa tudi grdo ravnati z njo. V petek sta se zopet sprla, potem je pa mož legel k počitku in ko je zaspal, je vzela žena motiko in ga dvakrat tako močno udarila po glavi, da je izdihni. Pri moževem truplu je ostala do ranega jutra, potem je pa odSa na orožatšfco postajo ta povedala, kad ie sto- — Smrtna nesreča. Včeraj opotćtoe se >e pripetila na kolodvoru v Čakovcu smrtna nesreča, 321etr.i železničar Mirko Janu-S5Č je prised med dva vagona, ki sta mu odtrgaia obe nogi nad koleno. PrepekjaJi so ga v bokneo. kger je pa kmakt izkrvavel m umrl — Sebe in ljubico ustrelil. Kata Jelev. Oč iz vasi Jorca blizu Valandovega je bila bogata in lepa. Zato je imela mnogo snu-bačev, a zaljubila se je v siromašnega sosedovega sina Ivana Krasojeviča. Starši so bUl seveda hudi in niso hoteli o takem zetu ničesar sušari. Dekle je hotelo pobegniti, pa jo je oče zaklenil v sobo. Kljub temu pa je lepa Katja pobegnila s svojim fantom v bližnji gozd, kjer je Ivan najprej ustrelil njo. potem pa še sebe, — Cela družina zastrupljena s pokvar. jenfan mesom, v Jablanici blizu Kursumli-je se je zastrupila dnižina Stevana MTlo-savljeviča z mesom bolne svinje, ki so jo zaklali v zadnjem hipu, da ni poginila. Družina je imela za večerjo svežo svinjino in posledica je bila, da so vsi štirje otroci v strašnih mukah še Istega dne umrli, mater so pa prepeljan" v bomSeo, kjer JL bodo skušali rešiti življenje. — ženi odsekal glav«. 201etrri kmet Marko Stevanovič iz Vranica blizu TJmke se je pred letom dni oženil s Stanico Pav. levic iz sosedne vasi. ženo je imel zelo rad. ona je bila pa menda nekoliko abnormalna, ker je opetovano pobegnila od moža, hodila od vas t do vasi in hudo ob rek oval a moža in njegove starše. Nad leto dni je mož potrpežljivo prenašal to nesrečo, te dni je pa srečal ženo na polju, prosil jo je, naj se vrne domov, Žena ga je pa ozmerjala. Mož se je razjezil, pograbil je sekiro in presekal ženi najprej vrat, potem pa še čelo, da se je mrtva zgrudila. Mrtvi ženi je odsekal glavo in jo odnesel 100 m od kraja zločina. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« jrren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Izročitev odlikovanja. Danes dopoldne 80 imeL- na policijski upravi intimno domače savije. Policijski upravnik g Keršovan je izročil vrš. policijskemu svetniku g. Kanlu Pestevšku red JugosjoveusJce krone V. stopoje. s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. kralji G. upravnik je odi/kovancu v kradle cm nagovoru iskreno čestital. Izro-crvi odlikovanja so prisostvovali vsi policijski uradniki in drugi nameščenci. Splošno priljubljenemu odlikovoucu tudi naše iskrene čestitke! —lj Dela na prostem so zadnje dni sko_ raj povsod počivala zaradi slabega vreme, na. Park na Hrvatskem trgu so pa že uredili prej, le svetiljnika že ni sredi parka, kot predvideva načrt. — Ulica na Grad je že tlakovana in tudi druga cestna in vrtnarska dela ob florijanski cerkvi so po večini končana. — Mnogo dela je še z gradnjo letnega telovadišča v Tivoliju. Za »avditorij«, ki se postopno dviga od ospre. dja proti ozadju, je treba mnogo materijala, ki ga kopljejo kar s poti poleg pod gozdom. Tega materijala bo še premalo za celotno ureditev, zato bodo morali nasip še dovažati, kar je pa v zvezi z večjimi stroški. —lj Bitka nadebudnih vajencev. Naši vajenci imajo sicer dobro vzgojo in hodilo v obrtno nadaljevalne Šole. ki niso le strokovne, temveč tudi vzgojne, vendar se pa nekaterih ne primejo lepi nauki tako, kot bi kdo mislil. Snoči so se vajenci vračali iz šole na Prulah. Ker se niso mogli prej v šoli dovolj razmahniti, ©o se zaceli pretepati s tem večjo vnemo na cesti blizu §ole. V začetku niso mislili tako resno, kmalu ie pa postala bitka zelo >ljuta«. Brez žrtev seveda ni boja, zato je bilo bojišče kmalu debelo nastlano z raztrganimi risbami in zvezki. > Junaki c so si pa tudi raztrgali hlače. Nekateri odrasli eo cek) vzpodbujali fantaline, naj se le mlatijo in posebno so se zabavali trnovski otroci, ki so podžigali mlade pretepače, kot so se menda naučili na športnih igriščih. —lj »Študentje flmoj«, osvajajoča slovenska opereta, se bo v korist ljubljanskega Rdečega križa uprizorila v Šentjakob, skem gledališču nocoj ob 20.15. Vstopnice se za običajne cene dobe od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Krajevni odbor Rdečega kriza vabi na to všečno razvedrilo vsakogar, ki bi se za malo denarja rad dobro imel. —lj Prosvetno - družabni večer »Krke« se bo vrš;l v petek 28. t. m. pn Makliču. Večer bo izreden, ker je na sporedu pesnik in skladatelj Ivan Zorrnan, glasnik ameriških Slovencev. Spored obsega: Zormanove pesmi, ki jih bo pela koncertna pevka ga. Lovšetova. predavanje o Zormanu in recite ci je njegovih pesm\ frim Clev -^anda, kjer pesnik živi — film ie JakČev in ga bo prof. Jeka c sam vrtel — Zormanove pesmi, ki jih bo pel operni pevec g. Banovec. Pri klavirju bo spremljal go, Lovšetovo m Banovca prof. Luc^jfun Škerjanec. Po tem oficijelnem deki bo igrala godba »Odeon«. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! —lj Drevi se bo igrala v Šentjakobskem gledališču zadnjič v tekoči sezoni priljubljena slovenska opereta, ki sta jo napisala in uglasbila Metka in Danilo Bučar »Študentje smo«. Zaradi svoje izredno prisrčna vsebine je ugajala ta opereta vsem dosedanjim posetnikom. tako, da so bile skoro vse dosedanje predstave razprodane. Ta predstava je namenjena naši najkoristnejši ustanovi, ljubljanskemu Rdečemu križu. Ker je to obenem zadnja predstava te ope_ ▼ tekođ Bf aru p, vsJbftmo eeojeao občinstvo, da v obilnem številu poseli dobrodelno predstavo, — Vstopnice se dobe od 10.—IZ in od 16.—17. ure pri dnevni blagajni v L nadstropju Mestnega doma, —lj Izložbeni aranierji se vabijo, da ee polnoštevilno udeleže zanimivega predavanja »Svetloba kot reklama«, ki ga priredi Društvo izložbenih aranžerjev v sredo 26. L m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Trgovskega doma. Predaval bo g. Megušar. Vabljeni so tudi vsi ostali interesenti, ki se za-nimajo, o učinku svetlobe v izložbenih oknih. Odbor. SLOVENSKO PLA-NINSKO DRUŠTVO REDNI OBČNI ZBOR Osrednjega društva S. P, D. ▼ Ljubljani se vrsi v četrtek 27. t, m. ob 20, uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so med drugim poročila, obračam, proračun in volitve novega odbora, PLANINCI, UDELEŽITE SE POLNO-_ŠTEVILNO! _ —lj Pevski zbor p. R. ^ na drž. nei-teljski šoli v Ljubljani bo priredil v ponedeljek, L maja ob 20. uri v Unionski dvorani koncert narodnih in umetnih pesmi skladateljev: E. Adamiča. P. Ferjančiča. Deva, V. Vodopivca. Iv. Ocvirka, St. Mo-kranjca. Zaiirral bo tudi Šolski godalni orkester pod vodstvom prof- Radovana Pro-senca. dočim vodi zbor priznani g. prof. Ivan RepovŠ. Vstopnina je zelo nzka, da bo omogočen vstop vsakomur Sedeži so po 10, 6, 4 in 3 Din, dočim so stojišča samo po 2 Din. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. —I j Pevski ibor Glasbene Matic«. Drevi ob 20 uri va]"a mešanega zbora. Odbor. MOŽ ki dela globoko v prostrani Rusiji, pozabljen od vsega sveta... In ta MOŽ 1 se vrne nekega dne v domovino, pride v svojo tovarno, k svojim prijateljem, k svoji ženi, k svojim otrokom, in nihče ga noče prepoznati! Isti ta MOŽ je proglašen z mrtveca. Boriti se mora za svoje ime, za pravico življenja! Ganljivo povest enega tisočerih takih nesrečnežev predočuje Werner Kranss v prekrasnem velefilmu ČLOVEK BREZ IMENA PREMIERA JUTRI v Eitnem kinu Matici Z Jesenic — Sport V nedelo po poldne se je vršila na igrišču SK Bratstva nogometna tekma med kombiniranom moštvom lijnb-Ljanske Ha nje in med kombiniranim moštvom Bratstva, ki je končala v korist gostom v razmerja 4:1. Tekma je bila lepo odigrana, gostje so bih v precejsoji premoči, a so domačini kijtib temu, da so bSi v borbi z renomiranim moštvom, z uspehom Lahko zadovoljni. Občinstva glede na mraz tn močan veter nj bilo mnogo. Sodil je objektivno domačin g. Jože Cinkovic —Lep večer Sokolskoga bratstva. V soboto zvečer se ie vršil v Sok. domu poslovilni večer onim bratom, ks te dni nastopijo aktivno vojaško službo. Večera se je udesiežilo mnogo sokolskega članstva, ki ga veže tesna bratska in prijateljska vez z brati Bernardom Sveti inom, Marijanom Lahom in Janezom Ženom, ki so se marljivo udejstvovali pri sokoiskem deiu. Svetlin in Lah sta hffla skozi dolgo dobo naj-bokj redna in nadepoina tekmovalca, brat Žen pa je načel oval sok. šahovskemu odseku. V imenu društva sta se v lepem nagovoru poslovila brat Jože Cebuij in društveni starešina brat dr. Obersnei, katerima se je v lepih besedah zahvalil brat Žen. Brat načelnik Tone Buh pa je ob tej pnlSki izroča kolajne ii dj&tome bratom Janku Pristovu, Konrada Lozarju, Bernardu Svetiinn, Praočeta Smoleju in Tomažu Ravhekarju, ki so si jia priborili na lanskem vsesokoiskem zietn v Pragi, odnosno pri tekmah za slovansko sokolsko smu-Ško prvenstvo v Strbskem P4esn._ Strupen jezik. — Gospodična Elza, kaj se res ne morete naučiti ljubiti me? — Ne, nikakor ne. — Saj sem si takoj mislil, da ste prestara, da bi se učila. Iz življenja ameriških Slovencev Rodbinska tragedija — Samomor — Žrtve avtomobilskih nesreč Novi grobovi Kraj Ra«ton. država New Mejrko, je biđ nedavno pozor išče pretresljive »odbinske tragedije Janez Orehar se je prepiral s »vojo ženo, nenadoma je pa potegmi iz že pa samokres in ustrelil ženo, pot*,n pa se sebe. Orehar m žena Kati sta b U d *na (iz Bele Krajine Vzrok nenavadne tragedije ni znan, domnevajjo le, da gre za Ij-u-bosumnost V Fronrtenacu. država Kansa, si je končal življenje 671ejtmri Martin Bevc, doma iz Koprivnice pni Brez cah. Našli so ga obete* nega. Pred dvema letoma mu je umrla žena, od tedaj je bil pa ves potrt n mračen ter je živel prav čudaško. V Ameriki ni zapustil nobenih sorodnikov. V Chicagu ata se sprla ftirtMin Boškovi-čeva. Med prep:rom je žena v jezi poteg-rniđa saroo&rea in etre-Vjak na moža. B'>5ko-vič je bil zadet v no*o in so ga cnoraii prepeljati v bolnico. Žrtev avtomobilske nesreče je postal Ludvik Oklešen. V Canonsburgu ga ]e na cesti podrl avtomobil Oklešen <-ri je dvakrat dom nI nogo m «o ga morali prepe-Ijarbi v bolnico. — V Elvju, dHLava M rne-sota, je bnil precej hudo pobit Jož** Koščak. VozH se je na tovornem af&amočriln, v katerega se je ztuletel drug voz. Tovorni avto se je prevrnul in Kosčak s-i ie zlotad v**č reber. Tudi Koooaka so prepeljali v bolnnco. Nagle smrti je umrl 41 letni Franc Z.i-karr, ki je birval v kraju Depue, država ILfo-nois. Zadela ga je srčna kap. PokojVii je M doma iz Crešnjice, fera Cerklje pn Krškem. V Amerik' je brval dvajset '"*t. zapusrd je ženo, 3 otroke in več biižmjfih ter daljn h sorodnikov, v starem kraju pa žalujejo za njim starši. — Nag e smrti je umrl tudi An-on Svete v Madridu, držaiva Iowa. Pokojni je bil doma iz Doline pri Vrhniik4, zapustil je ženo, hčerko in sina. — Tretji artev kapi je pa postal 521etni Alojzij K^nn«», doma vz Gorenje vasi pri R bnici. Pokojnk je žvel v Ameriki 30 let, zapustil je ženo in 4 pastorke V kragu St. Joseph Vallev. država Wa-ehini^ton, je umrla 341etna Marija Stroiđno-va, ki je bila rojena v Amerik. — V lndia-nopolisu so pokopali Ano Kronovši!:oNe poostrujte bede<, odgovarjajo barakarji. Baraki, ki jih je občina zgradila, nista bili postavljeni L 1925, pač pa i. 1929. Poročilo navaja, da so bili vseljeni v barake sami deložiranci, ki eo jih posestniki zaradi neplačevanja najemnine in neprimernega vedenja po postavili na cesto. To pa ni res, ker je bila veČina teh, in sicer 15 strank, že popreje v mestnih barakah in stanovanjih od 5 do 10 let drugi pa so se preselili iz drugih stanovanj. Glede prejšnjega življenja teh strank je bila mestna obč. pač zadostno informirana, ker je imela tozadevne akte od oddelka stanovanjske zaščite na sodišču na razpolago. Med temi naseljenci je res več pijancev in razgrajačev, vendar se ne more govoriti o nemoralnem življenju vseh bara-kariev, ki jih je okrog 100 Zaradi teh pijancev je občina preiela že več pritožb, k pa ni nanje reagirala, ravno tako tudi ne na hišnikova poročila. Ce bi upoštevala ta poročila ter razgrajače dvakTat ali trikrat opominjala, četrtič pa postavila pot kap, bi bil že davno napravljen red. Priznati moramo, da se v barakah res zbiraio nekateri sumljivi elementi, ki so pa večinoma iz južnih krajev. Tem bi morala policija pošteno stopiti na prste. Prav tako ne moremo zanikati dejstva, da so nekatere barake nehigijenične, kar bi pa lahko komisija ugotovila že, ko so bile zgrajene, ne pa šele dve leti pozneje. Na drjgi strini je pa tudi res, da je v barakah več strank, ki jim je snainost deveta briga. V drugih mestnih hišah često hišnik pregleduje stanovanja, v presledkih pa tudi komisija. Pri nas se je komisija peljala samo mimo. Zato ne gre, da se zaradi nekaterih malomarnih strank očita nečistost vsem. Res je tudi, da dolgujemo na najemnini, pomoliti pa je treba, da so barake polne mrčesa in da imamo za pokonča van je tesa precej stroškov, sicer bi nas golazen deložirala poprej kakor pa mestna občina. Priznati moramo tudi, da je mestna občina zelo obzirno in socialno postopala, vendar bi mnogi želeli, da bi le v časih vzela železno metlo v roke ter očistila ta Avgijev hlev, bi bilo vsaj za ostale boljše. Glede plačevanja najemnine moramo reči, da bi radi plačevali toda često nimamo mrl 2 Din za kruh za otroke. Zameriti fe treba onim. ki bi lahko plačali, a nočejo Gkde nesnage bi 5e omenili, da jo zanašajo in eo največ krivi priseljenci, ne pa domačini. Pokojna je b "le stara 27 let doma je bilti ~j. Gorici ce pri Cerknuci. Zapustila je moža in sina, v starem kraju pa žaknejo l& njo starši. — Mar-ja Sitec, žena znanega urar-ja a zlatarja. Zapustila je n >2a in 4 otroke. V Clevelandu je zavela 30 lja, ie iHiir; 231em- Jurij Jakša, ki je bul rojen v A*r.eriki. Njegov oče je doma bz Sem'ia — Pljučo'Ori *e podlegel v Brockwayu, država Minnesota, Josip Torkar, star 60 let Doma je bil '« Gorja pri Bledu, v Aon sriLci je bival 5r? let. Za-pustd je ženo, 5 h*erk in več soroin'kov. — V C'eveLandu jc umn 65ietni Franc Jon-ke, doma ?z Sel oc* Kočevju V Ameriki je bival 32 let Za p j .ti1 ie ženo *n dva Mne. — V Vandlin^a. dr2ava P*nnsylvan ja, jc orH v vis ki stirvusrti S6 le* Jernsj Zupcn( doma iz Spjl^e^a 9tl jemic-ga, V Amer ki je bival 50 'e* zapustil ;e 5 sinov ci 4 bčerke — V Frorr^noju. država Kan^as, je umrl 621etni Fvar?l Slapsak doma »z P^a-ve pri Mokrji £j /apu&t i 'e 2 s-na in 2 hče-*.. -- V U**r.ver]n irftva Kolorado, je umrl splošno znani V'ncenc Stih, d<«cno*usri!mđ, v Amerik' jo brval 32 let. Zopu*rt!l |e "'eno, sina hčr»r. — 5. «tjt*1a je i*m-l v MMvBB" Icee Jože Drarfan. Pokojni >e bil rojen v Arneriflri. V Exportu. držav« Penn.r\4v3inija. je v noči n« 16. marca gmrelo pri Josipu Rerrt-gerju. Zgorela ie hiša z v«o opremo n r»b'«ko vred, dTUŠana si je rešila samo golo življenje. H koncu pripominjamo, da ni bilo v barakah nobenega tepeža in pritožbe, dokler ni mestna uprava naselila nekega uslužbenca, kar je gospodom gotovo dobro mana Med čredo ovac se rad vmeša volk, ki vznemirja vse. Pridite in napravite generalen pregled, pa boste videli, da nas je mnogo primernih strank za stanovanje, le nekaj jih spada v svinjak! Ce bo enkrat nastal red, bomo radi plačevali najemnino. Oderuški krčmar Na Dolenjskem, 24. aprila. Svoj čas so bili razkrinkam decuirni v; ropanji v Beogradu. Pe ne samo v mestih, tudi na doižeth se dobe sliorti lakomneži in oderuhi Te di je p rit javil oblastem ne«ki delavec na Dolenjskega nekega oderu§ke*a krčmar-ja. Delavec Tone je mol bolno ženo. Zdravnik ie ukazal takoj v bohnaco — rak na nosu Kje je denar, k« še marsikateri teden gospodar ne premore kovača? H krcmarju se je napotil ubo^d delavec, češ. mož je bla^a duša. rad ponaša ne le z denarjem, tudi kozarec vina se dooi na vse mile prošnje. In posodil je Tonetu 400 Din, toda 80 Din na leto obresti, 30 odstotk:w-HoČeš nočeš. Tone je pristaši na trde pogoje. 2e četrto leto je boil Tone tlačim mogočnega krč-marga. Pošteno »e poravnal oderuške obresti v denarju in s kuhikom. Tudi je moraj delati razna poprav la, saj je priden in vešč tesar m kolar, skratka pravi umetnik. Njegovo spretno delo je bilo zaračunano z borimi 20 D n, za kar bi mojstri zahtevali najmanj 40 Din. Tone je prosil, naj krčmar popusti, češ, da ne more plačaf, da nima Časih niti za sol. Ženino bdezen m« je požrla vse prihranke, toda vaška tiran ni popustil niti za paro Zaradi oderustva je Tone končno krČ-msirja prijavd oblastem. Najinteresantnojše je pa še to, da je tiran jemal v posojilnici denar za nizke obresti in istega naprej posojal po oderuških obrestih. Ni čuda, če poje boben, krizo bo treba reševati rudi v srcih in pretipati še marsikatere obisti podeželskih oderuških mogotcev. Ljudstvo naQ pa takoj vsak rak primer javi orožnikom. — Nedeljske nogometne tekme. V nedeljo se je vršilo v Trbovljah več tekem, za katere je vladalo med našo Športno pjbliko precejšnje zanimanje Dopoldne se je vršila prijateljska tekma med SK Amater-komb. in SK Svobodo iz Zagorja. Ta tekma se jo pričela ob 10. uri ter potekala or>ojestran-eko dokaj borbeno Prvi polčas 2:0 za SK Amater. V II. polčasu se je Svoboda sicer nekoliko razgibala, ni pa mogla doseči nobenega uspeha. Končni rezultat 5:0 za SK Amater. Sodil ie g. Rajtmajer dobro. — Popoldne ob pol 3. uri 6ta se v predtekmi spoprijele rezerve SK Trbovlje in SK Retja. Sodil je g. Božič strogo in pravilno. V pred. tekmi je zmagal SK Retje v razmerju 3:2-_ Nato sta se predstavili prvi moštvi SK Trbovlje in SK Retia saveznomu sodniku g. Cimpermanu iz Ljubljane, ki je sodil korektno in dobro. Moštvi eta bili v polju enakovredni in videlo se je le par sporadičnih napadov, ki so ogrožali »nkrat svetišče SK Trbovlja, enkrat SK Retja. Prvi polčas 1.0 za SK Retje, končni rezultat 2:1 za SK Redie. ki ie dobil s tem 2 dragoceni točki v prvenstveni tabeli. — Delitev koruzne moke. Delavstvo ridnika se obvešča, da ee bo delila koruzna moka v sredo 26 in v četrtek 27. aprila -starem materijalnem 6klad:5ču. Prvi dan se bo delila delavcem zapadnega obrata, delavnic, zunanjega in elektro-obrata, Irugi dan pa vsem ostalim. Delavci, Id bodo na pod buri seznamov prejeli moko. odnosno njihovi družinski Člarr naj prinesejo k delitvi vrečice se seboj kakor tudi članske iskaznice, da ee lahko izkažejo. iiLOTIlffill NAROD«, dna K. 94 A. Stanem ii (Ove siroti Romu — Motite se, lepotica, to smo vsi flesni&ni Ln dobri plemiči. Drhteč po vsem telesa je Henrika cfrvigTiila glavo in ošinila s plamtecirn pogledom tiste, ki so se smejali njenemu obupu, potem je pa nadaljevala: — Pon-avlcjam. da med vami m nobenega poštenjaka. To pot se pa Roger oi mogel več premagovati. Z močno roko je pahnil od sebe vse, ki so ga ločili od Henrike, potem pa je stopil k nji, se ji poklonil in dejal ves rdeč od jeze: — Motite se, gospodična. Grobna tršima je nastala po teb besedah. Vsi pogledi so se obrniiM na viteza, ki ie bil tako nepričakovano stopa .t ospredje ... Vsi so napeto pričakovali, kaj bo storil. Markiz de Presles se ni niti ganiL Poznak) se mu je pa, da je prebledel, Čeprav je imel na obrazu debelo plast barvila. Nuegove oči so metale strele na moža, ki se je tako nepričakovano zavzel za njegovo žrtev. Vendar je pa poskusil nasmehniti se Id ustnice so se msu krčevito raztegnile. Okrog sebe je zaslišal rahlo mrmranje, ne da bi dobro razumel, kaj pomeni. Bilo ie vendar jasno, da se je zdelo vedenje mladega viteza vsem zete> drzno, da je bil vitezov nastop proti vsemu pričakovanju; družbi se ie zdelo mak> čudno, da pozablja, da je gost markiza de PresJesa. Nihče si pa ni upal pokaTati ga odikoto za to, da je nastopil proti markian v trenurtfcu, ko je šlo za dekliško čast. Nastopil je odSočOnd trenutek. Brez oklevanja je Roger ponudil Henrikiu roko in dejal počasi, naglašu-joč vsako besedo: — Sprejmite to roko, gospodična, to je roka plemiča ... Naslonite se nanjo brez straboi in pojxftva od)tod ... Henriki je zažarel obraz od veselja: končno se je nasei nekdo, ki bo rešil ojeno časi — Ah, hvala ... hrvala, gospod! — Je vzkliknila itn se oprijela vitezove roke. Toda pod težo srditega ma-rkizovega pogleda se je zopet ustrašila in zacepetala: — Poidiva, gospod, pojdrva trttro, za božjo voljo vas prosim! ... Toda markiz je bil zadet v žJtvo. Nepričakovano vmešavanje mladega viteza v njegove posJe se rrra je zdelo izzivanje, grožnja... In videč, da hoče Roger odvesti Hen-rtko. je skočili proti njima, da hi jima preprečil odlhod. — Oprostite, gospod, — je dejal na videz še mirno, — sem v svojem domu ki pod nobenkn pogojem ne bom dovo-61... —Ah, pustrte naju oditi, markiz! — Šalite se, vftez, ne dovobim ... Ni izgovoril svoje misli. Tisti hip je začela biti ura. — Cujte, — je nadaiijeval de Presfes, — polnoč! Ob tej tari ni še mkofi nihče odšel iz te vMe ... — Torej bova midva prva! — je vzMtaiil vitez. Stopil je pred markiza in se pripravil odriniti ga s poti. — No, umaknite, se! — je za godrnjal — Le hitro, nama se mudi — Oho, to je pa že od sile! AJi veste, vitez, da govorite z menoj kot s stoigo? — S shrgo, ki bi ra-vnal kakor vi, markiz, bi sploh ne govoril, temveč bi ga pretepel. — Gospod, tole pa 'lahko zelo zadrži vaš odhod ... — Morda. — Poskusite torej oditi. —■ Takoj poskusim, gospod. Nasprotnika sta se srdito gledala. In še predno so mogli presenečeni prijatelji posredovati, sta Roger m de Prestes že držala v rokah meče. Pripravila sta se na crvoboj. Njuni prijatelji so takoj priskočili, da bi jc ločili. Ženske so kričale, piakale, prosile. Flore rta je skočila k vitezu. Julija pa k markizu. Nastopil je trenutek grozne negotovosti in strahu za ubogo Henriko, ki je mislila, da je znova v rokah brezvestnega razuzdanca. Presitrašeno dekle je sklenilo roke, proseč boga. naj ji pomaga in ohrani njenega plemenitega zaščitnika, ki naj bi se boril, da poskusi rešiti njo. — Bože moj! .. . Usmili se naju ... Varuj na.m! je šepetala vsa iz sebe. Markiz de Presles se je končno iztrgal iz rok svojih prijateljev, ki so hoteli crv oboi preprečiti. Drhteč od jeze je zakhcal svojim prijateljem, da mora to žalitev oprati kri. Iztrgal se je prijateljem iz rok, potegnil meč iz nožnice *i stopil izzivajoče pred viteza, Nasprotnika sta se hladno premerila, potem sta pa prekrižata meče m dvoboj se je pričed. Napetost je bila tako velika, da se nihče niti ganil n*. Henrika se je komaj držala pokonci, od strahu se je vsa tresla. Ker sta bila markiz in vitez enako močna, so ostali prvi napadi brez uspeha. Prenehala sta za hip borbo, ki se je pa takoj znova začela še z večjim srdom in bojevitostjo na obeh straneh. Oba nasprotnika sta srdito napadala. Jeklo se je bliskalo v sviitu luči. Markiz ni kazal utrujenosti, čeprav ie Roger že opetovano poskusil prisiliti ga k umiku. Kar se je markiz de Presles streseL Začul se je pretresljiv krik. Meč viteza de Vaudreya je bS prehode! markizu prsa skozi in skozi. Priskočila sta de Maillv in d' Estrees. Pre-stregla sta prijatelja, da ni padel Markiz de Presles je žalostno odprl oči, kakor bi iskal v družbi nekoga, ki bi mu mogel pomagati. Morda si je hotel v trenutku smrtnega boja izprositi odpuščanje za zločin, ka ga je plačal z živiljendem ... Hotel je govoriti, toda njegova glava je omahnila na d'Estreesovo ramo. Iz ust mu >e pritekla kri... Markiz de Presles je bil mrtev. Rešen svojega nasprotnika je skočil vftez de Vaudrey k Henriki. Prijel jo je za roko in ji pomagal vstati. In vodeč jo skozi špalir prestrašenih gostov in osuplih služabnikov ji je dejal mirno: — Pojdite, gospodična... Zdaj ste prosti... XX. Brlog stare Frochardke je bil skrit v eni izmed napol porušenih hiš Lour-oineske ulice, če se sploh more imenovani ulica nekaj siromašnih bajt, raztresenih po bregu rečice Bievre. Pozimi je prinašalo smrdljivo moč-virje v ozke uldce vodo iz narasle rečice in luže so stale tam vse leto. In v tem zbirališču nalezljivih bolezni si je bila izbrala Frochardka svoj brlog, kjer je bila zavarovana pred radovednostjo policije. Stara čarovnica si niti najmand ni želela, da bi se kdo vmešaval v njene družunske razmere, odkar je bil poglavar rodbine Frochard na trgu Greve plačal svoj dolg pravici. 2e dolga leta je stanovala vdova po obglavljenem v tem predmestju, kamor se je zatekla polagoma cela armada smnijrvih beračev, bežečih pred policijo. Lotircinestka urica je bala ena onih redOcih ulic tega okraja, ob kateri je stalo toliko bajt, da je imela vsaj svojo točno začrtano smer. Frochardkino bajto bi bilo treba že davno podreti. Stene so se komaj še držale pokonci, ker jih je bil zob časa že močno oglodal, streha je bila že na mnogih krajih preluknjana. Odmev ugrabitve Lindberghovega sinčka Pustolovec Gaston Means, Id je igral ▼ Lindberghovi nesreči vlogo sleparja, obsojen na 15 let Zloglasni ameriški pustolovec Gaston Means je brl zaradi svoje sumljive vloge pri iskanju ugrabljenega Lindberghovega sinčka obsojen v drugi instanci na 15 let ječe. S tem je bil izločen iz poštene družbe mož, ki je igra. pomembnejšo vlogo v neštetih procesih in ki lahko o sebi ponosno trdi, da je bil obtožen že vsakega zdočina pod solncem, seveda tudi umora. V Lind-berghovem primeru se mu je posrečilo iztisniti iz nesreče m velikodušnosti 106.000 dolarjev. Meansa je poklicala k sebi žena izdajatelja časnika Mc. Leana m ga vprašala, ali hi mogel s pomočjo svojih pajdašev najti Lindsberghovega otroka. Sin Mc. Leanove je bil sam nekoč v nevarnosti, da bi ga ugrabili, in pozneje se je smrtno ponesrečil. Zato se je materi Lindbergh še posebno srni HI. Means ji je obljubil, da bo Lindberghovega sinčka našel, toda zahteva? je 50000 dolarjev za nagrado svojim pajdašem, 50.000 pa zase. Denar je dobil, potem je pa zače^ igrati komedijo. Kot v detektivskem romanu je označil vse v Lindberghovem primeru udeležene osebe s številkami; sam si je nadel številko 27, Mc. Leanovi je dal številko 11. Te številke so igrale pozneje v procesu proti rrjemu važno vlogo. Mac Leanovo je vodil Means križem kražem po Ameriki in ji neprestano zatrjeval, da bo Lindberghov sinček najden živ in zdrav. V BI Paso je izvabil od nje še 6000 dolarjev. Končno mu je pa nehala zaupati in je zahtevala denar nazaj. Tedaj je Means izjavil, da je naložil denar v Concordu v Južni Karolmi in da ga hoče osebno dvigniti. Dolgo se ai oglasil in ko je pozneje Mac Leanova znova zahtevala svoj denar nazaj, se je delal presenečenega. Dejal je, da se je v Concordu pojavi' skrivnostni mož, ki je navede številko 11 tako. da je Means mislil, da ga pošilja ona. pa mu je denar izplačal Ta pravl'jlca je bila pa :ako prozorna, da so oblasti Meansa končno aretirale. 2e v prvi instanci je bil obsojen na 15 let, pa se je pritožil, toda druga instanca je obsodbo potrdila. V svojem burnem življenju je bil Means med drugim rudi detektiv in je spadal k osebni straži predsednika Hardinga. Takrat je imel seveda naj-bolijše stike in je služil lepe denarce s prodajanjem potrdil, ki so jih rabili prodajalci alkoholnih pijač. Mnogi procesi proti njemu so ostali brezuspešni, končno so ga pa le obsodili na dve leti in v ječi je pisal zloglasno knjigo »Čudna smrt predsednika Hardinga«. O sebi trdi v knjigi, da ie bil pred vojno nemški vohun. Pred 15 leti je bi! obtožen umora neke Kingove. Sodnike ie pa znal prepričati, da se je žena sama ustrelila po nesreči. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen in je takoj tožil neko banko, zahtevajoč 3 milijone dolarjev odškodnine, ker je bil deloma po njeni krivdi obtožen umora. Pozneje je tožil Pullmarmovo družbo in zahteval odškodnino zato, ker se je neke noči vozil z vlakom, pa se je zgornja postelja v spalnem vagonu odtrgala in je bfl Means lažje ranjen. Čeprav je bilo jasno, da se je mož sam poškodoval, mu je morala družba odškodnino plačati. Nekoč se je zagovarjal pred sodiščem, ker je bil ugrabil iz samostanske šole mlado gojenko. 3000 kg težka mati V znanem cirkusu Kludskv, ki se mudi zdaj v Aradu, so imeli oni dan razburljiv dogodek. Ko sta prišla brata Kludsky predzadnjo nedeljo iz cerkve, jima je prihitelo naproti več razburjenih uslužbencev, ki so hoteli pripovedovati, da bo indijska slonica zdaj zdaj porodila. In takoj po porodu se je vnel grozen boj bratov Kludsky s 3000 kg težko materjo, ki je v porodnih bolečinah pretrgala debele vrvi in se vrgla na mladiča, hoteč ga poteptati. Z močnim železnim kavtjem so jo morah spraviti na tla in zvezati, mladiča pa brž odnesti. Slonic je ljubka živa*, ki je pa tehtala takoj po porodu 56 kg. Na dan popije 15 litrov mleka, visok je pa 78 cm. Cirkus Kludsy ima še dve breji slonici, ena je že v 20. mesecu, druga pa v 12. Veseli dogodek v cirkusu Kludsky je izredno zanimiv že iz naravoslovnega vidika, kajti iz literature so znani samo trije točno dognani primeri rojstva slona v evropskem ujetništvu. Prvi primer je bil Schonbrunnj leta 1906, kjer so imeli veliko srečo, kajti slonica je sama skrbela za mladiča in ni pustiia, da bi se kdorkoli vmešaval v njene materinske skrbi, sama je mladiča navajala tudi k sesanju. V Londonu se je leta 1902 sicer rodi1 s o-nič, toda mrtev. Da tudi v ber' nskem živalskem vrtu je orišel na svet i26 kg težki sionič. ki je pa tudi poginh. ker mati ni znala ravnati z njim. Leta 1907 se je rodil sionič v živalskem vrtu v Kodanju in tega so srečno slavili na noge Zanimivo je, da slonice ne nosno enako dolgo. Tako je bila v Buenos Airesu slonica breja 22 mesecev, v Berlinu pa 20 mesecev in 18 dni Slon doraste z 20 leti. slonica s 16. Oe pomislimo, da rodi samo enega mladiča v 4—5 letih, vidimo, da bi bili vsaj indijski sloni Že davno zgimii, če bi ne biii zaščiteni. Hitro in lahko vdovec V nekem madžarskem mestu se je pripetilo, da je postal neki obrtnik lahko in hitro vdovec, Z ženo že več let nista živela skupaj. Te dni se je izpre-hajala žena po domačem pokopališču, kjer je naenkrat zagledala v svoje presenečenje križ, na njem pa lastno ime in datum svojega rojstva. Nenadno odkritje, da je že več mesecev mrtva in da spi večno spanje na domačem pokopališču, jo je seveda močno presenetilo. Takoj je odšla na državni matrični urad, da bi se prepričala, kako je nastala ta neljuba pomota. Tam so ji pa povedali, da ne spada več med žive, češ, da si je že pred meseci končala življenje in da jo je globoko žalujoči mož po vseh pravilih pokopal. Presenečena žena se >e takoj obrnila na poMcijo, ki je njenega moža zaslišala. Mož je priznal, da si je bil poiskal po ženinem odhodu drugo družico, ki je z njo živel v skupnem gospodinjstvu. Njegova družica se je pa pred meseci obesila in mož jo je dal pokopati pod imenom svoje zakonske žene, ki je o nji vedel, da še živi. Seveda se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je hotel tako lahko in hitro postati vdovec, kar pa ne gre. NajpridnejšL Oče hoče nagraditi najpridnejšega otroka in pravi: Povejte mi zdaj, kdo je bil zadnjih 14 dni najpridnejši in naj-skromnejši, kdo je najraje ubogal in delal samo to, kar je zapovedala mamica. Mihec po kratkem razmišljanju: Izmed vseh nas si bil najpridnejši ti, očka. Zakaj so Lenina mumificirali Na Rdečem trgu pred Kremlor? v Moskvi stoji Leninov mavzolej z balza-miranim Leninovim trupiom. ki je največja svetinja ruskih komunisrov. Leninovo truplo se k pa začelo zadnje čase razkrajati in zda; si sovjetska vlada beli giavo. kako bi proces razpadanja ustavila. V ta namen bodo mobiliziram na;bo!jš: rusk; zdravnik ;n kemiki, ki bodo morali dognati, kje tiči vzrok, odnosno napaka v baizami-ran.u. Zakaj j« bil Lenin mumiiiciran? Na to vprašanje ]e odgovori. nedavno Trocki sotrudniku ameriške revije »Libertv«: Proti temu. da bi Leninovo trupi o mumificirali in položili v stekleno krsto, je dejal Trocki. sva bila jaz in Leninova vdova Krupska, bil bi pa tudi Lenin sam. Krupski ni bilo po vo-ItK, da hočejo izpremeniti Lenina v faraona. Ugovarjala je. da bo z mumificiranjem Leninovega trupla poglobljen verski čut ruskega ljudstva. Tedaj je pa izjavil KTasin: »Ljudstvo, ki je doslej verovalo, da lahko dela čudeže samo bog, se bo zdaj prepričalo, da znajo delati čudeže tudi bojevniki brez-boštva.« Krasinove besede so postale povelje, ki je moralo biti izpolnjeno. S Ponikev — Upravo državnih cest naprošamo, da izvrši dodatma detla pri novem nv>srtu čez Temenico na Ponikvah, ker obljube same ded ne bodo izvršile. Napraviti treba najmanj tri peirilnvke na desnem txre-g~u nad mostom pri stopnicah; na koncu mostu napraviti stopnice za dostfop na pešpot pcoti Srv. Marjeti; zasuti staro strugo in zavarovali vnožrja breižin s piloti. Ker ee ta dela od skrajni uipra-ve državnih cest morajo teTvrši-ti glasom pravomoćne odločbe, prosimo, da se to izvrši čim prej in da se e tem ne odlaša, ker prec a1!i &h** se to mora Izvršit i, z za'vtlaćeva.nijem pa trpe prizadeto le škoxlo — kar menda ni t interesu oprave državnih cest. 8 Celja —c ZkOmica za TOI v LJubljani bo imela svoj prihodnji uradni dan za Celje m okolico v torek 2, maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Raz agovi ulici. —e Krajevna ©nr^nizacija JRKJD tA Oelje-^okotioo priredi v sredo 26. t. m, v gostilni g. Hrastnika (prej Lovraca) na Zgornji Hudinji poucrio predavanje o svi_ njerejl. Predaval bo sreskl veterinarski referent g. M. srfoar iz Celja. —c Šahovski turnir. V sredo 26. t. m. ob 20. se bo pričel v kavarni >Evropi< brzoturnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo Celja —c Lutkovno veseloigro »G^STJercek — dvorni zdravnike bo uprizoril skavtski lutkovni oder v soboto 29. t. m. ob 16. ur4 v Zdravstvenem domu. Sreda, 26. aprila. 12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; IS: čas, plosce, borza; 17.30: Otroški kotiček; 18: Plosće (angL glasba); 18.30: Plosće; 19: Ruščina (prof. dr. Preobraženskij); 19.30: Literarna ura: Krylov: Basni v prevodu B. Udovica (Bratlna, član Nar. gledališča); 20: Pevska solistična ura, poje g. Deržaj, gdč. Vida Rudolf in gdč. Kristan; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 27. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet: 18.30: Italijanščina (prof. Leben); 19: Korist rastlinstva: Naše stročnice v obče profesor Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj); 20: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Srečke za razred DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE SO DOSPELE! Čas za obnovitev srečk je do 7. maja. Srečke, ki do tega dne ne bodo obnovljene oziroma od dosedanjih lastnikov prevzete, bomo prodali novim igTalcem. Prodaja neprevzetih srečk se bo vršila 7., 8. in 9. maja, na kar opozarjamo zanimance. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv, Petra c. 19 >mMa1i o£lasi< Vsaka beseda M> par- Plača me lahka tudi 9 znamkah* ta odgovor znamko/ - Na wpraSanJa brez znamka oe Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov povf uprava ^lovenskffcs Naroda KUPIM VODNO TURBINO kupim. Ponudbe s ceno poslati na: Pemič, Slov. Bistrica. 2010 KUPIM MODELE za izdelovanje cementnih cevi. Rekli kar, Litija št. 87. MOTORNO KOLO s prikolico prodam za 10.000 Din. — Koželj, Jurklošter. 2021 SLADKO SENO prodaja na drobno in debelo — Lottpeich, Rimske toplice. 2011 SLAMOREZN1CO proda Kremžar, št. Vid nad 2007 ■ Ljubljano. 2009 mm IZ KONKT7RZNE MASE Henrika Bohmerwalda, trgovca v Ljubljani, se proda en bloc ofertalnim potom vsa zaloga blaga (pletenine, modno blago itd.). Obenem se prodajo tudi ofertalnim potom brez vsakega jamstva tudi vse v ta konkurz spadajoče terjatve. — Pismene ponudbe je do 5. maja 1933 vložiti pri stečajnem upravitelju dr. Janini Brejca, odvetniku v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3, kjer je dobiti tudi vsa pojasnila. 2024 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a parate »SLA ii E1U, Aleksandrova c, 4 f prehod »Viktorta« palače > I p/K RAZGLEDNICE pokrajinske v bromsrebru, imitacija z bleskom, prvovrsten domač izdelek nudi Jugobrom, Zagreb, Kraljice Marije ul. 28. SPALNICE Masivne politirane Din 5000.-šperane > 3200.- pleskane, kompletne s psiho in ogledalom > 2000.-V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila, M. ANDLOV1C, strojno mizarstvo Ljubljana, Komenskega uL 34. 247L Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik tn novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MJKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije, vas najbolje postreže s kam-gurnom, ševjotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER. LJUBLIANA. Sv. Petra e**»ta 14 11/T STROJKl'ISNl POUK Večerni tečaj za začetnike tn iz vež ban ce Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje. Šolnina nizka. — Chnstofov učru zavoa, Ljubljana, Domo-oranska c. 15. 587 TRGOVSKI POMOĆNIK išče nameščenje. — Belina, Mostar, Drljeviča ulica 2. 2020 POTNIK išče zastopstvo. Ponudbe: R P., Zagreb, Ulica kraljice Marije št. 28, prizemno. 2019 MLINARJA in vajenca išče Rus, Grosuplje. 2018 STAN0V\BI\ 250.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami in vrtom. — Naslov ▼ upravi »Slov. Naroda«. 1996 DVOSOBNO STANOVANJE oddam za 325 Din v Stožican št. 133. Vprašati pri Ramovžu. 2006 Urejuje: Josip 8m—Caft »Naroanc Cl&karno«: Fran Jezersea. — &a upravo in inseratni «ei usta: Oton Cnnsiot. — Vsi v Ljuoijani.