Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 117.
¥ hodim f sredo, 23. mala u
Leto xlv.
■» oelo lato oapre) 8« en mešali „ I« Namil|o oeloletno . 81 ostalo Inozemstvo.
V	Liubljanl aa
Za oelo leto naprej.. za ao ais8eo „ ..
V	ipitvi praleman meieCno
5 Sobotna Izdaja: =3 Za oelo leto ..... K 7"— 11 Nemčijo oelolelno. „ 9'— ■a ostalo laossmstvo. „ 12 —
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
proBtor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva- In večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:----
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje In praznlko ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red.
Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol itev 6/111. Bokoplal se oe vračajo; nefranklrana pisma se ae ca sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =>
DpravniStvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-haro. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Mini odbor S. L. S. no Kranjskem.
Včeraj se je vršila seja Izvršilnega odbora S. L. S. na Kranjskem, ki je bila mnogoštevilno obiskana. Izvršilni odbor je sklenil soglasno sledečo resolucijo:
Stoječ na neminljivih, edino rešilnih načelih evangelijskih naukov, in zvest vročim željam svetega očeta Benedikta XV., ki od začetka svoje vlade v imenu Izveli-čarja sveta neprenehoma kliče vojskujoče se države k mirnemu sporazumu, pozdravlja Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem veledušno iniciativo Nj. Veličanstva cesarja Karla I. za dosego čimprejšnjega častnega miru, ki naj d& naši državi varnost pred zunanjimi napadi in jamstvo za miren in uspešen razvoj vseh v okviru habsburške monarhije prebivajo-čih narodov v bratovski edinosti.
Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem pozdravlja mednarodno organizacijo katoličanov s sedežem v Curihu, ki se je osnovala za propagando mirovnega razpoloženja med vojskujočimi se državami, in želi, da bi se zastopnikom osrednjih in nevtralnih držav čimprej posrečilo pritegniti v to miroljubno organizacijo tudi zastopnike nam sovražnih sil, da bi se započelo po vsem svetu med katoličani smotreno gibanje, ki naj donese od strašne vojske prizadetim narodom trajni mir in stalni sporazum v blagor človeštva.
Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem, ki se je in se bo vselej prizadevala za moč in integriteto avstrijske države, bo v neomahljivi zvestobi do svojega vladarja z vsemi močmi podpirala vsako delovanje, ki stremi za tem, da se skoro doseže blagodejni mir.
Dalje se je bavil Izvršilni odbor obširno z notranjepolitičnimi vprašanji. Z ozirom na avdienco naših parlamentarnih zastopnikov pri cesarju se bo obravnava o notranji politiki nadaljevala v prihodnji seji Izvršilnega odbora, ki se ima v kratkem vršiti.
Grol Tlszo odstopil.
»Nulla dies sine linea.« Ni dneva brez važnih dogodkov! Iz Budimpešte prihaja vest: Kabinet Tisza je podal svojo demisijo. Vest ni prišla nepričakovano. Vsak, ki razume duh časa, je vedel, da pomeni Tisza za sedanjo dobo velik anahronizem, tako nekako kot če bi začeli Evropejci zopet nositi kite, ali pa si nadeli lasulje. Padel ni samo dik-
LISTEK.
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
Pri zadnjih besedah je Ljutold skočil s prestola in siknil osorno:
»Ti lahko tako govoriš, oglejski vice-dom, ker ne čutiš v sebi tistega ponosa, kakor ga čutim jaz kot zaveznik nemškega cesarja. Pod krivo palico je sicer dobro prebivati, a ne dobro gospodariti.«
»Opozarjam samo na to, cenjena gospoda,« skončuje vicedom, .'da je za Zvo-nimirom sam papež Gregor VIL Dal mu je krono, zastavo in meč, tudi zahumskemu knezu je obljubil zastavo. Ogrski kraljevič Ladislav je brat hrvatske kraljice Jelene in je že deželnemu knezu dovolj pokazal, kako on ume pravico. Zvonimir se bo vojskoval kot vazal rimskega stola in čisto gotov- je, da udere v naše dežele, kakor luti sar Henrik spet odkoraka iz Lom-bar proti Rimu. In tedaj te bo cesar ::pc klical v Italijo, presvetli knez, kot vazala, kakor te je že, Zvonirnir bo a	pustošil po tvoji deželi,«
vake pogoje" bi stavil Zvonimir na- ; odposlancem?« izpregovori Henrik, I
tator Ogrske, ampak mož, ki je dajal zadnja leta celi naši monarhiji pečat. Z duhom parlamentarne straže, z nasiljem, s skrajnim absolutizmom je Tisza teroriziral dolgo časa vse javno življenje v državni polovici onostran Litve. Tisza je mož energije, razume svoj posel. Dolgo jo vztrajal, čudovito dolgo. Toda duha demokratizma ni mogel ste-rorizirati, vrgla ga je demokratična volilna reforma, predpogoj demokratizma, ki trka z vso silo na vrata fevdalne Ogrske. Slep bi moral biti človek, čc ne bi videl, kako mogočno stopa demokratična ideja naprej. Tisza je odstopil par dni preje, predno se je imela zopet sestati po dolgih treh letih avstrijska zbornica k svojem zasedanju. Člani kabineta so pritrdili predlogu svojega šefa in tako bo Tisza predložil monarhu for-melno demisijo, o kateri ni dvomiti, da bi ne bila sprejeta.
Kot naslednik grofa Tisze se imenuje v mažarskih političnih krogih bivši poljedelski minister v Khuen-Heder-varyjevem kabinetu grof S e r e n y i, ki bi stopil na čelo takozvanega koncentracijskega kabineta. Serenyi je bolj naklonjen demokratični volilni reformi kot Tisza. Z druge strani pa se imenuje novi mož grof I v a n Z i c h y. Zicliyjevo ministrstvo, v katero bi stopil kot finančni minister tudi dr. Weckerle, bi bilo samo prehodno ministrstvo. Načrt sestave novega koncentracijskega ministrstva stremi za tem, da bi obdržala delavna stranka, ki je tvorila dosedanjo vladno večino, pet ministrskih sedežev, druga mesta v kabinetu pa bi zasedla opozicija. Nov, osvežujof duh vstopa v našo monarhijo. Postavljajo se novi trdni temelji.
Tisza je bil otrok vojne — zato je moral pasti, ko stremi demokratični duh monarhije — s cesarjem Karlom na čelu — po miru, miru zunanjem iu notranjem. In tudi tisti dan bo kmalu prišel, ko bomo vtaknili okrvavljen meč zopet v nožnico, ko bo zarja miru zopet zažarela nad našimi polji!
X X X
Budimpešta, 22. maja. Kabinet Tisza je sklenil danes popoldne po večar-nem posvetovanju predložiti monarhu ostavko celokupnega minisirsiva.
Nasprotstva, ki so se o priliki od-goditve zbornice med ministr. predsednikom in opozicijo poojstrila, so postala med parlamentarnimi počitnicami še hujša. Tudi kraljevo lastnoročno pismo, ki jc dajo novo smer vladnemu programu, ni moglo zbližati Tisze in
mejni grof Slovenske marke, brat Ljutol-dov. »Ali menite, da bo zadovoljen z vice-domovo golo moško besedo? Ali mislite, da je izumrl v Hrvatih duh posavskega kneza Ljudevita, slavnega in tožnega spomina? Hrvatje bodo zahtevali Posavje, bodo stavili v mirovne pogoje odstop Slovenske marke. Kako bi mogel jaz trpeti kaj takega, postati varuh hrvaškega kralja? Nikoli in nikdar!«
Vitezi so godrnjali nad prepirom in deželni knez izrabi razpoloženje vojnega zbora.
»Slavni vitezi! Prav ima moj brat. Nikar se ne botajmo, ker nas bode gotovo žal. Cesar nas res lahko pokliče vsak čas v Lombardijo, toda mi ne smemo čakati tega časa, mi moramo poprej potisniti v kot hrvaškega kralja, preden gremo na pomoč cesarju. Tuscijska kraljica Matilda bo šc precej dala opraviti cesarju in tisti čas ne pride še tako hitro, ko bo treba v Italijo, pomagat cesarju naskočiti rimske okope. Zato le ne odlašati, le ne cincati, ne čakati sovražnika: v osmih dneh mora vsak grof postavili hlapce na bojišče.«
Zborovalci so strmeli nad odločnim nastopom Ljutoldovim in skoro ni upal [ nihče več ugovarjati. Le za šest mesecev j ;zvoljeni vicedom oglejskega patriarha krene svojega konja in nadaljuje:
Vojska jc vojska in o vojnih časih nc moremo vselej preiskati pravice pri izviru.
opozicije. V treh dneh se zopet snide ogrski parlament, da reši pereče državne potrebe. Grofu Tiszi ni kazalo sedaj drugega, kot da se je umaknil v svrho zbližanja delavne stranke z opozicijo s pozorišča.
Vojaški floro iesarievič Oton"
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Povodom rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Cite in otvoritve »Cesarjevič Oton« vojaškega doma je poslal maršbataljon pehotnega polka »Cesarjevič«, ki se nahaja v okrožju armade, brzojavko na cesarjevega generalnega adjutanta princa Zdenka Lobkowitza, ki se glasi:
»V okrožju___, armade se nahajajoči maršbataljon pehotnega polka »Cesarjevič« otvarja danes, na rojstni dan Njenega Veličanstva cesarice in kraljice svoj vojaški dom »Cesarjevič Oton« na bojišču in prost, da bi tem povodom milostljivo obvestili našega mladega in nadvse ljubljenega imejitelja o čustvih našega najiskre-nejšega spoštovanja, ljubezni in neom^j-ljive zvestobe —<r
Bataljon se je pripravljal na slavnost.
Na predvečer cesaričinega rojstve-nega dneva je šel cel bataljon po trgu s plamenicami, lampijončki, harmonikami, trobentači in pevci. Končno se bataljon ustavi in bataljonski poveljnik stotnik C. oriše vojaštvu in civilnemu prebivalstvu v navdušenem govoru z vznešenim glasom pomen slavnosti tega večera, približno takole:
»Vojaki! Skoraj tri leta že traja krvava vojna; doživeli smo že slabe, pa tudi krasne ure. Doživeli pa še nismo dosedaj rojstnega dneva naše cesarice in še celo ne na bojišču. Radi jutrišnjega praznika imamo že danes to slavnost, da počastimo rojstni dan naše prve državne matere v tem stoletju. In ne samo to! Počastimo tudi rojstni dan matere našega nadvse ljubljenega imejitelja pešpolka »Cesarjevič Otona«, kateremu na čast otvorimo jutri naš vojaški dom. V veliko čast si smemo šteti, da služimo pri tem vrlem pešpolku, — pa tudi vsi vaši domači, zvesti Kranjci-Slovenci, Zavedajte se tega vsekdar in vsepovsod, hiši habsburški pa, Njenemu Veličanstvu, naši preljubi cesarici in kraljici Citi, Njenemu sinu, našemu imejitelju pešpolka — trikratni živijo!«
Med petjem »Lepa naša domovina« se je bataljon razšel.
Drugo jutro je bila maša. Po maši otvoritev vojaškega doma. Posvetiti ga je prišel naš poveljnik šeste skupine, podpol-
Zato ne oporekam trditvi cesarskega pa-lalina in mojega tasta, da so moji vojaki postopali surovo po njegovih posestvih — so pač na glasu kot neizprosni borci, kot predna straža cesarske vojske — ne oporekam grofu Slovenske marke, ostre severne kakor nežne južne krvi — pač pa oporekam kot generalni pooblaščenec za sklepanje miru in vojske, kot vicedom oglejskega patriarha, da bi udarili na Hrvate, ker naš generalni kapitan kot načelnik ne more postaviti svoje armade na bojišče v osmih dneh.«
Poleg vicedoma na starem sircu sedeči krški škof Gunter prikimava zadovoljno z glavo izgovorelemu Svetoboru in zložno pristavlja besede:
»Naš presvetli deželni knez naj upošteva naš glas in naj se nc prenagli. Tudi Korotan šc ni pripravljen na boj, ki utegne biti hud, in dokler ni prišel glas v vsako kočo, da se bližajo sovražniki, naj deželni knez ne udarja na bojne strune.«
Stolar in Samec se približata in izpre-govorita besedo v imenu kmetov.
Pred kneza stopi mosburški župan Samec in se pokloni, odloživši svoje opanke na nogah.
»Slavni naš knez! Kakor ena sapa bomo stali na nogah vsi Korotanci, ko bo treba braniti domovino; toda dovoli, da sc dovolj pripravimo, Dobra priprava jc polovica dela.«
kovnik pl, Brinzcy, bivši pobočnik Njegove cesarske Visokosti nadvojvode Salvatorja, S krepkimi besedami je podal pomen vojaških domov ter pozval vse, moštvo kot častnike, da se pogostoma zbirajo v tem prostoru, se navdušujejo in si pripovedujejo vesele dogodke, ki jih jc že pešpolk doživel.
Nato se je gospod podpolkovnik od nas poslovil kot poveljnik. Dobi neko važnejše mesto. —
S solzami v očeh od veselja in z albumom pod pazduho, ki mu ga je daroval častniški zbor kot spomin na Janeze, je odšel in tisoči živijo-klici so zadoneli, da se jc cel trg potresel.
Zaprosil je avdijenco pri cesarju in ob tej priliki pokaže tudi našemu mlademu cesarjeviču Otonu ta krasni album. —
Prihodnji dan dospe z Dunaja od cesa« rice zahvalna brzojavka, ki se glasi do-slovno tako:
»Poveljstvu .	maršbaona, peš-
polka 17, vojna pošta Dunaj, na dvoru, Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica je blagovolila vzeti na znanje z veseljem, da se je otvoril vojaški dom ^Nadvojvoda Oton« na dan najvišjega rojstnega dneva in se srčno zahvaljuje v lastnem imenu kakor tudi v imenu presvitlega imejitelja za iz tega nagiba poslano poklonitev.
Po najvišjem povelju: najvišji dvorja-nik grof Ezsterhazy.«
Gostovanje s ovensKili mm otrok v
flsfeiira HeGalč« v lioittol.
Nabita hiša, nad vse prikupen pogled, otročja glavica pri otročji glavici, polno nedolžnih očesc, vprtih na oder. Iz vseh pogledov sije solnce in žareča pomlad. Semtertja pritajen vzdih in strahotna iztečena beseda. Bil je dan nedolžnih otročičev,
»V kraljestvu palčkov« je izvirna slovenska bajka in dramatizirana pravljica. Redke so take igrice pri nas in tudi Ribi-člčeva muza nima literarnih intencij. Semtertja vidimo polet do pesništva, tupatam začutimo veščo teatralno roko, včasih nas poščegeta satira, ki lebdi nad posameznimi prizori, parkrat srečamo nerazpleteno, samo započeto, a ne izdelano nitko ideje in simbola. Pa pogrešamo enotnega liva in pesniške inspiracije, zato je ta bajka sicer pisana za otroke, niso pa je otroci doživeli; rodil jo je človek, ki ljubi sicer nedolžno otrokovo dušo, r.i je pa spočela otrokova duša, Zato ta bajka ni literarno elelo, pač pa igra, ki se jo da igrati in ki se bo tudi igrala, morda večkrat, kot bi se igrala literarna enaka igrica. Spisal jo je
Tam izza grma sc približa bojazljivo župan Kukar v imenu hrvaške zadruge in nagovori Ljutolda:
»Ne boj se, preslavni knez! Tudi mi Hrvatje izpolnimo svojo dolžnost, kadar se pojde za obrambo naše širše domovine, dasi govorimo s sovražnikom taisti jezik in molimo Boga v sovražnikovem bogoslužju. Sumničijo nas sosedje Nemci, ker spoštujemo jezik in obred naših pradedov, toda v težki uri hočemo izkazali, da ne zaostajamo za drugimi deželami. Zato pa le odlašaj vojsko, dokler moreš, zakaj naglica ni nikoli dobra.«
Nagovor obeh županov je vplival ugodno na zborovalcc. Deželni vazali in mini-sterijali so utihnili, osojski opat Kordin pa krene svojo kobilo proti knežjemu prestolu in pošepeče na uho deželnemu knezu:
Vsekako splošno oboroženje, toda dneva še ne odločuj!«
Kakor bi božja iskrica šinila v knezovo dušo, tako se je zdela Ljutoldu mo-r dra beseda starega opata. Brž pomigne svo;cmu oprodi, ki mu privede rezgetajo-čega žebca. Knez ga zajaše in izpregovori zadnjo besedo:
v Mo*re so bile besede, ki sem jih čul iz vaših ust, hrabri prelati in vitezi! Ob-orožujte -.e splošno in kadar bodo moji seli teki. : do vaših gradov, tedaj sc pripravite, c!a udarimo na sovražnika.«
(Dalje.)
Levstik, ne pa Župančič; formalna je, nI
pa umetniška.
Godba sama kot spremljevalka melodrame ali kot opora petja ali kot ilustracija dogodkov je skromna in preprosta v kompoziciji. Točke, ki so nam najbolj ugajale, so trikratno ponavljana pesem v 11. dejanju: »Mi smo sicer majhni možje«, ki kaže nekaj ambicije, motiv vil in žalobna koračnica. Ljubljanski godci so se pa lovili, a slabo igrali, dasi ni tega kriv dirigent, ki je bil temperamenten in pazljiv.
Igranje samo pa je bilo nekaj, kar me je frapiralo — koliko truda, koliko jeklene in požrtvovalne potrpežljivosti je bilo treba, da so se ti malčki navadili igrati tako sijajno kot so igrali. Gledalec je nehote pregledal igralce in gjedal na režiserja, ki je z res veščo roko ustvaril iz otrok tako precizne in sigurne, ne nerodne igralce. Cela igra bi padlaf V vodo brez te res vzorne režije. Zakaj hi bil režiser imenovan, da bi vedeli, kd<y;fc" tisti, ki zasluži največjo pohvalo. Pa neHfcafao to. Vse režijske grupacije, dohodi In odhodi, obvladanje mase, umerjenost" kretenj, modala-cija glasu, baletni Ples,!9Skratka vse, vse je bilo za Ljubljano redkost, kaj li še pri igralcih-otrocih. Samo lurttf in sploh svetlobni efekti so čutili vGjfekb, bili so neiz-enačeni in netočni, če nerife brutalni.
Otroci-malčki so bili boljši kot napol odrastle sile. Najboljši je'bH«norček. Srečni dovtipi, sigurni in korajžni-nastop, krepak glas, neprisiljene kretnje;-pa kaj bi ga preveč hvalil, če nc bi se mtflček prevzel in bi ne hotel več priti v Ljubljano. In častitljivi kralj bi ga ne maral spremljati in posta! bi v svojem res vzortto igranem dostojanstvu preveč ošaben in1 bi male Anice ne hotel imeti več za kraljico. Starokopit-na svetovalca in stražar so bili povsem na svojem mestu in kraljica vil z lepimi, ogla-jenimi kretnjami in z ne nesimpatičnim glasom bi morala z vsemi drugimi pevkami in pevci dobiti vsaj po par peres iz zlatega lovorjevega venca, ki ga je kot srečo prinesel svetovalec svojemu kralju.
Kaj se pravi na odru imeti opravka s komparzerijo, ve le tisti, ki je imel sam posla s tem. Resnično pa je, da so tu otroci v komparznih in ensembelskih prizorih nastopali tako dobro, kot bi bili veliki, pametni, razsodni ljudje. Seveda so bile vse kretnje priučene, pa so bile tako naravne, dafsmo se čudili. In ravno to je občudovanja vredno, Prebujanje iz spanja, geste začudenja, žalost pri pogrebu, vse, vse je biloivredno, da bi si človek večkrat ogle-dal.^-
Predstavi je kot uvod bila igrana ce-carska himna, da so s tem Tržačanje pokazali, da ljubijo našo slovensko domovino pod habsburškim žezlom in da so zastonj želje verolomnega Laha po našem Trstu. Prav to misel je izražal tudi kratek prolog, ki ga je govorilo dekle v istrsko-tržaški narodni noši. Pri celi prireditvi ni nikjer sililo v ospredje kako ime, in to nam jc nad vse ugajalo. In morda je ravno zato cela prireditev tako sijajno uspela, ker so sc vsi posamezniki docela podredili celoti in s tem ustvarili nekaj vzornega.
;-Predstavo so počastili s svojim obiskom deželni predsednik grof Attems, od deželnega odbora dr. Pegan in od mesta podžupan dr. Triller.
Kmalu zopet na svidenje, tržaški malčki!	Adolf Robida,
GlasDeDi večer v deželnem gledališču.
Operni pevec, tenorist kraljeve hrvatske opere iz Zagreba, g. Josip Rijavec, ni nov gost na našem odru. Zato je občinstvo skoro popolnoma napolnilo gledališče, da zopet posluša priljubljenega umetnika. V sporedu so bile zastopane najodličnejše skladbe starejših in novejših modernih skladateljev, med njimi tudi Lajovic s svojo moderno, pa krepko Pesmijo starca in ljubko Serenado. Rijavčev glas se odlikuje po svoji obsežnosti in polni moči, in kar posebno ugaja, je njegova lahkota in neprisiljenost v višini, katero mojstrsko obvlada in kjer ima njegov glas znatno lepšo barvo kot v nižjih legah. Nisem se pa mogel pri najboljši volji iznebiti vtisa — morda je to čisto subjektivno —, da manjka njegovemu glasu tiste voljnosti, ki teče in blaži kot olje, katera sega v srce in obvlada celega človeka. Morda je vzrok temu neugodnemu vtisu, ker je hotel umetnik semtertja peti nekoliko preobčuteno (pri Puccinijevi ariji Tosca), in ravno ta odbija, morda pa prehitri prehodi v dinamiki, ki vzamejo skladbi lepo vlito, zaokroženo celoto. Prav zelo je ugajal v Sachsovi »V vrtu«, dalje v nežni in mehkočutni Lajo-vicevi »Serenadi« in v Verdijevi ariji Ri-goletto, ki je občinstvo resnično navdušila.
Koncertni pianist g. Simon je tudi samostojno nastopil z dvema klavirskima točkama; najprvo s Chopinovo Balado, ki je tako plastična in izrazita, da mora vsakdo brez navedbe naslova skoro uganiti, da je to balada. Nastop g. Simona je silno skromen, skoro bi rekel, preponižen, njegovo igranje tako mirno, kakor bi samo
note prebiral — a iz klavirja kipita moč in življeof«. Balado je izvajal s tolikim obču-tom, kakor bi je ne toliko dišali, temveč videli jo uprizarjati na odru. Pri Rubinstei-novem Capriccio pa je umetnik prav posebno pokazal svojo veliko tehniško spretnost.
Moški zbor pod vodstvom g. Pahorja — nad vse živahnega dirigenta — nam je podal tri pesmi. Naiboljše in z občutom je pel Križkovskijevo Utopljenko; dasi znana in modernemu slogu popolnoma tuja skladba, jo vendar še vedno radi slišimo. Manj pa je prišel zbor do veljave v moderni Adamičevi pesmi Franica. Moderne skladbe so splošno težje kot starejše, to pa radi-tega, ker v izrazitejšem in istinitejšem po-davanju in izražanju umetnikovega čuv-stvovanja iščejo novih glasbenih oblik in akordov, ljubijo več disonanc in se sploh poslužujejo glasbenih pripomočkov, katerih so se prejšnji skladatelji, kakor smo jih bili vajeni, radi izogibali. Zato pa zahtevajo moderne skladbe mnogo več pevskih skušenj in potrpežljivosti, pa so za-voljotega tudi veliko hvaležnejše. Pri Adamiču se mi še prav posebno zdi, da skladbo včasih figuralno piše, pa instrumentalno misli. Odtod silna moč in izrazitost v nekaterih njegovih pesmih — pa tudi težkoče. Naš zbor se v Franici ni počutil popolnoma varnega, dasi je bilo izvajanje na nekaterih mestih naravnost dovršeno. Kakor bi bili vsi glasovi uklenjeni in bi manjkalo zboru blažeče resonance. Devova »Še ena« je krepka, dramatično zamišljena skladba, ne pretežka. Izvajanje je bilo dobro, živahno, kakor skladba zahteva.
Fr. Zabret.
Dvettica vojne z Italijo.
Odmor na laškem bojišču.
Danes, ko je deseta laška ofenziva v polnem teku, praznujemo dveletnico laške vojne napovedi — 23. majnik 1915. — Kdo je le sanjal takrat, da bo vojna trajala dve leti in še dalje. In sedaj zremo za seboj deset laških ofenziv, katerih zadnja je še v teku — deset besnih navalov laške nu-merične premoči proti našim zemljam. Ka-malenkosten je laški uspeh v teh dveh letih v primeri z žrtvami, ki so jih imeli Lahi v teh dveh letih. Množice za množico so poganjali v boj proti našim postojankam in imeli so strašne izgube — krog 700.000 mož.
Sedaj ob obletnici je sovražnik vnovič poskusil v deseti ofenzivi svojo bojno srečo. Bitka je najhujša, kar smo jih imeli. Sovražnik se je dobro pripravil in napadel naravnost obupno. Dosegel je v teh strašnih dneh dosedaj samo sleme med Kukom in Vodicami. Z vso silo je navalil na Sveto Goro. Dosedaj brezuspešno. Včeraj je dovolil svojim četam kratek odmor. Ali je to mir pred viharjem, premor pred splošnim infanterijskim naskokom. Lahi ljubijo obletnice in kdo ve, ali ne bodo danes z vso silo napadli! Zaupamo v božjo pomoč, v naše čete, v naše orožje.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22, maja. Uradno. Sovražnik pri Soči je bil včeraj prisiljen, da je po sedemdnevnih brezuspešnih bojih dovolil svoji pehoti počjtek. Le vzhodno Gorice so podvzeli Italijani sunek, ki smo ga odbili. Iz sovražnih jarkov so privedle včeraj naše naskakovalne patrulje tam enega častnika, 36 mož in eno strojno puško. Na Krasu so od časa do časa močnejše streljali s topovi.
Na Koroškem in na Tirolskem se položaj ni izpremenii.
Dunaj, 22. maja, zvečer. Soška armada tudi danes dozdaj ni poročala o kakih bojih.
Načelnik generalnega štaba,
Mir na severnem delu fronte.
Dunaj, 22. maja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Po neprestanih sedemdnevnih težkih pehotnih bojih je sedaj na severnem delu soške fronte postalo mirno. Samo vzhodno od Gorice so Italijani napadli, pa so bili z lahkoto odbiti. Nasprotno pa so naše naskakovalne patrulje pri Grčini privedle iz italijanskih jarkov 1 častnika in 36 mož. Lahko se je že videlo, da bo v sovražnih napadih nastopil tak odmor. Vsled ogromnih izgub pri brezkoristnih navalih je treba deloma sestreljene, deloma zmešane čete izpopolniti in nanovo urediti. Zdi se. da tudi italijanska artiljerija potrebuje počitka. V najsprednejših vrstah Italijanov se je opažalo živahno delovanje, katero je naš artiljerijski ogenj z uspehom motil. Edino na Krasu je italijanska artiljerija nekaj bolj streljala in iskala naše baterije. Topovski boj je v popoldanskih urah postal hujši in se j c nadaljeval tudi po noči.
Italijansko uradno poročila
21. maja. Na tridentinski fronti se je artiljerijska akciju. katero ir« sovraž-
nik 19. t. m. pričel, včeraj razširila in ojačila. Med Adižo in dolino Teragnolo je postala posebno silna. 2e ponoči 19. t. m. so bili odbiti mali napadi v dolini Concei (Ledro) in dolini Freddo (Asti-co). Včeraj smo gladko odbili sovražne napade pri Campo (dolina Daone), jugo-zapadno od potoka Loppio in na črti poka Maso (Suganska dolina). Pozno zvečer so močne sovražne množice napadle naše postojanke na Pasubio. Po srditem ročnem metežu je doživel sovražnik krvav poraz in je bil na celi napadalni fronti popolnoma in gladko odbit. V Karniji je naš ogenj na učinkovit način motil premikanje sovražnih čet in vozil. Na Julijski fronti smo v noči na 20. t. m. odbili sovražne napade proti severnim pobočjem Sv. Marka vzhodno od Gorice in pri točki 208 na Krasu. Dosegli smo višino 265 vzhodno od Plavi in še bolj utrdili višino Vodice. V zračnem boju smo včeraj sestrelili dve letali.
Generalni polkovnik pl. Boroevič o soški bitki.
Budimpešta, 22. maja. Poveljnik soške armade generalni polkovnik pl. Boroevič je izjavil poročevalcu lista »Alkot-many«; Stojimo dobro. Po dolgem, napetem čakanju je bila našim vojakom sovražna ofenziva pravo odrešenje. Boj divja od Kanala do Hudega Loga. Kar je mogel sovražnik ljudi in streliva privesti, je ob tej priliki vse vrgel v boj. Če bo bitka trajala dolgo, ne moremo vedeti. Temu sovražniku smo stali že nasproti neprestano enkrat 14 dni in smo ga premagali. Če bo trajala ta deseta ofenziva več časa, je mogoče, da bo zadnja, ker sil, ki jih zdaj sovražnik izgublja, ne bo več nadomestil. Streliva ima sovražnik dovolj. To je gotovo, da so se s topovi le malo pripravljali. Kljub temu mislim, da tega niso storili, ker jim je manjkalo streliva ali ker so hoteli varčevati, marveč z ozirom na novo francosko metodo pri Arrasu, da bi presenetili.
Italijani s* niso polastili višine 363 pri Vodicah.
Dunaj, 22. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijansko generalno štabno poročilo dne 21. majnika trdi, da so se polastili Italijani višine 363 pri Vodicah. To naznanilo ne odgovarja v nobenem oziru dejstvu. Višina, za katero gre, se nahaja trdno v rokah naših čet.
Italija prepovedala objavljati avstrijska vojna poročila.
Lugano, 22. maja. (Kor. ur.) Italijanski listi le malo poročajo o dogodkih na bojiščih. Italijanska javnost pozna položaj le iz uradnih poročil, ker se prej ko slej ne smejo objavljati avstrijska vojna poročila.
Cilj italijanske ofenzive.
Lugano, 22. maja. Milansko časopisje žo piše. da je cilj ofenzive zaenkrat, da se zagotovi Gorica; trajno obstreljevanja mesta mora prenehati.
Glasovi italijanskih listov o soški bitki.
Lugano, 22. maja. Italijanski dnevniki pišejo dalje o italijanski ofenzivi. Milanska »Italia« piše: Hindenburg in Arz znata, da njuni bojni črti od Rige do Sereta z ruske strani ne grozi nobena nevarnost. Dejansko na tej bojni črti popolnoma počiva boj. Šc ugodnejši je položaj za osrednji velesili v Aziji, kjer se mora ruska armada v Mezopotamiji in v Perziji umikati, ker ne dobiva iz domovine nobene pomoči.
Sovražna poročila o boju v Otrantski ožini.
Dunaj, 22. maja. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča o dogodkih v Otrantski ožini; Dne 15., nekoliko preden se je zdanilo, je iz sedmih ladij obstoječa sovražna skupina, kateri so se pozneje pridružili tudi torpedni lovci, srečala mal transport brez čet, ki je s spremstvom plul čez Jadran, V kratkem boju, ki se je razvil, je bila potopljena ena spremljevalna torpe-dovka, en parnik, kakor tudi ribiške motorne barke, ki so opravljale patruljsko službo. Ko so neposredno nato italijanske, angleške in francoske enote, med njimi dve iz lastnega nagiba, prihitele na bojišče, se je sovražnik hitro obrnil v beg proti severu, zasledovan in z vidnim uspehom obstreljevan. Dve sovražni enoti sta bežali proti Draču.
Nasprotno pa je mogla angleška križarka »Dartmouth« z italijanskim admiralom, ki poveljuje diviziji poizvedovalnih ladij, na krovu, spremljan od neke druge križarke in dveh italijanskih torpedolov-cev nad dve uri na sijajen način ostati s tremi drugimi sovražnimi ladjami vrste »Novara« v taktičnem stiku in odati na nje okoli 600 strelov, dokler niso došle v bližino kotorskih utrdb in dokler niso prišle iz lega pristanišča večje enote na pomoč.
Italijanski pomorski letalci so napadli sovražne ladje z bombami in jim zadali težke poškodbe. Dva letalca sta opazovala, kako se je neka križarka v bližini Ko-torja potapljala. Naše enote, ki so se udeležile akcije, so se vrnile v svoja opirali-šča. enako tudi vsi italiianski letaki. So-
vražnik je, kakor v prejšnjih slučajih, pokazal, da je hotel svojo akcijo omejiti na hitro presenečenje, kar mu olajšujejo hi-drografične razmere njegovega obrežja, ko
1'e pa zagledal italijanske bojne sile, se je litro umaknil in se ni z njimi resno spustil v boj.
Angleška admiraliteta pa poroča: 15. maja je avstrijska skupina lahkih križane in rušilcev napadla patruljsko črto zaveznikov na Jadranu in potopila 14 angleških patruljskih ladij. Bojni ladji »Dartmouth« in »Bristol«, kakor tudi francoski in italijanski rušilci so podili sovražnika do bližine Kotorja. Ko so pri Boki prišle na pomoč sovražne bojne ladje, so se naše ladje umaknile. Italijanski letalci so napadli so-vn žne bojne ladje in trdijo z gotovostjo, da je bila sovražna križarka, ki je močno gorela, v potapljajočem stanju vlečena vi Kotor. Neka druga križarka je bila po poročilu angleškega admirala težko poškodovana. Križarka »Dartmouth« je bila od sovražnega podmorskega čolna torpedira-na in se je vrnila v pristanišče. 3 možje so ubiti, 1 častnik in 4 možje se pogrešajo, 7 je bilo ranjenih. Drugih izgub ni. Sovražnik je ujel 72 mož s patruljskih ladij.
Nasproti tem izvajanjem opozarjamo na uradno vojno poročilo z dne 17. t. m.! »Dogodki na morju«.
Mirovno gibanje ▼ Italiji.
Lugano, 22. maja. Nova zanesljiva rimska poročila potrjujejo, da mirovna propaganda v Italiji zelo uspešno napreduje. Ne samo v Milanu, marveč tm di v Rimu, Turinu, Genovi in Neaplju so bili veliki štrajki, ki so znatno škodovali italijanski vojni industriji.
Czernlnova potovanja ln Italijani i
Lugano, 22. maja. Italijansko časo^ pisje je zelo vznemirjeno vsled pogajanj grofa Czernina v nemškem glavnem stanu in sluti, da gre za pripravo poga-janj z Rusijo. Czernin bo šel tudi v Carigrad, pišejo listi, da tam skuša reilt! dardanelsko vprašanje na način, ki bi bil za Rusijo ugoden.
Veliki poM
Tri mesto zgorelo. — velo oseb mrtva.
Brno, 12. maja. (K. u.) V mestu Viške*: je bil danes velik požar. Ogenj j« nastal n dimniku neke stare hiše na mestnem trgu in se z veliko hitrostjo razširil, tako da je zgorelo v najkrajšem času 55 hii, med njimi nadškofijska palača, pristava, rotovf in pivovarna. Pet oseb je zgorelo.
BndimpeSta, 22. maja. Mesto Gy8ng-y8s je skoro popolnoma zgorelo. 1000 h» je upepeljenih, med njimi mestna hiša, cerkev, zaloge živil in druga javna poslopja. Škoda je zelo velika. Pozno ponoči je pričel goreti tudi sosednji kraj P8spoty.
Budimpešta, 22. maja. K požaru v Gyongyosu se poroča, da 240 hiš še vedno gori. Največja nesreča je bila, ker ni bilo prav nič vode. Zgorelo je 1000 hiš. 7000 oseb je brez strehe. Doslej so našteli 7 mrtvih. Vse lekarne so zgorele tako, da ni zdravil. Skladišča z živili so zgorela. Budimpešta je poslala v Gy8ngytts živila.
Budimpešta, 22. maja. V Gy6ngyosu so doslej izkopali izpod razvalin 20 mrtvih oseb. Zgorel je mestni arhiv, vsa velika poslopja, skoro vse gostilne, vse šole in dve cerkvi. Poštno in brzojavno poslopje so na čudežen način rešili, tako da ima mesto vsaj brzojavno zvezo,
Dunaj, 23. maja. Cesar in cesarica sta se danes zjutraj z vzhodno železnico odpeljala v Gyongyos,
Atlanta (Georgia), 21, maja, (K. u.) Reuter: V kupčijskem delu mesta je izbruhnil požar, ki se je razširil tudi v druge dele mesta. Uničil je do 100 skupin hiš. Škoda znaša več sto milijonov dolarjev.
Požar v ŽuniUerko.
Zagreb, 22. maja. Žumberška vas Kup« čina blizu kranjske meje je 18. maja pogorela. Ostali so samo zidovi in dimniki. Škoda je izredno velika; posestniki so le malo zavarovani. Nekemu posestniku je zgorelo nad 50 železniških voz koruze in okoli 20 železniških voz drugega žita. Kako je požar nastal, še ni znano.
Tovorno Wo!lrnm pogorelo.
Augsburg, 22. maja. Znana tovarna za svetilke Wolfram je skoro popolnoma zgorela.
Vojaške ves«.
-f Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje je dobil črnovoj. nadporočnik Kamil Čada, pri okrožnem pov. v Opatovem. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: inženir nekega armadnega poveljstva Albin Zakrajšek, inženir Alojzij Accetto, poveljnik vojnega ujetniškega delavskega oddelka št. 355 in inženir poročnik Franc Debevec. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1.
vrste so dobili: poročnik Bula Josip, nadlovec Ploh Anton in tit. podlovec Štebih Ivan, vsi pri 20. lov. bat.; četovodja 3. gor. top. p. Pavlič Josip, stražmojster Zupan Karel, četovodji Hrapot Franc in Cajnko Franc in dragonec Marolt Vinko, vsi pri 5. drag. p, — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. četovodja 5. drag. p. Roškovec Vencel, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: nadlovec Hrovat Alojzij, četovodje Pire Fr., Trobiš Franc in Kcnda Andrej, podlovci Narat Anton, Petan Josip, Košir Martin, Kadunc Josip, Gcrlič Franc, Čagran Franc, Marine Franc in Uranjek Martin, tit. patr. vodje Žagar Josip, Kranjc Vinko, Glinšek Ivan, Kranjc Ivan in Golež Andrej; lovci Lapanja Ivan, Černuha Martin, Kovačič Ant., Mastnak Ivan, Marinič Franc in Kuharic Anton, vsi pri 20. lov. bat.; desetnik Rodič Ivan, predmojster Mužnik Franc, topničarji Fižolnik Josip, Tavčar Andrej, Veber Andrej, Ričko Jurij in Gabrovšek Franc, vsi pri 3. gor. top. p.; poddesetnika 3. sap. bat. Sorčan Franc in Mikluš Angel; nadlovec 8. lov. bat. Stepančič Božidar. — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo dragonci 5. drag p. Robič Matija, Jaošnig Alojzij, Novšak Franc, Jošt Anton, Gaberšek Jakob, Vihernik Vinko in Ažman Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Čep Franc, ptedmojster Krumpak Vinko, topničarji Podbevšek Franc, Mahnič Karel, Černe Josip, Fojkar Franc in Stangl Jurij, vsi pri 3. gor. top. p.; poddes. Ručnik Anton, tit. poddes. Jugovar Josip, pešci Juri Blaž, Čemernjak Jakob in Robič Ivan, vsi pri 7. pp.; poročnik Žagar Maks, praporščak Lah Ivan, četovodja Frank Karel, podlovci Smerečnik Ciril, Ban Ivan, Banič Jakob in Tinta Mihael, patr. vodje Medved Franc, Mlakar Franc, Srenjšček Franc, Golob Ivan, Flek Josip in Hrovat Ivan, tit. patr. vodja Hudovernik Anton, lovec Kotnik Andrej in častniški sluga Kaluža Franc, vSi pri 20. lov. bat.; patr. vodje Urbajs Martin, Plevnik Josip in Popec Alojzij, dragonci Petučnik Jurij, Pauli Miroslav, Izop Mihael, Kunčič Franc, Juvan Fortu-nat, Šenk Franc, Hudec Franc, Likozar Franc, Godec Alojzij, Rambovšek Karel, Kozel Martin, Vidmar Josip, Štular Ivan in Karlin Josip, vsi pri 5. drag. p.; stražmojster 13. tren. div. Gabrovšek Anton; top ničar 16. polj. top. p. Gorše Jakob.
Mirovni pokret v Angliji. Haag, 22. maja. »Nation« poroča: V Glasgowu je zborovalo 1. majnika 70.000 oseb; devet desetin je nosilo znake internacionale. Sklenili so, da zahtevajo demokratičen mir. Tudi v drugih mestih so bili podobni nastopi.
Zračni promet med Anglijo in Francijo.
Basel, 22. maja. Iz Pariza se zasebno javlja: Merodajni krogi nameravajo uvesti zračni promet med Anglijo, Francijo in severno Afriko. Veliki zrakoplovi naj bi vozili tudi blago.
Irski konvent.
London, 21. maja. (Kor. ur.) Reuter: Lloyd George je izjavil v spodnji zbornici: Kabinet je sklenil, da skliče v imenu krone irski konvent, ki bo predlagal angleški vladi in parlamentu ustavo za vladanje Irske v državi. V konventu morajo biti zastopani vsi stanovi, tudi Sinnfeinerji. Konvent mora predstavljati celotno življenje in vse struje na Irskem.
0 Rusiji.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
V odsekih Ypern, pri Loosu, Oppy in ba široki bojni črti južno Scarpe so se podnevi s topovi živahno bojevali. Angleži so izvedli več močnih sunkov, in sicer dopoldne pri Bullecourtu, pozneje pri Croi-selles, ki so se popolnoma izjalovili, izgube Angležev so bile krvave, izgubili so nad 90 ujetnikov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med višinami Chemin des Dames in Aisne, severno Reimsa in na zgornjem Vesle do prekopa Suippe so se razvili od časa do časa besni boji s topovi. Jugozahodno in južno Naureya so podnevi Francozi večkrat napadli naše višinske postojanke. Virtemberški polki, ki so se tam bojevali, so odbili sovražnika s protisunkom in so pridržali nad 150 ujetnikov. Zvečer se jc zrušil francoski napad na južnem robu gore PohI (jugovzhodno Moronvillersa). Vzhodno Moze se je včeraj zopet oživelo streljanje. Razvili so se tam mali boji na predpoiju, v katerih smo ujeli sovražnike. Neka naša preganjalna skupina je med istočasnim napadom pri Bouvancourtu (severnozahodno Reimsa) zažgala s streli 5. pritrjenih sovražnih zrakoplovov.
Bojna skupina vojvode Al« brehtaVirtemberškega: Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Nemci pripravljajo protiofenzivo v Franciji.
Amsterdam, 22. maja. (Havas.) Nemci pripravljajo veliko protiofenzivo na 20 km dolgi bojni črti. V soboto in v nedeljo so sipali na francoske črte s silovito silo to povski ogenj. Topovski boj postaja vedno silnejši.
Na Francoskem vpokojili 21 generalov.
Berlin, 22. maja. »B. Z.« se brzojav-Ija iz Genfa: Generalisiinus Pčtain jo premestil v rezervo 14 divizijskih in 10 brigadnili generalov.
Resen položaj Anglije. Bern, 22. maja. (Kor. ur.) »Times« pišejo 17. t. m.: Nenadni val vznemirjenju in optimizmu radi prehrane, ki zdaj poplavlja spodnjo zbornico, nr upravičen. Položaj je prejkoslej zelo resen; sladkorja n. pr, ni bilo še nikdar tako malo kakor zdaj.
Zmede na Finskem.
Stockholm, 23. maja. (Kor. ur.) Listi prinašajo poročila o plenitvah, nemirih in aretacijah na Finskem, Požarni brambi v lelsingforsu in Abo stavkata. Osebni promet čez Torneo je ustavljen. Samo diplo-matične kurirje spuščajo čez mejo. Vzrok je neznan. Obmejni častniki se sklicujejo na ukaz iz Petrograda.
i zbor c. Ir.
ilnffie Krasisfce.
Rusko uradno poročilo.
18. maja. Zahodno bojišče: V smeri proti Kovlu pri Kuktaziju je sovražnik z minami in z bombami živahno obstreljeval naše jarke. Pri Vla-dimiru-Volinskem, pri Szelwowu so izvedle ponoči na 17. t. m. strnjene sovražne 'čete ofenzivo proti nekemu odseku naše postojanke, a jih je vrgel ogenj naših pušk, strojnih pušk in zapiralni ogenj naših topov. Na ostali bojni črti so streljali s puškami in se je poizvedovalo.
Rumunsko bojišče: Streljalo se je s puškami.
K a v k a š k o bojišče: Naš ogenj je preprečil poizkuse Turkov, da bi z eno stotnijo napredovali iz Ogurta.
Položaj ruske armade.
Amsterdam, 21. maja. (Kor. urad.) »Times« javljajo, da se je položaj na bojišču izboljšal, ker ostanejo na svojih mestih Brusilov, Gurkov in Radomirov. Tudi general Ruski baje dobi važno mesto. »Daily Telegrafih« javlja iz Petrograda: Vojaški list »Soldateskaja Misl« piše glede na Iverenskijcv obisk bojišča: Armada se raduje, ker l>o prišel k njej novi vojni minister. S svojo navzočnostjo bo odstranil vsako nevar nost. Armada potrebuje Kerenskega, zaupa mu in mu bo sledila, kamor jo bo vodil.
Ruski vojni minister odpotoval na Finsko in na bojišče. Petrograd, 22. maja. (Kor. ur.) Agentura: Vojni minister Kerenskij je odpotoval na Finsko, odtam namerava potovati na bojišče in v glavni stan.
Vladanje delavskega in vojaškega sveta.
Rotterdam, 21. maja. (Kor. ur.) »Times« poročajo: Duma je prepustila svojo moč vladi, dasi ni razpuščena. Še vedno tvori moralični činitelj, a sej nima. Pravi parlament jO postal delavski in vojaški odbor, vlada je le njegov izvršilni odbor.
Kongres delavskega in vojaškega sveta.
Petrograd, 22. maja. (K. u.) Agentura: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta ie sklenil, da skliče 14. junija splošen kongres vseh svetov delavskih in vojaških odposlancev v Rusiji in raznih vojaških organizacij. Na kongresu bodo razpravljali med drugim o vojski, deželni brambi in o miru, o agrarnem in delavskem vprašanju, o postavodajalnem zboru, o ruski finančni politiki, o preskrbi z živili, o zadevah vojske.
Vojaški in delavski svet proti vladi,
Stockholm, 22. maja. Vojaški in delavski svet je sklenil s 340 proti 46 glasovi, da graja izjavo vlade z 9. majnika in da ugovarja, ker vlada noče predložiti tajnih pogodb s sporazumom.
Kerenskij odposlanec črnomorske mornarice.
Petrograd, 21. maja. (K. ur.) Agentura: Na velikem zboru zastopnikov črnomorske mornarice je izvajal vojni minister Kerenskij med drugim: Dokler sem jaz vojni minister, ni mogoč noben poizkus revolucije. Če smo naznanili svetu, da želimo miru, tega nismo storili, češ da smo slabi, marveč za to, ker zaupamo svoji moči.
Tajne pogodbe Rusije z zavezniki.
Kolin, 22. maja. Londonski sotrud-nik lista »Christianiaer Morgenblatt« javlja, da v Petrogradu vedno odločnejše zahtevajo, naj objavijo tajne pogodbe Rusije z zavezniki. Plehanov je izjavil v dumi, da bi objava uničila Rusiji ves ugled pri zaveznikih; mogoče bi povzročili še zvezo proti sedanjim zaveznikom.
Sporazum želi v Rusiji vojaško diktaturo.
Curih, 22. maja, »Petit Journal« napoveduje, da bodo zahtevali zavezniki, naj se uvede v Rusiji vojaška diktatura.
Na južnem Balkonu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. maja. Veliki glavni stan: Med Prespanskim jezerom in Črno, na obeh straneh reke Vardar in pri Strumi je sovražnik s topovi zopet močneje streljal kakor prejšnje dni.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 21. maja. (K. u.) Uradno:
Ob Crveni Steni cel dan ljut artiljerijski ogenj. Ko se je stemnilo, sta dve sovražni pehotni skupini skušali prodirati; naš ogenj jih je pa pregnal. Severno in vzhodno od Bitolja slaboten artiljerijski ogenj.
V ovinku Črne srdit artiljerijski ogenj. Vzhodno od Črne in pri Megleni od časa do časa se ojačujoč topovski ogenj. Oddelek sovražne pehote je skušal prodirati proti Tušinu, pa je bil z ognjem razkropljen.
Egejska fronta. Od 5. do 9. ure dopoldne je 13 sovražnih bojnih ladij obstreljevalo Kavalo, med tem ko je istočasno 12 sovražnih letal metalo bombe v meslo. Več hiš je razrušenih. Vojaške škode ni. Poročnik pl. Eschwege je na nižini sestrelil sovražno letalo.
Razna profil.
Grof Czernin in nemški državni kancler,
Dunaj, 22. maja. Zunanji minister grof Czernin, ki je odšel dne 16. t, m. v spremstvu poslanika pl. Mercy in lcgacijskega svetnika grofa Colloredo v nemški glavni stan, se je vrnil po dvadnevnem razgovoru z nemškim državnim kanclerjem in po obisku na zahodni bojni črti v ponedeljek zopet na Dunaj.
Petrograjski francoski veleposlanik v Kri-stianiji.
Kristianija, 22. maja. (K. u.) »Nerske Intelligents Sedler« poroča: Včeraj je prišel v Kristianijo francoski veleposlanik v Petrogradu Paleolague s petimi spremljevalci baje na kratek dopust.
Francoski socialisti na stockholmski konferenci.
Berlin, 23. maja. (Kor. ur.) »Vonvarls« poroča, da je kongres socialistične zveze departementa Seinc sprejel predlog manjšine, da se udeleži konference v Stockholmu, Če se bo dosegel sporazum med večino in manjšino, je dvomljivo.
Sporazum namerava nemške vojne ujetnike prepeljati v Ameriko,
Rotterdam, 21, maja. Washinglonska vlada se pogaja z vladami sporazuma o prevozu nemških vojnih ujetnikov v Ameriko. Prepeljati jih nameravajo v ameriška pristanišča z angleškimi tovornimi parniki, vsled česar bi nemški podmorski čolni teh parnikov ne napadali.
Rumunski kralj govoril na ljudskem shodu.
Stockholm, 22. maja. »Rusko Slovo« poroča: V novem rumunskem glavnem mestu Jaš prirejajo socialisti skoraj vsak dan velike mirovne shode. V Jašu gospodari vojaški svet. Nedavno je prišel kralj na nek ljudski shocl in govoril. Rekel je, da si jo rumunski narod priboril pravico do največjo svobode. Med splošnim navdušenjem si je pripel kralj na to socialno demokraški znak.
Ladja z diplomati se vrnila v Rotterdam.
Amsterdam, 21. maja. (K. u.) »Han-delsbladet« poroča: V Rotterdam se je pripeljal parnik »Ryndam« Holland-Amerika proge družbe iz Newyorka. Med popotniki je bil tudi avstrijski veleposlanik grof Tarnowski, bivši nemški poslanik v Pekinu pl. Ilintze, dosedanji nemški poslanik v Havanni dr. pl. Verdy in osobje navedenih diploma-tičnih zastopstev.
Portugalski vojni minister v Londonu.
London, 22. maja. (Kor. ur.) Reuter: Portugalski vojni minister je prišel v London.
Raspust nizozemskega državnega zbora.
Haag, 22. maja. (Kor. ur.) Prvo in drugo zbornico so do 24. majnika odgo-clili, 27. majnika se državni zbor razpusti.
Harojite ..Slovenca.

Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil danes dopoldne v društvenih prostorih na Turjaškem trgu ob navzočnosti jako lepega števila za kmetijski napredek navdušenih zastopnikov družbinih podružnic. Glavni odbor je bil polnošteviino navzoč. Deželno vlado je zastopal deželni predsednik grof Atiems s svetnikom deželne vlade g. pl Detelo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je otvoril. društveni podpredsednik deželni odbornik monsignor dr. Evgen L a m p e , pozdravljajoč dež. predsednika grofa Attem,^, katerega navzočnost priča, da držayčyypošteva veliki pomen kmetijstva, ki najtežavnejših razmerah seda) izvršujp pv^je naloge, ko so gospodarji na bojnetft.^polju in je najtežje delo izročeno ženam otrokom. Vsled vojne sc delo družbe ,i?j|n^oglo tako razviti kakor v mirnem času.^endar je tudi v sedanjih razmerah stori}§OJj{ar je bilo mogoče. V zavesti, da je kij^jjska družba tudi v sedanjem času|bii^^Wava zastopnica kmetijstva, otvarja, ok£njnzbor.
Spominja Spirti cesarja Frančiška Jožeta I. (ZboroMaki vstanejo) in pozdravlja mladega nj^gft^pga naslednika, ki si je takoj pridobil i^. državljanov ter je poklical takoj ob.j^lopu k sebi zastopnike kmetijstva in M^o dal čast kmetijstvu. Zivio cesar Kapelj (Navdušeno klicanje.) Spominja se isnjtf ib^rezaslužnega predsednika Franca Pcmšeta in bivšega oredsed-nika Otona pl.Delele. Obeh spomin bodi vedno v časti med našim kmečkim ljudstvom! Spominja se dalje smrti barona Lichtenberga in dr. Josip Koslerja, ki sta bila oba vzgled zvestobe do družbe. Dr. J. Kosler se je posebno mnogo trudil za osuševanje barja..
Danes gleda družba nr. 150 let svojega delovanja. V času Marije Terezije ustanovljena, je bila družba, ko še ni bilo parlamentarnega zastopstva, edina zastopnica kmetijstva ter se je vedno trudila za tehniški napredek.	T Zgodovina kranjskega kmetijstvani jei zgodovina Kmetijske dnižbe kranjske.nDe-1 lovala je kot glavna organizacija kmetijo stva, število članov jc vedno rasilo, pričelat jc ustanavljati podružnice, izvrševala*! je> tiho, a uspešno delo. Kmečki stan je stcriH svojo dolžnost tudi v vojni. Da se moremo' preživiti v tej vojski, je zasluga tehniškega kmetijskega napredka, ki jc od nekdap imelo svoje središče v Kmetijski družbi: 4 Vojni čas poslavlja pred nas noverjna-T loge; mislilo se je prej marsikje, da rastejo* kmečki pridelki sami od sebe, da ni t»febar skrbi javnih zastopstev do l:metijstviftIrTil nazori so padli in sedaj ja jasno: naU^ž-t nejše delo narodnega gospodarstva" je* kmetijstvo. Ta nazor je zmagal. Nazor,'tda"t import lahko pokrije naše polrcbščine9 je" padel sedaj,'ko čutimo, da iz lastnegi "ži-: veti, je prospeh kmetijstva interes kohsu-1 menta in producenla. (Živahno pritrj^a-1 nje.) Milijoni so danes navezani na zrno, na meso, ki ga daje kmetijstvo! To je^o-* stala državna zavest. Naloge kmetijskih? organizacij so vedno težavnejše, vedno intenzivnejše.
Pod pritiskom vojnih razmer jc vlada morala ukreniti marsikaj, kar sega v privatne zadeve človeka. Tudi naš kmečki stan se je uklonil: kmečki stan je v teh težkih časih storil vse, kar je dolžan svoji skupni domovini. (Burno pritrjevanje.) To moram naglašati, ker se od marsikatere strani, ki ne pozna kmečkega dela, to ne vpošteva.
Kmečki stan, vajen potrpežljivosti, vajen pokorščine do oblasti, vzel je na svoje rame z ljubeznijo, z požrtvovalnostjo do domovine ne samo vse, kar se mu je naložilo. Če kje tega ni mogel, ni to bila slaba volja, ampak le moči so opešale. (Tako je!) Da je kmetijstvo storilo vse, to zavest mora imeti kmet, ker iz tega bo črpal svoj ponos, tega se morajo zavedati tudi drugi stanovi, to morajo kmetu priznati tudi javne oblasti. V zaupanju oblasti do ljudstva je pogoj za naš bodoči razvoj. (Živahno pritrjevanje.)
Ko sc konča vojska in bodo zamenjali naši člani orožje s plugom, lotili se bodo zopet kmetskega dela in naša Kmetijska družba kot prava organizacija kmečkega stanu hoče pomagati našemu kmetu, da svoje domove zopet povzdigne, da se njegovi hlevi zopet napolnijo, da bo naš kmet po najboljših izkušnjah nove dobe mogel svoje gospodarstvo zopet uredili. Pri tej veliki nalogi bo složno deloval glavni odbor, podružnice s svojimi načelniki, pomagal bo vsak ud. Najčastnejše ime vsakega kmeta bo, da jc ud c. kr. Kmetijske družbe kranjske. Na ta čas pripravljati, je naloga današnjega občnega zbora, ki bodi nekaka mobilizacija za to bodoče delo.
Deželni predsednik pozdravlja slovenski:
Zelo častili zborovalci! Sprejmite, visokospoštovani gospod predsednik pred-. vsem mojo najlepšo zahvalo za prijazni

pozdrav, Z veseljem sem se odzval povabilu k današnjemu občnemu zborovanju in zagotavljam Vas, zelo častiti gospodje, da zasledujem delovanje Kmetijske družbe z največjim zanimanjem in da bom vedno pripravljen podpirati v imenu visoke vlade prizadevanja v prid kmetijstva, v kolikor mi dopuščajo moje moči. Sedanji težki časi, v katerih se bore tudi hrabri sinovi naše dežele za naše državne meje proti številnim sovražnikom, zahtevajo intenzivno izkoriščanje zemlje, požrtvovalno so-pomoč kmetovalcev, da se zamoreta preskrbeti armada in ljudstvo s potrebnimi živili in da se zamore preskrbeti konjem in živini potrebna hrana. (Nemški:) Združite, gospodje kmetovalci svoje moči in bodite svetal zgled vsemu kmetskemu stanu, v katerem leži posebna moč naše dežele, da tudi nadalje vzdrži velike žrtve in nam vsem, prebivalstvu na deželi in v mestih, omogoči, da vztrajamo, (Slovenski zaključuje:) Podpirajte, častiti gospodje, tudi nadalje prizadevanja vlade, da se ljudstvo kolikor mogoče primerno in enakomerno preskrbi s kmetijskimi pridelki. V tem zmislu želim Kmetijski družbi polnega uspeha po nadaljnjem delu. (Živio-klici.)
Dr. Lampe se zahvaljuje g. deželnemu predsedniku. G. deželni predsednik naj bo prepričan, da tako, kakor so sinovi našega kmeta na bojišču, enako junaštvo bo pokazal vedno naš kmet tudi doma na naši domači njivi.
Deželni poslance č. g. Lavrenčič pozdravlja občni zbor v imenu novoustanovljene Zadružne centrale za Kranjsko. Sedanja svetovna vojska je temeljito dokazala, kako velevažen faktor za državo je naš kmet: glede preživljenja, pa tudi v strelskih jarkih se največ prelije za cesarja in domovino kmečke krvi. Ni samo v interesu kmetijstva, tudi v interesu države je, da naša kranjska Kmetijska družba tako vzorno izvršuje svoj posel v korist kme-tovalstva. Novoustanovljena centralna zveza zadrug za Kranjsko hoče roko v roki delovati s Kmetijsko družbo: združevati hoče, utrjevati v prospeh onega, ki je steber države, Cerkve in naroda! (Burno odobravanje.)
Dr. Lampe se zahvaljuje za pozdrav, ki je tembolj vesel, ker prihaja od zastopnika kmečkih zadrug in je dokaz, da stara kmečka organizacija in moderna kmečka organizacija lahko delujeta v slogi, v kateri je tudi napredek kmetijstva. Hvaležen je gospodu poslancu, da je edinost med zadružništvom in Kmetijsko družbo tako izvrstno naglasih
Nato je podal velezanimivo poročilo generalni ravnatelj c. kr. Kmetijske družbe gosp. G. Pire. Poročilo priobčimo jutri.
Dnevne novice.
-j- Za predsednika c. kr. kmetijske družbe kranjske je bil izvoljen danes dosedanji družbin podpredsednik monsignor dr. EvgenLampe, za podpredsednika prelat Andrej Kalan in posl, Z u r c. V odbor so bili nadalje izvoljeni Frančišek B a r t o 1 n , dež. kmetijski veščak v Ljubljani, Frančišek I s t e n i č , posestnik v Gor. Logatcu, Josip Ravnikar, posestnik v Njivicah pri Radečah.
-j- Ožji svet S. L. S. ima svojo sejo v. petek dne 25. maja ob 3. uri popoldne. #
-j-: Izvršilni odbor S. L. S. na Kranjskem bo zboroval v ponedeljek po prazniku presv. Trojice dne 4. junija t. 1. ob 3. uri popoldne.
-f »Slovensko Planinsko društvo«. Osrednji odbor tega društva ima v soboto dne 2. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v Mrakovi gostilni v Ljubljani, Rimska cesta 4, svoj letošnji redni občni zbor. Na dnevnem redu jc: Pozdrav načelnika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajni-kovo. Poročilo revizorjev računov. Volitev odbora. Predlogi: a) Osrednjega odbora za izpremembo društvenih pravil; b) samostalni predlogi. Slučajnosti.
Imenovanja v osrednjo cenilno komisijo. Dunaj, 23. maja. (Kor. ur.) »Wiener Ztg.« poroča: Minister, ki mu jc poverjeno vodstvo ui*ada za prehrano je sporazumno z udeleženimi ministri vpoklical v osrednjo cenilno komisijo deželnega odbornika kanonika dr. Ev-gena Lampe, glavnega ravnatelja Kmetijske družbe Gustava Pirca, gozdnega in domenskega ravnatelja Henrika, pl. Schollmayer-Liclitenberg in vpokojene-ga obratnega ravnatelja Ferdinanda Schiiller v Ljubljani.
-j- Hrvatski sabor sc zopet sestane v torek 5. junija.
— Razpravo o »jugoslovanskem vprašanju« na Dunaju, ki sc je vršila preteklo soboto zvečer v »Osterrcichi-sche Politischc Gescllschaft« so se udeležili sledeči Hrvati: poslanec stranke prava dr. Pazman, dr. Drag. Šafar, poslanec Stjepan Zagornc, dr. Milan Ko-vačevič in baron Ožegovič.
Volitve na Hrvatskem. V volilnem okraju Sv. Ivan Zelina. je bil izvoljen dne 22. t. m. brez protikandidata kandidat Starčevičeve stranke prava bivši sodnik Ivica Kovačevi« za noslanca.
—	Viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo je podelil cesar v priznanje zaslug v vojski tovarniškemu ravnatelju v Beli Peči g. Henriku Haberl.
—	Odlikovana redovnica. Njegovo Veličanstvo presvitli cesar je podelil zlati zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje v dokaz izvrstnega službovanja v sanitetni službi pred sovražnikom č. sestri v samostanu sv. Jožefa v Sarajevu Ivletini Zupan, doma na Selu, župnije Ribno pri Bledu.
—	Potres na Dolenjskem ne poneha. Iz okolice Cerklje pri Krškem, dne 20. maja: Močan potresni sunek nas je prestrašil sinoči ob 10. zvečer. Tako močan ni bil že precej časa. Poslopja so se močno zazibala, šipe so šklepetale, slišalo se je tudi močno bobnenje. Sunek je trajal 6—8 sekund v dveh pojemajočih presledkih. — Slični potres, samo malo rahlejši je bil tudi ob 10 zvečer dne 16. maja.
—	Za vojnega kurata je vpoklican duhovnik misijonske družbe g. Ludovik Ša-velj. Nameščen bo zaenkrat v reservnih bolnicah v Gradcu.
—	Smrtna kosa. Umrl je v celjski bolnišnici č. g. Fran Lorbek, kaplan v Slivnici pri Celju. — Umrla je v Kandiji gospa Cecilija Woschnig, soproga c. kr. orožni-škega stražmojstra v pok. — Umrl je za ranami, dobljenimi na laškem bojišču, poddesetnik 2. gorskega strelskega polka, 2. stot., Čeme Franc, roj. 1897 in doma v Zgornji Šiški. Pokopan je bil dne 16. maja na vojaškem pokopališču v Rihenberku na Goriškem. Naj mu bo rahla slovenska zemlja!
—	Prestavljen je revident južne železnice Albin Adiešič iz Ljubljane v Beljak.
—	Ravnatelju novomeške gimnazije g.
Frančišku Brežniku je podelil cesar povodom od njega naprošene vpoko-jitve naslov vladnega svetnika.
—	Narodna umetnost. »Mentor« piše v zadnji (8.) številki, ko opisuje do sedaj izdanih šest knjižic za hrvaško narodno umetnost, naj bi se tudi pri nas izdalo slično delo za našo narodno umetnost. Ta želja prihaja gotovo iz src vsakega zavednega Slovenca, zato javljamo z veseljem, da je te vrste delo že v tisku in izide v najkrajšem času. Najprej izide zbirka narodnih vezenin na Kranjskem, takoj za njo pa izidejo zbirke vseh drugih del naše domače umetnosti.
—	Silna slana je bila danes zjutraj na Gorenjskem. Posmodila je fižol in ves mladi pridelek.
—	Z najdeno vojaško patrono se je obstrelil v desno stran prsi Franc Wiister, 14 let stari delavec pri kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ko je drezal vanjo z neko železno ostjo toliko časa, da je eksplodirala.
—	Smodnik in zobobol. S smodnikom si je nameravala kolikor mogoče hitro odpraviti hud zobobol Ivana Šemerl, 40 let stara žena gostilničarja iz Rovt št. 66. Da bi se pokadila, je zažgala peščico smodnika na ognjišču, ki pa je puhnil vanjo ter jo osmodils po glavi in obeh rokah tako močno, da je morala zdravniške pomoči iskati v ljubljanski bolnišnici.
Senjski župan in bivši poslanec Drago Vlahovič je odstavljen s svojega mesta. Uprava mesta je poverjena okrajnemu predstojniku.
—	Dunajski policijski predsednik baron Gorup je prosil za dopust. Njegov naslednik bo dvorni svetnik Geyer.
Bonar Law o posebnem miru z Avstrijo in z Bolgarijo.
London. 22. maja. (Kor. ur.) V seji poslanske zbornice 14. majnika jc zahteval liberalec Bryce, naj se ne sklene poseben mir z Avstrijo in z Bolgarijo. Bonar Lav/ je odgovoril: Mislim, da to zavisi od okol-nosti. Reči moram le, da naši sovražniki ves čas poizkušajo, da bi odcepili od nas zaveznike, ki se bore proti njim. Prepričan sem, dasi nočem s tem niti izdaleka namigniti o laki možnosti, da bi za Nemčijo ne bil neben udarec tako usoden, kakor če bi se kaka država ločila od nje.
LjuDlpsKe novice.
li Naval na deželno gledišče. Za predstavi tržaških slovenskih otrok v deželnem gledišču je bil tak naval, kakršnega naše deželno gledišče ne pomni. Gledišče bi bilo lahko še dvakrat razprodano. Občinstvo je tržaške slovenske malčke iskreno vzljubilo. Pri včerajšnji predstavi je deževalo iz lož in parterja cvetje na debelo. Kakor čujemo, se namerava gostovanje tržaške slovenske mladine prihodnjo jesen ponoviti.
lj Važen oglas za laške begunca v Ljubljani. Nj. ekscelenca knezonailškof goriški je poskrbel, da se opravi v Ljubljani nekaj cerkvenih pobožuosu v laškem jeziku. Prv.i bode v muli-ijo <ine 27. m a i a 1917 \ časi Materi boži i umi-
niški Kraljici. Začetek ob 5. uri pop. Najprvo rožnivenec, nato pridiga, na kar slede pete litanije Matere božje. — Druga v nedeljo 10. junija 1917 v čast presv. Srcu Jezsuovemu. Začetek ob 5. url pop. Najprvo venček Srca Jezusovega (Coroncina del Sacro Cuore), nato pridiga in litanije Srca Jezusovega. — 21. junija bo prvo sv. obhajilo. Nekaj večerov poprej bodo v pripravo lia prvo sv. obhajilo razne pobožnosti in pridiga v čast sv. Alojziju. Vse omenjene pobožnosti bodo v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Vabimo vse laške begunce naj se jih udeleže v obilnem številu.
lj Oddaja cenejšega sira za uradniške skupine. V petek, dne 25. maja, dopoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa sir po znižanih cenah za uradniške skupine, in sicer za kategorijo I. in II. 1 kg po 2 K in za kategorijo III. in IV. 1 kg po 4 K. Na vrsto pridejo od 9. pol 10. ure vse stranke, ki imajo izkaznice I. skupine, od pol 10. do %10. ure vse stranke, ki imajo izkaznice II, skupine, od % 10. do 10. ure stranke z izkaznicami III. skupine in od 10, do Vi -L ure stranke z izkaznicami IV. skupine.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Adamčič, gostilničarka, 49 let. — Cvitan Bušič, črnovojniški pešec. — Julij Medoy-eri, pešec. — Kojo Sanjač, pešec. — Ivanka Gorjanc, zasebnica, 21 let. — Marija Jenko, kuharica, 47 let. — Marija pl. Pa-gliaruzzi, vdova deželnega uradnika in zasebnica, 94 let.
lj Mizerija mestne plinarne. Mestna plinarna naznanja, da je radi pomanjkanja premoga prisiljena svoj obrat začasno ustaviti in da more plin strankam dajati le do prihodnje sobote. — P. n. odjemalci plina se prosijo, da si do tega časa pri-skrbe nadomestilo za razsvetljavo s plinom in za vsako drugo porabo plina. Ko plinarna ustavi svoj obrat, se bode 'pritisk plina v omrežju toliko znižal, da ne bo mogoče s plinom ne svetiti, ne kuhati. Radi varnosti pa se p. n. stranke še vljudno prosijo, da zapro vse pipe, skozi katere bi mogel plin uhajati. Ko plinarna dobi zadosti premoga, bode z obratovanjem zopet pričela.
lj Po dveh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva Ljubljančan Viktor Jenko, sin hišnega posestnika v ulici Soteska,
lj Brivnice. Občinstvo se tem potom obvešča, da boclo brivnice na binkoštno nedeljo, kakor običajno, odprte, v ponedeljek pa zaprte.
lj Oddaja cenejšega sira na rumene izkaznice. V petek, dne 25. maja, popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice sir po znižanih cenah in sicer po naslednjem razporedu: Na vrsto pridejo od do 2. ure vse stranke z rumenimi izkaznicami, skupina A, s št. 1—80, od 2. do Y23. ure rumene izkaznice, skupina B, s št. 1—200, od V23. do 3. ure rumene izkaznice skupine B~s št. 201—400, od 3. do l/24- ure rumene izkaznice skupine B s št. 401—600, od V24. do 4. ure rumene izkaznice skupine "B s št. od 601 naprej, od 4. do Vo5. ure rumene izkaznice skupine C s št, od 1—200, od J/25, do 5. ure rumene izkaznice s št. 201—400, od 5. do Y26. ure rumene izkaznice s št, od 401 naprej. Sir se bo oddajal tako, da dobe stranke do 2 oseb Vi hleba za 1 K, stranke s 3 in 4 osebami i/2 hleba za 2 K, stranke s 5 in 6 osebami % hleba za 3 K in stranke s 7 in več osebami pa cel hleb (okrog 2 kg) za 4 K. Da bo mogoče stranke naglo postreči in da se prepreči naval, naj stranke pridejo točno ob določenem času in naj prinesejo s seboj potreben drobiž.
lj Oddaja cenejšega mesa na rdeče izkaznice. Jutri, v četrtek, dne 24. maja t, 1., opoldne bo mestna aprovizacija oddajala za stare udeležnike vojne prehrane, ki imajo rdeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah, in sicer 1 kg po 2 K. Rob-bine do 2 oseb dobe Vss kg, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Da se prepreči naval in omogoči oddajo brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrste pridejo od 2. do 3. ure stranke, ki imajo rdečo legitimacijo s št. 1—250, od 3. do 4. ure št. 251—500, od 4. do 5. ure št. od 501—750, od 5. do 6. ure št. 751—1000, od 6. ure naprej štev, od 1001 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko niso klicane, ne dobe mesa. Raz-ven rdečih izkaznic ima vsakdo prinesti s seboj tudi nakaznice za meso, katere so razdeljevale pretekli teden krušne komisije.
lj Izgubila se jc dne 21. t. m. črna us-njata listnica z večjo vsoto denarja in vojaškimi dokumenti. Najditelj naj izroči listnico proti nagradi 50 K na naslov, ki je razviden iz dokumentov v listnici.	2
lj Goriški begunec, učitelj z večletno prakso, 26 let star, popolnoma vešč slovenščine in nemščine, vojaščine . prost, a sedaj brez vsake službe in src 1 v za preživljanje in kateremu je laši. vojska vse uničila, išče kake službe kot vesten i učiteli-vžBoiiieli otrok pri kaki družini ali
pri kakem podjetju ali uradu. Obrniti se je
na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št, 38, I.
Opustošenja vojske.
Berlin, 22. maja. Angleški ministet Hcnderson je v Richmondu povedal, da je bilo v sedanji vojski 46 milijonov ljudi ranjenih ali ubitih, število mrtvecev znaša približno 7 milijonov. Neposredno za vojsko so izdali do devet tisoč milijonov luntov šterlingov; uračunjena pa ni škoda vsled uničenja lasti in premoženja. Henderson sodi, da zdaj ni misliti na to, da bi se vojska kmalu končala, ker cesar Viljem in njegovi svetovalci še niso opustili želje po svetovni oblasti. Henderson je pa zamolčal tiranstvo Anglije na morju in pa njega pritisk na narode za nadaljevanje vojske.
50,000.000 ljudi se vojskuje.
Haag, 22. maja. Nasproti cenitvi načelnika angleškega generalnega štaba Ro-bertsona, da si stoji na bojiščih 24,000.000 mož nasproti, sodi del angleškega časopisja, da je ta številka prenizka. »Daily Chronicle« pravi, da se vojskuje 50 milijonov mož.
Celrla zimska vojsko.
Curih, 22. maja. »Journal de Gencve« piše: Italija, Francija in Anglija računajo že z možnostjo četrte zimske vojske. Če bi letošnje leto odpovedalo odločilno zmago sporazuma, se bo še eno leto naprej vojskoval, kar more izvesti, ker se mu je pridružila Amerika.
Gospodarske iielele.
— Zaplemba zvonov. Dunaj, 23. maja. (K. u.) »Wiener Zeitung« objavlja odredbo ministrstva deželne brambe, izdane sporazumno z udeleženimi ministri in z vojnim ministrom z dne 25. majnika 1917, ki zasega v vojne namene vse zvonove iz bakra ali iz bakrenih primesi (bron, med itd.), ki merijo na zunaj 25 cm ali več. Zasegli jih bodo po predpisih navedene odredbe. V, kolikor gre za zvonove, ki so lastnina cerkva (kapel), so lastniki dolžni, da zvonove naznanijo vsaj do 6. junija pristojnim kraj-nim vojaškim oblastem in se prično pogajati o prosti prodaji. Po tem roku so vojaške oblasti upravičene, da bodo zasegle zvonove.
Najhujši časi so minuli. Predsednik1 skupnega prehranjevalnega urada general-major pl. Landwehr je izjavil korespon-dentu »Pesti Naplo«: Tudi v zaledju bomo vzdržali. Najhujši tedni so minuli, do žetve imamo dovolj zalog, iz Rumunije pridejo pošiljatve sedaj bolj naglo, položaj se vedno boljša. Nova letina nas bo preskrbela za celo prihodnje leto. General Land-wehr je poudarjal, koliko hvale je dolžno prebivalstvo cesarju, katerega energična inicijativa je odpravila mnogo težkoč. Cesar se neprestano zanima za aprovizačno vprašanje.	J
Zalivalo.
Podpisani si dovoli uljudno naznaniti in potrditi, da je sprejel za svoje pogorelce v Hrui ševju do 24. apr. t. 1. v redu kakor so dohajali od preCastitih gospodov in veleslavnh ura< dev te-le zneske: Lavrič Josip, župnik, 10 K; Arko Mihael, dekan, 30 K; Begunje pri Cerknici, 30 K; Hartman Josip, župnik, 20 K; Zupan Sii mon, župnik, 12 K; dr. Marinko, župnik, 15 K; Štazinski, župnik, 5 K; župnija Slavina 100 K; Slavec Ivan, kanonik v Trstu, 50 K; Jožel Klekl, župnik na Ogrskem (za tretj red), 10 K; Honigmann, Frančišek, kapelan, 50 K; Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem 100 K in 90 kg žebljev ter raznega železja; Premrl Stanko, stolni pevovodja, i0 K; Aha-čič Matej, župnik, 10 K; Pavlin Frančišek, 50 K; Soukup Ivan, župnik, 50 K; Mikš Ivan, župnik, 20 K; župni urad Rudnik 20 K; župni urad Radomlje 20 K; župni urad Duplje 20 K; župni urad Košana 61 K; župni urad Ložičo 20 K; župni urad Lučna 10 I<; Križaj Nikolaj, župnik, 10 K; Sajovic Ivan, stolni prošt v Ljubljani, 40 K; župnija Postojna 80 K; mestno županstvo v Postojni, in sicer: Mesto 222 K 90 vin.; vasi: Veliki Otok 77 K 50 vin., Hraščo 84 K 50 vin., Stara vas 50 K; Studeno 62 K 20 vin., Strmca 23 K 54 vin., Belsko 17 K, Mali Otok 19 K 50 vin., Zap;on 108 K 64 vin, skupaj 665 K 78 vin.; župnija Črni Vrh 60 K; župnija Krka 42 K; župnija Hreuovica poleg lesa iu živil še 154 K 20 vin.; župnija Brezovica 56 K; skupaj 1830 K 98 vin. — Dobrotljivi Bog vsem obilo povrni! Hvala Vam presrCna v imenu hvaležnih ponesrečencev 1 — Župni urad v Hrcnovicah, dno 21. aprila 1917. —• Ivan Zupan, župnik.
morili.
Anglija se pripravlja na velik morski napad.
Geni, 22. maja. »La Victoire« poroča: Anglija pripravlja velik napad na morju, ki bo veljal najbrže Zeebriiggeju.
Protest švedske.
Stockholm, 22. maja. (K. ur.) »Sven-ska Telegram Byran« javlja: Ker so bili torpedirani parniki »Westerland«, »Vi-kens« in »Aspen«, vsled česar smo izgubili ljudi in dragocene tovore, je švedska vlada brzojavila svojemu poslani
ku v Berlinu, naj protestira pri nemSki vladi radi potopa. Tukajšnji nemški poslanik je izjavil švedskemu zunanjemu ministru, da globoko obžaluje tor-pediranja in izgube švedskih mornarjev, ki so umrli v službi.
Stockholm, 22. njaja. (K. ur.) Švedski parniki »Westerland«, »Vikens« in »Aspen« so bili torpedirani. Deset mož je izgubilo življenjč. Ta dogodek je časopisje in prebivalstvo zelo razburil. Wolff pristavlja: Te nezgode bi ne bilo, če bi bile švedske ladje toliko časa počakale, da bi jim bili naznanili, kdaj lahko varno vozijo.
Ameriko.
Wtlson pritiska na Nizozemsko.
Berlin, 22. maja. »Kreuzzeitung« javlja iz Haaga: Tukajšnji poučeni krogi pričakujejo v kratkvm ameriško noto, ki bo zahtevala, naj Nizozemska prekine trgovinske zveze z Nemčijo, ker če tega ne stori, ji bo Amerika odrekla vsak uvoz ameriških živil. Nizozemska se bo najbrže uklonila zapovedi Amerike in računa na to, da se bo prekinil trgovinski promet med Nemčijo in Nizozemsko. Wilsonu gre v prvi vrsti za to, da prisili evropske nevtralce, posebno pa še Nizozemsko, da bi se s svojo dobro oboroženo armado, ki šteje 300.000 mož, udeležila vojske na strani sporazuma.
Američani se hočejo resnično vojsko-vati.
Rotterdam, 21. maja. »Daily Tele-graph« javlja iz Newyorka 20. t. m.: Ena ameriška divizija, kateri poveljuje general Pershing, odrine v Francijo, ker bočejo dokazati svetu, da se hoče Amerika res vojskovati in da se Američani navduše za vojsko.
Genf, 22. maja. »Sun« javlja: Kongresu je naznanil Wilson, da bo do konca leta pod orožjem en milijon mož, a upa, da bosta do takrat že resnica in svoboda zmagali.
Mehika se bo vojskovala na strani sporazuma (?)•
Kolin, 21. maja. »Kolnische Ztg.« javlja: Predsednik Carranza je pri neki pojedini izjavil, da se bo Mehika koncem majnika ali v juniju pričela vojskovati na strani sporazuma.
Pritisk sporazuma na Argentinijo.
Amsterdam, 22. maja. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Buenos Airesa: Grožnja ameriške vlade omejiti izvoz premoga upravičuje argentinsko prepoved o izvozu pšenice. Argentinija bo razumela, da ni priporočljivo zasledovati politiko, ki ni panameriška in ki ni všeč sporazumu. Argentinija je osamljena tembolj, ker bo Brazilija najbrž preklicala svojo nevtralnost in odpira svoja pristanišča ameriškim vojnim ladjam.
Preklic nevtralnosti Brazilije.
Rio de Janeiro, 22. maja. (K. u.) Agence Havas: Predsednik republike je podpisal poslanico, ki predlaga, naj se umakne odlok z 28. aprila o proglasitvi nevtralnosti v vojski med Združenimi državami in Nemčijo. Poslanica izvaja: Odlok z 28. aprila naroča brazilskim oblastem, naj 8stanejo nevtralne, dokler se ne bo izdalo protipovelje. Vlada sodi, da tvorijo Združene države bistven del ameriške zveze in da je politika Brazilije vedno popolnoma soglašala z Združenimi državami. Vlada poziva kongres, naj se izjavi o preklicu razglasa. Sodi se, da bo kongres z veliko večino pritrdil preklicu.
Nolranla politiko.
P&rl?mentarna komisija hrvatsko-sloven-sk'.ga kluba pri C!am-Martinicu Dunaj, 22. maja. Danes je priče; ministrski predsednik z uradaimi razgovori z voditelji posameznih strank. Prva jc bila •prejeta parlamentarna komisija hrvatsko-slovenskega kluba, v kateri so poslanci dr. Korošec, dr. Krek, dr. šusteršič in Spia-čič. Razgovor je trajal več ur. Ministrski predsednik je razvil program vlade, v katerem se nahaja tudi cela vrsta socialno-
Rolitičnih predlog. Posebno preskrba inva-dov in po vojni oškodovanih. Dalje bo vlada predložila zbornici financijelno-poli-tlčne predloge, med njimi tudi predlogo o vojnem davku. Vlada želi temeljito in nujno reformo zborničnega poslovnika. Smatra pa to zadevo za čisto notranjo zadevo zbornice, v katero se vlada ne bo mešala, pač pa jo je pripravljena podpirati, V daljšem razgovoru je povedal med drugim ministrski predsednik tudi to, da ne misli vlada vpeljati za parlamentarna poročila uradne cenzure. Upa pa, da bo zbornica razumela sedanji položaj in česa mu je dolžna in da bo v danem slučaju sama vse potrebno ukrenila.
Pogajanja s strankami se bodo jutri in pojutrajšnjem nadaljevala.
Clam Martinio in časopisje. Dunaj, 22. maja. Ministrski predsednik bo povabil v prihodnjih dneh k sebi tudi zastopnike časopisja, na razgovor.
Češki pisatelji so naslovili na Češko Češki pisatelji so naslovilina Češko zvezo spomenico v kateri rote češke poslance, da se v polni meri zavedajo zgodovinskega trenutka, ko se bo odločilo mnogo vprašanj, ki so največje važnosti za češki narod. Med drugim se češki poslanci poživljajo, da pripomorejo do izvrševanja svojega mandata onim tovarišem, ki se nahajajo v preiskavi, ter se jim ni mogel dokazati noben resen političen pregrešek. Na koncu se poslanci poživljajo, da z moško odločnostjo do skrajnega branijo pravice in program češkega naroda.
Gosposka zbornica sklicana, Dunaj, 22. maja. (K. u.) Gosposka zbornica jc sklicana dne 30, majnik« nb 4. uri popoldne k zasedanju.
Nemško-nacijonalna zveza, Dunaj, 22. maja. (K. u.) V današnji seji predsedstva nemške narijonalne zveze je bil na razgovoru včerajšnji vsprejem parlamentarnih zastopnikov pri cesarju. Prišlo je do daljše politične debate, — Dalje je razpravljalo klubovo predsedstvo o raznih gospodarskih vprašanjih.
Dr. Rudolf von Andrc,'>n: Sbverische Kriegs- und Soldatenlbder, Prehgatelj je hotel pokazati nemškemu narodu patriotizem slovenskega naroda in lepoto slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Zato je zbral 26 najlepših slovenskih vojaških in umetnih narodnih pesmi in jih prevel v nemški jezik. Celo ostra kritika je priznala, da se je pesniku delo prav dobro posrečilo. V zbirki so zastopani: Vodnik, Prešeren, Kose-ki, Gregorčič, Jenko in Maj-ster. Elegantno opremljeno knjigo krasi veliko prav lepih deloma tudi barvani!! ilustracij slovenskih umetnikov: prof. Antona IO'že'j, Maksima Gaspmi i. dr Lepa knjiga ne bo zanimala samo Nemcev, ki se na lej zbirki lahko prepričajo o lepoti slovenske pesmi, ampak tudi nas SlovencV, ki poznamo pesmi v originalu. Čisn dohodek l njige je namenjen v<im preskrbi. Do-b- se v Katoliški Bukvirni v Ljubljm'. in velja nevezana s poštnino 3 K 30 v.
VIII. c. kr. avstr. razredna loterija. — Žrebanje I. razreda s® vrši 12. in 14. junija t. 1. Cena srečk je: 1/1 40 K. — i/2 20 K. —
Vi 10 K. — '/s 5 K. — Srečke priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, Celju, Celovcu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
Pri slabi prebavi, posebno po neizmernem zavžitju težkih jedi, alkohola ali tobaka izplakne naravna »Franz-Josef«-grenčica brez bolečin odvodni kanal za hrano, jezik postane čist in večkrat se že po kratki porabi oglasi želja do jedi.
Išče se za takoj ali s 1. junijem
ena soba in kuhinja, za eno osebo. Ponudbe se prosi na upravo lista pod «Stanovanje 1276.»
NaroČila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
Mladenič superarbitriranec, pošten in zanesljiv, star '29 let vešč,
CERKVENIK
išče službe cerkvenika; obenem sprejme tudi drugo opravilo. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1253. (Znamka za odgovor.)
Poizve se Karlovska cesta 8.
2 VRJEMCR
sprejme mizarstvo KARI. BINDER. Natančnejša
DOjasniitl V tovarni Slomškova ulica 16.
Sprejme se takoj zanesljiv
Plača po dogovoru. Naslov se izvi pri upravi ,,Slovenca" pod štev. 1215, ako znamka za odgovor.
kateri ju zmožen imeti vso opravo v dobrem redu in je kot tak dalje časa služboval in ima dobra večletna spričevala, so fšče k boljšim konjem.
Prednost imajo oženjeni, ker je prosto stanovanje. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca" pod »št. 1143 kočijaž«.
lenec ism
pohlevno malo družino v prijaznem kraju, pri kateri bi imel hrano in sobico. Zelo rad bi dobil tudi službo v kaki pisarni ali kaj primernega. Ponudbe na upravo lista pod štev. 1270.
Vamplaea-i, nkoVa-šili kurjih očc; bra-dav c i'i U d-! kože, tokon 3 dni s kore-ninn in brez bolečin «^-'3 no odpravi
Ceni, !o(?:u z jam-Et> Btvfinim pismom K 1-75, ii lončki K 4 50, 6 lončkov & 7-50. Stotine zahvalnic in pri/.nalnic. Keniony, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/206 Ogrsko. 1042
Gospodinje, hitro naročite knjižico:
ali kratko navodilo, kako spraviti koristno in poceni zelenjavo za zimo. Cena s poštnino 40 vinarjev. — Dobiva se po knjigarnah.
1252
(tudi celo posestvo) pripravno za trgovino, na Spod. Štajerskem ali Kranjskem želi kupiti Marija Lašič, Dobova 63 pri Brežicah na Savi, Sp. Štajersko.
MBkalkesga so&G&cfa
vej, nobenib noči brez »panja. „l'ides" ujšn bol pri votlih zobeh kakor tudi nri na.iu-dovrat. revuiat. zobnib boie-ftinuli, kjer so odrekla vsa sredstvu. Pri euspehu denar imza ! Cona 1C L' — tubo K 5—, U tub ti 8'— - .Niliake zobne prliiino več. Snežno bele zobe isi... ie s Xii.li zobno vodo. Takojžnji ujinelt. Ceno 2, 3 stok I. K ."> KE[i5ESY, lvaschuu i. pošt. pr. 12-Z 12 Oprsko
1268
U 136/17-4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Litiji je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opravitelja Petra Jereba obtoženca Antona Barlič o obtožbi, katero jc dvignil javni obtožitelj zoper Antona Barliča roj. v Kotredežu 15. januarja 1880, prist. v Kotredež, posestnik v Kotredežu št. 11 že kaznovanega zaradi prestopka draženja po g 18/1 ces. nar. z dne 21. avgusta 1916 — 261 d. z. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuie obdolženi po zakonu razsodilo tako: Obdolženi Anton Barlič je kriv prestopka draženja po § 18 1 ces. nar. z dne 21. augusta 1916, 261 d. z. storjenga s tem, da je dne 9. februarja 1917 doma v Kotredežu izrabljajoč izredne razmere povzročene po vojnem stanju 1 kravo ki jo je kupil 6 dni prej za 762 K, prodal za 910 IC in s tem zahteval za neobhodno potrebno stvar očitno čezmerno ceno, in se obsodi po g 18/1 ces. nar. z dne 21. augusta 1916. d. z. z uporabo § 261 k. z. in § 265 k. p. r. v 70 K denarne kazni, za slučaj neizterljivosti v 1 teden zapora in po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. To kazen jo vsled vsklica javnega obto-žitelja radi odmere kazni c kr. deželno sodnije v Ljubljani z sodbo z dne 8. maja 1917, opr. št. BI. XII 236/17 — L zvišal za 1 teden zapora brez uporabe z § 261 k. z. Ta sodba se bo po § 23 nav. naredbe enkrat na stroške obtoženca objavila v Slovencu.
Litija, dne 20. maja 1917.
Vlasta Magollč m. p. Dr. Močnik ni. p.
Išče se za mesec avgust v Ljubljani
obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje, konjskega hleva, staja za vozove in svetle kleti. Pismene ponudbe na upravo lista pod št. 1234
40 in ostankov batista, cefira, kauafasu, cropo, svile itd. za K 1U0-—.
20 m za K 0G-— pošilia franko JAR. MAREK, Bystro pri Novem mestu ob Met., Češko.
Od ostankov se rie pošiljajo vzorci. 1259 (3)
SfOHiii
Ho redovilno zemljo i
1 posestvo s površino 30 juter s hišo 24.000 K \ » » >. 20 „ „ „ 19.000 „ 1 » - „ 101/. „ 10.000 „
Zemljišča so izborne kakovosti, nahajajo se v selih blizu Djakova, prodajo se pod ugodnimi pogoji in nizki ceni zaradi rodbinskih razmer, povzročenih po vojski. i'ojasnila dajo
Dr. Matija Belič, odvetnik v Bjakovo, Slavonija
s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom za zelenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem oh železnici, sedež okrajno sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
1'ojasnila daje odvetniška pisarna Dr. Franc Poček, Ljubljana Sv. Petra ces a 11.	1048
Proda se
ftPPMrpp hiZm
iOIIMlii illll
v nekem mestu na Dolenjskem. l-Iiša je v najboljšem stanu; v njej je bila staroznana gostima in mesarija. Pri hiši jc nekoliko vrta in hlev za živino, dalje ledenica, 2 kleti. Cenjena je na 13.000 kron. Pismena vprašanja se prosi z znamko. Več se izve v gostilni »pri Težaku«, Sv. Jakoba trg 5 v Ljubljani
nitrit -mam- Strice i
iiiriiiiiitiHiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiliiiiiniiir.mnmMiii

JJ
i i i i v; ju;
razveselite z lepim birmanskim darilom, ki st> dobe v veliki izbiri in po nizkih conah pri zlatar ju in juvelirju AE.O.tZrJO FUCHSU v Ljubljani, Šelenburgova ul. 0. (Poleg puškurja Kaiserja.)
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in'slamnato pc:!i:.Vt! za v : evijo"" ''
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obute'« tako draga, bodo ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusil FRANC GLF.AR, tovarna slamnikov v Stobu,-pošta Domžale pr/ Ljubljani. 107
i jssp p% I
prasSaja rsa cfirofoao in debela
Takojšnjim rcaroctivasm sa Iso se lafoko ustrelijo.
•inuns gatrassgHt s 'juuitaBtr^am.^njt iUdumrer
V # _ m m
dobivate v špecijalni trgovini za milo
Milan Hofevar
kijM&Bjan«, sv. Pafira cesta 30
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358


siieSeSii?*?, frassnai, vrtaa m Esva-Saž?sa cjsžiJ&s szmem esžs debelo l«rs slnsarao prSjicr?sSa
Ljutrfšana. Moltoua milica S?.
r: -'; ,■ > V,?.™,»H«
W (T? * ■■ ■ *-
Kraljica rrajnikova je poklicala našega nepozabnega, nenadomestuega, nadvse ljubljenega, edinega chvka
TUGCMa
v dobi 7 let med reboške krilatee. Prepeljan je bil v nedeljo dne 20. maja iz bolnišnice n» kolodvor in nato v Brežice ob Savi, kjer je bil položen k počitku.
Nisi umrl, le odšel si v višave preti svojimi globoko potrtimi starši.
Cel j e, dne 22. maja 1917.
Franc Knific,
uradnik Ljublj. Kreditne bank" ; • Marija Knific, starši.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša iskrer.oljubljenrv hčerka, oziroma sestra in nečakinja, gospodična
IVANKA GORJANC
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. živi), in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetja In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri žlvljenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1^14.............................K 173,490.838--
Stan.e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor npm-rava skleniti živlfensko zavarovanje, veljavno za DDlllD ZSOarOOanle, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezle cesta št. 12.
Proda se
nasproti kolodvora pod ugodifno.n plašit!<ir\i pogoj*. Hotel ima 16 sob za tujce, velik vrl i. dr. Natančneje pogoje daje iz prijaznosti Jože Rozman, Ljubljana, Gradišče št. 13.	1238

f
\ .iS

v ponedeljek dne 22. majnika ob pol 1. uri popoldne po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 21. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 24. majnika 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Mar. Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 22. majnika 1917.
Žalujoči rodbini: QORsm< in KRM!.
pguuunnaauuui innnnanaapnanancnncjacra
d 3Roani salon.

"O zalogi
noui žalni I?lotmfci.
G C3C3C3C3C3CDC3LJt-lL3C3C3C3CJt_JI_JC3Da
q g Cenjenim damam priporočam suojo zalogo
jj fj _ najnovejših slamnikov.
[j Q	Odprlo !u3i v opclHanskih urah.
0 j]	Gene priznano nizke.
Kozi ^Fabčič
Rimska cesta št. 6
favne prostovoljne dražb
ki se vrši
v torek, dne 29. mafa 1917,
na licu mosta na Bledu, pričenši ob 9. uri dopoldne pri vili Hribar v Zagoricah, hiš. št. 39, se proda:
1.	Vila Hribar v Zagoricah, hiš. št. 39, z gospodarskim poslopjem in vrtom (vi. št. 200. kat. obč. Želeče),
2.	vila Wolfiing v Zelečah, hiš. št. 34, z vrtom, velikim gospodarskim poslopjem in zemljišči (vi. št. 495, kat. obč. Želeče).
Dra .! •: >ogoji se bodo reflektantom sporočili pred dražbo.
Pojasnila, daje Pog||J|||l|Ca y RfldOVVDICl.
H
ir
i i
\
f'.' K.v ; |
■Ai
i i
»v* • ■',
Pl.
'.M
Globoko potrtim srcem javljam v svojem in v imenu svojih otrok, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostuo vest, da je moj dobri soprog, oče, brat, stric, svak in stari oče, gospod
IVAN ŠTRITOF
posestnik in trgovee
danes, dne 21. maja 1917 ob pol 6. uri pop. po zelo kratki bolezni, previden
s svetimi zakramenti za umirajoče v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspBl.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 23. maja 1917, ob 6. uri pop. iz hiše žalosti nn pokopališče v Podcerkvi.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. ISlogega pokojnina ptiporočam v drog sponnn in molitev.
Stari trg pri Ložu, dne 21. maja 1917.	"1275
Marija šlrilof, soproga. — Terezija Urbančič roj. Štritof, Pepcn, Iva Pavla in litar.ko, otroci. — Franc Uibaučic, župan, posostnlk in trgovec, svak. Marjeta Baraga roj. Štritof, sestra.
f .p. -.jaž?	HU-/.kiW>Mm^JS —
in drugo belo blago
zopet v večjih množinah na razpolago!
Tako je bilo čitati v raznih listih; žal da je to nemogoče, ker so bile vse zaloga za drugo nujno porabo oblastveno zasežene, vsaka nadaljna nabava pa je tudi izključena, ker so to blago ne izdeluje več. Vslcdtega se priporoča, si preskrbeti gotovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka
E, Skaberne
specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Izredno lepa izbira vsakovrstnega domskega perila iz šlfena, batisia in platna, fino in solidno delo.
Zelo ugoden nakup perila za gospode.
Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. — Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu!	1267
Geodor OitltlC si usoia javiti svojim cenj. odjemalcem, da je opustil svojo trgovino za lino damsko kroia&tvo v Prešernovi ulici 5, i. nad., in jo zdiuzil s tvrdko F. Polbeimer, Ljubljana, Dvorni trg 3.
Priporočam sedaj novo podjetje, ki obsega konfekcijo za gospode iu najfinejše urojašivo po meri za gospodo in damo in se bo vodilo pod protokol, tvrdko	1277
<B. <Kunc & 9,folfjejmer
Bjubijana, Vvotm irg št. 3 (pod „<Jlarodno kavarno")
Najino priznano in slovito strokovno znanje kakor tudi izredno bogata zaloga izgotovljnnih oblek za gospode in dečke kakor tudi blaga za obleue za gospode in dame po meri so jamstvo, tla bova mogla ugoditi vsem zahtevam v najini stroki.	Velespoštovanjem
Oiunc & 9. 9olfjeimer.

m SISRBiSOBBBIBOHBBBBH
Z 0
smerema prljavs na
o« ta	e
II
po orginalnih pogajlh:
I.40	M m davka prosto 51/2°/o arasrtfzaclsko drža™ posolilo p:j 1 92*-,
II.	5'///□ dne l.mafa 1927 pavraHIitoe &fmm zalMnfce
PO K 93 50,
prištevš! obrati od 1. maja 1917 dalje.
i ro» <-7im artet nrn t
fmg&tj&ti.m i
Izdaja konzorcij »Slovenca«.