Revija za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo Journal of Ethnic Studies Treatises and Documents Institut za narodnostna vprašanja Ljubljana Institute for Ethnic Studies Ljubljana INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA LJUBLJANA INSTITUTE FOR ETHNIC STUDIES LJUBLJANA Revija za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo 20 Journal of Ethnic Studies Treatises and Documents LJUBLJANA — DECEMBER 1987 REVIJA ZA NARODNOSTNA VPRASANJA — JOURNAL OF ETHNIC STUDIES Razprave in gradivo — Treatises and Documents 251YU ISSN — 0251 UDK — UDC 323.1 (058) gesla — key words etnos — ethnicity, nacionalizem — nationalism, manjSine — minorities, človekove pra- vice — human rights, bikulturnost in dvojezičnost — biculturalism and bilingualism, asi- milacija — assimilation, regionalizem — regionalism Izdajateljski svet — Council of publishers: Andrej Caserman, Rudi Čačinovič (pred- sednik — president), mag. Silvo Devetak, Hajos Ferenc, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Peter Klinar, mag. Vera Klopčič, Amalija Petronio Bertoni Urednika — Editors: Silvo Devetak (glavni urednik — Editor-in-Chief) — Boris Jesih (odgovorni urednik — Editor-in-Charge) Uredniški odbor — Editorial Board: dr. Borut Bohte, dr. Darko Bratina, mag. Silvo Devetak, Boris Jesih, dr. Savin Jogan, dr. Vladimir Klemenčič, Miran Komac, dr. Avguštin Malle, Sonja Novak Lukanovič, dr. Ernest Petrič, dr. Janko Pleterski Prevodi — Translation: Irena Šumi (angleščina — English), Janez Zor (ruščina — Russian), Vera Celcer (italijanščina — Italian) Lektor slovenskih člankov: Jože Šmit Zunanja oprema — Layout: Jože Brumen, dipl. ing. arh. Izdal — Edited by: Inštitut za narodnostna vprašanja — Institut for Ethnic Studies (predstavnik — representative: Silvo Devetak, LL.M.) Založil — Published by: Uradni list SRS (zanj odgovarja — Director: Peter Juren) Revijo sofinancira — Co-financed by: Raziskovalna skupnost Slovenije — Research Community of Slovenia Naklada — First Printing: 1000 izvodov — 1000 copies Tisk — Printed by: Edvard Usenik, prepisovanje in razmnoževanje, Ljubljana Naročnine — Subscription Office: CZ Uradni list, nasloy — address: 61000 Ljubljana, Kardeljeva c. 12, telefon — telephone 224-323, žiro račun za SFRJ — Drawing account for YU: 50100-603-40323, žiro račun iz tujine — Drawing account from abroad: 50100-620-107-25731-2795/2 Revija je po mnenju Republiškega komiteja za kulturo št. 4210-44/88 z 25.1.1988, oproščena plačila prometnega davka na promet proizvodov. KAZALO—CONTENTS Beseda urednika........ Heinz Tichy: The Basic Principles of the Euro- pean Rights of Ethnic Groups and the European Nationalities Congress in Geneva 1985 Silvo Devetdk: Pravice (in dolžnosti) manjšin v večkulturnih družbah James H. Wolfe: John C. Calhoun and the Concu- rent majority Leokadija Drobizeva: Živimo v mnogonacionalni državi Irena Šumi: Nekateri vidiki povojnega polo- žaja ameriških staroselcev v ZDA Remmigio Ratti: Širjenje tehnološkega razvoja na obmejnem prostoru Vladimir Klemenčič: Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot geografski fenomen Karmen Medica: Socialno demografske značilnosti slovenske Istre po letu 1945 Nada Vilhar: Socialno ekonomski procesi na narodnostno mešanem območju v Prekmurju v okviru regionalne- ga razvoja Pomurja : Sonja Novak Lukanovié: Dvojezična osnovna šola v Prek. murju: Kam in kako potem? ... Renata Mejak: Slovenska narodnost v Porabju — položaj, problemi, možnosti vzgoje in izobraževanja ....... 17 27 31 35 41 57 » 81 93 105 Editor's Note Cee ee ee ee wm twee The Basic Principles of the European Rights of Ethnic Groups and the European Nationalities Congress in Geneva 1985 Rights (and Obligations) of the Minorities in Multicultural Societies John C. Calhoun and the Concurrent Majority We Live in a Multiethnic State Post—War Situation of American natives in United States. An Over- view The Diffusion of Technological Developement in Frontier Areas of Europe State Border and Border Areas as a New Geographical Phenomena in Sloven uses vajo nel eco Social and Demographic Characte- ristics of the Slovene Istra Socio-Economic Processes in the Ethnically Mixed Territory of Prek- murje within Regional Develope- mental Plan in Pomurje Bilingual School in Prekmurje: The Perspectives The Slovene Nationality in Porabje. Problems and Educational Possibili- ties SON S eee ee 17 27 31 35. 41 57 81 93 105 Ferrucio Clavora: Osvoboditey — novo ime za raz- NE RO Miran Komac: Rezija/Resia. Zapis o ljudeh na zahodnem obrobju slovenskega etničnega ozemlja ........... Miran Komac, Salvatore Venossi: Kanalska dolina/Val Canale .... Boris Jesih: Pogled v socialno strukturo Ko- roških Slovencev Marija Jurič: Implikacije večinsko-manjšinske problematike na Koroškem glede na specifičnosti po spolu Samo Kristen: Trst spomladi 1945 v luči itali- janskih pričevanj Vera Klopčič: Jugoslovanstvo in ,jugoslovanst- vo" — pristopi v aktualni strokov- ni publicistiki Janez Stergar: Narodnostna problematika v osnovnošolskih učbenikih spoz- navanja družbe in zemljepisa v SR Sloveniji: essence ae znane PRILOGE Marinka Lazič: Bibliografije in biografije delav- cev INV v letu 1987 Metka Penko Natlačen: Udeležba delavcev INV na doma- čih in tujih mednarodnih znanst- venih sestankih in obiski na INV vjetu 198... ss row ADE A Meta Gostinčar Cerar: Izbor na novo pridobljenih knjig v knjižnici INV Sinopsisi — Abstracts z gesli ...... 127 141 157 185 207 223 235 247 261 271 217 281 Liberation — a New Name for De- velopement Rezija /Resia sane oo a von o 0 ase s a Kanalska dolina/Val Canale ...... The Social Structure of the Slovenes in: Carinthia: span sa ses š še Some Specific Implications of the Majority — Minority Problematics in GRDINA zanese rano ske h The Event of Spring 1945 in Trieste as Reflected in Italian Memoires and Diary Writtings ,, Yugoslaves'" — National or State Affiliation? An Overview of the Up-To-Date Scientific Writtings Ethnic Problematics as Treated in Primary School Textbooks for Social Science and Geography Sub- jects in Socialist Republic Slovenia APPENDICES Bibliographies and Biographies of the Associates of the Institute for Ethnic Studies The Participation of our Associates at National and Internacional Scien- tific Meetings and Visits of Foreign Specialists at our Institute in 1987 . New Books in our Library — Selec- ted Volumes Abstracts With Key Words 127 141 157 185 207 223 235 247 261 5 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 1 UVOD BESEDA UREDNIKA Pričujoča, že dvajseta številka revije Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljublja- ne nadaljuje svoje poslanstvo. V njej bo bralec, ki se zanima za narodnostno vprašanje pri nas in v svetu, našel mnogo pojasnil in stališč, ki bodo obogatila njegovo vedenje o tem predmetu, hkrati pa mu utrdila željo, da bi še bolje spoznal vse tisto, kar označuje tudi njega kot pripadnika naroda ali narodnosti v današnjem svetu. Avtorji se znanstve- no lotevajo obravnave posameznih vprašanj; hkrati pa poskušajo na poljuden način sporočiti bralcu spoznanja, do katerih so se prikopali v svojem raziskovalnem delu. V člankih, ki se nanašajo na problematiko slovenskih manjšin v sosednjih državah, so avtorji opozorili zlasti na pereče probleme Slovencev v Porabju na Madžarskem ter v Videmski pokrajini v Italiji, še posebej pa v Reziji in Kanalski dolini. Enako zanimiva sta tudi članka o socialnoekonomskih spremembah na narodnostno mešanem področju v Prekmurju, kjer skupaj živijo Slovenci in Madžari, ter o usodi otrok, ki so končali eno od tamkajšnjih dvojezičnih šol. Bralca bo zanimalo, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi, kjer so še včeraj trdili, da ni problemov na narodnostnem področju, danes pa brez ovinkov priznavajo, da razvoj socializma sam po sebi ni, odpravil nasprotij, ki so obstajala v odnosih med tamkaj živečimi narodi in narodnostnimi manjšinami. Te dni so v Evropskem parlamentu sprejeli dokument o evropskih jezikih in kulturah, nekaj podobnega pripravljajo v Evropskem svetu. Zato bo zanimivo prebrati, kaj so se o tem pred dvema letoma v Ženevi dogovorili predstavniki manjšin na svojem ustanovnem evropskem kongresu. Vključili smo tudi članek, ki prinaša pregled kompleksnega položaja ameriških starosel- cev v ZDA, ki bo za bralce zanimiv zlasti kot nasprotje kaj pogostim romantičnim ' prikazom ,,Indijancev". Od ,,domačih" vprašanj bo bralčevo pozomost prav gotovo pritegnila študija o demografskih spremembah v Slovenskem Primorju po drugi svetovni vojni, ki imajo svoje politične, ekonomske in narodnostne vzroke. Programiranje razvoja obmejnih področij in čezmejno sodelovanje sta nepogrešljiva pogoja za napredek obmejnega prebivalstva, nič manj pa tudi za napredek in obstoj manjšin. Mnenja švicarskega in našega strokovnjaka za ta vprašanja bodo še posebej dobrodošla. Inštitutski sodelavci že dve leti raziskujejo politične in druge okoliščine, ki so po drugi svetovni vojni vplivale na oblikovanje jugoslovansko-italijanske meje. Projekt ima delovni naslov ,,Boj za zahodno mejo 1941-1977". Pomemben dogodek je bila jugoslo- vanska osvoboditev Trsta maja 1945. leta. Tokrat objavljamo, kako so ta dogajanja v svojih spominih opisali italijanski avtorji. 2 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 6 Na koncu revije je prikaz strokovnih stališč, ki so jih v zadnjih letih v knjižni obliki objavili nekateri jugoslovanski strokovnjaki o problemu t.im. jugoslovanstva; članek obravnava etnične probleme v jugoslovanski večnacionalni družbi, kot tudi vprašanje več ko dveh milijonov ljudi, ki so pri zadnjem popisu prebivalstva v letu 1981 izjavili, da so ,,Jugoslovani" in se tako niso opredelili za pripadnost kakemu narodu ali narodnosti SFR Jugoslavije. Poleg tega bo bralec v tem delu revije našel bibliografijo sodelavcev inštituta ter informacijo o njihovem sodelovanju na domačih in mednarodnih znanstveni sestankih, o obisku tujih strokovnjakov na inštitutu in litera- turi, ki jo je v tem letu nabavila inštitutska knjižnica. Bralcu smo dolžni še pojasnilo v zvezi s spremembo naslova in zunanje opreme revije. Z naslovom ,,Revija za narodnostna vprašanja — Journal of Ethnic Studies" smo hoteli potrditi našo privrženost obravnavanju te problematike in pritegniti pozor- nost novih bralcev, z novo zunanjo opremo pa smo skušali doseči, da bo revija ne samo koristno branje, marveč tudi prijetnejša na pogled. mag. Silvo Devetak glavni urednik, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani 7 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 3 INTRODUCTION EDITORS NOTE Present twentieth issue' of the Institut for Ethnic Studies review continues with presenting ethnic research. Interested reader will be able to find a veriety of informa- tions on ethnic problematics in Yugoslavia and abroad. Hopefully, the presentations and stadpoints of the authors will stirr the reader's curiosity and will encourage him to seek for more informations, as ethnic affiliation represents a form of identity crucial to every individual in the modern world. The authors attempted to both studiously and comprehensivelly communicate to the reader the results of their research. AS to the articles dealing with Slovene national minorities in the neighbouring countries, the stress was layed on the minorities in Porabje (Hungary); in Videm/Udi- ne province (Italy), especially in Rezija/Resia and Kanalska dolina/Val Canale. The extensive studies of the school system in the ethnically mixed region of Prekmurje in Slovenia provide a thorough information about children who nowadays enjoy the benefit of bilingual education, and the prospects of aducational system in the region. As to foreign problematics, the review included an article on Soviet Union, where it was up to recently held that ethnic problems do not exist; this standpoint is now changed to the effect of admitting that socialism by itself did not do away with the tensions that existed among nations and nationalities. These days the European Parliament passed a declaration on European cultures and languages. A similar document is being prepared in Council of Europe. Therefore it will be interesting to read about the proceedings of the Geneva Constitutional Con- gress of European minotity representatives two years ago. The article on Native Americans’ complex situation in the United States will be informative for general readers accustomed to more frequent fictitious presentations of the ,,Indians“. As to ,,home“, Yugoslave problematics, the reader will be able to get informed about the demographic changes in the Slovene coastal region after World War II, which were due to various political, economic and ethnic circumstances. Programming the developement of frontier areas and cooperation of neighbouring frontier areas are indispensable for progress of frontier populations, as are important for the progress of minorities; the studies here included, one authored by our expert, the other by a Suiss scholar, will no doubt be very telling. The included contribution about the post-war establishing Yugoslave-Italian border is a piece of research that associates of the Institute ingage in for two years already. An important episode included in the research with a working title ,,Struggle for the Western Border 1941-1977" is the Yugoslave liberation of Triest in May 1945. This time a study of the event as is 2 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 6 Na koncu revije je prikaz strokovnih stališč, ki so jih v zadnjih letih v knjižni obliki objavili nekateri jugoslovanski strokovnjaki o problemu t.im. jugoslovanstva; članek obravnava etnične probleme v jugoslovanski večnacionalni družbi, kot tudi vprašanje več ko dveh milijonov ljudi, ki so pri zadnjem popisu prebivalstva v letu 1981 izjavili, da so ,,Jugoslovani" in se tako niso opredelili za pripadnost kakemu narodu ali narodnosti SFR Jugoslavije. Poleg tega bo bralec v tem delu revije našel bibliografijo sodelavcev inštituta ter informacijo o njihovem sodelovanju na domačih in mednarodnih znanstveni sestankih, o obisku tujih strokovnjakov na inštitutu in litera- turi, ki jo je v tem letu nabavila inštitutska knjižnica. Bralcu smo dolžni še pojasnilo v zvezi s spremembo naslova in zunanje opreme revije. Z naslovom ,,Revija za narodnostna vprašanja — Journal of Ethnic Studies" smo hoteli potrditi našo privrženost obravnavanju te problematike in pritegniti pozor- nost novih bralcev, z novo zunanjo opremo pa smo skušali doseči, da bo revija ne samo koristno branje, marveč tudi prijetnejša na pogled. mag. Silvo Devetak glavni urednik, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani 7 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 3 INTRODUCTION EDITORS NOTE Present twentieth issue' of the Institut for Ethnic Studies review continues with presenting ethnic research. Interested reader will be able to find a veriety of informa- tions on ethnic problematics in Yugoslavia and abroad. Hopefully, the presentations and stadpoints of the authors will stirr the reader's curiosity and will encourage him to seek for more informations, as ethnic affiliation represents a form of identity crucial to every individual in the modern world. The authors attempted to both studiously and comprehensivelly communicate to the reader the results of their research. As to the articles dealing with Slovene national minorities in the neighbouring countries, the stress was layed on the minorities in Porabje (Hungary); in Videm/Udi- ne province (Italy), especially in Rezija/Resia and Kanalska dolina/Val Canale. The extensive studies of the school system in the ethnically mixed region of Prekmurje in Slovenia provide a thorough information about children who nowadays enjoy the benefit of bilingual education, and the prospects of aducational system in the region. As to foreign problematics, the review included an article on Soviet Union, where it was up to recently held that ethnic problems do not exist; this standpoint is now changed to the effect of admitting that socialism by itself did not do away with the tensions that existed among nations and nationalities. These days the European Parliament passed a declaration on European cultures and languages. A similar document is being prepared in Council of Europe. Therefore it will be interesting to read about the proceedings of the Geneva Constitutional Con- gress of European minotity representatives two years ago. The article on Native Americans’ complex situation in the United States will be informative for general readers accustomed to more frequent fictitious presentations of the ,,Indians“. As to ,,home“, Yugoslave problematics, the reader will be able to get informed about the demographic changes in the Slovene coastal region after World War II, which were due to various political, economic and ethnic circumstances. Programming the developement of frontier areas and cooperation of neighbouring frontier areas are indispensable for progress of frontier populations, as are important for the progress of minorities; the studies here included, one authored by our expert, the other by a Suiss scholar, will no doubt be very telling. The included contribution about the post-war establishing Yugoslave-Italian border is a piece of research that associates of the Institute ingage in for two years already. An important episode included in the research with a working title ,,Struggle for the Western Border 1941-1977" is the Yugoslave liberation of Triest in May 1945. This time a study of the event as is 4 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 8 reflected in Italian published memoirs and diary sources is presented in the reveue. Included is also an interesting article on recent scholarly developements of the problem of ,,Yugoslaves" - the increasing number of Yugoslave citizens who declare themselves Yugoslaves by ethnic affiliation. The problem was brought to Yugoslave authors’ attention especially after the 1980 census. Finally, bibliographies of the Institute researchers and a report on scientific meetings attended by them are inclu- ded, together with an information on visits foreign scholars payed us during this year. We added also a list of new volumes that our library acquired in this year. We feel obliged to offer to the reader an explanation as regards the review’s new title "Revija za narodnostna vprasanja/Journal of Ethnic Studies“. We tried to stress the contents of the review; the renewed design and the more explicit title will, so we belive, contribute to the reader’s pleasure. Silvo Devetak, M.D. Editor-in-Chief Director of the Institute for Ethnic Studies in Ljubljana Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 HEINZ TICHY Vienna THE BASIC PRINCIPLES OF THE EUROPEAN RIGHTS OF ETHNIC GROUPS AND THE EUROPEAN NATIONALITIES CONGRESS IN GENEVA 1985 ‘1. THE DEVELOPMENT OF ,,BASIC PRINCIPLES“ The roots of the Basic Principles of the European Rights of Ethnic Groups go back to documents of three international non-governmental organizations, namely the Federal Union of European Nationalities (FUEN), and its Basic Principles of a Right of Nationalities, adopted at Abenrade (Denmark) on 22"° May 1967; the International Association for the Defence of Menaced Languages and Cultures (AIDLCM), with its Charter of Rights for Minority Ethnic Communities and for Linguistic Minorities, adopted at Chatillon (Val d'Aosta, Italy) on 25" July 1976; and the last the Interna- tional Institute for Ethnic Group Rights and Regionalism (INTEREG), with its seat in Munich, whish has prepared the Draft of an International Convention on the Protec- tion of National or Ethnic Groups or Minorities, and furthermore the Draft Protocol to the International Convention on the Protection of National or Ethnic Minorities or Groups, applicable to the States Members of the Council of Europe. The most extensive paper and the last too is the Draft of an International Convention prepared by INTEREG. It comprises 39 articles and the Draft Protocol, belonging to it, 33 articles more. What is the real influence of FUEN, AIDLCM and INTEREG? The FUEN consists of about 30 member organizations from Belgium, Denmark, the Federal Republic of Germany, France, Italy (the Slovenska Skupnost, for example, with its seat in Gorizia/Gorica), the Netherlands, Sweden, Finland, Austria (the Narodni Svet Koroških Slovencev, for example), the United Kingdom and the USA. The number of ethnic group organizations joined in the AIDLCM might be smaller, its member organizations represent ethnic groups for example in Spain, France, Italy, Austria (so the Zveza Slovenskih Organizacij na Koroškem) and so on. INTEREG does not consist of ethnic groups organizations, it is rather an association of individuals, natural persons, mostly scientists and politicians. Attempting to unificate the three documents mentioned above, the organizations have met and at last they have agreed upon the present Basic Principles of the European Rights of Ethnic Groups in spring 1985 in Munich. At that time the three organizations already had convoked the 15'' Congrees of European Nationalities in Geneva, and now the Basic Principles were submitted to the Congress. It has to be to Heinz Tichy 10 stressed that the Congress was not convoked to amend the Basic Principles already adopted by the three organizations; its task was only — inter alia — to take notice of the Basic Principles and to discuss them. One should know that when reading in ,Europa Ethnica“ 1985, the official organ of the FUEN and INTEREG, that the Basic Principles have been ,,adopted by the European Nationalities’ Congress in Geneva‘ (p. 154), and in the same number of ,,Europa Ethnica‘ one can find Prof. Veiter’s opinion that ,,the most important outcome of the congress was the adoption of the »Basic Principles" (p. 70). In this context I should mention that the wording ,,Basic Principles adapted by the... Congress'", one can also find in ,, Europa Ethnica"', is not correct. Once more: in regard of the Basic Principles the nature of all resolutions and other utterances of the Congress could be a mere declarative one. Only the Preamble of the Basic Principles has been amended in Geneva. As a means of historical interpretation of the Basic Principles we are therefore bound to the formation of the text up to the agreement of Munich. Yet the proposals and discussions of Munich have not yet been published. It is necessary, therefore, to trace the influence of each of the documents on the Basic Principles. At this time I will give a general survey. There the influence of the FUEN-document, which was adopted at Abenrade in 1967, is evident regarding the title (,,Basic Principles“), the preamble and — contra- sting to the documents of AIDLCM and INTEREG mentioned above — the vagueness of the regulations; so, for example, neither the term ,,ethnic group“ or ,,national minority“ or ,,national group“, as introducted in Art. 1 of the Basic Principles, is exactly defined nor it is said anywhere in the Basic Principles what, for example, the »right to education"" which is mentioned in Art. 12 rather incidentally, comprises. A characteristic of the FUEN-document, the former ,,Basic Principles“, was the promi- nent position given to the principle of freely declaring one’s membership of an ethnic group. The first sentence of Art. 1 of the FUEN-document od 1967 stated that everybody has the right freely to join a national minority resp. nationality.‘‘ Contra- sting to this, in the new ,,Basic Principles“: the rights of group are at top (Art. 1 and following articles), whereas the principle of free declaration is postponed to the position of Art. 11 now. It seems to me that this shift is not accidental. The AIDLCM-paper of 1976 and both INTEREG-documents cited at the be- ginning have similar tendency, yet the INTEREG-documents are much more detailed. So it is difficult to decide whether, in this instance, the insertion of personal autonomy into the Basic Principles (Art. 10) should be derived from AIDLCM — or INTEREG-papers; one can only presume — due to the curtailed form of Art. 10 — that the idea of personal autonomy was not inserted at the request of the FUEN.Of course even some theoretical positions of INTEREG could not assert themselves; a remarkable example is the express right to assimilation laid down in Art. 10 of the INTEREG Draft of an International Convention on the Protection of National or Ethnic Groups or Minorities. So the Basic Principles are a compromise, and it might be that a broad discussion on the European Nationalities’ Congress, combined with the chance of amending the principles, would have hindered even this text. In Geneva about 35 ethnic goups, mainly from Western Europe, were represented, also some other international non- governmental organizations, for example the ,,European Bureau for lesser used langua- ges" (with its seat in Dublin), the ,,Minority Rights Group“ (London) and so on. AS li The basic principles of the European... 3 the statements of those participants addressing to the Congress show, much criticism was expressed. So, for example, Art. 10 (personal autonomy) was declared impracti- cable, another representative found that the Basic Principles should condemn any inctitement was that of the South Tyrolean Alexander Langer who said that also the position of the majority ethnic groups should be taken into account and that the cultural cooperation between majority and minority ethnic group should be promoted. This suggestion was the only one which led to an amendment, not of the text of the Basic Principles but of their preamble: The preamble at present states, inter alia, that the groups of a region, both majority and minority, must become acguainted with and have to respect history and the various languages and cultures of a state or a region, with the intention that all the various ethnic communities ahould live together peacefully. II. THE TEXT OF THE BASIC PRINCIPLES Turning to the text of the Basic Principles, one might sometimes find versions (German, English, etc.) differing from each other. As no language had been declared as the authentic one, yet German was — as Prof. Veiter reports — the language of discussion at Munich, in cases of doubt the German version should decide. In Art.1 of the Basic Principles a definition of ,,ethnic group“ respectively national minority“ or ,,national group“ is attempted. Yet this attempt has miscarried because the criteria characterizing a ,,group” are not completely enumerated, and it is a mere truism that such a group is ..characterized by some criteria". So Art. 1 is important only because of the right of the group to be recognized as an entity. Art. 2 states the right to the protection, maintenance, development and promotion of the group's characteristics respectively its identity; it raises the guestion whether this right can be ,yegardless of the number of its members". Art. 4 concerns the protection of the group's territory (its ,,native region") and the preservation and promotion of the group's language. Art. 5 grants — inter alia — cultural autonomy and an appropriate part of public resources, Art. 6 concerns the group's own radio- and TV-programmes, Art. 7 territorial self-government. That the members of a group should have a chance to work in their native region, is stated by Art. 8 and 9. Art. 10 (personal autonomy) has been already mentioned, also Art.11 (principle of free declaration of one’s membership of a group). Questions of the group’s language are treated in Art. 12 and 13. A remarkable position is laid down in Art. 17 which states that ,,the rights of the groups must not be narrowed by decisions of the majority.’ Questions of the representation of a group are treated in Art. 18 till Art. 20. III. MAIN PROBLEMS OF THE BASIC PRINCIPLES After this first survey I want to analize some of the main problems of the Basic Principles. First problem: to whom shall the Basic Principles apply? Art.1 of the Basic Principles speaks of ,,every ethnic group and — in brackets — of the ,,national minority“; it could be doubtful whether only ethnic minority groups should be protected and promoted and whether ,,minority“’ means ,,numerical minority“. I think that ethnic rights must be granted to everyone and to every ethnic group, as well as to ethnic majority groups. It could be that a state tries to displace even the language of the ethnic majority group when creating, for instance, a ,,koine“ or an artificial language. Yet, of course, ethnic minority groups must be especially protected 4 Heinz Tichy 12 and promoted; the smaller they are the stronger the support of the state must be (it is, by the way, an omission of the Basic Principles that they do not express this distinctly). When is an ethnic group in a minority position? I think, it does not — or not in every case — depend on the numerical size; rather the term ,,non-dominant position“ would fit to charcterize a minority. Second problem: Which criteria characterize an ethnic group? There are, of course, objective criteria, such as mother tongue (not simply ,language", as said in Art. 1 of the Basic Principles) or constancy (which can be concluded from tradition, descent or — for example — from the existence of an ancestrial soil). One might say that also a subjective criterion might exist, at least the will to preserve the group’s identity. Yet Art.2 (and also Art. 1 and Art.4) of the Basic Principles declare the essential group’s rights as ,,inalienable"', this means that the group — as entity — is not entitled to give up, to renounce its rights. This is an astonishing result and I admit that it is hard to explain why as well as all other legal entities but an ethnic group are entitled to dissolve. Consequently the actual will to preserve the group’s identity could not be seen as a citerion of an ethnic group. Third problem: Who are the members of an ethnic group? Art. 11 of the Basic Principles is formulated in a way which makes totally divergent results possible: On the one hand the free declaration of membership is granted, on the other hand the States are obliged to create the legal, political and social conditions for this free declaration. Who should decide in a certain case — and according to which criteria — whether, for example, the social conditions exist? One could say that it is almost impossible to create the conditions for a human decision influenced only by free will. So I fear Art. 11 does not solve the guestions of membership. It might be a solution not to overstrain the conditions of free will. When people are entitled to contract with powerful legal persons, for example, in spite of the fact that in these cases their free will is reduced as a result of ,,structural power“, I could not explain why solely in respect of ethnic declarations of membership’ the ideal of free will should be deman- ded by law. In this connection it should be added that free declaration should not be the only criterion of membership. | think that also a criterion with an aspect of constancy, for example commanding the language of the group, should be demanded, thus avoiding or at least rendering more difficult the shifting from one membership to another. As long as the question of membership is not resolved, all questions concerning the representation of ethnic groups, the organization of an ethnic group as a legal entity, and so on, cannot be decided. Stating that the Basic Principles have not resolved these basic questions, not even in the contours, is a reproach. There remain, of course, still some other questions unresolved by the Basic Principles. | have already mentioned the questions of personal autonomy (Art. 10); other problems are the protection of the native region of a group (Art.4), the representation in parliaments (Art. 18) or the corresponding of the number of civil servants (in certain offices) to the real (numerical) proportion of the ethnic groups. These questions cannot be treated within the given scope. At last it ought to be stressed that the Basic Principles have the function of a list of whishes of some important international non-governmental organizations, and they are to be submitted to the politicians, the parliaments and so on. The Basic Principles are a compromise, in some essential points indistinct and too general. They could be a 13 The basic principles of the European... 5 base for a government’s work but they should be completed by national papers, or, at least, by special papers of each ethnic group’s organization concerned. BASIC PRINCIPLES OF THE EUROPEAN RIGHTS OF ETHNIC GROUPS (adopted by the European Nationalities’ Congress in Geneva, 18™ May 1985) Art. 1: Every ethnic group (national minority) or national group — called group‘ in the following — characterized by criterions such as its own language, culture, or traditions, has an inalienable and inviolable right, On an international as well as national level, to be recognized as a national, ethnic, and cultural (linguistic) entity. Art. 2: Every group has an inviolable and inalienable right to the protection, maintenance, development, and promotion of its characteristics/identity in its innate region of settlement regardless of the number of its members. Art. 3: The right to development and promotion exceeds the individual protection against discrimination and also includes the promotion of the group as such. Art. 4: It is an inalienable right of the national groups that their native region, the region of their indigenous ancestry, shall be protected and preserved for them. Their native region must neither be alienated nor split up administratively, nor lose its own ethnic or linguistic character by infiltration. In schools and in public life of the native region priority must be given to the preservation and promotion of the group's language. ‘The group's history and literature must constitute an indispen- sable part of instruction. Art. $: Every group has the right to organize itself—including legal organization. It is entitled to cultural autonomy. An appropriate part of public resources must be granted to the groups. Art. 6: Every group must be accorded the real potential of producing its own radio and television programmes, and of issuing its own publications. Art. 7: The population of a part of a State, mainly occupied by a group, shall be granted territorial self-government and regional legislative responsibility, including levying of taxes and/or an adequate part of the public resources of the State. Art. 8: All members of a group have the right to freedom of movement and remaining in their native region. Public employees belonging to a group must not be transferred from their native region against their will, As far as possible, members of a group must be able to perform their military service within their native region. Art. 9: The States should organize their economic life in a way that ensures that members of the groups can find employment in their native region. Economic development and industrializa- tion must not be used to endanger the identity of a group. Art. 10: In the case of a scattered minority the States should grant it personal autonomy. Art. 11: Every person should have the right freely to declare him- or herself, without pressure of any kind, a member of a national minority or ethic group. This declaration must neither be challenged nor investigated. The States should create the legal, political, and social conditions for this free declaration. Art. 12: All members of a group have the right freely to use and cultivate their spoken and written language or dialect in public and private life. This includes the right to education and religious care including scripture in their own language. Every State should recognize and guarantee this right of the group. Art. 13: In their native region all members of a group have the right to communicate directly in writing and by word of mouth in their own language with public service, courts, and all authorities competent for that region. Conditions must be created to render possible such commu- nication. Art. 14: The members of a group and its public and private organisations may maintain relations with populations of the same language and culture in other States. Art. 15: In their cooperation with other States in the cultural, economic, or other fields, the State shall have appropriate regard to the needs of the groups. Art. 16: The equivalence of diplomas obtained abroad in the language of the group shall be recognized to its full extent. Art, 17: The tights of the groups must not be narrowed by decisions of the majority. They 6 Heinz Tichy 14 shall only be subject to ruling by law courts in matters concerning their constitutional validity, without regard to their expedience. Art. 18: Every group has the right to appropriate representation in parliaments as well as in all legislative and administrative bodies, municipal councils, ete. Threshold clauses. or rules requiring a mandat secured by direct, personal election for proportional distribution of seats, or any similar restrictions shall not be applicd against the groups. Constituencies must be arranged in a way which is not of electoral disadvantage to the groups, and which docs not split up the region of a group. Art. 19: Groups living in a member state of an organisation with supra-national authorities, shall have the right to appropriate representation in all competent bodies, and to communicate directly with the supra-national bodics. Art. 20: The organisations of the groups have the right to represent the interests of the groups, their organisations and their individual members at courts, authorities and official bodies. A group whose rights are being violated by the state may obtain help and protection from national and international courts. SUMMARY THE BASIC PRINCIPLES OF THE EUROPEAN RIGHTS OF ETHNIC GROUPS AND THE EUROPEAN NATIONALITIES’ CONGRESS IN GENEVA 1985 The author has divided his text into three sections, dealing with the origin, description and critical survay respectively of The basic Principles... text, as the document was adopted in Geneva 1985. The author first considers the influence of some of the erlier documents of this sort, as were passed by FUEN, AIDCLM, INTEREG, and Council of Europe. He finds the Basic Principles text a compromise to the preceeding acts. Due criticisms were expressed even at the Congress of 1985, but failed to produce amendments. The second section of the paper brings statements of contents, of the topics treated in the document, and of formulations and terminology used. The author establishes an important fact that Basic Principles failed to sufficiently determine some basic categories, such as ethnic group, membership in it, numerical size of a group as a relative criterion, detailed characterization of membership. In author’s view, three major problems arise from these inadequacies. First, it is not clear to whom should Basic Principles refer, since the text failed to confront minority rights against majority rights, whereby the author rejects the term ,,minority position“, arguing that it unducly Suggests numerical evaluations, and prefers ,,non-dominant position“ as a more adequate term. Second, it is not clear what are the characteristics of an ethnic group, whereby the author disagrees with the exclusive ,,inaliability" of the rights of minorities, arguing that a counter-right to dissolve as a group should be established; it is for this absolute standpoint that the actual aspirations of an ethnic group are obscured. And third, it is not clear who can members of an ethnic group be, when there exist both the principle of personal autonomy in decisions of membership and. simultaneously, a request is made that the state should create social conditions for such member- ship. The author expresses his doubts as to the free will of an individual in such circumstances, but he also doubts that free decisions of membership can represent an ideal way of solving the problem. Basic Principles are therefore a list of ,,wishes“, of orientation marks, that require much further political consideration, concludes the author, ans stresses the role of minority organizations and individuals. 15 The basic principles of the European... 7 POVZETEK HEINZ TICHY: TEMELJNA NACELA PRAVIC ETNICNIH SKUPIN V EVROPI IN EVROPSKI MANJSINSKI KONGRES V ZENEVI 1985 Avtor se v treh razdelkih svojega teksta ukvarja zaporedoma z izvorom, opisom in kritično analizo teksta Osnovnih principov pravic evropskih etničnih skupin (Ženeva 1985). Tekst uvodoma primerja z zgodnjimi dokumenti te vrste, s konvencijami organizacij FUEN, AIDCLM in INTEREG ter z zadevnimi prizadevanji Evropskega sveta, z njihovo sestavo in cilji. Avtor obravnavani tekst Osnovnih principov označuje za kompromis med težnjami, izraženimi v listinah-predhodnicah. Kritične pripombe na račun osnovnih principov so udeležneci kongresa že izražali na mestu samem, kritike navaja avtor po členih. V drugem razdelku članka se avtor podrobneje ukvarja z vsebino, uvedeno tematiko in formulacijami ter terminologijo Osnovnih principov. Pomembna je njegova ugotovitev, da dokument ni zmogel ustanoviti niti takih določnic, kot so etnična skupina, pripadnost etnični skupini, številčnost etnične skupine kot relativni kriterij, podrobna karakteriza- cija pripadnosti etnični skupini. Na podlagi teh ugotovitev avtor v tretjem delu članka obravnava tri temeljne probleme Osnovnih principov, kakor jih je izluščil: prvič, na koga naj se konvencija nanaša, in ugotavlja, da je tekst izločil nujno soočanje pravic manjšine s pravicami večine, pri čemer zavrača termin ,,manjšinski položaj', ker se mu zdi vrednosten, in predlaga nadomestitev z izrazom ,,nedominanten položaj''; drugič, spašuje se, kakšne so karakteristike etnične skupine, pri čemer v celoti zavrača pozicijo dokumenta, ki pravice manjšine označuje za ,,neodtujljive", ne ustanavlja pa nasprotne pravice do ne-pripadanja manjšini; zaradi česar dejanska volja pripadnikov manjšine ni razvidna ali je zabrisana z absolutnim stališčem; in slednjič se sprašuje, kdo so pripadniki etnične skupine ob dejstvu, da je hkrati možna svobodna individualna odločitev za tako pripadnost in postavljena obveza državi, da kreira socialne pogoje za tako pripadnost. Avtor dvomi, da se v tako postavljenih objektivnih okoliščinah more v celoti izraziti svobodna volja posameznika, prav tako pa misli, da ideal izražanja svobodne volje posameznika glede etnične pripadnosti ne more biti realen cilj pri urejanju problema. Avtorjeva končna pozicija je, da so Osnovni principi seznam ,želja", vodil tedaj, ki zahtevajo temeljitega političnega pretehtavanja in nadaljnega prečiš čevanja, pri čemer poudarja predvsem pobudo subjektov in organizacij manjšin. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 SILVO DEVETAK Ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja — Ljubljana PRAVICE (IN DOLŽNOSTI) MANJŠIN V VEČKULTURNIH DRUŽBAH /izhodišča za razmišljanje/" Kljub veliki homogenosti človeštva se niso uresničila pričakovanja, da bosta tehnološka in ekonomsko-potrošniška uniformiranost današnje družbe spremenili narode in kulture v nekakšno brezoblično ljudsko gmoto, katere sestavni deli se bodo med seboj razlikovali le po zunanjih znakih materializirane potrošniške družbe.! Vse kaže, da se je zgodilo prav nasprotno: svet je danes bolj kot kdaj koli prej pestra, čudovita združba, sestavljena iz stoterih kultur, jezikov, običajev, tradicij... Ta pestra množica pa kot Človeštvo stoji pred skupnimi problemi, ki jih bo moralo v interesu življenja rešiti; ti so prehrana (problem proizvodnje in distribucije hrane), nevarnost tehnološ- kega samouničenja (vzemimo vprašljivo zmožnost kontrole nad jedrsko energijo), globalno nenadzorovano lastno razmnoževanje v primerjavi z možnostmi življenja na planetu, nezmožnost ohranjanja oziroma obnavljanja ekološkega ravnotežja v planetar- nih in vesoljskih razsežnostih ter v tej zvezi nezmožnost preprečevanja uničujočih posegov v neznane skrivnosti narave, ki omogočajo življenje na planetu. Toda kako naj se človeštvo spopade s temi epohalnimi civilizacijskimi problemi, če mu ni uspelo razrešiti niti številnih nasprotij, ki ga razjedajo znotraj in med katerimi je vprašanje odnosov med narodi oziroma etničnimi skupnostmi nedvomno eno od najpomembnejših. Na svetu je namreč le majhno število držav, ki bi jih lahko označili kot narodno-etnično homogene.? Zavoljo tega je vprašanje medetničnih odnosov sploš- ne narave, čeprav ima na posameznih kontinentih oziroma v posameznih geografskih regijah različne družbene in sociološke pojavne oblike. Vendar se bomo v tem sestavku zadržali le pri vprašanjih, ki zadevajo etnične manjšine, se pravi tiste skupine prebival- stva, ki se v kaki državi razlikujejo od ,,večinskega" prebivalstva po svoji kulturi, jeziku, tradicijah, in ki jih med drugim povezuje zavest o zgodovinski pripadnosti skupnemu etnosu ter želja po ohranitvi svojih etničnih in drugih posebnosti. % Referat na XX.simpoziju , NARODI IN KULTURNE KORENINE", ki ga je pripravil Inštitut za družbene vede ,,Nicolo Rezzara'' iz Vicenze (Recoaro Terme od 10—13. septembra 1987) 1 A. D. Smith, The ethnic revival in the modern world, Ray university press, London — New York, 1981 2 Ethnic, racial and religious structure of the world population, Population and development revieu, Vol. 5, No 3, sept. 1979, p.505—535 3 Definition and classification of minorities, UN publications, Sales No.: 1950. XIV. 3; F. Capo- torti Study on the rights of persons belonging to ethnic, religious and linguistic minorities, United Nations, New York, 1979, p. 5-12, 34-35 to Silvo Devetak 18 Najprej Kratek poseg v zgodovino. V kataklizmi druge svetovne vojne se je dokončno podrl že prej slabo delujoči sistem mednarodnega jamstva za pravice manj- šin, ki so ga zgradili v okviru Društva narodov po prvi svetovni vojni. Vključitev nemških manjšin v nacistični osvajalni stroj in pretvarjanje le-teh v vir političnih in socialnih nasprotij v državah, kjer so živele, sta skupaj z drugimi vzroki vplivala na spreminjanje pogledov na manjšinsko varstvo tako na nacionalni, kot tudi na medna- rodni ravni. Preseljevanje manjšin naj hi odpravilo vzroke sporov", z asimilacijo pa naj bi oblikovali etnično homogene države." Preseljevanje je imelo tudi kaznovalni, revindi- kacijski značaj, saj je prizadelo ne le nemške manjšine, temveč tudi narode znotraj posameznih držav zmagovite zavezniške koalicije. Na splošno pa je po zadnji vojni prevladalo prepričanje, da bo moč s pomočjo človeških pravic in na podlagi enakosti ljudi ne glede na njihovo ,,raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali drugačni status‘® zagotoviti človeku dostojno življenje in ustvarili novo družbo, v kateri bosta prevlado- vali pravičnost in humanost. V takšnem mednarodno zajamčenem sistemu človekovih pravic naj bi po mnenju številnih politikov in razumnikov odpadla potreba po obliko- vanju posebnih pravic za pripadnike etničnih manjšin; splošne svoboščine in temeljne človeške pravice, zapisane v Univerzalni deklaraciji v človekovih pravicah iz leta 1948, naj bi zagotovile enakopravnost vseh ljudi, ne le pripadnikov manjšin. Poleg tega naj bi bila prednost novega pristopa univerzalnost, medtem ko se je mednarodno zajamčen sistem pravic manjšin, ki so ga oblikovali v Društvu narodov, nanašal le na nekatere evropske države, ki so nastale kot rezultat prve svetovne vojne ali pa so bile iz drugih razlogov prisiljene sprejeti manjšinske obveznosti." Spričo takšnih okoliščin so se tudi pri nadaljnem dograjevanju mednarodnega sistema za varstvo različnih vidikov človeko- vih pravic in preprečevanja rasne diskriminacije le pomanjkljivo dotaknili občutljive problematike varstva pravic pripadnikov manjšin, Prav tako ne moremo reči, da je veliko število tistih držav, ki so z notranjimi ukrepi zagotovile pripadnikom manjšin uživanje vseh človekovih pravic. Številne države poskušajo ,,rešiti'" to vprašanje z asimilacijo ali pa s sprenevedanjem, da pri njih ni manjšin.? Tudi tam, kjer so v pravnem sistemu zagotovili pravice manjšin, se pod plaščem formalnega urejanja prikazujejo zapleteni problemi medetničnih odnosov, ki jih ni moč (o tem malo več kasneje) razreševati na papirju, ampak samo s spremembo stvarnih odnosov, ki se pojavljajo v življenju." Tipologija odprtih manjšinskih problemov je raznovrstna. Demokratizacija družbe- nih odnosov in samozavedanje ljudi o njihovih človeških pravicah sta pripomogli k temu, da so se znenada prikazale kot ,,odprto vprašanje" tudi tiste manjšine, za katere so že mislili, da so se utopile v ,,večinskem'"' etničnem morju. Oživljanje njihove zavesti 4 J. B. Schechtman. European population transfer, 1939—45, New York, 1946 5 M. H. Goedon, Assimilation in Anerican life, Oxford university press, New York, 1964 6 Univerzalna deklaracija o pravicah človeka, čl. 2 7 I. L. Claude, National minorites an international problem, Harvard university press, Cambridge, 1955; U. Haksar, Minority protection and international bill of Human rights, Allied publishers, Bombay, 1974 8 Human rights and world public order, The basic policies of an international law of human dignity, New Haven and London, Yale university press, 1980; W. Mc Kean, Equality and discrimination under international law, Clarendon press, London, 1983 9 Tipičen primer je Bolgarija, ki zanika obstoj turške in makedonske manjšine v državi IOL. Drobiževa, ,,Mi živem v mnogonacionalnoj strane", Moskovskie novosti, Moskva, 31. maj 1987, str. 13, No. 22 19 Pravice (in dolžnosti) manjšin v ... 3 je bilo v večini primerov povezano z iskanjem regionalnih ,,korenin'' posamičnih, zlasti malih kultur, kar je ena od poglavitnih sestavin sodobnega evropskega regionalizma.!! Pred nami je pereč problem človeških pravic staroselskega prebivalstva (indigenous population), ki naj bi se od nas razlikovalo po stopnji civilizacijskega razvoja in ki so ga poskušali v posameznih državah ,,reševati" najprej z biološkim in kulturnim genoci- dom, kasneje pa tako, da so to prebivalstvo z raznimi oblikami ,,rezervatov" potisnili v civilizacijsko osamo, kar v mnogih primerih še pospešuje njegov socialno-ekonomski in kulturno-etnični razkroj.!? Poleg ,,klasičnih'" manjšinskih skupnosti so se na mednarodnem prizorišču pojavi-. le nove, ki jim bo treba zagotoviti dejansko, ne le formalno enakopravnost pri uživanju človekovih pravic. Kulturno in etnično podobo številnih držav so po drugi svetovni vojni popestrili novi tokovi, ki jih je prineslo s seboj na desetine milijonov ljudi, ki so prostovoljno ali zavoljo okoliščin, na katere niso mogli vplivati, spremenili svoja bivališča in ki jih poznamo pod nazivi , izseljenci", ''delavci-migranti'', , begunci". Njihova integracija v novo okolje odpira zapletena socialna in ekonomska vprašanja, morda najbolj boleč pa je ravno kulturni in etnični razkroj, ki se postopoma razvija spričo njihove razpetosti med ,,domačo"' in ,,domicilno"' kulturo, pri čemer slednja kaj kmalu prevlada, čeprav bodo elementi bikulturnosti prisotni še v številnih bodočih generacijah! "Tudi to dokazuje, da politika ,,melting pota" ne more do kraja izničiti »novih" kultur in jih preprosto vgnesti v testo ,,stare"', vladajoče kulture. Potrebna so nova spoznanja in nove rešitve v večkulturnih družbah zlasti razvitega sveta, kamor se zlivajo sodobni migracijski tokovi, čeprav ne smemo zanemariti na tej podlagi nastalih problemov v razvijajočih se državah (na primer, begunci v Afriki in Aziji ali delavci — migranti v arabskih državah). Menjajoče se vodilne elite (največkrat sestavljene na plemensko-etnični podlagi) v od kolonializma osvobojenih afriških deželah poskušajo s poudarjanjem ,,nacionalne enotnosti" in boja proti ,,regionalizmu'' potisniti v politično in kulturno ozadje nasprotja, ki izhajajo iz etnično pluralistične sestave tamkajšnjega prebivalstva: resnejši razpravi o manjšinski problematiki se afriški državniki izogibajo tudi na mednarodni ravni, češ da gre za tipično evropski fenomen, ki ima v Afriki zgolj socialne in ekonomske dimenzije.'% Da niti omenjena koncepcija, niti na njej zasnovani praktični politični pristopi pri vodenju afriških družb niso rodili uspeha, pričajo številni etnični zapleti, ki so v zadnjih desetletjih pretresli Afriko. Naj v ilustracijo omenimo zgolj dogajanja v Zaireu, Nigeriji, Sudanu, Etiopiji, Čadu, Ugandi. Če ne bodo v prihodnjih desetletjih našli ustreznih rešitev za etnično enakopravnost, in to v okviru socialno- ekonomskega in političnega razvoja Afrike, lahko pričakujemo, da bodo na etnični podlagi nastala nasprotja, z enako rušilnostjo kot nerešen problem apartheida, pretresa- la afriško celino v celoti, še posebej pa države, kjer se bodo razvijala. 11 Tipičen primer je oživljanje narodne zavesti posameznih etničnih skupnosti v Španiji v demokra- tičnem okolju po padcu Francovega režima 12G. Bennett, Aboriginal rights in international law, RAI, London, 1978 13 P. L. Martin and M. F. Houstoun, The future of international labor migration, Journal of international affairs, Vol. 33, No. 2, Fall-winter 1979, p. 311-333; V. D—Nanda, World refugee assistance: The role of international law and institutions, Hofstra law review, Vol. 9., No, 2, Winter 1981, p. 449-475 14 From independence to statehood, Managing ethnic conflict in five African and Asian states, Ed. R-B-Goldmann and A. J. Wieson, Frances printer (Publishers), London, 1984 4 Silvo Devetak 20 Kalvarija ob delitvi indijskega podkontinenta na dve drzavi — Indijo in Pakistan — je z vso dramatičnostjo opozorila svetovno javnost na eksplozivnost, ki jo v Aziji povzročajo nerešena občutljiva vprašanja v odnosih med narodi, etničnimi ali verskimi skupnostmi. Kakšne so družbene in socialnopolitične razsežnosti teh nasprotij, kažejo izbruhi nasilja v zadnjih desetletjih v Libanonu, Turčiji, Iraku, Pakistanu, Indiji, Šri Lanki, Burmi, Maleziji, Singapuru, na Filipinih, in na Kitajskem — da se omejimo samo na najbolj tipične primere zapletov z elementi nasilja, ki so jih sprožila etnična nasprotja. > Nasilne oblike ,,reševanja'' etničnih nasprotij niso neznane niti v Evropi. Dogajanja v zvezi z Baski v Španiji, Korzičani v Franciji, Nemci v Italiji, Albanci v Jugoslaviji, Irci v Združenem Kraljestvu, Kazahi v ZSSR, Turki v Bolgariji, Madžari v Romuniji — da se omejimo samo na nekatere najbolj tipične primere, kažejo, da se tudi v Evropi številna nerešena vprašanja manjšin in medetničnih odnosov nasploh lahko kaj hitro sprevržejo v nasilje, ki nujno ogroža socialni in politični mir ne le v posameznih državah, ampak na celini nasploh.'® Če pazljivo analiziramo vsa ta dogajanja, povezana z etničnim vprašanjem, se nam etnos prikaže pred očmi kot Janus z dvema licema. Eno pooseblja vso lepoto in očarljivost posamezne kulture, jezika, tradicije, drugo pa je zmaj, ki bruha sovraštvo ter z ognjem in mečem pred seboj uničuje vse, kar se od njega razlikuje. Analitiki so dokazali, da so veliko večino družbenih spopadov po drugi svetovni vojni, ki so bili nasilne vrste, povzročila ali pa jih spodbudila etnična in verska nasprotja, medtem ko je blo zanemarljivo malo tistih, ki so bili zgolj posledica idejnih in političnih nestri- njanj. Tudi to, da ne omenjamo posebej humanističnih razlogov, nam narekuje, da ne smemo zatiskati oči pred odprtim problemom manjšinskega varstva, in to v kontekstu iskanja rešitev za urejanje odnosov v kulturno in etnično-nacionalno pluralističnih družbah, da ne bi na tej podlagi prišlo do kataklizem še širšega obsega. Takoj pa moramo dodati, da se pri tem ne moremo in ne smemo zaustaviti na državnih mejah, kajti problematika etnične in kulturne enakopravnosti je vsesplošna, zajemajoča ves planet. Po štiridesetih letih od formalne razglasitve univerzalnega sistema človekovih pravic v OZN torej lahko z gotovostjo zapišemo, da je manjšinski problem slej ko prej nerešen in da celo dobiva nove družbene in politične razsežnosti.! % Kot smo videli,se poleg klasičnih evropskih manjšinskih zapletov pojavljajo novi, doslej neznani ali pa namerno prikrivani pred javnostjo. Nova tehnologija v komuniciranju deluje v dveh smereh. Nekdaj neznani manjšin- ski problemi so postali čez noč prisotni v vsem svetu. Po drugi strani pa javna občila silovito vplivajo na osveščanje še do včeraj ,,zaostalih'" ali svoje identičnosti nezavedu- 15 Ibidem; J. Nagel, The conditions of etnic separatism: The Kurds in Turkey, Iran and Iraq, Ethnicity, Vol. 7, No. 3, sept. 1980 16S. Payne, Catalan and Basque nationalism, Yournal of contenparaey history, Vol. 6, No. 1, 1971 17D. L. Horowitz, Patterns of ethnic separatism Comparative studies in society and history, 23. april 1981, p. 165-195 18Ethnic confflict in the western world, Ed. by M.J. Esman, Cornell university press, New York,1977 W. Mc Kean, Equality and discrimination under international law, Clarendon press, Oxford, 1983 21 Pravice (in dolžnosti) manjšin v ... 5 jočih se pripadnikov etniénih skupin.'? Povsem razumljivo je, da se razraščanje zavedanja o človeških pravicah ni mogel zaustaviti le pri državljanskih, političnih in socialno-ekonomskih pravicah in da ni mogel zaobiti tako občutljivih sestavin človeške osebnosti, kot so kultura, jezik, tradicija. Skratka, gre za vse tiste reči, ki omogočajo človeku njegovo pravo poslanstvo in so najglobji smisel življenja. Velika večina večkulturnih družb je pred odločitvijo,kako reševati številne zaplete- ne in občutljive probleme v zvezi s položajem in pravicami etničnih manjšin, Njihovo reševanje v večini primerov zahteva večje posege v urejanje družbe in države, zlasti pa v pojmovanje zgodovinskega poslanstva slednje. Večina nesporazumov v zvezi z etnični- mi manjšinami namreč izhaja iz (zastarelega) koncepta nacionalne države. Če je bilo geslo ,,ena nacija ena država" revolucionarno gibalo pri oblikovanju narodne identič- nosti: v devetnajstem sotletju, postaja danes čedalje bolj cokla demokratičnega družbe- nega razvoja v večkulturnih družbah, pri čemer naj bi bila enotnost ljudi, ne glede na njihovo socialno, kulturno ali etnično poreklo, raso, spol ali vero, ena od temeljnih sestavin takšne družbe, Kar zadeva manjšine, pa je moč temeljne svoboščine in pravice njihovih pripadnikov udejaniti le z dognano in učinkovito kulturno in ekonomsko politiko večkulturne države. Pri tem mora država (ki je organizacija sile) postati ,last'" vseh oziroma demokratični okvir za uveljavljanje in napredek etničnih skupnosti, »velikih"" in ,,malih", ki v njej prebivajo. Vsakršna drugačna funkcija države nujno vodi v družbene razmere, ko postane sredstvo za izvajanje kulturne, ekonomske in politične prevlade ene etnične skupnosti (navadno tiste, ki ima v rokah državni aparat, in ta je praviloma največja, čeprav so tudi izjeme) nad drugimi. Etnični konflikti pa so večkrat le zunanji odsev socialnih in političnih oziroma razrednih nasprotij; na eni strani so tisti, ki razpolagajo z materialnim bogastvom družbe in upravljajo s političnimi sredstvi (država itn.), pa si z njimi zagotavljajo takšen (priviligiran) položaj: na drugi strani »barikade"" pa so tisti, ki so politično, materialno in kulturno v podrejenem oziroma neenakopravnem položaju, Takšne razmere dobijo po navadi značaj etničnega spopada takrat, ko se črta, ki označuje socialna in politična nasprotja, (vsaj deloma) pokriva z zemljevidom demografsko-etnične sestave prebivalstva, bodisi glede na teritorij, ki ga naseljujejo posamezne etnične skupnosti (regionalna oblika diskriminacije), ali pa z ozirom na status pripadnikov posameznih etničnih skupnosti na nacionalno sicer mešanih ozemljih (subjektivna oblika diskriminacije). Takšne okoliščine nujno povzročajo socialne in politične konfrontacije, zlasti pa spodbujajo avtonomistične ali celo separatistične težnje med tistimi etničnimi skup- nostmi, ki so ali pa mislijo, da so v diskriminiranem položaju v primerjavi z večinskim prebivalstvom. Glede tega, ali imajo etnične manjšine pravico do samoodločbe ali ne, je velika večina avtorjev odklonilna. Ne da bi.se na tem mestu spuščali v obravnavanje upravi- čenosti tega stališča, pa moramo poudariti, da po drugi strani v teoriji ni dvoma, da imajo manjšine pravico do drugih, ,,nesecionističnih" oblik izvajanja pravice do samo- odločbe, ki se nanašajo predvsem na njihove možnosti, da vplivajo in soodločajo o svojem ustavnopravnem, političnem, socialnem in ekonomskem statusu.?! Ob tem se 19 Op. 1. 20 W. Connor, The politics of ethnonationalism, Journal of international affairs, Vol. 27, 1973 21 W. Connor, Self-determination: The new phase, World politics, 20. oct. 1967, No. 1 p. 30-53; W. Connor, Nation building or nation destroying? , World politics, 24. april 1972, p. 319-355; V. V. Dyke, Self-determination and minorites rights, International studies quaterly, 13. sept. 1969 6 Silvo Devetak 22 takoj postavlja vprašanje, ali bodo manjšine lahko to dosegle, če jim ne bodo zagotovili posebnih oblik političnega in ekonomskega udejstvovanja. Spričo majhnega števila namreč ne bi mogle prek ,,enakopravnega'' vključevanja v politične stranke in v druge oblike socialnega, političnega in kulturnega združevanja ustrezno vplivati na odločanje (decision making) o svojih interesih in pravicah. S tem povezano je vprašanje avtonomije, ki naj bi omogočala, da bi manjšine ali z velikimi pristojnostmi za odločanje o svojih kulturnih, socialnih, ekonomskih in pro- storsko-ekoloških interesih upravljale ozemlje, kjer živijo (to bo prišlo v poštev tam, kjer so ,,večinsko'" prebivalstvo) ali da po proporcionalnem principu sodelujejo z »večino" pri upravljanju takih avtonomnih ozemelj ali pa da znotraj avtonomij samo- stojno opravljajo vsaj tiste družbene in druge dejavnosti, ki so temeljnega pomična za njihov vsestranski in v primerjavi s pripadniki ,,večine'' enakopravni oziroma nediskri- miniranimi razvoj (npr. vzgojo in izobraževanje, kulturo, stike s kulturo in jezikom naroda istega etničnega porekla). Dejanska enakopravnost etnične manjšine v kakršnih- koli oblikah avtonomije pa bo zajamčena tedaj, ko bodo njeni pripadniki ustrezno vključeni v državne in druge javne službe ter ko bo manjšina z ustreznim deležem upoštevana pri delitvi javnih sredstev za financiranje gospodarskega razvoja, prostorske in infrastrukturne ureditve ozemelj, kjer živi, kulture in podobnih dejavnosti. Pri obravnavanju pravic pripadnikov etničnih manjšin se že od prvih razprav o povojni ureditvi sveta, zlasti pa v zvezi s sistemom človekovih pravic, sprejetim v okviru OZN, postavlja naslednje temeljno vprašanje: ali načeli enakosti in nediskrimi- nacije pri uživanju temeljnih svoboščin in človeških pravic, ki naj bi veljali za vse ljudi brez izjeme, že sami po sebi zagotavljata tudi enakopravnost pripadnikov etničnih manjšin ali pa je potrebno za dosego (dejanske) enakopravnosti pripadnikov manjšin s pripadniki ,,večinskega" prebivalstva sprejeti posebne ukrepe? Ni treba posebej pou- darjati, da lahko pripadniki manjšine brez diskriminacije uživajo temeljne človekove svoboščine in pravice samo v družbah, kjer prevladujejo demokratični in humani odnosi, predvsem pa zakonitost in pravičnost. Vendar se niso uresničila pričakovanja graditeljev sistema človekovih pravic pred štiridesetimi leti, da bo univerzalno veljavno načelo enakopravnosti in enakosti državljanov rešilo tudi vprašanja, ki se tičejo pravic in enakopravnosti pripadnikov manjšin. Da bi zagotovili njihovo dejansko enakost s pripadniki večinskega prebivalstva, so potrebni pozitivni ukrepi, posebne rešitve za pravice pripadnikov manjšin, ne le na prej omenjenih področjih, temveč tudi glede vzgoje in izobraževanja v maternem jeziku, enakopravne rabe tega jezika v zasebnem in javnem življenju ter pri delu državnih in drugih organov in organizacij z javnimi pooblastili, glede svobodnega in enakopravnega razvoja manjšinske kulture in — to se večkrat pozablja — glede svobodnega komuniciranja, zlasti na jezikovnem in kulturnem področju, z ustreznimi ustanovami in organizacijami naroda istega porekla.??V pravni teoriji so si enotni glede tega, da ti posebni ukrepi niso diskriminacija ostalega prebivalstva, dokler trajajo vzroki, zaradi katerih so jih bili sprejeli.?? Povojni sistem varstva človekovih pravic ni dal ustreznih odgovorov, kar zadeva etnične manjšine tudi zavoljo tega, ker izhaja iz pravic posameznika. Manjšine pa lahko dejansko enakopravno varujejo in razvijajo svojo etnično istovetnost, samo če uživajo 22 V. V. Dyke, The cultural rights of peoples, Universal human rights, Vol. 2, april-june 1980, p.l-21 23 Mednarodno konvecijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, člen 1, tč. 4 23 Pravice (in dolžnosti) manjšin... 7 pravice ne le kot posamezniki, temveč tudi kot skupina, saj mnogih elementov, ki označujejo etnični značaj, ni moč niti izražati drugače kot kolektivno (na primer, pravice do samoodločbe ali do razvijanja kulture)?? Tu pa znova trčimo v obrambni zid nacionalne države. V priznavanju kolektivnih pravic vidijo mnogi nevarnost za »enotnost"" države, saj bi se na ta način ob nacionalni državi razvijal konkurenčni subjekt, ki bi ji jemal njeno poslanstvo pri zagotavljanju interesov in pravic ,,večinske- ga" naroda, ki ima ,,svojo'" nacionalno državo za prirodno pravico, kateri se morajo drugi ukloniti (asimilirati) ali pa jo zapustiti. Povojni razvoj je pokazal, da manjšinsko varstvo ni idejno-politično vprašanje (čeprav je lahko kako idejno prepričanje ugoden predpogoj za njegovo urejanje), ampak da je mnogo bolj kompleksno in vsebuje številne politične, socialne, psihološke, kulturne, religiozne in druge sestavine. Zato bo sistem manjšinskih pravic učinkovit le tedaj, če bo izhajal iz takšne celovitosti problema. Proces etničnega istovetenja sam po sebi predpostavlja razlike med ,,nami" in »njimi". Zato ustvarja etnična in kulturna raznoličnost v večkulturnih družbah ločnice med posameznimi skupnostmi. Prostor med dvema etničnima istovetenjima je večkrat posut s črepinjami predsodkov, stereotipskih mišlenj, šovinizma in rasizma ali prepros- tega človeškega primitivizma. Premostiti te ločnice brez ustrezne vzgoje in izobraževa- nja prebivalstva, v duhu razumevanja in sožitja, bi bilo enako težko ali pa še težje, kot če bi hoteli bosi čez žerjavico, ki večkrat razdvaja etnične skupnosti.?" Na voljo je na desetine poti za urejanje položaja in pravic manjšin, ki bi jih bilo moč uveljavljati v posameznih državah, kjer manjšine živijo, in to v skladu s specifični- mi razmerami in potrebami. To je nujno ne le zavoljo zagotovitve harmonije ter socialnega in političnega miru v večkulturnih družbah, temveč tudi zaradi nevarnosti za mednarodni mir, ki jo neurejeni medetnični odnosi povzročajo v vsaki državi, saj so se na nerešenih etničnih vprašanjih po vojni razvili številni mednarodni oboroženi spopadi.?$ Ker človekove pravice pripadnikov etničnih manjšin niso in ne morejo biti izključna pristojnost države, kjer manjšina živi, ima vsaka manjšinska situacija svoje mednarodne vidike, ki so bolj v ospredju dogajanja zlasti takrat, ko na drugi strani meje živi narod, ki ima enako poreklo kot manjšina in ki tudi zavoljo tega ne more biti indiferenten do tega, kako obravnavajo pripadnike ,,njegove"" manjšine v sosednji državi. Vse to potrjuje, da je vsako manjšinsko vprašanje ne le ,,notranje", temveč tudi »mednarodno"' vprašanje. Zaradi tega je treba razviti ustrezne mednarodne mehanizme za njegovo urejanje, Omenili smo že, da OZN glede tega ni opravila svojega zgodovin- skega poslanstva. Podobna ocena velja tudi za mednarodne organizacije regionalne vrste, kot so Organizacija ameriških držav, Organizacija afriške enotnosti in Evropski svet.?? V okviru slednjega so pripravili načrt deklaracije o evropskih regionalnih in 24 J.Lador-Lederer, International group protection, Leyden, A. W. Sijthott, 1963; Y. Dinstein, Collective human rights of peoples and minorities, The international and comparative law guaterly, 25. jan. 1976, p. 102—120 25M. Jahoda, The roots of prejudices, in Minorities: A guestion of human rights?, Ed. B. Whitaker, Pergamon press, Oxford, 1984, p. 37—49 26 Ethnic conflict in the world today, The Annals of the American academy of political and social science, Vol. 433, sept. 1977; A. Surhrke and L. Garner, Ethnic conflict in international relations, Praeger, New York, 1977; C. Mc C. Mathias, Ethnic groups and foreign policy, Foreign affairs, summer 1981, Vol. 59, No. 975—998; D. T. Nakanishi, In search of a new paradigm: minorities in the context of international politics, Universiy of Denver, Denver, 1975 27 E. Petrič, Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin, Obzorja, Maribor, 1977, str. 167—172 A. H. Robertson, The Council of Europe, Stevens-Sons Limited, London, 1961, p. 160-179; 8 Silvo Devetak 24 manjšinskih jezikih, vendar je njen praktični pomen vprašljiv ne le zavoljo odpora nekaterih držav (gre predvsem za tiste, ki so zagovornice asimilacijske politike), temveč tudi spričo tega, ker ne moremo pričakovati, da bi s kakim (kompromisnim) dokumen- tom lahko bistveno prispevali k reševanju zapletenih in občutljivih manjšinskih proble- mov v Zahodni Evropi. Kako pojasniti dejstvo, da o problematiki etničnih manjšin in medetničnih odno- sov nasploh niso spregovorili na dosedanjih konferencah neuvrščenih držav, čeprav se ravno v tem delu sveta razvijajo najbolj siloviti spopadi na etnični podlagi? Pomembno vlogo pri vzbujanju zavesti javnosti o nujnosti reševanja manjšinskih problemov imajo nevladne mednarodne organizacije, med katerimi so tudi takšne, ki imajo posvetovalni status v sistemu OZN in zaradi tega večje možnosti za vplivanje na mednarodne odločitve.?$ Kar zadeva etnične manjšine, je torej v sistemu temeljnih svoboščin in pravic človeka ostala velika praznina, ki jo bo treba v prihodnosti zapolniti z ustrezno vsebino, v duhu humanizma in pravičnosti, pa tudi politične zrelosti. ,,Dovolj je namreč znano in zgodovina znova in znova potrjuje, da kršenja človekovih pravic ni moč ločiti od kršenja pravic naroda, ki je z njim človek kot s širšo družino povezan z organskimi vezmi," je v svoji okrožnici Redemptor Hominis zapisal papež Janez Pavel I.2? To misel bi lahko vzeli kot nepolitično, humanistično in univerzalistično vsebinsko zasnovo za oblikovanje specifičnih konkretnih sistemov človekovih pravic pri pripadnikih etničnih manjšin. Začetni odgovor na številna in zapletena vprašanja je treba najprej poiskati v nas samih. Kaj smo v našem okolju naredili, da bi ljudje živeli v večjem blagostanju, bolj enakopravno in v večjem razumevanju in sožitju drug z drugim? Šele zadovoljiv odgovor na to vprašanje nam bo dal moralno moč in pravico do širših dejavnosti za pravice etničnih manjšin na domačem in mednarodnem odru. SUMMARY RIGHTS (AND OBLIGATIONS) OF THE MINORITIES IN IN MULTICULTURAL SOCIETIES (SOME CONSIDERATIONS) Fourty years since the passing of the Universal Declaration on Human Rights it can be asserted that the ethnic or national minority problematics remains unsolved. Furthermore, new social and political dilemmas occured, Many states attempt to ,,solve"' the problem with assimila- tionist policy or are pretending that minority problem does not exist at all. Data clearly show that there are but few modern political entities that can pass as ethnically homogeneus; therefore the minority problematics is one of universal character. The typology of the acute minority problems in the modern world is all but uniform. New problems are constantly arising to join those well-known ethnic problems in Europe. Numbers of domestic as well as international difficulties are caused by unsolved interethnic problems within recently established states, notably in Africa. We are facing the acute problems of the so-called 28 J. Lador Lederer, International nongovermental organizations, 1963; World Concil of indigenous peoples, second general assembly, Kiruna, Samiland, Sweden, Aug. 1977, p. 24-27; Information sur Union 'Federaliste des Communaute's Ethnigues Europeennes (UFSE), mai 1987, Flesburg NES (UFSE), mai 1987, Flensburg 29 Okrožnica papeža Janeza Pavla II Redemptor Hominis, Cerkveni dokumenti 2, Ljubljana, 1979 25 Pravice (in dolžnosti) manjšin v ... 9 indigenous populations in the Americas, Australia and the European North. Questions arise, how to treat tenfolds of milion people who were forced to abandon their homes for employment, political and religious presuasions, because of wars, poverty or violence? The proces of integration they are forced to undegro in their new environments gives rise to series of new and complex social, economical und political problems. Surcly that of cultural and ethnical desintegration is outmost painful. The atrained relation between ,.inherent™ culture and that of the ,.domicile"" is bound to resolve of the Kiter. According to the author’s opinion, these complex problems cannot be dealt with by mere sets of legal, economic and the like measures, Rather. complex and profound changes should be sought for on political, cultural and economic level in multicultural and or multinational societies, by means of appropriate domestic policies. Minorities should be granted full participation in administe- ring the regions they occupy. No progress in this respects can occur without a general recognition of the need for tolerance and coexistance. This must be, stresses the author, first sought for in our own environment, in order to attain proper moral standing for extending minority-rights struggle into international arena. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 JAMES H. WOLFE University of Southern Mississippi United States JOHN C. CALHOUN AND THE CONCURRENT MAJORITY In the tradition of European political science, the theory of sovereignty postulates the governmental unity of the state. By contrast, the American practice of dividing sovereign functions between the federal (national) government and the constituent states appears incongruous and even illogical. The division of powers separating federal and state authorities seemingly undercuts the quality of supremacy inherent in sovereignty. Deductive reasoning may suggest that sovereign authority is indivisible, yet the American federal constitution rests on the premise that it is. Fear of the tyranny of the majority led John C. Calhoun (1782—1850), a statesman and political theorist from South Carolina, to advocate a federal system which would (a) limit the formal powers vested in the federal government and (b) require the concurrence of regional elites before those powers could be utilized. The political processes characteristic of divided sovereignty imply government on the basis of a coalition of regional elites. The operative constitutional principles of this political system include: 1) Territorial federalism to guarantee the exercise within fixed boundaries of inherent powers of subnational unites; 2) Institutional checks and balances designed to maintain an equlibrium among the functional branches of the central government; and 3) Dual citizenship in the form of two coordinate bonds of political obligation, one federal and the other state, to create a limited form of personal as opposed to territorial federalism. The foregoing legal and institutional framework did not lend itself to an easy interpretation. Established in 1789, the national government soon had to face challen- ges from the states. For example, in 1798 the legislative assemblies of Virginia and Kentucky sought to block within their borders the implementation of certain acts of Congress, By 1819, the U.S. Supreme Court concluded in McCulloch v. Maryland that the states and the federation were each sovereign within their own realms, and neither one could subject the other to its laws. American constitutional history is the record of the struggle to define the limits of federal and state power. Federalism being a transitional stage in political dvelopment, the issue defies an ultimate solution. The political dynamics of these constitutional arrangements center on the belief that consensus among representatives of territorial units should constitute the basis for public policy. Jean Jacques Rousseau viewed brokerage politics as a corruption of the general will, yet the framers of the American system qualified the ideal of majoritarian 2 James H. Wolfe 28 democracy by requiring the prior existence of an aggregation of separate regional majorities as a prerequisite for a decision on national goals. The Articles of Confederation under which the United States was governed from 1781-1789 provided for a Congress composed of delegations from each of the thirteen states. Although the delegations varied in size from two to seven members. each state had only one vote. On major issues an affirmative vole of nine states was required. Accordingly, no one region could dominate the legislative process. Critics of the Articles stress the cumbersome nature of decision-making on the basis of a qualified majority, but the procedure preserved the politcal equilibrium without which the United States could not have survived its formative period. The voting requirement functioned like a circuit breaker by preventing an overload on the system and its subsequent disintegration. The theory undergirding the belief that policy should result from a brokerage of interests sO as to guard against the tyranny of the majority is that of the ,,concurrent majority’ as expounded by John C. Calhoun. Trained in law, Calhoun began a career in politics, when he entered the House of Representatives in 1811. Later he served as Vice President in the administrations of John Quincy Adams and then Andrew Jackson. Having broken with Jackson in 1832, he became a member of the Senate, where he advocated the doctrine of states’ rights. His principal writing is the Disquisi- tion on Government, first published posthumously in 1853. Calhoun’s theory of government rested on a skeptical view of human nature. He reasoned that appeals to justice and equity on the part of a minority could not prevent the aquisition of power by the majority. Abstractions alone could not save minority rights from those in possession of a majority at the ballot box and ultimately in contro! of the coercive power of the state. From this premise he deduced that each state, irrespective of its size and population, must have an equal voice in national affairs. The American constitution was a compact arrived at among sovereign states, and Calhoun characterized it as a confederation. In this constitutional framework Calhoun divided governmental power into two distinct categories — positive and negative. The former is the power to act, and the latter constitutes a veto blocking the implementation of any measure inimical to the interests of a minority region. The negative power is a concomitant of the concurrent majority, for according to Calhoun the existence of a group veto anables a minority to resist centralizing and absolutist tendencies in a government. The guiding principle of constitutional government is compromise as a means of excluding the possibility of oppression by force. The right to veto policy initiatives comples a political elite to take into account all elemnts of the community and therefore to govern constitutio- nally. Although Calhoun is little known in the modern world, his theory of the concurrent majority is overall in practice. The Charter of the United Nations requires the concurrence of the five permanent members of the Security before that body can take action. Calhoun once referred to the concurrent majority as a balance of power, and the application of that principle to the Security Council enables it to function. Regional organizations, such as the European Communities, also eschew simple majori- tarian governance and rely upon a concurrent majority. In Democracies: Patterns of Majoritarian and Consensus Government in Twenty- one Countries (1984) Arend Lijphart acknowledged an intellectual debt to Calhoun by pointing out the application of the principle of the concurrent majority to constitutio- 29 John C. Calhoun and the... 3 nal reform in Belgium. On a similar note, the Swiss Confederation and the Socialist Federal Republic of Yugoslavia each have a plural executive, whose decision-making procedure require government by the consensus of recognized nationality groups. These constitutions provide a balance between the need for stability and for change in fostering the growth of nationhood. Ethno-territorial conflict characterizes the politics of many states created since 1945. Cyprus and Lebanon are but cases in point. If a solution is to be found, the answer lies not in the Jacobin approach to unitary democracy, but rather in the purposeful alignment of separate majorities in support of state action. The expression »Concurrent majority" may no longer be in vogue, but its goal of guaranteeing group participation in the policy process remains the object of constitutional reform in multinational policies. Linking the concepts of political development and the con- current majority makes the Senator from South Carolina a thinker for our time as well as his. SUMMARY JOHN C. CALHOUN AND THE CONCURRENT MAJORITY In contrast to the European political science and practice, the American federal constitution rests on the premise that sovercign authority of a political entity can be divided, as in the case of United States, between the federal and state governments. The existing constitutional arrangements have their historical precedent in the Articles of Confederation under which the United States was governed prior to 1789 when the national governement was established. The Articles provided for a Congress composed of delegations of cach of the then thirteen states, whereby each state had only one vote, Major decisions were passed by affirmative votes of nine states. According to the author, the procedure was essential for political equilibrium of the forming United States. For fear of possible tyranny of the majority, John C. Calhoun (1782—18S0)concileved and advocated a federal system, based on the requirement of concurrence of state political elites. Thus coalesced they provide the basis for federal political system, which operates according to the following principles: 1) Territorial federalism to guarantee the exrcise within fixed boundaries of inherent powers of subnational units; 2) Institutional checks and balances designed to maintain an equilibrium among the functional branches of the central governement; 3) Dual citizenship in the form of two coordinate bonds of political obligation, one federal and the other state, to create limited form of personal as opposed to territorial federalism. The theory of ,,concurrent majority“ is thus a contribution of the little known political theorist Calhoun, whose achievement is nevertheless widcly practiced in the modern world, both on national (Switzerland, Yugoslavia) and international level (United Nations). It is the author's opinion that modern states characterized by ethno-territorial conflict (Cyprus. Lebanon) could use the principle to their advantage. POVZETEK JOHN C. CALHOUN IN PRINCIP SOGLASNE VECINE V nasprotju z evropsko politično znanostjo in prakso ameriška zvezna ustava pozna načelo, po katerem je mogoče suvereno avtoriteto politične entitete deliti na zvezno in državne vlade, Obstoječa ustava Združenih držav ima svojega predhodnika v dokumentu Členi konfederacije (Articles of Confederation), ki so bili ustavni dokument do leta 1769, ko je bila ustanovljena zvezna vlada. Členi so predvideli kongres, v katerem so bile delegacije vseh tedaj trinajstih držav, vsaka zvezna država pa je imela le en glas, Večje odločitve so zahtevale soglasje najmanj devetih držav. Kot meni avtor, je bila taka sestava in delovanje kongresa bistvenega pomena za Združene države v njihovem formativnem obdobju. 4 James H. Wolfe 30 John C. Calhoun (1782-1850) si je zamislil in zagovarjal tak federalni sistem, ki bi temeljil na zahtevi po soglasju političnih elit zveznih držav, da bi s tem izključili možnost nadvlade večine. Na ta način solidarizirane državne politične elite zagotavljajo zvezni politični sistem, ki temelji na naslednjih načelih: 1) ozemeljski federalizem, ki v okviru stalnih meja zagotavlja izvajanje suverenih naravnih pravic posameznih držav; 2) instrumenti za nadzor in ravnovesje nad organi zvezne vlade; 3) dvojno državljanstvo kot dve uglašeni obliki političnih obveznosti, ene zvezne in ene državne, kar zagotavlja omejeno obliko individualnega v nasprotju s teritorialnim federalizmom. Teorija ,,soglasja večine" je torej prispevek sicer malo znanega teoretika Calhouna, njegova zamisel pa je vendarle uresničena v mnogih političnih entitetah, tako na državni ravni (Jugoslavija, Švica), kot na mednarodni (Združeni narodi). Avtor meni, da bi uporaba tega principa mogla koristiti nekaterim mladim državam, ki jih zaznamuje etno«teritorialni konflikt (Ciper, Libanon), ker princip soglasne večine omogoča participacijo skupin pri odločanju, Razprave in gradivo — Treatises and Documents. Ljubljana, december 1987, št. 20 LEOKADIJA DROBIŽEVA Namestnik direktorja Inštituta za etnologijo sovjetske akademije znanosti Moskva ŽIVIMO V MNOGONACIONALNI DRŽAVI " Decembrski dogodki v Alma Ati, ko so se razlegle tudi nacionalistične parole, so vse neprijetno presenetili, Dolgo časa se je zdelo, da bo dovolj, če bomo rešili naloge, ki so bile zastavljene v prvih letih sovjetske oblasti, če bomo premagali politično, ekonomsko in kulturno neenakost med narodi in že ne bo nobenih problemov več. Nekdanja nesorazmerja smo odpravili, vendar pa je življenje prineslo nove precej zapletene probleme. Na januarskem plenumu CK KP SZ je Mihail Gorbačov poudaril: »Niti enega načelnega vprašanja ni, ki bi ga lahko v preteklosti ali pa dandanes reševali, ne da bi upoštevali, da živimo v večnacionalni državi." ZAKON NARAŠČAJOČIH POTREB Sam proces razvoja narodov je ustvaril nov položaj, ki se v različnih regijah kaže na različen način. V baltskih deželah je socialni in kulturni razvoj narodov, Ki so med seboj v neposrednem stiku, naprimer Estoncev in Rusov v Estoniji, potekal sočasno in v enaki meri, Izobrazba in kvalifikacija Estoncev sta rasli hitro in enakomerno, to pa je širilo obzorje vsakega človeka in ga osvobajalo zgodovinsko nastalih stereotipov, ki so zbujali neprijaznost do ljudi druge narodnosti. Toda hkrati je tu deloval zakon naraščajočih potreb, ki ga dobro poznajo sociologi vsega sveta: naraščanje izobrazbe in kvalifikacij je povečevalo socialna pričakovanja, zahteve in potrebe. Tako je Estonija bolje preskr- bljena s kulturnimi ustanovami kot naprimer Uzbekistan. Vendar pa sociološke ankete med prebivalstvom kažejo, da so Estonci manj zadovoljni s kulturno ponudbo kot Uzbeki: povprečje zadovoljnih s temi razmerami je pri Estoncih 40 odstotkov v mestih in 50 odstotkov na vasi, medtem ko je pri Uzbekih ta odstotek nad 80 v mestu in 66 na vasi. Vendar pa je posebnost položaja v tem, ker se nezadovoljnost te vrste pri delu prebivalstva projicira iz socialne sfere na nacionalno. INTELIGENCA SE JE HITRO OBLIKOVALA Drugače se je situacija razvijala v Srednji Aziji in v Kazahstanu. Prvotni narodi teh republik so prišli v današnje stanje in preskočili cela obdobja, kar je izzvalo upravičen "S privoljenjem avtorice ponatisujemo v slovenskem prevodu njen članek objavljen v ,,Moskov- skih novostih", 31. maja 1987 2 Leokadija Drobizeva 32 ponos in se je seveda odrazilo v usodah ljudi. Inteligenca — predvsem znanstvena in tehnična — se je tu oblikovala zelo hitro, v največji meri v povojnih letih. Večina njenih predstavnikov je prišla iz družin, kjer so starši imeli nizko kvalifikacijo, nizko stopnjo izobrazbe, tako da so bili to izobraženci v prvi generaciji. Ravno ta inteligenca v največji meri oblikuje značaj naroda. Vendar pa je del te inteligence v svoji zavesti imel predsodke (tudi nacionalne), vključno z zahtevami po »posebnih pravicah", zlasti na službeni lestvici, Včasih kot reakcijo na upočasnjeno psihološko preobrazbo predstavnikov narodnosti, ki živijo drug ob drugem in katerih kultura in poklicna raven je bila še prav pred kratkim višja ter se morajo tudi privaditi situaciji stikov med enakopravnimi partnerji, PA NI DISKRIMINACIJE DRUGAČNE VRSTE? Zastavlja se vprašanje: mar niso Rusi prikrajšani s tem, ko narodi postajajo enaki, mar ne gre za diskriminacijo Rusov? Na to vprašanje je najbolje odgovoriti s številka- mi. Rusi so najbolj urbaniziran narod Sovjetske zveze. Med njimi je prebivalcev mest 74 odstotkov (za primerjavo: med Armenci je meščanov 70 odstotkov, pri Estoncih in Letoncih 58 — 59, pri Uzbekih 29, pri Tadžikih 28). Seveda zbuja skrb dejstvo, da so mnoge ruske vasi ostale brez prebivalstva. Vandar moramo tu upoštevati zakonitost, ki se kaže po vsem svetu: čimbolj je neki narod urbaniziran, tem večji je odliv njegovih predstavnikov iz vasi. Včasih slišimo tudi mnenje, češ, Rusi so pomagali drugim narodom, da so se dvignili, zdaj pa sami niso v nič boljšem položaju. Naj spet spregovorijo dejstva. Rusi so med narodi z najvišjim deležem ljudi, ki se ukvarjajo umskim delom, in kjer so najbolj sorazmerno zastopani znanstveni in tehnični delavci, skupini, ki sta perspektivni in naraščajoči. Vendar ne smemo pozabiti, da so bili za kulturni, ekonomski in socialni dvig nekdanjih obrobij zainteresirani vsi, tudi Rusi, zakaj enotni ekonomski organizem države se ne more normalno razvijati, če so njegovi posamezni deli deformirani. Ni razloga, da bi v tem naravnem in nujnem procesu videli ,,prikrajševanje"" ali ,,Krivič- nost", Seveda, če ni umetnega zoperstavljanja in izdvajanja posebnosti, upravičenih interesov za razvnemanje užaljenosti. V zadnjem času opažamo povečano zanimanje za problem nacionalne zavesti Rusov. Naši inozemski kolegi zastavljajo sovjetskim etnografom vprašanje: mar ni to neke vrste odgovor na krepitev nacionalne zavesti v republikah? Mi odgovarjamo: oglejmo si zadevo skupaj! Mobilnost in informiranost prebivalstva je dandanes visoka. Vsakdo, ki pride v Zakavkazijo ali v baltske dežele, lahko vidi, kako skrbijo tam za zgodovinske spomenike, kako spoštujejo delavce s področja kulture, s kakšno ljubezni- jo praznujejo narodne praznike — praznik pesmi v Latviji ali praznik Tbilisija v Gruziji in podobno. To se je nujno odrazilo tudi na nacionalnih čustvih drugih narodov, tudi ruskega. Sicer pa je njihova naravna in ustvarjalna želja, da bi ohranili svoje kulturne vrednote, nastajala ne glede na sosede, Z vso ostrino se je oblikovala zahteva, da je treba varovati zgodovinske spomenike in napredna narodna izročila. Slabo je bilo, če so jih prepušča- li pozabi ali posmehu, Žal se je to dogajalo še pred kratkim, pa ne le z rusko kulturo. V Uzbekistanu se spominjajo, kako so tam poskušali prepovedati tradicionalni ljudski pomladanski praznik navruz, češ da njegove korenine segajo v religijo. Natopila je širša družbena javnost — tu so bili znanstveniki Moskve in Uzbekistana enotnega mnenja in navruz je ponovno, z vsemi pravicami zaživel. 33 Živimo v mnogonacionalni državi 3 PO KAKŠNI POTI NAPREJ? Zdaj posvečajo veliko pozornost vprašanju, kako ohraniti spomenike ruske kulture, treba je ponovno izdati književna dela, restavrirati arhitekturne znamenitosti, obvarova- ti zgodovinske ostanke in obnoviti ljudske praznike. Kako se bodo stvari razvijale naprej? To je zelo važno vprašanje. Če bodo vsi ti napori služili dvigu duhovnih potencialov naroda in krepitvi pozitivnih nravstvenih temeljev, bodo odigrali pozitivno vlogo v procesu sprememb, ki potekajo v naši deželi. Vendar pa ne bo nihče na dobičku, nasprotno, hudo bo, če bo zanimanje za zgodovinske in kulturne vrednote pripeljalo k izdvajanju in zoperstavljanju svojega naroda drugim. Ta nevarnost je realna. Naj navedem samo enega od možnih primerov. Konec marca letos so na osrednji televiziji predvajali film ,,Podoba našega spomina". V uvodu oddaje so rekli, da gre za zgodovinske spomenike naše dežele. In pokazali so samo, kako nemaren odnos imajo ljudje do pomembnih dosežkov preteklosti. In tu je zanimivo tole: v filmu pripoveduje- jo o 23 spomenikih, od teh pa omenjajo le štiri spomenike iz drugih republik, vsi drugi se nahajajo na ozemlju Rusije. Takšna oddaja je lahko prizadela marsikoga; eden bo rekel: samo naši spomeniki propadajo, drugi pa bo dejal: samo o svojih spomenikih govorijo, za druge pa jim ni mar. Avtorje oddaje so verjetno navdihovali plemeniti nagibi, da bi obvarovali in ohranili spomin na preteklost. Žal pa so pozabili na druge vrednote, ki jih je treba hraniti in varovati, pozabili na spoštovanje narodov, ki živijo z nami... MOJ JEZIK — MOJ PRIJATELJ. .. V praksi nacionalnih odnosov je v ospredju vprašanje o medsebojnem odnosu narodnih jezikov in jezika za mednacionalno občevanje. Predstava o maternem jeziku je eden osnovnih načinov, kako se kaže narodna zavest. Kadar pri sociološki anketi človeka sprašujejo, zakaj se prišteva k eni ali drugi narodnosti, najpogosteje dobimo odgovor: ker govorimo ta jezik. Obenem pa je v večnacionalni skupnosti težko živeti brez poznavanja jezika mednacionalnega občevanja — v naši deželi je to ruščina. Žal smo v sedemdesetih letih pri nas lahko opazili že kar nekakšno pretiravanje: čeprav smo govorili, da je treba ohranjati narodne jezike, so vendarle v glavnem propagirali uspehe pri učenju jezika mednacionalnega občevanja. In ne samo propagirali, ampak včasih prenesli rešitev tega vprašanja v območje organizacijskih ukrepov. V času zveznega popisa prebivalstva leta 1979 so naprimer v Uzbekistanu zviševali podatke o tem, koliko Uzbekov zna nuski jezik. Istočasno pa so sociološke ankete kazale veliko bolj žalostno podobo: med Uzbeki je obvladalo ruščino 46,9 odstotkov v mestih in 20 odstotkov na vasi. Negativna preteklost se ne da odpraviti tako hitro, kakor bi želeli. Vsakdanja zavest vztrajno pripisuje enemu ali drugemu narodu določene nacionalne poteze, ki niso vedno pozitivne. Vendar pa preučevanje takšnih stereotipov kaže, da je v zadnjem času prišlo v mednacionalnih odnosih do pozitivnih sprememb. Ankete so pokazale, da večina Moldavcev, Gruzincev, Armencev in drugih pripisujejo Rusom — predstavnikom nekoč zatiralskega naroda — v glavnem pozitivne poteze. V naši deželi prevladujejo ugodni, prijateljski mednacionalni odnosi. To ne pomeni, da moramo zapirati oči pred nacionalističnim snobizmom in nadutostjo pri posameznikih ali celo pri določenih skupinah prebivalstva. 4 Leokadija Drobizeva 34 Vsi ti problemi so tesno povezani s socialnimi odnosi. Zato smo vsi mi, ki živimo v večnacionalni sovjetski družbi, tako zelo zainteresirani za izpolnjevanje ekonomike, kulture in vsakdanjega življenja. Po drugi strani pa nacionalni odnosi v marsičem določajo značaj sprememb, ki jih danes izvaja svojetsko ljudstvo. SUMMARY “E LIVE IN A MULTIETHNIC STATE In her article, the author introduces the multinational Soviet state. Nations which have not asserted their national tendencies in the past are gaining importance nowadays. Among the Esthonians, Uzbeks, cte., the educational level is rising and they are forming their own intelligentsia. The question that poses itself now is whether the rise of culture in other Sovict nations causes the discrimination of the Russian nation. The numbers do not confirm this. The film images From Our Consciousness on the central TV presented cultural and historical monuments of our nations. Those of the Russian nation prevailed, The goodwill towards changes in the multinational relations prevails in our socicty. Razprave in gradivo — Treatises and Documents. Liubliana. december 1987, <1, 20 IRENA ŠUMI Mladi raziskovalec Inštitut za narodnostna vprašanja NEKATERI YIDIKI POVOJNEGA POLOŽAJA AMERISKIH STAROSELCEV V ZDA Neposredno v vzročni plasti povojnih dogodkov v staroselski problematiki v ZDA je vladna indijanska politika v obdobju med leti 1933—1945. To je obdobje t.im. Indijanskega reorganizacijskega akta (Indian Reorganization Act), znanega tudi pod imenom Wheeler—Howardov seznam indijanskih pravic (The Wheeler—Howard Bill of Indian Righis; ime ima po dvojici senatorjev, ki sta bila med sprejemanjem listine Kongresna poročevalca) in indijanski New Deal, pač po v tem času bolj znanem Rooseveltovem New Dealu. Indijanski reorganizacijski akt je bil uzakonjen 1934. leta. Gre za radikalno revizionistično politiko. ki je z do danes nepreseženo brezkompro- misnostjo in na podlagi kulturno in politično pluralističnih izhodišč ustavila dotedanjo asimilacijsko prakso tako. da je predvidela organiziranje politično in ekonomsko samostojnih indijanskih plemenskih skupnosti pod nadzorom pristojnega federalnega vladnega telesa, Biroja za indijanske zadeve (Bureau of Indian Affairs), ki je služba notranjega ministrstva ZDA." " Neka posebna lastnost skupka pravnih doktrin, zakonov, mnenj in razsodb o staroselcih, ki ga kratko imenujemo Indijansko pravo (Indian Law) in ki izvira iz najzgodnejših časov kolonizacije (ki jo štejemo od prvih anglosaksonskih, francoskih. nizozemskih ... priseljencev na severni kontinent, do razglasitve neodvisnosti Združe- ". Ocene o številčnosti staroselcev na severnem kontinentu, severno od Mehike so za različna obdobja takale: strokovne spekulacije govorijo o med 2 — 15 milijonov staroselcev ob času zgodovinskega stika, pri čemer je slednja vrednost obveljala za realnejšo. Po predvidevanjih je številčnost staroselcev dosegla najnižji nivo koncem prejšnjega stoletja, (ok. 350.000) v štiridesetih letih našega stoletja pa je prišlo do dramatičnega porasta vsled natalitete, ki je tedaj kot danes presegla vsa ameriška povprečja. Leta 1980 je uradno štetje prebivalstva v ZDA prvič v zgodovini zabeležilo številko nad milijon oseb za staroselce v ZDA in Aljaski. Na celotnem kontinentu naj bi bilo tako nekaj več kot dva milijona, in nekaj milijonov (celo do 15) ljudi indijanskega porekla (prim. Dippie 1982: 4). " "Notranje ministrstvo ZDA je bilo ustanovljeno leta 1849. V svojo pristojnost je strnilo nekatere do tedaj razpršene oddelke: splošni zemljiški urad, Biro za indijanske zadeve, pokojninski urad in urad za patente. Razeb navedenih služb je notranje ministrstvo prevzelo še nekatere izvršne in nadzorne službe, med njimi statistiko prebivalstva (U. S. census). Danes notranje ministrstvo ,,ohranja in razvija naravne vire, zemljišča, rudnine, vodne vire in skrbi za divjino (wild life)." Biro za indijanske zadeve je služba v pristojnosti posebnega podsekretarja. — The World Book Eneyclo- pedi, Vol. 10/1, str. 248—249. 2 Irena Sumi 36 nih drzav 1. 1777), je zaporednost izredno ostrih nasprotij, med vsakokratnimi cilji vladne politike do staroselcev. S formalne plati namreč vsak celosten zakonodajni ukrep pomeni malone popolen preobrat iz temelja. Tako je mogoče zgodovinsko razmejiti kar pet razdobij, ki so med seboj v popisanem nasprotju. Prvo bi bilo od začetkov kolonizacije do leta 1871, ki ga določa praksa sklepanja pogodb med vlado ZDA (oz. še prej s kolonialnimi oblastmi) in staroselskimi skupnostmi. Pravno izho- dišče teh pogodb je v stališču, da staroselske skupnosti predstavljajo neodvisne politič- ne sile, enakovredne drugi udeleženki pogodbe. Prakso sklepanja pogodb je kongres prepovedal v navedenem letu. — Za naslednje obdobje deklarativne asimilacionistične politike, katere temeljni pravni izraz je t.im. Dawesov akt (The Dawes Act), je značilno popolno negiranje vsake inherentne neodvisnosti staroselskih skupnosti, ki je ob nemajhnem deležu ekspertističnega (antropološkega) vmešavanja posvojila strategijo razbijanja notranjih razmerij v rezervatskih skupnostih tako, da je Indijance prisilno pokmetila na podlagi nič več plemenske, temveč individualne lastnine zemlje, ki so jo dodeljevali po ključu družinskih poglavarjev (Allotment in Severalty). Spremljajoči pojavi so bili popolna samovolja indijanskih agentov, uslužbencev Biroja za indijanske zadeve, prisilno internatsko šolanje, popolna prepoved staroselskih verstev in noše ipd. Za naš čas pomembnejša nasledka pa sta bila vsekakor skrčenje ozemelj v indijanski lasti za 60 odstotkov glede na stanje pred letom 1887, ko je bil zakon sprejet (gre za 35 milijonov hektarov: prim. MeNickle 1973; Cornell 1986; Dippie 1982), in pa prva razslojitev indijanskih populacij znotraj posameznih rezervatskih skupnosti na razloče- valne premoženjske razrede. Že označeni lndijanski reorganizacijski akt iz leta 1934 je bil, kot rečeno, popoln preobrat vsaj po formalni plati. Pri postopku uveljavitve tega zakona je prišlo do pomembnega razkoraka med izvirnim zakonskim predlogom (katerega avtor je bil pomembnega nasprotja med izvirnim zakonskim predlogom (katerega avtor je bil tedanji poverjenik za indijanske zadeve John Collier, duhovni oče in gonilna sila Indijanskega reorganizacijskega akta) in uzakonjeno različico. Izvirni zakonski osnutek je v štirih razdelkih predvidel široke in revolucionarne provizije, zaporedoma o plemen- ski samovladi (self-governement), lastninskih razmerjih znotraj skupnosti, o posebnem šolstvu za staroselce in končno o posebnem staroselskem pravosodnem sistemu (Court of Indian Offenses), ki naj bi bil samostojen in na nivoju nekakšnega nižjega sodišča, odgovoren predsedniku in senatu ZDA. Prav slednje provizije so bile v postopku sprejemanja zakona deležne najbolj odklonilnih reakcij v kongresu, v kontekstu celot- nega zakonskega osnutka in njegove pravne analize (Deloria 1984: 66—80) pa se zdi, da je poverjenik Collier spričo množice tutorskih določb (o nadzorni vlogi notranjega ministrstva, kongresa, senata itd.) predvidel kompleksno ,,prosvetno" taktiko uvajanja reform, prav ta vidik njegovega osnutka pa je končna verzija dokumenta naravnost bojkotirala. Razlike med osnutkom in uzakonjeno različico so namreč kompleksne in mestoma nasprotujoče si, saj je slednja v nekaterih določilih ,]liberalnejša" od osnutka (Deloria 1984: 141); misliti je, da je končna verzija zakona predvsem izključila Collierjevo dolgoročnost, nekatere — čeprav idealistično — zastavljene poti v prihodnjo širitev suverenitete indijanskih skupnosti. Končno verzijo, ki je provizije iz osnutka razpršila v devetnajst razdelkov brez razločne tematske zaključenosti, tedaj ne gre jemati preprosto za ,,ravnodušnost kongresa" (Dippie 1982: 310), temveč prej za usmerjeno sofistikacijo. 37 Nekuteri vidiki povojnega položaju... 3 Vsekakor pa je indijanski New Deal z vrsto izjem različne narave, ki bi zahtevale posebno obravnavo, predvidel in tudi uresničil vsaj nominalno plemensko samovla- do na podlagi plemenskih ustav, organizacijo plemen v ekonomsko korporacijo in nekatere možnosti konuole (celo, v nekaterih primerih, pravico do veta) delovanja Biroja za indijanske zadeve. V finalu uzakonitvenega postopka pa je prišlo še do pomembnega zapleta, ki ga ne gre preskočiti. Dejstvo, da je Indijanski reorganizacijski akt ,,zaloputnil vrata tradicionalistom /iz vrst indijanskih plemenskih populacij/, ko je vključil določbe o novi plemenski korporaciji, ki da kot naslednik zamenjuje vsako do tedaj obstoječo politično organizacijo znotraj plemena' (Deloria 1984: 156), in pa dejstvo, da protiasimilasionistična pozicija nikjer v dokumentu ni bila izrecno izpisana, je povzročilo potrebo po dodelavi zakona v obliki ekspertističnega mnenja. To, Margoldovo mnenje, je Collierja izdatno ,,maščevalo'" zaradi kongresnega odpora do avtonomne staroselske justice, zraven pa je sproduciralo veliko dalnosežnejšo doktrino: neuspela ,jimplikacija"" avtonomnega sodstva staroselcev je doživela transsubstanciacijo v načelu, da staroselske skupnosti posedujejo neodtujljivo in inherentno pravico do zadevne suverenosti (inherent powers), ki jo je vlada ZDA že pripoznala pri sklepanju pogodb pred letom 1871. To Margoldovo mnenje (izdanih je bilo potem še več ekspertnih mnenj, ki so zakon komentirala) predstavlja temelj moderne suverenosti indijanskih plemenskih skupnosti, načela, ki je v ospredju modernih političnih in kulturnih gibanj med staroselci, čeprav ,je trajalo celo generacijo, preden so Indijanska plemena razumela razliko (med podeljeno in inherentno pravico) in so začela stvar pravilno razumevati in pravilno govoriti o svojem statusu""' (Deloria 1984: 160). Poleg povedanega ne gre zanemariti še neke druge posledice Collierjevega (rekord- nega) dvanajstletnega administriranja: svoj zakonski uspeh je namreč med staroselci populariziral (in zanj agitiral) na skupno štirih območnih konferencah, ki kot take pomenijo ne le revolucijo v vladni politiki — poprej namreč ni bilo poskusov neposred- nega prepričevanja prizadetih — in njeni taktiki, temveč so pomenile popolnoma novo izkušnjo tudi za staroselce same. Na teh ,,predreterendumskih'" shodih je prišlo do prvega stika med skupinami plemen, ki so se tako prvič po pionirskih časih utegnila čutiti povezana s skupno usodo. Izredno številčna (25.000 rekrutov) udeležba starosel- cev v drugi svetovni vojni — mimogrede, Collierjeva ,,revolucija'" v manjšinskem, in nenazadnje, rasnem vprašanju ZDA tega časa ni nepomenljiva v luči sočasnih dogodkov v Evropi — je novo obdobje občutenja ,,skupne indijanske usode" v nadaljevanju še okrepila. Nova politična zavest, ki so jo vojni veterani po letu 1945 vnesli v izolacijo rezervatov, pa ni preprečila ponovnega ostrega preobrata v vladni politiki, ki ga zaznamuje v začetku petdesetih let spočeta vladna ,,terminacijska'' politika. Gre za administrativni intermezzo, ki je iskal konec indijanskega ,,vpraSanja“ v ukinjanju posebnega statusa staroselcev, v administrativnih ukinitvah rezervatov kot takih. Privilegirani pravni položaj staroselcev, za katere je bila dosihmal pristojna le federacija, se je v več primerih izničil s prenosom pooblastil na upravne organe zveznih držav. Doba hladne vojne je bila naklonjena miselnosti, da status ,,zaščitenih" ni v soglasju z ameriško vero v ,,zaupanje v lastne moči"'"; leta 1953 je bil duh indijanskega New Deala dokončno zavržen. Dobro so dokumentirani nekateri primeri staroselske borbe za obnovo rezervatskega statusa, tako npr. primer plemena Menominijev (Menominee) v Wisconsinu, ki je obnovo doseglo leta 1974 (Peroff 1982 : 4). 4 Irena Sumi 38 Že v šestdesetih letih z ,.vojno proti revščini", ki je bila uvedena kot celosten vladni program pod Johnsonovo administracijo, identifikacija z ,,revnimi in zatiranimi" pa je bila že zaščitni znak Kennedyjevega obdobja, zlasti pa v zgodnjih sedemdesetih letih je ponovno prišlo do preobrata. Terminacijska politika je bila kot neuspešna apuščena. Že opisano pravilo kulminacijskega učinka, ki se je na formalni ravni demonstriralo z uzakonitvijo Indijanskega samoodločbenega akta (Indian Self-Determi- nation Act, 1975), so že za krepko desetletje prehiteli dogodki med staroselci samimi. Pojav staroselskih veteranov druge vojne in prevesitev uradnega stališča v termina- cijsko politiko sta namreč izzvala pojav obsežne indijanske migracije v velemesta, kje: se je spočela t.im. panindijanska zavest. Panindijanizem je kompleksen političen in kulturni pojav z nekaterimi precedensi že v štiridesetih letih (formiranje nekaterih medplemenskih organizacij, npr. NCAI, National Congress of American Indians, 1944). Če na kulturnem področju govorimo o nekaterih likovnih in literarnih umetnikih nacionalnega slovesa, o vsesplošni oživitvi — pač ob odločilnem prodoru na sceno večinske družbe — indijanske kulture v prenovljeni, aktualizirani obliki, pa politični aspekt panindijanizma šestdesetih in sedemdesetih let ponuja bistveno manj spravljiv obraz. Zametke panindijanskega gibanja je mogoče določiti s pojavom skupine, ki si je v nasprotju z dotedanjo močno zavestjo o plemenskih pripadnostih, nadela zgovorno ime Indijanci vseh plemen (Indians of All Tribes). Pripadniki te skupine so akterji v dokaj odmevni zasedbi otoka Alcatraz leta 1968. Nekako ta čas je na območju mesta Minneapolis nastalo Gibanje ameriških Indijancev (American Indian Movement, AIM), prvotno zato, da bi člani patruljirali po indijanskih četrtih v predmestju tega kraja in preprečevali policijsko brutalnost nad Indijanci (Deloria 1984: 230). Leta 1972 so člani te organizacije in simpatizerji iz vrste plemen zasedli zgradbo Biroja za indijanske zadeve v Washingtonu. Leta 1973 je protestni val dosegel vrh. Najbolj odmeven dogodek sedemdesetih let v indijanskem vprašanju v ZDA torej ni kaka vladna politika, temveč osupljivi dogodek v Sjujskem (Sioux) rezervatu Pine Ridge v Južni Dakoti. Zgodaj spomladi leta 1973 je zaselek Wounded Knee (Ranjeno Koleno) okupirala skupina oborožencev iz plemena Oglala Sjujev, ki je med desetimi tedni okupacije med drugim razglasila ,,neodvisno nacijo Oglala Sjujev." O razvoju dogodkov so poročala občila širom sveta (tudi pri nas), v končni posledici pa se je moglo izluščiti nekaj pomenljivih dejstev. Konica medplemenskega političnega aktivizma, katere viden del je predstavljala organizacija Ameriško indijansko gibanje je svoje politične cilje v pomembni meri izenačila z vidiki konservativne, tradicionalisti- čne populacije znotraj plemen. Fenomen skupaj s spremljajočimi pojavi ni zanemarljiv s sociološkega (antropološkega) vidika. Manifestativni tradicionalizem kot hkrati zuna- nja legitimacija nove panindijanske zavesti in notranja ideološka vsebina je v luči uvodoma označenega principa ostrih nasprotij v vladni indijanski politiki posebno poveden. Če poskusimo slednji — in na tem mestu zaključni — vidik podrobneje označiti, bo verjetno najbližja nekakšnemu bistvu stvari naslednja predstavitev mnenj: da namreč dogodki iz sedemdesetih let ,po svojem obsegu in vplivih presegajo vse, kar je obstajalo v odnosih med Indijanci in belci od časov vojn devetnajstega stoletja" (Cornell 1986: 39), da pa kljub temu — ali morda ravno zato — obstajajo izgledi, da bi se indijansko vprašanje utegnilo ,,razviti v problem socialne narave in se podobno kot drugi problemi te vrste tudi razrešiti" (Deloria 1985 : 256). 39 Nekateri vidiki povojnega položaja... 5 LITERATURA IN VIRI: Cornell, Stephen: Američki Indijanci potvrdjuju svoja prava. Pregled 1987, št. 237, str. 36-39. (Iz: The Wilson Ouaterly, novoletna št., 1986. Woodrow Wilson International Center for Scholars.) Deloria, Vine Jr.: American Indian Policy in the Twentieth Century. (ed. Vine Deloria, Jr.) pp. 239 E. 257: The Evolution of Federal Indian Policy Making. Norman 1985; Univ. of Oklahoma ress Deloria, Vine Jr. & Lytle, Clifford: The Nations Within. The Past and the Future of American Indian Sovercignity. New York 1984; Panthcon Books Dippic, Brian: The Vanishing American. Middictown, Conn., 1982; Wesleyan Univ. Press MeNickle, D'Arcy: Native American Tribalism. London, Oxford, New York 1973; Oxford Univ. Press Peroff, Nicholas C.: Menominee Drums. Tribal Termination and Restoration, 1954 — 1974. Norman 1982: Univ. of Oklahoma Press SUMMARY POST-WAR SITUATION OF AMERICAN NATIVES IN UNITED STATES — AN OVERVIEW The authoress in her article provides a gencral and summary overview of Indian policy in United States in the post-war period. The period of Indian Reorganization Act, begun in 1934 and extended up to 1953, is treated as decisive for the present situation, which is one of renewed self-consciousness and growing national pride of the Natives. The sequences of Indian policy in United States are markedly contrasting cach other. The initial period from the beginnings of colonization up to 1871, the period of treaty making, was based on the recognition of Native tribes as independent political forces. In 1871, a decades long policy of intense assimilation was inaugurated. The Indian Reorganization Act of 1934 completely reversed the assimilationist attitude towards Natives and sought to establish independent Native communities in both economic and political respect. As carly as in 1953, ,,termination" policy attempted to do away with the special status of the Natives and thcir communities by means of terminating certain ,,trust" relationships among the Governement and the tribes. In 1975, Indian Self-Determination Act was made law, which sought to satisfy both traditionalists and progressivists from among Nutive population. However, late sixtics and early seventies wittnessed the rise of the so-called Pan-Indianism, a phenomenon of both cultural and political character. One of the main happenings was the Wounded Knee siege in 1973. Still, it is reasonable to expect, due to less extremistic policies of today, that Indian problematics will eventually be treated as a social one and resolved accordingly. 41 Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 REMIGIO RATTI Univerza Fribourg, Švica ŠIRJENJE TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA" NA OBMEJNEM PROSTORU UVOD Ta prispevek obravnava širjenje tehnološkega razvoja pri relativno novem in vedno večjem teoretičnem in političnem zanimanju za obmejne pokrajine. Pri izhodišču politične narave — kako zgraditi Evropo, ne da bi upoštevali 47 obmejnih pokrajin, kakor jih je popisal Evropski svet (primerjaj sliko 1) — je bila bolj natančna znanstvena razprava ne samo v Italiji (N. Ronzitti, 1987), temveč tudi v Evropi in Severni Ameriki (S. Ercmann, 1987). Med interdisciplinarnimi prispevki je še vedno malo takšnih, ki se uvrščajo prav v kontekst regionalnih znanosti, zlasti v ekonomskem pogledu. V prvem delu tega prispevka sem skušal podati sintezo teoretične hipoteze gospo- darskega razvoja obmejnih pokrajin, v drugi del pa se vključuje izvirna tema širjenja tehnološkega razvoja, ki temelji tudi na rezultatih in tekočih raziskavah na obmejnem prostoru kantona Ticino, edinega švicarskega kantona z italijanskim jezikom na jugu Alp. Ta obmejni prostor je eno izmed območij, analiziranih v okviru GREMI-—ja (Skupina za evropske raziskave inovatorskih okolij) iz Pariza. Skupino je pred dvema letoma ustanovil že pokojni kolega Philippe Aydalot. Teoretični okvir naše zamisli in prvi rezultati raziskave na terenu omogočajo prvi vpogled v problematiko in dajejo slutiti zanimive zaključke politično-gospodarskega pomena, študija tega primera pa se bo nadaljevala na večjem 'številu evropskih pokrajin. eta TEORETICNEGA OKVIRA STUDIJE STRUKTURALNIH OBMEJNIH UCINKOV Definicija in okvir analize Sporazumno s Hansenom (1977) smo najprej poiskali definicijo obmejnih pokrajin operativnega značaja v ožjem pomenu besede: za obmejne pokrajine velja del ozemlja, katerega gospodarsko in družbeno življenje je neposredno pod vplivom bližine medna- rodne meje. Že od nekdaj za takšne veljajo le odprte pokrajine oziroma možnostno tiste, ki zavračajo položaje zaprtih meja (npr. nekateri deli alpske verige). Kot drugo je treba istočasno upoštevati bodisi politično-institucionalne bodisi 4. Prevod iz italijanščine Ww Remigio Ratti Slika 1; Obmeine dezele BMOČJA V EVROPI OBMEJNA O | Nordkalotten (N, S, SF) 2 Mitt-Norden (N, S, SF) 3 Nordland — Vasterbotten (N, S) 4 ARKO (N, S) 43 Širjenje tehnoloskega razvoja . . . 3 5 Gstfold - Bohuslin (N, S) 6 Kvarken (S, F) 7 Skargardsprojektet (Aland-Ahvenanmaa (S, SF) 8 Oresund (DK, S) 9 Bornholm — Skane (DK, S) 10 Earserski otoko (DK, FR) 11 Abernd — Flensburg (DK, D) 12 Območje Emsa in Dollarta (NL, D) 13 EUROREGIO (NL, D) 14 Območje Ren — Waal (NL, D) 15 Območje Ren — Maas (NL, D) 16 Delovna skupnost območja Heinsberg-Limburg (NL, D) 17 Delovna skupnost Rodaland (NL,D) 18 Euroregio Ren — Maas (NL, D, B) 19 Interlimburg Maasland (NL, B) 20 Weert-Limburg (NL, B) 21 Kempentand (NL, B) 22 BENEGO (NL, B) 23 Evropsko združenje za Eifel in Ardene (F, B, L, D) 24 Arlon — Longwy — Esch (F, B, L) 25 Severni Rokavski preliv (F, B) 26 Lille — Ronbaix — Tourcoing (F, B) 27 Saar — Lorena — Luksemburg (D, F, L) 28 Regionalna zveza — Srednji zgornji Ren — Alzacija (F, D) 29 Regionalna zveza Južni zgornji Ren — Alzacija (F. D) 30 Interesna skupnost Srednja Alzacija — Brcisgau — CIMAB (F, D) 31 Regio (F, CH, D) 32 Jura (F, CH) 33 Območje Ženevskega jezera (F, CH) 34 Območje Dolina Aoste — Visoka Savoja — Valais (1, F, CH) 35 Delovna skupnost alpskih dežel (Arge Alp) : Avobodna dežela Bavarska, Avtonomna pokrajina Bozen — Južna Tirolska, Kanton Braubunden, Dežela Lombardija, Dežela Salzburg, Tiroslka, Avtonomna pokrajina Trento, Predarlberg (D, A, 1, CH) 36 Delovna skupnost Alpe-Jadran: Avtonomna dežela Furlanija—Julijska krajina, Avtonomna dežela Trento - Zgornje Poadižje, SFR Hrvaška, Dežela Koroška, Zgornja Avstrija, SFR Slovenija, Dežela Veneto, Dežela Štajerska (A, I. YU, Salzburg, Bavarska, Gyor-Sopron, Vas megje (D, H) 37 Ticino (CH, 1) 38 Območje grancosko-italijanskih Alp (F,I) 39 Alpazur (F,I) 40 Delovna skupnost kantonov in pokrajin v Zahodnih Alpah: švicarski kantoni Genf, Wallis in Waadt, italijanske pokrajine Liguriju, Piemont, Dolina Aoste, francoske pokrajine Provansa — Alpe — Azurna obala in Alpe ob RhGni (F, CH, 1) 41 Konferenca pirenejskih območij: Aragonija, Katalonija, Navarra, Baskija, Akvitanija, Languedoc — Roussilon, Midi Pireneji, Knježevina Andora (E, F, AND) 42 La Manche — Dover — Calais (Rokavski preliv) (GB, F) 43 Irska (GB, IRL) Slika 2 OBMEJNE REGIJE IN SESTAV POVEZAV MED NACIONALNIMI POLITIČNIMI IN EKONOMSKIMI PODSISTEMI POLITIČNO-JNSTITUCIONALNI PODSISTEMI SOCIO-EKONOMSKI PODSISTEMI NARODA INSTITUCIONALNI OKVIR ZAKONODAJNI OKVIR (MOREBITNI) ODNOSI ČEZMEJNE KOOPERACIJE EKONOMSKE STRUKTURE IN DINAMIKE —- NACIONALNE - REGIONALNE - OBMEJNE JURIDIČNO-POLITIČNE INTERAKCIJE ————— a < — €<—<€< —<5<— EKONOMSKE INTERAKCIJE —— — oz <—€<—<— — — NAROD B INSTITUCIONALNI OKVIR ZAKONODAJNI OKYIR (MOREBITNI) ODNOSI ČEZMEJNE KOOPERACIJE EKONOMSKE STRUKTURE IN DINAMIKE - NACIONALNE — REGIONALNE — OBMEJNE oo ooo oo o ooo ooo IE EL ee FAKTORJI VPLIVA V OBMEJNIH REGIJAH — STOPNJA CENTRALIZACIJE, INSTITUCIONALNE IN POLITIČNE - STOPNJA POLITIČNE STABILNOSTI - STOPNJA ODPRTOSTI MEJE — FAZA EKONOMSKE RAZVITOSTI — STOPNJA INTEGRIRANOSTI ZNOTRAJ NACIONALNIH EKONOMIJ — STOPNJA REGIONALNE RAZVITOSTI — STOPNJA POSEBNIH ATRAKTIVNOSTI OBMEJNE REGIJE ey osiweay be 45 Širjenje tehnološkega razvoja... 5 ekonomske dejavnike glede na shemo razmerij med nacionalnimi podsistemi (primerjaj sliko 2). V tem smislu imajo obmejne pokrajine dovolj značilnosti, ki jih postavljajo v specifični položaj v primerjavi z navadnimi obrobnimi conami. Dvojno upoštevanje elementov, in sicer gospodarskih in politično-upravnih, torej ne samo enostranskih, pa se zdi nepogrešljivo za bolj kvalitetnejšo analizo učinka meje. Kako bi npr. lahko pojasnili povečano število obmejnih delavcev v Švici v šestdesetih in sedemdesetih letih, ne da bi hkrati omenili švicarsko zakonodajo, ki obravnava tujo delovno silo (nadzor in omejitev tujih naseljencev od leta 1963) in teorijo o polarizirani rasti (primer Basla in Ženeve) ter segmentacija trga dela (primer Jura in Ticino)? (Primerjaj Jeanneret, 1985; Ratti in drugi, 1982). Tradicionalna teorija zaviranja gospodarskega razvoja obmejnih pokrajin V okviru razmerij med politično-upravnimi in družbeno-ekonomskimi podsistemi lahko najprej poudarimo poseben prispevek dveh klasičnih avtorjev prostorske analize. Christaller (1933) ima načelo družbeno-politične separacije meje za tretji dejavnik prostorske organiziranosti, ki se priključuje ekonomski logiki organiziranosti tržišč in transporta. Kljub temu pa, meni, ta dejavnik politične separacije lahko deluje samo kot umetni element izkrivljenosti tržnih območij in centralnih lokacij. Tako lahko negativ- ne učinke, ki jih je pripisati razdrobljenosti zaledja in podražitvi kot posledici tveganja nestabilnosti teh območij, dovoljuje le razvoj centralnih območij z nizko stopnjo dopolnjevanja in omejenimi zmogljivostmi. August Losch (1940) opozarja na konflikt ciljev v tem tipu pokrajin: gospodar- skim prednostim — dohodek, ,,kultura"', moč, kontinuiteta — bi ustrezale, popolnoma nasprotno, politične prednosti. Tako nacionalne politike, običaji, carinske tarife ločuje- jo komplementarna gospodarska področja, javne pogodbe in vojaški cilji pa postavljajo prave ovire, ki samo povečujejo negativni diskriminacijski učinek v tem tipu obrobnih območij. Teoretična neoklasična vizija vidi tudi v strogo ekonomskem smislu (primerjaj G. Di Tella, 1982, str. 214) obmejna gospodarstva v malo zanimivi luči: v neoklasični hipotezi naj bi bila namreč meja prostor, kjer so postranski stroški (kmetijskih pridelkov) enaki ceni, oziroma kjer je dohodek nič. Vendar pa prav ugotovitev, da se verjetno tako določena gospodarska meja samo včasih pokriva s politično-teritorialno mejo, poraja hopotezo, ki jo bomo srečali pozneje, o diferencialnem dohodku, torej o zanimivih spodbudah za lastni razvoj, ki jih omogoča obmejni položaj. Tudi v preteklosti, vendar še vedno v specifičnem pomenu, so bile ugodne razmere za razvoj obmejnih pokrajin. Tako tradicionalna teorija lokalizacije citira primer poten- cialnih ugodnih učinkov zaradi ,,poškodbe tovora" na meji — kot na primer na švicarsko-francosko-nemški meji v Baslu in italijansko-švicarski v Chiassu (Ratti 1971, Spehl, 1982). Drugi klasični primer je povezan s pojavom ,,tariff factories'", oziroma z industrijami, na obmejnem prostoru nastalimi zato, da bi spodbudile protekcionistično politiko in prodrle na trg drugega naroda (švicarska vlaganja v Nemčiji, Italiji in Franciji, vlaganja ZDA v Kanadi in Mehiki — Pecach, 1986). Ta pojav je izginil v obdboju ekonomske liberalizacije, tisti, povezan s transportom, pa se je popolnoma spremenil: če obstaja stična točka za obravnavo prometa na meji, je to samo zato, da bi onemogočili — za racionalizacijo in integracijo transportnih in komunikacijskih sredstev — možne ,,poškodbe tovora" (Ratti, 1984; Ratti, Cavadini, 1986). Kljub sprejemljivosti teoretične hipoteze zaviralnega učinka meje, pa ni treba 6 Remigio Ratti 46 razširiti te ugotovitve na ,,teorijo razvoja obmejnih pokrajin". Empirična analiza (primerjaj Urban, 1971; Biucchi B., Gaudard G., 1981) kaže, da je treba razvoj posameznih obmejnih pokrajin gledati skupaj — spreminjajoč se časovno in prostorsko — s političnimi in družbeno-ekonomskimi procesi. Treba se je torej opreti na bolj ustrezne in rpedvsem bolj dinamične inštrumente prostorske analize. Razvoj obmejnih pokrajin v luči mednarodne delitve dela Bolj verjetna teoretično-interpretacijska pot razvoja obmejnih pokrajin — ki ustre- za fazi liberalizacije menjave in gospodarskega razvoja po drugi svetovni vojni — izhaja iz bolj dinamičnega in širšega merila proizvodnih lokalizacij: po eni strani je treba upoštevati sklep, ki izhaja že iz svetovnega gospodarstva (Michalet, 1976), in ekono- msko-funkcionalno dinamiko, povezano s procesom prostorske delitve dela. Philippe Aydalot (1986, str. 19) piše: "Pri akturalnih pogojih proizvodnje in trga podjetjem ni potrebno več koncentrirati dejavnosti na enem mestu, v veliki tovarni, ki združuje vse dejavnosti in vse vrste delovne sile. Podjetja bodo razdelila vse dejavnosti na čimbolj homogene enote, glede na delo, ki ga opravljajo, te enote pa bodo postavile na tiste kraje, kjer je ustrezno delo na voljo." Ker se je gospodarstvo povzdignilo na svetovno raven, je prišlo do teritorialne organiziranosti, ki je vedno bolj odvisna od hierarhične in prostorske razdelitve različ- nih odsekov proizvodnje, funkcionalno in sektorsko polivalentnih. Ta proces je torej bolj diferenciran in kompleksen kot prostorska delitev ki jo določajo enostavne faze življenjskega ciklusa proizvoda (Vernon, 1974). Kakšno je torej, v tem procesu organizirane disperzije dejavnosti, mesto obmejnih pokrajin? Ali lahko določimo njihovo posebnost v primerjavi z drugimi obrobnimi pokrajinami? In če lahko, s kakšnimi posledicami za družbeno-ekonomski razvoj? Glavna teoretična ugovotovitev za obmejne pokrajine, izhajajoča iz novega procesa mednarodne delitve dela, je povezana z nastajanjem diferencialnih situacij (in torej z njihovo valorizacijo), zato na teh mejnih točkah položaj ni neoklasičen, kjer je »dohodek nič", temveč nasprotno, možni diferencirani dohodek. Interpretacija tega je torej rast v primeru neravnovesja (če izhodiščni položaj ni optimalno neoklasičen) in v možnem kontekstu nestabilnosti. Kot je opozoril Di Tella (1982, str. 215), pa realnost kaže, da prostorsko širjenje ekonomskih procesov, torej definicija in premaknitev meje v neoklasičnem smislu, naleti na ovire: ni vedno tako enostavno prenesti kapital od enega naroda k drugemu, premestiti delovno silo in optimalno združiti proizvodne dejavnike. Obmejne pokrajine s pogojem, da so zares Odprte, torej lahko kažejo zanimive značilnosti za morebitno lokalizacijo specifičnih segmentov in dejavnikov proizvodnje, kadar dajejo prostor ,,predzahtevkom"' za zmanjšanje proizvodnih stroškov in torej za diferencialni dohodek. Lahko navedemo tri vrste predzahtevkov: — gospodarski dejavnik, povezan z učinkom bližine; obmejna pokrajina je po defini- ciji ločitvena in stična cona. Tako omogoča neko napetost, na neki način pa prednjači pred drugo deželo in tako tudi pri rešitvah. Morebitna lokalizacija v čezmejnem prostoru (še vedno na nacionalnem ozemlju ali na ozemlju obmejne dežele) je lahko gospodarsko zanimiva, ker okvirom, določenim z logiko prostros- ke delokalizacije aktivnosti, lahko priključimo tudi prednosti bližine, ki pa so V boljšem poznavanju in prisotnosti gospodarskih operaterjev v čezmejnih pokraji- nah, ki poznajo dva ali več politično-upravnih sistemov; 47 Širjenje tehnološkega razvoju... 7 — družbeni dejavnik, povezan s prožnostjo ponudbe delovne sile; meja prek svojih zakonitih funkcij in kontrole (Guichonnet in Raffestin, 1974) lažje kot drugod ustvarja pogoje za diskriminacijo delovne sile (Doeringer, Priore, 1971) v funkciji lastnih zahtev v delokaliziranih proizvodnih enotah (diskriminacija na osnovi zako- nitih ukrepov oziroma ,,de facto'' zaradi različnih gospodarskih in družbenih motivacij delovne sile, ki prihaja z druge strani meje; — kulturni dejavniki, povezani s stopnjo pronicljivosti lokalne družbe; ne da bi se spuščali v ocenjevanje, bi lahko obmejni prostor smatrali kot laže pronicljiv in odprt za celo vrsto okoliščin (praktična potreba po mentaliteti, dojemljivi za spremembe in tveganja; pomen migracijskih pojavov; različna teža tradicije; identi- tete). Analiza obnašanja dejavnikov (Spehl, 1982) in zaznavanja čezmejne realnosti (Leimbgruber, 1984,1986) kaže njihovo neindiferentno vlogo pri manifestaciji mejnih učinkov. Ti trije vidiki predstavljajo tako pozitivne kot negativne vidike za pokrajinski razvoj. Obstoječe študije tega primera pa potrjujejo novo tezo, ki dokazuje potencialno vlogo katalizatorja določenih obmejnih pokrajin v okviru prostorske in funkcionalne delitve proizvodnih dejavnosti. Dovolj je, če opozorimo na učinek bližine — družbeno-ekonomske in kulturne — ki ga je dokazal Jeanneret (1985). Študija odnosov med Švico in Avstrijo oziroma ZRN, Francijo in Italijo bi pokazala na obstoj priviligiranih razmerij med obmejnimi območji (čeprav je uporabljena metodologija opisna in še precej splošna v primerjavi s podrobno funkcionalno analizo). Vendar pa je spoznavni in morda odločilni znak za obstoj kake meje potencialnega dohodka in procesa prostorske in hierarhične delitve dejavnosti v ugotovitvah, overlji- vih na trgu delovne sile. Sintetična študija, ki obsega celoto evropskih obmejnih pokrajin (Ricg, 1981), opozarja na pomembne razlike v višini nagrajevanja na eni in na drugi strani meje. Posledica tega so bile, vsaj za precej dolgo obdobje, ugodne možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so jih privlačevale večje možnosti diferencialnega dohodka. Tako je na tem območju še zlasti očiten (to pa je termometer katalizatorske vloge meje) pojav dualizma trga dela, ki ima tu dvojen pomen. Obstaja dualizem institucionalnega tipa, ki razlikuje ,,svobodni'"" trg dela (za avtohtone ali za tujce z dovoljenjem za bivanje) in ,,nadzorovani'" trg dela, ki ga stvarjata ponudba in povpraševanje ,,zunanje" delovne sile oziroma obmejnih sezonskih delavcev (za švicarski primer kantona Ticino primerjaj: .Ratti in drugi, 1982, za primer ZDA-—Mexico pa Hansen, 1981, Peach, 1986). Drugi dualizem — družbeno-ekonomski (Rossi M., 1982; Maillat, 1981) se kaže v značilnostih delovnih mest in delavcev. Tu ločimo ,,osnovni' in ,,drugotni" trg, njune značilnosti pa so si nasprotne, kar zadeva stalnost zaposlitve, avtonomni položaj podjetij, višino plače, delovne pogoje, možnosti poklicnega uveljavljanja. Skladno s potrebo po presojanju vsake ugotovitve glede na stopnjo zgodovinskega in ekonomsko-institucionalnega razvoja in zaradi relativne nestalnosti razvojnih proce- sov na teh območjih zaključujemo z ugotovitvijo, da empirične zaznave potrjujejo pravilnost teoretičnih hipotez, vsaj v sklopu močnega gospodarskega razvoja in osvoba- janja. Novo obdobje industrijske preobrazbe iz sredine sedemdesetih let pa uvaja nove procese, ki presegajo prejšnje. Kako oceniti zlasti vedno večjo vlogo tehnološke inovacije? 8 Remigio Ratti 48 MEJNE POKRAJINE IN SIRJENJE TEHNOLOSKEGA RAZVOJA V AKTUALNI FAZI GOSPODARSKE PREOBRAZBE Od začetka sedemdesetih let je novo obdobje industrijske tehnološke preobrazbe vključilo nove dejavnike v proces prostorskega širjenja gospodarskih dejavnosti. Čeprav študije še niso končane, nanašajo pa se večidel na že omenjeni GREMI in njegovega ustanovitelja, pa ugotavljamo (Aydalot, 1986), da predstavlja diskriminacijsko gibanje, značilno za prostorsko delitev dela, nepričakovan razvoj in vedno bolj kompleksne procese. Da bi lahko proučili posledice za obmejne pokrajine, navajamo naslednje tri ugotovitve: — v novi fazi temeljnih tehnoloških sprememb (mikroprocesor) zapažamo (Camagni, 1986) pojave ripolarizacije. Na nekaterih ključnih sektorjih pojav novih proizvodov in pospeševanje faz življenjskega ciklusa proizvoda zahteva ripolarizacijo k centrom (starim in novim), ki imajo edine kadre in tehnična sredstva za integracijo inovacije. Po drugi strani pa zapažamo tudi preobrat prostorskih hierarhij pri revnih pokrajinah v fazi obnove in pri pokrajinah stare industrializacije, ki so v hudih težavah; — v okviru takšnega razvoja se je razmerje sil med velikimi industrijami in majhnimi ter srednjimi podjetji obrnilo v prid drugih, ki so spremenila naravo, zlasti ko je PMI uspelo izpeljati prehod od kvantitativnega dela po naročilu k bolj specializira- nemu delu po naročilu, ki ustreza tudi spremembam v proizvodnem svetu; — in končno, ugotovitev je opozorila na možnost izvirnega regionalnega razvoja, kot je pojav ,,spin-offs'" ali pa ustanovitev ,industrijskih okrožij", začenši z oblikami delitve dela in iskanja zunanjih ekonomij, s katerimi so eksperimentirali nekateri centri majhnih podjetij, pripadajoči tradicionalnim sektorjem (Bagnasco, 1984). Kakšen pomen imajo torej lahko nove težnje za tehnološki razvoj obmejnih pokrajin? Tehnološka sprememba, ki zmanjšuje proizvodne stroške oziroma spreminja relativ- no raven cen, postane (Di Tella, 1982, str. 224) eden glavnih dejavnikov za nastajanje novih dohodkovnih situacij. Ali to pomeni, da se lahko morebitna meja diferencialnega dohodka, ki smo jo predhodno ugotovili za različna obmejna območja, pozneje poveča ali enostavno zadrži? Odgovor, deduktivnega tipa, lahko poiščemo, če analiziramo tri, v prejšnjem poglavju meji pripisane posebnosti: gospodarske, povezane z učinkom bližine, družbene, povezane s prožnostjo trga dela, kulturne, povezane z visoko stopnjo pronicljivosti za spremembe na obmejnem prostoru. Na splošno vodi deduktivni zaključek k hipotezi vnovičnega določanja razsežnosti sovpadanja treh zgoraj omenjenih posebnosti. Z ekonomskega vidika velika podjetja v okviru vedno bolj kompleksne delitve gospodarskih dejavnosti po eni strani sledijo pojavu ,,a-prostorske" internalizacije (Aydalot, 1986) — tako, da se delovanja različnih sil iščejo znotraj podjetja in ne v krajevnih značilnostih lokacije — po drugi strani pa je prisoten pojav ,eksteriorizacije", ki potekajo po specializiranih institucijah znanja in storitev na svetovni ravni. Torej se vrednost učinka bližine zmanjšuje. Prožnost in segmentacija trga dela, ki ustrezata klasični podobi obmejnih pokrajin, pa na družbenem področju ne prinašata nujno odločilne prednosti v primerjavi z novim načinom proizvodnje. Danes je potrebna ,,mešanica'' kvalificirane in nekvalifici- rane delovne sile, predvsem pa kakovostna, funkcionalna in medsektorska prožnost. 49 Širjenje tehnološkega razvoja... 9 Tudi s kulturnega vidika se značilnosti pronicljivosti za spremembe, in torej za negotovo in krhko identiteto, lahko pokažejo v negativni in nasprotni luči kot v prejšnji fazi, kajti bolj kot kdajkoli teritorialni prostor, z zmanjšanjem spontanih teženj k širjenju rasti, potrebuje in tudi išče različne sile. Ali lahko torej zaključimo s ponovnim obujanjem tradicionalne teze zaviralnega učinka meje? Mislimo, da ne. Teoretični okvir prostorske in hierarhične delitve dela je veljaven s pogojem, če se prilagodi zgodovinskim fazam in teritorialnim in institucionalnim posebnostim vsakega čezmejnega prostora. Iz tega pa lahko izpeljemo neko prvo pomembno politično ugotovitev, po kateri morebitnih dejavnikov privlačnosti v prihodnosti ne bodo več enostavno določale okoliščine, temveč, nasprotno, treba jih bo šele poiskati in zgraditi. Ta ugotovitev pa gre v smeri politično-kulturnih postulatov za ustanovitev Evrope pokrajin. EMPIRIČNA UGOTOVITEV: PRIMER KANTONA TICINO, ŠVICARSKI KANTON NA MEJI Z LOMBARDIJO Edina obmejna pokrajina, zajeta v koordinirano evropsko raziskavo GREMI, kjer je bila prva naloga končana (Ratti, Di Stefano, 1986), poglabljanje analize pa poteka, je kanton Ticino (primerjaj sliko 4). Kakšne so bile tehnološke smernice podjetij na švicarski meji z Lombardijo? Kakšna je bila vloga meje, zaviralna ali ne, glede na tehnološki razvoj? Na kratko, rezultati omenjenih raziskav so nekoliko presenetljivi in potrjujejo že prej ugotovljene teoretične hipoteze. Lahko navedemo naslednje podatke: — Po desetih letih ekonomsko-industrijske preobrazbe kaže pokrajina še vedno znači- Ine poteze klasičnega obdobja prostorske delitve dela: dualizem na trgu dela in torej nadaljnji obstoj značilnosti proizvodnje, ki še vedno temelji na veliki inten- zivnosti dejavnika delovne sile na določenih sektorjih tradicionalnih panog (oblači- la, tekstil, urarstvo, mehanika). Vendar pa se je, kot kaže, v okviru velikih letnih skupnih sprememb (do 15 %) količinska globalna rast obmejne delovne sile nekoli- ko ustalila, potem ko se je od leta 1955 do leta 1974 povečala od 4.000 na 34,000 delavcev. Polovici podjetjem (127 odgovorov) v pokrajini se ni zdelo potrebno, da bi v zadnjih petih letih izvedla resnične inovacije procesa ali proiz- vodnje, ali pa tega niso mogle uresničiti (primerjaj sliko 3). — — Vseeno pa pri gospodarsko-tradicionalnih strukturah prevladujejo pojavi, ki kažejo na spremembo narave prostorskega vključevanja dela ticinskega industrijskega gospodarstva, Tako se je približno tretjina podjetij, ki so odgovorila na anketo (prispetih odgovorov 50%), proglasila za inovatorje-imitatorje, 15 % podjetij pa lahko uvrstimo med aktivne inovatorje. Zlasti moramo opozoriti na tista podjetja, ki so se osvobodila količinskega proizvodnega dela po naročilu in predlagala ter se uveljavila s funkcijo kakovostne specializacije (ta pojav zadeva več kot 40 % podjetij, ki delajo po naročilu). To je značilno zlasti za podjetja, ki imajo precej visoko stopnjo avtonomije (lokalni podjetniki ali pa tisti, ki so v stiku z drugimi, ki prihajajo iz tujine), bolj kot pa za podružnice švicarskih podjetij, ki so jih ustanovili na meji, kjer naj bi dobili delovno silo. — Zanimiva je tudi vztrajnost dinamike industrijskega razvoja v tej obrobni pokrajini brez kake prave in resnične industrijske tradicije: eno podjetje od petih, oziroma 46 podjetij, je bilo ustanovljenih v zadnjih desetih letih, od tega jih polovico lahko 10 Remigio Ratti 50 Slika 4: TICINO KOT PERIFERNO OBMOČJE STIKA MED ŠVICO IN ITALIJO BASILEA ZURIGO e: LUCERNA S.BERNARDINO Slika 3 SKUPAJ PODJETIJ — 234 INOVATORSKA 32 | 19 [ae] Ss NACIONALNO 3 | 3 [INTERNACIONALNO 10 | INOVATIVNA 107 (46 %) NOVA INOVATORSKA PODJETJA 4 IMITATIVNA (IMITATIVCI) nn 43 NEINOVATIVNA) 127 (54 %) TIPI PROIZVODNJE za Ug TRŽIŠČE NACIONALNO 4 INTERNACIONALNO 15 eee NACIONALNO — [INTERNACIONALNO 4 ] 4 | zloge Fe NACIONALNO 24 zaloge 38 INTERNACIONALNO 14 NACIONALNO - [ INTERNACIONALNO - | - EKI [NACIONALNO 22. ] uži [INTERNACIONALNO 19 | [NACIONALNO 10. |] 30 INTERNACIONALNO 20 | NACIONALNO 67 ||] | INTERNACIONALNO 22 | 22 SEKTORJI | KEMIJA STROJI, APARATI ži PLASTIČNI MATERIALI KOVINE GRAFIKA PIJAČE TEKSTILI PAPIR URARSTVO ŽIVILA KAMNINE IN ZEMLJA KONFEKCIJA LESARSTVO TOBAK DRUGO " e(OAZCI BBAJSOJOUUYIJ afuafsig IS H 12 Remigio Ratti 52 uvrstimo med podjetja inovatorje. Večidel so to podjetja, odprta za mednarodni trg (največ jih je lokalnega izvora ali pa italijanskih), njihova ustanovitev ali lociranje pa ni več povezana z mezdnim dejavnikom kot v tradicionalnih primerih švicarskih podružnic, temveč je, glede na raziskavo, povezan z ugodno geografsko lego in dobrim komunikacijskim sistemom ter z družbeno-političnim vzdušjem in prostorsko privlačnostjo tega švicarskega kantona z italijanskim jezikom. — Končno zaznamo še zgleden in očiten pojav ,,spin-offs'', oziroma podjetij, ki jih je ustanovil eden ali pa tudi več sodelavcev, potem ko so zapustili kako drugo lokalno podjetje, ostali pa v istem proizvodnem sektorju (15 novih podjetij s približno 500 zaposlenimi). Vsi najbolj zanimivi primeri so povezani z istim velikim podjetjem za stroje in elektronske naprave s 1,200 zaposlenimi. Ta zapažanja bodo izpopolnjena s poglobljeno analizo na vzorcu inovatorskih industrij. Vendar pa lahko že iz te študije izvlečemo nekatere splošne ugotovitve. Najprej lahko zabeležimo, da je širjenje tehnološke inovacije po eni strani izjemni rezultat internega pojava ,,spin-offs"', do katerega je prišlo v pokrajini brez kakršnekoli tradicije in ustreznega industrijskega tkiva, po drugi strani pa rezultat zunanjih sil v okviru majhnih in srednjih podjetij, v katerih je v splošnem igrala vlogo kombinacija lokalnih dejavnikov in dejavnikov moči, ali pa podjetniki, ki so prišli iz tujine. To pomeni, da meja niti ni ovirala procesa industrijske preobrazbe, ki vsaj po eni strani dejansko kaže obnovo in rast na osnovi tehnološke inovacije. Dalje lahko trdimo, da je ob pomanjkanju posebnih dejavnikov lokalne industrijske tradicije in dejavnikov sinergije (raziskovalne infrastrukture, medosebne izmenjave in izmenjave med podjetji, vključitev v ,,venture-capital") igral vlogo tretji tip dejavnikov »privlačnosti", ki je povezan s prometnimi in komunikacijskimi infrastrukturami in s kvaliteto življenja (Opazka: tu smo se zatekli h klasifikaciji inovacijskih dejavnikov teritorialne vrste, ki jih je določil Aydalot, 1986 (str. 39) v treh kategorijah: dejavniki, povezani z lokalnim industrijskim tkivom, lokalni dejavniki sinergije, dejavniki privlač- nosti). V tem, ne preveč ugodnem okviru za Širjenje tehnološkega razvoja, pa je učinek meja spet odigral pozitivno diskriminacijsko vlogo. Vloga meje kot ločitvenega filtra je služila kot katalizator, vsaj za ticinski teritorij, za nekatere delavce, ki so jih privlačile določene dobre strani Švice, zlasti njena družbena in politična stabilnost. Poleg tega pa je meja odigrala tudi lastno vlogo v svoji pozitivni funkciji stične cone (klasifikacijo vloge meje je pripravil Raffestin/Guichonnet, 1974): tako je v funkciji razvoja politike gospodarske odprtosti in liberalizma ticinski gospodarski svet, ki je bil tradicionalno obrnjen k ostalemu delu Švice, lahko vnovič našel svoj naravni lombardski prostor in torej deloma spet uravnotežil smisel lastnih relacij in presegel lastne pomanjkljivosti, n.pr. z vzpostavitvijo stikov z lombardskimi raziskovalnimi strukturami. Raziskava je pojasnila, da se ticinski podjetnik — inovator v eni tretjini obrača k Švici, v eni tretjini k lombardski obmejni coni — to bi bilo lahko presenetljivo glede na tradicionalno analizo — v eni tretjini pa k drugim območjem v tujini. In končno, vedno pogostejši in značilni čezmejni odnosi omogočajo razvojno politiko pokrajin, ki se je namesto da bi zagovarjala izolirane in mogoče celo konku- renčne manevre z ene in druge strani meje, odločila za medsebojno ,jinternalizacijo" dejavnikov, ki se bolj pozitivno vključujejo v to specifično čezmejno stvarnost. 53 Širjenje tehnološkega razvoja... 13 SPLOŠNE UGOTOVITVE Problematika obmejnih pokrajin je zanimiva za veliko število situacij v Evropi. Presoja njihovega razvojnega procesa pa je izredno težavna zaradi pomanjkanja ustrezne teoretične opore, ki pa se vendarle krepi, tudi zaradi velikega političnega interesa, povezanega s filozofijo ,,Evrope pokrajin". Glede teoretičnega profila smo lahko opazili tradicionalni pristop, ki pa vendarle dopušča možnost zaviralne vloge meje na regionalni razvoj, in bolj aktualen okvir, ki temelji na hipotezah modela prostorske in funkcionalne delitve dela na mednarodni ravni, V tem okviru, zlasti pa v razvojni fazi, je meja lahko, v nasprotju stradicional- nimi tezami, sprožila diskriminacijske situacije, ki so omogočile potencialni dohodek, in torej spodbujale gospodarski razvoj. Ta teoretični okvir pa je veljaven tudi v sedanjih razmerah, ki jih označuje faza upočasnitve gospodarske rasti in industrijske preobrazbe, določene tudi z naravo in načinom širjenja novih tehnologij. V tem sklopu so možnosti za nastajanje novih možnosti potencialnega dohodka na obmejnem prostoru manjše kot v prejšnjih zgodo- vinskih razmerah, za katere je bila značilna močna količinska rast. Vseeno pa je lahko meja, glede na deduktivni zaključek in opirajoč se na ugotovitve empiričnega primera švicarskega kantona Ticino, pozitiven katalizator dejavnikov rasti, in zlasti širjenja tehnologije. Kadarkoli že pa je morebiten pozitivni rezultat vedno manj odvisen od naključja, nasprotno, vedno bolj je odvisen od političnih, podjetniških in javnih strategij, ki težijo k oblikovanju dejavnikov teritorialne privlačnosti, po možnosti v čezmejnem okviru. Naj na koncu opozorimo na potrebo po dinamičnem in zgodovinskem pristopu (ki pa ga močno pogrešamo v specifičnih študijah), kar nujno vodi analitika k temu, da se sklicuje na različne faze gospodarsko-prostorskega razvoja, kot tudi k evolutivnemu okviru sistemskih komponent, ki označujejo gospodarske in politično-administrativne strukture dveh ali več dežel, kar zadeva mejo (Slika 5 v angleški verziji kot povzetek podaja sintezo položaja v italijansko-švicarskemu kontekstu). Slika S PROSTORSKI NASLEDKI EKONOMSKEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA V REGIJI Z "ODPRTE MEJE" FAZE PROCESI NASLEDKI 1. PRIMER EKONOMSKA FAZA POLARIZACIJE UČINKI EKONOMSKE ——> PENALIZACIJA PERIFERNIH PODROČIJ (TEORIJA POLARIZACIJE) KONCENTRACIJE 1850 — 1950, PRIMER ŠVICE IN ITALIJE UČINKI POLITIČNO-ADMINISTRATIVNE ————> UČINKI BOLJ IN BOLJ PENALIZIRAJO KONCENTRACIJE OBMEJNA PODROČJA 2. PRIMER EKONOMSKA FAZA PROSTORSKE ——————> UČINKI REDISTRIBUCIJE IN PROSTORSKE "———> DISKRIMINATORNI UČINKI MEJE; DELITVE DELA (TEORIJA PRODUKCIJSKEGA DIFUZIJE DOLOČENIH SEGMENTOV POZITIVNE PRIDOBITVE V PRIMERU CIKLA; TEORIJA PROSTORSKE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE MEJNE REGIJE' KI IMA OBELEŽJE DELITVE DELA) POSEBNIH PRIVLAČNOSTI 1955 — 1975, PRIMER ŠVICE IN ITALIJE 3. PRIMER FAZA INDUSTRIJSKEGA "———————>> NOVI DEJAVNIKI ————> MANJ OČITNI DISKRIMINATORNI UČINKI RESTRUKTURIRANJA PROCES REPOLARIZACIJE IN MEJE (4; —;) POZITIVNI UČINKI SO 1974.... PREOBRAT V PROSTORSKI DELITVI DELA LAHKO POVEZANI Z DEJAVNIKI PRIVLAČNOSTI IN S SPECIFIČNO REGIONALNO POLITIKO - SPREMENLJIVA NARAVA PRODUKCIJSKIH SEGMENTOV - POJAV NOVIH DEJAVNOSTI (V SMISLU INOVACIJE) bl UJEM OIŠIUAN ps 55 Širjenje tehnološkega razvoja... 15 BIBLIOGRAFIJA Aydalot, Ph. (1986), Les techologies nouvelles et les formes actuelles de la devesion spatiale du travail, Dossier du Centre Economic, Espace, Environnement, Cahier No 47, Paris (mimeo). Bagnasco, A. e Trigilia, C., eds. (1984), Societa e politica nelle aree di piccola impresa, Venezia. Biucchi, B. M., (1959), Le premesse economiche per la difesa dell'italianita, Nuova Societa Elvetica, Tip. Pedrazzini, Locarno. Biucchi, B. M. e Gaudard, G., eds. (1981), Régions frontalitres, St. Saphorin. Camagni, R. e Rabellotti, R. (1986), Innovations and territory: the Milan high-tech and innovation field, in P. Aydalot (ed.), Milieux inovateurs en Europe, GREMI, Paris, 101—1 25. Christaller, W. (1933), Die zentralen Orte in Siiddeutschland, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt. Di Stefano, A. (1986), Indagine sui processi innovativi in atto nel settore industriale ticinese, in URE, Rapporti semestrali, 1986/1. Di Tella, G. (1982), The economics of the frontier, in Kindleberger C. P. e Di Tella G., Economics in the longview, London, Mcmillan, 210—227. Docringer, P. B. ¢ Priore, M. J. (1971), Internal labor markets and manpover analysis, Lexington. Ercmann, S. (1987), Cross-Border Ralations: European and North-American Perspectives, Schult- hess Verlag, Ziirich. Guichonnet, P. e Raffestin, C. (1974), Gčographie des frontičres, PUF, Paris. Hansen, N. (1977), Border Regions: a critigue of spatial theory and a european case study, in Annals of Regional Science, No 11. Hansen, N. (1981), Mexico's border industry and the international division of labour, in Annals of Regional Science, 15. Hansen, N. (1983), International Cooperation in border regions: an overview and research agenda, in International Regional Science Review, N° 3, 255—270. Jeannerct, Ph. (1985), Régions et frontičres internationales, EDES, Neuchatel. Leimgruber, W. (1984), Die Grenziiberschreitende Region als Verhaltensraum, Habilitationsschrift, Basel (mimeo), Leimgruber, W, (1987), Il confine e la gente: interrelazioni spaziali, sociali e politiche fra la Lombardia e il Canton Ticino, Varese, Lativa. Loesch, A. (1940), Dic raumliche Ordnung der Wirtschaft, G. Fischer, Jena. Maillat, D. e Jeanneret, Ph. (1981), Jura, Canton de frontiére, Groupe d’ études économiques, Neuchatel. Malecki, E. (1983), Technology and Regional Development: a Survey, in International Regional Science Review, 2, 89-125. Michalet, Ch. A. (1976), Le capitalisme mondial, PUF, Paris. Peach, J. (1986), Social and Economic Issues concerning frontier markets between USA and Mexico, New Mexico State University (mimeo). Ratti, R. (1971), | traffici internazionali di transito e la regione di Chiasso, Ed. Universitaires, Fribourg. Ratti, R., Bottinelli, T., Cima, T. e Marci, A. (1982), Gli effetti socioeconomici della frontiera: il caso del frontalierato nel Cantone Ticino, URE, Quaderno 15, Bellinzona. Ratti, R. (1984), Une analyse spatiale d’une activité de service sporadique. URE, Bellinzona. Ratti, R. e Cavadini, A. (1986), Stato e prospettive delle attivita di spedizione a Chiasso, Comune di Chiasso. Ratti, R. e Di Stefano, A. (1986), L’innovation technologique au Tessin, in Aydalot, P. (ed.), Milieux innovateurs en Europe, GREMI, Paris, 321—343. Ricq, C. (1981), Les travailleurs frontaliers en Europe, Antrophos, Paris. Ronzitti, N. (1987), Cross-Border Ralations between Italy/Yugoslavia, Italy/Austria and Italy/ Switzerland, in Ercmann S,, Cross-Border Relations: European and North American Perspec- tives, Schulthess Verlag, Ztirich. Rossi, M. (1982), Travailleurs frontaliers, marché du travail et strustures économiques: le cas du Tessin, in Revue syndicale suisse, N° 7—8. Spehl, H. (1982), Wirkungen der nationalen Grenze auf Betribe in peripheren Regionen — darstellt am Beispiel des Saar-Lor—Lux—Raumes, Universitat Trier (mimeo). Urban, S. (1971), L’intégration économique européenne et !’évolution régionele de part et d’autre du Rhin, in Economie et société, N° 5, 603-635. Vernon, R. (1974), Les enterprises multinationales, Calmann-Lévy, Paris. 16 Remigio Ratti 56 SUMMARY THE DIFFUSION OF TECHNOLOGICAL DEVELOPEMENT IN FRONTIER AREAS OF EUROPE In his paper, the author is dealing with the ways of technological developement in the paripheral areas at international borders in Europe. The special conditions caused by the presence of political delineation in geographically and economically similar areas are characteristic in at least such cases in Europe, and are of key importance in the ongoing processes of economic and political integration. At present, the study of the problematics is faced with lack of adequate theoretical grounds. The author cites some consevative theories on negative infuence the presence of intarnational border in such area exert, and the more general hypotheses on internatio- nal functional and geographical division of labor. Within the latter, the occurence of possible stimulative financial processes are usually stressed. As for the process of technical developement diffusion in these areas, the author presents his empirical study of the Swiss canton Ticino. He suggests that such developement is less conditioned by the presence of international areas to prevent any tchnological retardation; the author thinks tat either re-evaluation of economic and financial capacities in such areas or efforts for normalization of international economy are Tequired. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 VLADIMIR KLEMENCIC Redni profesor, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana DRZAVNA MEJA NA OBMOCJU SR SLOVENIJE IN OBMEJNA OBMOCJA KOT NOV GEOGRAFSKI FENOMEN TEORETIČNE IN METODOLOŠKE OSNOVE PROUČEVANJA MEJA IN OBMEJ- NOSTI Pojem obmejno območje v zadnjih dveh desetletjih v geografiji postaja nov regionalno-geografski pojav, ki mu geografija pa tudi druge vede, ki se ukvarjajo s problemi organizacije prostora in z njimi povezani procesi, kot so na primer regionalno prostorsko planiranje, ekonomija ali sociologija, posvečajo vse večjo pozornost. Razlog je v vedno manjši zaprtosti gospodarstva v nacionalne ali državne meje in vedno bolj intenzivni tokovi osebnega in blagovnega prometa ter pretok vseh vrst informacij preko državnih meja. S tako razvitim prometom je povezano odpiranje različnih mejnih prehodov, okoli katerih nastajajo nov obmejni tip pokrajine in nova naselja (carinske službe, milica, banke, trgovine, hoteli in moteli, skladišča, avtoporti ipd.). Ker prek odprtih meja poteka tudi vse intenzivnejši osebni promet zaradi nakupovanja blaga za potrebe obmejnega prebivalstva sosednih držav, lahko ugotovimo ne le spremembe funkcije in zunanjega videza naselij neposredno ob meji in mejnih prehodih, temveč tudi v bolj ali manj oddaljenih obmejnih območjih. Tako je v teh območjih pospešen socialno-ekonomski razvoj, zaradi česar nastajajo urbani družbi primerna območja koncentracije gospodarstva in prebivalstva ter modernizacija infrastrukture na obeh straneh meje, s tem pa nastajajo iz nekdanjih nerazvitih obmejnih območij med seboj sklenjena in prek meja povezana urbanizirana območja.-? Med državami Zahodne in Srednje Evrope pa tudi med Jugoslavijo in sosednjima državama Avstrijo in Italijo so z obeh strani meje nastala urbanizirana obmejna območja, kjer lahko že po njihovem zunanjem videzu ugotovimo vpliv funkcije meje glede na njeno bližino oziroma oddaljenost. Življenjsko povezovanje prebivalstva na obeh straneh meje dobiva takšen pomen, da se obmejna območja posameznih držav po fiziognomiji in funkciji ter geografskih procesih razlikujejo od notranjosti države, hkrati pa lahko v teh obmejnih območjih po funkciji in zunanjem videzu opazimo funkcijo meje same v kulturni pokrajini. Območja, kjer lahko opazimo vpliv meje v podobi in funkciji pokrajine na obeh straneh meje, označujemo kot obmejna regija.? Gospodarski in socialni razvoj v obmejnih regijah zahteva usklajevanje družbeno- ekonomskega in regionalnoprostorskega razvoja, zato v obmejnih območjih evropskih Vladimir Klemenčič 58 držav ustanavljajo posebne regionalne skupnosti, katerih člani so predstavniki oblasti v obmejnih regijah, republikah in občinah. Njihova naloga je usklajevanje gospodarskega in regionalnega razvoja ter izgradnja infrastrukture, prometnih poti različnih vrst — cest, železnic, letališč in pristanišč, varstvo okolja ter usklajevanje razvoja kulture, izobraževanja in znanosti. V nekaterih skupnostih so že začeli usklajevati izobraževa- nje, katerega namen je boljše medsebojno poznavanje prebivalstva in reševanje skupnih problemov obmejnih držav, zlasti pa boljše medsebojno poznavanje prebivalstva obmej- nih območij z ene in druge strani državne meje? Regionalne skupnosti, ki že dve desetletji dobro sodelujejo, imamo na Pirenejih med Francijo in Španijo, na območju Nizozemske, Zvezne republike Nemčije, Švice, Francije in Luksemburga, v obmejnih območjih Skandinavije ter stičiščih drugih evropskih držav. Na območju alpske in severnojadranske regije imamo regionalno skupnost Alpe—Jadran, v katero so vključeni SR Slovenija in SR Hrvatska ter obmejni deli vzhodne Italije, zahodne, južne ter vzhodne Avstrije ter zahodne Madžarske. Ker želijo v zahodnih in srednjeevropskih državah zagotoviti boljši razvoj obmejnih območij, imajo skoraj vse posebne načrte za pospeševanje razvoja obmejnih območij z namenom, da bi se ta območja z ekonomskim razvojem izenačila po stopnji razvitosti z notranjostjo države, hkrati pa skušajo z odpiranjem meja in povečanjem števila mejnih prehodov ter razvojem infrastrukture, ki jo zahteva množični blagovni in osebni promet, kar najbolj zmanjšati negativne posledice prometno, gospodarsko in kulturno zaprtih obmejnih območij. Tako so v okviru teh skupnosti obmejnih regij izdelani regionalni prostorski plani za usklajen razvoj prometne in druge infrastrukture, turizma ter kulture, kar je prispevalo k vsestranskemu povezovanju obmejnih območij dveh ali več sosednjih držav." S Zaprte in slabo prehodne meje ter slabo razvita obmejna območja med državami Evropske gospodarske skupnosti vse bolj zavirajo njihovo medsebojno povezovanje in ustvarjanje enotnega gospodarskega prostora, zato so države članice te skupnosti ustanovile posebna delovna telesa za proučevanje problemov medsebojnega povezovanja obmejnih območij sosednjih držav. Na delovnih konferencah teh komisij so s teoretič- nega pa tudi aplikativnega stališča pripravili poseben koncept za planiranje regionalnega razvoja obmejnih območij s cilji, da bi odpravili negativne vplive zaprtih meja in nerazvitih obmejnih regij.® Po rezultatih dosedanjih raziskav lahko za ocenjevanje funkcije meje oziroma njenega vpliva na zaledje opredelim dejavnike, ki odvračajo od zaprtosti meje, in na dejavnike, ki vplivajo na njeno zaprtost. Med dejavnike, ki vplivajo na odvračanje negativnih tendenc k zaprtosti, lahko prištevamo: — enako visoko razvit sistem industrijske družbe v obmejnih območjih dveh ali več sosednjih držav; — sistem industrializacije, ki je skladen z gostoto prebivalstva; — | prevzemanje zamisli moderne industrijske družbe; — skupni sistem informiranja in usmeritve na podlagi množičnih občil ter poznavanja jezika z obeh strani državne meje; — | pozitivno razmerje do sosedov ter sodelovanja čez mejo. Dejavniki, ki vplivajo na zapiranje meje, pa so: — pomanjkanje prometnih zvez čez mejo; — konsolidacija obmejnih območij na nacionalni osnovi brez skupnega planskega 59 Državna meja kot geografski fenomen... 3 povezovanja pri planiranju obmejnih območij dveh sosednjih držav; — nizka socialnoekonomska razvitost industrijske družbe; — prilagajanje prebivalstva položaju zaprte meje; — | pomanjkljiva čezmejna povezovanja informacijskega sistema.? Vsekakor moramo, še zlasti če želimo opredeliti tipe obmejnih območij, upošteva- ti tudi fizičnogeografske dejavnike. Meja na ravninskem svetu ima drugačne možnosti za vpliv odprte meje kot meje v hribovitih, slabo poseljenih območjih ali na velikih rekah. Vendar moramo poleg tega pri opredeljevanju funkcije meje upoštevati tudi različne tipe družbenopolitičnih sistemov. Meje, ki potekajo čez visoke planote, tečejo pa med visoko razvitimi državami, zaradi dobro zgrajenih prometnic (kot na primer v Alpah med Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo in Švico), niso nobena ovira za normalen razvoj in povezovanje obmejnih območij. To lahko danes spremljamo ne le v Alpah, temveč tudi v Pirenejih, zlasti pa med Švedsko in Norveško. Vendar pa tudi enak družbenopolitični sistem dveh sosednjih držav ne omogoča sam po sebi odprtosti meja in medsebojnega povezovanja obmejnih območij zaradi pospeševanja njihovega gospodarskega razvoja. V povojnem obdobju je funkcija meja in obmejnih območij v vseh delih Evrope doživela določene spremembe. V procesu družbenoekonomskega razvoja pa so se meje in z njimi povezana obmejna območja vendarle razvile v različne tipe. O popolnoma zaprti meji skoraj ne moremo več govoriti, ker se mora vsaka država, če se želi razvijati in vključevati v družbenoekonomske procese Evrope, v določenem obsegu vključiti v mednarodno blagovno menjavo, s tem pa je povezano tudi prebivalstvo bodisi zaradi potreb gospodarstva, bodisi zaradi turizma, družinskih vezi ipd. Tako bi lahko meje delili po številu prehodov oziroma gostoti prehodov, po stopnji infrastruk- turne opremljenosti mejnih prehodov, po obsegu blagovnega transporta ter po intenziv- nosti števila potnikov, ki potujejo čez mejo bodisi iz ene v drugo državo ali pa v tranzitu. Velika je razlika med mejami in obmejnimi območji, kjer je usklajevanje in povezovanje vseh oblik življenja prebivalstva ter elementov gospodarstva in infrastruk- ture med državami urejeno, tako da gospodarstvo in življenje prebivalcev obmejnih območij delujeta med seboj usklajeno, in tistimi, kjer se vidiki skupnega planiranja obmejnih regij kažejo samo v nekaterih elementih. Tako lahko govorimo o tipu ustaljenih obmejnih regij na osnovi odprtosti meje in njihove medsebojne povezanosti v sospodarskem, socialnem in kulturnem življenju prebivalstva ter možnosti popolnega izpolnjevanja funkcije čezmejnega sodelovanja sosednjih držav, na drugi strani pa o tipu meja, kjer poznajo samo zgrajen dvosmerni prometni sistem ter mednarodni tranzit blaga in potnikov, ki sta brez kakršnega koli vpliva na razvoj obmejnih regii ali pa je ta vpliv zelo majhen. To pa tudi pomeni omejeno možnost vplivanja obinejnega prebivalstva na razvoj lastne obmejne regije, funkcijo meja in sodelovanje čez mejo. Tako lahko v prvem primeru govorimo 0 odprtem tipu meje, v drugem pa o omejeno odprtem ali priprtem tipu meje. Poleg teh dveh tipov imamo tudi celo vrsto podtipov meja in obmejnih območij. Med nje lahko prištevamo tudi tiste obmejne regije, za katere so sklenjene meddržavne pogodbe o maloobmejnem osebnem prometu, ki omogočajo obmejnemu prebivalstvu dveh sosednjih držav prehajanje meje zaradi prodaje ali nakupi določene vrste blaga za osebno uporabo, in to z določeno mesečno ali letno vsoto." Med dejavnike sodelovanja preko meja bodisi na gospodarskem bodisi na kultur- nem področju ali planirane gradnje infrastrukture moramo vsekakor prišteti narodnost- 4 Vladimir Klemenčič 60 no mešanost prebivalstva na obmejnih območjih. Po prvi svetovni vojni, ko so bile po razpadu Avstro—Ogrske in Turčije v Srednji in Vzhodni Evropi določene državne meje na novo ustanovljenih držav, pri mnogih na novo nastalih državnih mejah niso upošte- vali etničnih meja", Tako je na primer ob jugoslovanski meji s sosednjimi državami ostal del jugoslovanskih narodov kot nacionalna manjšina zunaj meje njihove matične dežave. Vse do podpisa Helsinške listine in meddržavnih pogodb po drugi svetovni vojni je navzočnost nacionalnih manjšin v razmerjih med evropskimi državami povzročala meddržavne spore. Narodi, ki so imeli svoja etnična ozemlja poseljena z nacionalno manjšino zunaj lastne države, so za svoje nianjšine zahtevali vse pravice, kar so si države, v katerih so v obmejnih območjih živele manjšine, često razlagale kot zahtevo po spremembi meje. Primer takšne težnje, ki se je v dobi nacistične in fašistične nadvlade med drugo svetovno vojno v Evropi začasno uveljavila, je bila teritorialna razdelitev Jugoslavije med okupatorje sosednjih držav. Za ustalitev meja in priznavanje nacionalnih manjšin, s tem pa tudi zavračanje asimilacije, je bil po vojni eden najpomembnejših dokumentov Helsinška listina, S katero so njeni podpisniki priznali meje in odgovornost za enakopraven gospodarski, socialni in kulturni razvoj manjšin v območjih, ki so naseljena z manjšinami ali so te pomešane z večinskimi narodi. Eden od pomembnih dogovorov je tudi pravica nacionalnih manjšin do povezova- nja z matičnim narodom v sosednji državi in nasprotno, matične države imajo pravico do povezovanja s svojo nacionalno manjšino v sosednji državi. V državah, kjer se vsaj delno izvaja bistvo tega dogovora, manjšina že dobiva vlogo posrednika pri njunem čezmejnem sodelovanju, kar vpliva na gospodarski razvoj obmejnih regij ali obmejnih območij. Eden najpomembnejših vidikov, v katerega lahko zaradi znanja jezika in poznava- nja kulture dveh sosednjih držav, vključimo vlogo manjšin, so tudi pogodbe o meddr- žavnem gospodarskem sodelovanju. To so pogodbe, ki omogočajo čezmejno izmenjavo blaga med obmejnimi območji na osnovi pogodb o brezgotovinski izmenjavi za določe- no letno vsoto. Takšne gospodarske pogodbe so še zlasti pomembne za države, ki so vključene v različne regionalne gospodarske skupnosti. Jugoslaviji, na primer, omogoča- jo na meji z Italijo olajšan uvoz in izvoz blaga v države Evropske gospodarske skupnosti, pa tudi nasprotno, ltaliji je omogočen izvoz v Jugoslavijo in prek nje v države, ki so z gospodarsko pogodbo povezane z njo (neuvrščene države). S takšno pogodbo obmejne izmenjave blaga je Italiji olajšana tudi izmenjava in prodaja blaga preko Madžarske v države Vzhodne Evrope. Manjšini, ki živi ob odprti meji in je prek nje v vsakdanjem življenju povezana Z državo matičnega naroda, že sama odprta meja ter vse pogodbe o prekomejni menjavi dajejo določeno osnovo za njen nadaljnji socialni in ekonomski razvoj, s tem pa tudi za njihovo identiteto na področju kulture in jezika. Večinski narod ne glede na svoje politično razmerje do manjšine le-tej ne more odvzeti vloge prostorskega dejavnika glede njene aktivne udeležbe, ker že ima zaradi znanja jezika in udeležbe pri čezmej- nem sodelovanju, kjer se uporablja jezik nacionalne manjšine, aktivno vlogo.!) !'> ka V 61 Državna meja kot geografski fenomen... 5 PROSTORSKI PROBLEMI MEJA IN OBMEJNIH OBMOČIJ OB JUGOSLOVANSKI MEJI Z opredeljevanjem različnih regionalnogeografskih dejavnikov lahko obmejna ob- močja ali obmejne regije zaradi različnih načinov čezmejnega povezovanja in različnih teženj njihovega razvoja za Jugoslavijo ugotovimo različne tipe in podtipe, seveda na osnovi enotne metodologije geografskega raziskovanja ter v uvodu navedenih teoretskih in metodoloških izhodišč. Čeprav še nimamo sistematičnih raziskav vseh obmejnih območij v Jugoslaviji, pa vseeno lahko glede na odprtost meja in razvoj obmejnega prostora ugotovimo, da imamo takšne tipe obmejnih območij, za katere lahko rečemo, da so obmejno razviti ob odprti meji, kar je učinek meddržavnih dogovorov in njihove prave ostvaritve v praksi, a tudi popolnoma nasproten tip obmejnih območij, ki zaradi zaprtosti meje, bodisi iz fizičnogeografskih vzrokov (gorsko območje) bodisi iz političnih razlogov v svojem razvoju niso povezana z mejo, še manj pa z regionalnim razvojem obmejnih območij sosednjih držav. Tako imamo obmejna območja, ki se čez mejo povezujejo samo S prometnimi zvezami meddržavnega in mednarodnega pomena, ob tem pa ni vidnega učinka družbenogospodarskega razvoja obmejnega območja sosednje države. To velja za obmejna območja ob meji Jugoslavije z Albanijo, Grčijo pa tudi Bolgarijo, čeprav ima Jugoslavija z Bolgarijo podpisano pogodbo o maloobmejnem osebnem prometu. Nekoliko drugačen pomen imajo obmejna območja ob meji Jugoslavije z Romunijo in Madžarsko, ker imamo z njima meddržavne dogovore o maloobmejnem osebnem prometu, kar pa vendarle ne more odločilno vplivati na razvoj obmejnih območij v Jugoslaviji, razen da obmejnemu prebivalstvu z obeh strani olajšuje prehod meje in s tem omogoča nakupe. Med Jugoslavijo in Madžarsko je sklenjena tudi pogodba o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Učinki zaprtosti meje so za gospo- darsko in kulturno povezovanje med prebivalstvom obmejnih območij na velike razda- lje in v vsem povojnem razdobju, ko je notranjost Jugoslavije doživljala preobrazbo, katastrofalni, saj lahko v večini obmejnih območij najdemo tudi več 10 kilometrov daleč od jugoslovanske meje z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo razseljevanje prebivalstva in nazadovanje gospodarstva z razpadom kulturne pokrajine in regionalne strukture. Tako se na primer obmejna območja ob albanski meji siromaši- jo z velikim naraščanjem prebivalstva ob nazadovanju gospodarstva. RAZVOJ IN TIPI OBMEJNIH OBMOČIJ V SLOVENIJI V Sloveniji imamo glede na druga obmejna območja v Jugoslaviji posebne pogoje pri oblikovanju obmejnih območij, ki se preko odprte meje povezujejo z obmejnimi območji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Regionalnih pojavov ob meji v celotni SR Sloveniji si ne bi mogli razlagati zunaj regionalnih procesov in njene prostorske vloge te republike v evropskem in jugoslovanskem prostoru. Celotno ozemlje Slovenije lahko označimo kot obmejno regijo, saj na njenem ozemlju lahko v prometu pa tudi v drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih ugotovimo učinke odprte meje kot rezultat njenega čezmejnega povezovanja s sosednjimi državami in njene obmejne prostorske vloge za celotno Jugoslavijo. S hitrim gospodarskim razvojem Jugoslavije in Evrope po drugi svetovni vojni ter z meddržavnim povezovanjem z evropskimi državami z blagovno menjavo, s stopnjeva- 6 Vladimir Klemenčič 62 njem turističnih tokov ter z zelo intenzivnim celoletnim pretakanjem delovne sile iz Jugoslavije, Grčije in Turčije v zahodnoevropske države in nazaj, je Slovenija v zadnji dveh desetletjih postala osrednji prostor mednarodnega tranzitnega prometa in prvoraz- redni evropski prometni vezel, zato se v določeni meri lahko primerja z mednarodno tranzitno vlogo obmejnega prostora med državami Beneluksa, Francije, Zvezne republi- ke Nemčije in Švice. Ta vloga je zaradi intenzivne povezanosti obmejnih območij Slovenije z obmejnimi območji sosednjih držav Italije, Avstrije in Madžarske na osnovi številnih mednarodnih dogovorov, ki posegajo v vse oblike človekove dejavnosti tako na meddržavni osnovi kot na osnovi dogovorov med državami skupnosti Alpe—Jadran, še posebej poudarjena, Prehodna lega na severozahodu Jugoslavije med velikimi evrop- skimi pokrajinskimi enotami, kot so Alpe, Panonska nižina, severni Jadran in Dinaridi, ter med kulturami romanskih, germanskih, slovanskih in ugrofinskih narodov, daje Sloveniji v njeni prostorski funkciji poseben mednarodni značaj.! Mednarodno prometno in prostorsko vlogo omogočajo endogeni (notranji) dejav- niki obmejnosti, ki so posledica dejavnikov družbenega razvoja Slovenije, ter eksogeni (zunanji) dejavniki obmejnosti, ki učinkujejo iz območij zunaj Slovenije v Jugoslaviji in iz družbenoekonomskega razvoja drugih delov Evrope. Med zunanje dejavnike oblikovanja Slovenije kot obmejne in mednarodne tranzitne regije lahko štejemo metropolitansko regijo Lombardije v severni Italiji, iz katere se ponujajo preko Slovenije v Jugoslavijo ter naprej v druge države Bližnjega vzhoda ter vzhodne in jugovzhodne Evrope in v nasprotni smeri tokovi blagovnega prometa, v prvi vrsti preko na novo zgrajenega mejnega prehoda z avtoporti na obeh straneh jugoslo- vansko—italijanske meje v Štandražu pri Gorici v Italiji in v Vrtojbi pri Novi Gorici v Jugoslaviji. Zaradi velikega obsega blagovnega prometa so bili veliki avtoporti zgrajeni tudi pri Fernetičih pri Sežani na obeh straneh jugoslovansko—italijanske meje. Prav tako imajo velik pomen za obmejnost Slovenije tudi severnojadranska medna- rodno pomembna pristanišča Trst, Koper in Reka, iz katerih in v katera prehaja preko Slovenije velik obseg blaga iz severnega Jadrana v Srednjo Evropo in v nasprotni smeri. Za mejne prehode in vso Slovenijo so zelo pomembni tudi prometni tokovi iz Zahodne Evrope preko Zvezne republike Nemčije in Avstrije, ki se pretakajo čez našo mejo prek mejnih prehodov Podkoren, Ljubelj in Šentilj po cestah ali železnicah, ki preko Slovenije povezujejo druge dele Jugoslavije z deželami Bližnjega vzhoda. Pri tem so posebej pomembni turistični tokovi v Dalmacijo in druge dele Jugoslavije (karti 1 in 2, preglednici 1 in 2). Mednarodni obmejni pomen Slovenije se kaže tudi v tem, da je že vsa prometna mreža cest in železnic v deželah, ki obdajajo Slovenijo, modernizirana. Ker nas iz vseh smeri (Avstrije in Italije) obkrožajo avtoceste, je razumljivo tudi zanimanje zahodnih držav za čim hitrejši izgradnji avtocest v Sloveniji iz smeri severne Italije preko Trsta in Gorice, iz avstrijske smeri skozi Karavanški predor po cesti ,,Bratstva in enotnosti" po Sloveniji ter na obrobju severne Slovenije v smeri Graz—Maribor— Zagreb, saj so to najpomembnejše zveze iz Zahodne Evrope preko Jugoslavije k državam jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Med sestavine obmejnosti moramo prištevati tudi veliko koncentracijo mednarodno pomembnih letališč, tako v Sloveniji kot tudi v bližnjih delih Jugoslavije in na obmejnih območjih sosednje države Avstrije in Italije, s katerima deloma že usklajujejo porazdelitev njihovih vlog. V sami Sloveniji imamo tri mednarodna letališča — na Brniku pri Ljubljani, v Mariboru in v Sečovljah pri Portorožu. V neposredni bližini pa omen... Državna meja kot geografski fen 63 Karta le OEHEJKA TN HEDRARODK -TRAHZITKA PROHETKA 1 INFRASTRUKTURA V SR SLOVENIJI IM SOSEDKJIH DRŽAVAH NI AN prastaska 4 paca J aN O z —— haves att ——. regali ga seji = mene == grivcerte 9 reel la z eet ——m podna prevri duda smemo at ire ienina vra —— one tlela K > semeacetes terelitte SR Hrvatsk2 L gistenikit umi vsake Vsat: Klari, BY? Karta 2 HEJNI PREHODI HA JUGOSLOVANSKI MEJI HR OBHOČJU SR SLOVENIJE ai R V J A aan KRA JIMA D s s s. Mm aS ~ a 4, ; sufgo SLAV H SA < ."" NM Yo f Las puNLAMI JA - z \ -. V i we sn S ovenija di ae .-. Voreslai Ma etree welt jr go ZZ. eens oct ) NN ee eosin wet x. t& \ a painater al tbat SN. Ro TE > : “a v iz O — Sega Mb s stah ROME Nw x 8 moji lete NE nt mn = ih stile ——— 1:3 sliise 2 tities s 1 svi ui: aii -— vi -i. io ba nila eveviens Or Baler panels Batereet, 110 PREGLEDNICA 1: Število prehodov potnikov prek državne meje na območju Slovenije v letih 1984 in 1986 št. Mejni prehod mej. preh. — cestni m. p. 84 želez. m. p. 4 — pomorski m. p. 3 — letališki m. p. 3 SKUPAJ 94 št. Mejni prehod mej. preh. - z Italijo 46 — z Avstrijo 40 — z Madžarsko 2 drugi 6 SKUPAJ 94 mednarod. mejni prehodi 1984 1986 34,653.808 51,337.268 2,925.395 2,926.922 149.223 162.504 216.705 278.295 37,945.131 54,704.989 mednarod. mejni prehodi 1984 1986 14,472.070 23,462.655 22,517.382 29,983.82] 589.751 817.714 365.928 440.799 37,945.131 54,704.989 maloobmejni prehodi 1984 1986 20,265.605 23,591.715 180.181 170.446 5.717 2.252 18.925 25.533 20.470.428 23,789.946 maloobmejni prehodi 1984 1986 16,677.112 20,065.996 3,638.384 3,613.477 130.290 82.688 24.642 27.785 20,470.428 23,789.946 skupaj 1984 54,919.413 3,105.576 154.940 235.630 58.415.559 skupaj 1984 31,149.182 26,155.766 720.041 390.570 58,415.559 SR 1986 74.928.983 3,097.368 164.756 303.828 78,494.935 1986 43,528.651 33,597.298 900.402 468.584 78,494.935 Vir: Promet potnikov na mejnih prehodih (mednarodnih in maloobmejnih) do vključ- no decembra 1984, 1986. RSNZ SRS, Oddelek za mejne zadeve in tujce Vladimir Klemenčič 65 Državna meja kot geografski fenomen... 9 PREGLEDNICA 2: Promet potnikov na mejnih prehodih v SR Sloveniji v letih 1984 in 1986 Mejni prehod — osebni promet leta 1984 osebni promet leta 1986 med- malo- skupaj med- malo- skupaj narodni obmejni narodni obmejni Piran 77.623 791 78.414 96.783 940 97.723 Izola 7.012 2.701 9.713 11.343 1.093 12.436 Koper 44.588 2.225 46.813 54.378 219 54.597 POMORSKI PROMET 149.223 5.717 154.940 162.504 2.252 164.756 Portoroz 4.697 _ 4.697 8.406 = 8.406 Ljubljana— Brnik 204.637 17.844 222.481 253.115 23.344 276.459 Maribor 7.371 1.081 8.452 16.774 2.189 18.963 LETALISKI PROMET 216.705 18.925 235.630 278.290 25.533 303.828 Lokvice - 35.217 35.217 - 39.264 39.264 Miren - 350.269 350.269 — 625.627 625.627 Vrtojba 434.476 414.776 848.952 162.468 674.940 1,437.406 Šempeter — 745.298 745.298 - 483.182 483.182 Nova Gorica 883.816 1,455.705 2,339.521 1,901.844 2,009.526 3,91.370 Pristava - 77.297 77.297 — 72.619 72.619 Nova Gorica- železnica 101 10.182 10.283 543 7.461 8.004 Solkan - 642.579 642.579 — 675.01 675.011 Solkan— Polje - 19.132 19.132 - 19.132 19.132 Podsabotin - 35.529 39.529. - 3.689 3.689 Hum - 102.077 102.077 - 43.722 43.722 Valerišče - 1.586 1.586 — 2.306 2.306 Vipolže - 176.305 176.305 - 121.942 121.942 Medana - 20.854 20.854 - 19.919 19.919 Plešivo - 119.770 119.770 — 149.692 149.692 Neblo - 270.512 270.512 - 427.380 427.380 Golo brdo - 179.279 179.279 — 321.001 321.001 Mišček - 5.578 5.578 - 6.197 6.197 Solarji — 69 69 — 212 212 Livek - 10.513 10.513 = 21.194 21.194 10 Vladimir Klemenčič 66 Mejni prehod osebni prehod leta 1984 osebni prehod leta 1986 med- malo- med- malo- narodni obmejni skupaj narodni obmejni skupaj Robič 148.105 209.029 357.134 214.530 214.747 429.277 Robedišče — 1.721 1.721 - 1.767 1.767 Most na Nadiži - 1.766 1.766 - 4.354 4.354 Uéeja 7.392 7.227 14.619 20.216 15.930 36.146 Predel 157.725 20.677 178.402 207.546 31.182 238.728 Nova Gorica I. - 391.421 391.421 - 238.041 238.041 Lazaret 737.281 525.200 1,262.481 1,238.449 856.637 2,095.086 Campore - 185.904 185.904 - 229.058 229.058 Kaštalir - 380.616 380.616 - 436.593 436.593 Škofije 2,729.769 3,361.728 6,091.497 4,518.058 4,002.794 8,520.852 Plavje - 1,094.954 '1,094954 — 1,256.320 1,256.320 Socerb - 41.760 41.760 = 37.802 37.802 Osp - 397.356 397.356 — 755.075 755.075 Draga - 218 218 - 144 144 Kozina 2,954.059 194.946 3,748.105 4,789.146 802.103 5,591.249 Gročana - 936 936 — 184 184 Lipica 339.748 1,610.302 1,950.050 486.261 1,515764 2,002.025 Orlek - 60 60 - 16 16 Sežana- železnica 819.816 27.800 847.616 858.199 25.618 883.817 Fernetiči 4,420.224 1,568.178 5,988.402 6,287.868 2,216.694 8,504.562 Repentabor - 525.264 525.264 - 642.523 642.523 Voglje - 1.880 1.880 - 2,292 2,292 Gorjansko os 319.928 319.928 - 374.182 374.182 Mavhinje - 8 8 — 2 2 Klariči - 241.962 241.962 — 352.326 352.326 Rateče 839.858 294.644 1,134.502 2,177.527 329.832 2,507.357 ITALIJA SKUPAJ 14,472.070 16,677.112 31,149.182 23,462.655 20,065.996 43,528.651 Savinjsko sedlo — 287 287 - - = Pavličevo sedlo - 467 467 - 64 64 Korensko sedlo 3,884.308 117.802 4,002.110 4,476.349 62.974 4,539.323 Jesenice- železnica 1,794.981 89.486 1,884.467 1,696.005 83.317 1,779.322 Stol - 900 900 ~ 1.110 1.110 Belščica - 537 537 — 616 616 Ljubelj 3,920.241 232.406 4,152.647 5,251.068 268.826 5,519.894 67 Mejni prehod Državna meja kot geografski fenomen... osebni prehod leta 1984 osebni prehod leta 1986 med- malo- med- malo- narodni obmejni skupaj narodni obmejni skupaj Jezersko 126.901 12.159 139.060 235.384 9.998 245.382 Peca - 178 178 - 778 778 Mežica — 45.675 45.675 - 45.918 45.918 Holmec 226.771 552.410 779.181 497.713 644.553 1,142.266 Prevalje 8.701 579.410 588.111 36.628 23.828 60.456 Libeliče 3.693 36.656 40.349 18.589 37.635 56.224 Vič 678.434 265.946 944.380 867.950 270129 1,138.079 Pernice - 855 855 - 845 845 Muta - 193 193 — 1S1 151 Radlje 170.376 22.686 193.062 187.374 30.466 217.840 Sv. Pankracij - 3.180 3.180 - 2.420 2.420 Remšnik - 5.210 5.210 = 3.711 3.711 Kapla - 1.898 1.898 - 1.028 1.028 Duh na Ostrem v. ~ 16.591 16.591 11.064 6.469 17.533 Gradišče - 16.591 16.591 - 7.548 7.548 Jurij 411.510 81.935 493.445 710.456 88.219 798.675 Spitnik - 1.097 1.097 ~ 1.468 1.468 Svečina - 2.471 2.471] — 1.748 1.748 Plač - 22.318 22.318 - 17.666 17.666 Sentilj 9,143.702 238.205 9.381.907 12,976.019 308.962 13,284.981 Maribor- železnica 310.497 52.713 363.210 372.175 54.050 426.225 Sladki vrh — 7.501 7.501 - 4.325 4.325 Trate 281.421 189.464 470.885 355.982 167.970 523.952 Gornja Radgona 931.204 1,086.330 2,017.534 l1,582.980 1.046.480 2,629.460 Gederovci 426.937 303.978 730.915 494.578 259.918 154.496 Cankova - 56.280 56.280 - 47.221 47.221 Korovci - 2.878 2.878 - 2.896 2.896 Gerlinci — 8.024 8.024 — 8.214 8.214 Fikšinci - 5.240 5.240 > 4.724 4.724 Kramovci - 17.813 17.813 — 19.067 19.067 Kuzma 187.705 64.574 252.279 213.507 61.595 275.102 Matjaševci - 8.352 8.352 - 5.867 5.867 Sotina - 11.919 11.919 - 10.703 10.703 AVSTRIJA SKUPAJ 22,517.382 3,638.384 26,155.766 29,983.821 3,613.477 33,597.298 12 Vladimir Klemenčič 68 Mejni prehod osebni prehod leta 1984 osebni prehod leta 1986 med- malo- med- malo- narodni obmejni skupaj narodni obmejni skupaj Hodoš 60.553 42.889 103.442 83.936 34.703 118.639 Dolga vas 529.198 87.401 616.599 733.778 47.985 781.763 MADZARSKA SKUPAJ 589.751 130.290 720.041 817.714 82.688 900.402 SKUPAJ VSI MEJNI PREHODI 37,945.131 20,470.428 58,415.59 54,704.989 23,789.946 78.494.935 Vir: Promet potnikov na mejnih prehodih (mednarodnih in maloobmejnih) do vključ- no decembra 1984, 1986. RSNZ SRS, Oddelek za mejne zadeve in tujce so mednarodno pomembna letališča v Zagrebu, na otoku Krku pri Reki, v Avstriji v a na Koroškem ter v Gradcu na Štajerskem. V Italiji pa je letališče v Ronkah pri rstu, S takšnimi prometnimi zvezami imata prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije zelo dobre notranje zveze na vse strani Jugoslavije in mednarodne zveze z Evropo in svetom sploh. Zelo sta pomembni tudi nadaljnja gradnja avtocest in modernizacija železniških prog po vsej Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji, kar bi omogočilo nadaljnje izpopolnjevanje vloge Slovenije kot obmejne in mednarodno tranzitne regije za Jugoslavijo in celo Evropo. Kot že rečeno, bo z izgradnjo Karavanškega predora postal prostor med Ljubljano, Beljakom, Trbižem, Vidmom, Trstom, Reko ter Zagrebom in Mariborom prometno tranzitni prostor Srednje Evrope evropsko zelo pomemben. Na to najbolj kaže dejstvo, da imamo na okoli 617 km dolgi jugoslovanski državni meji na območju Slovenije več kot 100 mejnih prehodov različnih tipov — mednarodne, maloobmejne, sezonske za kmete, ki imajo zemljo na obeh straneh meje, ter sezonske turistične prehode. Te mejne prehode uporabi letno okrog 80 milijonov potnikov . Poleg tega lahko kmetje, ki imajo zemljo na obeh straneh državne meje, čez dan prehajajo mejo ob določenem času, z določeno količino blaga, prevoznim sredstvom in kmetijskim orodjem (karta 2).! $: 17, 18, 19 Med notranje dejavnike obmejnosti Slovenije štejemo poleg velike prostorske koncentracije mednarodno pomembnih prometnih zvez po cestah, železnicah, zraku in morju tudi samo zasnovo socialnega, ekonomskega in prostorskega razvoja, ki temelji na načelih policentrizma in decentralizaciji razvoja neagrarnih gospodarskih in negospo- darskih dejavnosti. Prav učinkovitost pri uveljavljanju načela policentrizma v industri- alizaciji (karta 3) in v vseh drugih človekovih dejavnostih gospodarske in negospodarske sfere je uspelo Sloveniji ustvariti prostorska težišča družbenoekonom- skega razvoja tudi zunaj večje koncentracije v prostoru med Mariborom, Celjem, Ljubljano z okolico in na Gorenjskem, torej v vseh delih Slovenije, s tem pa tudi v obmejnih območjih ob italijanski, avstrijski in madžarski meji, zlasti še ob mednarodno 69 Državna meja kot geografski fenomen... 13 pomembnih poteh.?% 2!,22 Tako so se ta območja zelo hitro spremenila iz agrarno zaostalih v urbanizirana območja. Ker je gospodarskemu razvoju na obrobju zlasti v obmejnih območjih sledil razvoj vseh neagrarnih dejavnosti, ki so potrebne za kvalitet- nejše življenje prebivalstva (šolstvo, kultura ter izgradnja tehnične infrastrukture), so se razvili bolj ali manj razviti obmejni predeli, poseljeni s sorazmerno visoko kvalificira- nim prebivalstvom, usposobljenim za izvajanje nalog, ki so povezane z regionalno Strukturo obmejnih območij, razvijati lastno gospodarstvo in upravljati z zahtevno mejno infrastrukturo, ki je potrebna za prenos blaga, prehod potnikov in prenos informacij preko odprte meje, to pa tako jugoslovanske kakor tudi za mednarodne potrebe. Razvijanje takšnih funkcij zahteva tudi moderno opremljene mejne prehode in opravljanje posebnih dejavnosti, ki so potrebne za razvijanje in usklajevanje življenjskih potreb prebivalstva obmejnih območij v Sloveniji z območji onstran meje v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kot tudi z od meje oddaljenimi območji Slovenije in drugih predelov Jugoslavije. Ob vse intenzivnejši razvitosti obmejne vloge Slovenije ter ožjih obmejnih območij, ob povezovanju le-teh z obmejnimi območji sosednjih držav se odpirajo slovenski narodnostni manjšini v sosednjih državah — v Furlaniji in Julijski krajini v Italiji, na Koroškem in Štajerskem v Avstriji ter Porabju na Madžarskem prav tako pa tudi italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji možnosti za vlogo posrednika pri povezo- vanju Slovenije in Jugoslavije s sosednjimi državami na področju gospodarstva, kulture in drugih človekovih dejavnosti (karti 4in 5). V procesu odpiranja in povezovanja sosednjih dežel in regij dobiva slovenska, italijanska ali madžarska manjšina, ki obvlada jezik in kulturo dveh sosednjih držav, vse večji pomen. To pa velja še posebej tedaj, kadar se nacionalna manjšina,kot na primer slovenska,vključuje in povezuje v gospo- darske in kulturne tokove svojih držav, med drugim z ustanavljanjem lastnih zasebnih podjetij, podjetij slovenske nacionalne skupnosti in mešanih podjetij, ki so v obmejnem območju zgrajene tako s kapitalom iz Slovenije kot tudi s kapitalom iz Avstrije, iz Ita- lije in drugih držav. V zadnjih desetih letih lahko pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji kljub asimilacijskim pritiskom spremljamo hitro deagrarizacijo in nastajanje strukture različ- nih poklicev urbane družbe. To so lahko dosegli le s hitro prekvalifikacijo in šolanjem agrarnega prebivalstva za tiste poklice, ki so potrebni za ohranitev njihove identitete, in za poklice, ki so osnova za vključevanje nacionalne manjšine v gospodarske dejavnosti znotraj svojih držav v čezmejno gospodarsko sodelovanje z matičnim narodom v Jugoslaviji ter v mednarodno tranzitno vlogo. Med Slovenci v Italiji se je zmanjšal delež agrarnega prebivalstva na minimum (na komaj nekaj odstotkov), na Koroškem pa so _ koroški Slovenci preobrazili svojo strukturo iz pretežno agrarne v strukturo neagrarne družbe, vendar za avstrijske razmere še vedno z relativno visokim deležem kmečkega prebivalstva — okrog 20 %.23 24,25 Tako je slovenska manjšina s svojim vključevanjem v čezmejno sodelovanje na področju gospodarstva, kulture in znanosti postala pomemben dejavnik za razvoj Slovenije in Jugoslavije. Med Slovenci v sosednjih državah imamo danes nad dvesto znanstvenih delavcev, ki imajo, zato ker živijo v tehnično bolj razvitih državah, funkcijo povezovanja na kulturnem področju in pri prenosu znanja. Posebno funkcijo imajo pri tem gospodarskem povezovanju med Slovenijo odnosno Jugoslavijo in sosed- njimi državami mešana industrijska podjetja, ki so razporejena na «acioralno mešanih tudi s Slovenci poseljenimi območji v Italiji in Avstriji ob jugoslovanski meji.?S Vladimir Klemenčič 70 14 Karto 3 INDUSTRIJSKI CENTRI V SR SLOVENIJI V LETIH 1351 IH 1984 zi pe \ 4 nice FO MO Se I. 1951 phi er Se wR . v . . z ¥, *° .... Oasis, = ee a ; ~~ p— ° S COTS for zmeni NAL pe . \ z = © ajte S — sate ..,. s 0. 0 >» . (7 ya iy . .. . ° ph vo» s ae Nč s še wn čen? 5 8 oe... to 2 o: e. s 8 JO > * es s 2 stone en" 2 = of . .... e oe z . . ? " e s O... .. ee v VS , . © / je 2 "ie 3 . ». | A "oe = a } ( me V m ate ii o ."Č. . zd = * ne; 2% 8 € . = € too mo v V . R. VA re a k m % ye . / 5 . | 4 ~ ni \ S Pi S neo sed 71 Državna meja kot geografski fenomen... 15 Karta 4: NARODNOSTNO MEŠAKA DRKOČJA OB JUGOSLOVAKSKI MEJI NA OBHOČJU SR SLOVENIJE STAJEMSKA JULIJSKA KRAJINA bt FURLANIJA = = SR Slovenija acs isi tova Hi 2. as ge a Sa Ai a a 2 ‘ toot TLA LIR ia NI —— PERAINOH meja jr Ca ee = kta sa Hrvatska. RM ae pom Ota, 0 Karta S OBHEJHO OBHOČJE HALOOBNEJHEGA OSEBNEGA PROMETA 08 JUGOSLOVANSKI HEJI NA OBMOČJU SR SLOVEHIJE A v S T R KOROŠKA JULIJSKA KRAJI SR Slovenija . = 3 Nay ma ne US, A Tevendar — tows wtla = cemilifs oie riebines te Wslerestit Pra, SR Hrvatska (COD Ste otic tee eters esabs E.maceat, 2M 16 Vladimir Klemenčič 12 Slovenija predstavlja v okviru prostora Alpe—Jadran osrednje prostorsko jedro, kjer se skupaj na območju njenega prostora in v njeni neposredni bližini prepletajo na razmeroma kratki razdalji prometne zveze po cestah, železnicah,morju in zraku, ter vplivna območja univerzitetnih središč ter centrov informacij, ki v določeni meri upoštevajo jezike narodov sosednjih dežel, regij in držav (karti 6 in 7). PRIMERI TIPOV OBMEJNIH OBMOČIJ SLOVENIJE Na osnovi več kot tridesetletnega proučevanja različnih obmejnih območij ob jugoslovanski meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko na območju Slovenije in onstran meje, lahko kot primere izdvojimo tri tipe obmejnih območij, ki se med seboj razlikujejo po stopnji urbaniziranosti, propustnosti meje ter po regionalni povezanosti z obmejnimi območji dveh sosednjih držav. Izbrani trije tipi obmejnih območij v Slove- niji se med seboj razlikujejo tudi po času nastanka meje, po fizično-geografski podobi (zlasti reliefu), po družbenoekonomski razvitosti, po intenzivnosti pretoka ljudi, blaga in informacij preko meje ter po medsebojnem prekomejnem vplivanju človekovih dejavnosti na razvoj, vlogo in podobo kulturne pokrajine. Primer obmejnega območja, ki je doseglo najvišjo stopnjo urbaniziranosti in čezmejne regionalne povezanosti prebivalstva, gospodarstva in kulture, predstavlja v Sloveniji obmejno območje v za- ledju Trsta med Koprom, Hrpeljami, Sežano in Novo Gorico! %»?? Posebnost tega ob- močja je tudi v tem, da se je razvilo ob na novo nastali meji v sorazmerno kratkem šti- štiridesetletnem obdobju, Primer niže razvitega obmejnega območja je prostor na obrobju Avstrije in Jugo- slavije, stran od velikih centrov, brez lastnih centralnih naselij vzdolž jugoslovansko- avstrijske meje, ki je že več stoletij pred prvo svetovno vojno predstavljala obmejno območje ob zgodovinski avstroogrski meji na slovenskem ozemlju. To je še danes meja. ki loči najmanj razvita obmejna območja vzhodne Štajerske v Avstriji ter slabše razviti zahodni del Prekmurja v severovzhodni Sloveniji. Tretji tip obmejnega območja Slovenije predstavlja obmejno območje ob jugoslo- vansko-madžarski meji pri Lendavi v Prekmurju, ki je bila po prvi svetovni vojni na novo postavljena med Jugoslavijo in Madžarsko. Tako je Lendava izgubila del svojega gravitacijskega zaledja, ki je pripadel Madžarski. Zato je to ozemlje ostalo nerazvito vse do zadnjih dveh desetletij. V nekdanjem širšem zaledju Trsta, ki je bilo z nastankom meje po drugi svetovni vojni priključeno k Jugoslaviji, ni bilo razvitega omrežja centralnih krajev pa tudi število delovnih mest v neagrarnih dejavnostih je bilo zelo majhno. Šele po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji ob jugoslovansko—italijanski meji razvila mreža central- nih naselij z delovnimi mesti v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih, nekdanje večidel s kmečkim prebivalstvom poseljeno podeželje med Koprom, Hrpelja- mi, Sežano in Novo Gorico pa se je izoblikovalo v urbanizirano območje, ki se intenzivno povezuje s Trstom in Gorico ter njihovimi zaledji preko meje v Italiji. To povezovanje enotnega urbaniziranega prostora, na obeh straneh jugoslovansko- italijanske meje, omogočajo številni mednarodni, maloobmejni in dvolastniški mejni prehodi, ki služijo potrebam vsakdanjega življenja prebivalstva. Čez te obmejne preho- de gre lahko prebivalstvo na osnovi meddržavnih dogovorov o dvolastništvu kmetijske- ga zemljišča, o maloobmejnem osebnem prometu, o blagovni menjavi po cestah, železnicah in morskih poteh. Čez mejo poteka tudi medsebojna pomoč v vseh življenjs- 73 DrZavna meja kot geografski fenomen... 17 Karto 6' KULTURNE USTANOVE S PRISOTNOSTJO SLOVENSKE JEZIKA IH JEZIKOV NARODOV SOSEDKJIH DRŽAV pu ŠTAJERSKA 4 rata A v S T R | J A a nomoška enone A JULIJSKA NRAJIMA — thew oe —— remeliBe ele = we z - NR o Canis Ue » baie radia atl ty Jerihe A ao obna tom nes Cee nan NA SR Hrvatska aw” "obis: Ul imeslit wivalt Bteewet, 12 kih vidikih. K intenzivnosti medsebojnega povezovanja življenja prebivalstva pa prispeva tudi narodnostna pomešanost in dvojezičnost slovenskega in italijanskega prebivalstva na Koprskem ter slovenskega prebivalstva v Italiji med Miljami, Trstom, Doberdobom in Gorico. To obmejno območje označuje tudi tranzitni promet iz tržaškega in koprskega pristanišča ter promet in gospodarsko razvite severne Italije s potniškim prometom v obeh smereh. V čezmejni povezanosti so za Trst in Gorico posebno pomembni nakupi prebivalstva iz Slovenije in Jugoslavije, za alpsko in kraško zaledje ter Istro pa turistični tokovi iz obmejnih območij in drugih delov Italije v letnem času, še posebej pa izletniški tokovi ob koncu tedna in praznikih. Za utrjevanje oblikovanja med seboj povezanih obmejnih območij Slovenije in Julijske krajine pa je še posebej pomembna možnost izmenjave informacij ter tiska (leposlovnega, revialnega ter teden- skega in dnevnega) v italijanskem in slovenskem jeziku, prav tako raba italijanskega in slovenskega jezika v televizijskih in radijskih oddajah v Kopru ter italijanskega in slovenskega jezika v radijskih oddajah v Trstu. Z oblikovanjem lastne mreže centralnih naselij ob pospešenem druzbeno- ekonomskem razvoju in mednarodne tranzitne vloge na obmejnem območju Slovenije se je to območje urbaniziralo v fiziognomskem, gospodarskem in ekonomskem pogle: du. Stara agrarna zgradbena struktura naselij je skoraj popolnoma izginila, delež dohodka iz kmetijstva je minimalen, agrarnega prebivalstva skoraj ni več, delež terciar- nega prebivalstva pa prevladuje nad drugimi. Obmejna vloga se kaže tudi v številnih gostinskih lokalih, trgovinah, bencinskih črpalkah ipd., ki presegajo potrebe lokalnega prebivalstva.?® 1 9 74 Vladimir Klemenčič 18 Karta 7: PROSTORSKE FUNKCIJE OBMEJNE, MEDNARODNO TRANZITNE IN POLITIČNO-GEOGRAFSKE LEGE SR SLOVENIJE K, ŠTAJERSKA Aw 8% VT R (dia Ni | p TI Ne ee KOROŠKA J 4 4 u si teja | Ra seb SS //) o tmoessi yy we WET aI > eee LIGIER | TCL k MW LALA A li ah 13 ; 4 2 | PERU leacota: poe SAJ — Oriana neja —- — repdlina meja HO ha 3 KI sma nednarodai nejal prebod —— 9 Aslerbne jel oerbed xi —— nast SSS oeviceste © preteli = STS TS aaletevens avieceste »—— poamlarjit maliiralne teki! > s —H— o tretira ielemiba seva ie > >—— rain Helena lO seja Ha > nedaaradne Petalist ¥ ; Lo mismsitte s sore s ibd Casents Uda © jetta diet ® nar odnos ine nanjiine =>" m tebi adi v Jura . narobotiter omajline A iverna 7 $ Slovenci podeljena aaredsotton arlene V nosi jt» imedajih delava " S MR? SR Hrvatska SS Me ve > wane jee carat je nalne jacja meheji wots vsebina; de. VA lenesčič »Iz U.Korvat, 1987 15 Karto 8: SPREMINJANJE MEJE HA OBMOČJU DANAŠNJE JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKE MEJE a. eee tT Trbiž d Pena ? ee SI ga Tolmin ?% Videm $ . LJUBLJANA e s Sorica, . Tržič e k Ajdovščina 8 e . Postojna TAST Ne Koper A HEJA MED KRALJEVIHO SHS IM ITALIJO leta 1928 HEJA HED JUGOSLAVIJO IK ITALIJO po letu 1954 vsebina: $e.V,Klemtečič fisal: U.Meewat, 198? Državna meja kot geografski fenomen... a 2 wets Cm. Tolmin ... ad LJUBLJANA / 8 pi e Gorica | Tržič ° Ajdovitins e Postojna TAST Koper HEJA HED AVSTROOGRSKO IN ITALIJO leta 1866 a sana, sit s _—. a, (| Sf , . ? Tolmin Videm . a LJUBLJANA ® 19 20 Vladimir Klemenčič 76 Na območju zahodnega Prekmurja, ki je bilo več stoletij pod gospodarskim in političnim vplivom madžarskega dela avstro-ogrske monarhije in je bilo do prve svetovne vojne obrobno in gospodarsko nerazvito območje na meji med madžarskim in avstrijskim delom Avstro-ogrske, po prvi svetovni vojni pa na meji med Avstrijo in Jugoslavijo. To je območje, kjer so stoletja iz generacije v generacijo tako drobili kmečko posest in parcele, da se je prebivalstvo vse do druge svetovne vojne lahko preživljalo le s sezonskim zaposlovanjem pri kmečkih delih na Madžarskem, v Vojvodi- ni in zahodnoevropskih državah. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni prebivalci starejše in srednje generacije so našli sezonsko delo na kmetijah v obmejnem območju avstrijske Štajerske (dnevno prehajanje meje), začno pa se tudi zaposlovati v različnih centrih v notranji Avstriji in gospodarsko razvitejših evropskih državah. V zadnjih dveh desetletjih se prebivalci iz tega območja zaposlujejo kot delavci in dnevni migranti v neagrarnih dejavnostih v bližnjih krajih onstran meje na Štajerskem ali pa kot sezonski delavci v južni Nemčiji, zlasti v Ingolstadtu, od koder se povečini tedensko vračajo. Del delovne sile pa v zadnjih letih že tudi dnevno potuje na delo v Mursko Soboto. S tem procesom, ki je povezan z zaposlovanjem prek meje, se je večina agrarnega aktivnega prebivalstva socialno preslojila v neagrarno prebivalstvo, ki pa ni opustilo obdelovanja zemlje. Z zaslužkom onstran meje so mehanizirali domače kmetijstvo in modernizirali stanovanjska ter gospodarska poslopja. Ker je na tem območju gosta mre- ža mejnih prehodov različnih tipov (preglednica 2), prečkajo le-te konec tedna, ob praznikih in poleti v času dopustov mnogi sezonski delavci, kar vpliva na postopno rast gostinskih objektov in mehaničnih delavnic.?! Tako je to območje v zelo kratkem času ob odprti meji spremenilo podobo siromašnega agrarnega obmejnega območja v populacijsko urbano območje s prevlado stanovanjskih hiš urbanega tipa in spremenilo videz agrarno revnega pejsaža v bolj ali manj urbaniziranega. . Tretji tip, ki je po svojem nastanku in vlogi bistveno drugačen od doslej naštetih tipov obmejnih območij, pa predstavlja obmejno območje vzdolž jugoslovansko- madžarske meje okoli Lendave. Lendava je kot centralno naselje obmejnega območja. ki je po prvi svetovni vojni z določitvijo jugoslovansko-madžarske meje izgubila velik del svojega gravitacijskega zaledja, stagnirala ali celo postopoma gospodarsko nazadova- la. Z načrtnim pospeševanjem razvoja obmejnih, manj razvitih in narodnostno mešanih območij večidel z industrializacijo, se je v zadnjem času vzdolž meje oblikovalo gravitacijsko zaledje dnevne migracije neagrarne delovne sile v Lendavo, kar je vplivalo na hitro upadanje deleža agrarnega prebivalstva med leti 1961—1981 (od treh na eno četrtino). Večina kmetijskih posestev je prešla v roke polkmečkih gospodinjstev. To območje je bilo vse do zadnjega časa zaradi gospodarske nerazvitosti le v skromni meri povezano z obmejnimi območji onstran meje na Madžarskem. Toda na račun maloob- mejnega osebnega prometa se predvsem v zadnjem desetletju kažejo vplivi nakupov blaga prebivalstva iz obmejnih pa tudi oddaljenejših krajev sosednje Madžarske v Lendavi, nasprotno pa tudi vplivi nakupov prebivalstva obmejnih krajev lendavskega območja na Madžarskem. Čezmejno povezovanje obmejnih krajev na območju Lendave pa je tudi vse bolj intenzivno zaradi kulturnega povezovanja madžarske narodnosti s sosednjo Madžarsko. Po meddržavni pogodbi med Jugoslavijo in Madžarsko se je razvilo kulturno sodelova- nje z obiski gledaliških in drugih kulturnih skupin z obeh strani meje. V zadnjem času se razvija tudi gospodarsko sodelovanje, vedno bolj pa se usklajuje 77 Državna meja kot geografski fenomen... 21 tudi izgradnja tehnične infrastrukture med obmejnimi območji. To obmejno območje je začelo pod vplivom industrializacije in modernizacije kmetijstva, ki se razvija na osnovi koncepcije gospodarskega razvoja obmejnih nerazvitih in narodnostno mešanih območij, izgubljati videz agrarne pokrajine. Staro kmečko hišo zelo hitro zamenjuje mestnim hišam podobna hiša z modernimi gospodarskimi poslopji. Za to območje je značilno uveljavljanje funkcionalne dvojezičnosti pri Slovencih in Madžarih. Jezik enega in drugega naroda se vedno bolj uporablja v vseh oblikah dnevnega življenja tako na delu kot tudi v šoli, trgovini, upravi, tisku, radiu itd. Ta dvojezičnost, ki je ne najdemo pri večinskem in manjšinskem narodu skoraj nikjer v Evropi na narodnostno mešanih ozemljih (saj je povečini dvojezična le manjšina, večina pa enojezična) in se je na tem območju že razvila toliko, da lahko vsaj mladina obeh narodov govori v svojem jeziku in se med seboj razume, je rezultat izgrajevanja šolskega oSistema od otroških vrtcev in obvezne šole do nekaterih smeri srednjih šol." Pod vplivom bolj ali manj uspešnega uveljavljanja policentričnega družbenoeko- nomskega razvoja na obmejnih območjih Slovenije lahko spremljamo večji ali manjši gospodarski napredek, ki ga omogoča zasnova načrtnega razvoja obmejnih, nerazvitih, hribovskih in narodnostno mešanih območij Slovenije. Bolj ali manj lahko ugotovimo vpliv odprte meje v eni ali drugi obliki na vseh obmejnih območjih Slovenije, kjer že sam občutek možnosti vsakodnevnega prehoda meje ne glede na gospodarske koristi vzbuja prebivalstvu obmejnih območij prijetno psihološko razpoloženje, kar ugodno vpliva na zadrževanje prebivalstva v tem prostoru in tako preprečuje njegovo razseljeva- nje ter razpad kulturne pokrajine. V nasprotju z obmejnimi območji SR Slovenije pa zaradi priprtosti meje lahko ugotavljamo na večini obmejnih območij Jugoslavije ob meji z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo depopulacijo, razseljevanje, zaostajanje v gospodarskem razvoju in razkroj kulturne pokrajine.?" 35 LITERATURA 1 Gallusser W., Grenze und Kulturlandschaft, Internazionale Symposium Grenze und Kulturland- scaft. Regio Basiliensis XXII/2+3, Basel, 1981, str. 59-68 2 Romus P., Communauté européenne et régions frontaliéres, Internazionale Symposium Grenze und Kulturlandschaft. Regio Basiliensis XXII /2+3, Basel, 1981, str. 69-84. 3 Klemenéié V., Grenzregionen und nationale Minderheiten, Socialno-geografski problemi obmest- nih in obmejnih območij, Geographica Slovenica 8, Ljubljana, 1978, str. 7—20. 4 Malchus Fr. V., Grenziiberschreitende Zusammenarbeit europaischer Grenzregionen, Der euro- paishe Gemeindetag No. 4. 5 Europaisches Symposium der Grenzregionen, Die Zusammenarbeit europiischer Grenzgebite, Vorlaufiger Basisbericht ausgearbeitet von Dr. Fr. V. Malchus, Teil II., Strasbourg, 1972. 6 Malchus Fr. V., Bedeutende Initiativen des Europarates zur Verbesserung der grenzuberschrei- tenden Zusammenarbeit. Internazionale Symposium Grenze und Kulturlandschaft. Regio Basi- liensis XXII/2+3, Basel, 1981, str. 85-105. 7 Meier J., Grenzen und Raumforschung — eine Problemskizze, Staatsgrenzen und Einfluss auf Raumstrukturen und Verhaltensmuster (I. Teil — Grenzen in Europa), Beireuth, 1983, s. 9—19. 3 Heigl F., Zur Theorie der Grenze, Probleme grenznaher Raume, Band 2 (Schriftenreihe des Instituts fiir Stadtebau und Raumordung), Innsbruck, 1974, str. 45—68. ) Klemenčič V., Urbanizzazione speziale a minoranze etniche nel Centro Europa — Conferenza in- ternazionale sulle minoranze, Trieste, 1979, str. 59—69. 22 Vladimir Klemenčič 78 10 Valussi G., La geografia di fronte alle csigenze dell’ interdisciplinarita, Estratto de la geografia nelle scuole, 1976. 11 Valussi G., La funzione internazionale del confine italo—jugoslavo. Estratto da ,,Quaderni™ a curo del Centro Studio Economico, Trieste, 1973. 12 Klemenčič V., Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in vloga manjšin, Teorija in praksa — revija za družbena vprašanja, Ljubljana, 1974, št. 9—10. 13 Zbornik radova sa naučnog simpozijuma Geografski problemi pograničnih regija naše zemlje. Vranje, 1987 (419 strani). » m 14 Klemenčič V., Geographische Probleme der Grenzraume Sloweniens, Osterreich in Geschichte und Literatur mit Geographie, Wien, 1984, Heft 6, str. 387—400. 15 Podatki RSNZ SR Slovenije o prometu potnikov na mejnih prehodih. 16 Gosar A., Klemenčič V., Kočevar R., Pak M., Žagar M., Einfluss des Tourism and Borders, Proceedings of the Meeting of the IGU Work Group, Ljubljana/Trieste, 1978, str. 13—61. 17 Klemenčič V., The open Border and Border Regions as a new regional-geographic phenomen, Regional'naja geografija, Moskva 1976, str. 146—149. 18 Klemenčič V., The elements of regional integration in border areas, Cooperation and conflict in border areas, Milano, 1982, str. 61—71; soavtor Pirc Ivo. 19 Klemenčič V., Die Kulturlandschaft im nordwestlichen Grenzgebiet Jugoslawiens (SR Slowe- nien), Separatdruck aus Regio Basiliensis XXI1/213, Basel, 1981. 20 Vrišer I., Industrializacija Slovenije, Zavod SRS za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1977, (Zelene publikacije, 90 strani). 21 Klemenčič V. Zum Raumrelevanz der Grundfunktion in Wirtschafts-geographischen Struktur- muster Sloweniens, Miinchner Studien zur Sozial- und Wirtschafts-geographie No. 7, 1973, soavtor: Ruppert K. 22 Vrišer I., Industrialisierung von Slowenien, Sozialgeographische Fragestellungen, Frankfurt am Main, 1976, str. 183-194. 23 Klemenčič M., Analisi del problemi ambientali, socioeconomici e nazionali relativi al territorio della constituenda zona franca industriale mistra fra Jugoslavia e Italia sul Carso Triestino, Trieste, 1979, str. 161—209, soavtorja: Stranj Pavel, Svetina Vito. 24 Klemenčič V., Klemenčič M., Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v luči historičnih in socialnogeografskih procesov, Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljublja- na/Celovec, 1984, str. 95—111. 25 harp V., Koroški Slovenci danes. Geografski obzornik XXXIII/2—3, Ljubljana, 1986, str. —58. 26 on. V., Obmejna območja se spreminjajo. Naši razgledi XXXVI, št. 16 (855), Ljubljana, 1987, str. 454. 27 Moritsch A., Das nahe Triester Hinterland, Zum wirtschaftlichen und sozialen Entwicklung von Beginn des 19. Jahrhunderts bis zum Gegenwart, Wien—K6ln—Graz, 1969. 28 Klemenéié V., Topical problems of open boundaries — the case of Slovenia, Confini e regioni, Trieste, 1973, str. 123—133, soavtor: Jeršič Matjaž. 29 Pak M., L approvvigionamento nel territorio di frontiera. Atti del Simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia, Vol. 1, Trieste, 1979, str. 137—145. 30 Olas L., Dvolastništvo — dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski vestnik XLVIII, Ljubljana, 1976, str. 151—155. . 31 Olas L., Nekateri populacijski problemi Prekmurja kot obmejne regije, II. slovensko-slovaški geografski simpozij, Maribor, 1978, str. 163—169. 32 Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji — Prekmurje, Slovenska Istra. Geographica Slove- nica 16, Ljubljana, 1985 (187 strani). 33 Hajoš F., Klemenčič V., Kčtnyelvuseg a Szloven Szocialista Kozthrsasagban, Aszlovčnek es magyarok altal lakott, nemzetisegileg vegyes terileteken, Nemzetkozi neprajzi, nemzetisegkutatd konferencia, Bekescaba, 1976, str. 195—211. 34 Madžari in Slovenci — sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko madžarski meji, Ljubljana, 1987 (614 strani). 35 Pak M., Meja kot faktor razvoja obmejnih območij. Zbornik radova sa naučnog simpozijuma geografski problemi pograničnih regija naše zemlje, Vranje, 1987, str. 13—23. 79 Državna meja kot geografski fenomen... 23 SUMMARY STATE BORDER AND BORDER AREAS AS A NEW GEOGRAPHICAL PHENOMENA IN SLOVENIA The author in his paper analyzes the changes in the function of the international border caused by its opening, the socio-economic and geographic changes of the borderlands, the role of Slovenia as a bordering region of Yugoslavia, and the cooperation among Slovenia and the borderlands in neighbouring countries (Friuli—Giulia in Italy, Carinthia and Styria in Austria, Porabje in Hungary) as a new geographical, international and transitory traffic knot among Ljubljana, Koper/Capodistria, Trst/Trieste, Gorica/Gorizia, Videm/Udine, Trbiz/Tarvisio and Beljak/Villach, characterized by great concentration of railways, roads, air—and waterways. Slovenia and the said borderlands thus represent a transitory crossing-point of international importance, where all directions of European space meet. It is also the meeting point of the large geographical units — of the Alps, Panonia Lowlands, Dinaric—Karst and northern Adriatic of Mediterranean sphere — and of the cultures of Slavic, Romanic, Germanic and Ugro-Finnish nations. The presence of national minorities in the region — Slovene minority in Friuli—Giulia in Italy, in Carinthia and Styria in Austria, in Porabje in Hungary; the Italian and Hungarian minority in Slovenia — is an important factor of Slovenia’s function as a border region of Yugoslavia with the developed systems of cooperation in the Alpe—Adria community. Minorities represent for their bilinguism (being in command of treir mother tongue and that of the majority nation) an important factor as regards economic cooperation among the neighbouring states, exchange of goods and informations, transitory traffic, and manpower. In efforts to retain their respective cultural and national identity and to develop their economic sources, the minorities are essential in efforts to gain economic stability in the ethnically mixed regions. The author compares the function of the opened border abundant with international passes (over 100 passes on 617, kilometers of borderline) to the function of the underdeveloped borderlands (characterized by depopulation processes and decaying of cultivated lands), where passes are few, chiefly serving for economic transit. Finally, the author presents three cases of border areas where socio-economic developement, deagrarisation and extensive urbanisation are prominent. His analyses deal with the effects of the said processes. The first is the case of frontier territory among the towns of Nova Gorica, Sežana, Hrpelje and Koper along the Italian—Yugoslave border. The borderline was set after the World War II. The region is nowadays strongly urbanized, the process of urbanization taking place imediatelly after the war. The previous agrarian region is thus for its ethnically mixed character strongly tied to Italian neighbourhood hoth economically and culturally, which is strongly reflected in all existing media in the region. Secondly, the author devotes his attention to the case of western Prekmurje along the Slovene—Austrian border. The region was for centuries delineating the spheres of Hungarian and Austrian influence respectivelly of the Austro-Hungarian empire. The region represents a distinct type of developement. The opened border caused transformation from underdeveloped agrarian state to that of present urbanization by means of employment opportunities in the neighbouring Austria (daily migration), in remote parts of Austria and in Germany (weekly migration). The population structure turned from agrarian to predominantly nonagrarian with suitable living standard. The third type here presented is the vicinity area of Lendava/Lendva, an ethnically mixed bordering region at the Yugoslave—Hungarian borderline as it was set after the World War I. Parts of the natural hinterlands of Lendava were at the time cut off the Yugoslave territory, which Caused substantial delay in developement. It was not before late fifties that the region economi- cally advanced due to the extensive industrialization. Economic developement in the region is Closely linked to the advancement of bilingual education in kindergartens, primary and secondary schools, and due to intense economic and cultural cooperation with the bordering areas in the neighbouring Hungary. Razprave in gradivo — Treatises and Documents. Ljubljana, december 1987, št. 20 KARMEN MEDICA Inštitut za narodnostna vrprašanja, Ljubljana SOCIALNO DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE ISTRE PO LETU 1945" GIBANJE PREBIVALSTVA Posebnost razvoja Slovenske Istre po drugi svetovni vojni se kaže v velikih selitvah prebivalstva. Na eni strani se je v Trst, oziroma v Italijo odselil precejšen del prebivalst- va, na drugi strani pa so se na to področje v velikem številu priseljevali prebivalci iz drugih krajev Slovenije. Mirovna pogodba z Italijo in posebno še Londonski sporazum sta prispevala k velikim spremembam v številčnem razmerju Italijanov in Slovencev. V tem času ločimo značilna obdobja: 1. Gibanje prebivalstva od 1945 — 1954 2. Gibanje prebivalstva od 1954 — 1956 3. Gibanje prebivalstva po letu 1956 (VIR: Statistični urad Slovenije v Ljubljani, april 1951) Gibanje prebivalstva od 1945 — 1954 Po drugi svetovni vojni je na tukajšnjem ozemlju živelo 46.350 prebivalcev. V primerjavi z letom 1921 se je število prebivalstva v 24 letih zmanjšalo za — 2%, v primerjavi z letom 1910 pa za 5,6 %. (VIR: Zavod za statistiko, Ljubljana, april 1951) Vzroke za zmanjšanje moramo iskati v posledicah vojne ter gospodarski zaostalosti tega ozemlja. Negotovost o prihodnji državni pripadnosti tega področja je povzročila znatno gibanje prebivalstva. Izseljevanje v Trst je iz leta v leto naraščalo. Do leta 1954 se je po podatkih iz leta 1945 izselilo 14.115 prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti ali 32,7 % vsega prebivalstva. (VIR: Podatki matičnih uradov občin Izola, Koper, Piran) ". Pričujoči sestavek je kratek prikaz začetne faze raziskave, ki jo je avtorica začela letos in bo predvidoma končana ob koncu leta 1988. 2 Karmen Medica 82 Po številu prebivalstva v začetku tega obdobja najbolj nazadujejo kmečka naselja. V mestu Koper se število prebivalstva poveča za 721 oseb, največ zaradi tega, ker je postal Koper upravno središče cone B in se je sem priselilo precej uslužbencev. Naselja v bližini obale so se v prvih treh letih razširila zaradi minimalnega izseljevanja ter priseljevanja prebivalstva iz višjih agrarnih predelov. Tudi priseljevanje v obalna naselja, posebno v bližini mest, je prispevalo k poveča- nju števila prebivalstva. Vzroki za izseljevanje so bili naslednji: a) EKONOMSKI: Več kot polovica izseljenih v tem času odpade na družine, ki so imele že od prej zaposlene sorodnike v Trstu. Izselili so se pripadniki slovenske in italijanske narodnosti. Izselil se je tudi del delavcev, ki so bili zaposleni v Trstu in so se na delo vozili iz Kopra. Mednje prištevamo zlasti delavce v ladjedelnicah ter mornarje. Med kmečkim prebivalstvom je bilo v tem času razmeroma malo izseljenih, in še to večidel posamezni družinski člani, ne pa kmetje — gospodarji. b) POLITIČNI: Med prvimi se je izselilo precej italijanske inteligence, predvsem prosvetnega kadra, katerega del se je v dobi italijanske okupacije kompromitiral, ker je bil v službi italijanskega iredentizma. Na drugi strani pa je vsa inteligenca italijanske narodnosti dobivala svoje plače iz Trsta, kjer so jih vodili kot svoje uslužbence. Zaradi tega je bil pritisk nanje za izselitev močan. Glede na izvedeno agrarno reformo, po kateri je bila veleposestnikom odvzeta zemlja, so se ti do leta 1954 izselili. Izselili so se tudi lastniki industrijskih podjetij in večji obrtniki, ker niso videli nobene perspektive v socialističnem družbenem sistemu. c) NACIONALNI: Po okrepljenem pritisku iredentističnih krogov iz Trsta se poveča pritisk na pripadnike italijanske narodnosti, da se izselijo. S tem so želeli zmanjšati ugled jugoslovanske družbene ureditve ter pokazati, da ima Jugoslavija nepravilen odnos do reševanja nacionalnega vprašanja. Odnos do Italijanov v Slovenski Istri je ostal nespremenjen, saj so po letu 1945 obstajale vse kulturne ustanove in šole, ki so delovale v času italijanske okupacije. Vse torej kaže, da so bili razlogi za izseljevanja politični, ne le nacionalni. Gibanje prebivalstva od 1954 — 1956 Ko so se Jugoslavija, Italija, Velika Britanija in ZDA S. oktobra 1954 leta v Londonu sporazumela o ureditvi tržaškega vprašanja, je bila Slovenska Istra končno priključena k Jugoslaviji. V tem obdobju se je val izseljevanja nadaljeval, okrepilo pa se je tudi priseljevanje iz slovenskih občin. V Trst se je izselilo nadaljnjih 23,6 % prebivalstva; torej 56,3% celokupnega prebivalstva v 11 letih! Ob zaključnem izseljevanju leta 1956 je bilo na tem področju le 36.865 prebival- cev. To je bila največja depopulacija v Slovenski Istri po letu 1880. (VIR: Podatki matičnih uradov občin Koper, Piran, Izola) Izseljevanje bi lahko imelo velike posledice, če se ne bi na izpraznjena mesta priselili drugi ljudje. Vzroki za izseljevanje delavcev, mornarjev in ribičev so bili večidel ekonomski. 83 Socialno demografske značilnosti Slovenske [stre 3 Precej delavcev je k izselitvi primorala nova meja, saj so bili zaposleni v tržaški industriji, mornarji pa na ladjah v Trstu. Med izseljenimi ribiči so prevladovali tisti iz zasebnega sektorja. V Izoli in Piranu sta bili v tem času na novo ustanovljeni ribiški podjetji, ki sta svojo ribiško floto modernizirali. Le del italijanskih ribičev se je vključil vanju. Samostojni ribiči s svojim zaostalim načinom ribolova niso vzdržali konkurence z njima. Svoje so prinesle tudi spremembe v strukturi potrošnikov (priseljenci), saj je poraba rib občutno padla. Izseljevanje kmetov pa nikakor ne more imeti ekonomske osnove. Zaradi visokih cen kmetijskih pridelkov, ki so se dobro prodajali, je bila večina kmetov dobro situiranih. Mnogi od njih so se izselili zaradi močne propagande iz Trsta, od koder so prejemali grozilna pisma, ki so jih silila k izselitvi. Od propagandnih motivov je bil najpogostejši ta, da jim bodo zemljo kolektivizirali, če bodo ostali v Jugoslaviji. Intenzivnost priseljevanja iz notranjosti, iz drugih okrajev in republik na ozemlje Slovenske Istre zaznamujeta dve različni obdobji: V prvem obdobju do leta 1954 se je priselilo le 2.594 ljudi. V Koper so prihajali ljudje, ki so se zaposlili v državni upravi, političnih organizacijah, prosveti in vojni upravi. V drugem obdobju, po letu 1954 pa je število priseljencev presegalo število izseljenih oseb. Skupno se je v tem času priselilo 12.421 oseb, izselilo pa 10.274. Priseljevanje se je s takšnim tempom nadaljevalo vse do leta 1960. (VIR: Podatki matičnih uradov občin Koper, Piran, Izola) Obdobje normalizacije po letu 1956 Izseljevanje je v tem obdobju prenehalo, priseljevanje se nadaljevalo. Primanjkljaj v številu prebivalstva, ki je nastal zaradi izseljevanja, je bil še minimalen. Aprila 1960 je živelo na območju Slovenske Istre že 44.841 prebivalcev. (VIR: Podatki matičnih uradov občin Koper, Piran, Izola) Čeprav so se skoraj v celoti zamenjali vodilni delavci in vsa kvalificirana delovna sila, izseljevanje ni bistveno vplivalo na proizvodnost. V industrijskih podjetjih, ki so bila zgrajena po letu 1956, so zaposlovali izključno domačo delovno silo, priselila pa se je kvalificirana in visokokvalificirana. 4 Karmen Medica 84 SPREMEMBE V NACIONALNI STRUKTURI GRAFIČNI PRIKAZ |: 30000 45000 40000 35000 = Italijani 30000 = Slovenci 25000 20000 15000 10000 5000 1880 1890 1900 1910 1945 1956 1960 Stevilo Italijanov in Slovencev v posameznih obdobjih Običajno se misli, da je začelo število Italijanov padati v obalnem pasu šele po letu 1945. Res je, da je njihovo število padalo po drugi svetovni vojni, vendar se je upadanje pričelo že med italijansko okupacijo teh krajev. Ob popisu prebivalstva leta 1945 je živelo v Slovenski Istri že več Slovencev kot Italijanov, torej že pred množičnim izseljevanjem Italijanov v Trst in drugam v Italijo. Največ Italijanov se je izselilo v obdobju 1954 — 1956. Odtlej se pripadniki manjšine ne izseljujejo več, vendar njihovo število iz leta v leto pada. Vzrok je v izredno visoki povprečni starosti ter minimalnem naravnem prirastku. (VIR: Cadastre National de I'Istrie, Su’ak 1946) Po letu 1945 se je v Slovenski Istri zelo povečalo število prebivalcev hrvatske narodnosti. Leta 1945 jih je bilo 82, ob popisu prebivalstva leta 1956 pa 2.790. Število tistih, ki so se rodili v SR Hrvatski, pa so se priselili v Slovensko Istro je bilo leta 1960 že 5.147. Priseljevali so se na tista področja, ki so jih do leta 1956 zapustili Italijani. Tako je bilo v podjetju ,,Riba'" v Izoli nad 50% zaposlenih Hrvatov, v Mehanotehniki 30,4 %, v gradbeništvu nad 20 %, v živilsko-predelovalni industriji več kot 15 %. Nagel razvoj industrije v zadnjih letih je pritegnil v industrijo tudi Hrvate iz nerazvitih predelov občine Buzet. . Zaradi tega izgradnja industrije v Slovenski Istri ni bila pomembna le za ožje obalno zaledje, ampak je pritegnila delovno silo tudi s področja Hrvatske Istre. Precej kmetov iz Buzeta se je naselilo na zapuščena posestva izseljenih kmetov. Socialno demografske Značilnosti Slovenske [sre = GRAFICNI PRIKAZ 2: ai 1945 —_— RE ——— 1960 (x) I tatijani X Stete so osebe, ki so Slovenci rojene v LR Hrvatski [ ] Hrvati in ne nacionalna ij pripadnost Razmerje med Italijani, Slovenci in Hrvati 1. 1880, 1945, 1956, 1960 6 Karmen Medica 86 GRAFIČNI PRIKAZ 3: ——- —— OSTALE DRŽAVE Pe sopor4 aoa SS ne. MARIBOR — s MT iu ee ee 4 ; = “ it ae _ yf a? - Mth Ji —— , KRANJ CELJE go? O (O pom a s | My LJUBLJANA € z ) oO 5.600 preb. \ NOVO MESTO TRST (O, ,, OKRAJ KOPER €: i, 3 4.000 preb. , V Z NK zi \ Cres () | 2.000 preb. \ KOPRSKO PRIMORJE LR HRVATSKA C) lil / OSTALE REPUBLIKE O 250—500 preb. V O do 200 preb. Prebivalstvo Slovenske Istre (Koprskega Primorja) po rojstnih krajih na dan 25. 4. 1960 87 Socialno demografske značilnosti Slovenske Istre 7 Analiza posebnosti tega področja do leta 1960 nam pokaže pomen populacijskih sprememb v Slovenski Istri. Posebno važna je bila navezanost na Trst, ki je na eni strani rekrutiral delovno silo našega ozemlja, na drugi strani pa pozitivno in negativno vplival na gospodarski razvoj tega območja. Meja, ki je bila postavljena leta 1945, ko je bilo to področje priključeno Jugoslavi- ji, je umetno odtrgala mesto Trst od zaledja. Posledice tega so bile velike migracije prebivalstva v Trst in drugam v Italijo. Izseljevali so se predvsem Italijani. Izseljevanje je v bistvu spremenilo nacionalno strukturo prebivalstva v obalnih mestih in neposred- nem zaledju. Mesta Koper, Izola in Piran dobijo slovensko večino, ki jo prej niso imela. V Slovensko Istro se je priselilo, posebno v obalna mesta mnogo Slovencev iz širšega področja Slovenije, Hrvatske in drugih jugoslovanskih republik. Na eni strani je bilo treba zapolniti izpraznjena delovna mesta prebivalcev, ki so se izselili, na drugi strani pa je nagla industrializacija tega področja po letu 1954 terjala večje priseljevanje posebnio kvalificirane delovne sile. Trst je zaradi meje izgubil vlogo, ki jo je imel v zgodovini — da je sprejemal odvečni del prebivalstva iz celotne severozahodne Istre. To vlogo danes prevzemajo obalna mesta Slovenske Istre, ki je postala pomembna tudi za področje zunaj sloven- sko—hrvatske micic. NEKATERI VZROKI ZA DEMOGRAFSKE SPREMEMBE Po letu 1954 se začenja obdobje intenzivnega priseljevanja novega in mlajšega prebivalstva iz različnih krajev. Glavna nosilca nove in hitre ekonomske rasti postaneta industrializacija in morski promet. Hitra industrializacija pritegne v ožji obalni pas veliko število ljudi. Med leti 1954—1961 se je priselilo 12.421, izselilo pa 10.274 oseb (migracijski saldo je t 2.147). TABELA 1: Gibanje prebivalstva v Slovenski Istri 1948 — 1983 leto število prebivalcev indeks 1948 52.550 | 100 1956 44.687 85 1971 54.073 103 1983 71.946 137 (VIR: Družbeno planiranje) 89 Socialno demografske značilnosti Slovenske Istre 9 Še posebno se spremembe kažejo v družbeno-ekonomski strukturi prebivalstva. |; agrarne pokrajine, kakršna je bila obala Slovenske Istre, je zrasla povsem nova industri- alizirana in urbanizirana regija. Odstotek aktivnega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva Slovenske Istre je bil v letu 1981 naslednji: Slovenska Istra 49,3 %, občina Koper 49,7 %; občina Izola 49,7 % in občina Piran 47,7 %. V primerjavi z letom 1961 se je delež aktivnega prebivalstva v Slovenski Istri v celoti zmanjšal, medtem ko so bile spremembe po občinah še večje. Te spremembe so . gotovo posledica skupnega delovanja elementov rasti, starostno-spolne strukture prebivalst- va, migracij in gospodarskega razvoja. Splošna tendenca krčenja števila aktivnega prebival- stva je povezana z zmanjševanjem števila kmečkega prebivalstva zaradi deagrarizacije; z naraščanjem zelo mladega prebivalstva po nadaljevanju izobraževanja na višjih stopnjah ter z naraščanjem števila upokojencev zaradi ostarevanja prebivalstva. Prav tako je močno prisoten dokaj visok delež gospodinj, ki predstavljajo 9 % vsega prebivalstva Slovenske Istre. Primerjava podatkov o ekonomski strukturi prebival- stva za leta 1961 in 1981, kaže, da je aktivno prebivalstvo v sekundarnih dejavnostih prevladovalo le v industrijskih zaposlitvenih središčih in njihovih gravitacijskih območ- jih, povsod drugod je razvoj privedel do izrazite terciarizacije in kvartarizacije aktivnega prebivalstva. V prostorskem pogledu sta hitro preusmeritev gospodarskih dejavnosti in nagle spremembe v ekonomsko-socialni strukturi prebivalstva spremljali močna depopulacija v notranjosti, z opuščanjem številnih obdelanih površin, ter intenzivna koncentracija v urbaniziranem obalnem pasu. V prvem obdobju po letu 1954 je delovno silo v na novo nastalih industrijah, sestavljalo zvečina avtohtono prebivalstvo, kasneje pa so se iz ekonomskih razlogov in potreb proizvodnega kapitala po cenejši delovni sili (predvsem za potrebe luškega ekstenzivnega razvoja, gradbeništva in drugih proizvodnih in infrastrukturnih panog) krepili imigracijski tokovi iz drugih jugoslovanskih republik, zlasti iz manj razvitih predelov: Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Kosova in Hrvaške. Izobliko- vanje vplivne in dinamične obmejne regije je ob hitro naraščajočem maloobmejnem trgovanju postalo privlačno za vedno večje število prebivalstva. Obdobje šesdesetih in sedemdesetih let je bilo za Slovensko Istro, in še posebej za občino Koper, obdobje posebno hitre demografske rasti, povzročene z intenzivnim priseljevanjem. TABELA 2: Prirastek prebivalstva v treh obalnih občinah med 1960 in 1973 (VIr: Koncepcija in strategija razvoja do leta 1985) leto skupni prirastek naravni selitveni 1960 1.273 475 816 1961 1.069 616 993 1962 1.002 498 504 1963 486 491 ='5 1964 1.586 462 1.124 1965 980 530 450 10 Karmen Medica 90 leto skupni prirastek naravni selitveni 1966 828 499 329 1967 667 436 231 1968 565 347 218 1969 498 304 194 1970 888 425 463 1971 917 418 499 1972 1.095 509 586 1973 1.340 594 746 skupaj 1960—73 13.734 (100 %) 6.586 (48 %) 7.148 (52 %) Skoraj v vseh letih je selitveni prirastek večji od naravnega, razen leta 1963 in v obdobju med letoma 1965 in 1969. Visoka stopnja priseljevanja v obalnih občinah je bila sestavni del strategije razvoja tega območja, saj je izhajala iz potreb ekstenzivne industrializacije obalne regije. (VIR: Koncepcija in strategija razvoja do leta 1985, Koper 1975) Močno priseljevanje in visoka stopnja socialne mobilnosti, ki mu je sledila, sta nedvomno vplivala na gospodarski napredek regije, povzročala pa sta tudi obilico socialnih problemov: stanovanjsko stisko, povečano potrebo po zdravstvenih ustano- vah, šolstvu, socialnem varstvu, ter korenito spreminjanje nacionalne oziroma etnične strukture prebivalstva. TABELA 3: Selitveno gibanje prebivalstva v občini Koper leta 1980 Priseljeni skupaj iz drugih občin iz drugih republik iz tujine 774 (100 %) 429 (55,4 %) 333 (43 %) 12 (1,6 %) izseljeni skupaj v druge občine v druge republike v tujino 587 (100 %) 397 (67,6 %) 166 (28 %) 24 (4,4 %) selitveni saldo < t 187 koeficient selitvenega prirastka (na 1000 prebivalcev) < 4,4 91 Socialno demografske značilnosti Slovenske Istre 11 Nagla demografska rast v šestdesetih in sedemdesetih letih je bila značilna pred- vsem za mesta in njihovo neposredno okolico. Za Koper zabeležimo naslednje podatke: TABELA 4: Gibanje prebivalstva Kopra med 1945 in 1984 (VIR: popisi in registri prebivalstva) leto število preb. štev. gospodinjstev štev. stanov. 1945 6.138 1.630 - 1948 8.055 - - 1953 7.374 — = 1956 5.717 - — 1959 7.680 - - 196] 11.545 3.842 3.074 1971 18.298 5.511 4.942 1976 20.089 — — 1981 23.581 8.205 = 1983 23.674 - - 1984 24.011 - - Število prebivalstva se je po letu 1948 znižalo, zlasti v obdobju negotovosti in politične napetosti z Italijo ter kot posledica ,,Londonskega sporazuma". Izredno hiter demografski porast beležimo od leta 1956, posebno v obdobju med 1959 in 1976, medtem ko se po letu 1980 porast prebivalstva umiri. Tudi pri hitri demografski rasti Kopra je imel odločujočo vlogo močan selitveni dotok, značilen za obdobje gospodarske ekspanzije mesta. Rast družbenega proizvoda, števila delavcev in prebivalstva proti koncu 60. let je presegal slovensko povprečje. Obdobje nagle rasti je hkrati prineslo obilico novih razvojnih vprašanj, neskladij, nasprotij in protislovij, značilnih za hitro in dinamično gospodarsko in družbeno — demografsko rast regije. SKLEPNE MISLI Mednarodna uokvirjenost sodobne družbe, ki ima svoje pogonske sile v razvoju tehnike, prometnih zvez, komunikacijskih sredstev ter gospodarske interakcije, omogo- ča današnji pluralizem jezikov, nazorov, narodnosti; zahteva prevzemanje različnih vlog, sili k , prehajanju" od ene zavesti k drugi. Vse to vodi k vedno večji sestavljenosti sodobnega družbenega življenja. Prav tu se začenja tudi demografska problematika, ki se kaže na političnem, gospodarskem,socialnem in kulturnem področju, a tudi drugod. Potem, ko je družba dosegla takšno razvojno stopnjo, da je njena populacija postala stalna, so se pojavile tudi migracije, ki so povzročale različne demografske in družbene spremembe. 12 Karmen Medica 92 Spričo tega je območje Slovenske Istre posebno zanimivo, ker se tukaj srečujejo različni migracijski in demografski tokovi in spremembe. To je narodnostno mešano območje, kjer posebni gospodarski dejavniki opredeljujejo veliko potrebo po novi delovni sili. Vse to je pripeljalo do izrazitih demografskih sprememb v Slovenski Istri, ki dobiva vedno večjo in pomembmenjšo vlogo. Razmeroma stabilna demografska slika Slovenske Istre v 18. in 19. stoletju nam pove, da tukajšnje prebivalstvo, kljub nestabilnemu geopolitičnemu razvoju Istre po propadu Beneške republike (1779) in nadaljnjih tujih dominacij: avstrijske in francoske (1779 — 1813), avstro-ogrske (1813—1918) in italijanske (1918—1943) v tem obdobju ni doživelo večjih sprememb. Vsi problemi, ki se pojavljajo na tem območju, še zdaleč niso izčrpani, Ostaja še veliko odprtih vprašanj, in potreba po natančnejšem raziskovanju že nakazanih. Kakšno je stanje demografskih sprememb, kako potekajo in kakšen je (bo) njihov vpliv na razvoj Slovenske Istre — to bo predmet nadaljnjih analiz. SUMMARY SOCIAL AND DEMOGRAPHIC CHARACTERISTICS IN THE SLOVENE ISTRA Despite a whole series of geopolitical changes in the region of Slovene Istra during eighteenth and ninetenth. century after the fall of the Venetian Republic (Italian and French domination, from 1779 — 1813; Austro-Hungarian period, from 1813 — 1918; repeated Italian domination, from 1918 — 1943), the social and demographic stability remained relatively undisturbed. It was not until the end of the World War II that notable demographic changes occured. The total of population in this period quckly diminshed, chiefly due to the migrations (of mainly Italian population) to Triest and elsewhere to Italy. Main migrational streams occured in the period after the Peace Treaty with Italy was signed (1947), and after 1954, when definite borders between Yugoslavia and Italy were sct with the London Agreement. The proportion between Slovenes and Italian changed substatially in this region, the Slovenes gaining majority. Due to the circumstances, Tricst was now artificially cut off its Istrian hinterlands. In the pre-war situation, Triest was both Istrian economic center and its labour market, where extra labour force of the region got employments. The Istra region was faced with economic retardation. Intensive industrialization after 1954 caused new migrations from Slovene inlands and from other Yugoslave republics. The role of coastal towns Koper, Izola, and Piran guckly strenghtened. The said demographic changes affected not only the coastal region, but olso Slovene and Croatian hinterlands, so that the importances of the Slovene Istra in economic sense nowdays extends beyond the Slovene-Croatioan border. Migrants from Croatia and other Yugoslave republics have significantly involved with the traditional Slovene-Italian cultural environment of the Slovene Istra. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana. december 1987, št. 20 NADA VILHAR Raziskovalna sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja — Ljubljana SOCIALNO EKONOMSKI PROCESI NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU V OKVIRU REGIONALNEGA RAZVOJA POMURJA ZNAČILNOSTI REGIONALNECA RAZVOJA SR SLOVENIJE Značilnost regionalnega razvoja SR Slovenije je neenakomernost v razvojnem procesu posameznih pokrajin. Razvojni proces, ki ga imenujemo tudi regionalni razvoj, ker ga proučujemo z vidika prostora oziroma regije, je rezultat različnih dejavnikov, ki predstavljajo sestavine regionalne strukture. To strukturo sestavljajo tako ekonomski kot tudi socialni elementi, ki s svojo koncentracijo omogočajo višje oblike organizacije regionalne strukture in s tem tudi višjo stopnjo regionalnega razvoja. Tako so v SR Sloveniji nekatera območja v povojnem razdobju doživela močnejši gospodarski razvoj na osnovi koncentracije prebivalstva, nastale z večjim obsegom gospodarskih in ne- gospodarskih dejavnosti ter zaradi boljše infrastrukturne opremljenosti, ki je izhajala iz podedovanega položaja teh območij. Na drugi strani pa so nekatera območja, med katera sodi tudi Pomurje, ob počasnejšem tempu lastnega razvoja vedno bolj zaostajala za intenzivnostjo razvojnega procesa na ravni celotne republike. Vendar pa moramo že tu podčrtati, da se je Pomurje v zadnjih dvajsetih letih kot obrobno gospodarsko območje Slovenije, s tem pa tudi narodnostno mešano območje. začelo gospodarsko intenzivneje razvijati. K temu so prispevale industrializacija, izgradnja infrastrukture, zlasti pa mreža izobraževalnih ustanov. ORIS POMURSKE REGIJE IN NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA V PREKMURJU Pomurje je najsevernejša jugoslovanska pokrajina. Leži med državnimi mejniki Avstrije in Madžarske v severovzhodni Sloveniji. Upravno politično je razdeljeno na štiri občine: — Murska Sobota/Muraszombat (64.299 prebivalcev) obsega Goričko in Ravensko, — | Lendava/Lendva (26.717 prebivalcev) obsega Dolinsko z Lendavskimi goricami, — Gornja Radgona (20.656 prebivalcev) zajema na desnem bregu Mure Apaško polje, Radgonsko—kapelske gorice, gornje porečje Ščavnice in Zgornje Mursko polje in — Ljutomer (18.770 prebivalcev), ki obsega Mursko polje s spodnjo Ščavniško dolino in Ljutomersko-—jeruzalemske gorice. 2 Nada Vilhar 94 Na celotnem območju Pomurja, ki meri 1.334 km? (6,6% celotnega ozemlja Slovenije), živi 130.442 prebivalcev ali 6,9 % SR Slovenije. Prekmurje prištevajo avtorji regionalizacij Slovenije med prave subpanonske pokra- jine z značilnostmi prehoda iz alpskega oziroma predalpskega sveta v Panonsko nižino. Ves subpanonski svet kaže temeljne skupne poteze, ki so tako geološko-morfološke kot tudi klimatske. Prekmurje je nižji svet, ki visi na panonsko stran, na nekdanje dno Panonskega morja, in je ponekod razrezan v valovite terciarne gorice, drugod pa pokrit s kvartarnimi nanosi vodotokov. Razdeljen je na tri mikroregije: Dolinsko, Ravensko in Goričko z Lendavskimi goricami.! Narodnostno mešano ozemlje v Prekmurju se prostorsko deli na dva dela: — na južni del v občini Lendava/ Lendva na jugovzhodnem delu Prekmurja in — na severni del v občini Murska Sobota/Muraszombat na vzhodnem in severovzhod- nem delu Prekmurja. V občini Lendava/Lendva obsega nacionalno mešani teritorij večji del površine, v občini Murska Sobota/Muraszombat pa je obseg nacionalno mešanega teritorija in števila naselij v primerjavi s slovenskim teritorijem in slovenskimi naselji zelo majhen. V južnem delu narodnostno mešanega ozemlja opravlja funkcijo gospodarskega in zaposlitvenega centra mesto Lendava/Lendva, severni del pa je del gravitacijskega zaledja mesta Murska Sobota/Muraszombat. Murska Sobota/Muraszombat leži zunaj nacionalno mešanega ozemlja, opravlja pa večino centralnih funkcij za celotno narod- nostno mešano ozemlje in tudi slovenski del območja občine Murska Sobota/Muras- zombat. V zadnjih letih dobiva funkcijo centralnega kraja tudi naselje Prosenjakovci/ Partosfalva, ki leži na narodnostno mešanem ozemlju. SOCIALNO-EKONOMSKI PROCESI V POMURJU Predvsem po letu 1961 se je s še večjo intenzivnostjo nadaljevala industrializacija pomurske regije. Tedaj so nastale nekatere pomembne proizvodne zmogljivosti, ki so dopolnile takratni sestav gospodarstva in danes dajejo močan pečat splošnemu gospo- darskemu razvoju regije. Zaradi manjše gospodarske razvitosti regije so bili že v šestdesetih letih vsi napori pri gospodarskem razvoju Pomurja usmerjeni v odpiranje gospodarstva regije zunaj njenih meja, to je v integracijske procese delovnih organizacij s tega območja z močnejšimi delovnimi organizacijami, ki so bile pripravljene vlagati sredstva za razširje- no reprodukcijo na tem območju. k Rezultati integracijskih procesov, oziroma odpiranj regionalnega gospodarstva zunaj svojih meja, so najbolj vidni v obdobju po letu 1970 pa do danes. Na eni strani so se gospodarsko krepila podjetja, ki so bila ustanovljena v obdobju 1961—1970, po drugi strani pa je prihajalo do ustanavljanja novih dislociranih obratov. Nadaljevali so se tudi integracijski procesi, ki so šli v tako širino, da je danes celotno gospodarstvo regije organizacijsko povezano z združenim delom v republiki in tudi zunaj republiških meja. Gospodarstvo v Pomurju se je začelo hitreje razvijati predvsem potem, ko je leta 1970 SR Slovenija začela s sistemskim usmerjanjem' skladnejšega regionalnega razvoja. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva pomurske regije je naraščal nominalno za 1 Svetozar Ilešič: Slovenske pokrajine, Geografski obzornik, 1956, št. 2, str. 26—38. N. 2 Vladimir Klemenčič, Marija Nose s sodelavci Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani. Socialno geografska analiza narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju s posebnim ozirom na demografske razmere. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1964, str. 3. 95 Socialno ekonomski procesi v Prekmurju 3 28,6 % letno (v SRS za 25,6 %) in je v letu 1980 znašal 4,2 % družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu SR Slovenije. Ob sovlaganjih širše družbene skupnosti v osnovna sredstva družbenega sektorja so se le-ta v regiji povečevala po povprečni letni stopnji rasti 34,7 %, v celotni Sloveniji pa po stopnji 26,7 % letno. Delež investicij v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe v pomurski regiji je leta 1981 znašal 3,5 % od vseh investicij v SRS. Število zaposlenih se je povečalo za 5,8 % (v SRS za 3,6 %), tako da se je delež zaposlenega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva v regiji v opazova- nem razdobju 1970—1980 zelo povečal. Delež zaposlenih v Pomurski regiji se je s 15,2 % v letu 1970 povečal na 29,5 % v letu 1985 (v SRS s 30,8 % na 41,3 %).?»% Razvoj pomurske regije v obdobju 1970—1980 si oglejmo še po dveh kazalcih razvoja družbenega standarda. Delež slušateljev višjih in visokih šol v skupnem številu prebivalstva je v šolskem letu 1970/71 znašal 0,70 % (v SRS 1,10%), v šolskem letu 1980/81 pa se je povečal na 0,94 % (v SRS 1,48 %). Delež otrok v vzgojnovarstvenih zavodih pri varstva potrebnih otrocih, se je v Pomurju v obdobju 1970—1980 povečal z 10,7 % na 30,6 %, v SR Sloveniji z 11,3 % na 40,8 %.$» $ Ob sovlaganju širše družbene skupnosti v osnovna sredstva družbenega sektorja so se le-ta povečevala hitreje kot v celotni Sloveniji. Posledica tega je sicer manjša odpisanost osnovnih sredstev, delež naložb v opremo pa je bil manjši kot v SR Sloveniji. Ker je v regiji močneje razvita delovno intenzivna, tehnološko in kvalifikacijsko manj zahtevna proizvodnja, pomeni manjša odpisanost opreme vsekakor manjšo prednost kot ob zahtevnejši proizvodni strukturi, Z razvojnega vidika se kaže prav ta kvalifikacijsko in tehnološko manj zahtevna proizvodna struktura kot neustrezna in cilj prestrukturiranja je nadomeščanje sedanjih proizvodnih programov in postopkov z modernejšimi, tehnološko in kadrovsko sodobnejšimi, ki bodo omogočili višjo stopnjo predelave domačih in drugih surovin, boljšo kvaliteto proizvodnje in večjo uspešnost v razvoju regije. Gre predvsem za tiste proizvodne veje, ki so v regiji že razvite, imajo določeno tradicijo ali na voljo surovine, obstoječi programi pa so zastareli ali neusklajeni (nepopolni), kar zadeva vrsto ali kvaliteto proizvodov, ki jih trg potrebuje. Na gospodarsko strukturo pomurske regije po eni strani vplivajo naravne razvojne možnosti, po drugi strani pa kaže tudi značilnosti manj razvitih območij s slabše razvitim terciarnim sektorjem gospodarstva in slabše razvito infrastrukturo ter negospo- darskimi aktivnostmi. V industriji so se na domačih surovinah razvile živilska predelo- valna industrija, proizvodnja pijač (radenske mineralne vode in vina), kemična industri- 3 Analiza in ocena dolgoročnih razvojnih možnosti slovenskih regij. Pomurska regija. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Vodja naloge: Stanka Kukar s sodelavci. Ljubljana, oktober 1982, str. 3. 4 Podrobnejše analize so opravljene v skupni jugoslovansko-madžarski raziskavi: Madžari in Slovenci — sodelovanje in sožitje v obmejnem območju ob jugoslovansko-madžarski meji li. Nada Vilhar, dr. Vladimir Klemenčič, mag. Sillo Devetak: Prikaz narodnostno mešanega ozemlja, kjer živi madžarska narodnost, v luči politike družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije in regionalnih okoliščin, str. 47—131 Izdajatelja: ČZDO Komunist, TOZD Komunist Ljubljana in Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1987. S Gradivo Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. Ljubljana, september 1986. 6 Poročevalec Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate. Ljubljana, 17.6.1986, letnik XII, štev. 18—11. 4 Nada Vilhar 96 ja na podlagi predelave nafte in plina (novo odkritje plina bo omogočilo razmah in uspešen razvoj te proizvodnje), predelava kremenčevega peska ter lesnopredelovalna industrija. Mnoge proizvodne vrste so se razvila iz pouebe po odpiranju delovnih mest za številne nezaposlene ali ob deagrarizaciji regije, ki so jo pospešili v povojnem obdobju in ki še ni končana. V industriji zaposluje največ delavcev in tudi ustvarja največ dohodka proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov — 29% zaposlenih in 25 % bruto dohodka industrije. Veliki so tudi deleži proizvodnje električnih strojev — 14 % zaposlenih in 10,3 % bruto dohodka, proizvodnje pijač in živilsko predelovalne industrije — skupaj 15 % zaposle- nih in 17 % bruto dohodka industrije regije ter proizvodnje naftnih derivatov skupaj s proizvodnjo bazičnih kemičnih izdelkov — 4% zaposlenih in 9 % bruto dohodka. Industrijska struktura je v splošnem precej razvejena, saj zajema 21 industrijskih panog (v SR Sloveniji 32) in 38 podskupin, vendar je precej industrijskih obratov na dokaj nizki tehnološki ravni in je njihova proizvodnja premalo usklajena s širšimi proizvodni- mi programi oziroma z industrijo v drugih predelih Slovenije in Jugoslavije. Na domačih surovinah slonijo proizvodnja živil in pijač, gradbena industrija in predelava nekovinskih rudnin ter delno petrokemija. Uspešen razvoj kmetijske proizvodnje zavira velika razdrobljenost kmetijske posesti (v zasebnem sektorju je več kot 15.500 kmetij, 470 opuščenih) in očitne so potrebe po melioraciji obsežnih površin ob reki Muri in Ledavi ter v nekaterih drugih predelih regije. Za hitrejši razvoj kmetijstva so potrebne še velike naložbe tako v zasebni kot v družbeni sektor. Proizvodnja naj bi se modernizirala, da bi se pridelki povečali, predvsem pri pridelovanju žita, sladkorne pese, živinske krme in pri prireji živine. Predvsem pa je potrebno doseči večjo tržno usmerjenost proizvodnje, v kateri se bo zasebni sektor intenzivneje povezoval z družbenim. Termalni vrelci so omogočili razvoj zdraviliškega in rekreativnega turizma. Za razvoj turizma ima regija še druge značilnosti: lov na perjad, ponudbo značilne domače kulinarike, dobra vina, kulturne znamenitosti. Obmejna lega daje razvoju turizma in drugih terciarnih dejavnosti možnosti, ki so še premalo izrabljene. Regija je sicer odmaknjena od glavnih tranzitnih in prometnih tokov v severo- vzhodni Sloveniji, ki potekajo prek Šentilja, Maribora, Ptuja, še vedno pa so zanjo zanimivi mejni prehodi v Avstrijo pri Gornji Radgoni, Gederovcih in Kuzmi, od koder teče promet proti Ptuju, Ljutomeru in dalje proti Varaždinu. Omenjeni mejni prehodi so še posebno pomembni v poletnem času za turiste in zdomce, ki prihajajo ob koncu tedna, ob podaljšanih vikendih in rednih letnih dopustih, ko se zgosti promet na velikem mejnem prehodu v Šentilju na avstrijsko-jugoslovanski meji. Iz Madžarske so prometni tokovi manj intenzivni in potekajo proti Murski Soboti/Muraszombat, Lenda- vi/ Lendva in dalje proti jugu. V razdobju med letoma 196l in 1981 se kažejo pozitivne tendence gospodarskega razvoja tudi z rastjo števila zunaj kmetijstva zaposlenega prebivalstva. Medtem ko je v celotnem Pomurju število zunaj kmetijstva zaposlenega prebivalstva naraslo s 13.559 v letu 1961 na 24.873 v letu 1981, pa je na samem narodnostno mešanem ozemlju hkrati tudi močno naraslo število tega tipa prebivalstva, in sicer z 2.822 leta 1961 na 4.598 leta 1981. Dvajsetletno razdobje 1961-1981 pomeni za Prekmurje pomemben razvoj. Medtem ko je v Prekmurju absolutno število kmečkega prebivalstva nazadovalo 97 Socialno ekonomski procesi v Prekmurju 5 z 62.174 leta 1961 na 28,266 leta 1981, se je na narodnostno mešanem ozemlju število kmečkega prebivalstva prav tako zmanjšalo za več kot dve tretjini: — leta 1961 smo zabeležili 9.154 kmečkih prebivalcev — leta 1981 pa le še 3.266. PERSPEKTIVE GOSPODARSKEGA RAZVOJA POMURJA Kmetijske površine, nahajališča nafte in plina, vrelci mineralne in termalne vode, gozdovi in zaloge kremenčevega peska so najvažnejše naravne danosti, ki so vplivale na razvoj sedanje gospodarske strukture. Poleg tega so razvoj nekaterih dejavnosti spodbu- jale velike potrebe po novih delovnih mestih v regiji (npr. v tekstilni industriji, v proizvodnji električnih strojev in v proizvodnji prometnih sredstev). Na naštetih osno- vah dosedanjega razvoja in obstoječi gospodarski strukturi bodo temeljile razvojne usmeritve tudi v prihodnje. V Pomurski regiji bo potrebno v nadaljnjem gospodarskem razvoju poleg razvoja industrije posebno skrbno usmerjati razvoj kmetijske proizvodnje. Poleg družbenega sektorja bo potrebno intenzivno pospeševati sodelovanje z zasebnimi kmetovalci za sodobno usmerjeno tržno proizvodnjo. Zaposlovanje bo mogoče bolj usmeriti v terciarni sektor, v doslej slabo razvito obrt in trgovino ter turizem. Kljub industrializaciji in vključevanju tega prostora v enakomerno razvit slovenski gospodarski prostor še vedno niso premagani vsi dejavniki nerazvitosti, Ta nerazvitost se je v analizah pokazala v visokem deležu kmečkega prebivalstva, nižji stopnji zaposlenosti, stagnaciji rasti prebivalstva in velikem številu zdomcev ter očitni potrebi po še nadaljnjem odpiranju delovnih mest, večji pestrosti industrije po dejavnostih, tako da bi lahko dobili zaposlitev aktivni prebivalci različnih kvalifikacij, obeh spolov in vseh starosti. Na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju je prva faza industrializacije v letih 1961—1981 omogočila zaposlitev velikemu delu deagrariziranega kmečkega prebivalst- va, kar je zmanjšalo odseljevanje, a hkrati vsaj do določene meje zadržalo razmerje med deležem slovenskega in madžarskega prebivalstva. ORIS GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINSKIH CENTROV NARODNOSTNO MEŠANEGA OZEMLJA V PREKMURJU Murska Sobota/Muraszombat leži zunaj nacionalno mešanega ozemlja, opravlja pa večino centralnih funkcij za celotno narodnostno mešano ozemlje in tudi slovenski del območja občine Murska Sobota/Muraszombat. V južnem delu narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju opravlja funkcije gospodarskega in zaposlitvenega centra mesto Lendava/Lendva. Posebnost in ugodnost narodnostno mešanega območja v občini Lendava/Lendva je ta, da je tudi Lendava/ Lendva, ki je upravno-politično in gospodarsko središče občine, na narodnostno mešanem območju. 7 Analize je opravil prof. dr. Vladimir Klemenčič s sodelavci na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, september 1986. 8 Analiza in ocena dolgoročnih razvojnih možnosti slovenskih regij. Pomurska regija. Inštitut za aa raziskovanja, Ljubljana. Vodja naloge: Stanka Kukar s sodelavci, Ljubljana, oktober , Str. 3-7, 36-38. 6 : Nada Vilhar 98 Za gospodarski razvoj murskosoboške občine je značilno, da je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do velikih sprememb v gospodarski strukturi.? Tudi gospodarstvo lendavske občine v preteklem obdobju označujejo številne spremembe v strukturi proizvodnje, intenzivna investicijska vlaganja v nove proizvodne, prodajne in transportne zmogljivosti, modernizacija proizvodnje in spremembe v organi- zaciji poslovanja. Industrija zavzema največji delež v ustvarjenem družbenem proizvodu občine Lendava/ Lendva.!9 Kmetijstvo je imelo pomembno vlogo v razvoju obeh občin. Ta vloga izhaja iz naravnih danosti in iz nerazvite gospodarske strukture — relativna nerazvitost drugih dejavnosti. Po strukturi prebivalstva spada območje občine Lendava/Lendva med najbolj agrarna področja v SR Sloveniji. Značilna panonska klima, ugodni pedološki pogoji in ravninsko področje omogočajo uspešen razvoj poljedelstva in živinoreje, gričevnat svet z značilnimi lendavskimi goricami pa omogoča vinogradniško dejavnost. Posebna značilnost kmetijstva, ki je tipično prekmurska, je razdrobljenost površin.'! Parcele v zasebnem sektorju se še danes drobijo, medtem ko se z nakupom zemljišč in z arondacijami znatno povečuje velikost parcel v družbenem sektorju.! Relativno majhna kmečka gospodarstva ne morejo omogočiti ekonomične proiz- vodnje, v katero so usmerjena. Velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč je terjala zlasti velike stroške pri strojnih storitvah, zato tako proizvodno sodelovanje za kmetovalce ni bilo ekonomsko zanimivo, čeprav so bili hektarski pridelki razmeroma visoki. Obrtna dejavnost je v murskosoboški občini v preteklem obdobju zaostajala za razvojem celotnega gospodarstva. Vzroke za to je treba iskati v preraščanju obrtnih obratov v industrijske obrate in v tem, da se novi obrati niso razvijali. Tradicionalna obrt je zamirala, ni pa prišlo do preusmeritve proizvodnje za potrebe industrije. V lendavski občini je obrt razvita predvsem v zasebnem sektorju. 9 Leta 1960 je imelo kmetijstvo največji delež v ustvarjenem družbenem proizvodu (58,7 %), delež industrije pa je bil relativno majhen (12,9%). V naslednjih letih se je struktura bistveno spremenila. Delež industrije je naraščal, delež kmetijstva pa padal. Leta 1970 je bil delež industrije že 31,3%, delež kmetijstva pa je padel na 19,9 %. V tem obdobju se je precej povečal delež gradbeništva in trgovine. Tendenca naraščanja deleža industrije se je nadaljevala, tako da je njen delež v soboškem gospodarstvu leta 1980 znašal 39,8 % družbenega proizvoda. 10V strukturi industrijske proizvodnje se je povečal delež petrokemične industrije, kovinsko predelovalne industrije ter industrije gradbenega materiala. Nekatere vrste industrijskih proizvo- dov so delovne organizacije v tem obdobju opustile, ob tem pa je prišlo do uvedbe novih. Delež poi industrijskih proizvodov iz te občine zavzema pomembno mesto v jugoslovanskem obsegu ll Po prenehanju fevdalno tlačanskega sistema je predvsem na lendavskem območju potekal (vse do 1919. leta) poseben proces — tagositas. To so bile sporazumne ali dosežene delitve nekdanje skupne zemlje, kjer je imel svoje pravice tudi fevdalni gospod. Gre torej za komasacijo gosposke zemlje na račun drobitve nekdanjega tlačanskega selišča. Dedno pravo pa je v družbenem razvoju zadnjih desetletij 19. stoletja upoštevalo enakopravnost (preneseno tudi) iz fevdalnih delitvenih procesov. Predvojno parcelizacijo je močno pospešila nezaključena agrarna reforma in po letu 1945 s predpisi pospešena delitev srenjskega sveta. Dr. Vanek Šiftar, Petanjci, 1.2.1987. 12 Leta 1978 je povprečna velikost parcele znašala v lendavski občini 0,18 ha. Povprečna velikost kmečkega gospodarstva v občini pa je manj kot 3 ha (2,67 ha). Tudi v soboški občini je struktura velikosti kmečkih gospodarstev neugodna: — do 2 ha 18 % gospodarstev —2-8ha 66 % gospodarstev — nad 8 ha 16 % gospodarstev Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko. Popis prebivalstva 1981, Ljubljana. 99 Socialno ekonomski procesi v Prekmurju 7 Gostinstvo in turizem sta v zadnjih letih tudi razvijala svojo dejavnost, čeprav ne v tolikšni meri kot druge dejavnosti. V razvoju turizma ima najpomembnejšo vlogo zdraviliški turizem, pomembnen pa je tudi lovni turizem. V dodatno turistično ponud- bo bi se morali bolj vključiti domača obrt in tudi pridelovalci hrane, ki bi s svojimi izdelki popestrili V mona in tako povečali porabo pri gostih. Kmečki turizem tudi ni še prav zaživel. Številne goste privabljajo tudi lendavske in druge gorice z vinogradi, vinskimi kletmi in kvalitetnim vinom, zgodovinsko pomembni kraji in spomeniki ter lepa in še neokrnjena narava s kmečkim obeležjem. Trgovina je predvsem v zadnjih desetih letih dosegla pomembne rezultate, ki se kažejo med drugim tudi v razširitvi trgovske mreže. Na območju občine Murska Sobota/Muraszombat so prodajne zmogljivosti zelo skoncentrirane v mestu Murska Sobota/Muraszombat (60% prodajnih zmogljivosti). Za lendavsko občino je v tem obdobju značilno, da se število prodajaln ni bistveno spremenilo, povečala se je le prodajna površina. Namesto nekaj majhnih trgovin, ki so bile v nekaterih nefunkcional- nih zgradbah, so bile urejene trgovine z mnogo večjo prodajno površino, v katerih je bilo mogoče uvesti sodobne oblike prodaje. V obdobju po letu 1968 se je začela intenzivneje razvijati tudi celotna prometna infrastruktura, Delež prometa in zvez v ustvarjenem družbenem proizvodu murskoso- boške občine se je povečal s 3,6% (leta 1960) na 5,6% (leta 1980), s tem pa je dosegel povprečje SR Slovenije. V tem obdobju je prišlo do preusmeritve velikega dela potniškega in blagovnega prometa z železnice na ceste, predvsem v soboški občini. Za razvoj železniškega prometa v lendavski občini je značilno, da se je po letu 1962 zelo zmanjšal potniški promet, po drugi strani pa se je zelo povečal tovorni. Oživitev tovornega prometa na železnici je bila povezana z večjo predelavo nafte in razvojem petrokemične industrije pa tudi drugih panog industrijske proizvodnje. V občini Murska Sobota/Muraszombat je aktivnega 59 % vsega prebivalstva. V opazovanem obdobju 1961-1981 se je delež aktivnega kmečkega prebivalstva v občini Murska Sobota/Muraszombat od 46,2 % v letu 1961 zmanjšal na 25,7 % v letu 1981, v zadnjih dvajsetih letih torej za 20,5 %. Večino aktivnega prebivalstva tako sestavljajo zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu občine. V letu 1981 je bilo še 51,2 % vsega aktivnega prebivalstva zaposlenega v primarnem sektorju gospodarstva, 28,6 % prebival. cev je bilo zaposlenih v sekundarnem sektorju, ll,2% v terciarnem in 9,0% v kvartarnem sektorju gospodarstva. Aktivno prebivalstvo v primarnem sektorju gospo- darstva še vedno proizvaja ekstenzivno in tako večidel za lastne potrebe, zato bi bilo treba v tem sektorju bolj intenzivirati proizvodnjo. Med delavci, ki imajo stalno bivališče v občini Murska Sobota/Muraszombat, jih je v letu 1981 37,4 % delalo doma, 54,8 % pa drugod v isti občini, kar pomeni, da so se dnevno vozili na delo; 7,6 % jih je delalo v drugih občinah SR Slovenije, 0,2% pa jih je bilo zaposlenih zunaj SR Slovenije! ? Po popisu prebivalstva leta 1981 je aktivno prebivalstvo v lendavski občini znašalo 56 % vsega prebivalstva v občini. Podatki o aktivnem prebivalstvu po gospodarskih panogah kažejo, da je bilo tako leta 1961 kot tudi leta 1971 kmetijstvo po številu aktivnega prebivalstva najpomembnejša panoga, da pa se je delež aktivnega kmečkega prebivalstva skrčil z 72,7 % v letu 1961 na 58,8 % v letu 1971. V letu 1981 pa je aktivno kmečko prebivalstvo znašalo še 41,6% aktivnega prebivalstva občine Lenda- 13 Statistični letopis SR Slovenije, 1982. Zavod SR Slovenije za statistiko, XXI. letnik, Ljubljana, 1982. 8 Nada Vilhar 100 va/Lendva, ki večidel (98,1 %) dela na svojem posestvu. Ostali delež aktivnega prebi- valstva predstavljajo zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu občine. Leta 1981 je bilo v gospodarstvu občine Lendava/Lendva zaposlenih 44,1 %, v negospodarstvu pa 5,7 % vsega aktivnega prebivalstva. Med delavci, ki imajo stalno bivališče v občini Lendava/Lnedva, jih je leta 1981 29,4 % delalo v kraju stalnega bivališča, 50,8 % jih dela v drugih krajih iste občine, kar pomeni, da se dnevno vorija na delo, 18,9 % jih dela v drugih občinah SR Slovenije, 0,8 % pa zunaj SR Slovenije" % !S SOCIALNO —EKONOMSKI PROCESI NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU Narodnostno mešano območje v lendavski občini je pretežno ravni svet, s primer- nimi zemljišči za kmetijstvo. Prometno je razmeroma dobro povezan. Že v času Avstro-ogrske monarhije je dobil železniško progo (leta 1890), po vojni pa več asfaltiranih cest, ki ga povezujejo s Slovenijo, Hrvaško in sosednjo Madžarsko. V Dolgi vasi /Hosszufalu je mednarodni mejni prehod, ki pa je edini na območju lendavske občine. Prednost narodnostno mešanega območja v lendavski občini pred narodnostno mešanim območjem v murskosoboški občini je predvsem ta, da ima lasten centralni kraj Lendavo/Lendva, ki je tudi občinsko središče z večjim številom delovnih mest v najrazličnejših gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Gospodarski položaj južne- ga dela narodnostno mešanega ozemlja na območju občine Lendava/Lendva pa je le relativno boljši od položaja severnega dela narodnostno mešanega območja, v tem ko močno zaostaja v svojem razvoju za večino slovenskih občin. Lendava/Lendva zaradi šibkega lastnega razvoja lahko uveljavlja svoj vpliv na gospodarski in socialni razvoj na razmeroma ozkem pasu z le majhnim številom okoliških naselij.!S Mesto je prosvetno- kulturno središče z dvojezično osnovno in srednjo usmerjeno šolo. Drugo lokalno središče v občini je Dobrovnik/Dobronak, ki je bil v 18. stoletju po številu hiš največje naselje v Prekmurju. V 19. stoletju, ko je Lendava/Lendva poleg obrambe začela prevzemati še upravne funkcije, je začel zaostajati. Juhovzhodno od njega se ob cesti proti Lendavi/Lendva vrstijo narodnostno mešana naselja Žitkovci/Zsitkoc, Ka- movci/Kdmahaza, Genterovci/Gontčrhiza, Radmožanci/Radamos, Banuta/Banuta in Mostje/Hidveg. Vsa ležijo v obmejnem pasu, ki ga Ilešič v svoji regionalizaciji Slovenije označuje z imenom Dobrovniško Dolinsko.!? V navedenih naseljih razen Mostja/Hidveg in Kamovec/Kamahaza, v katera je bilo pa pvetovni vojni kolonizirano slovensko prebivalstvo iz Primorske, prevladujejo adžari. 14 ao občine Lendava/Lendva. Lendva kézség kézleménye. Lendava/Lendva, junij 1981, str. 7-216. : 15 ea letopis SR Slovenije, 1982. Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, letnik XXI, 16 Vladimir Klemenčič s sodelovanjem Mirka Paka: Demografska struktura narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 1970, str. 2. ; 17 Svetozar Ilešič: Glavne geografske poteze in problemi Pomurja, Geografske mikroregije v Pomurju, Geografski zbornik, Murska Sobota, 1959, str. 9—16. . 18 Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji: Prekmurje, Slovenska Istra. Geographica Slovenica 16. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Narodnostno mešano območje y Prekmurju. Rado Genorio, Drago Kladnik, Ludvik Olas, Peter Repolusk. Geografski Oris Prekmurja. str. 16. 101 Socialno ekonomski procesi v Prekmurju 9 Na gričevnatem delu Lendavskih goric ležita dve naselji s pretežno slovenskim prebivalstvom. To sta Lendavske gorice/Lendvahegy in Dolgovaške gorice/Hosszafa- luhegy. Na vznožju Lendavskih goric je zrastla Lendava/Lendva, ki je z Dolgo vasjo/ Hosszufalu danes že sklenjena v enotno urbano naselje. Južno in vzhodno od Lenda- ve/Lendva na Lendavskem Dolinskem ležijo naselja Dolnji Lakoš/Alsolakos, Gornji Lakoš/Felsolakos, Gaberje/Gyertydnos, Kapca/Kapca, Kot/KOt, Petišovci/Peteshaza, Trimlini/HArmasmalom, Čentiba/Csente, Dolina/Volgyifalu, Pince/Pince, Pince Ma- rof/Pince major. Vsa razen Pince Marofa/Pince major, imajo madžarsko prebivalstvo v večini. Z oddaljenostjo od Lendave/Lendva se tudi tu delež agrarnega prebivalstva povečuje, toda ne toliko kot v obrobnih, prometno odmaknjenih delih Prekmurja. Ta ugodnejši vtis dobimo torej, če analiziramo razmere v lokalnem okviru, drugačen pa je, če ga primerjamo s slovenskim povprečjem. Občina Lendava/Lendva v gospodarskem in družbenem razvoju zaostaja za večjim delom slovenskih občin in tako tudi njeno središče ne nudi dovolj delovnih mest za presežek delovne sile iz razmeroma močno agrarne okolice.!? Posebnost in ugodnost narodnostno mešanega območja v občini Lendava/ Lendva je ta, da je tudi občinsko središče Lendava/Lendva, ki je upravno-politično in gospo- darsko središče občine, na narodnostno mešanem območju. Leži nekako v sredini tega območja, pri čemer je Dobrovnik/Dobronak kot skrajno severovzhodno območje nekoliko bolj oddaljeno od občinskega središča, Od vseh delovnih mest v občini Lendava/Lendva jih je 82,4% na narodnostno mešanem ozemlju, oziroma 78,4 % v mestu Lendava/Lendva. Le-to je z drugimi naselji na narodnostno mešanem ozemlju in na ostalem območju zelo dobro povezano s cestno infrastrukturo. Večina naselij je ob magistralnih ali regionalnih cestah ali v njihovi neposredni bližini, tako da je za prihod v Lendavo/ Lendva z javnim prevoznim sredstvom potreb- nih največ 20 do 30 minut. To omogoča, da delavci nemoteno migrirajo dnevno na delo v Lendavo/Lendva. Zato je vas kljub nagli deagrarizaciji ohranila videz polurbane- ga naselja. Kljub hitri razslojitvi ima vas razmeroma visok odstotek avtohtonih prebival- cev. Naselja z najmanj kmečkega prebivalstva so v bližini Lendave/ Lendva (Petišovci/ Peteshiza, Lendavske gorice/Lendvahegy, Čentiba/Csente, Trimlini/Harmasmalom, Dolnji Lakoš/Alsolakos in Dolga vas/ Hosszufalu). To so naselja, od koder je najmočnej- ša dnevna migracija na bližnja delovna mesta v Lendavo/Lendva. V nekoliko slabšem položaju je območje Dobrovnika/Dobronak, kjer je vpliv centralnosti mesta Lendava/ Lendva manjši, kar je razvidno tudi iz podatkov dnevne migracije delavcev ¥ Mursko Soboto /Muraszombat (po popisu prebivalstva leta 1981 smo zabeležili 110 migrantov, kar predstavlja 37,7 % zaposlenih s stalnim bivališčem v naselju Dobrovnik/ Dobronak). Zato bo treba na območju naselja Dobrovnik/ Dobronak zagotoviti takšno gospodarsko zasnovo kraja, ki bo bistveno zmanjšal stopnjo dnevne migracije. 19 Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji: Prekmurje, Slovenska Istra. Geographica Slovenica 16. Inštitut za geografijo Ude Edvarda Kardelja v Ljubljani. EEA ee ee v Prekmurju. Rado Genorio, Drago Kladnik,. Ludvik Olas, Peter Repolusk. Geogr, 6 ne str. 15-17. ii sko-madžarski raziskavi: 20 Podrobnejše analize so opravljene v skupni jugoslovan s zene i Madžari in Slovenci — odel orinje in ožilje v obmejnem območju ob ne ee meji III. Nada Vilhar: Prostorsko-urbanistični in demografski prikaz ter socio-ekon : matika naselja Dobrovnik/ Dobronak, str. 131—207 4 Izdajatelja: ČZDO Komunist, TOZD Komunist, Ljubljana in institu Ljubljana. Ljubljana 1987. «4 narodnostna Vprašanja 10 Nada Vilhar 102 Na ozemlju soboške občine se ob državni meji z Madžarsko od Hodoša/Hodos do Motvarjevcev/Szentlaszlo razprostira ll vasi, ki skupno stvarjajo narodnostno mešano območje. To so Hodoš/Hdodos, Krplivnik/Kapornok in Domanjševci/ Domonkosfa v porečju Krke ter Berkovci/Berkehiza, Prosenjakovci/Partosfalva, Središče/Szerdahely, Lončarevci/Gerchaza, Pordašinci/Kisfalu, Motvarjevci/ Szentlaszl6, Čikečka vas/Cseke- fa in Ivanjševci/Jdnosfa. Pokrajina je gričevnata s subpanonskim podnebjem in slabimi naravnimi razmerami za gospodarstvo, Do nedavnega so bile vasi med sabo prometno slabo povezane in brez pravega lokalnega središča. Z modernizacijo ceste od Murske Sobote/Muraszombat do Prosenjakovcev/Partosfalva in makadamsko cesto, ki so jo gradile mladinske delovne brigade od Hodoša/Hodos do Prosenjakovcev/PArtosfalva, so se razmere v prometnem pogledu izboljšale. Niso pa še rešene. Ob slabših vremenskih razmerah so nekatere vasi (Čikečka vas/Csekefa, Središče/Szerdahely, Ivanjševci/ Janosfa, Lončarevci/Gerčhiza) prometno še odrezane.?! Severno murskosoboško narodnostno mešano območje nima lastnega pomembnej- šega centralnega kraja z večjim številom delovnih mest in leži daleč stran od svojega občinskega središča, Murske Sobote/Muraszombat. V zadnjih dveh desetletjih pa agrar- no naselje Prosenjakovci/PArtosfalva prerašča v industrijsko naselje, ki opravlja hkrati tudi lokalne funkcije centralnega naselja narodnostno mešanega ozemlja občine Murska Sobota/Muraszombat. Z zgraditvijo popolne dvojezične osnovne šole in modernizacijo tekstilnega obrata s približno sto zaposlenimi so Prosenjakovci/Partosfalva dobili osno- Vo za razvoj lokalnega središča, V naselju so tudi trgovina, zdravstvena postaja, zadruga in odkupne postaje za mleko in kmetijske pridelke ABC Pomurke. V preteklosti na narodnostno mešanem območju občine Murska Sobota/Mura- szombat ni bilo možnosti za zaposlovanje v nekmetijski dejavnosti, slabe prometne povezave pa niso omogočale dnevne migracije na delo. V zadnjem času pa sta modernizacija prometne infrastrukture in razvoj industrijskih obratov v Prosenjakov- cih/Partosfalva, Križevcih in Gornjih Petrovcih ter velika semenogojska postaja Panon- ke na Hodošu/Hodos dali boljše zaposlitvene možnosti. Občina Lendava/Lendva in obmejno območje občine Murska Sobota/Mura- szombat sta po Zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju v SR Sloveniji še vedno manj razviti območji, Kot takšni sta bili in sta še deležni ukrepov politike pospeševanja gospodarskega razvoja.?? Osnovni problem razvoja teh območij je zagotavljanje zadost- nega števila delovnih mest v razmeroma agrarni okolici. Trenutno zaradi splošno poslabšanih gospodarskih razmer ni mogoče zagotoviti toliko novih delovnih mest, da bi zaposlili celotni priliv mlade generacije. Stopnja brezposelnosti v občinah Lendava/ Lendva in Murska Sobota/Muraszombat je med najvišjimi v Sloveniji. Ker je bilo narodnostno mešano ozemlje v Prekmurju manj razvito in obmejno območje, je bilo deležno pozornosti pri pospeševanju gospodarskega razvoja kar s treh 21 Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji: Prekmurje, Slovenska Istra. Geographica Slovenica 16. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Narodnostno mešano območje v Prekmurju. Rado Genorio, Drago Kladnik, Ludvik Olas, Peter Repolusk. Geografski oris Prekmurja, str. 15—17. 22 Podrobnejše analize so opravljene v skupni jugoslovansko —madžarski raziskavi: ! Madžari in Slovenci — sodelovanje in sožitje v obmejnem območju ob jugoslovansko-madžarski meji III. Nada Vilhar: Prostorsko-urbanistični in demografski prikaz ter socio-ekonomska proble- matika naselja Dobrovnik/Dobronak, str. 131—207 Izdajatelja: ČZDO Komunist, TOZD Komunist, Ljubljana in inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana. Ljubljana 1987. 103 Socialno ekonomski procesi v Prekmurju 1] vidikov: narodnostne pomeSanosti, obmejnosti in gospodarske nerazvitosti. Prav to pa je prispevalo k izboljSanju gospodarskih in socialnih razmer. Pozitivne tendence gospo- darskega razvoja Pomurja se zlasti kažejo v rasti delovnih mest v industriji in širjenju mreže krajev z industrijo. Na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju so bili v preteklem obdobju vloženi veliki napori v izboljšanje družbenega standarda. Tako so večinoma zgrajeni vrtci in osnovne šole, dostopnost do osnovnih zdravstvenih storitev je bistveno izboljšana (pri čemer je narodnostno mešano ozemlje v občini Murska Sobota/Muraszombat nekoliko na slabšem). Osnovna preskrba občanov na narodnost- no mešanem ozemlju v Prekmurju je zadovoljivo rešena — razen v nekaterih odmaknje- nih vaseh v občini Murska Sobota/Muraszombat (Motvarjevci/Szentlaszl6, Domanjšev- ci/Domonkosfa).? Možnosti zaposlitve v neagrarnih dejavnostih so v nemestnih naseljih lendavske občine majhne. Največ možnosti za zaposlitev v kraju stalnega bivališča na narodnost- no mešanem ozemlju je v Dobrovniku/Dobronak, Dolgi vasi/Hosszufalu in Petišov- cih/Peteshaza. V vseh drugih naseljih narodnostno mešanega ozemlja je možnost zaposlovanja v kraju bivanja majhna. V Banuti/Banuta, Kamovcih/Kamahaza, Kotu/ Kot, Pincah/Pince, Radmožancih / Radamos, Trimlinih /Harmasmalom ni nobenega delov- nega mesta, tako, da vsi zaposleni v neagrarnih dejavnostih dnevno migrirajo v kraj dela. Stevilo dnevnih migrantov se je najbolj povečalo v zadnjem desetletju. Dnevna migracija je najintenzivnejša v Lendavo/ Lendva, manjši del dnevnih migrantov se vozi na delo v Turnišče, iz severnih predelov občine Lendava/ Lendva pa se skoraj v enakem razmerju kot v občinsko središče vozijo dnevno na delo v Mursko Soboto/Mura- szombat. Na narodnostno mešanem ozemlju v murskosoboški občini je v vseh naseljih v ospredju primarni sektor gospodarstva. V vedno pomembnejši zaposlitveni center pre- raščajo Prosenjakovci/Partosfalva. Večina zaposlenih zunaj kmetijstva dnevno migrira v zaposlitvene centre zunaj narodnostno mešanega ozemlja, predvsem v Mursko Soboto/ Muraszombat. SUMMARY SOCIO—ECONOMIC PROCESSES IN THE ETHICALLY MIXED TERRITORY OF PREKMURJE WITHIN REGIONAL DEVELOPEMENTAL PLAN IN POMURJE According to the analysis of the author, the Pomurje region had in past two decades witnessed a substantial economic developement. This is chiefly due to industrialization, improved infrastructure, and to improved educational system. Certain degree of underdevelopement is of course still present. According to the Law of Uniform Regional Developement in the Socialist Republic of Slovenia, some settlements within the ethnically mixed territory are still classed as underdeveloped. The deagrarisation process begun after 1945 is not yet completed. In 1970, SR Slovenia started to exercise organized developemental policy in this region. Substantial results can be asserted. The growth of industry improved employment opportunities. Several kindergartens and primary schools were built and adeguate health care was organized. The county of Murska Sobota was in these respects comparatively least succesful. 23 Družbenoekonomski razvoj narodnostno mešanih območij v Prekmurju. Pomurski medobčinski svet SZDL. Komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike. Murska Sobota, Lendava/ Lendva, 6.5.1986. 12 Nada Vilhar 104 In the said county, the stress is layed on developing primary economy. Most important industry plants are in the settlements Križevci and Gornji Petrovci, both being out of the ethnically mixed region, and in Prosenjakovci/Pdrtosfalva. The latter has vast employment capacities and is growing to a local administration center. Daily migration to work both to Prosenjakovci /P4rtosfal- va and to Murska Sobota/Muraszombat is satisfactorilly provided for. In the Lendava/Lendva county there is a large percent (82,4 %) of all existing working posts in the ethnically mixed territory. Despite the highly advanced deagrarization, villages and minor settlements in this region remain semi-urban, and the percentage of the autochtonous population in comparativelly high. Besides to Lendava/Lendva, workers daily migrate to work also to Turnišče, and from northern parts of the county to Murska Sobota/Muraszombat. Comparativelly small percent of daily migrators to work is in Dobrovnik/Dobronak. Therefore the author suggests that new amployment opportunities should be developed in or near the settlement. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 SONJA NOVAK-LUKANOVIČ DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA V PREKMURJU: KAM IN KAKO POTEM? UVOD V splošnih navodilih in smotrih za delo dvojezičnih osnovnih šol v SR Sloveniji je zapisano, da dvojezična osnovna šola uresničujejo poleg splošnih smotrov in nalog osnovne šole še specifične smotre — eden izmed teh specifičnih smotrov je ,,da usposablja učence za aktivno komuniciranje v obeh jezikih (funkcionalna dvojezičnost) in tako ustvarja osnovo za enakovredno obravnavanje obeh jezikov, kar omogoča enake možnosti za vključevanje učencev v nadaljnje šolanje in samoupravno organiziranost Sole“. (Program Zivljenja in dela osnovne šole — predmetnik in učni načrt dvojezične osnovne šole, 1984: 10—11) Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narod- nosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur.list SRS, št. 12/1982) poudarja, ,,da mora biti delo v dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacijah organizirano tako, da se učenci naučijo maternega jezika in si pridobijo sposobnost za aktivno rabo drugega jezika" (člen 11). Zakon tudi posebej omenja, da je učencem, ki so končali dvojezično osnovno šolo, omogočeno obiskovati pouk jezika narodnosti kot enakovrednega pred- meta, tudi če se vključijo v srednje izobraževanje zunaj narodnostno mešanega območ- ja (člen 14) ter da se prav na osnovi tega zakona lahko organizira študij jezika narodnosti v ustreznih visokošolskih organizacijah. (člen 4). Vse to smo zapisali zato, ker ti osnovni dokumenti poudarjajo znanje dveh jezikov — maternega jezika in drugega jezika (L, in L,) na narodnostno mešanih območjih, mi pa si pri tem postavljamo vprašanje: Ali naš" vzgojnoizobraževalni proces usposobi učenca — tako pripadnika narodnosti kot pripadnika naroda — da se v letih šolanja usposobi za dvojezično komuniciranje in obvlada enakovredno oba jezika? Na uspešnost tako zastavljenega vzgojnoizobraževalnega procesa vplivajo na eni strani ustrezni pedagoški pristopi, na drugi strani pa odnos celotne družbe. Vse to pa vpliva na odnos posameznika do dvojezičnosti oziroma do njegovega učenja in znanja drugega jezika (L,). Uspešen vzgojnoizobraževalni proces, pozitiven odnos družbe, ki se zrcali skozi številne ustavno-pravne predpise in zakone ter pozitiven odnos posameznika do drugega jezika (L,) pa vpliva, da se v določenem okolju lahko razvija funkcionalna dvojezičnost, ki pomeni, da se oba jezika — jezik naroda kot jezik narodnosti (L, in 2 Sonja Novak-Lukanovič 106 L,) enakovredno uporabljata tudi zunaj šole, v javnem življenju. Enakopravnost naroda in narodnosti in s tem enakopravnost dveh jezikov pa je pri nas vezana le na določen teritorij, na narodnostno mešano območje, torej je dvojezičnost na neki način omeje- na. Za enakovredno rabo dveh jezikov je potrebno, da posameznik poleg maternega jezika (L,) obvlada do določene stopnje tudi drugi jezik (L,). In prav to znanje si pridobi v ustrezno organiziranem vzgojnoizobraževalnem procesu. Dvojezična priprava otrok na osnovno šolo, ki traja 2 leti (v drugih predelih Slovenije 1 leto), ter dvojezična osnovna šola sestavljata temelj dvojezičnega vzgajanja in učenja dveh jezikov (L, in L,). Za uspešen razvoj dvojezičnosti kot družbenega pojava pa se dvojezična vzgoja in izobraževanje ne moreta in ne smeta zaključiti na stopnji osnovne šole, ampak je zelo pomembno, kako učenec, ki je končal dvojezično osnovno šolo, nadaljuje šolanje, oziroma kako se vključi v delo. Pri nadaljevanju šolanja oziroma vključevanju v delo pa nas predvsem zanimata vloga in položaj jezika narodnosti — madžarskega jezika, ki je posamezniku lahko materni ali pa drugi jezik (L, ali L,). Popolno nerealno, iluzorno bi bilo pričakovati, da bi narodnostno mešano okolje, vsaj v našem primeru, lahko zagotavljalo vse dvojezične usmeritve v nadaljeva- nju šolanja. Tako učence želja po različnih poklicih usmeri v šole, ki so zunaj narodnostno mešanega okolja. S tem pa se vloga madžarskega jezika — za posameznika, ki mu je ta jezik materni ali drugi jezik, spremeni. V prvem delu prispevka bomo prikazali, v katere šole srednjega usmerjenega izobraževanja so se učenci po končani dvojezični osnovni šoli vpisali ter ali so se tisti, ki so končali šolanje, vrnili na narodnostno mešano območje oziroma tam ostali, v drugem delu pa bomo spregovorili o nekaterih razlogih, ki vplivajo na učenje jezika narodnosti, v našem primeru na učenje madžarskega jezika, ki je posamezniku materni ali drugi jezik (L, ali L,). KAM PO DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI ? V prispevku smo zajeli generacijo učencev (147 po številu), ki je leta 1978' končala dvojezično osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi/Lendvi. Po podatkih osnovne šole in po podatkih Zavoda za zaposlovanje občine Lendava/Lendva (1985), je takoj po osnovni šoli začelo delati samo 12,9% učencev, drugi pa so šolanje nadaljevali. V nadaljevanju šolanja je 31,29 % učencev končalo poklicno šolo, 43,5 % učencev pa si je pridobilo srednješolsko izobrazbo, nekateri izmed njih pa so se vpisali tudi na višje oziroma visoke šole. (Preglednica 1). Preglednica 1: Stopnja dokončane izobrazbe generacije učencev, ki jo obravnavamo Zaposlitev končana končana ne vemo, kaj nič ne skupaj poklicna srednja so vpisali, a vemo šola šola so zaposleni 19 46 64 14 4 147 12,9 % 31,29 % 43,53 % 9,52 % 2,12 % 100 % 1 Te generacije učencev nismo izbrali naključno, ampak z namenom, da v nadaljevanju študije, ki obsega anketo o vlogi in pomenu madžarskega jezika, vključimo tudi posameznike, ki so v tem obdobju doštudirali na višji oziroma visoki šoli in se nato zaposlili. 107 Dvojezična osnovna šola v Prekmurju: kam in kako potem? 3 Preglednica 2: Kraj šolanja učencev Vrsta šole skupno Lendava Murska Maribor Radenci Rakičan Ruše Ljubljana Zagreb št. uč. Lendva Sobota poklicna šola 46 20 18 2 5 s 1 s s srednja šola? 64 8 37 12 = 1 4 1 1 Skupaj 110 28 55 14 5 1 5 1 1 V preglednici 2 smo na osnovi podatkov poizkušali prikazati Kraj šolanja učencev na stopnji srednjega oziroma poklicnega izobraževanja. V preglednico smo uvrstili samo učence, ki so po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje. Teh učencev je bilo 110, kar predstavlja 74,8 % vse generacije. Ostali učenci so se takoj po osnovni šoli zaposlili, za 14 učencev (9,52 %) pa ne vemo, katero srednjo oziroma poklicno šolo so obiskovali. Samo 28 učencev (19,04 %) se je šolalo v Lendavi/Lendvi, kar pomeni, da so se samo ti učenci učili jezik narodnosti — madžarščine kot maternega ali drugega jezika (L, ali L,) obvezno v okviru dvojezičnega programa pedagoške oziroma ekonomske usmeritve oziroma v okviru enojezičnega programa kovinarske usmeritve. Čeprav podatkov o številu učencev te generacije, ki so se učili madžarski jezik v srednjih šolah zunaj narodnostno mešanega območja, nimamo, nam je lahko v ilustraci- jo podatek o generaciji učencev, ki je končala dvojezično osnovno šolo leta 1982/83 in se vpisala v srednjo šolo v šolskem letu 1983/84 (Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1984). Od 171 učencev se jih je v srednjo šolo vpisalo 138 (80,7 %), 52 učencev je ostalo v srednješolskem centru v Lendavi/Lendva, 86 učencev (50,2 %) pa se je vpisalo v različne srednje šole zunaj narodnostno mešanega območja. Od teh učencev se jih je le 7 (13,5 %) odločilo, da nadaljujejo z učenjem madžarskega jezika tudi na srednji šoli. Gotovo 2 Učenci so se vpisali v naslednje poklicne šole: Poklicna kovinarska šola Lendava/Lendva: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota: Šolski avtomehaniški in kovinarski center Maribor: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci: Tehniška kemijska šola Ruše: Srednja frizerska šola, 3 Učenci so se vpisovali v naslednje srednje šole: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava/Lendva; Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava/Lendva, Srednja družboslovna in eko- nomska šola Murska Sobota, Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota; Srednja gradbena šola Maribor; Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve Maribor; Srednja lesarska šola Maribor; Srednja agroživilska šola Maribor; Srednja šola elektrotehniške in računal- niške usmeritve Maribor; Tehniška kemijska šola Ruše; Izobraževalni center organov za notranje zadeve Ljubljana; Vojaška tehniška šola Zagreb. 4 Sonja Novak-Lukanovič 108 na osnovi podatkov ene generacije učencev ne moremo potegniti zaključkov, toda tako majhen odstotek učencev, ki se odloči poglabljati znanje madžarskega jezika — ali je to za njih materni jezik ali pa drugi jezik (L, ali L,) — na srednji šoli, nas lahko vodi v razmišljanje, kaj je vzrok njihovi motiviranosti Oziroma nemotiviranosti ter ali na odločitev posameznika vpliva samo njegova motiviranost oziroma nemotiviranost za učenje jezika, ali pa vplivata tudi — kvaliteta pouka in — organizacija pouka. Po naše je kvaliteta pouka jezika veliko pomembnejša kot pa organizacija njegove izvedbe. Vseeno pa ne smemo zanemariti dejstva, da so ure madžarskega jezika za učence zunaj narodnostno mešanega območja fakultativne, da niso sestavni del vzgoj- noizobraževalnega programa, da so največkrat pred oziroma po pouku ter da so učenci različnih šol združeni v eno skupino — vse to pa pomeni za nekatere učence obremeni- tev, zaradi katere se ne odločajo za nadaljevanje učenja madžarskega jezika. Pozitivne tendence gospodarskega razvoja, povečanje delovnih mest v industriji v celotni pomurski regiji (Vilhar, Klemenčič, 1987) in s tem tudi možnost zaposlitve po končanem šolanju v domačem okolju, nam prikazujejo tudi podatki, da se je pri vzorcu učencev, ki ga obravnavamo, velika večina (17,7 %) le-teh zaposlila v Lendavi/ Lendva oziroma na narodnostno mešanem območju (glej preglednico 3). Prav tako je tudi odstotek nezaposlenih oziroma tistih, ki iščejo delo, zelo majhen, kajti po podatkih Zavoda za zaposlovanje občine Lendava/Lendva iz leta 1985 so v kategoriji »brezposelen"" tudi ženske, ki so po končani osnovni ali poklicni šoli ostale doma kot gospodinje in jih zato gotovo ne moremo obravnavati kot brezposelne. Preglednica 3: Kraj zaposlitve po končanem šolanju Kraj zaposlitve po končanem šolanju: Stopnja izobrazbe število Lendava/ Murska Drugje Brezposelen oz. V , , 4 ve 6 428 1 W101 4 14(15) ae 1 200 2 400 1 200 20,0 5 Škodina 7 389 6 333 S 8 27.8 18(21) Škofiče 2 286 4 $71 1 14,3 4 amo 1 16,7 : 50,0 z 333 6 Ž pe laka 7,4 33,3 10 8370 5 18,5 3,7 27 Vrba z zma Kapla 5 238 9 428 5 23,8 92 9,5 21(22) itara vas 5 2,0 6 300 5 250 3 15,0 50 . 20 SKUPAJ: 47 17.3 110 40,4 81 298 30 110 1,5 272 n z število kandidatov X < povprečna starost 41 47 45 45 48 44 40 52 51 40 50 35 46 47 48 39 43 44 189 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 5 Občinske volitve 1979 Čeprav je leta 1979 kandidiralo največje število slovenskih list, ne beležimo največjega števila kandidatov. Od skupaj 371 kandidatov na slovenskih listah smo imeli podatke za 362 kandidatov. Povprečna starost vseh kandidatov je bila nekoliko nižja kot 1973 in je znašala 42 let. Povprečne starosti so bile po občinah nekoliko bolj zgoščene, saj so se gibale od 35 let v Straji vasi do 51 let v Djekšah, vendar tudi za ti dve ugotavljamo, da sta nekoliko nereprezentativni, saj v obeh občinah beležimo relativno majhno število kandidatov. Ko smo primerjali razvrstitev po razredih z letom 1973, pa smo prišli do nekaterih bistvenih premikov. Čeprav povprečna starost ne kaže bistvenega pomlajevanja kandidatov, nam razdelitev v razrede to očitno dokazuje, saj mlajše starostne skupine. Tako je bilo v prvem starostnem razredu (19 — 29) 87 kandidatov ali 24,0 % (t 6,7), v drugem starostnem razredu (30 — 44) 108 kandidatov ali 29,8 % (— 10,6), v tretjem starostnem razredu (45 — 59) 133 kandidatov ali 36,7 % (t 6,9), v četrtem starostnem razredu (60 — 74) 31 kandidatov ali 8,6 % (— 2,4) in najvišjem starostnem razredu (nad 75) 3 kandidati ali 0,8 % (— 0,7). Analiza nam jasno kaže, da se je število kandidatov največ povečalo na račun mlajših kandidatov, zmanjšanje števila v drugem razredu pa si lahko razlagamo tudi s prehodom teh kandidatov v višji razred. Tudi za to leto smo podrobnejši pregled po občinah upodobili v preglednicah, ki sledijo. 1979 PREGLEDNICA 3: Kandidati po starosti OBČINA 19-29 30-44 45-59 60-74 75- n x Bekštajn 2 9,5 S 23,8 10 47,6 4 190 - - 21 49 Bilčovs 4 30,8 5 38,5 4 30,8 — — = - - 13 36 Bistrica v R. 1 8,3 6 50,0 4 33,3 l 8,3 - - 12 44 Borovlje 1 6,7 6 40,0 6 40,0 2 13,3 = se 15 46 Djekše 2 38,3 3 50,0 1 167 0 = = 6 51 Dobrla vas 4 28,6 4 28,6 3 21,4 3 21,4 - - 14 41 Galicija 2 20,0 2 20,0 5 50,0 1 100 - a 10 47 Globasnica 5 25,0 7 35,0 7 35,0 1 5,0 pe - 20(24) 40 Hodiše 3 33,3 1 11,1 4 44,4 1 11,1 = = 9 43 Kotmara vas 1 11,1 3 33,3 3 33,3 1 11,1 1 11,1 9 49 Pliberk 17 31,5 18 33,3 18 33,3 1 nn = 54 37 Rožek 7 70,0 3 30,0 - - 10 48 Sele 8 36,4 7 31,8 5 27,7 2 91 = = 22 36 Straja vas 1 25,0 2 50,0 1 25,0 | z ei - 4 35 Suha 1 11,1 3 33,3 3 33,3 2 22,20 = = 9 46 Skocijan 4 21,0 7 36,8 8 42,1 - = = - 19(23) 37 ao 4 40,0 6 60,0 = — - - ap z arjeta 1 16,7 2 33,3 3 500 — 7 = = = Sentjakob 15 33,3 7 15,5 18 40,0 i di 1 2,2 go 2 Velikovec 4 66,7 1 16,7 , s = : Vrba 3 42,8 1 14,3 3 428 7, = = = 37 Železna Kapla 4 23,5 5 29,4 6 35,3 18 — - 17 42 Žitara vas 10 41,7 7 29,2 5 20,8 1 42,0 1 4,2 24 36 SKUPAJ: 87 24,0 108 298 133 36,7 2% 86 863 0,8 362 42 n = število kandidatov X = povpreéna starost Ujsaf SHOg 061 191 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev. 7 Občinske volitve 1985 Leta 1985 je kandidirala ena slovenska lista manj kot 1979, izpadla je lista v Velikovcu, kjer so Slovenci podprli Zeleno alternativno listo. Število kandidatov je bilo do takrat največje, saj je na slovenskih listah kandidiral kar 401 kandidat. Povprečna starost vseh kandidatov je bila 42 let. Povprečne starosti po občinah se niso bistveno razlikovale od prejšnjih volitev, bile pa so tokrat še bolj očitno zgoščene v prvih treh razredih. Po primerjavi uvrstitev po razredih v letu 1979, lahko ugotovimo, da se je delež v prvih treh razredih skoraj popolnoma izenačil. Tako smo po posameznih razredih dobili naslednje rezultate: v prvem starostnem razredu je bilo 117 kandidatov ali 29,2% (t 5,2%), v drugem starostnem razredu (30 — 44) 122 kandidatov ali 30,4 % (£ 0,6 %), v tretjem starostnem razredu (45 — 59) 118 kandidatov ali 29,4 % (— 5,1 %), v četrtem starostnem razredu (60 — 74) 38 kandidatov ali 9,5 % (t 0,9 %) v petem razredu (75 in več) 6 kandidatov ali 1,5 %. Pregled po posameznih občinah je podan v preglednicah, ki sledijo. 1985 PREGLEDNICA 4: Kandidati po starosti OBCINA 19—29 Bekštajn Bilčovs Bistrica v R. Borovlje Djekše Dobrla vas Galicija Globasnica Hodiše Kotmara vas Pliberk Rožek Sele Straja vas Suha Škocijan ose marjeta Šentjakob Velikovec Vrba Železna Kapla Žitara vas | a >. a! nočsavu- ee | o—| uačaw boma Ow SKUPAJ: 117 Z število kandidatov n x < povprečna starost > a tv tn —SOwouUunann < ao- mRomoamow BR Aa Smo) se CONNOMN eH Ae Ke Dw VPONDRMS ww nNo— Ro, | ano’ aw 45,8 29,2 30-44 nN COWEN WUHNANANDOW - asvl uae woan 122 16,7 37,5 33,3 33,3 25,0 30.4 18,2 16,7 25,0 20,0 44,4 25,0 45,4 33,3 40,0 34,8 39,8 14,3 24,1 20.0 26.9 29,2 30,4 45—59 —. CSHNDWNWCOUMK HE ADANUNrIWWO = Aww ! — - oo an ij x BR —NRK WwW] KK NNNNNS — wa | Etta Pee PR fee bt ra poe oO 18 24 15 18 ta ta 23 ll 30 12 10 54 12 22 U ives F109 tee bs ne > o 10 23 29 10 26 24 Heep we eae we 401 ta xi sl 34 47 40 43 42 sl 33 40 55 39 43 39 40 33 45 47 48 46 42 39 36 42 ylsar suiog 193 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 9 Občinske volitve skupaj Za vse kandidate smo analizirali tudi njihovo starost v času prve kandidature. Za 16 kandidatov nismo imeli rojstnih podatkov. Tako smo v naši analizi upoštevali 668 kandidatov. Povprečna starost vseh kandidatov je bila precej nižja kot po posameznih letih in je znašala 38 let. To si lahko razlagamo predvsem z dotokom novih kandidatov v letih 1979 in 1985, torej tistih, ki so v teh letih prvič kandidirali. To nam je pokazala že analiza za obe leti, Povprečna starost po občinah se je gibala od 28 let v Globasnici do 46 let v Galiciji. Po posameznih starostnih razredih pa je slika naslednja: v prvi starostni razred (19 — 29) se je uvrstilo 221 kandidatov ali 33,l %, v drugi starostni razred (30 — 44) 231 kandidatov ali 34,6 %, v tretji starostni razred (45 — 59) 160 kandidatov ali 23,9 %, v četrti starostni razred (60 — 74) 50 kandidatov ali 7,5 % in v šesti starostni razred (nad 75) pa 6 kandidatov. Starostna struktura kandidatov nam je pokazala, da se večina kandidatov zavestno vključuje v aktivno politično dejavnost v prvih treh starostnih razredih. Izredno pomemben se nam zdi velik delež v prvem starostnem razredu, saj kaže, da večina slovenskih list uspešno pomlajuje strukturo svojih kandidatov. To se je še posebej pokazalo na zadnjih volitvah leta 1985. Podrobnejši prikaz starosti po občinah in povprečne starosti smo prikazali v preglednicah, ki sledijo. 1973, 1979, 1985 PREGLEDNICA S: Kandidati po starosti (prve kandidature) OBČINA 19—29 Bekštajn 7 Bilčovs 13 Bistrica v R. 1 Borovlje 7 Djekše 3 Dobrla vas 12 Galicija 2 Globasnica 20 Hodiše 7 Kotmara vas 2 Pliberk 37 Rožek 3 Sele 16 Straja vas 2 Suha 7 Škocijan 14 Škofiče - Smarjeta 3 Sentjakob 22 Velikovec — Vrba 5 Zelezna Kapla 17 Zitara vas “21 SKUPAJ: 221 n z število kandidatov X = povprečna starost 21,2 48,1 4,8 22,6 23,1 35,3 15,4 50,0 $0,0 14,3 a2,2 15,0 45,7 33,3 45,7 41,2 21,4 33,3 41,7 38,6 45,6 33,1 30—44 12 9 12 10 4 10 S 14 2 5 50 7 12 3 5 1 6 6 15 4 2 13 14 251 36,4 33,3 $7,1 32,5 30,8 29,4 38,5 35,0 14,3 3547 43,5 35,0 34,3 50,0 31,2 32,5 42,8 42,8 22,7 66,7 16,7 29,2 30,4 34,6 45—59 _ RO no Ni SSs——OOORBERIAOBONBM to Nonny 160 30,3 14,8 23,8 12,9 15,4 26,5 30,8 12,5 28,6 28,6 24,3 30,0 17,1 16,7 6,2 20,6 50,0 21,4 33,3 16,7 33,3 18,2 15,2 23,9 60-74 QR —av—-— evi —wu, uv—-—-NU LI vemu ta o na eo I — oma ta za ma AWE RAOSINN UAWreWeoOW ~ ta 3,0 41 41 s BT 1 KE UDARI TEL A EES to. bv u tow o n 33 27 21 34 13 40(47) 14(15) 14 115 20 « 35(36) 6 16 34(39) 14 14 66(67) 6 12 44(45) 46 668 ol UIS2r sHog P6I 195 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev PREGLEDNICA 6: Povprečna starost po letih OBČINA / LETO 1973 1979 1985 1973— 1973— 1985 1985! Bekštajn 41 49 51 47 43 Bilčovs - 36 34 35 29 Bistrica v R. 47 44 47 46 41 Borovlje 45 46 40 44 41 Djekše 45 sl 43 46 41 Dobrla vas 48 41 42 44 38 Galicija 44 47 51 47 46 Globasnica 40 40 33 38 28 Hodiše 52 43 40 45 34 Kotmara vas sl 49 55 52 43 Pliberk 40 37 39 39 32 Rožek so 48 43 47 42 Sele 35 36 39 37 32 Straja vas = 35 40 37 32 Suha 46 46 33 42 35 Skocijan 32 37 45 38 36 Skofiée 47 47 47 47 42 Smarjeta 44 40 48 44 39 Sentjakob 48 42 46 45 42 Velikovec - 44 —- 44 44 Vrba - 37 42 39 39 Železna Kapla 39 42 39 40 37 Žitara vas 43 36 36 38 36 SKUPAJ: 44 42 42 43 38 |. samo prve kandidature 12 Boris Jesih 196 SOCIALNA (POKLICNA) STRUKTURA KANDIDATOV Kandidate smo po navedbah o njihovem poklicu razdelili v enajst poklicnih skupin. V prvo skupino smo uvrstili tiste, ki so navedli, da so kmetje. Ker smo predvidevali, da gre večinoma za lastnike kmetij, smo v to skupino uvrstili tudi kategorijo kmečki sin. V drugo skupino smo uvrstili tiste, ki so zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu. V tretji skupini so tisti, ki so zaposleni v trgovini in prometu. V četrti starostni skupini, za katero se je pokazalo, da je najširša, saj zajema zelo široko paleto poklicev, smo uvrstili vse, ki so navedli poklice v industriji, poklice v gradbeništvu in obrti; v tej skupini smo verjetno najmanj natančno uvrščali kandidate po poklicu, saj bi ob natančnejših podatkih nekaj kandidatov uvrstili v druge skupine (npr., če je kandidat pri poklicu navedel samo označbo delavec, je lahko to tudi v kateri drugi skupini). V peto skupino smo uvrstili tiste, ki so zaposleni v zdravstvu. V šesti skupini so zaposleni v vzgoji in izobraževanju; tukaj smo upoštevali vse stopnje izobraževanja, razen visoko- šolskih. V sedmo skupino so prišli tisti, ki so navedli, da opravljajo samostojno dejavnost, oziroma so lastniki podjetij, prav tako kategorijo lastnikov gostinskih in ugovskih obratov. V osmi skupini so vsi uslužbenci in tisti, ki opravljajo razne intelektualne poklice, kot so pravnik, prevajalec, univerzitetni delavec in podobno. V deveti skupini so gospodinje. V deseto skupino smo uvrstili študente. V enajsto skupino smo uvrstili upokojence in tiste, ki so navedli, da so rentniki, preužitkarji in podobno. Kot je razvidno že iz zapisanega, smo skupine nekoliko priredili našim potrebam, saj se nekoliko razlikujejo od tistih kategorij, ki jih uporablja avstrijska statistika. K temu nas vodila specifičnost našega vzorca. V začetku smo nameravali uvesti tudi skupino zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih, vendar na naše presenečenje v tej kategoriji, ob vsej razširjenosti raznih turističnih obratov na Koroškem, kandidatov, razen enega ali dveh ni bilo, zato smo jo tudi izpustili. To si lahko razlagamo z dejstvom, da je v večini teh obratov zaposlena samo domača delovna sila. Prav tako smo posebej grupirali zdravstvene delavce, kar se v drugih statističnih pregledih ne dogaja. Socialno strukturo moramo v našem primeru imenovati tudi poklicna, saj podatki o poklicu, ki ga kandidati opravljajo, niso vedno zadosti tudi za opredelitev njihovega socialnega statusa. Podatke smo analizirali po vseh občinah za vsa tri leta ločeno, posebej pa še podatke za prve nastope na volitvah. Poglejmo si najprej rezultate po posameznih letih. Občinske volitve 1973 Prva ugotovitev, ki velja za občinske volitve 1973, je, da je daleč največ kandida- tov uvrščenih v prvo poklicno skupino (kmetje), bilo jih je 116 ali 41,1 %. V drugi skupini (kmetijstvo, gozdarstvo) je bilo 6 kandidatov ali 2,1 %, v tretji skupini (trgovi- na, promet) 18 kandidatov ali 6,4 %, v četrti skupini (industrija, gradbeništvo, obrt) 18 kandidatov ali 21,6 %, v peti skupini (zdravstvo) 2 kandidata ali 0,7 %, v šesti skupini (vzgoja in izobraževanje) 16 kandidatov ali 5,7 %, v sedmi skupini (samostojni podjet- niki) 10 kandidatov ali 3,5 %, v osmi skupini (uslužbenci, intelektualni poklici) 22 kandidatov ali 7,8 %, v deveti skupini (gospodinje) 12 kandidatinj ali 4,3 %, v deseti skupini (študentje) 1 kandidat ali 0,3 % in v enajsti skupini (upokojenci) 18 kandida- tov ali 6,4 %. Sumarni pregled za vse občine kaže, da so bili kandidati prav iz vseh poklicnih skupin, vendar sta skupini zdravstvo in študentje tokrat zastopani še zelo 197 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 13 minimalno. Po nekaterih občinah je to seveda že zaradi premajhnega števila kandidatov bilo nemogoče. Vendar lahko ugotovimo, da so v občinah z malo večjim številom kandidatov (na primer Bekštajn, Globasnica, Pliberk, Škocijan) kandidati bili v več kot polis skupin, Najširšo socialno bazo, če to tako imenujemo, sta imeli občini entjakob in Žitara vas, ki sta imeli kandidate kar v devetih skupinah. Zanimivo je, da je občina Pliberk z največ kandidati na slovenski listi (54), imela kandidate samo v sedmih skupinah. Podrobnejši pregled po drugih občinah podajamo v preglednicah, ki sledijo. 1973 PREGLEDNICA 7: Kandidati po poklicnih skupina OBČINA Kmetje Kmetijstvo Trgovina Industrija Zdravstvo na in gozd. in promet grad., obrt s 3 % ži % % % % Bekštajn 9 si - 5 1 53.2 os - = ž 108 Bilčovs - - - - - = = = = = 2 16.7 BistricavR. = § 417 - - - - 3 8,3 = z x sad Borovlje 4 444 1 8.3 - - 1 ILA - = = x Djekše a 66,7 - - - - - = - = 1 10.0 Dobrla vas 3 30,0 1 Il - os 2 20,0 = = = z sal sa = = 6 ntjakob ss = - = i 7 Velikovec O? no 8 ae = = k a = sa z zi = = S = ši = - = clerna Kapla | 4 3 136 = — 1 45 se = 22 Zitate vas 1 s | so 2 10,0 = - 4 20.0 20 SKUPAJ 10 35 22 78 M2 43 1 03 18 64 282 100 14 Boris Jesih 198 Občinske volitve 1979 Ob večjem številu kandidatov (371) je normalno, da se je spremenilo tudi razmerje med posameznimi poklicnimi skupinami. Vendar bi bilo napak, če bi sklepali, da je to samo zaradi tega. Po posameznih poklicnih skupinah smo dobili naslednjo sliko: v prvi skupini (kmetje) je bilo 119 kandidatov ali 32,4 % (— 8,7 %), v drugi skupini (kmetijst- vo, gozdarstvo) 8 kandidatov ali 2,1% (0), v tretji skupini (trgovina, promet) 29 kandidatov ali 7,8% (t 1,4%), v četrti skupini (industrija, gradbeništvo, obrt) 69 kandidatov ali 18,5 % (— 3,1 %), v peti skupini (zdravstvo) 3 kandidati ali 0,8 % (£ 0,1 %), v šesti skupini (vzgoja in izobraževanje) 23 kandidatov ali 6,2 % (t 0,5 %), v sedmi skupini (samostojni podjetniki) 14 kandidatov ali 3,7% (— 0,2%), v osmi skupini (uslužbenci, intelektualni poklici) 51 kandidatov ali 13,7 % (t 5,9 %), v deveti skupini (gospodinje) 23 kandidatinj ali 6,2 % (+ 1,9 %), v deseti skupini (študentje) 12 kandidatov ali 3,2% (+2,9%) in v enajsti skupini (upokojenci) 20 kandidatov ali 5,4 % (— 1 %). Kot smo že na začetku ugotovili, je prišlo do nekaterih bistvenih premikov med poklicnimi skupinami. Najbolj je nazadovala prva skupina kmetje, kar si lahko razlagamo po eni strani s splošno spremembo socialne strukture prebivalstva, po drugi strani pa je to nedvomno tudi rezultat povečane politične aktivnosti list med nekaterimi skupinami, saj so nastopile v štirih občinah več in z večjim številom vseh kandidatov. Kljub temu so kmetje še vedno najmočnejša poklicna skupina. Najbolj pa se je povečala skupina uslužbenci, intelektualni poklici. Zelo pomembno se nam zdi tudi povečanje pri študentih, saj gre za pomemben del celotne populacije, je pa tudi odsev organiziranega delovanja študentske mladine v sedemdesetih letih (kluba na Dunaju in v Gradcu). Porast skupine gospodinj si moramo razlagati predvsem s poveča- njem števila kandidatkinj, saj kot smo ugotovili v posebnem poglavju, večji del kandidatkinj sodi v to skupino. Vsekakor je enakomernejša razporeditev med skupina- mi osnovna značilnost poklicne strukture kandidatov leta 1979. K temu je vodilo verjetno več razlogov, prvi je vsekakor uspeh na volitvah 1973, s katerim so samostojni nastopi na občinskih postali spet aktualni. Drugi je nedvomno po eni strani povečana politizacija manjšinskega vprašanja na Koroškem in v Avstriji nasploh, po drugi strani pa tudi splošno povečano politično delovanje manjšinskih organizacij. Tretji izredno pomemben razlog pa vidimo v volilno političnem organiziranju koroških Slovencev, v pivi vrsti ustanovitev Koroške enotne liste leta 1975 in njen uspešni nastop na deželnozborskih volitvah 1975 ter povečano aktivnost Kluba slovenskih občinskih odbornikov, ki je postala solidna strokovna podpora tako slovenskim odbornikom, kot tudi listam pri njihovem političnem delovanju in nastopanju na volitvah. Sumarni rezultati se ugodno kažejo tudi po posameznih občinah. Tako beležimo v dveh občinah kandidate v desetih skupinah (Šentjakob, Žitara vas), v treh občinah v devetih poklicnih skupinah (Bekštajn, Borovlje, Sele), v eni občini v osmih poklicnih skupinah (Suha), v petih občinah v sedmih poklicnih skupinah (Bilčovs, Dobrla vas, Škocijan, Pliberk, Železna Kapla) itd. Podrobnejši pregled po posameznih občinah podajamo v preglednicah, ki sledijo. 199 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 15 1979 PREGLEDNICA 8: Kandidati po poklicnih skupinah OBČINA Kmetje Kmetijstvo Trgovina Industrija Zdravstvo Vzgoja in gozd. in promet grad., obrt in zob. % % % % Bekštajn 4 19,0. — - - 1 4.8 4 19.0 - - 3 143 Bilčovs 3 23,1 - - 1 77 4 308 - - 1 77 Bistrica v R. 4 33.3 - - - - 1 83 1 83 4 33.3 Borovlje 4 26,7 2 13.3 1 6.7 1 6.7 - - 1 6.7 Djekše 2 33,3 - - 1 16,7 l 16.7 - - - - Dobrla vas 4 28.8 1 ZA - - 1 7 - - 1 71 Galicija $ $0,0 - - 1 10,0 2 20.0 - - “= = Globasnica 10 417 = - 1 4,2 s 20.8 - - zi = Hodiše 3 33,3 - - — - 2 22,2 - - = z Kotmara vas 3 33,3 - - - - 2 22,1 - - 1 ILA Pliberk 21 38,9 - - 10 18.5 11 204 - - 3 5,5 Rožek 5 s0.0 - - - - 2 200 - - = = Sele 4 18,2 3 13,6 2 9.1 7 18,2 - - 1 4,5 Straja vas 2 50.0 - - - - 1 25.0 - - - - Suha 2 22,2 - - 1 It 1 ILA - - l HA Škocijan 7 30.4 - - 3 13.0 4 174 1 43 ud = Škofiče 4 40,0 1 10.0 1 10.0 3 30,0 - - ak če Šmarjeta 2 33,3 - - I 16,7 2 33,3 - - = - Sentjakob 16 48 01 2,2 1 22 7 152 - - | 2.2 Velikovec 1 16,7 - - - - - - - - 1 16,7 Vrba 2 28.6 - - 1 143 - - - z 1 14.3 Železna Kapla 6 35,3 — - 1 $9 3 176 - - | 59 Zitara vas 4 16,7 - - 2 8,3 s 20.8 1 42 3 12,5 SKUPAJ: 119 32.4 8 21 29 7,8 69 18.5 3 08 23 6.2 OBČINA Samostojni Uslužk Gospodinj $ ji Upokojenci Skupaj podjetniki int. poklici % % % % bekštajn 2 9.5 1 48 3 143 1 48 2 95 2 Dilčovs 2 č 1 77 1 77 2 isa - 13 Mistrica v R, = še 2 16.6 - - - - - - 12 Borovlje - 5 3 20.0 1 6.7 1 67 1 67 15 Djekše S = 1 16,7 1 16.7 - - - - 6 Dobila vas 1 72 4 28.8 — - = 1 TA A ZA 14 en = i is ne s; sa iš - 2 200 10 1 4.2 6 25,0 1 4,2 - - - = 24 Hodiše 2 22 3 22 - - - - - 9 aaa vas = = I LI = - - 2 22.1 9 h 2 3,7 s $5 1 1,8 - - - - 54 Rotek 5 = a > 1 108 8 - - 2 200 10 Sele 1 4,5 1 45 - - l 45 2 9,0 22 Straja vas K Č ža = = = 1 250 - - 4 su 1 MA il 2 mi = = 1 Ma 9 bcijan = = 4 743 BO - - 1 43° 3 Skofiče he — = re se = HM — ML sd 10 Seasiete Z H H - 1 ie - - - - 6 vane 2 44 7 18.2 4 88 3 65 4 88 46 Vaan = = 3 3313 8O—- = ‘ S 1 dei A = < 1 14,3 1 43001 430 - - 7 ilemskub 59 4 3531 39 - -— - - on 1 42 4 16.7 2 83 1 42 1 42 24 SKUPAJ: MENI: 14 37 sl 13,7 23 62 12 32) 20 54 371 16 Boris Jesih 200 Občinske volitve 1985 Leta 1985 je nastopila ena slovenska lista manj, vendar je bilo število kandidatov do tedaj najvišje (401). Tokrat je prišlo do še večjih sprememb razmerij med posamez- nimi poklicnimi skupinami. V prvi poklicni skupini (kmetje) je bilo 113 kandidatov ali 27,9 % (— 4,5 %), v drugi skupini (kmetijstvo, gozdarstvo) 8 kandidatov ali 2,0 % (—0,1 %), v tretji skupini (promet, trgovina) 27 kandidatov ali 6,7 % (t 1,1 %), v četrti skupini (industrija, gradbeništvo, obrt) 70 kandidatov ali 17,5 % (—| 1,0%), v peti skupini (zdravstvo) 4 kandidati ali 1,0% (t 0,2 %), v šesti skupini (vzgoja in izobraževanje) 25 kandidatov ali 6,2 % (0), v sedmi skupini (samostojni podjetniki) 9 kandidatov ali 2,2% (— 1,5 %), v osmi skupini (uslužbenci, intelektualni poklici) 73 kandidatov ali 18,2 % (t 4,6 %), v deveti skupini (gospodinje) 24 kandidatkinj ali 6,0 % (— 0,3 %), v deseti skupini (študentje) 21 kandidatov ali 5,2% (t 2,0%) in v enajsti skupini (upokojenci) 27 kandidatov ali 6,7 % (t 1,3 %). Lahko ugotovimo, da so se osnovni trendi iz leta 1979 leta 1985 nadaljevali. Tako je še vedno očiten padec deleža kmetov, razlogi so verjetno isti kot leta 1979, prav tako pa je najbolj naraslo število kandidatov v skupini uslužbenci, intelektualni poklici. Glede na zaostreno vprašanje manjšinskega šolstva nas nekoliko preseneča zastoj v skupini vzgoja in izobraževanje. To si moramo razlagati samo z dejstvom, da je okrepljen pritisk nemškonacionalnih sil na Koroškem na slovenske učitelje, negativno vplival na njihovo odločitev glede nastopanja na slovenskih listah na volitvah. Po posameznih občinah se tokrat kaže predvsem to, da se je povečalo število občin z večjim številom poklicnih skupin; čeprav ne beležimo občin z desetimi skupinami kot leta 1979. Podroben pregled po posameznih občinah podajamo v preglednicah, ki sledijo. 201 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 17 1985 PREGLEDNICA 9: Kandidati po poklicnih skupinah OBČINA Kmetje Kmetijstvo Trgovina Industrija Zdravstvo Vzgoja in gozd. in promet grad., obrt in izob. % % z % z Bekštajn 7 38,9 - s 1 5,5 2 ni = = 1 5.5 Bilčovs 7 292 + - - 5 208 — - 1 4,2 Bistrica v R. 3 20,0 - = - 2 133 1 67 O $ 33,3 Borovlje 2 IL 1 5.5 - 4 22.2 - - 2 ILJ Djekše 3 37.5 - = 1 2,5 1 125 - - - - Dobrla vas 6 26,1 - - 1 4.3 4 17,4 - = - - Galicija 5 45.4 — = 1 9.1 2 18200 = - - - Globasnica 9 300 1 3.3 $ 6.7 6 200. — - - - Hodiše 2 16,7 - = - 3 250. - - — - Kotmara vas 3 30.8 - - - 2 20,0 - - 1 10,0 Pliberk 15 27.8 ~ = 4 74 16 Me. — = 1 18 Rožek 5 41,7 - - - 1 83 - mi 1 8.3 Sele 7 32,6 2 91 4 18,2 5 NI — te 1 45 Straja vas 3 $0.0 - - - 1 16,7 - - 1 16.7 ha 2 200 8 - = - > Š a a 3 30,0 Škočijan 7 30.4 1 43 2 8,7 1 4.3 . - 2 8.7 Škofiče 4 44.4 - - - 1 HI = — 1 111 Šmarjeta 2 28,6 - - - - MI M3 O = = - - Sentjakob 8 27,6 - - 3 10,3 6 207. — = l 34 Velikovec - - - = - — = = če ze - zi Vrba 2 2000 = - 2 20,0 - = Ni = 1 10.0 Železna Kapl 8 30,8 2 7,1 - - 3 11,5 1 3.8 mi s itara vas 3 12.5 1 4.2 3 12.5 4 16.7 2 838 83 12.5 SKUPAJ: 113 27,9 8 2.0 27 6.7 70 17.5 4 10 o 25 6.2 OBČINA Samostojni Uslužbenci Gospod Student) Upokojenci Skupaj podjetniki int. poklici % % % % % Bekitajn 2 it s - 2 id - - 3 16.7 18 Bilčovs - - 6 250. 1 4.2 4 16,7 = z 24 Bistrica v R, = = 3 200 - - = = I & 15 Borovije 2 ink 2 Wl a 5.8 3 16,7 ! CB Djekše = iš 12.5 = s s 2 25.0 8 Dobrla vas - - 7 304 - = 2 8.7 3 13,0 23 Galicija - - H - - = - - 3 223 1 Globasnica - - § 16.7 1 3.3 3 10.0 - - 3 Hodiše ! 8.3 4 33300 s - = 2 16.7 12 Kotmara vas - - 1 10.0 Il 10,0 - - 2 20.0 10 Pliberk \ 8 oA 284 OO 4 7.4 - - 2 38 O 54 Rožek Ma » 4 33,3 1 8.3 - - - s 12 Sele = > 3 13,6 = - - = - zi 22 Straja vas - - 1 16,7 = 5 - - - a 6 Suha = = 3 30,0 za = 2 20.0 - = 10 Skoeijan \ 43 3 13.0 6 26.1 - - - - 2 Škofiče 1 Hl 1 ILA ib s = - | Ml 9 ta = > 1 143 1 14.3 1 14,3 l 14,3 1 Šentjakob = E 5 17.2 2 6.9 2 69 2 69 = 29 Velikovec za = 9s go = s s - - zač - 5 tha m m 3 20.0 m za 1 10,0 2 20. 1 Železna Kapla — 38 O 4 43 ins j MSO 1 38 26 Žitara vas = = 6 25,0 1 4.2 = kai 1 4.2 24 SKUPAJ: 9 23 VB 18.224 60 2 $2007 67 401 18 Boris Jesih 202 Občinske volitve skupaj Sumarni pregled za vsa tri leta nam je razumljivo dal nekoliko drugačno sliko kot rezultati po posameznih letih. Pri tem, ko smo izločili tiste kandidate, ki so kandidirali več kot enkrat, smo dobili vzorec 684 kandidatov, ki je lahko solidna osnova za analizo socialne (poklicne) strukture populacije Slovencev -v primerjanih občinah. Seveda moramo upoštevati tudi nekatere poklicne in statusne spremembe, ki so se med posameznimi volitvami zgodile, vendar menimo, da le niso tako velike, da bi bistveno pokvarile sliko. Po posameznih skupinah so bili kandidati na teh primerjanih občinskih volitvah razvrščeni takole: v prvi skupini (kmetje) je bilo 197 kandidatov ali 28,8 %, v drugi skupini (kmetijstvo, gozdarstvo) 16 kandidatov ali 2,3%, v tretji skupini (trgovina, promet) 53 kandidatov ali 7,7 %, v četrti skupini (industrija, gradbeništvo, obrt) 132 kandidatov ali 19,3 %, v peti skupini (zdravstvo) 6 kandidatov ali 0,9 %, v šesti skupini (vzgoja in izobraževanje) 45 kadidatov ali 6,6 %, v sedmi skupini (samostojni obrtniki) 22 kandidatov ali 3,2 %, v osmi skupini (uslužbenci, intelektualni poklici) 102 kandida- ta ali 14,9 %, v deveti skupini (gospodinje) 44 kandidatkinj ali 6,4 %, v deseti skupini (študentje) 28 kandidatov ali 5,7 %. Pregled nam nedvomno delno podaja tudi socialno strukturo koroških Slovencev, daje nam pa tudi odgovor na vprašanje, katere kategorije prebivalstva se zavestno vključujejo v politično delovanje in koliko. Kmetje so kljub nazadovanju po posameznih letih tudi v sumarnem pregledu za vsa tri leta najmočnejša skupina, sledijo jim zaposleni v industriji, gradbeništvu in obrti, za katere pa smo že v uvodu ugotovili, da so v tej skupini razlike zelo verjetne. Zelo močna je tudi skupina uslužbenci in intelektualni poklici, k čemur je znatno pripomogla humanistično usmer- jena srednja slovenska šola. To se kaže verjetno tudi v drugih poklicnih skupinah. Pregled po posameznih občinah nam kaže, da so liste kandidatov črpale iz sorazmerno velikega števila poklicnih skupin. V dveh občinah so bili kandidati prav iz vseh enajst skupin (Šentjakob, Železna kapla), iz desetih skupin so bili kandidati v dveh občinah (Žitara vas, Borovlje), iz devetih skupin so bili kandidati v štirih občinah (Bekštajn, Dobrla vas, Globasnica, Sele), iz osmih skupin kandidati v štirih občinah (Bilčovs, Pliberk, Škocijan, Škofiče) itd. Podroben pregled po posameznih občinah podajamo v preglednicah, ki sledijo. 203 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 19 1973, 1979, 1985 PREGLEDNICA 10: Kandidati po poklicnih skupinah OBČINA Kmetje Kmetijstvo Trgovina Industrija Zdravstvo Vzgoja in gozd. in promet grad., obrt in izob. % % % % Bekštajn 12 364 8 — - I 3.0 4 12,1 - = 4 121 Bilčovs 7 259. —- - 1 3,7 7 25,9 - - 1 3,7 Bistrica v R, 6 28,6 - - - - 4 19,0 1 4,8 $ 23.8 Borovlje 6 19.3 3 97 1 3,2 6 19.3 - - 3 8,7 Djekše 6 46,1 - - 1 17 2 15,4 - - = se Dobrla vas 7 20.6 1 29 1 29 6 17.6 - - i 29 Galicija 6 46,1 H = 1 77 3 23.0 - - - - Globasnica 19 19,1 1 2.1 $ 10,6 8 17,0 - - 1 2.1 Hodiše 4 26,7 Ss - 1 6,6 1 6.6 - - - - Kotmara vas 4 28,6 - - - - s 35,7 - - 1 7) Pliberk 42 36,5 1 0,9 17 148 32 27,8 - - 4 36 Rožek 8 400 — - = = = 2 10,0 = — 1 5.0 Sele 7 194 3 83 5 139 11 30,5 - - I 28 Straja vas 2 33,3 = = ze “ 1 16,6 - - - - Suha. 3 188 — - - = 1 6.2 as 3 18.8 Škocijan 9 231 = = 2 51 6 15,4 1 26 8 $ 13,0 Škofiče 4 286 0 I ZA 2 14.3 3 214 = & 1 71 arjeta 4 28,6 — - me 1 ZA 4 28,6 - - - - Šentjakob 20 29,8 1 1.5 5 7,5 9 13,4 z 30 4 6,0 Velikovec 1 16,6 Z = = = = m = - 1 16,6 Vrba 3 250 - = 2 166 = - = - z 2 16,6 Železna Kapla — 12 8 26,6 O 3 6,7 4 8,8 7 15,5 1 22 i 2.2 Zitara vas 5 10,9 2 4,3 3 6.5 10 21,7 1 22 6 13.0 SKUPAJ: 197 28,8 16 2,3 53 7,7 = 132 19,3 6 09 45 6,6 OBČINA Samostojni Uslužbenci Gospodinji Študentj Upokojenci Skupaj podjetniki int. poklici % % % % Bekštajn 2 6,1 3 9,1 3 9,1 1 3,0 3 9,1 33 Bilčovs ke s 4 14,8 1 3,7 5 18,5 1 37. 27 Bistrica v R, 1 4.8 3 14,3 - - - - 1 48 21 Borovije 2 6,4 4 12,9 1 kivi 3 87 2 64 31 Djekše - - 1 77 2 154. - - 1 5,4 13 Dobrla vas 1 29 11 32,3 = - 3 8,8 3 88 34 Galicija = b. Z = = - 7 z 3 23.0 13 Globasnica 1 21 s 10,6 4 8,5 3 6,4 - - 47 Hodite 3 20.0 5 33,3 - - - - 1 66 15 Kotmara vas - - 1 71 1 710 = - 2 143 14 Pibeik 3 2.6 10 8,7 6 $2 = - - - 115 Rotek 1 5.0 4 20,0 2 100 - - 2 100 20 Sele 1 2.8 6 16,6 = 1 28 1 28 36 Straja vay s K 1 16,6 Ši KE 1 166. = se 6 mn - s 4 25.0 2 128 2 28 2 125 16 ocijan 1 2,6 8 20,5 7 179. - - - - 39 Skofite 1 71 1 71 e = či = l ZA 14 Šmarjeta zs = 2 14.3 2 143 ) JI — - 14 Šentjakob 3 4.5 6 8,9 5 75 3 45 9 134 67 Velikovec - zi 3 50.0 5. om ne — 1 166 6 zm 3 = 2 16.6 1 83 1 8358 1 83 8 12 ži lezna Kapla 2 44 9 20,0 2 44 3 67. 1 2.2 45 ave Nas - zd 7 15,2 5 10.9 1 22 4 8,7 46 SKUPAJ: 22 32 102 149 44 64 28 464109 5.7 684 20 Boris Jesih 204 DELEZ ZENSK Na vsakih volitvah so bile tudi kandidatinje. Leta 1973 je kandidiralo 18 Zensk v devetih občinah ali 6,4 %. Povprečna starost je bila 38 let, kar je precej nižje od povprečne starosti vseh kandidatov (44). Značilno je tudi, da so vse ženske uvrščene v prvih treh starostnih razredih. Po poklicnih skupinah je največ žensk sodilo v skupino gospodinje, in sicer 12 ali 61,2 %, kandidatinje beležimo še v skupinah kmetje 1 ali 5,5 %, kmetijstvo in gozdarstvo l ali 5,5%, vzgoja in izobraževanje l ali 5,5 %, uslužbenci 1 ali 5,5 %, in samostojni podjetniki 2 ali 11,1 %. Leta 1979 je kandidiralo 44 žensk ali 11,8 % v 18 občinah. Povprečna starost je bila enaka kot leta 1973, Po starostnih razredih je značilno, da se je težišče preselilo v prvi starostni razred (19 — 29). V zadnjih dveh starostnih razredih tokrat nismo beležili nobene kandidatinje. Po poklicnih skupinah je bilo še vedno največ gospodinj 23 ali 52,3 % (— 8,8 %), v kmetijstvu in gozdarstvu | ali 2,3 % (— 3,2 %) v trgovini in prometu 3 ali 6,8 % (t 3,3 %), v industriji gradbeništvu in obrti 3 ali 6,8 % (0 %), v zdravstvu 2 ali 4,5 % (0 %), v vzgoji in izobraževanju 3 ali 6,8 % (t 1,3 %), samostojni podjetniki 2 ali 4,5 % (— 7,6 %), uslužbenci S ali 11,4 % (+ 5,9 %), in študentje 2 ali 4,5 %. Leta 1985 je kandidiralo 71 kandidatinj ali 7,7 %. Povprečna starost je bila 35 let, kar je za 3 manj kot prejšnji volilni leti. Trend povečanja kandidatinj v prvem starostnem razredu se je leta 1985 še nadaljeval, saj je bilo v tem razredu kar 43,7 % vseh kandidatinj. Razdelitev v poklicne skupine je pokazala, da se je izjemno povečalo število v skupini uslužbenci, intelektualni poklici, še vedno pa je visok tudi delež gospodinj. SKLEP Glede na relativno dobro obdelan politični vidik samostojnega slovenskega nasto- panja na občinskih volitvah na Koroškem, kar velja tudi za obdobje pred primerjanim, je bil vidik, ki smo se ga lotili v naši analizi, vedno nekoliko zapostavljen. Menimo, da so dobljeni rezultati pomembni ne samo za dopolnitev analize občinskih volitev in slovenskih nastopov na njih, ampak tudi dajejo del odgovorov na nekatera druga bistvena vprašanja, kot sta starostna in poklicna struktura. V tej nalogi smo zaradi njene časovne omejitve večkrat ostali pri statističnih analizah, ki so dovolj zgovorne in nam dajejo zadosti podatkov za širše sklepe. Sama analiza je nakazala tudi vrsto novih poti za nadaljevanje. Rezultate, ki smo jih dobili, bi nujno kazalo primerjati s splošnimi podatki za celotno ozemlje, ki je bilo zajeto v naši analizi. Glede na specifičnost vzorca teh podatkov nismo mogli v takem obsegu izluščiti iz dosegljivih avstrijskih statističnih virov, Nujno potrebna bi bila posebna obdelava podatkov z anketami, česar pa nismo mogli opraviti zaradi časovne omejenosti trajanja dela pri nalogi. Menimo, da bo tudi statistično opravljena analiza pomemben pripomoček pri vseh drugih socialnih in ekonomskih analizah slovenske narodne skupnosti na Koroš- kem. Kljub temu, da je osnovna analiza podatkov prikazana v tabelah, smo povzeli tudi osnovne vsebinske značilnosti, ki se lahko iz tabel tudi razberejo. Na kratko jih v sklepu tudi opredelimo. 1. Vzorec. Četudi je število kandidatov 684 manjše od enostavne vsote kandidatov na vseh treh volitvah, menimo, da predstavlja izredno širok vzorec iz populacije koroških Slovencev. Število kandidatov se je iz leta v leto povečevalo, kar dokazuje, da 205 Pogled v socialno strukturo Koroških Slovencev 21 imajo samostojne slovenske liste vse širši odziv med celotno populacijo Slovencev. V večini občin je ta trend izrazit. 2. Starost. Čeprav se je povprečna starost kandidatov ustalila na zadnjih volitvah na 42 let, nam pravo sliko pokažejo šele starostni razredi. Analiza jasno kaže, da je v začetku primerjanja oziroma v prvem letu bila še opazna razlika med številom kandi- datov, ki so bili v drugem in tretjem starostnem razredu. V letih 1979 in 1985 pa beležimo izrazito težnjo premikanja starosti kandidatov v prve tri starostne razrede. To se je zelo dobro pokazalo že pri analizi samo prvih kandidatur. Lahko rečemo, da je starostna struktura kandidatov izredno ugodna, saj je večji del kandidatov skoncentri- ran v obdobje, ki ga štejemo za najbolj ustvarjalnega. Delež mladih kandidatov (do 30 let) pa kaže tudi na dejstvo, da slovenske liste nimajo problema s pridobivanjem mladih za nastopanje na volitvah. 3. Socialna (poklicna) struktura. Prav poklicna struktura in njena sprememba med posameznimi leti nam je pokazala socialno mobilnost kandidatov, ki jo do neke meje lahko prenesemo tudi na celotno populacijo Slovencev na Koroškem, saj je posebej v zadnjih letih zajela prav vse sloje prebivalstva. Če smo leta 1973 ugotovili še pretežno kandidate iz skupine kmetov, se je struktura v naslednjih dveh letih enakomerneje porazdelila tudi na druge poklicne skupine. Posebno je opazen porast skupine usluž- benci, intelektualni poklici, kar kaže tudi na neke vrste nesorazmerje med poklicnimi skupinami. Kaže pa se tudi prestrukturiranje kandidatov iz kmečkih v nekmečke poklice, ki se uveljavljajo z družbenoekonomskim razvojem. Lahko torej rečemo, da manjšina sledi družbenoekonomskemu razvoju celotne družbe, vendar le na področjih, kjer ima za to tudi izobrazbene možnosti. 4. Delež žensk, Lahko rečemo, da se delež žensk med kandidati giblje tako, kot to opažamo tudi pri drugih političnih strankah. Ugotavljamo, da gre v večini primerov za kandidatinje, ki sodijo v nižje starostne razrede. Pri poklicnih skupinah smo imeli v prvih dveh volilnih letih izrazito pomoč v skupini gospodinje, zanimivo pa je, da je leta 1985 večje število kandidatinj v skupini uslužbenci, intelektualni poklici. Seveda z opravljenimi analizami nismo izčrpali vseh možnosti, ki nam jih zbrani podatki dajejo, prav tako pa so, podatki obdelani v naši nalogi, lahko tudi solidna Osnova pri vseh bodočih socialno ekonomskih analizah strukture slovenskega prebi- valstva na Koroškem. SUMMARY THE SOCIAL STRUCTURE OF THE SLOVENES IN CARINTHIA (THE CASE OF CAUNTY ELECTIONS CANDIDATES) The author analizes the social, age and sex structure of the Slovenes in Koroško (Austria), who participated as candidates in three county votings in 1973, 1979, and 1985 respectivelly. From the whole of 23 counties in the ethnically mixed region of Carinthia, he was able to include 684 candidates. His results are as folows: The number of the candidates increased at each elections, which is an evidence of the increased influence of the independent Slovene electional groups. The average age of the candidates is 42 in the last two elections, whereby the obvius trend is one of further lowering. The social structure of the included candidates shows increased social mobility, which can be to a certain extend projected to the whole Slovene ethnic group in region, according 22 Boris Jesih 206 to the existing datas on social mobility. In 1973, the majority of candidates originated from peasantry, whereby in the following elections the social atructure included an increased share of other proffesional groups. It is important to note the increase of the group of employees with intellectual proffessions, which is indicative for both the disproportionality of the proffessional groups and the ongoing process of proffession transformation in the region, the latter due to the socio-economic developement of the society as a whole; not unconditionally, but where proper educational means exist. The share of women among the candidates is proportional to the one in non-Slovene political parties. The majority of female candidates ranks low in age classes, whereby the professional structure is distinctivelly in favour of the housewife group. The increase of intelectual proffesions group was notable in the 1985 elections. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 MARIJA JURIČ Sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu IMPLIKACIJE VEČINSKO-MANJŠINSKE PROBLEMATIKE NA KOROŠKEM GLEDE NA SPECIFIČNOST PO SPOLU Pričujoči prispevek se naslanja na del spoznanj in rezultatov projekta ,,Dvojezič- nost in identiteta", pri katerem so poleg avtorice sodelovali še Klaus-Borge Boeck- mann, Karl-Michael Brunner, Mariola Egger, Georg Gombos ter Dietmar Larcher. Kot nosilca projekta, ki ga je podprlo Zvezno ministrstvo za znanost in raziskave v Avstriji, nastopata Inštitut za nadaljnje izobraževanje na celovški univerzi ter Slovenski znanst- veni inštitut. Raziskava, ki je potekala od junija 1986 do julija 1987, izhaja iz predhodne pilotne faze projekta (potekala je od julija 1985 do februarja 1986) na isto tematiko, kjer je večina omenjenih avtorjev razvila teoretične in metodološke nastavke svojemu nadaljnjemu delu. Osredotočena je na vprašanja, kako ljudje, ki živijo oziroma izhajajo iz dvojezičnega ozemlja na Koroškem, doživljajo socialno resničnost te regije. S tega vidika proučuje procese identitetnega razvoja ter njihovo povezavo med družbenim položajem ter etnično-jezikovno pripadnostjo. Študija sloni na 52 globinskih intervjujih s posamezniki slovenskega rodu, ki jih — glede na stopnjo vztrajanja pri etničnih tradicijah — lahko razdelimo v pet skupin: politično aktivni zavedni Slovenci; zavedni Slovenci; nihalci med kulturama (Kultur- pendler); asimiliranci; radikalni asimilanti.. To tipizacijo so razvili avtorji na podlagi proučevanja (stereotipnega) zaznavanja samega sebe in drugih. Poleg tega se v socialno- zgodovinskemu delu soočajo z vprašanjem, kako je moglo priti do tega, da je v teku enega stoletja večina prebivalstva te regije menjala svojo etnično identiteto, V tem sklopu posvečajo posebno pozornost sociogenezi mita ,,prastrahu"". Pri tem pridejo do sklepa, da le-ta poleg strahu pred odcepitvijo južne Koroške obsega predvsem tudi panični strah pred povratkom v preživele poznofevdalne, z izkoriščanjem in siromašt- vom zaznamovane družbene razmere. V točnih posameznih študijah nato proučujejo odnosne in komunikacijske vzorce tega območja: stereotipe, priznavalne pritiske pri Vprašanju o jeziku otroštva, prepletenost manjšinske problematike z žensko ter nacio- nalno samoopredelitev. Analiza zadnjega dela je zanimiva predvsem zaradi tega, ker raznim klišejnim predstavam navkljub ugotavlja,da se posamezniki, ki se sami prištevajo k zavednim Slovencem, čutijo bolj povezani, »z Aystrijo kot asimiliranci oziroma asimilanti. V naslednjem se želimo osredotočiti na ficult spolnospecifične vidike subjektiv- nih oblik predelave življenjskih razmer na dvojezičnem ozemlju Koroške. Mnenja smo, da se ta vidik pri obravnavanju večinsko-manjšinske problematike vse preveč zanemar- 2 Marija Jurié 208 ja, čeprav se njegove razsežnosti, tudi če se kažejo v navidezno oziroma očitno nasprotujočih si oblikah, nikakor ne dajo prezreti: ženske so namreč slej ko prej tiste, ki nosijo glavno skrb za ohranitev narodne identitete svojih otrok! , so pa tudi tiste, ki se prej asimilirajo kot moški;? ženske so tiste, ki se jih dviga v abstraktne višine (n.pr. tipično slovenski lik svetnice-mučenice, mati kot poosebljena domovina)", so pa tudi tiste, ki se jih pahne v najhujši ,pekel'"" (narod izdajajoče ,,mačehe", nenasitne vlačuge)"... Te namige hočemo poglobiti in se soočati z naslednjimi vprašanji: Kako doživljajo ženske in v primerjavi z njimi moški svoj (dvojezični) življenjski položaj? Kako vidijo v tem sklopu samega/samo sebe? Kakšen odnos imajo do slovenskega oziroma nemškega jezika? Pri zasledovanju teh vprašanj se poslužujemo širšega inter- pretacijskega okvira, znotraj katerega zavzema pojem identitete važno in posebno mesto. INTERPRETACIJSKA IZHODIŠČA: IDENTITETA—SPOL-NARODNOST Že v pilotnem projektu smo ob soočanju s teoretiki simboličnega interakcionizma (Mead, Goffmann, Habermas, Krappmann) ter na podlagi konkretnih analiz ugotovili tole: Koncept identitete, ki temelji na abstraktnih sposobnostih jaza (npr. zmožnost refleksivnega soočanja z družbo in s samim seboj, sposobnost za prenašanje ambivalent- nih definicij vlog) in se meri na idealu racionalnosti, sicer omogoča splošno nakazova- nje uspešnosti oziroma neuspešnosti branjenja stališč posameznikov, ne more pa zajeti in razumeti konkretnih protislovij, konfliktov in kriz, skozi katere se prebija posamez- nik, če se sooča z drugimi ljudmi, če skuša usklajevati svoje namere in dejanja z vladajočimi predstavami, če hoče izražati svoje interese, želje in občutja. Ta koncept identitete, ki za nemoten razvoj identitete predpostavlja enakopravne in nerepresivne interakcijske razmere, omogoča tudi analizo patoloških komunikacijskih razmer, ne more pa razložiti njihove družbeno-zgodovinske pogojenosti, ki se pravtako spet kaže v notranji strukturi ljudi. Zato smo v kritiki na formalnem modelu ,jaz-identitete" izhajali iz tega, da vprašanje razvoja identitete ne moremo zreducirati zgolj na raven komunikativnega delovanja, ne da bi pri tem upoštevali ideološko in družbeno dejans- kost. Izhajali pa smo tudi iz tega, da identiteta ne more pomeniti enotnosti in skladnosti subjekta s samim seboj, Se pa je njen temeljni problem prav ta, da se človek v svojem vsakdanjem 'življenju spoprijema z vedno večjimi problemi in konflikti, ki se nujno prenašajo v njegov odnos do sebe. Nadaljnje koristne napotke smo našli pri Rosenfeldu", ki v smislu Althusserja in Lacana pojmuje identiteto kot ideološki efekt. Izhaja iz tega, da se razvoj identitete bistveno odigrava v ideologijah, ki s pomočje 1 Prim. DERMUTZ, Susanne; JURIČ, Marija: Minderheiten-Frauen. V: Slowenische Jahrbucher, Celovec 1987 (izšlo naj bi letos), str. 200—244 2 Na podlagi analize popisa prebivalstva leta 1971—1981 ugotovil REITERER, Albert F.: Doktor und Bauer. Ethnischer Konflikt und sozialer Wandel: Die Sozialstruktur der sloweni- schen Minderheit in Karnten. Klagenfurt/Celovec 1986 3 O mitu trpeče ter žrtvujoče se matere oziroma o ,,cankarjanskem mitu matere"'' iz psihoana- litskega zornega kota, glej ŽIŽEK, Slavoj: Jezik, ideologija, Slovenci, Ljubljana 1987 4 O raznih dihotomijah in ambivalentnostih glede podobe slovenske matere (lik svetnice mučeni- ce versus lik nasilne, dušeče, zatiralne matere) ter o funkcijah le-teh obravnava z zgodovinske- ga in psihološkega vidika PUHAR, Alenka: Mit matere, v: koroško Mladje 64, Celovec, maja 1987 5 ROSENFELD, Uwe: Der Mangel an Sein. Identitat als ideologischer Effekt, Giessen 1984 209 Implikacija večinsko-manjšinske problematike ... 3 številnih ,,aparatov" kot so to šola, družina, cerkev, politični sistemi, mediji itd. določajo miselne in delovanjske strukture ljudi. Učinkujejo nezavedno, torej tako »samoumevno", da v vsakdanjem delovanju skorajda niso zavestno prisotne. Odgovar- jajo tudi, da se ljudje ,,prostovoljno'" podajo svojim eksistenčnim možnostim. Prosto- voljno zaradi tega, ker se v svoji podanosti domišljajo kot avtonomni in sami s seboj identični. Kako ideologijam uspe sugerirati posameznikom enotnost in suverenost, s katero v resnici nikoli ne morejo razpolagati, predvsem pa ne vpričo družbenih razmer, za katere so značilne vedno večja brezperspektivnost, atomizacija in raztrganost z vsemi svojimi psihičnimi posledicami? Odgovor na to vprašanje je po Rosenbergu pa tudi po nekaterih avtoricah novega ženskega gibanja (U. Beer, B. Nolleke, F. Haug/K. Hauser, Irigaray, J. Mitchell...) ta, da si meščanska družba (ideologija) namerno prizadeva omejiti kompleksne družbene razmere na dvopolne evidence. To se potem izraža v navidezno nasprotujočih si parih kot. zdrav/bolan, normalen/zmešan, blazen/ razumen, moški/ženska, prenešeno na koroške razmere tudi: slovensko govoreči Korošec/ nemško govoreči Korošec. Ti dihotomni ,,pari'" predstavljajo zgodovinsko pogojeno, radikalno in hierarhično strukturirano oblastniško razmerje, ki se ga cementira in kultivira v ideologiji, ki pa ima svojo materialno bazo v meščanski družbi in njenih proizvodnih razmerah. Prenešeno na problematiko med spoloma je v tem praktična posledica dvojne podrejenosti ženske, se pravi njene neudeležbe na konstituciji vladajo- Čega simbolnega reda. Ta ima svoj izvor v zgodovini patriarhalnega kulturnega razvoja, v katerem ženska ni mogla dobiti niti pravic niti priznanja in se je temu ustrezno lahko razvijala le kot antipod moškemu. Ursula Beer n.pr. označuje model zgodovinsko pogojene dihotomije med spoloma kot ,,proces medsebojnega priznavanja na dvojni ravni: moški in ženska se označujeta kot par, kot tujca — medsebojno se priznavata v svoji skozi ideologijo in realnost spolnega razmerja pogojeni neenakosti, označujeta se kot neenaka", Čeprav bi to označbo lahko prenesli tudi na razmerje med slovensko in nemško govorečimi Korošci, je razlika med obema prav ta, da služi princip spolne polarnosti hkrati vzdrževanju moško orientiranega gospostva. Kajti: kljub temu, da se ženske v vedno večji meri zaposlujejo zunaj svojega doma in sodelujejo pri proizvodnji blaga, v številnih primerih nimajo objektivnih možnosti in/ali tudi ne subjektivnega interesa, da bi se tako kot moški uveljavile v poklicnem in javnem življenju. Čeprav so ženske prav tako kot moški družbeno opredeljene kot proizvajalke, ki morajo biti koristne celotnemu sistemu, je ženska produktivnost le nekaj drugega kot moška. Neglede na to, da to,kar običajno delajo (gospodinjstvo, osebne storitve), nima tržne vrednosti, so tudi tiste zaposlitve, ki so jim na voljo zunaj doma, z nekaj izjemami splošno na nižji lestvici, slabo plačane, brez statusa ter mnogokrat prikrojene ,jžens- kim" vsebinam (kar se med drugim kaže v močni težnji k feminizaciji določenih poklicnih panog). Spolna delitev dela, nadrejeni ekonomski položaj moškega ter patriarhalna misel- nost določajo tudi ustrezna dvojna spolna značaja. Potemtakem je za moške značilno, da so ,,trdi", ,odločni", ,močni", ,,razumni", medtem: ko so ženske nasprotno »mehke", ,, prisrčne", %,čustvene"', ,popustljive". Taka dihotomija pa je tudi naravnana 6 BEER, Ursula: Wie stiitzt weibliche Produktivitit bestehende Herrschaftsverhaltnisse? Versuch einer Begriindung im Anschlu® an die Marx'sche Theorie; v: Schaeffer—Hegel, Barbara (izd.): Frauen und Macht: Der alltigliche Beitrag der Frauen zur Politik des Patriarchats, Berlin 1984 str. 88—94. 4 Marija Jurič 210 k neki nenehni in trajni infantilizaciji žensk. To se na primer izraža v tem, da se ženske nenehno trudijo, da bi kar se da optimalno ugodile potrebam drugih, kar spet gre na račun lastnega jaza. V tem smislu v prvi vrsti razvijajo ,,identiteto za druge" in zanemarjajo ,,identiteto za sebe", Ulrike Prokop označuje ta fenomen s pojmom ,,normalne ženskosti", ki vsebuje naslednje elemente: stalno potrebo po posebnem priznavanju s strani drugih. To priznavanje velja tako njenemu telesu, njeni lepoti, njeni osebnosti, načinu življenja, obnašanju. Kolikor je ,,normalna'" ženska razvila podobo ideala, ki presega te lastnosti, teži k temu, da si išče zadovoljstvo prek moža. Lastno spremembo nadomešča prek identifikacije z objektom, ki ima lastnosti, po katerih koprni. Narcistično sebstvo tako doseže neko labilno izposojo popolnosti.? Tak način zadržanja ,,normalne ženskosti" najdemo neglede na njen spolnospeci- fični značaj tudi pri koroških Slovencih. Tudi ti želijo biti objekti posebnega priznava- nja in se nagibajo k prevzemu njim pripisanih karakteristik v podobo o samemu sebi. Slovenci so mnogo bolj prilagodljivi, kot jim to pristaja. To sta ugotovila tudi Flaschberger in Reiterer v svoji empirični raziskavi na primeru okraja Velikovec, kjer živi velik del koroških Slovencev: ,,Slovenci se čutijo v ocenjevanju s strani koroških Nemcev (Deutschkdrntner) in vindišarjev napak razumljeni. Identifikacija vindišarjev s koroškim Nemcem (Deutschkirntner) je tako močna, da pri opisovanju točno ,,zadene- jo" njegovo sliko o samem sebi. Sorodnost ni obojestranska. Za koroškega Nemca je vindišar bolj podoben Slovencu kot samemu sebi"?72, V bistvu tragika, ki jo vsebuje ta trditev: Slovenci oziroma vindišarji se ,,prosto- voljno" odpovedujejo lastnim poskusom aktivnosti in avtonomije, projicirajo te potrebe na koroškega Nemca in pri tem voljno žrtvujejo velike dele svojega sebstva. Nemški Korošci pa tega ne honorirajo. Nasprotno, odvračajo jih in težijo k temu, da razglašajo celo najmanjše nastavke upora proti njihovi kontroli kot ekscezivne zahteve po oblasti. Ta odvrnitev je posebno očitna, če se Slovenci v gospodarskih, kulturnih in političnih zahtevah obračajo: za pomoč na Jugoslavijo, ker je v Avstriji skorajda ne dobijo in ker jih povezujeta s Slovenijo tudi jezik in skupna kultura. Tako se šibkost slovensko govorečih Korošcev sistematično pridružuje manipulaciji močnejših nemško govorečih Korošcev, kar spet vodi k pripisovanju in dejanski pridobitvi manjvredno ovrednotenih načinov zadržanj: nelojalni, pohlepni po oblasti, protikoroški, protiavstrijski. Pri tem se seveda zamolčuje, da so bili predvsem Slovenci tisti, ki so omogočili obstoj koroške enotnosti (plebiscit 1920). V tem smislu ugotavlja tudi zgodovinar Kreissler, da se mora človek v Avstriji odpovedati slovenstvu, če hoče postati pravi avstrijski državljan. Takšno stanje nujno povzroča nesoglasja. Izraža se podobno kot pri ženskah — le delno v zavestnem protestu, večinoma pa v prikritih konfliktih, ki so polni rušilne, vase obrnjene energije. V številnih primerih so nespoštovanje, v katerem jih zadržujejo, ponotranjili/ponotranjajo tako močno, da prezirajo sami sebe in drug drugega — in to predvsem znotraj lastne skupine. Le malokaterim uspe ohraniti zavedno slovensko 7 PROKOP, Ulrike: Weiblicher Lebenszusammenhang. Von der Beschrinktheit der Strategien und der Unangemessenheit der Wiinsche, Frankfurt am Main 1980" (1. izdaja 1976) 7a FLASCHBERGER, Ludwig; REITERER, Albert F.: Der tagliche Abwehrkampf. Karntens Slowenen. Wien 1980, str. 98 8 KREISSLER, Felix: Nationswerdung und Trauerarbeit. In: PELINKA, Anton; WEINZIERL, Erika (izd.): Das gro$e Tabu. Osterreiche Umgang mit seiner Vergangenheit, Wien 1987, str. 127-144 211 Implikacija večinsko-manjšinske problematike .... 5 identiteto, in še ti se pri tem srečujejo z različnimi težavami, saj se morajo kar dosti truditi, če hočejo ekonomsko in politično v prevladujoči kulturi preživeti ali na njej participirati. Za ženske prinaša položaj neenakega oblastniškega razmerja med obema narodnima skupnostima v primerjavi z moškimi še dodatne obremenitve. Kerso v šibkejšem položaju, tudi nasproti moško orientirani družbi, še močneje čutijo njegove neposredne posledice. Tako slovensko kot nemško govoreče ženske trpijo pod skupnim, zgodovin- sko in strukturalno povzročenim zapostavljanjem, ki ga, kot smo že nakazali, utemelju- je močna vez z reprodukcijskim delom. Polarizacija med moškim in žensko je potemta- kem po vsej verjetnosti izrazitejša kot med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Značilen za poseben položaj Slovenke je zaradi njene spolne in etnične pripadnosti njen dvojni manjšinski status. Slovenke se srečujejo z zahtevami dveh narodnih skup- nosti: eno, ki vlada, in druga, ki je obvladana. Iz tega se da sklepati tudi večja pripravljenost žensk za asimilacijo, njihova zavestna in nezavestna odpoved materinemu jeziku. In kljub temu so ženske tiste, ki igrajo pri posredovanju jezika in jezikovne zavesti osrednjo vlogo. Koroški Slovenci se tega prav dobro zavedajo. Najkasneje od začetka modernizacijskega procesa ter nacionalnopolitičnih vrenj jih še bolj kot nemško govoreče ženske pribijajo na njihovo tradicionalno vlogo: ,,pravo" poslanstvo Slovenke, pravica do identitete v narodni skupnosti, bodi materinstvo. To se izraža tudi v različnih mitih, ki jih v velikem stevilu najdemo v literaturi, medijih, šolskih učbenikih, na materinskih proslavah ...? Posebno priljubljena j je pri tem predstava brezsebne matere, ki se nemo in brez: ugovorov žrtvuje za druge in pri tem postavlja svoj lastni ,jaz" popolnoma v ozadje. V tem mitu se najde ženska v neki nenavadni poziciji moči in šibkosti: njena moč je v tem, da so njeno podrejanje, njena zmožnost vživljanja in njeno brezsebstvo tako za moškega kot za narodno skupnost nepogrešljive funkcije, ki jih rabijo in od katerih so odvisni; njena šibkost pa v tem, da zasebna moč čez druge izvira prav iz njene javne in zasebne podvrženosti. Če vidimo na eni strani v materinstvu izrazito važno nalogo, ki je za preživetje narodne skupnosti neobhodno potrebna, moramo tudi videti, da izključno pribijanje na to vlogo pomeni skrajno omejitev človeških razvojnih zmožnosti. Idealu materinstva ženske dejansko nikoli niso mogle in ne morejo ustreči. V tem smislu ima s stvarnostjo žensk le zelo neposredno povezavo. Pri razglabljanju o pojmu identitete smo izhajali tudi iz tega, da se identiteta odvisno od vsakokratnih okoliščin, v katerih se nahajamo (družina, delovno mesto, javno življenje), menja. Človek se v svojem vsakdanu giblje v celi vrsti življenjskih svetov, ki se križajo oziroma obstajajo drug poleg drugega in ki se pokažejo v raznih procesih diferenciacije v identitetnem razvoju. Zato tudi ne govorimo o tako imenovani »etnični identiteti" zase ali o t. im. ,,ženski identiteti" zase. Oba pojma sta mnogo bolj kompleksna in večpomenska in ne dovoljujeta, da bi ljudi izločevali samo na podlagi enega samega kriterija, v tem primeru etnične oziroma spolne pripadnosti. S tem seveda nikakor ni rečeno, da etnična oziroma spolna pripadnost ne bi bili važen konstitucijski del identitete. Nasprotno: omogoča določene vrste solidarnostnega in skupinskega občutka, ki močno sloni na afektivnih in čustvenih odnosih. Kljub temu 9 Prim. EINSPIELER, Marjeta; HRIBERNIK, Marica; JURIČ, Marija; KERNJAK, Mira; PIN- TER, Marica; VELIK, Eda; ZEICHEN, Monika: Vloga moških in žensk v slovenskih šolskih učbenikih, v: Mladje 49, Celovec 1983, str. 66-75 6 Marija Jurič 212 pa nista vzrok za etnično oziroma žensko povezanost. Kajti tudi pri isti narodni oziroma spolni pripadnosti se soočenje z vsakodnevno situacijo lahko prikazuje čisto različno. Tako je n. pr. slovensko govoreča delavka, ki jo hkrati zapostavljajo kapitali- zem, seksizem in etnocentrizem, prizadeta tako v razredni, ženski kot etnični identite- ti, medtem ko se npr. slovensko govoreči manager v industriji s temi situacijami srečuje na čisto drug način, z nekaterimi pa sploh ne. Etnična oziroma ženska identiteta je ,,funkcionalna" 10 ‘samo tedaj, če se ne precenjuje, se pravi, če dopušča tudi druge identitete oziroma različnosti. Tega pa, kot vemo, na Koroškem ni. Predvsem na primeru etnične identitete lahko vedno spet opazujemo, da se prevrednoti, da mnoge ljudi skorajda ,,požre'" v raznoličnih občutkih sovraštva, napadalnosti, pa tudi onemoglosti. To prevrednotenje se mnogokrat izraža v močni etnocentristični drži. Politična, ekonomska in socialna moč sta pri tem bistve- nega pomena. Od njih je odvisna uresničitev etnične identitete. Taka uresničitev pa je, kot smo delno že nakazali in kot kažejo izkušnje, mnogokrat povezana s težkimi identitetnimi spopadi in krizami, ki privedejo do tega, da se nemaloštevilni posamez- niki odpovejo svoji prvotni etnični identiteti. Ob teh protislovnih in z mnogimi konflikti prežetimi družbenimi odnosi se postavlja vprašanje, če je zavestna sinteza identitete, ki predpostavlja relativno avto- nomno delovanje jaza (v smislu simboličnega interakcionizma) sploh mogoča? Misli- mo, da. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da je človek — čeprav je v veliki meri družbeni in ideološki proizvod, ki deluje le po zunanjih mehanizmih — tudi samode- javno bitje, torej subjekt, ki zahtevam in predstavam ne sledi slepo, temveč jih zavestno oblikuje oziroma usklaja po lastnih vidikih. Prav naraščajoča težnja za (etnično) identiteto priča o tem, da človek pod pritiskom družbe (narodnostnopolitič- nih razmer) zgublja prav to, kar išče; priča pa tudi o tem, da se človek zaveda potrebe po osveščeni identiteti tudi tedaj, kadar se ne zna upreti razdiralnim vplivom družbe in prestaja proces razkrajanja svojega jaza. ANALIZA IN IZSLEDKI INTERVJUJEV Ob upoštevanju interpretacijskih izhodišč smo v naslednjem zajeli intevjuje, in sicer z vidika vprašanj, ki smo jih oblikovali uvodoma. Interpretirali smo jih tako glede na svoje manifestne (faktična raven) kot na svoje latentne, v zavesti posameznikov nereprezentirane pomene (sskrita raven in globlja problematika pogovorov). Da smo mogli zajeti tisto, kar je v naših intervjujih specifično ,,žensko"" oziroma ,,moško"", smo ravnali takole: skrbno smo prebrali transkripte (včasih kar večkrat) in skušali izslediti, kako ženske oziroma moški sporočajo svoj življenjski položaj oziroma svoj odnos do slovenščine/nemščine. Iz tega vidika smo pozorno spremljali način pripovedovanja kot tudi pozicijo (jaz-centrirano; ne—jaz—centrirano; aktivno, pasivno ...), ki jo zavzemajo moški in ženske v kontekstu svojih pripovedi. Te aspekte smo nato osvetlili pred ozadjem individualno-biografskih kot objektivno-strukturnih elementov življenjskega položaja. Preden bomo predstavili izsledke interpretacije celotnega intervjuvske- ga gradiva, želimo iz ilustrativnih in prostorskih vzrokov eksemplarično izpostaviti interpretacijo le enega intervjuja, ki pa na svoj način prav tipično ponazarja koroške razmere. 10 O ,,funkcionalnosti" oziroma ,nefunkcionalnosti" etnične identitete prim. DEVEREUX, - Georges: Ethnopsychoanalyse: Die komplementaristische Methode in den Wissenschaften vom Menschen, Frankfurt am Main 1978 : 213 Implikacija večinsko-manjšinske problematike ... 7 Primer Sonja Sonjo prištevamo v kategorijo ,similiranke". Na uvodno vprašanje o njenem otroštvu in mladosti odgovori: S.: (...) jaz sem bolj ali manj doživljala mladost, ki je bolj — kako bi rekla — šla v nemščino kot v slovenščino, ja. I.: Doraščali ste v K.? S.: Ja, ampak, kaj naj jaz k temu rečem, jaz kot taka (ich an und fiir sich), torej jaz kot oseba (zadnje tri besede spregovori v poudarjeno pismeni nemščini) sem bila že vedno bolj naklonjena slovenščini. Imam sicer nemškega očeta, čisto nemškega očeta in .. vindišarsko rojeno ... mater in mi smo, kot se reče, doraščali vindišarsko, ja. Ampak jaz sem prej znala slovensko kot nemško. Ampak meni je slovenščina že vedno kaj dala, ne vem zakaj. Prej sem bila v pevskem društvu pri slovenskem, eh/zunaj tudi pri nas in sem se vedno k, k, k jeziku blizu/mislim, jaz sem, jaz to enostavno rada slišim, jaz rada govorim slovensko, zdaj sploh, ampak večinoma, ker se tiče drugega, politično, tu sem sploh totalno proti, jaz mislim, je zdaj ta politika ali druga, za to jaz nisem". Oglejmo si to izjavo zaradi njenih različnih in nasprotujočih si elementov, korak za korakom: Sonja pravi, da je doživljala mladost, ki je bolj ,,šla v nemščino kot v slovenšči- no"", skoraj hkrati pa izjavi, da je doraščala ,,vindišarsko"', da je znala najprej slovens- ko, šele potem nemško. Prvi pokazatelj, da Sonja povezuje svoj jezik otroštva in mladosti bolj z nemščino kot s slovenščino, je nedvomno ta — kot pravi sama — da je imela »nemškega, čisto nemškega očeta''. Besedica ,,čisto'" pri tem očitno izraža, da ni bil vešč slovenščine. Torej je morala Sonja z njim govoriti nemško, z mamo pa po vsej verjetnosti slovensko; uporabljala je tako rekoč oba jezika. Ostaja vprašanje, zakaj podoživlja nemščino močneje od slovenščine? To vprašanje postaja še bolj očitno, ko med intervjujem zvemo: da Sonjin oče dejansko nikdar ni živel pri svoji družini; da se je pri njej doma, pa tudi v soseščini takrat govorilo skoraj izključno slovensko; da je tudi pozneje, v ljudski šoli, obiskovala tedaj še za vse šolarje obvezni dvojezični pouk; da se je udejstvovala pri slovenskem pevskem zboru. O prevladi nemščine kot jeziku otroštva in mladosti torej v resnici ni mogoče govoriti. Vsiljuje se domneva, da Sonja zaznava nemščino zaradi tega tako močno, ker v njeni zavesti tudi oče zavzema pomembnejše in dominantnejše mesto. Oglejmo si pod tem vidikom točneje naslednji odlomek: »Imam sicer nemškega očeta, čisto nemškega očeta in... vindišarsko rojeno... mater in mi smo v, kot se reče, doraščali vindišarsko, ja. Ampak jaz sem prej znala slovensko kot nemško. Ampak meni je slovenščina že vedno kaj dala, ne vem zakaj." Najprej opazimo, da je oče tisti, ki ga Sonja omenja na prvem mestu, ne mati. Zvemo tudi, da njen oče ni le oče, temveč nemški, ja, celo čisto nemški oče. Mama pa je temu nasprotno ,,vindišarsko rojena'' mama. Toda prej ko Sonja vzame besedo vindišar- sko"!! v usta, se obotavlja, pravtako se obotavlja, ko jo spregovori. Pavze (označene z dvema oziroma trema pikama) to nakazujejo. Ali Sonja besedo ,,vindišarsko"' zaradi tega spregovori tako obotavljajoče, ker čuti njeno družbeno omalovaževanje (čeprav tega na nobenem mestu intervjuja ne pove iskreno)? . Toda tu je še besedica ,,sicer". V Il Sonja pojmuje ,,vindišarščino" kot slovenski dialekt, čeprav nezavestno čuti njeno ideološko obremenjenost 8 Marija Jurič 214 določenem smislu relativira pomen očeta, ki ni samo oče, temveč tudi Nemec. V ospredje stopita mati in ,,vindišarščina". Sonja korigira svojo že storjeno izjavo: ne nemško, temveč ,,vindišarsko" je doraščala, kar z besedico ,ja", ki potem sledi, samo še poudari. Nadalje opazimo, da ,vindišarščino' hipoma spremeni v slovenščino. Dalo bi se sklepati, da se intuitivno zaveda njene negativne konotacije in jo zaradi tega želi pokazati v pozitivnejši luči: ne ,,vindišarsko", temveč slovensko je prej govorila kot nemško, ampak slovenščina ji je ,,že vedno kaj dala", jo je že vedno privlačila, rada jo čuje, pa tudi govori, celo, kot pravi sama, da ne ve zakaj. Prav izrazito se kaže ta ambivalenca tudi v naslednji izjavi: ,,Jaz imam (...) čisto nemško kri, hočem pa govoriti samo slovensko." Neglede na to, da Sonja pri tem materinski, slovenski del svoje ,,krvi'" enostavno izključuje in izpostavlja edinole očetovo, vsebuje ta izjava še drugo protislovje: Če Sonja trdi, da je doživljala bolj nemško" mladost in da ima v sebi ,,čisto nemško kri", zakaj hkrati poudarja, da le raje govori slovensko? Domneva, da Sonja to dela, ker ima za intervjuvsko partnerico Slovenko, in to povrhu v lokalu, ki je slovenski narodni skupnosti zelo naklonjen (in v katerem Sonja tudi dela, op. M.J,), je sicer upravičena, toda ni zadostna oziroma je sploh neutemelje- na. To pa zaradi tega, ker je bila prav Sonja tista, ki je od intervjuvanke želela nemški pogovor, čeprav sta obedve pred pričetkom pogovora med sabo komunicirali v slo- venskem dialektu. Sklep, da imamo opravka z globljimi emocionalnimi in čustvenimi odnosi do slovenskega jezika, potemtakem prej ustreza. Namig, ki ta sklep podkrepuje, se najde tudi v dejstvu, da Sonja med pogovorom vedno spet preide v slovenščino, predvsem tedaj, kadar se dotika osebnejših in intimnejših dogodkov svojega življenja. Iz Sonjine biografije razberemo, da je njen čustveni odnos do slovenščine ozko povezan s konkretnimi izkustvi in odnosi do določenih oseb. Predvsem pa do matere in stare matere, Bili sta tisti, ki sta se z njo vedno pogovarjali slovensko in jo tudi zagovarjali, če je bila v težavah. N. pr. ko je spoznala svojega sedanjega življenjskega soproga, po rodu Jugoslovana, in ga predstavila svoji družini. Njen stric ji je tedaj rekel: , No, a boš tega partizana vzeva? '' (ta stavek pove Sonja v slovenščini, o.p. MJ.). Tudi stari oče se je zaradi te navidezne ,,predrznosti" svoje vnukinje jezil: "Imaš druge možnosti, je rekel: mor'š pa Kranjca pobrat" (besede ""mor'š pa Kranjca pobrat' pove spet v slovenščini, M.J.) Sonjo je ta dogodek zelo prizadel. Takega posega v njen ljubezenski odnos ni razumela:" ta mladi fant (....) ja ne more kaj za to, da je bila vojna. Kaj ima ta fant zdaj s tem opraviti, ali jaz s tem opraviti, če jaz njega spoznam kot Jugoslovana." Toda ne samo Sonja, tudi njen sedanji življenjski soprog Je bil zaradi tega zelo ,,okiran'". Na naravnost defenziven način ga je skušala Sonja pomirjevati, češ da naj le vztrajata, saj se bo položaj gotovo zboljšal (kar se je nenazadnje tudi uresničilo, predvsem zaradi tega, ker se je Sonjin mož tudi jezikovno prilagodil vladajoči manjšini sovražni klimi). Čeprav Sonja svojo jezo na starega očeta in strica izraža tudi z glasneišim in emocionalnim govorjenjem in jih poleg tega apostrofira kot ,,naciste", ,,fanatike' in »ekstremiste", je svoje izpade prej obračala navznoter kot navzven, ali pa jih je obravnavala z mamo oziroma staro mamo, ki sta ji pri tem pomagali in jo tudi razumeli. Med drugim zaradi tega, ker sta — nasprotno staremu očetu in stricu — tudi le-ti imeli ozek odnos do Jugoslavije, bodisi ker sta se tam rodili ali vsaj nekaj časa tam živeli (to iz intervjuvskega zapisa ni jasno razvidno). Poleg tega ima tudi Sonjina mama (kot Sonja sama) otroka z Jugoslovanom — Sonjinega polbrata. 215 Implikacija vetinsko-manjginske problematike . . . 9 Sonja torej zaznava slovenščino zelo močno skozi prizmo družinskih oblastniških razmer. Stari oče in stric, s katerima kljub svoji nemškonacionalni miselnosti govori slovensko, pa tudi oče, ki sicer v družinskem življenju nima besede, ker je odsoten, so tisti, ki zavzemajo v njeni zavesti višjo socialno vrednoto. Oni kot moški imajo pravico posegati v njeno življenje, in sicer po njihovih in ne po njenih predstavah. Tudi glede jezika je Sonja njihove vrednote tako močno ponotranjila, da se zaznava kot ,,čista Nemka", čeprav slovenskega deleža v sebi ne more in tudi ne želi zatajiti. To je norma, ki se zdi Sonji nespremenljiva in nepopravljiva celo tedaj, ko ugotovi: ,,moja mama in moja stara mama, ti dve sta bili že vedno bolj naklonjeni slovenščini". (Sonjina identifikacija z moškim delom družine se je po vsej verjetnosti poglobila tudi zaradi tega, ker je bila njena mama kot neporočena ženska in kot pomožna delavka z dvema nezakonskima otrokoma v tedaj še izrazito patriarhalni družbi izpostavljena družbene- mu preziranju, kar je njeno avtoriteto, če jo je bila sploh kdajkoli deležna, samo še zmanjšalo). Prav ta fenomen, ki na eni strani ponazoruje Sonjino popolno identifikacijo s »(staro) očetovsko in stričevsko oblastjo" na drugi strani pa hkratno distanco od le-te, prav jasno ponazoruje, kako močno so sama čustva podrejena neki ,,višji" patriarhalni logiki. In prav to logiko izraža tudi naslednji primer: Sonja se je v svoji mladosti udejstvovala v slovenskem pevskem društvu. Čeprav rada poje, izstopi: "Ampak zdaj ja nikamor ne morem več iti; če greš ven sam, on (mož, M.J.) to ne vidi rad. On namreč ne prepeva rad..." Nadaljnji primer: Sonja je bila zaposlena v gostinstvu. Svoje delo prekine, ko rodi prvega otroka. Šele čez nekaj let gre spet delat. Ne samo zaradi denarja, kot pravi sama, temveč tudi zaradi tega, ker težko prenaša osamitev v lastnih štirih stenah. Toda slej ko prej je mnenja, da se pri tem družinsko življenje ne sme zapostavljati. Poteze patriarhalne logike oblastniških razmer najdemo tudi v Sonjini biografiji: Sonja se po končani ljudski šoli uči za šiviljo. Ker ji ta poklic ne ugaja, vajeniško dobo prekine in se zaposli v gostinstvu. Tam opravlja razne pomožne službe, dokler ne rodi svojega prvega otroka, kateremu sledita še dva. Šele po desetih letih se spet zaposli. Oglejmo si zadevno logiko tudi na primeru njenega odnosa do slovenščine: , Meni še nihče ni rekel: zakaj pa govoriš slovensko? Ali pa, da bi me nekdo neumno pogledal ali kaj, ne bi mogla reči, še enkrat ne.". To stališče do slo- venskega jezika med pogovorom večkrat poudari. Sonja se glede tega ne zaveda nobenih problemov. S svojimi otroci govori tako nemško kot tudi slovensko. Meni pa, da njeni otroci danes nočejo več govoriti slovensko. Njej osebno je to bolj ali manj vseeno: ,,0 tem, mislim, mi o tej stvari doma sploh" ne govorimo, o tem nemško-slovensko.'" Določene disonance, kot omenjene negativne izkušnje, pri njej niso povzročile nobene konfliktne zavesti. Toda nekje pa le dremljejo v njeni podza- vesti, kot izraža naslednji intervjuvski prehod : »Moje mnenje je takšno: vsak je človek, če zdaj govori ta ali drugi jezik. Človek mora biti in karakter mora imeti." V tem smislu je Sonja tako za slovenščino kot tudi za nemščino, ampak nikdar za ekstreme. Ker ,,ekstremno" je preveč povezano s političnim. In politika je Sonji tuja, skorajda ogrožajoča in nečloveška. Predstavlja ne le moški svet, temveč tudi nemški svet, ki sta v njenem starem očetu in stricu naravnost simbiotično spojena. Čeprav se Sonja s tem svetom navidezno identificira ("sem čista Nemka"), je ta identifikacija zgolj zunanja, kajti notranje se čuti Sonja svetu matere in stare matere, ki hkrati predstavljati slovenski svet, še vedno bliže. V tem smislu Sonjin ženski svet ni 10 Marija Jurič 216 politični svet, kar potrjuje med drugim naslednja, v uvodnem citatu navedena izjava: »Jaz to enostavno rada slišim, jaz rada govorim slovensko, zdaj sploh (odkar dela v lokalu, kjer se veliko govori slovensko, MJ.), ampak večinoma, kar se tiče drugega, politično, tu sem sploh totalno proti". Iz povedanega je jasno razvidno, da se Sonja v okviru svojega intervjuja sooča S predstavami o sebi in odnosih, v katere je vpletena, v veliki meri s perspektive objekta. Njen način pripovedovanja izraža šibko jazcentriranost ter minimalno refleksivno za- vest. Zahtev in pritiskov, ki jih prinašajo realni odnosi, se skorajda ne zaveda in/ali jim sledi zgolj pasivno in brez lastne volje. Povzetek primera Sonje: Sonja črpa svojo identiteto tako iz svojih družinskih kot iz njenih zunajdružinskih dejavnosti. Zaposlitev zunaj doma se ji zdi zelo važna, vse dokler ne gre na račun družinskega življenja. Jezik je v tem sklopu le drugotnega pomena. Ni bistveno, kako kdo govori, ali nemško ali slovensko, le: ,,Človek mora biti in karakter mora imeti." Njeno etnično samoprikazovanje je dokaj nerefleksivno in protislovno. Čeprav tematizi- ra konflikte, ki so neposredno povezani z oblastniškimi razmerami med obema narod- nostnima skupnostima in med spoloma, jih ne zaznava kot takih. To se izraža tudi v njenem načinu pripovedovanja, ki ga označuje šibka jaz-centriranost. Svoj odnos do materinščine zaznava prek specifično ženskih socializacijskih izkustev. Po prevladujo- čem moškem delu svoje družine (stari oče, stric, pa tudi oče, ki sicer nikdar ni živel pri svoji družini) se Sonja predstavlja kot , Nemka", ki pa kljub temu raje govori slovensko. Slovenščina pri tem pooseblja neprevladujoči, čustveni ženski del (mati, stara mati) njene družine. V nadaljevanju želimo izpostaviti najvažnejše povzetke rezultatov našega raziskoval- nega dela. Poudariti velja, da se le-ti nanašajo zgolj na interpretacije intervjujskega gra- diva (skupno 52 intervjujev). Kljub temu pa smo mnenja, da predstavljajo verodostojen poskus opisa identitetne problematike med spoloma v neenakih narodnostnih in družbenih razmerah. Povzetke rezultatov bomo ponazorili z raznimi primeri (npr. Roza, Jožef A..... ), ki smo jih v projektu sicer obravnavali precej izčrpno, ki pa jih bomo tu iz prostorskih razlogov podali zgolj v odlomkih. Važnejše se nam zdi nakazati nekaj najznačilnejših potez subjektivne predelave manjšinsko/večinske problematike med spoloma, tudi če grejo na račun kompleksnejšega in globljega prikaza problematike. POVZETKI DRUGIH INTERVJUJEV: Življenjske razmere, socializacija, identiteta Intervjuvanci/intervjuvanke (predvsem starejši/e) izhajajo večinoma iz kmečkih in vaških strukturnih zvez, za katere so kljub nagnjenosti k spremembam slej ko prej značilni specifični vzorci predindustrijskih življenjskih — in produkcijskih razmer. Ta ugotovitev se nanaša predvsem na dano enotnost med delom in gospodinjstvom (predvsem pri kmetih) ter na specifične oblastniške in odvisnostne odnose, ki so prikrojeni prevladujočemu položaju moškega: Njemu (in naprej sinu oziroma hčerki, če ni sina) običajno pripada zemljiška posest; on je v večini primerov tisti, ki nastopa navzven kot pravnomočna osebnost; pa tudi tisti, ki je tako v družinskem kot javnem življenju slej ko prej na vrhu oblastne lestvice, medtem ko so mu ženske in otroci običajno podrejeni. Predvsem iz intervjujskih protokolov starejših ljudi je jasno razvid- no, da so bile v njihovi mladosti ženske skoraj izključno omejene na ozek krog družine 217 Implikacija večinsko-manjšinske problematike ... 1] in da niso imele skoraj nikakršnega ,javnega'" pomena. Kot samostojne osebnosti se niso mogle pojavljati brez moža ali očeta, skratka, brez skrbnika niso pomenile skorajda nič. Če s tega vidika zasledujemo protokole mlajših ljudi, razberemo, da se je ta položaj medtem nekoliko spremenil. Ženske se, čeprav cagavo, tako v poklicu kot v javnosti vedno bolj uveljavljajo. Slej ko prej pa so v zavesti posameznikov močno zasidrana tradicionalna pojmovanja delitve vlog med spoloma. Le-ta pa hote ali nehote zanikajo potrebo žensk po tem, da se uveljavljajo kot subjekt svojega razvoja. Domnevamo, da so se tradicionalistični in patriarhalni miselni vzorci na južnem Koroškem sploh močneje ohranili kot v drugih predelih Koroške oziroma Avstrije. Dokaze za to smo našli v intervjujskem gradivu in še posebej v statistično evidentni nadpovprečno močni zastopanosti slovenskega prebivalstva v kmetijstvu in gozdarstvu, pri čemer pripada družini še posebna funkcija: ,,V perifernih gospodarskih območjih — kot je to dvojezično ozemlje Koroške, op. M.J.) — ni samo center socialnega življenja, temveč bistvena (die eigentliche) gospodarska temeljna enota"? Glede na močno povezanost s patriarhalnimi in kmečkimi tradicijami je bila socializacija intervjuvancev usmerjena v to, da so se od vsega začetka učili sprejemati družbeno dano delitev dela po socialni definiciji ženskosti in moškosti. Značilno za to je bila enostranska priprava deklic na njihovo ,,glavno vlogo'' kot zakonska Zena, mati in gospodinja, medtem ko se je fante usmerjalo na svoj bodoči poklic: in na vlogo bodočega ,,hranilca''. Poleg tega so se dekleta v teku svojega socializacijskega procesa soočala z večjimi ovirami kot fantje. Tako je morala na primer gospa B. po smrti svoje matere prekiniti svojo izobraževalno in poklicno pot, ker je od tega trenutka naprej morala voditi gospodinjstvo za svojega očeta in staro mamo, medtem ko je npr. Jožef A. relativno neodvisno od ,,družinskih prisil" lahko nadaljeval svojo poklicno kariero. Ta osnovni moment spolnospecifične socializacije seveda ni posamičen primer. Ustreza pogojem, ki jih predvideva družbena delitev dela za doraščajoča dekleta in fante. Če beremo protokole, pride prav jasno do izraza, da usmerjajo tako starejše kot mlajše ženske svoj življenjski cilj močno na moškem/možu in otrocih. Pri tem postavljajo v ozadje tudi etnične kriterije, celo tedaj, če jih imajo za izredno važne. Na primer Magdalena, ki predstavlja kot izobraženka tako po spolu kot po letih (roj. 1927) med koroškimi Slovenci pravo redkost. Magdalena svojega izvora tako v poklicnem kot zasebnem življenju zavestno ne prikriva. Kljub temu se je s svojim možem (od katerega zdaj že pet let živi ločeno) od vsega začetka, kar ga je spoznala, pogovarjala nemško. Prilagodila se mu je, ker je om tako želel. In to čeprav je bil vešč slovenskega jezika (izhaja pa iz nemško govoreče družine v Mariboru). Magdaleno je to ,notranje" že motilo, toda različno pojmovanje vloge jezika ni povzročalo kakih večjih neskladij, temveč bolj stvari, ki so se odigravale na osebni oziroma zasebni ravni. Veliko vlogo pri socializaciji deklet in fantov je igrala katoliška cerkev. Neglede na to, da je ostala do danes eden glavnih stebrov slovensko govorečega prebivalstva, se njen cerkveno-konzervativni vpliv tudi v intervjujskih protokolih močno kaže. Pred- vsem starejši ljudje so bili deležni vzgoje, ki je močno temeljila na tradicionalno religioznih vrednotah, kot so pasivnost, požrtvovalnost, podrejanje ter poslušnost ,,bož- ji oblasti". Praviloma to ni pomenilo le še globljega cementiranja tradicionalnih spolnih vlog, temveč tudi pospeševanje nezmožnosti uveljavljanja lastne osveščenosti, avtonomi- 12 REITERER, Albert F.: Doktor und Bauer. Ethnischer Konflikt und sozialer Wandel: Die Sozialstruktur der slowenischen Minderheit in Karnten. Klagenfurt/Celovec 1986 12 Marija Jurié 218 je, odpornosti ter samozavesti. Ženske so posledice take vzgoje še posebno čutile, Kajti: Izrazito močno so jih opredeljevali kot matere in vzgojiteljice, katerih dolžnost je, ,,stati na svojem mestu", češ, ne samo družinska sreča, temveč tudi Slovenci so bolj ali manj odvisni od načina, kako ženski spol izpolnjuje svojo ,,naravno in narodnostno poslanstvo". Takšno podrejanje ,,višjemu"' cilju družinskih in narodnostnih interesov vsebuje seveda protislovja in nesoglasja. Tako npr. Roza kot zavedna Slovenka hote ali nehote izrazi misli, ki zanikajo določene predstave o ženskem bitju. Ko se mora na višji stopnji gimnazije odločiti za ali proti svojemu slovenskemu rodu, stoji neobhodno pred vprašanjem, ki bi ga lahko opisali takole: Kako se morem uveljaviti kot Slovenka, če pa je moja vzgoja sistematično šla v smer, ki samozavesti, potrebne za tako uveljavlja- nje, niti ni dopuščala. Kljub svoji kritiki ustaljenih predstav o ženskosti, pa se sama močno identificira s tradicionalno vlogo ženske: v prvi vrsti kot žrtvujoča se mati— Slovenka, ki se ,,bori" za lepši jutri svojih otrok, šele v drugi vrsti kot ženski subjekt z lastnimi potrebami in interesi. V tem smislu skorajda ne zaznava, da jo kot pripadnico ženskega spola obravnavajo na drug način kot moške, medtem ko se nasprotno prav dobro zaveda svoje zapostavljenosti kot pripadnica slovenske narodne skupnosti. Ta primer jasno ponazoruje, kako se je zgodovinsko pogojeno hierarhično razmerje med spoloma ustalilo v zavesti ljudi kot nekaj povsem naravnega. Izraža pa se prav V tem, kako posamezniki, torej tako ženske kot moški vedno spet obnavljajo utečene nezavedne interakcijske vzorce. Tako na primer pri gospe B. nastopa kot posredovalec etnične identitete oče, čeprav je bila pravzaprav mati tista, ki jo je vzgajala in s Katero se je pogovarjala slovensko, ker je bil oče doma samo ob vikendih. Podobne težnje se najdejo tudi pri Jožefu A., ko prav plastično opisuje obremenjenost svoje matere, ki opravlja večino del na kmetiji in v gospodinjstvu. Kljub temu v njegovi zavesti ni ona tista, na kateri sloni glavno breme kmetijstva, temveč oče. Ta isti intervjuvanec pripoveduje tudi o nekem kmetu ki ,,živi sam s svojo ženo", se pravi, ki nima otrok, Iz intervjujskih poročil je jasno razvidno, da črpajo ženske svojo identiteto zelo močno iz družinskih in partnerskih odnosov, in to večinoma tudi tedaj, če so zaposlene. V nasprotju z moškimi je ne vežejo na to, kar so in kar ustvarijo (npr. v poklicu, narodnostnem angažmaju), temveč bolj na to, kar so za druge in po drugih. Temu ustrezno usmerjajo svoj življenjski plan večinoma po ambicijah in potrebah prisotnega ali še neznanega moža — kot zavedne Slovenske hkrati tudi po potrebah narodnosti — kot po lastnih hotenjih. Samo zavedne in/ali politično aktivne Slovenke pripisujejo etnični identiteti isti pomen kot identiteti, ki jo najdejo v svojem zasebnem življenju. Zavedni in/ali politično aktivni moški' pa temu nasproti močno poudarjajo identiteto, ki jo dobivajo iz svoje javne zavzetosti za narodnostno skupino (predvsem politični oziroma kulturni funkcionarji) ali pa identiteti, ki jo hkrati dobivajo iz svoje poklicne dejavnosti. Značilno je, da nismo našli niti enega intervjuja, kjer bi moški vezali svojo identiteto na vlogo ,,reprodukcijskega delavca". Ko so se ženske že od zgodnjega otroštva naprej privajale postavljati svoj jaz v ozadje, skrbeti za druge in se ozirati po vladajočih normah, so razvile specifičen odnos do svojega maternega jezika. Njihova čustvena usmerjenost in naravnanost na drugega ter vživljanje vanj igrajo pri tem bistveno vlogo. Tako je Sonja, čeprav se razglaša za Nemko, močneje povezana s svojo slovensko materinščino. To pa zaradi tega, ker se čuti bližja čustvenejšemu, zasebnejšemu in občutljivejšemu ženskemu delu svoje družine kot moškemu, ki ponazarja pravo nasprotje. Tudi Rozin odnos do 219 Implikacija večinsko-manjšinske problematike ... 13 slovenskega jezika se močno usmerja na osebe in občutke. Čeprav v svojem zavzema- nju za slovensko narodno skupnost razvija , tipične", moškim pripisane lastnosti, kot so samozavest, odpornost, moč, se to njeno prizadevanje v ,,pravi"' ženski maniri izčrpava v delu za druge: kot mati, učiteljica in voditeljica otroškega zbora se potrpežljivo in vživljajoče posveča potrebam otrok, s ciljem, da zgubijo strah pred slovenskim jezikom. Ti specifično ženski vedenjski vzorci se razlikujejo od moških v tem, da slednji ne kažejo tako močne čustvene in osebnostne odvisnosti, temveč so bolj predmetno in razumsko usmerjeni. Temu ustrezno pa razvijajo tudi bolj instru- mentalen odnos do svojega maternega jezika. Tako je na primer Jožefu A. kljub njegovi močni povezanosti s slovensko materinščino trgovski dobiček važnejši kot lastni materni jezik, ki ga v racionalnem planiranju svojih profitnih in samopotrjevalnih interesov samo ovira. Tudi kadar ženske in moški na različne načine izražajo svoj odnos do slovenske materinščine, so obem skupne velike težave pri usklajevanju etnične identitete oziroma jaza. Kajti: ,,Jaz sem sam s seboj identičen, če si ostanem v jedru vedno enak, neglede na poseben položaj v katerem se nahajam, neodvisno od vsakokratnih odnosov, s katerimi se soočam. Jaz se tako rekoč ne menim za posebnosti, omejujem se od tega, kar je zunaj moje kože, ne pustim se ,,preplaviti'" ne od situacij, ne od nekontrolirano menjajočih se občutkov",! 3 Značilno je, da ni intervjujskega partnerja, kateremu bi se posrečilo vzpostaviti take vrste jaz-identitete. Kajti logika regresije, s katero se srečavajo posamezniki korak za korakom, onemogoča oziroma otežkoča vzdrževanje stabilnih identitetnih zvez. Pri opisova- nju svojega odnosa do materinščine so se nemaloštevilni intervjuvanci vedno spet zapletali v konkretno občutena protislovja in konflikte, ki so se med drugim kazali v miselni in čustveni vzburjenosti. To je šlo včasih celo tako daleč, da so nekateri izmed njih pri temah, ki so zadevale najbolj občutljivo raven ,,notranjih'' nesoglasij, začeli jecljati. Med drugim tudi Jožef A., ki se je sicer kot uspešni poslovodja prikazoval kot precej uravnovešenega, kot Slovenec pa se kljub mnogoterim poskusom in notranjim željam ni mogel uveljaviti. Med drugim zaradi tega, ker se mu je zdel poklicni uspeh še vedno važnejši. Materinščina bi ga pri tem samo ovirala. Prav značilen je tudi primer Roze, politično aktivne in zavedne Slovenke. Čeprav velja za močno osebnost, trpi zaradi nemoči v odnosu do močnejše narodne skupnosti. V tem smislu se ne more uveljaviti kot identična sama s seboj. Konflikte in nesoglasja doživlja v vsej njihovi intenzivnosti, ki je razumljiva le spričo ženskega življenjskega sklopa. Kajti kot večina intervjuvank je od vsega začetka izhajala iz izhodišč, ki so jo ovirale pri uveljavljanju Svoje samozavesti in samogotovosti. Moški intervjuvanci so pri tem imeli boljše možno- sti. Iz intervjujskega gradiva tudi jasno izhaja, da se ženske v večini primerov bolj ob- čutljivo odzivajo na različna protislovja, konflikte ter pritiske v mednarodnostnih od- nosih. Opazili smo tudi, da jih ženske zaznavajo manj osveščeno kot moški, kar je bilo razvidno predvsem iz načina pripovedovanja. Tudi tu se kažejo družbeno in ideološko pogojeni socializacijski učinki, ki ženskam še v mnogo manjši meri kot moškim omogočajo potrditve njihove individualnosti oziroma osebnosti. Če s tega vidika primerjamo način pripovedovanja gospe B. in gospoda B., opazimo, da gospa B. 13 NOLLEKE, Brigitte: In allen Richtungen zugleich. Denkstrukturen von Frauen, Miinchen 1985 14 Marija Jurič 220 prepušča odgovore na vprašanja vpraševalca skorajda izključno pristojnosti svojega mo- ža. Vseeno, o kateri temi se ravno govori, on beseduje, medtem ko ona pritrjuje. Celo tiste malo bolj odsevne izjave k jezikovni problematiki (kaka zadevna osveščenost pri obema ni prisotna) pridejo izključno iz njegovih ust. Ta primer, ki je za razmere med spoloma prav prototipičen, dobro ponazoruje, kako se vzorci za govorjenje in razmišljanje o samem sebi oziroma o določenih problemih (npr. etničnih) šele ustvarjajo skozi ugodne oziroma neugodne objektivno- družbene in subjektivno-biografske zveze. Ženske so pri tem slej ko prej v močno zapostavljenem položaju. Kajti: še manj kot moški izhajajo iz razmer, da bi spregledale svojo nemoč nasproti zunanjim in notranjim pritiskom, ki jih silijo prav v to, da bi se odpovedale osveščanju. To pa je prav pogoj za to, da bi prenašala in reflektirala kon- flikte in boleča protislovja, ki jih v neenakih oblastniških razmerah med obema narod- nostma čutijo še toliko močneje. ZAKLJUČEK Intervjuvanci na različne načine prikazujejo same sebe. Glede na socializacijo, na- mesto v kontekstu družbene delitve dela ter vedenjskih pričakovanj, razvijajo podobo o sebi na specifičen način izražanja življenjskega položaja ter odnosa do slovenskega ozi- roma nemškega jezika. Neenako oblastniško razmerje med obema narodnostnima skupi- nama igra v tem sklopu bistveno vlogo. V številnih primerih onemogoča identifikacijo s slovenskim rodom. Ženske kot pripadnice ženskega spola in slovenske narodnostne skupnosti to bolj prizadene kot moške. Dejstvo, da se nahajajo v dvojnem zapostavlje- nem položaju, se kaže tudi v samoprikazovanjih naših intervjuvank. Ženske potemta- kem zaznavajo večinsko-manjšinski položaj na način, ki opozarja na mnogoterost speci- fično ženske odvisnosti in ovir, s katerimi se moški soočajo znatno manj. LITERATURA BEER,Ursula: Wie stlitzt weibliche Produktivitit bestehende Herrschaftsverhiltnisse? Versuch einer Begrundung im Anschlu$ an die Marxsche Theorie. V. SCHAEFFER—HEFEL, Barbara (izd.): Frauen und Macht. der alltagliche Beitrag der Frauen zur Politik des Patriarchats. Berlin 1984, str. 88—94 ba BOECKMANN, Klaus—Bérge; BRUNNER, Karl-Michael; GOMBOS, Georg; JURIČ, Marija; LARCHER, DIETMAR: Projekt ,,Zeisprachigkeit und Identitit"'. Endbericht. Celovec, avgust 1987 BRUNNER, Karl-Michael; GOMBOS, Georg; JURIC, Marija; LARCHER, Dietmar: Pilot—Projekt: Zweisprachigkeit und Identitat. Endbericht. Klagenfurt/Celovec, februarja 1986 DERMUTZ, Susanne; JURIC, Marija: Minderheiten-Frauen. V: Slowenische Jahrbiicher, Celovec 1987 (naj izide v teku leta), str. 200—244 DEVEREUX, Georges: Ethnopsychoanalyse: Die komplementaristische Methode in den Wissen- schaften vom Menschen, Frankfurt am Main 1978 . EINSPIELER, Marjeta; HRIBERNIK, Marica; JURIC, Marija; KERNJAK, Mira; PINTER, Marica; VELIK, Eda; ZEICHEN, Monika: Vloga moških in žensk v slovenskih šolskih učbenikih. V: Mladje 49, Celovec 1983, str. 66—75 FLASCHBERGER, Ludwig; REITERER, Albert F.: Der tagliche Abwehrkampf. Karntens Slowe- nen. Wien 1980 221 Implikacija večinsko-manjšinske problematike ... 15 KREISSLER, Felix: Nationswerdung und Trauerarbeit. V: PELINKA, Anton; WEINZIERL, Erika ,, (izd.): Das groBe Tabu. Osterreichs Umgang mit seiner Vergangenheit. Wien 1987, S. 127—144 NOLLEKE, Brigitte: In alle Richtungen zugleich. Denkstrukturen von Frauen, Munchen 1985 PROKOP, Ulrike: Weiblicher Lebenszusammenhang. Von der Beschrinktheit der Strategien und der Unangemessenheit der Wiinsche. Frankfurt am Main 1980? (1. izdaja 1976) REITERER, Albert F.: Doktor und Bauer. Ethnischer Konflikt und sozialer Wandel: Die Sozial- struktur der slowenischen Minderheit in Kirnten. Klagenfurt /Celovec 1986 ROSENFELD, Uwe: Der Mangel an Sein. Identitit als ideologischer Effekt, Giessen 1984 ŽIŽEK, Slavoj: Jezik, ideologija, Slovenci. Ljubljana 1987 SUMMARY SOME SPECIFIC IMPLICATIONS OF THE MAJORITY—MINORITY PROBLE- MATICS IN CARINTHIA" The authoress deals with certain aspects of bilinguism in the Carinthia region, its subjective forms as are specific for the there living women. Here findings presented in this article are derived from the results of 52 interviews with individuals of Slovene ethnic background in Carinthia. In the process of socialization, and within the stablished social division of labour, men and women develop their attitudes towards Slovene and German language respectivelly as a part of their living situation. Unegual position of the Slovene and German ethnic groups prevent especially women of Slovene ethnic background to accordingly develop their identity. As the patriarchal soci- al setting is still very prominent especially in the southern part of Carinthia, the whole pattern of socialization of women is characteristic for its traditionalism in the sense of subordination to »living for and through others" lifestyle. Therefore their attitude towards their mother tongue, the language of their childhood, is extremely emotionally determined, and is felt as an intimate rather than social guestion. They experience difficulties with the ambivalence and discrepancies of their situation. The established stereotypes as regards their sex force the women to either reject their position of twice an object of subordination, or to ignore the problem entirelly. * The article reffers to the study titled Bilinguism and Identity (June 1986—July 1987), authored by Marija Jurič, Klaus-Borge Boeckmann, Karl-Michael Brunner, Mariola Egger, Georg Gombos, Dietmar Larcher. Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana, december 1987, št. 20 SAMO KRISTEN Raziskovalni asistent Inštituta za narodnostna vprašanja TRST SPOMLADI 1945 V LUČI ITALIJANSKIH PRIČEVANJ" Trst, mesto na severnem Jadranu, v katerem je predsednik francoske vlade Leon Blum v pogovoru s Pietrom Nennijem julija 1946 uzrl središčno točko italijanskih notranjih in evropskih težav, v dnevniku bodočega italijanskega zunanjega ministra spomladi 1945 skorajda ni bil omenjen. Italijanski socialistični voditelj ki je z vestnost- jo kronista dan za dnem beležil pomembnejše dogodke, je Trstu v svojem dnevniku »Tempo di guerra fredda'" odmeril kratko notico šele 14. maja 1945, nato pa je nastopil molk, ki je trajal vse do 14. avgusta 1945. Simetrija datumov je v sebi skrivala zanimivo vzporednost vsebin. 14. maja 1945 se je iz Londona vrnil Franco Malfatti in Nenniju sporočil stališča britanskega zunanje- ga ministra Bevina glede Trsta in ozemelj Brige in Tende, ki so jih ob koncu vojne zasedli Francozi. Sporočilo je bilo kratko: ''... 2) Glede Trsta nas podpirajo, vendar niso sami. 3) Na francosko premikanje meja v Londonu gledajo kot na nesrečno nezgodo, ki jo bodo skušali odpraviti.'! Dva meseca kasneje, 14. avgusta 1945, je Nennija v francoskem vojnem ministrstvu na pariški rue Saint Domingue sprejel povzročitelj omenjene nezgode. Visok, suh, vojaške drže in asketskega videza je general De Gaulle italijanskemu politiku zagotovil francosko podporo glede Trsta (,,Mieux vous gue Tito!")?, nato pa vztrajal pri upravičenosti Francije do spornih ozemelj Brige in Tende. Argumentu etnične pripad- nosti , ki ga je poleg gospodarskih, zgodovinskih in geografskih v svojih zahtevah po Trstu — mutatis mutandis — uveljavljala tudi jugoslovanska stran, je francoski državnik pridružil še razlog, s katerim je posegel na področje moralnih imponderabilij. Spomnil je na dogodke pred petimi leti, ko je fašistična Italija, izkoriščajoč nemško zmago, prek ozemlja Brige in Tende smrtno ranjeni Franciji zadala poslednji, zahrbtni udarec: »Moralno povračilo. Od tod ste krenili v Francijo". Nekaj mesecev pred omenjenim srečanjem so enote jugoslovanske IV. armade in IX. korpusa zlomile srdit odpor nemških branilcev in vkorakale v središče mesta, ki mu je Ruggero Fauro-Timeus leta 1914 namenil vlogo vrat, skozi katera bo Italija krenila " Pričujoči sestavek nadaljuje avtorjev prikaz spominskih in dnevniških pričevanj o tržaški akciji maja in junija 1945, objavljen v Razpravah in gradiva, 19, 1986, z naslovom ,,Tržaška kriza maja in junija 1945 v pričevanjih ameriških in britanskih sodobnikov." | Nenni, Pietro: Tempo di guerra fredda. Diari 1943-1956, Milano, str. 115 2 , Bolje vi, kot Tito!" Op.cit., str. 138 3 Op.cit., str. 139 2 Samo Kristen 224 na pot bodočih osvajanj; napoved, ki se je s prihodom fašistične Italije na Jugoslavijo aprila 1941 zlovešče uresničila. Osvobodile so mesto, ki je o njem: urednik ,,11 Piccola" Rino Alessi ob Mussolinijevem obisku 17. septembra 1938 zapisal: ,,V Evropi, katere usoda je že jasna, Trst predstavlja silo, ki je pripravljena udariti. Na konici priostrenega rezila, ki ga je Sredozemlje porinilo v srce staremu kontinentu, bo novi evropski red imel enega svojih strahovitih ganglijev. Trst je pripravljen izpolniti svojo nalogo z gotovostjo, da tako jutri kot danes predstavlja Mussolinijevo stvaritev'.? Z osvoboditvijo Trsta l. maja 1945 je dve desetletji trajajoča politika vsiljenega in ekspanzivnega italijanstva v narodnostno raznoteri, a večinsko slovenski in hrvaški Julijski krajini doživela zgodovinski poraz, v katerem so nekateri videli skorajda apokaliptični odsev univerzalnega ,,Nereda'", drugi pa zmagovito uresničitev dolgo zatiranih upov po socialni in nacionalni emancipaciji. Prihod jugoslovanskih enot, ki se je tržaškim Slovencem in tudi večini tržaškega proletariata zdel kot triumfalna uresni- čitev dolgo napovedane epifanije, je v očeh iredentističnega Trsta zadobil grozeče dimenzije nacionalne katastrofe. l. maja 1945 naj bi po kapitulaciji Italije strmo padajoča krivulja ,,ltalicae Res'" v Julijski krajini dosegla tisto najnižjo točko, na kateri naj bi bil, po mnenju lokalne historiografije, ogrožen ,,celoten patrimonij nacionalnih, moralnih in gospodarskih interesov, ki si jih je Nacija tako težavno zagotovila z zmago leta 1918". Skladno s tem je kratko, a dramatično obdobje ,štiridesetih dni" na različnih straneh vzbudilo na moč sporne in nasprotujoče si odzive. Tako je italijansko-tržaška stran že kmalu po koncu vojne nastopila s svojo inačico dogodkov, ki je bila bolj ali manj na liniji znanega domovinskega imperativa ,,My country, right or wrong". Z izjemo Cusinove ,,La liberazione di Trieste"', kritično tudi do ,,nacionalističnih resnic" italijanskega tabora, tržaška historiografija v letih po vojni ni bistveno presegla interpre- tacijskega modela, ki so ga že v dvajsetih letih razvili predstavniki iredentističnega zgodovinopisja, zanj pa je bilo značilno virulentno in agresivno protislovanstvo, v obdobju hladne vojne še posebej poudarjeno s protikomunističnimi predsodki, ter evforično poudarjanje lokalnega italijanstva in njegove zgodovinske naloge na izpostav- ljenem, večno ogroženem limesu zahodne civilizacije. Ta militantna usmeritev, povezana z apologijo lastnega ravnanja, je znatno zazna- movala tudi najpomembnejše izpovedi tamkajšnjih piscev spominov. Če je spominska pričevanja britanskih in ameriških protagonistov označevala umirjenost, podprta s skeptično distanco, je bilo v reminiscencah vidnejših ,