Wdovdan j GLRSILO JUQ. MRPREDME OMLRDIME STEV. 1. LETO II. IZDAJA CENTRALNO TRJNIŠTVO ](J<3. NRPREDNE OMLRDINE IZ SLOVENIJE v ljubljrni (KONZORCIJ „VID0VDW1") VSEBINA: OMLADINA NA PLAN! JOŽE KREGAR: IZ PRAGE? DR. STANE RAPE: ODKRITA BESEDA VSEM, KI HOČEJO ZDRAV VZGOJNI SISTEM. IVAN KOLAR: DR. IVAN TAVČAR — SLO-VENIJAN. INKO: «DIVJAK[». VESTNIK C. T. V C. T. VČLANJENA DRUŠTVA. JUGOSLOVANSKO DUAŠTVO. SLOVANSKO DIJAŠTVO. IZJAVA. P0NRTI5 DOVOLJEN LE Z NftVEDBO VIRfl. «VIDOVDAN» IZHAJA MESEČNO VSAKEGA 15. RAZEN JULIJA IN AVGUSTA. PRVA ŠTEVILKA STANE ZA DIJAKE 3 DIN, ZA OSTALE 4 DIN. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, TOMANOVA ULICA 3. GLAVNI UREDNIK: DOLFE SCHAUER. — ODGOVORNI UREDNIK: STANE RAPE. ea OMLADINA NA PLAN! jsračje pretresa jek domovine, razbolele in • ponižane. Njen odmev je klic »mladine: omladina na plan! Že dolgo ni bil ta klic tako glasan kot je danes. Že dolgo ni bila tako živa potreba, da se omladina strne kot en mož ter zajezi in izloči gnilobo, ki razjeda našo družbo. V dobi splošnega zastoja v javnem življenju, ko se odpor proti družabnemu zlu pretvarja v zagrizen plemenski boj, ki maje in ruši državni organizem, v tem času mora omladina stati na braniku domovine, na braniku svojih neomajnih idealov. Tz krvi tisočerih omladincev je vznikla naša narodna svoboda, naša pravica je, da jo dihamo čisto, neskaljeno. Sveta nam je in nedotakljiva. Kdor iztega predrzno roko, da »mano našo najdražjo svetinjo v močvirje razigrane javne morale in jo mirno prepušča strastem zapeljane mase, njemu veljaj naš odločen memento. Ne ljubi domovine, kdor ji hoče zlo. Zlo pa je vsak razpor in krhanje narodnih sil. Omladina, napredka in svobode željna, ne vidiš li, kako ti blatijo tvojo najčistejše ideale? Kako dolgo boš še dušila odpor? Dovolj je oklevanja. Ne oziraj so ne na levo, no na desno, ampak mahni tudi z jekleno pestjo, če treba. Sebi ohrani svobodno obzorje, domovini dostojno življenje. Preteklost nam je zapustila razdor in strasti, omladina pa mora biti nositeljica in prvoboriteljica novega duha. Duh omladine, ki je izkrvavela za svoje narodne ideale, naj nas vodi in podžiga. Njena jo bila borba z a svobodo, naše je delo v svobodi. Kadi so njiva. Odpira se pred nami prostrano polje, neobdelano, noiposojano. Kje si sejalec, ki vržeš rodovitno seme v svežo brealo? Omladina, naša domena je bodočnost. Na našem naklu naj se kuje usoda domovino, srečna usoda. Bodimo klica rji nove dobe. Podžgimo in oplemenimo naše moči in jih strnimo v zdravo mlado generacijo. Njej pa zapišimo v srca tri besede, ki so dedščina velikih dni: svoboda, b r a t is t v o in e n a k o s t. Omladina na plan, na beli dan! ' • JOŽE KREGAT IZ PRAGE? a kongres slovanskega studentstva v Prago jo tudi Ljubljana poslala delegata. V »jugoslovanski delegaciji«, na brzo roko in s težavo stvorjeni reprezentanci dijaštva iz kraljevine SHS, j(> zastopal ta interese studentstva v Sloveniji. Vabilo Prage na ta kongres je mlado univerzitetno mesto Ljubljana z radostjo sprejelo. Z resnobo in umevanjem važnosti tako širokih zborovanj vodeni razgovori o določitvi odposlanca in njegovih smernic so bili tedaj prva točka naših sestankov in sej. Tudi Zagreb je bil na delu. Beograd je mislil žeti dvakrat. V vseh njegovih pripravah je odmev iz Surdulice, Bregalnice ... Skeptično smo zrli na te vesti, a Beograd v Pragi nas je kljub temu presenetil. Po končanotm »kongresu« so se delegacije razšle. Tudi v Ljubljano so je vrnil njen delegat in nam stvarno poročal o vsem poteku,... potem pa smo pozabili na Prago in se, kot pred kongresom, prodali sladkobi provincijalnega življenja ljubljanskega dijaštva. S težkim neuspehom, .ki ga je potek kongresa prisodil Pragi, Cohoslovaki niso zadovoljni. Ponosno Praho so'užalili Jugoslovani! In kaj sedaj? Organ lT,SCS, Študentska Revue 4./11. 1923. prinaša izpod peresa V. H. članek: Revizija slovanskega programa? Naj zve o njem tudi naše dijaštvo! »Od nekdaj velja naš narod za nositolja slovansko misli, na naziv »slovanska Praga« je naša Praga ponosna. Kaj čuda, da s pojmom »slovanstvo«, »slovansko sodelovanje« tudi naše studentstvo pogosto operira. A dozdaj jo ostalo še vedno le pri samih besedah, do danes še ni povedal nikdo, kako si stuidentstvo to slovansko sodelovanje in concreto zamišlja. To povedati je bil namen kongresa slovanskega studentstva, ki so je vršil v decembru 1922 v Pragi. V razliko od prejšnjih političnih kongresov in zborovanj jo pa moral imeti ta prvi povojni kongres le stanovski in kulturen značaj, politična vprašanja pustivši ob strani, kor to se jo žc vnaprej, vsaj pri nas, dobro vedelo, da ga politični spori razbijejo že prvi dan. Nepolitičnost kongresa jo bila zato z vsemi sredstvi zagotovljena. Čoboslovaški zastopniki v pripravljalnem komiteju so v tej .misiji obiskali Bulgarijo, Jugoslavijo in Poljsko, vračajoč so v mnenju, da so odstranili ali vsaj ublažili vso (politične) ostrine. Tudi sam aranžma kongresa je bil namenoma nepolitično izbran, oficijelni predstavnik naše zunanjo politiko izvoljen za protektorja, k otvoritvi povabljeni le oficijelni zastopniki visokih šol, glav. mesta Prago itd. S tem pa se seveda ni zabranilo, da bi se delegatom kongresa na no- oficijolinili recepcijah ne smelo razlagati ali o »intelektualnem Slovanstvu«, ali o »čuvstvenem Slovanstvu« na podlagi predstav kakega političnega voditelja, čemur je treba iz politične oportunitete zopet protipastaviti nazor o »-— — intelektualno čuvstvenem Slovanstvu« kakor ga pojmuje zopet drug političen prvak. Bil je torej sklican v Prago nepolitičen kongres. Oisnovo delu je tvorilo 10 točk, ki jih ji' leta 1919 določilo zagrebško zborovanje jugoslovanskih, poljskih in miših zastopnikov. Toda ta deklaracija vsebuje toliko notranjih napak, nejasnosti in netočnosti, da res ni čudmo, če delegati, ki, so prišli v Prago, pravzaprav niso vedeli, zakaj gredo tja! Zagrebška deklaracija je pravzaprav duševno dete češkega studentstva iz dobe tik po prevratu (oktober 1919) in nosi na sebi vse znake takratne razmetanosti idej v dijaškem življenju. In če še upoštevamo, da je bilo šele februarja 1920 na »ustavodajnem« zborovanju po dolgih in izčrpnih debatah odrejeno za novo studentsko organizacijo l.S.C.S. načelo nepolitičnosti in tolerance napram vsem konfesijam, ter sprejeta ideja stanovske zavesti, nam ne bo čudno, da bi ta zagrebška deklaracija danes potrebovala temeljite revizije. K temu pa pristopa še zanimiv moment: zagrebških zborovanj v letu 1919 se ji' udeležila tudi delegacija narodno - demokratske mlade generacije poleg oficijelne delegacije Svaza. Morda je imel praški kongres provesti to revizijo 10 zagrebških točk, gotovo pa je, da so te napake (glej točki (j. in 7., ki govorita o sodelovanju politično delujočega studentstva in k teinu potrebnih zborovanjih!) zakrivile znatno desorijentacijo v glavah delegatov, tako, da se je nepolitični kongres razbil ob političnih postulatih. Kongres, čeprav slavnostno otvorjen, sploh ni prišel do dela. Šest din se je pogajalo za kulisami, bodisi v pripravljalnem odboru, pri posvetovanju predsednikov delegacij, bodisi v dogovorih potsamez-nikov-delegatov m to je imelo za posledico vseobčo disgustacijo in skepso. In kdo je tu krivec? Kriv je temu oficijelno nesprejemljiv zahtevek Jugoslovanov, da naj hi Bolgari, če jim je do udeležbe na tem kongresu, dali manifestom proglas, v katerem hi 1. obsodili izjave bolgarskih politikov za časa vojne, v katerih so se odrekli slovanstvu, kakor tudi, da obsodijo bolgarsko politiko iz lel 1885, 1913 in 191;") in 2. da bi bolgarska delegacija slovesno osvcdočila, da so Bolgari Slovani. Kar se tiče tega zahtevka, so bili vsi drugi razen Jugosl. na-ziranja, da kaj takega na kongresu sploh ne spada in da bolganska delegacija podobnega proglasa sploh ne more dati. Hiba pa je že v tem, da je bila ta zahteva beogradskih Srbov sploh pri puščena k obravnavi, kajti z njo se spočetka niso strinjali niti delegati iz Zagreba in Ljubljane in da se je podleglo terorju ene delegacije, da se rešijo politični problemi, ki so bili po prej dogovorjenem programu izločeni i/ kongresa. In tako se je nepolitični kongres-dijaštva sprevrgel v nekakšno T. dijaško slovansko mirovno (konferenco, na kateri je bilo pa šele treba diktirati Bolgarom sramotno premirje. Jugoslovani, zlasti Srbi, so si privzeli pozo diktatorja-'zmagovalca in so se drznili zahtevati celo, da Bolgari, čeprav se je njih predsednik pri slavnostni otvoritvi iskreno izjavil za sodelovanje z ostalimi slovanskimi dijaki, da ti Bolgari zapnste kongres, sicer da odidejo sami. Zdaj pa, mesto da bi se te sovini stične diktate kategorično zavrnilo, kar so edino zaslužili, pride vrsta na kompromise. Sporazumeli so se, da se mesto delovnih sej kongresa vrše informativna posvetovanja posameznih delegacij. Toda že drugi dan so Jugoslovani opustili obljubo in niso prišli, nasprotno, izjavili so, da s češkoslovašlko delegacijo ne marajo imeti opravka, ker se je ona baje pogajala z bolgarsko. Toda tudi pozneje so se še nadalje dogovarjali z njimi. Precej dramatičen je bil, ves ta spor. Mučno pa je bilo pri tem, da so na banketih in podobnih prireditvah Jugoslovani zavzeli sedeže celo ob strani Bulgarov. Vendar se mi zdi, da bi kljub temu sporu, ki je grozil izzvati nove spore, n. pr. ruskoukrajinskega in ruskobeloruskega, ta kongres vseeno ne prinesel pozitivnih uspehov. Kajti dijaštvo v ostalih državah še ni doslej — razen na Bolgarskem in morda pri Lužiških Srbih — organizirano na stanovski, ampak na politični podlagi. Razen Poljakov, s katerimi srno se zbližali na tem mednarodnem forumu, ni menda države ali slovanskega naroda, ki bi spoznal nujnost in prednost stanovskega dela dijaštva, kakor ga mi gledamo. (Dalje.) I)R. STANE RAPE: ODKRITA BESEDA VSEM, KI HOČEJO ZDRAV VZGOJNI SISTEM. V zadnjem času je postalo aktualno reševanje problema, ki so tiče razmerja med učenci in učitelji in to predvsem pri nas v naših zavodih, kjer se postavljajo najrazličnejše mogoče in nemogoče teze, ki naj pojasnijo ali pa opravičijo abnormalno stanje v učnih uspehih našega dijaštva. Ne bo odveč če tudi v dijaškem listu načnemo ta problem in mu skušamo dati podlage, ki je zasidrana ne le v enostranskem poznavanju razmer, kot so to učinili razni profesorski zbori, ampak predvsem v prizadetem delu današnjih obtožencev — dijaštva samem. Poglejmo najprej, kaj je dijaštvo dosedaj izneslo samo v pojasnilo in opravičilo goraj omenjenega stanja. »H e i' m e s«, dijaški list, ki ga je izdajal »O d h o r i z o 1) r a -ž e v a1 n e g a krož k a d i j a k o v trgovske sole v M a r i-boru« ima na uvodnem mestu članek »Naši cilji«, kjer pravi med drugim: »Učenci teh (strokovnih-trgovskih) šol si ne pridobe izobrazbe ki jo zahtevamo od izobraženca. Absolventi teh šol so mnogokrat tako malo poučeni o vprašanjih izven strokovnih ved, da jih v tem navadni delavci prekašajo. — Snov, ki se mora v šoli obdelati, je ogromna. Učenec je zadovoljen, če se mu le posreči obvladati, kar se zahteva. Da bi se razven najpotrebnejših predmetov obravnavalo še razne druge vede, primanjkuje časa. Da bi se sam pečal z raznimi drugimi znanostmi, nima časa, ali bolje rečeno, se dela ne more oprijeti, ker je navajen učiti se le tega, kar mu drugi ukažejo. Če se res poprime dela, kmalu obnemore, ali pa se ga naveliča........ Ljubši so nam izprehodi in zabave kakor predavanja, rajše gremo v Gosposko ulico kakor h knjigam Sami sebe moramo vzgojiti tako, da ne bomo videli v učenju muke in dela, ki ga moramo izvršiti, ampak, da ga borno smatrali za naše privatno učenje in ne bomo polagati take važnosti na rede, kakor bi se samo zanje učili.« Kar čitamo na tem mestu, bi mogli prenesti tudi na vse druge vzgojne zavode, povsod bi nam slične izjave nudile oporo za razmišljanje. Tn zaključki ? Dijaštvo samo ne pozna prave metode ekonomske izrabe sil pri učenju, kar privede mnoige — povprečno nadarjene — do obupa, ker spričo ogromne tvarine, ki jo zahteva strokovna šola, ne zmorejo niti najnujnejšega, kaj šele, da bi posvečali pažnjo strokovnemu učenju in splošni izobrazbi obenem. Če pridenemo sedaj tem vrsticam še dejstvo, da se najrazličnejši predmeti, ki so obvezni na šolah, podajo času povsem neprimerno, ali pa vsaj tako, da tvarina sama, ki se jo gojenci nauče, v življenju ne nudi prav nikakršne realne podlage boju za obstanek, potem nam bo postalo jasno odkod neuspehi in kam nas vodi vsa dosedanja praksa. Skratka bi lahko trdili, da je ustroj šol, pa bodisi strokovnih ali pa onih, ki so namenjene predvsem za splošno naobrazbo, pogrošen, ker gojenca pač izvežba za strokovno delo, ne usposobi ga za samostojno reševanje najrazličnejših živi jenskih problemov, ki jih naj stavi vsakdanjost. Ni čuda tedaj, če dijaštvo pri najboljši volji ne kaže tistega zanimanja in tiste vztrajnosti pri svojem študiju, ki bi ga imeli in smeli pričakovati od njega roditelji in učitelji. — Pred menoj leži statistična tabela učnih uspehov dijaštva srednjih šol v šolskem letu 1922./23. ob koncu pa strokovno razmotrivanje profesorskih zborov, kaj je povod učnih neuspehov tudi za to leto. Med drugim čitamo: 1. povojna psihoza, 2. malomarnost in brezbrižnost gojencev, 3. deloma nenadarjenost, 4. slaba podlaga, 5. malo zanimanje starišev za deco in 6. izredno težavne socijalne razmere (inizerna stanovanja s slabo razsvetljavo, oddaljena stanovanja in vsled loga vožnja z vlakom k in od pouka). Brez obotavljanja moremo priznati razlog pod 5 in (>. zato se tu nočem muditi dalje časa, razlogi od 1. — 4. so pa sigurno vredni naše pažnje, zato naj mi bo dovoljeno obdelati jih vse po vrsti. P o v o j n a psi h o z a : Kakor kavčuk raztezen pojem, ki je postal posebno današnji površni družbi, ki se straši truda za globlje razmišljanje, jako simpatično izhodišče za opravičevanje1 na prvi pogled neutemeljenim pojavom sodobnosti. (JotoVo je, da si vsakdo kot povzročitelja te »p s i h o z e« označi leta »strahote«, kar je pa po mojem mnenju ne le pretirano, ampak docela pogrošno. Ne rečem, da niso vojna leta uplivala na javno življenje in posebej št' v našem slučaju na vzgojno uplivanje, trdim pa, da velja to za generacijo, ki študira v letu 1922./23. le posredno. »Povojno psihozo«, da 'se izrazim konkretneje: malomarnost in brezbrižnost gojencev, podivjanost itd. so povzročili v veliki meri oblasti in odgovorni vzgojni faktorji zajedno š svojim 'mnogokrat povsem nepremišljenim postopanjem takoj ob »prevratu«. V času vrenja, ko je vse hotelo prekiniti s tradicijo, so rešavali najtežje probleme — reformo šolstva — nalogam nedOVasli možje, na mah so zašli iz enega ekstrema vzgojnega konservatizma v nasprotni ekstrem neomejenega liberalizma. Nezavedajoč se resnosti položaja so (naj na tem mestu navedem le najbolj kričeč slučaj) policijski disciplinarni red, ki je onemogočal dijaštvu tudi le,najmanjši samostojni gib, z enim mahom nadomestili s svoboščinami, ki so se morale zdeti treznemu opazovalcu če ne več, vsaj sumljive vredosti za pravilen in uspešen nadaljni razvoj vzgojnih institucij. Med tem, ko je dijaštvo, ki je v onem času bilo vajeno najstrožjega vodstva, pa bilo v kateremkoli oziru, začutilo svobodo individualnega razmaha in.se tudi jelo posluževati novih pravic v polni meri, so se odgovorni činitelji zbali dalekosežnih posledic svoje »reforme« in začeli korak za korakom zopet okrnjevati' pravkar izdane liberalne fermane. — Policijski šolski režim, ki je dušil prodorno silo mlade dijaške generacije nekdaj; in .pa dejansko občutena, za takratno prehodno dobo gotovo pretirana svoboda, sta pomagala ustvarjati tako-zvano »povojno psihozo«, ki ima hrezdvomno pretežni del svojega izvora v prvih mesecih in letih po vojni in morda minimalen del v »letih strahote« samih. Tožiti .danes o zakrknjenosti dijaštva, o njegovi malomarnosti in ne vem o kaj še vsem, je prepozno. Izgovarjati se pa na »psihozo« je naravnost farizejsko, ker je ista plod prizadevanja stare generacije, ki bi učinila dosti hvaleženejše delo, ako bi v samoobtožbi spoznala svojo pravo sliko in skušala potom sebe korigirati mladino. (Dalje.) IVAN KOLAR: DR. IVAN TAVČAR - SLOVENIJAN. (1. 1871,—1875.) Kot abiturijent novomeške gimnazije je prišel 20-letni Tavčar jeseni 1. 1871. na Dunaj študirat pravo. Središče in ognjišče slovenskih visokošolcev na Dunaju je bilo akad. društvo »Slovenija«,1 ustanovljena 1869. že v tretjič. Obe prejšnji Sloveniji iz leta 1848. in 1861. je uničila reakcijska doba absolutistične avstr, vlade. Tudi ustavna doba (z 1. 1867.) ni bila baš prijazna enakim slovanskim pokreto.ni, a »dalo se je živeti za silo«, čeprav so morali užiti mnogo strahu pred pretnjami, ki so jim grozile z razpustom. V javnem političnem življenju Slovencev sta bila znaka te dobe strahopetnost in duševna apatija. »Slovenija«, najstarejše slov. akad. društvo, je zmačila ojačen' organiziran nastop slovenske visokošolske mladine, ki si je razpadla svojo narodno čutečo zavest ob navdušenih klicih na zborovanjih »slovenskih taborov« zlasti v 1. 1868., 1869. Takrat je imela visokošolska omladina vplivno in važno besedo v prebujajočem se političnem življenju Slovencev. Mnogokrat je izrekla poslancem kot zastopnikom svojega naroda pohvalo in priznanje z zaupnicami ali pa jih tudi javno grajala in jim izrekla nezaupnico, ako so grešili nad dolžnostmi poslanstva, nesvesti si svoje naloge. Bil je to pokret mladoslovenske liberalne struje, koje duševni voditelj in ustvaritelj je bilo trozvezdje Stritar, Levstik, Jurčič. Narodni »prvaki« (Bleiweisovci) so postrani gledali mlado liberalno »Slovenijo« in njen program, na kojega so si napisali kot namen društva: napredek in omika članov v znanstvenem in narodnem oziru na s voli o d o misel n i podlagi. K temu ognjišču je privedla pot tudi 'mladega jurista Tavčarja. Zapisnik 1. shoda' »Slovenije« v zimskem tečaju 1871 ./72. (21. X.) pravi, da je gospod Štet. Širok, predsednik, pozdravil tudi novo došle gospode, ki so ravno s tem, da so se na Dunaj napotili, pokazali, da jim je svobode mar in jih prosi, da bi tudi oni pripomogli k temu, da l»i »Slovenija« ne nosila zastonj imena »m 1 a d e 1 i b e r a 1 ne S 1 o -v e n i j e«. ' Vsled političnih razmer jo bilo 1. 1914. ustavljeno društveno življenje, ki ga je ob ustanovitvi ljubljanske univerze zopet vzbudil (mas. sept. 1919.) takratni jurist praške univerze dr. Janže Novak ter društvo reorganiziral, ki je naslednje leto 1920. spremenilo ime »Slovenija« v današnje: Jugosl. akad. društvo »Jadran«. J — občnega zbora. Koj ob prvem koraku v novo življenje je imponiral s svojim nastopom kot zastopnik svojih tovarišev: »Gospod Tavčar, novodošlec, se je zahvalil v imenu novodošlecev s prav gorkimi besedami za prelepi sprejem in obenem na srce pokladal, da svoboda se mora s pravo vednostjo vrstili, kajti, v vednosti je svoboda.« — Na naslednjem shodu -»Slovenije« je bil že izvoljen v odbor in prevzel tajniško mesto. Že to priča o njegovem simpatičnem nastopu, o katerem piše takratni predsednik Fr. Šuklje v slavnostni številki »Slov. Naroda« 1921.: »Dr. Tavčar si je kmalu znal pridobiti ugled tudi med starejšimi, dasi smo sicer bili vajeni »mladino« obdržali v skromnosti in odvisnosti. Pri Tavčarju ni šlo!« Tu in v takih razmerah se je oblikoval mladi politik, govornik in pisatelj v živahni debati na društvenem shodu ali seji, v razpravah v literarnem klubu, s svojimi predavanji, im zopet z nastopom kot slavnostni govornik na pozdravnih večerih liberalnim poslancem ali drugim častnim gostom, ki so jih »Slovenijani« vedno vabili na svoje »besede«, »slave« in druge svečanosti. Zraven pa je pisal povesti za »Zoro« in »Zvon« in razprave za »Vestnik«, čepi'a v mu niso bila tla z rož’cami posejana, in se je moral ubijati z inštrukcijami kakor vsi kmetski študentje. Tako je rastel bodoči narodni voditelj. Bil je dober družabnik, vesele dovtipne narave, krepkega humorja in samozavesten in kakor ga nam predstavlja Fr. Šuklje: »Visokostasen, s krepkimi prsi in močnim tilnikom, lepo glavo, pravilno rezano, pokrito z gostimi kodri, glas zvonek bariton, dikcija njegovih govorov bujna, polna pesniških podob, — z jedno besedo: divota ga je bilo videti!« Zapisniki skozi vsa leta njegovega bivanja v društvu pričaj« o njegovem živahnem posečanju v debate, o njegovih predavanjih, odposlanstvih v razne odseke itd. Zraven v.«ega širokega zanimanja za vse, kar je živelo daleč in blizu krog .njega pa je pridno študiral in dovršil študij kakor malokdo, točno v štirih letih! Promoviral je 1. 1875. Ker je v spomenici o 25-letnici »Slovenije« (1894) objavljeno le malo gradiva, naj navedem tu nekaj važnejših odlomkov še ne objavljenih o Tavčarju Slovenijanu. Kot tajnik je vodil v zimskem tečaju zapisnik shodov in sej »Slovenije«. Iz njegovih zapisnikov veje živa in krepka pripovedna beseda, nič podobna tako običajnim »poročilom«, ki ne govore nič in ne povedo nič. Zraven pa so pisani skrbno in vestno, kakor bi jih pisal stenograf. Nekdanji običaji visokošolcev so bili povsem drugačni kakor danes, ko se že niti ne ve več o »brucovskih diplomah«, brucovski brezpogojni pokorščinah, o starih »hišah« ali recimo mimogrede o sabljanju v zvezi z viteško hrambo društvene in osebne časti, o krokarskih diplo- mah ali o neštetih drugih brihtnih in nebrihtnih študentovskih domislicah. l)a bi »obči viharji rušili sejo« kakor je bilo to nekdaj skoro obiraj, so dandanes nepripeti zlepa. Danes jo črnošolski študent hladan, skoroda skeptik, ali pa flegmatik, kot da ni mlad kakor so bili nekdaj, ko jo iž njih mladost kar žuhtela. Čustvena plat jo mrzla in nezaupanje v samega sebe ni moglo dati prostora ničemur več, kar bi ga dvigalo nad vsakdanjost. (Dalje.) OYX)OOOC)CP.QCOpOCGC>3OGOee0e(:ODQ9GQCX:/c'CiQCXjOOC@3OGXX>3QOOQC>OQ INKO: „DIVJAKI.“ v Čudna beseda, že na pol pozabljena v današnjem hudo čudnem času. Divjak, ki jih imam v mislih, žive pri nas v kulturni Evropi, v modernem 20. stoletju, prenasičeneun vsega hipermodernega, tako kubizma kot električnih žog in granat, krvavih dreves, lun in solne. Njih bivališče pa ni daleč kje v pragozdovih ali 'kraških jamah, marveč na žariščih znanosti in umetnosti, na naših — univerzah. To so neorganizirani akademiki, kakor se sami nazivajo »neopredeljeni«. Disertacijo bi se dalo pisati o tem Čudnom zarodu, ki ga naziva dijaštvo vseli časov s karakterističnim imenom »divjaki«. Kolikšna mreža zanimivih psiholoških momentov je preprežena v razmo tri vanju vprašanja o pojavu te vrste akademično (!) izobražujočih se ljudi. Visokospoštovana akna mater, ognjišče vsega kulturnega življenja, nudi zavetje vsem, ki so žejni resnico življenja. Njeno dobrotljivost pa izrabljajo stoteri, ki so so zarili mod platnice njenih knjig, zadelali okna in vrata in si nadeli velika šoferska očala, barvana zeleno in črno, da 110 vidijo solčne naravo, ki jim je dala življenje in luč. Kakor trotje v satovju, ki so ga znesle pridne čebele, spijo med platnicami in rijejo po njih huje od knjižnih mrčesov in se ne zavedajo, da leži v teh knjigah življenjsko delo resničnih mož, ki so šli iz ž i v 1 j en ja v ž i v - 1 j e nj e, iz naroda v narod, iz človeštva za č 1 o v e š t v o. Ne zavedajo se, da so izvoljenci ljudstva, ki jih je poslalo v svetišče, tla izidejo iž njega prosvetitelji njegovi. Culi so tajne besede svojo mamico »Da boš ,gospod’«, pa jih niso razumeli. Ne vedo, da je kultura last vsega naroda, in ne vedo, da je narod tisti, ki jo postavil svetišče njej; ne vedo, da so sami last naroda in njegovi naj večji dolžniki. V mraku se vale take zaočalne sence, blede in upadle po stopnji-cah in tipljejo s palčko za stebri, osvetljenimi z električno lučjo, sled proti izhodu v noč. Kakor so prišli, tako so odšli, dokler jim ne napiše 'Stran 10 < <><• <»~C- - <>-<- <-<► usmiljena roka na črn križec: »umrl jo nadebuden mladenič za jetiko. Poznal je dobro že 3 akcente ... koliko načrtov je leglo ž njim v grob .. »Znal je polovico kodeksa Justinianovega na pamet.« — lahka mu zemljica! To je ena vrsta teh divjakov. Študirajo, da študirajo. Druga je praktičnejša zase, za družbo pa še bolj kvarna. To so oni, ki študirajo po kopitu, na katerega so se navadili na današnji nepraktični srednji šoli, to je, kako bi prišli do »zadostnega« reda. Tvegajo za to tudi denar, svoje prepričanje, svoje poštenje itd. če le razpolagajo s takimi dobrinami. V ostalem je njih dom zakajena kavarna, dekleta vseh vrst, kino niti omenjati ni treba in shimmy moda se pri njih sama po sebi razume. V lepih usnjatih listnicah razpolagajo z vizitkami, tiskanimi na finem papirju, na njih pa se blesti »cand. ing. mont.« in bogsigavedi kaj še vse, v družbi se predstavi če ni drugače tudi z »inženir pred izpiti«, dasi nima niti enega kolokvija, semestrov pa samo deset. Le v enem momentu so agilni: kadar nastane krik po štipendijah. Takrat je najrevnejši med najrevnejšimi, največja krivica se mu je zgodila, zakaj država mu ne da podpore niti »za v kavarno« — pardon — niti toliko, da bi v miru »študiral«. Krivi so vsi, najbolj seveda organizirani »kolegi« (»tovarišev« ne pozna), kaj da spijo, da nič ne delajo, da je to škandal in tako naprej. Poleg teh dveh glavnih tipov »divjakov« so še razni drugi, ki se pa ne razlikujejo mnogo drug od drugega. Pomilovanja vredni so skeptiki, ciniki, megalomani, mai-contenti in podobna zalega. Ti vse vedo in znajo in vse prevladajo, kakor pravijo sami, zato hočejo biti »svobodni«; če pa slučaj nanese, da potrebujejo svojega delegata, se kratko-malo sestane »organizacija neorganiziranih« in basta. Nekaj jih je, ki hočejo biti »kolegijalni« in se za proformo vpišejo v tisto kultumo-politično organizacijo, koje tajnik mu je na primer bližji rojak ali bi imel rad eno legitimacijo več, ali ker je morda dobro za vsak slučaj, da je človek vendarle kje »zapisan« in še kak drug vzrok. Tudi te vrste animal ni novega kova, poznajo jo že stari zapisniki. Vselej mu je hudo žal, da ni vedel za ta in ta zbor ali sestanek, kajti »odbor bi lahko vedel« — tako pravi — »da on sploh ne zahaja v društvo, da bi zvedel, kaj se godi; v časopisih pa ni mogel brati, ker on sploh ne bere časopisov«(!!) Naravno je, da se skušajo društva takih odličnih članov otresti in izvrši se isiti proces kot v čebelnjakih, kadar se otresajo čebele trotov. Preositaja še beseda o organizacijah samih, o pojmovanju dela " njih, in o njih pomenu za človeško družbo in za posameznika, o posledicah takih razmer in o onih ki nosijo k r i v d o. 1ICCTMI1/ CENTRALNEGA TAJNIŠTVA JUG. V tb 1 IN lh. NAPR. 0MLAD1NE IZ SLOVENIJE. > -0*0*0 -O-OO-O- Centralno tajništvo jug. napredne omladine iz Slovenije. Doba, v kateri živi današnja dijaška generacija, zahteva od nje samostojnosti v mislih in dejanjih. Narod jugoslovanski pričakuje od svoje omladine novo življenje, prerojenje in zaupa v njo. Da pa tudi izpolni omladina vse nanje stavljeno naloge, je treba, da se združi v enotno, delazmožno organizacijo in zločin nad narodom bi bil, če bi se istomisleči in za enakim ciljem strmeči odtujili in ne združili. To so živo občutili oni tovariši, ki so pred približno enim letom osnovali zvezo vseh naprednih akademskih in srednješolskih društev iz Slovenije, Centralno tajništvo jug. napr. omladine. Namen tega društva je, da provede skupno delovanje na kulturnem in gospodarskem polju in skrbi za zbližanje naprednih dijaških društev. C. T. je izvrševalni in reprezentativni organ >• njem organiziranega dijaštva. Svoj namen doseza C. T. s svojimi odseki, sta-tistično-organizatoričnim, socialno-ekonoinskim, kulturno-informativnim in prosvetnim ter z lastnim glasilom. Člani te zveze so napredna dijaška društva. Danes šteje C. T. III članov, 5 akademskih in 5 srednješolskih društev in sicer: J. n. a. d. Jadran, klub jug. napr. akademikov iz Italije, klub slov. akad. v Celju, društvo jug. akad. v Mariboru, društvo jug. akad. v Ptuju, »Preporod«, »Korotan«, »Sloga«, društvo naprednih dijakov v Mariboru in »Prosveta« v Novemmestu. I. izredni občni zbor C. T. 11. marca t. 1. (po zapisniku). Predsednik, tov. Schauer, je otvoril ob 'A 11 uri občni zbor, pozdravil vse navzoče in konštatiral sklepčnost; zastopana so bila sledeča društva: j. n. a. d. »Jadran«, klub j. n. a. iz Italije, klub slov. ak. iz Celja, društvo jug. akad. v Mariboru, društvo jug. ak. iz Ptuja, »Preporod« in »Korotan«. Tov. predsednik razloži vzrok sklicanja izred. obč. zbora. Vsled izstopa j. a. d. »Triglav«, podružnica v Ljubljani iz C. T. so bile sekcije okrnjene in delo v njih onemogočeno. »Triglav« je namreč izstopil ob priliki volitve delegacije na vseslovanski studentski kongres v Pragi. Po predsednikovem poročilu, ki je referiral podrobno o izstopu »Triglava« in poteku kongresa v Pragi, je sledila dolga, mestoma zelo burna debata. Sad te debate je bil, da je občni zbor z 27 :4 glasovi ugotovil, da je centr. odbor pravilno postopal in pravilno komentiral društvena pravila. Nato je sledilo tajnikovo poročilo. Sedaj je včlanjenih v C. T. 10 društev, 5 akademskih in 5 srednješolskih. Do izstopa »Triglava« je bilo delovanje centr. odbora živahno; gojili so se stiki z raznimi dijaškimi organizacijami v tu- in inozemstvu, zlasti s čehoslovaškim stndentstvom. Tudi blagajnikovo poročilo je bilo soglasno sprejeto. Na popoldanskem sestanku so podali svoja poročila načelniki odsekov. (Vsled pomanjkanja prostora ne moremo obširneje poročati o tem. Opomb, ured.) Po aibsolutoriju staremu odboru, so se vršile volitve, ker je stari odbor podal demisijo. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Dolfe Schauer, eand. iur. podpredsednik: Matija Primus, stud. iur. tajnik: Gojmir Jelenc, stud. iur. blagajnik: Tone Grahor, stud. med. načelnik stat-org. odseka: Ciril Špindler, stud. iur. si ran 12 ' VIDO VDAN -v* -v- 0-0 VV ov v O 0-0 -O-c- <»-*> OV -\>v- v-C- -<> -0“C>~-0-<>- 0-0- 0-<^ -X> -0-0- -O—> -0-0 0-0- 0-0 -O O 0-0- 0-0 statistiko jugoslovanskega časopisja in revij, ter važnejših strokovnih revij in kulturnih časopisov v tujini. Kulturni oddelek deluje v tesni zvezi z odsekom C.T. »Prosvcto><, omejujoč se na napredno dijaštvo. Stiki naprednih vrst se morajo utrditi in poglobiti. Ustvaritev enotne, jeklene napredne fronte napredne omladine v Sloveniji je danes neobhodna potreba in naša sveta dolžnost. Potom prirejanja predavanj in izdajanja brošur informira odsek napredne vrste o važnih kulturnih dogodkih na socijalnem, gospodarskem in političnem polju. Napredna mladina danes mora zasledovati pazno svetovne, kulturne dogodke, da bo, ko pride čas, pripravljena z veščo roko in bistrim razumom, da vodi svoj narod. Odbor. Socialno-ekonomski odsek. Če premotrimo čehoslovaške dijaške gospodarske institucije, vidimo kako malo smo storili dosedaj mi na tem polju. Res je velika razlika med univerzitetnim mestom Prago in Ljubljano, vendar bi mi lahko storili mnogo več, če se ne bi vdajali tudi v tem oziru vplivu indiferen-tizma. Danes ko si skuša sleherni odpomoči z organizacijami, nimamo akademiki v Ljubljani skoro nikakih gospodarskih in ekonomskim institucij. Tovariši, tukaj je naše najvažnejše polje, kjer naj sodeluje vsak, z vsemi svojimi močmi. Toda o tem drugič. Beda v kateri se nahaja danes akademik vsled nestalnosti razmer z vedno rastočo draginjo je mnogo hujša od one, v kateri je živel akademik pred vojno, ki je pri vsej svoji bedi računal lahko vsaj s stalnimi fakti. Danes mora računati tudi tisti, ki si je preskrbel podpor, da more za silo shajati, s tem da bo moral že prihodnje dni omejiti vso hrano samo na kosilo in morda tudi nato ko bo moral oditi domov in čakati boljših časov. Še celo tisti, ki je boljše situiran, s strahom pričakuje, kedaj se ukine ta ali oni oddelek, plača profesorjem itd. in bi bil na ta način prisiljen, da nadaljuje svoje študije tam, kjer ne bo mogel izhajati. Tako v domovini. Med,tem ko pa vpliva naravnost uničujoče na vse one tovariše, ki študirajo v inozemstvu razen tega še padanje vrednosti našega denarja. Poroča nam tovariš, da se mu zdi to kakor neukrotljivi Brdavs, ki je vedno za njim. Kamor pride v par mesecih mu je vse za 100% dražje in hočeš, nočeš-moraš drugam. Komaj pa je nadomestil one izpite, ki mu jih iz prejšnje države niso priznali, komaj se je nekoliko priučil jeziku, že je ta nepridiprav za njim. Kakšna je ta beda, ki jo morajo prenašati naši tovariši v tujini, daleč od doma, vezani na vsemogoče šikane ob mejah, ve samo tisti, ki jo je občutil. Pozivi in apeli v časopisih so obupni klici onih naših najibednejših v tujini. V takih razmerah je pač jasno, da se akademik ne more mirno posvetiti niti svojim študijam, da o vsem drugem ne govorimo. Našemu odseku je stavljena naloga, da skrbi za zboljšanje ekonomskih prilik predvsem v Ljubljani in da posveča skrb tudi našemu dijaštvu v inozemstvu. Zato stoji v stikih z akademskimi in srednješolskimi gospodarskimi instituti, organizacijami kot s posamezniki po možnosti v vseli univerzitetnih mestih, dobiva od njih informacije in podatke o ekon. razmerah v dotičnih mestih in jim je v vseh ozirih na razpolago. V svrho zboljšanja ekon. prilik skuša poklicati k življenju razna podporna društva in slične institucije. Zato apelira odsek na vse v poštev prihajajoče merodajne činitelje, da mu gredo na roko pri' realizaciji njegovih stremljenj. Kajti akademikom samim ni mogoče storiti vsega. Mi nimamo vpliva niti gmotnih sredstev, to imate vi in ti javnost, ki nikdar ne pozabiš dopovedovati kaj pričakuješ od omladine in kaj je njena dolžnost, in ti domovina, ki ti je mladina up in nada. Vi vsi imate gluha ušesa kadar potrka ta o m 1 a d i u a , lačna i n raztrg a n a , na vaša v r ata i n pravi g 1 e j t v o .j ii]) in nada — pomagaj! Kaj hočeš zahtevati od omladine, ki ji je uničila beda in socialni hoj vse ideale, energijo in ki ponuja svojo uničeno mladost smrti? Od take omladine ne pričakuj rešitve niti ne zahtevaj ničesar od nje. V naslednjem bomo podajali v vsaki številki kratek pregled ekonomskih prilik v tu- in inozemstvu za orientacijo tovarišem. Obširneje nam vsled omejenega prostora ni mogoče poročati. Kdor hoče natančnejših informacij, naj se obrne na naš odsek. L j u h 1 j a n a : Odkar je vlada ukinila podpore podpornim društvom in je v Ljubljani prenehalo funkcijonirati P. D. J. A. so se ekonomske prilike poslabšalo. Podpore se delijo v obliki individualnih študij mesečno 600 1). Pogoji za akademike splošno znani. Abiturjeuti: a) zrelostno spričevalo s soglasnim uspehom'; b) ubožno spričevalo, potrjeno od davkarije; e) obveza, da bo služil v državni službi dvakrat tolikšno število let kot bo užival državno podporo. Podpirancev je ca 80. Sicer podpor ni, razen če upoštevamo nekatere prireditve v korist dijaštva, ki so temu ali onemu odpompgk: ;iz trenotne zadrege. Hrana se dobiva v menzi Gosp. Zadruge »Jadran«, ki ima svoje prostore v Akad. Kolegiju. V njej se lahko hranijo člani onih društev, ki so člani C. T., popust v njej imajo samo člani »Jadrana«, cena dnevno 12'50 Din. Poleg, tega se hranijo tovariši v menzi dijaškega podpornega društva (prostori v Mari-janišču), ki pa je namenjena samo za katol. akademike in v dijaški kuhinji »Domovina«, cena od 10—15 Din dnevno. Povdariti je, da je ta hrana priprosta, sicer okusna pa komaj zadostna študentovska hrana. Zajutrk si poskrbi vsak sam in stane dnevno 3 Din. Stanovanje: Obstoja Akad. Kolegij (Kolodvorska ul. 22), kjer je za študentovske razmere še jako udobno, snažno in moderno urejeno. Povečini so sobe za dva akademika; na razpolago je čitalnica, učilnica, jedilnica, kopalnica in obširno dvorišče s telovadnim orodjem. V njeni stanuje 136 akademikov. Do sedaj se je nudilo stanovanje brezplačno, v bodoče se bode plačevalo po premoženjskih razmerah. Na.jvišji znesek se še ni določil. Pogoji niso baš lahki. Prošnje novincem je vlagati na ravnateljstvo Akad. Kolegija do koncem meseca avgusta. Formularje razpošilja organ. stan. Akad. Kol. proti odšikodnini. Akademski dom na gradu je preostanek sekcije »Akad. dom« P.D..T. A-ja. Za silo dobi tam stanovanje ca i!.r> tovarišev. Kar se ugodnosti in udobnosti tiče, se ne da niti primerjati z Akad. Kolegijem. Je nekak refugium peccatorium, ker tam nihče ne vprašuje po učnih uspehih, marveč velja načelo, kdor prej pride, prej melje. Privatna stanovanja se dobe od 150—300 Din mesečno brez kuriva in zajutrka. Vlada še vedno stanovanjska kriza in je odvisno precej od spretnosti dotičnega, ki išče stanovanje. Splošno je lažje dobiti stanovanje s hrano vred kot brez nje in zopot lažje med počitnicami kot v začetku šolskega leta. Stanovanje s hrano stane prilično 750 Din mesečno. Glede učnih pripomočkov je povečini vsak sam navezan nase, ker knjižnice raznih strokovnih društev nudijo le malo knjig na razpolago. Taks (vpisnin in podobno) se na ljubljanski univerzi ne plačuje. V poštev bi prišli le prispevki v laboratorijih. Rezultat bi bil: eksistenčni minimum z ugodnostmi v Akad. Kolegiju in drugod je 600—700 Din. Dobrosituiran tovariš, ki ne reflektira na ugodnosti 1000 Din. Instrukcije se dobe toda s težavo, tudi drugi privatni zaslužki se ne dobe lahko. ... , j.., .;i Z a g rob: Podpore: a) državne štipendije, pogoji isti kot v Ljubljani. Podpirancev 120. : b) Jug. Akad. Padp. Društvo, ki je bilo v letošnjem letu navezano v glavnem na podporo javnosti. Te podpore so se delile akademikom v manjših zneskih. V ostalem ,ie J. A. P. D. popolnoma ekonomska reprezentacija zagrebškega vseučilišča; zastopa svoje članstvo pri prošnjah za menzo, dom, štipendijah itd. in skrbi za ugodnosti članstva pri različnih gospodarskih institucijah. Članov ima 2100, njegovi lokali so na univerzi. c) Židovsko podporno društvo, ki skrbi izključno samo za akademike Žide. Hrana se dobiva v centralni akad. menzi, ki ima svoje prostore na Saj- mištu. V njej se brani 700—800 akademikov. Polno plačilo za hrano znaša mesečno 1800 K. Menza je dobila od vlade nekaj podpor, zato daje revnim dijakom, čigar starši ne plačujejo nad 60 Din direktnega davka, hrano ceneje in sicer po sledečih katergorijah: 1. 300 K, 2. 450 K, 3. 600 K, 4. 900 K, 5. 1200 K, 6. 1500- K, 7. 1800 K. Zahtevajo strogo izpite. Posredovanje v kateremkoli oziru oskrbuje J. A. P. D., Zagreb, univerza. Prošnje za vsprejom v menzo je vlagati db'6. oktobra vsakega leta. Na vidiku so zopet dijaške borbe, ker hoče vlada ukiniti popolnoma vso podporo akad. menzam, ker nima nad njimi direktne ; uprave. Hrvatska Akad. menza je navezana samo na privatno pomoč. V njej Ufv