Poštnina platan v colo vini Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 209. F Lijubljani, v torek, IS. septembra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provinienza Italiana 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Tentativo di sbarco inglese presso Tobruk sironcalo Due navi da guerra colpite, iina di esse affondata Nuovo proditorio attacco alla na ve ospedale »Arno« P Quartier Generale delle Forze Armate co-jnunica in data di 14 settembre il seguente bol-lettino di guera n. 840: Questa notte il nemico dopo un prolungato attaco aereo, condoto con iorte numero di veli-voli, ha _ tentato, col concorso di paracadutisti, da compiere sbarchi da mezzi navali leggeri nel-la zona di Tobruk, appoggiando 1’azione con sei unita da guerra fra incrociatori e cacciatorpedi-niere. L’immediato intervento della diiesa italo-tedesca ha prontamente stroncato il tentativo avversario. Due delle navi da guera colpite sono etate incendiate; una di esse e successivamente al-iondata. Cacciatori tedeschi hanno abbattuto in com-battimento due aeroplani; altri quattro apparec-chi venivano centrati e distrutti dalle artiglerie contraeree della piazza di Tobruk. La nave ospedale »Arno«, nella notte sul 10 settembre e stata attaccata e aiiondata da un aerosilurante britannico a circa 40 miglia da Tobruk, ove si recava per imbarcare i ieriti. La nave aveva le luci accese e tutti i contrassegni regolamentari iortemente illuminati. La maggior parte del personale, Ira cui tutte le iniermiere della Croce Rossa, ha potiito essere salvata. Le iamiglie delle vittime sono state iniormate. * A soli sette giorni di distanza dal proditorio attacco alla nave ospedale »Aquilea«, scampata per puro caso ad un siluro partito in pieno gior- no da velivoli britannici che gia 1’avevano ripet-tutamente mitragliata, l’atto inumano e stato ri-pcttuto alle ore una del 10 settembre contro la nave ospedale »Arno«. Questo gesto piratesco che non puo non destare un profondo senso di disgusto e di rivolta in ogni essere civile, ha avuto il suo triste epilogo: la nave ospedale »Arno«, navigante con illuminazione completa e con le luci regolamentari che ne indicavano le ca-ratteristiche e la misione, e stata sillurata ed oiiondata. Oltre a quattro marina! e 23 iniermieri sono periti neH'adempimento del loro nobile dovere. La vicenda tristissima non e nuova nel suo genere: essa si ricollega ad una serie di altri atti non meno odiosi e gia suiiicientemente noti. Cosi la nave ospedale »Po« iu aerosilurata nel porto di Valona l’anno passato, la nave ospedale »Citta di Trapani«, bombardata poche miglia a nord-est di Derna, nella notte sul 29 dello scorso luglio, idrovolanti di soccorso maniiestamente recanti i contrassegni prescritti, in ripetute cir-costanze mitragliati ed abbatuti nel corso di operazioni di salvataggio. Tali brutali attentati compiuti in aperta vio-lazione delle norme internazionali liberamente sottoscritte e veriiicatesi in questi ultimi tempi con crescente irequenza, tre in 42 giorni, non possono essere attribuiti ad errori od ad inizia-,tive individuali, ma sembrano invece corrispon-dere ad un voluto e preciso indirizo operativo, in ogni caso qualiiicano e deiiniscono motodi di guerra dei sedicenti palatini della umana civilta. Angleški poizkus izkrcanja pri Tobruku spodletel Dve vojni ladji zadeti, ena od teh potopljena Zahrbten napad na bolniško ladjo »Arno« Uradno vojno poročilo št. 840 pravi: Preteklo noč so Angleži po daljšem letalskem napadu, ki so ga uprizorili z velikim številom letal, poskusili s sodelovanjem padalcev izkrcati se z lahkih pomorskih enot na področju pri Tobruku jn ta nastop podprli s 6 vojnimi edinicami, križarkami in rušilci. Takojšen poseg italijansko-nemške obrambe je v kali strl angleški poskus. Dve izmed vojnih ladij sta bili zadeti in zažgani, ena izmed njih se je kasneje potopila. Nemški lovci so sestrelili v letalskih bojih 2 letali, 4 nadaljnja letala pa je zadelo in uničilo protiletalsko topništvo tobruške trdnjave. Britansko torpedno letalo je kakih 40 milj od Tobruka napadlo in potopilo italijansko bolniško ladjo »Arno«, ki je plula v Tobruk, da bi natovorila ranjence. Ladja je imela prižgane luči in vsi njeni predpisani znaki so bili močno osvetljeni. Večina osebja, med drugimi tudi vse strežnice Rdečega križa, je bila rešena, družine žrtev pa so bile obveščene. * Komaj 7 dni po zahrbtnem napadu na bolniško ladjo »Aquilea«, ki je zgolj po slučaju ušla torpedu, ki so ga ob belem dnevu odvrgla britanska letala, potem ko so jo prej že ponovno obstreljevala s strojnicami, se je sedaj nečloveško dejanje ponovilo ob 1 ponoči 10. septembra proti bolniški ladji »Arno«. To je pravo divjaško dejanje, ki mora zbuditi občutek zgražanja in odpora v vsakem omikanem človeku. To dejanje ima sedaj svoj žalostni dodatek; bolniška ladja »Arno«, ki je plula ob popolni razsvetljavi in s predpisanimi lučmi, ki so označevale njen značaj in njeno poslanstvo, je bila torpedirana in potopljena. Razen 4 mornarjev je pri opravljanju plemenite dolžnosti izgubilo življenje še 25 strežnikov. 2alostna zgodba ni prva te vrste: v zvezi je z mnogimi drugimi dejanji, ki niso nič manj gnusna in ki so že več ko dovolj znana. Tako je bila preteklo leto v pristanišču v Valoni po letalih torpedirana bolniška ladja »Po«, v noči na 29. julij, nekaj milj severnovzhodno od Derne pa bombardirana bolniška ladja »Citta di Trapani«, medtem ko so bila vodna letala za pomoč, ki so vidno nosila predpisane znake, ponovno obstreljevana s strojnicami in sestreljena med reševanjem. Takšni strahovni napadi, ki so v popolnem nasprotju s svobodno podpisanimi pravili, ki so se v zadnjem času večkrat ponovili, in sicer smo 3 zabeležili v 42 dneh, se ne morejo opravičiti s sklicevanjem na zmote ali dejanja posameznikov, temveč se skladajo z želenim in točno določenim vojnim namenom, v vsakem primeru pa dovolj točno označujejo in obeležujejo vojne nastope tako imenovanih zagovornikov človeške omike. Prvo zborovanje delegatov evropske mladine Načelne besede nemškega mladinskega voditelja o nalogah in smernicah delovanja evropske mladinske organizacije .. Jinaf' septembra, s. Včeraj opoldne so poplasceni zastopniki evropske mladine obiskali državnega namestnega vodio Baldouria von Cfia, Poveljnika nemške mladine Hack-mana, ta mika fašistične stranke Vidussoniia in ministra Riccija. Navzoči so bili sledeči delegati: za belgiisko mladino dr. Lehebre. za flamsko mladino Andre, za valonsko mladino De fael, za bolgarsko Klečkov, za dansko Jensen, finsko Ldhivari, za hrvaško prof. Kras. za olandsko van Geelkerken, za norveško Stang, 5® romunsko Iliescu, za slovaško Maček, za gansko Elola, skupaj z voditeljico španske žen-organizacije Pilar Primo de Rivera, za ma-?arsko de Pcldi. Ob priliki tega obiska so se ®i®atje razgovarjali o pravilniku evropske “>ad,nske or(ranizacije. Pri sprejemu so bili kot j" ,?!, B°stie z nemške strani tudi dr. Lev in vom r R°hle ter drugi. V svojem prvem go-Raia na zasedaniu zveze evropske mladine je i . ,}*r vonSchirach razložil vse okoliščine, v aierih je nemška mladina živela do leta 1914, le do prve svetovne vojne. Mladina, ki je raznoIožena. je mladina, ki ne misli na bodočnost. Mir, ki ga je narekoval Versailles, v°iakov, temveč ie velik narod t V -n®rod sužnjev. Ta mir je prizadel ! enfk!. men ženske in otroke in ves rod. ka-vaf tudl. vso “Jadrno. Judovstvo se ie posluže-alo vseh sredstev s katerimi je moglo vplivati vtVa.Vn.° "?ntnic-.Rl|zfn -Judov se je v razmere vtikala tud. skora, sleherna evropska vlada, časopisa pa. podkupi,eno s tujim zlatom, ie pro-Dag.ralo mdovsko geslo: noben ideal ni boli r 'Z3 I heroistva. Mladini so Priporočali popolno svobodo spolnega razvrata bchirach ie nato omenil vse pomembne spremembe, ki so se v Nemčiii dogodile poten, ko le Hitler ustanovil nacionalno socialistično stranko, navedel pa tudi spremembe, ki jih je v Italiji prinesti Mussolini s svoiiin geslom: verovati, ubogati, boriti se. Boljševiška Rusija Pa ie nasprotno z izkoreiiinievaniein slehernega vpliva od strani družine in z moralnim razkro-ten, mladine zavzela prvo mesto v svetu kolikor se tiče mladostnih zablod in kriminala. Anglija ic dala s svoiimi fevdalnimi šolami na razpo- lago vzgojne možnosti le za bogatejši sloj. ker ji je šlo celo za to, da v zunanji in gospodarski politiki svojega imperija zagotovi svojo posest. Toda njena pot se nagiblje k zatonu. V Združenih državah, kjer se ni rodila nobena izvirna zamisel, v kolikor se tiče mladinske vzgoje, pa so posnemali čislo preprosto z vsemi napakami evropske zmede in zato potem ni treba zgubljati besedi. Potem je Baldour von Schirach poudaril razloge za ustanovitev evropske mladinske organizacije in zatrdil, da bo ta organizacija simbol nove mladine in novega reda v Evropi. Nova mladina se bo lotila organizacije te nove Evrope z mirnimi sredstvi. Razvoj dolgih let, med katerimi so povsod skrbno negovali misel o združitvi evropske mladine v enotnem tovariškem duhu, je bil končno kronan z uspehom. Pomen mladinskih organizacij se zrcali tudi v dejstvu, da bodo poslej vse organizacije služile skupnim ciljem narodne vzgoje v različnih državah. Ta narodna značaika vseh organizacij pa pomeni tudi jamstvo, da bo znala evropska mladina izpolniti svoje poslanstvo na političnem in vzgojnem področju. Organizacija bo začela delovati z razglasom, v katerem bodo točno določene vse norme medsebojnega spoštovanja in visokega tovariškega duha med evropskimi mladinami in na teh temeljih se bo delovanje tudi razvijalo. Vzglednn vedenje Turčije v sedanjih časih hvali list »Giornale dTtalia«. List pravi, da so se mnogi narodi pulili za turško zavezništvo, toda Saradzoglu je znal obvarovati državo pred vsemi nevarnimi zvezami. Turčija vodi zgledno nevtralno politiko in*to ji vse vojskujoče se države štejejo v dobro. Življenje sedanjega angleškega parlamenta je dal za nedoločen čas podaljšati Churchill. Predložil je namreč poseben zakon, ki podaljšuje mandate poslancem, čeprav jim je zakonita doba mandatov že potekla, toda zaradi vojne novih volitev ni bilo. Za 80% se mora omejiti poraba papirja v Venezueli, ker je dovoz zaradi delovanja osnih podmornic na Atlantiku mnogo maniši. Stalingrajske utrjene postojanke padajo druga za drugo Angleški poskus izkrcanja pri Tobruku spodletel — Posebno poročilo o novem pomorskem uspehu: 19 angl. ladij s 122.000 tonami potopljenih Hitlerjev glavni stan, 15. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole izredno uradno vojno poročilo: 9. septembra so nemške pdmornice, kakor je bilo že objavljeno po posebnem vojnem poročilu 13. septembra, v severnem Atlantiku naletele na zavarovano ladijsko skupino, ki je plula iz Anglije. V nenehnih hudih bojih so podtnorniške posadke, ki jih sestavljajo povečini le mladi ljudje, do danes preganjale in napadle to skupino ter potopile 19 ladij s skupno 122.000 tonami, 2 rušilca ter 1 spremljajočo enoto. 6 drugih ladij je bilo hudo poškodovanih po torpedih. Samo majhni razkropljeni deli te ladijske skupine so mogli ubežati. * Hitlerjev glavni stan, 15. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Vzhodno od Novorosijska je bila zavzeta sovjetska utrjena višinska postojanka. Ob Tereku 60 nemške čete pogazile nadaljnje žilavo branjene postojanke in prizadejale Sovjetom hude krvave izgube. V trdnjavskem boju za Stalingrad so napadalni oddelki kopne vojske po posebno hudih bojih, v katerih so se Sovjeti upirali tudi s topništvom, vdrli v utrdbe ob mestnem robu ter v naskoku zavzeli obvladujočo višino v srednjem meetnem področju. Pri protinapadih so Sovjeti izgubili ‘29 oklepnikov. Močni oddelki letalstva so posegali v borbe na kopnem in uspešno obmetavali z bombami predvsem močne rezerve vzhodno od Volge. Ponoči so letala bombardirala letališča severno in vzhodno od mesta. Na bojišču ob Donu so nemški in madžarski oddelki uspešno nastopili v večjih napadih. Ponovni sovjetski protinapadi, ki jih je podpiralo tudi letalstvo, so bili zavrnjeni, pri čemer je bilo uničenih 13 oklepnikov. Okrog Rževa so se tudi včeraj zrušili sovjetski napadi, ki so bili podprti z močnim topniškim ognjem in oklepnimi edinicami. Južno od Ladoakega jezera se je izjalovilo več sovjetskih krajevnih napadov pri obojestranskem živahnem delovanju letalstva. V pretekli noči so sovjetska letala priletela nad ozemlje vzhodne Nemčije. Bombe, ki 60 jih brez cilja odmetavala, so povzročile neznatno stvarno škodo. Po brezuspešnih motilnih napadih podnevi, ki so jih angleška letala izvršila nad zapadno Nemčijo, je oddelek angleških letal v noči na 14. septembra izvedel straliovalen napad predvsem na mesto Bremen. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih mesta so nastali požari ter tudi stvarna škoda in škoda na poslopjih. Med drugim je bilo zadetih več cerkvd ter bolnišnic in kulturnih spomenikov. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 14 izmed napadajočih letal. V noči od 12. na 13. septembra se je 6kušal angleški izkrcevalni oddelek, obstoječ iz 5 častnikov, 1 narednika in 1 moža, izkrcati na francoski obali Rokavskega preliva vzhodno od Cherbourga. Bližanje je obramba takoj opazila, začela streljati in čoln za izkrcavanje potopila z zadetkom v polno. Ujeti so bili 3 angleški častniki in 1 mornariški častnik, mrtve pa so našli 1 majorja, 1 narednika in 1 moža. V tobruškem odseku so Angleži skušali na več krajih pristati z uporabo oboroženih sil z morja in iz zraka. Ta poskus se je izjalovil zaradi takojšnjega posega italijanskih in nemških čet. Dve angleški ladji sta bili zažgani. Pripeljanih je bilo večje število ujetnikov. Nemški lovci so v letalskih bojih sestrelili 2 letali, 4 nadalnja letala pa je uničila protiletalska obramba v Tobruku. Berlin, 15. sept. s. V zvezi z boji za osvojitev vojaškega pristanišča Novorosijska je nemško vrhovno poveljstvo objavilo tele podrobnosti: Število ujetnikov ter množina vojnega plena, objavljena v uradnem vojnem poročilu 8. septembra 1942, sta se znatno povečala. Od 21. avgusta pa do 11. septembra so Sovjeti poleg hudih krvavih izgub prepustili nemškim silam še 100.500 ujetnikov; zaplenjenih in uničenih je bilo dvoje oklepnih vlakov, 16 oklepnih voz, 134 topov, mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja ter veliko drugega vojaškega blaga. Topništvo je potopilo 6 ladij- Srditi boji, ki jim v sedanji vojni ni enakih Sovjeti branijo Stalingrad z vsemi silami in brez ozira na žrtve Berlin, 15. septembra, s. O razvoju bojev pri Stalingradu javlja vojni dopisnik lista »Naebtaus-gabe< med drugim, da so morali nemški pehotni in oklepniški oddelki premagati izreden odpor Rusov. Posebno na severnem krilu tega odseka Sovjeti kar naprej uprizarjajo razbremenilne napade, da bi čimbolj odvrnili usodno uro, ki bije Stalingradu. Dopisnik popisuje nekaj dogodb, ki so se pripetile na tem odseku in med drugim poudarja, da so nemški protitankovski topovi, postavljeni v prve črte, ki jih je od časa do časa pehota potegnila s seboj naprej, povzročili silno opustošenje med ruskimi ohlapnimi oddelki dn med pehoto, ki se meče neprestano v protinapade. Na ta način se je nemški napad brez dvoma zavlekel. Sleherna hiša in sleherna tovarna je preurejena v utrdbo. Ugotovilo se je, da so Sovjeti na obrobju mesta zgradiLi posebne vojašnice, ki imajo vse udobje in so dobro opremljene z ogrevalnimi napravami, kar pove, da so Sovjeti računali, da se bodo v teh postojankah mogli obdržati še čez zimo. Berlin, 15. septembra, s. Berlinski listi poudarjajo v svojih poročilih ugoden razvoj bojev v utrjenem pasu pred Stalingradom in posebej poudarjajo odstavek iz predvčerajšnjega uradnega poročila, ki govori o novem vdoru v utrdbe na obrobju mesta in o zasedbi nekaj vzpetin severozahodno od Stalingrada. »Deutsche Allgemeine Zeitungc piše, da se na tem bojišču bije zares odločilen boj, v katerega posegajo z obeh strani ne le ogromne sile orožja, temveč gre boj tudi za dve ideji, dve revoluciji in za dve obliki življenja. Iz teh razlogov ima orjaška bitka pri Stalingradu tudi svoj poseben političen pomen mimo vojaškega. Ostali listi javljajo, da se težak položaj, v katerega so prišli Rusi zaradi nemških napadov, jasno razbere tudi iz poročil in komentarjev sovražnega in nevtralnega tiska. V berlinskih političnih krogih s posebnim zanimanjem obravnavajo članek londonskega »Timesa« od 12. septembra, v katerem je pisanje o posledicah padca Stalingrada. Londonski dnevnik podčrtuje, da je za boljševike neizogibno nujno, da do zadnjega diha hranijo ta ozemlja, ki so življenjskega pomena in so še ostala v njihovi posesti. Če bi te predele izgubili, bi se položaj po vsej Sovjetski zvezi občutno poslabšal. Po mnenju političnih krogov ima navedeni članek vrh tega tudi namen, da bi Sovjetom jasno predo-ČU, da bi morebitno započetje drugega bojišča ne moglo nuditi nobene pomoči Rusom in prav nič Tuja letala nad Bolgarijo Sofija, 15. sept. s. Poveljstvo bolgarske vojske objavlja: V noči od nedelje na ponedeljek so sovražna letala neznane narodnosti priletela nad bolgarsko ozemlje in vrgla več bomb na naseljene kraje na nevojaške cilje. Med civilnim prebivalstvom je bilo več ranjenih. Prijeta sovjetska vohuna na švedskem Stockholm, 15. sept. s. Zaradi vohunstva sta bila prijeta dva Šveda, ki sta bila v vojaški službi. Ugotovilo se je, da sta imela tajen stik z nekim sovjetskim funkcionarjem v Stockholmu, ki bi rad od njiiu dobil podatke vojaškega značaja. razbremeniti Stalingrada, pač pa bi bilo treba misliti na drugo in boljšo rešitev kakor pa je ta. Berlinski krogi potem s pikrimi zbadljivkami zasmehujejo spodletel poskus izkrcanja majhne britanske patrole blizu Cherbourga, kajti ta spodleteli poskus znova dokazuje odločnost in učinkovitost nemške obrežne obrambe, ki zna odbiti sleherni sovražnikov napad, pa tudi sleherni poskus izkrcanja manjših oddelkov. Vesti 15. septembra Angleški guverner Malte, sir Edvvard Jackson, ki se trenutno mudi v Londonu, se ne bo več povrnil na Malto. Jackson je sam objavil prebivalstvu po radiu, da se ne vrne več, ne da bi navedel razloge za svoj odhod. Japonski predsednik vlade Tojo, ki je obenem tudi zunanji minister, je včeraj sprejel v Tokiju obiske akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov. Ameriške čistilnico za alkohol, ki jih je 128, boje s knjigami.' ki jih pošiljajo žaložniki ali knjigarnarji in za brezplačne medicinske vzorce Hre; nafiii. d) za tiskovine namenjene slepcem 5 lir. Člen 2. Odškodnina po prednjem členu se izplačuje edinole, če se je pošiljka reklamirala v roku šestih mesecev od dneva poštnega prevzema. Nikakršna odškodnina ne gre v primerih izgube zaradi višje sile. Ljubljana, 15. septembra. Sedaj so znane tudi podrobnosti o umoru vnetega člana Katoliške akcije in vzornega učiteljiščnika, 19 letnega Pavšiča Janeza iz Bizovika pri Ljubljani. Janez, ki je obiskoval 4 letnik učiteljišča v Ljubljani in bil vzoren dijak, je bil med fanti zaradi svojega značaja zelo priljubljen. Ker ni mogel odobravati zločinskih počenjanj bizoviških in dobrunjskih partizanov, so ga 17. maia ob pol 4, ko je šel k šmarničnim pobožnostim v Dobrunje, prijeli in odpeljali s tovarišem JakeŠem Francem ter dvema dekletoma in neko žensko v gozd. Vsi ti so bili namenjeni v cerkev. Janeza in Franceta so po mučenju odpeljali dalje v temino gozda, dekleti pa so po zaslišanju, pri katerem so ju pretepli, spustili domov pod oretnjo, da ju bodo ubili, če bosta le črhnili o dogodku. Fantov ni bilo nazaj in sedaj se ie zvedelo, da sta oba ubita. Partizani so umorili tudi Žitnika Franceta, 40 letnega zidarja iz Bizovika Vse je dal ubiti 20 letni Jakopin Albert — Kikljev morilec Jakopin je pustil bizoviškim partizankam tudi svoje slike. Sedaj je tudi že potrjena vest o umoru župnika Omahna iz Dragatuša pri Črnomlju, ki so ga ubili partizani v bližini Koprivnika. Komunisti so ubili tudi prof. Antona Ovna in upravitelja drevesnice v Metliki Antona Starca. V St. Rupertu so partizani ujeli šsntruper-škega fanta Franceta Žonta iz Hrastnega in ga strašno mučili', polomili so mu ude, ga žgali z razbeljenim železom in končno ubili. Zadnje dni so partizanske tolpe v popolnem razsulu in •■o jih že mnogo polovili. V Mirni peči sta padla pod komunističnimi morijami brata Mavec. Lojzeta so partizani prisilili, da je šel z njimi češ da bo prevzel nek sektor, ko pa se je upiral, so ga grozno mučili: rezali so mu ud za udom, porezali spolovila in ga nato pobili s kolom. Od 80 komunistov iz Mirne peči je 10 ubitih 1 ujet, 2 pa sta se vrnila. Pred kratkim so partizani ubili mizarja Makšeta, 35 let starega, očeta dveh otrok Bil je blagajnik pri Nabavljalni zadrugi v Mirni peči. Zločin se je izvršil takole: Partizan Pirnat je prišel klicat Makšeta, naj gre v gozd, kjer da ga čaka Zupančič Lojze. Tu so mu partizani očitali, da ima zvezo z belogardistom Zupančičem ter ga nato ubili z dvema streloma Tokrat so ubili tudi mater 7 otrok iz Vrhpeči, sestro Mavčevih iz Čemš, Med morilci je znan Oster | Stefan, trgovec iz Mirne peči, ki je politični ko- | misar. Ta je obsodil tudi župnika Petriča, Gre-heka, Makšeta, Hode Jelko in Sinkar Antona na smrt. Razne razprave iz sadne dvorane št. 79 m Ljubljana, 15. sept. V sodni dvorani se vsak teden, od dneva do dneva skozi vse leto razpletajo razne sodne zadeve, ki bremene na zločinih proti tuji lastnini. Tudi kazenski sodnik-poedinec obravnava dostikrat za sedanje čase prav značilne stvari. Sedma božja zapoved »Ne kradi!« je od mnogih nespo-štovana in ljudje segajo na prav drzen in laksen način po raznem tujem imetju. Zadnji čas je bilo posebno na okrajnem sodišču mnogo razprav zaradi gozdnih tatvin in zaradi tatvin po njivah. Take tatvine, pridejo pa tudi pred sodnika-poe-dinca okrožnega sodišča, če vrednost protipravno prilaščenega predmeta presega 380 lir. Na Golovcu sta naložila voz lesa Kogar zanese pot sedaj v golovške ali druge bližnje gozdove, bo pač zelo iznenaden, ko bo povsod opazil čudne spomenike o devastaciji gozdov. Ljudje, ki v svoji brezvestnosti in kljub resnim opominom ne spoštujejo tuje lastnine, so se spravili v gozdove in začeli brez dovoljenja in brezumno sekati razne borovce, cere, hraste, kostanje in bukve. Toda ti »gozdarji«, nevešči pod-sekavanja, so v svoji komodnosti sekali debla tako, da so puščali po 1 m visoke ostanke in pa-robke. Lastniki gozdov so bili prisiljeni poklicati varnostne oblasti na pomoč; Bilo je več oseb prijavljenih okrajnemu in okrožnemu sodišču zaradi prestopkov gozdne tatvine. Vrste se razprave na okrajnem sodišču in prav tako na okrožnem sodišču. Prav značilna razprava o gozdnih tatvinah je bila te dni pred sodnikom-poedincem v dvora- Člen 3. Tfi naredba slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za ‘Ljubljansko pokrajino Ljubljana, dne 11. 6eptembra 1942-XX. • Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:, Emilio Grazioli. Svojevrstna najdba v palači finančne direkcijc Ljubljana, 15. septembra. Včerajšnji dogodek na Poljanski cesti v palači finančne direkcije ni vzbudil kake posebne pozornosti. Ko so se uradniki finančne direkcije zjutraj posedli po svojih sobah, se je začelo razlegati po dvorišču in hodniku otroško jokanje, ki dolgo časa ni ponehalo. To je opozorilo uradni-štvo, da so pogledali na hodnik: tu je bil eleganten otroški voziček, v katerem je ležal 4 mesečni otročiček, ki je po vsej moči majhnih pljučk napravil pravi koncert, tako da so bili vznemirjeni uradniki in uradnice. Voziček je bil kar sam, otročiček pa je jokal, da je bil ze od samega joka kar poten in zmučen. Otročička so tolažili in ljubeznivi uradnik se je res premagoval, da je vztrajal pri vozičku, da bi vendar prišla nerazsodna mamica, ki bi jo to pot gotovo pokaral, da pusti otroka kar tako samega in tako dolgo časa. Samo zaradi karanja jo •je čakal... Mamice pa ni bilo od nikoder in uradnik je bil že ves v zadregi, kaj bo z otrokom. Bil je posvet. Vse dopoldne so čakali mamico, nato pa so se odločili, da oddajo otroka v Dečji dom v Streliški ulici. Uradnik sam se je pobrigal, da je popeljal voziček v dom. Tu so otročička sicer sprejeli in ugotovili, da je punčka. Ker pa je za dojenčke Dečji dom v Lipičevi ulici, so odtročička odpeljali tja. Koliko zanimanja je bilo za najdenčka! Kdo je pustil otroka in iz kakega namena, ni znano. Otročiček je bil lepo in skrbno oblečen, prav tako voziček, ki je ustrezal najmodernejšemu stilu sedanjih otroških vozičkov Gotovo pa je, da je otročiček zaenkrat dobro spravljen, kar je mamica gotovo dobro vedela, saj človek skoraj ne more prisoditi dobri materi, da bi v bedi in v najhujših razmerah storila za lastnega otroka kaj slabega. V Ljubljani je bilo že več takih primerov, ko so tako mamice »zaupale« svoje male skrbnemu varstvu mladinskih ustanov. Tako je neznana mati pred leti pustila v najhujši zimi meseca januarja kar dva svoja otročička v toplih pleničkah pred hišo v Streliški uliei »Najdenčka« sta sedaj že zrasla in sta že navihana; obema pa se dobro godi. ni št. 79. Dva starejša možakarja, tako 56 letni žagar Tone Z. in samski delavec, 44 letni Matija P., sta 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla odšla v gozd na Golovec in tam posekala nekaj debel. Da izpeljeta posekani kostanjev in borov les, sta najela celo voznika. Zalotil ju je lastnik gozda Mihael Boštele in jima ukazal, da drva razložita, poudarjajoč, da je tam njegov gozd in so drva njegova last. Oba sta se mu v brk smejala. Poklical je posestnik vojake na pomoč in sta bila nato oba prisiljena pustiti drva na mestu. Bila pa sta tudi prijavljena državnemu tožilstvu zaradi prestopka tatvine. Lastnik je posekani borov in kostanjev les cenil na 1500 lir, zato je prišla zadeVa v obravnavo pred sodnika-poedinca. v dvorani št. 79. Oba sta tatvino bistveno priznala, samo izgovarjala sta se, da so na vozu imele naložene drva še druge osebe. » Zaradi prestopka tatvine sta bila oba obsojena na 30 dni zapora, to nepogojno. So pa še primeri, ko so brezvestneži kradli kar na debelo drva in jih pozneje prodajali po mestu. In še prav drago čez maksimalno ceno! Sladka vinska kaplja in služba Za tatvine, ki so izvršene na železniških kolodvorih ali na prostorih, namenjenih javnemu prometu, so kazni določene višje kakor pa za druge navadne. Za najmanjšo malenkosl je določena najnižja kazen 3 mesecev strogega zapora. Primerilo se je nedavno, da je bil neki železničar zaradi ukradenih par steklenic vina obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Sladka vinska kapljica je nekega železniškega premikača Ludvika zapeljala, da je prišel pod kazenski paragraf. Letos 7. junija je Ludvik vzel na glavnem tovornem kolodvoru nekaj nad 4 litre vina na škodo prevozne tvrdke »Paketošped«. Bil je zasačen in poklican pred kazenskega sodnika v dvorano št. 79. kjer je bjl pred dnevi, ko je tatvino skesano priznal, obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta. V nevarnosti je bila njegova pokojnina. Malenkost pa človeka lahko spravi v hudo nesrečo! Širite najboljši slovenski nopoldnevnik »Slov. dom« Novice iz Države Sprejemi ■ pri papežu. V sredo, ki je običajni sprejemni dan za vernike pri sv. očetu, ie bilo zbranih v sprejemni dvorani v Vatikanu nad 3000 vernikov iz vseh krajev. Ko se je papež približal svojemu prestolu, je pokleknila predenj mlada mati iz Foggie in mu pomolila svojo 6 letno hčerko, ki zaradi posledic otroške paralize ne more hoditi. Žena je prosila papeža za poseben blagoslov, Sv. oče se je dolgo pogovarjal z materjo* nazadnje pa blagoslovil otroka. Muhasta sreča. Že pred več meseci je bil prijet artist Nicolasi Biuno iz Padove, ker je bil obdolžen, da je ukradel nekje -neko kozo, vredno 500 lir. Mož. je tatvino vztrajno tajil, toda verjeli mu niso, kajti že desetkrat je bil zaradi tatvine kaznovan. V ječ' pa je dobil v roke časopis in iz njega izvedel, da ga je sreča potipaia na drug način. Lani je bil kupil za 100 lir zakladni bon, pri žrebanju nagrad za kupovalce bonov pa je bil izžreban s pol milijona lir. Artist je bil ves iz sebe. Poklicati je da! k sebi odvetnika n se z njim dogovoril. da bosta odprl? poseben variete, čim se bo sam vrnil iz zapora Ker mu tatvine niso mogli dokazati, je bil oproščen toda na poti domov se je z motorjem zaletel v nek: zid in se precej pobil. Šport IHIadžarska 53, Italija 41 točk Po sobotnem plavalnem dvoboju med Madžarsko in Italijo sta obe moštvi dosegli enako število točk — 26 Prav zaradi tega je bilo zanimanje za nedeljsko nadaljevanje tem večje, saj so bili na Startu skoraj najboljši plavači Evrope Kot smo pričakovali, so dvoboj v nadaljevanju odločili Madžari v svojo korist. Nabrali so si vsega skupaj 53 točk, dočim so jih Italijani le 41. Madžari so bili vsekakor boljši plavači in so zasedli tudi večino prvih mest. Ob sobotnih rezultatov je vsekakor najboljši oni Br. Žižka, ki ga je postavil na progi 400 m prosto. Moral je plavati v hudi konkurenci Madžarov Tatosa in Veghazija. Posebno prvi velja v športnih krogih kot odličen plavač in prav zaradi tega je Žižkova zmaga nad njim še posebno velikega pomena. Žižek je na tej progi postavil s tem tudi nov državni rekord in priplaval na cilj celih 10 sekund pred obema Madžaroma, Veghazijem in famoznim Tatosom, ki je v tej disciplini zasedel šele tretje mesto. Na četrto mesto se je plasiral Italijan Signori. Podrobni rezultati sobotnega mednarodnega tekmovanja so bili naslednji: 100 m prosto: 1. Costa (I) 1:01, 2. Elemeri (M) 1:01,1, 3. Angyal (M), 4. Vittori (I). 200 m prsno: 1 Szegedi (M) 2-46,8, 2, Nemeth (M) 2:50,4. 3. Calassi (I), 4. Bertetti (I). 400 m prosto: 1. Žižek (I) 4:50, Nov itali, državni rekord!, 2. Veghazi 5:00,3, 3. Tatos (M), 4. Signoti (I). Skoki s stolpa: 1. Cozzi (I) 143 47 točk, 2. Mi-doegi (M) 142.70, 3. Palla (M), 4 Marianetti (I). Nastopili sta tudi vvaterpoolo moštvi obeh držav. Zmagali so Italijani z rezultatom 2 :3. Polčas se je končal v razmerju 0 :1. Od nedeljskih točk sporeda pa je bila vsekakor najvažnejša tista, v kateri je državna štafeta na progi 4 X 200 m postavila nov državni rekord. Popravljeni rekord je bil star komaj teden dni in se je glasil 9:24,2, v nedeljo postavljeni; rekord pa se glasi zdaj 9:2^ 5. V štafeti je kot zadnji plaval tudi Žižek in "v veliki meri je prav njegova zasluga, da je padel novi državni rekord. Madžari pa so v tej disciplini bili boljši in so dosegli čas 9:18,7 Prav tako so madžarski gostje zasedli prvo mesto v hrbtnem plavanju na 100 m, kjer je Galambos dosegel čas 1:12,2. Na 1500 m dolgi progi plavač Močan ni bil kos dobremu Madžaru Veghaziju. Madžar je preplaval omenjeno progo v času 20:23 5. K nedeljskemu sporedu so spadali tudi skoki s stolpa, kjer je zmagal Madžar Higedy pred domačinom Cozzijem, ki je zmagal prvi dan tekmovanja. Razen madžarske zmage, morejo tudi domačini zabeležiti v svoje liste dva nova državna rekorda in lepo zmago v vvaterpoolu. I; 1 lik 8. S. van Dvno: 3« ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENS0NA »Se ti zdi čudno kaj?« je nadaljeval Vanče. »Toda nikar ne verjemi toliko v neudeležbo pri zločinu, tudi če nas včasih takšna stvar prevara. Vzemi na primer Leacocka Če se tisli strežnik ne bi bil Hoathu čislo razodel, ne bi ti mogel storiti popolnoma ničesar proti stotniku. To dokazuje, da vse preveč verjameš ljudem .., Zakaj ne bi zanesljivo ugotovili, kje je bi! vsak posameznik? Pfyfe in stotnik »ta bila pri Bensonu. To sla edina dva, za katera si se zanimal, kje sta se gibala. Toda, morda pa je še kdo drugi, ki se je tisto noč sukal okoli Alvina. Morda je hila tam peščica, ali celo cel zbor prijateljev in znancev, kdo ve! Zelo koristno bi bilo vse to zvedeti. Lahko bi tvojemu naredniku naročil, naj to stvar ugotovi. Mu boš vsaj dal malo dela.« Markham je vedel, vedel pa sem ludi jaz, da Vanče ne bi bil kaj takšnega nasvetoval, če ne bi imel \a to kakšnega resnega razloga. Za nekaj trenutkov se je zazrl prijatelju v obraz, kakor da bi skušal t njega prebrati vzrok te nove in nepričakovane njegove zahteve. »Povej mi malo bolj natančno, koga vendar misliš pod to besedo »vsak posameznik?« Vzol je v roke svinčnik in ga držal nad listom papirja »Vsak posameznik pomeni vsi, brez izjeme,« je odvrnil Vanče. »Le piši; gospodična St. Clair — stotnik — Lea-cock — major — Pfyfe — gospodična Hoffman...« »Gospodična Hoffinannf« »Če ti pravim vsi! Si zapisal gospodično Hoffman? Zdaj pripiši še polkovnika Ostranderja...« »Toda, za božjo voljo ..« ga je prekinil Markham, a Vanče mu ni dal časa, da bi govoril in Je nadaljeval: »... in jK>/.neje bo morda lahko dodal še kakšno ime, a za začetek naj to zadostuje.« Preden je Markham mogel ugovarjati, je že vstopil Swacker ter sporočil, da zunaj čaka Heath. Markham je naročil. naj takoj pride v sobo. »Kaj naj storimo s prijateljem Lea-cockom, gospod upravnik?« je brez kakšnega uvoda vprašal narednik. »Za kak dan ali dva naj stvar ostane tako kol je,« mu je odvrnil Markham, »ker bi prej rad imel še ponoven razgovor s Pfyfejem.« Povedal mu je nato, da sta prišla k njemu major Ben-son in gospodična Hoffmanova. Heath se je poglobil v vsebino tistega pisma. »V tem pač ne vidim ničesar. Gre za Bensonovo in Pfyfejevo zasebno zadevo. Ne izgubimo izpred oči Leacocka. Njega je treba spraviti na varno. Čim-prej tem bolje bo,« »To se lahko zgodi že jutri,« je pripomnil Markham, kakor da bi mu hotel dati poguma. »Ne smete pa biti preveč v skrbeh zaradi te jriajhne zamude. Stotnika nadzorujete, ne res?« »In Se kako!« je dejal Heath in se nasmehnil. Vanče se je obrnil k Markhamu: »In kaj misliš storiti s tistim seznamom oseb, ki si jih pripravil za narednika?« je vprašal čisto nedolžno. »Zdi se mi, da setn te slišal govoriti o nekih alibijih . .< Markham je nekaj zastokal, potem pa izročil naredniku listek, na katerem so bila napisana j mena, ki mu jih je bil Vanče narekoval. »Zaradi lažje vesti,« je dejal nato suhoparno, »bi rad, če razmislile o neudeležbi vseh teh oseb pri umoru ter ugotovite, kje so bile tisto noč, ko se je odigral zločin. Propričajte se še enkrat o alibijih, ki so vam že znani ter mi poskrbite tudi tiste glede drugih,, pa čimprej.t Ko je Heath odšel, je Markham s srditim pogledom ošini! Vanceja ter vzkliknil: »Nn| vrag vzame vse, k j v, jo svoj ijos v to...« »Kakšna nehvaležnost!« se ie spod-taknil nad njim Vanče., Ali ie vidiš, Markham, da sem tvoj varuh, tvoj an-gelj varuh, tvoja sreča? XVI. POGLAVJE. Priznanje in zamolčanje. Torek, 18. junija popoldne. Eno uro pozneje je stopil v sobo Phelps, mož, ki ga je bil Markham poslal na št. 24 na Riversi de Drive. »Upam, da imam zdaj v rokah tisto, kar bi radi,« je dejal zmagoslavno, »šel sem na stanovanje gospodične St. Clai-rove in pozvonil. Sama mi je prišla odpreti. Ustavila sva se v predsobi, kjer sem jo začel zasliševati. Seveda ni hotela odgovarjati. Ko sem ji dejal, da mi je znano, da je bila v tistem zavitku pištola, s katero je bil ustreljen Ben-son, se je začela smejati, potem pa na stežaj odprla vrata in zakričala: ,Poberite se iz hiše, tolovaj!* Hitro sem tekel spod v telefonsko centralo in čim sem prispe! tja, se je že prižgala lučka, ki odgovarja telefonski štrvilki St. Clai-rove. Pustil sem, da ji je uslužlvenec dal zvezo, nato pa sem ga odrinil v stran in prisluškoval... Govorila je z Leacockom in njene prve besede so bile: ,Že vedo,, da si odnesel odtod pištolo in da si jo vrgel v reko.' Stotnika je to moralo zelo prizadeti, ker ni takoj odgovoril. Čez nekaj časa pa je z mirnim glasom dejal: ,Nikar naj te ne skrbi, Murjel. in nikomur ničesar ne pravi. Vse bom popravil jutri zjutraj!' Obljubila mu je, da t>o do jutri ostaja čisto mirna in potem jo je jHizdravil.« Markham Je kak trenutek molčal, nato pa dejal: »Kakšen vtis je na Vas naredil njim razgovor?« »Stavil bi deset proti ena, gospod upravnik,« je odvrnil policist, »da je Leacock kriv zločina in da dekle to ^e.< Markham se mu jo zahvalil in ga nato odslovil: »Ali ne bi bil sedaj čas, da govorimo s tistim plemenitim Leandrom?« je vprašal Vanče. Takoj nato je prišel sluga sporočil, da čaka zunaj goepod Pfyfe. Vstopil je v sobo z vso svojo običajno dostojan; stvenostjo, ni pa mogel povsem zataji*1 nekega nemira. »Srdito, gospod Pfyfe,« mu je ponudil stol Markham nekam strogo. PoU'P' nil je iz predala listi pisemski ovitek ter stresel papirje, ki so bili v njern> na mizo. »Mi hočete razložiti, kaj naj pomenijo tile papirji?« »Z na j večji m veseljem,« je odgovoril Pfyfe; njegov glas pa ni bil ve tako odločen. Nič več ni bilo v njen1 tiste pretiranosti, kot običajno, in ko je prižigal cigareto, sem opazil, kake ?e mu je tresla roka. ko je drgnil vz,8®' liro ob zlato škatlico. »O lem bi M* moral 7. Vami že prej govoriti,« J® priznal in zamahnil prešerno z roko-Naslonil se je s komolcem na koleno, kakor bi hotel biti posebno zaupl.Uv-Med tem ko je govoril, pa mu je ciga min kar plcvsala med ustnicami. Tam, kjer sto rok dela zate _ . Ljubljana, 14. septembra, hno najbolj znanih poslopij v Ljubljani je brez dvoma Mestni dom. Nikomur, kdor le vsaj ze nekaj časa živi v mestu, ni treba praviti, da ta zgradba stoji na Krekovem trgu. Ni znana samo po tem, da so tam naši vrli gasilci, naša mestna reševalna postaja, ki njeno pomembnost dovolj zgovorno dokazuje že tako srečno izbrana telefonska številka, pač pa v sedanjih vojnih časih, ko je veliko pozornosti treba posvetiti prehrani, znana tudi po uradnih prostorih Mestnega prehranjevalnega urada. Kako ogromno in nad vse človekoljubno delo opravlja ta urad, se kaj lahko prepričaš že, če le enkrat stopiš tja in si ogledaš, če več ne, vsaj tisto veliko dvorano v prvem nadstropju, ki je od enega konca do drugega vsa v dolgih pisalnih mizah, za katerimi imajo ves dan polne roke dela številni uradniki, ki pišejo za ljubljansko prebivalstvo živilske nakaznice, dalje posebne nakaznice za tiste, ki imajo zaradi svoje bolezni pravico do dodatnih količin te Hi one vrste živil, ter opravljajo še mnogo drugega posla, ki je s tem v zvezi. Njih naloga je tudi strogo nadzorovati, če je kdo morda neupravičeno, da ne rečemo na nepošten način prišel do kakšne živilske nakaznice ali do dodatnih količin živil. In slednjič je med temi uradniki tudi nekaj takšnih, ki je njih naloga strogo paziti, da vse delo v tisti veliki dvorani Mestnega doma poteka v redu. Kdor je pošten, bo pač priznal, da delo, ki ga opravljajo dan za dnem, od prvega do zadnjega v mesecu številni uradniki Mestnega prehranjevalnega urada, ni majhna stvar in da zasluži v vsakem oziru vse priznanje, saj je to delo gotovo opij kakor kakšno drugo, delo za bližnjega, ki nima vsega v izobilju in mu je treba priskočiti pomoč, delo, pri katerem ne gre morda za »akšen dobiček tistih, ki ga opravljajo, pač pa veVe’ o^V1 Anche paiecchi milioni dl lire, perche i premi della Lotteria di Merano sono oltre 200 e fra essi ve ne sono parecchi che superano il milione. Perchfc non tenti anche tu di essere fra i vincitori? Bastano 12 lire per acquistare un biglietto e svegliarsi milionari se la fortuna ti aiuta. Fallo oggi stesso, perchč la chiusura č imminente e improrogabile. Mnogo milijonov lir, kajti v Loteriji di Merano je nad 200 nagiad in med njimi mnoge, ki presegajo milijon. Zakaj tudi ti ne poskušaš biti med zmagovalci ? Zadostuje 12 lir za nakup srečke pa se zbudiš milijonar, ako ti Sreča pomaga. Stori to še danes, kajti bliža se nepreklicno zaključek prodaje. #> Loterija di Nerano podari milijon onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči. - v prvi vrsti za to, da se živila, ki so na razpolago, pošteno razdele. Vse to prav gotovo razume večina tistih, ki se vsak mesec zatekajo v Mestni dom s takšno ali drugačno prošnjo, saj so upravičene njihove prošnje gotovo vse uslišane, kolikor je to le mogoče. In če se pri kom zgodi kakšna pomota — kdo jo more zameriti pri takšnem »obratu«? — je tudi ta »krivica« hitro popravljena, in o tem se je lahko vsak prepričal, če se je le oglasil pravočasno na pristojnem mestu. Po kaj vse prihajajo ljudje tja A moj namen pri pisanju teh vrstic ni, opisovati na dolgo in široko veliko, vsestransko in naporno delo, ki ga opravljajo uslužbenci, med njimi seveda tudi zdravniki pri Mestnem prehranjevalnem uradu v Mestnem domu, pač pa sem se namenil le malo pomešati med tiste, ki hodijo tja vsak mesec izražat svoje težave, prosit za to in ono, do česar se čutijo upravičene. Nekoliko potrpežljivosti bo seveda že treba in jo bom pač moral deliti z onimi vred, ki čakajo v vrsti pred vrati velike dvorane Mstnega doma, ali za dolgo mizo, kjer jim mestni uslužbenci že izstavljajo živilske nakaznice, ki jih po nesrečnem naključju — morda so takšnega naključja krivi sami, ker jih raznašalci živilskih nakaznic niso dobili doma — niso prej prejeli. Morda so prišli koga odjavit, kajti v svoji poštenosti ne marajo nakaznic več, kakor pa je prav, ker se zavedajo, da s tem škodujejo drugim, še potrebnejšim, ali pa so prišli priglasiti novega člana družine, dojenčka ali koga drugega. Lahko pa so tudi namenjeni tja v skrajni levi kot pri oknu, kjer je zadnje štiri mesece tudi precej živo: tam lahko vidiš tiste, ki jim je oblast v svoji veliki uvidevnosti sklenila dati posebne nakaznice za meso, mašboče ali še kaj drugega, za kar so prosili zanje tudi zdravniki na posebnih tiskanih zdravniških spričevalih. To so jetični ljudje, oni s sladkorno boleznijo in drugi težki bolniki, ki se morajo strogo držati po zdravnikih predpisane hrane. Kdo bi jim zameril, tem »izvoljencem«, kakor so jim nekateri začeli praviti, če dobijo nekaj več mesa ali olja kakor pa drugi, ki so zdravi. Brez dvoma bi bili rajši zdravi, kakor pa dobivali te dodatke. Za vse enako velja red Med vsemi temi sem se zadnjič vrtel, ne morda zato, da bi bil tudi sam deležen kakšnih dobrot, ki jim jih izkazujejo po odredbah oblasti tisti številni in z delom preobloženi mestni uslužbenci v Mestnem domu, pač pa... kar tako iz gole radovednosti, saj veste, da časnikar mora biti radoveden in da mora vtakniti svoj nos tudi tja, kjer nima kakšnih posebnih drugih svojih opravkov. Vlekel sem na ušesa, da bi kaj zanimivega slišal, opazoval z vso pozornostjo obraze, tako zelo različne med seboj. Bili so med njimi ljudje, ki sem jih vsaj na videz že več let poznal z ulice, pa tudi obrazi, ki jih prav gotovo še nikdar prej nisem srečal, ali vsaj videl ne. Gosposki in preprosti ljudje, vsi so tu enaki, za vse enako velja strogi red, ki se ga je treba — v njihovo lastno korist — držati. Kdor prej pride, prej melje, ta stari pregovor se je tudi v tisti veliki dvorani Mestnega doma in predn njenimi vrati odlično uveljavil. Ljudje — vsaj večina je takšnih — se sami zavedajo, da je tako prav in pravično. Nekaj pa je med njimi le še takšnih, ki mislijo le nase in ki bi menda radi v žlici vode utopili reditelja pri vratih, o katerem so prepričani, da je samo zato tam, da »zmerja ljudi«, ali pa morda zato, da ima kaj dela. Izmišljujejo si — seveda le tisti, ki mislijo, da morajo še vedno in povsod imeti kakšno prednost — vse mogoče izgovore, samo da jim ne bi bilo treba malo počakati, čeprav so morda prišli zadnji. In vprav ti so tisti, ki imajo toliko povedati, »kakšen nered je tam v Mestnem domu, kako so ljudje surovi in neotesani, kako nimajo nobenega razumevanja* itd. itd. Pred seboj vidijo le sebe in svojo udobnost, prav nič pa jim ni mar, Če v vrsti prehite recimo revno, preprosto a pošteno mater, ki je z otrokom v naročju prišla daleč iz predmestja, ker nima doma nikogar, ki bi med tem časom na njenega otroka pazil. In na njen račun slišiš celo očitek, če otrok joka, ali če potrpežljiva mati prosi, naj tisti, ki je pozneje prišel, vendar zadaj stopi v vrsto: »Zakaj pa nosi otroka s seboj! Doma naj bi ga pustila, saj je že tako in tako dovolj gneče...« In podobno. Zgodba o juristu-težaku Poslušam in opazujem. Tik pred menoj se v veliki dvorani Mestnega doma razgovarja z uslužbencem neki moški, ki mu je življenje, čeprav očitno še precej mlado, zarezalo globoke brazde v lica in Selo. Njegova govorica in vedenje fazode-vata da je fant hodil v višje šole. Kmalu sem zvedel, da je končal pravo na ljubljanskem vseučilišču. In zdaj je prišel po dodatno nakaznico, do kakršnih imajo pravico le težaki. Uradnik pa začudeno pogleda in vpraša; »Kako vendar pri-dete do tega, da zahtevate dodatno nakaznico za težaka, ko ste pa vendar jurist?« — »Da, to je že res, da sem jurist, a zdaj ne opravljam svojega poklicnega posla, pač pa sem zaposlen pri zidarjih. To je vendar težaško delo, in mislim, da imam pravico do dodatne živilske nakaznice.« Tako mu je pojasnjeval jurist-težak in ko je tudi s potrdilom dokazal, da zdaj res dela med zidarji, se je uradnik nekoliko zamislil in mu slednjič brez nadaljnjega izstavil dodatno nakaznico za težake. Pravico ima do nje, si je mislil, in kdo bi mu jo branil. »Da, to je že res, da sem jurist, a...« Tak je bil odgovor tistega šolanega fanta tudi tedaj, ko je sklenli korajžno prijeti za vsako delo, kajti tudi on, kakor še mnogo drugih poštenih fantov najraznovrstnejših poklicev, se je zavedal in se še zaveda, da nobeno delo ni sramota, pač pa čast in dolžnost. Pravilno je razumel sedanji čas in pošteno se preživlja, čeprav je krivi paragraf zamenjal s preprostim zidarskim orodjem. Sebi in drugim delajo čast Takšnih primerov, kakor sem jih zadnjič doživel v Mestnem domu, pa je še mnogo, vsaj podobnih. O njih bi vam lahko dokaj zanimivega povedali vsem enako postrežljivi tamkajšnji mestni uslužbenci. Dokazujejo pa ti primeri, da se pošteni naši fantje niso zakleli, da bi morali delati samo to, za kar so se s svojim poklicem odločili, pač pa da so pripravljeni prijeti za vsako delo, čeprav je — seveda le na videz — še tako »poniževalno«. Takšni »juristi-težaki« so v ponos nam vsem in nam vsem -tudi v čast, kajti z dejanjem dokazujejo vprav sedaj, ko so časi resni, da pošten Slovenec zna in hoče prijeti za vsako delo, sebi in drugim v prid. Najboljšo družinsko zbirko knjig II. letnik »Slovenčeve knjižnice« lahko naročite tudi v sledečih trafikah v Ljubljani: Beline Franc, Sv. Petra cesta 25. Kastelic Lea, Ilirska ulica 23. Goli, Mestni trg 20. šoukal Marija, Pred škofijo 12. Praprotnik, Prešernova ulica 54. Sever Rozalija, Šelenburgova ulica 1. Merjasec Franc, Tržaška cesta 64, Vič. Novak Justi, Tržaška cesta 54. Kaizer Frančiška, Tržaška cesta 28. Mervar Frančiška, Rimska-Tržaška, kiosk. Dornik Feliks, Igriška ulica 3. Akademska založba, Bleivveisova (Tyrševa). Dolar Ivanka, Bleiweisova cesta 12. Prašnikar Metka, Bleivveisova cesta 20. Mrzlikar Ana, Tavčarjeva ulica 4. Košmelj Emilija, Kolodvorska ulica 8. Šubic Evgenija, »Union«, Miklošičeva cesta. Cerar Antonija, Zaloška c. pri Karm. mostu. Kolar Marija, Predovičeva ulica 12, Moste. Ahčin Izabela, Frančiškanska ulica 6. Batič Juro, trgov., Vodnikova 26, Zel. jama. Pokorn Ivana, Šmartinska cesta 5. Trebušak Franc, Vilharjeva cesta 35. Podgoršek Marija, Bohoričeva ulica 11. Godec Marija, Grablovičeva ulica. Hrovat Matija, Ambrožev trg 2. Jeler, Krakovska ulica 20. Novak Jože, trgovina, Vodovodna cesta 39. Štrukelj Marija, Bleiweisova cesta 37 a. Francot Ana, Bleiweisova cesta 53. Bric Justina, Gorenjski kolodvor. Uak Frančiška, Vodnikova 81, Ljublj. VII. Kmetič Tvana, Celovška ce^ta 14, Kobal Ferdinand, Gosposvetska cesta 7. Pohar Frančiška, Medvedova ulica 8. Kočnik Irma, Černetova ulica 17. Pokovec Ivqn, Zabjak 1. Longer Ludovik, Cerkvena ulica, kiosk. Štefan Elizabeta, Kopališka ulica 3. Prav tako pa tudi v Ljudski knjigarni, Pred škofijo, in v podružnici knjigarne na Miklošičevi cesti 5. Rdeči križ poroča: V tajništvu poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, l*uliax-jeva 2, naj dvignejo po&to iz Srbije: Ači-noviii J. Done, Ark Josip, Trstenjakova 1, llerstovSek P epi, Mencingerjeva 31. BemovSek Josip, Dolenjska o. 48 a, BobiS Ferdo, Puccinijeva 9, Baebler Viklor, Langusova 14, Berlot Lojzka, Šmartinska 10, Beg Ante, ViS, Bežek Petri, Trdinova 2, Bukovec Mila, Streliška 8, Bavdek Kati Herbersteinova ul. 21, Benet Marija, Baragovo semeniSfce. Bizjak Ljudmila, Verstovikova 11. Babič Slavka. Ambrožev trg 8, Oener Vidka, Kersnikova 7, Cotič Valerija, Beotliovnova 14, Cerar Danica, Cegnarjeva 2, Cenčič Milivoj, Poljanski nasip 10, Čopič Venčeslav, Čopova 21, Cernej Darko, Tavčarjeva 5, Čadež Avguštin. Slomškova 12, Dobravo Tihomila, Streliška 12, Devetak Viktor, Linhartova 22, Dolničar Maks, kavarna Emona, Doteno Francka, Dalmatinova 13, Dežman Jerioa, Funtkova 46, uredništvo Domoljuba, Dolžan Franci, Šmartinska 24, Dobovišek Karl, profesor ki. gimnazije. Drenoveo Alojzij, Drama, Dimnik Josiptna, Petrarkova .14, Eleršek Zofija, Dragomer 37, Fratnik KatLSv. Petri 33 Gregorka Pavla, Cesta na Dobravo 2. ^Globočnik Hajko, Miklošičeva 1, Hafner Zora, Kotnikova 19, Hanželič dr. Rudolf Ma-rijanišče, Hočevar Janko, PovSeto<’a 80. Honžak Minka, Miklošičeva 17, Hodžar Marijan, Puccinijeva 9, Humer Jože, Vrtača 5, Iglič Mica. Resljeva 4 b, Jurca Branka, Wolfova B, Jurca Ciril. Keržičova fi, Jelenc P. Mariofil. frančiškanski samostan, Jagqdič Marija, Škofijska 7, Jarc Ida, Glavni kolodvor, Jež Kftrtflen, Celovška 26. Jutro, uredništvo, Janežič Boži, Vipavska 10. Krištof Boža, Sv. Petra nasip 69. Kristan Marija, Černetova 26, Kenda Vlada. Florjanska 23, Križni Drago, Medvedova 14, Kuharič Slavica. Glavna pošta, Klofutar Mara, Jarnlkova 1. Klobovs Franc, Bohori- čeva 9, Košak Poldi. Beethovnova 6, Klasino Lizika, dri. učiteljišče, KamuSič Joso, Tavčarjeva 16. Kobal Katarina, Bleiweisova 18, Kerševan Matilda, Milčinskega 76, Kos Franc, Etnografski muzej, Koprivec Milan, Levčeva 85, Klenovšek Karl, Vrtača 4, Lenart Rezi. Stari trg 17, Levak Milena, Miklošičeva 1, Linze Joseph, Vodinatska c.. Lorger Nežika. Celovška 14* Lenarčič Etna, Florjanska 27, Lah Ervin, Holcapflova 7. Muzlovifi Frančiška, Mali Minka Gradišče 4, Minic Danica, Rožna dolina O. VI-27, Magolič Ludvik, Celovška 72 Trdinova ul. 8. Merlak Tončka, Kersnikova g, Mišič Milan. Miklošičeva 18, Mercina Fran, Ilirika 14. Memedovič Mina, Mikota Stana. Gradišče 8, Močnik Mina, Gerbičeva 9. Marinček Miloš Wolfova ul.. Medved Joško, sodišče. Mihalič Boris, okrožno sodišfce, Nevšimal Josip, Oajeva 2. Nendl Dušan, Dermotova 29. Nrendl Hile. Dermotova 29, Odar Štefka Miklošičeva c., Požar Anton, Gledališka 10, Prelog Franc. Napoleonov trg 1, Pletan Bogomir. Zalokarjeva 4, Polič Zoran, Breg 6 .Petrovič Ivan. Svetosavska 20. Ponikvar Branko, Glavna pofita. Prhavc Anton Bezenškova 21. Požar Anton, Gledališka 10. Pečovnik dr. Adolf, direktor eimnazUe, Perme Josipina. Orlova 7 Porekar Mladen, Oorao Vittorio Emanuele 17. Pertl Manica. Drenikova 22. Paulin Milica, Beethovnova lfi Rupnik Valentin, Glinška 13. Remec Lada. Zarnikova 17. Ribarič 8to-Janka. Tvrševa 37 Rnišp Ton*«»k Kolodvorska 22, Rus Marica. Celovška K2. RenČetl Vida Levstikov« 15. Ravbar Rudi. Tobačna 14. Rogel Dušan. Reslieva ul., Romih Alojzij. Rakovniška 6. Eriavčeva 4, Roth Danijel. Polianska 28. Rodič Fani. Kapiteljska 4, Rupnik Kari. flv. Mn Hm 11. Salp*ij*n«Vi zavod. Rakovnik. Serajnik G#»li Poljanska fiO. Sfilieoj dr Josip, Gledališka 7, Stopar F-va, TržaSka 28. 8elan Kristi. Koroščeva 3. Stross Marija Močnikova 4. Sto^nr Anton, Tvršpva S2. SedH Lovro. Tabor 12. Senica Mari, Igriška 14. Smerkolj Anton S«meni*kn 4. Udi la, C!’'aralf>tova 5. Svet Marta Strossmajer.ieva 5. Pn#»1ctor-*ki dr E. Mal«ra1eva 1,1 Slovenec, unrava. ŠnkHe Gi-zela. Nunska Ifl. *om Fdvard Tovarnisk« 4. ftalamnn T.. Aliafceva 43. ft#»ngplajn Aleksander. CelovSka. S®* ruga fttefnri. bnroHnvffl. ftnStAršič Francka. Cesta na loko 27. Tehavec Mimica nanatorli ^laimer. T*r?an TT.. Kongr««ni tre. TumnM T.olzk«. Tvršev« M. Vesel Blanko. Miklošičeva 19 Vlb»r Ma**ja. Gradišče 8, Vrab**T» Maks. Aljaževa 39. Vo ner Marija nniveria, Vree^ Flena Brdn 73. Verhal* T^n^k«* Oo*n««vetsVa lft, 7rlol3*k A1*^t. Frančiškanska 10. 7^b<»c Tv*. Stara TVav^a 6, Žiberna Joško, Gajeva 9. Žiberna Viki, Ga-jeva 9. Ljubljana Kotiti ar Danes, torek, 15. septembra: Žal Mati b'. Sreda, 16. septembra: Kv, Ljudm. Obve*tiln Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Prihodnji teden bo v našem Narodnem gledališču Rossinijev teden v* spomin 150 letnice rojstva slavnega opernega komponista, katerega dela se izvajajo na vseh vetjih odrih sveta. V ta namen se bo vršil v ponedeljek, 21. t. m., v opernem gledališču simfonični koncert, katerega bo dirigiral dirigent Drago Mario Sijanec, spored pa tvori še6t skladb slavnega mojstra. Due 22., 24. in 25. septembra pa se bo pela njegova opera »Seviljski brivec, ki je tudi najboljša komična opera vseh literatur. Na Rossinijev teden opozarjamo že danes. Podrobnosti bodo objavljene v dnevnem časopisju. Predprodaja pa bo v dnevni prodaji v Operi. Šolski *bor Glasbene Matice, za katerega se je. priglasilo že precej mladih pevk in pevcev, Ih> imel svoj prvi sestanek v sredo, dne 16. L m. ob pol 6 zvečer v Hubadovi pevski dvorani. Namen tega sestanka je, da se sporazumno določijo ure pevskjh vaj, ki bodo dvakrat tedensko In da se razloži vsem ptgilašenrem namen in pomen šolskega zbora Glasbene Matice. Zbor bo vodil ravnatelj Polič in pisarna Glasbene Matice še vedno sprejema priglase za vstop v šolski zbor. Pristop in pouk v Šolskem zboru je brezplačen. Odbor in ravnateljstvo šole vabita vse, da v velikem številu pristopijo k šolskemu zboru, ki je že stara ustanova Glasbene Matice in ki je v prejšnjih letih zelo pogostokrat nastopil pri izvedbi naj večji h in najpomembnejših velikih del domače in tuje literature Sedaj je ta zbor obnovljen in prepričani smo, da bo imel prav take uspehe, kakor pred leti. Prodaja plemenske živine. Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega Komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo, dne 16. t. m., od 9 do 12 v klavnici v Ljubljani prodaja plemenskih krav in prašičev po ugodnih cenah. Seznami davčnih osnov za trafjke in mlekarne bodo razgrnjeni do 29. t. m., za trgovine s slaščicami, graverje in puškarje, trgovine z usnjem in čevlji ter za branjarije od črke A do K bodo pa razgrnjeni do 30. t. fh. med uradnimi urami na magistratu v vratarjevi sobi v pritličju, soba št. 2. Ravnateljstvo Ul. moške realne glmnaiij« J Ljubljani sporoča: 1. Popravni, raxredui in Privatni izpiti bodo od 16 do 24. septembra. Natančni razpored je nabit v šolskem poslopju poleg ravnateljeve pisarne. Za pismene izpite naj učenci prinesejo s seboj papir in pisalne potrebščine. 2. Sprejemni iipiti *a prvi razred bodo dne ^ 22. in 23. septembra, vsakikrat ob 8. 8. NUji tečajni izpiti bodo dne 24. in 25. sept., vsakikrat ob 8. 4. Višji tečajni ispiti bodo od 25. do 30. septembra. Razpored bo objavljen poleg ravnateljeve pisarne. V. HEISER w Zdravnik gre t križem svet . y Manili so me prav toplo spre-;e ,,M°j stari tovariš in veliki bo-suV Proti koleri dr. Vincente Je-bil*’h lj“ai zdravstveni ravnatelj, je je 5pi ? Vesel mojega povratka, ker vernost -*18 z menoj delil odgo-da. PoHtni°iB°vc«n zdravstvenega ura-poiee c,« - novo pisalno muo k> umakni1!0 !n mi Prpr,lagal, d« se ve]jk0 dokler bom jaz tam. To z Manuelom Quezonom ter mu po- kazal na črtežu, kako se je umrljivost stalno dvigala, potem ko sem1 odšel. Pojasnil sem mu, da je vsa bodočnost filipinskega otočja odvisna od tega, če bomo zdravstveno službo1 ..x . , , ,. lahko iztrgali iz političnih mrež. | niic v tej deželi. »Kjer so nekoč (Strin jal se je z menoj ter pregovoril bile lepe tirnice tam je danes le še| glavne parlamentarne voditelje, da kak zarjavel odcepek,« kakor mi je so se pismeno obvezali, da mi bodo, general Wood dejal v Sandakanu. Guverner Harrison je šel do skrajne meje s svojim naukom »Filipine Filipincem« ter jih pustiti, naj se ugo- nabljajo i lastnimi rokami. Brž ko je general \Vood uredil denarno vprašanje, je posvetil vso po- M j -'' fV II. 1 Ali J lit |1|. I v' j v | ,| 1 I CVi nie j* zelo ganilo, zornost zdravstveni službi, ki se ie Pri 1 nera‘ Wood je notel, naj bom bila zapletla v politične mreže, da na v Malacananu, dokler bo ' ' L:l------r "x“ —‘-i: 19Q3 V 1 . Poznal sem ga že od leta nau ‘t j .-i0 kil poveljnik nu Minda- narplJ^i J’ Pa ,udl kasneje, ko je bil nih vojaške divizije na l'ilipi- teJja s'j? se često posvetovala glede . 8? ali onega zdravstvenega vpira- dokier bo je ni bilo več zlepa mogoče izmotati. Če so hoteli iztrebili vse zlo, so morali žrtvovati marsikuke lepe sadove, ki jih je zdravstvo doslej že rodilo. Ker sem bil eden tistih ki so to delo Šanift ri-i . "urflVMvciiffta vjniu- druil i - Prav PrUeten človek 7.1 'jubezniv, vljuden ter ime osnovali, je VVood menil, da sem naj-i bolj pripravna oseba, ki bo skrbela za za njegov preporod Rockefellerjeva ___________________ ........... _________________ I ustanova mi je priskočila na pomoč smo ravno bili v naj večjem delu se pošteno pomagali. In svojo besedo so j res držali, čeprav «o bili z generalom Woodorn v hudem sporu. V zdravstveni službi so še vladale plesnive navade iz starih časov, ki so se jih držali stari možje, prestali, da bi bili kaj domači v novem zdravstvu ali da bi se naučili česa novega. Sleherni napredek bi bil nemogoP, če ne bi prišli do skuipine mladih moči. Zato smo filipin-ke dijake pošiljali v Ameriko, da bi obiskovali tamkaj izpopolnitvene tečaje. Po njihovem povratku se je zdravstvena šola na Filipinih dvignila na nekdanjo višino. One 13 marca 1. 1922. zjutraj, ko na zalogi zelo zanimive do-„• lce- Kakor Teodor Roosevelt, vednoV ol?’a i boljši prijatelj, je bil in i n i ° i J1 nenavadnih ljudi .e pomagala z nemir- mignem zauvu. v»“ "■** j |f ona Prisilil« "»!“• "a je znal nanje ne-'tem ter z veščimi sodelavci in mi spisana, preden se je sedanji vojvoda za Ju° vPl*v*ii ter jjh potegniti dala na raapolago prav vs« potrebna windsorski odepoveda! kraljevemu pre- 'eDO'- sredstva. igtoju. (>p. prev.) Princ Se je izkrcal iJa bi si zagotovil, da bo moje! opoldne, a preden si je mogel pri-delo v resnici opravljeno, sem govorili voščiti zakusko, je moral pregledati in več mesecev sem si vse ogledoval je angleška križarka »Renown«, na ter dajal razne nasvete za nove po-j kateri se je vozil galski princ, seda-bude, da hi se razmere >pet pobol jšale.! nji kralj Edvard Vlil. vsidrala v ma-Ustanova mi jo pomagala z denar- nihkem zalivu. (Ta knjiga je bila Na filipinih se je položaj stra-no poslabšal, odkair sem bil zad- častno in sijajno IX. konjeniško četo ter izbrano skupino stražnikov v Malacananu. Čeprav je že stokrat imel opravka s podobnim krajevnim bahaškim razkazovanjem, se je vendarle zdelo, da mu je obhod teh častnih straž bil všeč. Po moji sodbi je bilo njegovo ljubeznivo vedenje še bolj očarljivo ker je bil videti nekoliko preplašen: človek ne bi sodil, da ima pred seboj 28 letnega princa, napravil je marveč vtis 18 letnega fanta, ki še v svojem življenju nikdar ni imel opravka s podobnimi stvarmi. Razume se samo po sebi, da so princa vzgajali po najčistejšem angleškem izročilu glede nevarnosti južnega sonca. Presenetilo pa ga je. ko je videl, da je bil vrhovni guverner na kratki poti od vladnih uradov pa do palače, kjer naj bi bilo kosilo, ves čas gologlav. Jasno se je videlo, da je bil v zadregi, ali naj si posadi tropski šlem na glavo ali ne, po kratkem oklevanju ps se je odločil za varnejšo pot s tem. da se je pokril. Da bi mu pripravil malo zabave, je general Wood popoldne priredil tekmo v polu On in ja/ sva bila pri igri ter stala na glavnem odru, kar je nenadoma priletela žoga in našega visokega gosta zadela v glavo. Tekmo so prekinili, princa pa odnesli t igrišča. »Pridite. Heiserlc je zaklical general \Vood. »Bolje bo, da greva kar tja!< Smuknila sva v avtomobil ter ▼ vsej naglici odbrzeli h konjušnici, kjer 6va našla princa ki je ležal na klopi, na čelu pa mu je zevala štiri-centimetrska rana Iz ranjene odvodnice je ob vsakem srčnem utripu pri-brizgnil tenek curek krvi._ Princ je bil pri zavesti. »Gospod doktor, ali bi malo pogledali, zakaj gre; moj kirurg vam bo pomagal.« Takoj sem mu položil obkladek na rano ter mu dejal, da bi bilo bolj pametno, da bi mu rano Čisto obvezali v Malacananu, ker je pač konjušnica malo pripraven kraj z« tako delo. V takih krajih so lahko zmeraj tetanusove klice na preži: zato se danes že skoraj vsi strinjajo z navado, da je treba ponesrečencu, ki je dobil rano v bližini hlevov, poprej vbrizg-niti zdravilo zoper tetanus. A jaz sem dolgih potovanjih po cesarstvu naučil. S princem sva podrobno razpravljala o indijskem položaju, vprašanje, ki sva ga oba temeljito poznala Popisal sem mu naše zdravstveno delo v boju proti črevesnim zajedalcem, ki smo ga opravili v Madrasu, ter mu poudaril, da bi se indijsko pleme močno prerodilo, če bi mogli bolezen docela iztrebiti iz ondotnih krajev. Izpraševali me je prav posebno o oviran, na katere smo naleteli z»«oi razlik v verstvih, verskih predsodkov in plemenskih slojev. Načrti za italijanski gospodarski razmah proti Srednji Evropi in Balkanu Posebno važno vlogo naj bi igrali po vojni pristanišči Trieste in Fiume Gospodarski strokovnjak Antonio Giordano je napisal pod naslovom »Gospodarski razmah proti srednji in jugovzhodni Evropi« zanimiv članek, v katerem se bavi z nekaterimi važnimi vprašanji pogojnega prometa, usmerjenega iz Italije proti osrčju Evrope in proti Balkanu. V njem piše med drugim: »Med vsemi vprašanji je prvo vprašanje notranje plovbe. Brez dvoma ne smemo pripisovati prevelike važnosti načrtom in uresničitvam na polju mednarodne plovbe, a s tem ne mislimo reči, da je vseenrt, če se ti načrti in njihove izvedbe puste v nemar. Gotovo gre pri tem za velikopotezne načrte, spričo katerih strme celo učene glave. Utegne se zgoditi, da mnogo teh načrtov ne bo izvedenih tako kmalu, a jih vendar ne smemo izgubiti iz vida. Naj omenimo ureditev prevoza bolgarskega sadja in zelenjave po Donavi z motornimi ladjami, ki narode pot od Vidina do Dunaja v štirih dneh. Pozabiti tudi ne smemo, da Švedska pošilja svojo železno rudo na Madžarsko, in sicer do Stettina po morju, od tam pa po Odri do Gornje šlezije in po železnici do Budimpešte. Bolgarska organizacija prevoza blaga po vodni poti dokazuje predvsem, da ni nujno, da bi po tokovnih prometnih cestah morale iti le manjše količine blaga in zato ni izključeno, da bodo v povojnem času vprav te vodne poti delale veliko konkurenco železnici. Na drugi strani pa prevoz švedskega železa na Madžarsko kaže, da ni nujno potrebno, da bi se to blago moralo prevažati izključno le po notranjih evropskih vodnih cestah, pač pa, da ta promet lahko gire tudi po morskih poteh in po železnici, kakor je pokazal načelnik tehničnega urada Milanske pokrajine, inženir Lambertin v svojem delu. ki ga je objavil' lansko leto in se je v njem bavil z vprašanjem vodnega prekopa med Padom in Donavo. Spričo takšnih okoliščin se res zdi nujno potrebno, da ne zanemarjamo razvoja notranje evropske plovbe za dosego mednarodnih ciljiv. Trieste in Fiume — most v vzhodne dežele Na drugi strani pa, zakaj ne bi mogli uvrstiti že zdaj prevoeov po notranjih vodnih poteh v Padovi nižini, kjer se uresničujejo zanimive pobude Milanske rečne paroplovne družbe, Padanske paroplovne družbe ter podobne ustanove, ki ima svoj sedež v Genovi, v okvir italijanskih prometnih poti, ki vodijo v tujino preko Trieste in Fiume? Res, kaj še ovira prevažanje blaga neposredno iz Trsta proti dolini reke Pada ali obratno? Iz Padove nižine proti Triestu in deželam v jugovzhodni Evropi? In ne samo to. Če švedsko rudo prepeljavajo čez polovico Evrope in jo pri tem morajo dvakrat preložiti, zakaj ne bi mogli prevažati rude s Hrva- škega in Bosne v pristanišče Fiume in Spalato, odkoder bi jo potem lahko prepeljali v pristanišča ob reki Pad z ladjami, ki 60 toliko let plule med Genovo in rimskim pristaniščem (Porto San Paolo). In pri tem bi bilo treba blago prekladati samo enkrat! Zakaj bi potem puščali v nemar vse tisto, kar pišejo na Madžarskem in na Hrvaškem glede zveze med Adrijo in Donavo po novem prekopu, zlasti še, če upoštevamo velike koristi, ki bi jih izvedba tega načrta imela z ozirom na prometne zveze med Srednjo Evropo in Sredozemskim morjem preko Donave in Črnega morja, ki se jo je Madžarska posluževala že pred sedanjo svetovno vojno, ter uvedla redne, proge med Budimpešto in Aleksandrijo? Slednjič tudi prav gotovo nihče ne dvomi, da Trieste vprav zaradi svoje zemljepisne lege lahko prinese velike, koristi mednarodnemu prometu. V zvezi s tem tudi ni treba poudarjati, da je razmerje med trgovskim prometom v severnih evropskih pristaniščih in prometom v južnih 4 proti 1. Spričo takšnih okoliščin je čisto naravno, da je v severnih evropskih pristaniščih na razpolago dosti več prevoznih ladij in da je tudi prevozna tarifa dosti nižja. Treba je bilo promet enakomerno porazdeliti med vsa evropska pristanišča pri tem pa seveda upoštevati prednosti, ki jih imajo nekatera pristanišča zaradi svoje posebno ugodne zemljepisne lege. Slednjič pa je vendar treba pomisliti tudi na to, da sta pristanišči Trieste in Fiume nekak most, preko katerega naj bi se razvilo italijansko gospodarstvo proti srednji in jugovzhodni Evropi. In prav spričo tega v pričakovanju obnove mednarodnega prometa ti dve pristanišči že služita italijanski trgovini z balkansko-podo-navsko Evropo, prav tako, kakor že nadomeščajo nemška pristanišča Hamburg, Bremen. Stettin in nekatera druga, prekomorsko trgovino s trgovino, ki je usmerjena proti krajem jugovzhodne Evrope. Tako je že zdaj treba izdati primerne ukrepe, da se promet preko italijanskih pristanišč po končani vojni poživi. Pristanišči Trieste in Fiume bi 'lahko imeli glede italijanskega prometa z deželami jugovzhodne Evrope še prav poseben pomen zlasti za Srednjo Italijo ki mora prevažati svoje blago v podonavske dežele daleč po železnici, kar je v zvezi z velikimi stroški. Če pa bi se posluževali pristanišč Trieste in Fiume, bi Italijani svoje blago, namenjeno v podonavske in balkanske dežele, lahko prevažali z ladjami iz Barija in Ancone v najsevernejši konec Adrije in bi bil spričo tega železniški promet zdo razbremenjen. Ruske železnice nekdaj in danes Boljše proge so le tiste, ki drže proti Sibiriji, težko pa je govoriti o kakšnem železniškem »omrežju« Dopisnik agencije »CE< poroča iz finske prestolnice o ruskih železnicah naslednje: Rusko železniško omrežje ni tako izpopolnjeno, da bi ga bilo mogoče primerjati s tistim v drugih evropskih deželah. Nad 60. stopinjo severne zemljepisne širine, to se pravi z drugimi besedami, severno od Petrograda, ter vzhodno od 40. stopinje zemljepisne dolžine, t. j. vzhodno od črte Vologda—Rostov, je le nekaj osamljenih železniških prog in gotovo ne predstavljajo nekaj, čemur bi lahko rekli železniško »omrežje«. Bolje urejene proge sq tiste, ki drže proti Sibiriji in so nekatere med njimi celo dvotirne. Zelo pa primanjkuje železniških j)rog, ki bi šle povprek čez Rusijo, v smeri od severa proti jugu. V Rusiji 60 železniške proge začeli graditi precej pozno Šele leta 1851. je bila zgrajena prva ruska železnica, in sicer tista, ki drži iz Moskve v Petrograd. Takšna je bila volja ruskega carja, ki si je to prvo železnico začrtal na zemljevid v obliki ravne črte med Petrogradom in Mo- skvo. Graditev je stala ogromne vsote ne samo zaradi dragega gradiva in zaradi pomanjkanja delovnih moči pač pa tudi zato, ker je bilo med tistimi, ki so gradnjo te železnice vodili ip bili zanjo odgovorni, preveč pokvarjenosti in podkupljivosti. Vprav spričo teh ogromnih stroškov so z graditvijo drugih železniških prog v Rusiji toliko časa odlašali. Krimska vojna — dobra šola Kruto se je ta pomanjkljivost maščevala v krimski vojni. Če bi Rusi tedaj imeli na razpolago zadosti železniških prog, po katerih bi lahko prevažali od severa proti jugu voj-aštvo in potrebne vojaške stvari, bi bil morda izid krimske vojne čisto drugačen, kakor pa je bil v resnici. To je bila za Ruse lepa šola. Spoznali so svojo napako, in po krimski vojni se je carska vlada takoj odločila, posvetiti največjo pozornost graditvi železniških prog. Zlasti naj bi bile zgrajene takšne železnice, ki bi bile v vojaškem in političnem oziru pomembne. Ker je politično ozračje med Rusijo in Srednjo Evropo zadnja desetletja postajalo čedalje bolj napeto, so Rusi z vso naglico zgradili železniške proge proti Poljski, Ukrajini in Kavkazu. Z bojišča v Severni Afriki: Italijanski vojaki v prvi bojni črti. Računi s širokotirnimi železnicami Leta 1880. je imela evropska Rusija približno 20.000 km železnic. Da pri graditvi železnic Rusi niso pozabili na vojaško stran, dokazuje dejstvo, da so gradili takšne železniške proge, pri katerih je razdalja med obema tračnicama širša, kakor po drugih evropskih deželah. S tem so skušali preprečiti morebiten nagel vdor v Rusijo, kajti sovražnik naj bi vprav v drugačnotirnih železnicah naletel na velike težave. Na drugi strani pa se niso dosti brigali za resnične potrebe domačega prebivalstva. Dostikrat 6e je zgodilo, da so zgradili železniške postaje 20 do 30 km proč od naselij. Res je, da posebna oblikovitost tal otežkoča graditev železniških prog. Tla, ki so ponekod zmrznjena in krhka, periodične povodnji, ki se dogajajo, kadar se ‘tajata led in sneg, ter v veliki meri dolgotrajni zimski snežni viharji — vse to zahteva velike skrbnosti, da se ohranijo železniške proge v dobrem stanju. Šele v letih od 1880. do 1910. so v Rusiji začeli izvajati pametnejšo železniško politiko. Bila je. to doba, ko se je lahko reklo, da od 28.000 km ruskih železnic 23.1% služijo izključno le vojnim namenom in 14.5% političnim ciljem. Med prejšnjo svetovno vojno in revolucijo S tem, da je Francija dajala Rusiji velika posojila, jo je hotela politično zvezati ter jo proti Nemčiji postaviti kot pešca na šahovnici. V tej dobi so bile zgrajene velike železniške proge v smeri Kovno—Grodno—Brest-Li-tovsk. Še preden je bila ta proga, ki je bila čisto napadalnega značaja, zgrajena, je že izbruhnila prejšnja svetovna vojna. Kmalu pa se je izkazalo, da ta nova proga ne odgovarja v zadostni meri vsem potrebam in zato so v letih od 1914. do 1917. z vso naglico začeli Rusi graditi še nove stranske proge. Revolucija leta (917. pa ni samo prekinila graditve novih železniških prog, pač pa je zanemarila tudi še prejšnje. Že v treh letih državljanske vojne je bilo razdejanih 21.250 km železniških prog ter 3672 železniških mostov. Od lokomotiv jih je postalo celih 85% neuporabnih. Zato so Sovjeti takoj po končani revoluciji napeli vse sile, da bi proge in podrte mostove obnovili, kajti prepričani so bili, da je dobro razpredeno in urejeno železniško omrežje najtrdnejša podlaga za bodoči njihov razmah. Doživeli pa so pri tej svoji organizaciji včasih tudi precejšnje razočaranje. Zgodilo se je, da se je promet zaradi silnega nakopičevanja raznega blaga spremenil v pravo zmešnjavo. Danes so — končuje svoja izvajanja dopisnik »CE« — glavne ruske železniške proge, t. j. tiste, ki vežejo Črno in Kaspiško morje s kraji v srednji in severni Rusiji, v nemških rokah, ali vsaj pod neposrednim vplivom nemškega orožja. Na Danskem je zadnje Sase *elo napredovalo izkopavanje premoga. Lani so izkopali en milijon ton rjavega premoga, za letos pa napovedujejo še boljši uspeh. 16. septembra se bo obravnaval priziv obsojencev iz procesa proti atentatorjem na nemškega veleposlanika von Papena pred turškim kasacij-skim sodiščem. Senčno gledališče v Turčiji Za zabavo je v njem Senčno gledališče, ki je najbolj delavno v dobi ramazana, je zelo preprosto. Ves njegov inventar je španska stena, ki ima štirikotni izrez, prevlečen s platnom. Za njim gori preprosta svetilka, za njo pa 6edi ravnatelj, ki premika iz velblodjega usnja izdelane stereotipne figure. Pri tem izgovarja določeno besedilo, ki ga je sestavil sam, ali pa ga jemlje iz gledališke literature. Glavni porfobi sta hadjevad. tip neizobraženega efendija, ki je običajno karikiran. Njegov antipod pa je tako zvani »karagez«, ki je povsem naš Gašperček. Tretja podoba pa se imenuje »tuzus deli bekir«. Ta predstavlja vojaka iz stare elitne turške čete in odgovarja našemu orožniku lutkovnega gledališča. Četrta je palček »alti kulač bebruki«. Ta palček nas spominja pritlikavih dvornih norcev, ki so jih imeli navadno sultani pri sebi, da so jih zabavali. Poslednja glavna podoba »bej« je ženskar, ki ima navadno ljubavno razmerje z ženo »ka-rageza«. Poleg teh glavnih figur nastopa vrsta dia- odlično preskrbljeno lektčnih tipov, Perzijec, Grk, Frank, Arnaut, Arabec in Žid. Ti zabavajo Turke z značilnimi lastnostmi svojega naroda in z izgovarjavo turškega jezika, ki zveni komično za Turke. Med njimi nastopa pogosto še »kastamunili«, v katerem je'prikazan neotesan aziatski Turek. Posebno vrsto figur tvorijo patološki tipi: »keke-me« (jecljavec) in »tirjakic (kadilec opija). Ta dva učinkujeta zlasti s svojo smešnostjo; prvi jeclja, drugi zaspi in zasmrči vprav tedaj, ko je najmanj treba. Končno nastopata še plesalec in pijanček. Tudi živali nastopajo: najčešče trmasti osel in psiček, le redko se pojavijo pravljične, orjaške živali. Vsebina gledališke igre je zelo preprosta, večkrat precej osoljena in enostransko erotična. Komiko povzročajo telesno nenormalne osebe (hej, palček, jecljavec itd.), besedna igra, zgrešeno mišljenje, bičanje’ predsodkov in lastnih slabosti. Prvotno je imela igra tudi lahko politično tendenco, vendar je že za Abdul Hamida skoraj popolnoma zginila. SELiU LAOERLOEFt AA NA RAZPOTJIH SRCA R0HAN V Tokrat ji je mogel 'Schagerstroem brez vsakega oklevanja odgovoriti. Da, Karlina ljubi njenega sina z nespremenjeno prisrčnostjo. Znova je pogledala gospa Beate Schagerstroema z očmi, ki so bile zasolzene. »Hudo je, gospod industrijec,« je rekla z zelo mehkim glasom, >že tisti, ki ga imamo radi, nima za nas nobene trohice ljubezni.« Schagerstroem je razumel. Govorila je z njim na tak način, ker je vedel, kaj se pravi biti zasmehovan. In nenadoma ni bila gospa Beate zanj nobena tujka več. Bolečina ju je zvezala. Čutila je z njim, on pa z njo. Ih za osamljenega moža je bilo njeno sočutje balzam in olajšanje. Tihoma je stopil bližje, hlastno prijel za njeno roko, ki je le- iala na odeji, in jo poljubil. Tedaj jo že tretjič njeno oko dolgo blodilo po njem. Sedaj ta pogled ni bil več od solz zaineglen, temveč je preiskujoč in pronicujoč prodiral do dna njegovega srca. Potem je rekla s silno rahlim. glasom: »Rada bi videla, da' bi bili Vi, gospod industrijec, moj sin.« Schagerstroema je začelo nalahno stresati. Kdo je dal goepej B?ati tak navdih, da je ravno z njim tako govorila? Mar je vedela ta gospa, katero je prvikrat videl, kolikokrat je on jokajoč stal pred vrati svoje matere in hrepenel po njeni ljubezni? Ali je vedela, s kakšnim strahom se je bližal svojim staršem, poln strahu pred tem, da bi se izpostavil njihovim neljubeznjivim pogledom? Ali je vedela, da bi bil ponosen, če bi tudi najpreprostejša kmetica dejala, da si želi takšnega sina, ki bi bil njemu podoben? Ali je vedela, da ni prav nobena čast in nobeno povišanje moglo biti zanj večje, kakor pa te besede? Prevzet od hvaležnosti se je vrgel ob postelji na tla. Jokal je in poskušal z nekaj nerazumljivimi stavki izraziti svoja čustva. Ostali navzoči so menili, da je gotovo silno ganjen. Toda, kdo od vseh bi mogel razumeti, kaj pomenijo te besede zanj? Bilo mu je, kakor da bi od njega odpadla vsa grda zunanjost, okornost in neumnost. Od tistega dne, ko mu je njegova umrla žena dejala, da ga ljubi, ni občutil nič podobnega več. Toda gospa Beate je razumela vse, kar se je v njem dogajalo. Še enkrat je rekla, samo zato, da bi ji resnično lahko verjel: »Prav res je, želela sem si, da bi bili Vi moj sin, gospod industrijec.« Tedaj je SchaMrstroemu nenadoma padla v glavo misfel. Da, da, edini način, s Katerim ji bo mogel poplačati srečo, ki mu jo je bila naklonila, bo, da ji bo nazaj pripeljal njenega sina. In hitel je ven, da bi ga poiskal. — ★ — Prvi človek katerega je Schagerstroem srečal na cesti, je bil poročnik Arcker, ki je bil iz istega razloga zunaj. Tudi polkovnikovega sluga je dobil in s pomočjo teh dveh je Schagerstroem odredil potrebne ukrepe. Kmalu so odkrili običajno prenočevališče dekleta iz Dalarna, toda tam ni bilo niti nje niti Karla Arturja. Vse ostale hiše, kjer so se ljudje iz Dalarna običajno zadrževali, so pregledali, tudi nočnemu čuvaju so naročili, paj pogleda za Karlom Arturjem, toda vse je bilo zaman. Že čez kratek čas je nad mesto padel mrak in tako je bilo nemogoče, storiti še kaj uspešnega. V tem mestu, ki je imelo tesne in temne' ulice, v katerih so se hiše tiščale skupaj in so se vmes vrstile barake in hlevi vseh mogočih vrst,- je vsako posamezno dvorišče dajalo priložnost za celo vrsto skrivališč. Silno majhno je bilo upanje, da bi tukaj koga mogli najti. Pa vendar je Schagerstroem še več ur taval po cestah. Domenil se je bil z gospodično Jakobino, da bo takoj, čim bi 60 Karl Artur vrnil domov, postavila luč na eno izmed spodnjih oken, da ne bi iskanja po nepotrebnem nadaljevali. Toda te luči ni bilo. Šele pozno čez polnoč je začul Schagerstroem nagle korake, ki so se mu približevali. Zaslutil je, kdo bi utegnil biti tisti, ki se mu približuje. Kmalu je ob rdečkastem siju cestne svetilke tudi spoznal vitko postavo. Ker je Karl Artur korakal v pravilno smer, ga ni hotel nagovoriti, temveč se je zadovoljil s tem, da mu je vzdolž vse poti sledil, dokler nista prispela do ekenstedtske hiše. Schagerstroem je videl Karla Arturja, kako je vstopil. Prišel je do spoznanja, da poslej pač ne bo mogel nič več pomagati. Toda velika radovednost, da bi izvedel, kako bo poteklo srečanje med materjo in sinom, ga je pognalo naprej. Odprl je važna vrata nekaj hipov za Karlom Arturjem in vstopil v vežo. Tedaj pa je stal hišni sin že v sredi vseh svojih domačih. Očitno ni imel nihče izmed njih poguma, da bi se vlegel v posteljo. Polkovnik je stopil s svetilko v roki proti svojemu sinu in mu posvetil v obraz, kakor bi hotel reči: »Si ti, ali je kdo drugi?« Obe sestri sta pridrveli po stopnicah navzdol. Imeli sta lase v navijačih, sicer pa sta bili čisto v redu oblečeni. Kuharica in hlapec sta pritekla iz kuhinje. Karl Artur je imel namero, da bi se kar natiho splazil v svojo sobo, ne da bi koga zbudil. Ze je bil na pol stopnišča, toda tam so ga ustavili domači, ki so mu pritekli nasproti. Ko je Schagerstroem vstopil, je videl, da sta obe sestri prijeli brata za roki, da bi ga potegnili naprej. »Pojdi z nama k ljubi materi 1 Niti pojma nimaš, kako hrepeni 1)0 tebil« »Ali je to sploh olikano, pobegniti iz hiše, ne da bj se pozanimal za mater, čeravno veš, da je bolna?« je zavpil polkovnik- Karl Artur je obstal na stopnicah. Njegov obraz je bil kakor iz kamna. Ni kazal niti znaka jeze niti znaka zadrege. »Ali želiš, oče, da bi takoj odšel k materi?« je vprašal. »Mar ne bi bilo boljše počakati do jutra?« »Za vraga I Seveda moraš k njej! Sedaj ima vročino zg^J zavoljo upanja v tvojo vrnitev.« »Oprosti, oče, toda to ni moja krivda!« V sinovo vedenje se je očitno vselilo nekaj sovražnega. Toda na prvi pogled se je videlo, da se je hotel polkovnik izogniti vsakršnemu izlivu jeze in zato je rekel prijazno in pregovarjajoč«1 »Pokaži ji vsaj, da si prišel domov. Stopi k njej in jo poljubi, potem bo jutri zopet vse dobro!« »Ne morem je poljubiti!« jo odvrnil sin. Za Ljudsko tiskarno * Uabljanli )oi« Kramarič - Izdajatelji Ini Sodja — Undalki Mirke Javornik - Rokopisov ae vračamo - »Slovenski dom« 'zbala »b deia»niMI> »n il - Me* sečna naročnina tl lir. sa tnauernstv« t? 11» — Uredništvo: Kopitarjeva ollra Wlll - Unravm K oni tar J-»# a Ilca «. (Inbllana — Teleta« Mev d« - Padražnlc* Nov* me* »e