Leto XXIII., št. 2S0 Ljubljana, sobota 6. novembra 1943 Upravnišrvoi Ljubljana, Pocanijcrm Telefon h. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljani, ca 5 — Telefon k. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cc 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pa pokoo-čekovnem zavoda h. 17.749, a octale kraje Italije Servizio Cooti, Con. Po«. No 11-3118 Preis — Cena t- L laka}« Tiak daa razen ponedeljka N((«etek, da so bili v času od 31. oktobra na področju Salomcnskih otokov težki boji. V teh bojih so izgubili Američani okoli 10 vojnih ladij, med njimi več težkih križark in rušilcev, dve veliki prevozni ladji in več manjših enot. Druge križarke in rušilci so bili najtežje poškodovani. V poročilu glavnega stana čitanko med drugim: Japonska izvidniška letala so odkrila v vodovju južno od Nove GeorgMe močne sovražnikove konvoje, s katerimi je poizkušal nasprotnik ojač.iti izkrcevalna mostišča na otoku Monu. V noči od 31 oktobra do 2. novembra so napadale enete japonskega mornariškega letalstva v več valovih te konvoje in so jim przadela najtežje izgube. Pri tem sta bili takoj notop-Ijeni dve veliki transportni ladji, 1 križar, ka, 1 rušilec in nad 40 ;zkrcevalnih čolnov. V letalskih bojih je bilo razen tega sestreljenih 10 letal. Njsprotnik se je zjutraj l novembra izkrcal v bližini Rta Torokina na otoku B ;u-gainvillu in na nekem drugem kraju tega °toka. Naše čete sedaj v tesnem sodelova-nju z letalstvom urrčujejo te sovražne čete. V zadnjih dn^h je napadel sovražnik z okoli 250 letali Rabaul. V silovitih letal-®kih bojih je pri tem izgubil skupn.0 201 letalo. Izguba 27 teh letal še ni utegnila P,, t°čno ugotovljena. Na jap. strani je bilo izgubljenih 15 letal in sicer po večini letal, ki &0 se s; irna vrgla na ukazane cilje. Sovražnik je pri tem izgubil 39 le. al pr lastni izgubi 15 letal. V noči na 1. november je prišlo v v dovju otoka Bougainvilla clo pomoske bitke z močnimi sovražnikovimi enotami, lii so cb stojale predvsem iz križark in rušilcev. Pri tem so bile potopljene 3 križarke in 2 ra šilca. Razen tega je bilo izgubljenih več drugih križark in rušilcev, ena križar ka pu je bila 1 oliko poškodovana. Ta pomorska bitka bo prešla v zgodovino pod imenom »Pomorska bitka pri otoku Bougainvillu.« §2 sovražnikovih letal sestreljenih nad Rabaulom Tokio, 5. nov. DNB. Vojno poročilo javlja o izredno silov'ti letalski bitki nad Rabaulom. Dne 2. novemra op:ldne so bi:e ta. mošnje japonske postojanke večkrat napadene od 50 sovražnih bomb ikov in 50 lovcev. Japonski lovci so sestrelili 18 bombnikov in 34 lovcev.Izgubljenira je bilo 9 ja ponskih letal. Odbiti letalski napadi na Hsngkcng in Kanton Šanghaj, 4 nov. (Vzhodnoazijska službo DNB.) Generalni gouvernement v H o na kongu je objavil, da so japonska lovska letala v sredo popoldne med Hongkon-gom in Kantonom ter nad reko Perl, se-vernozapadno od Kantona, napadla jato sovražnih letal, ki so skušale bombarcT rati obe mesti. V spopadih v zraku v utrpel sovražnik hude ir^vbe in r-e j moral umakniti v zapadni smeri Napadi na sovražna oskrbovališča Berlin, 5. nov. DNB Dne 3 novembra so nemšk: bojni in lovski letalci napadal, na južne italijanski fra.* ti, zlasti na področju ;zliva Trigna. z bombami in strelnim orož;'em sovražni oskrbovalni promet, taborišča in topniške in protiletalske postojanke. V nizkih poletih so bila uničena sovražnikova eskrbovališča in tankovska vo-z*la. Nemški lovci so sestrelili nad sprednjim bojiščem 3 sovražne bombnike in med letalsko bitko nad sovražnim ozemljem eno ameriško lovsko letalo. Enote protiletalskega topništva, ki so že 2. novembra se-, strelile 4 angleške bombnike in 4 lovska letala, so sestrelili dne 3 novembra ponovno 4 sovražna letala. Bruselj, 4. nov. DNB. V zvezi z moskovsko konferenco piše i st Novt.au Journal« o sredozemskem vp.ašanjti: »Anglija bo morala plačati zaeun moskovskih uOgo\o.'ov.« Churcin iov prog ;is o »večnih butanski nauvi ,.ui na S:euo*.ei.i-skem morju je uooii s.:daj i.oiič;n p i. zvok, ki ga rnora opa'iti v^ak . a^n jv. ,;:n Anglež. Zabraniti i.aliji ne samo Maito, temveč vsakršno svevoao Li niož.ioat eies-pcnzivnosU zgoij zalo. da bi so potem ia'nko Amenc-m vzgne::iili v Sen«ga:j. Mai'oku, Aižiiu, Palcs^im, hiriji in Aoe i-niji, dočim se Sovjetska /-.veza pripra.lji za približanje B sporu i:i Dar^anejam, je komedija, ki bo l.hko domnevno lonuons.io zrnago nad Nemčijo in Japo.isko, če bi splon bila mog^.a. »zp^«. meidla v gienak poraz. Ako bo morje okrog Rana medna. rodno aii celo pozoiišče sovjetsko-amerišlce a/ktivnosti, bo s tem nujno preneha'a angleška obiast naa njim. »Počakati m--ramo, i končuje iist, »če ne b. tekmovanje na moiju meo Anglijo m Ze injenimi državami ob koncu koncev ojačilo sovjet-ke zveze, ki jo je London tako nespametnu l>ol:iicaJ na pomoč.« ,.London išče države za žrtev M&skviu Bukarešta. 3. nov. DNB List »Actiune« piše: »London išče kakor ob-eden male države in narode, ki naj bi jih vrgel Sovjetski Rusiji kot plen. lahko na bi se zgodilo. dn bi v danem primeru ti mali narodi sklenili, da rajši umre č:.-tne smrti kakor pa, da padejo v suženjstvo. List opozarja nato. da ?e bndo sovjetske sanje razblinile ob evropski obrambni fronti. „5t?el v tilnik za vse Evropce" Madrid. 3 nov DNB. Španski listi pi-iojo, da sta Hull in Eden v Moskvo . trdnim sklepom, da bosta ponudila Stalinu. če bo potreba, tudi svojo lastno srajco, da bi si pridobila naklonjenost Krem-Iia. »ABC« govori o »strelu v tilnik za vse Evropce«. ako bi zmag?]; komunisti na pravi: ■■Če bo Stalin uresničil svoje "Očric. bo Iv. c-o-a en «3m Katvn«. Psrtugalfkff- rvarilo pred zakrinkanim bo^ševizmom Lizbona. 4. nov DNB. - Diario da Man-la piše. v razmotrivnniih k moskovskim razgovorom med drugim: Če so si boljševiški volkovi nadeli ovčje kožuhe, hočejo le lažie požreti črede. Ovčarji naj se torej čuvajo' > Sovjetska ohdost Lizbona, 3. nov. DNB. V glosi k moskovskim razgovorom piše »Novidades«; »Od tu bi najbrže lahko videli na obrazih udeležencev konference izraz prezira oziroma negotovosti pri soigralcih, ki ga kljub vsej hlinjeni prisrčnosti niso mogli skriti.« »Voz« vprašuje: »Kako naj verjamemo moskovskim obljubam, če Sovj%tska zveza naltCič ni hotela jasno in razumljivo prevzet ; cb /t—losti. ki sta si jih naložili njeni zaveznici.'« Švicarska c m&skzvsLih razgovorih Steriin, 4. nov. DNB. >Cou.ier de Gene-ve« pripominja k meskoviki konferenci; Velika . bboit dogovu.ov je v tem, da niso rešili najvidnejših in najnujnejših političnih problemov. Zaicdi zahtev Kremlja ! po nadvladi je mnogo duhov vznemirjenih nad bodočnostjo starega eta. Ne ve se. v kakšnem duhu bodo obravnavale v Moskvi postavljene komisije evropslia vprašanja, ve e I2. da bodo položile usodo Ev-lope v icke drugih ij.s in drugih celin. »Tribune de Geneve« izjavlja: Moskovski dogovori kažejo velike pomanjkljivosti. Puščajo popolnoma odprt kočljiv problem vzhodnih evropskih mej. ki kljub vsemu obremenjuje anglo-ameriško-sovjatrke od-no.-e in ima za male narode simboličen pomen. Ali se bo Atlantska listina uporabila le enostransko? Logično bi morala torej načela, ki so bila proti »Anschlussu« na-! vaj-ana. šele prav in to dvojno veljati za baltske republike, napram katerim se Sovjetska zveza ne more kakor Nemčija napram Avstriji sklicevati na krvno sorodstvo. ,.Omejena" boljševizacija Stoekholm, 4. nov. DNB. K:ko; p izna-vajo v poučen li len ionskih k. ogih. je sovjetska vkda pri moskovskih razgovorih zahtevala in uveljavila tudi odločilni vplivna AMGOT. angieško-ameriško vojaško upravo v južni Itaiiji in na Siciliji. Sovjetska via ".a želi -omejeno politizacijo« te upiave. kakor so se previdno izi*azili, kalco pa ta -omejena politizacija« v resnici izgleda. bomo kmalu spoznali v povečanem komunističnem deiovinju na zasedenih ozemljih. Moskovski tisk nezadovoljen z angls&aškimi vojnimi napori Stoekholm. 1 n< \ DNB. Moskovski zastopnik družbe »Coluaib a Brosocast ng<« omenja v svojem zadnjem poročilu, da sovjetski tisk v svojih člankih o 'zidu moskovske konference posebne opozarja zapadne sile. da Je prišlo do moskovske konference zgoli zaradi uspehov sovjetske voj-kc in da ic le zato lahko :mela »uspešen potek« Ton moskf.vskega tiska proti zapadnim velesilam je izredno prevzeten. V nasprotju s prekipevajočim navdušenjem ameriških in angleških listov izjavlja moskovski tisk zelo z viška, da je --edaj glavna naloga, da povečajo Angleži -n Američani svoje vojne napore in ustvarijo drugo fronto. Veliki načrti bodočnosti, o katerih toliko govore na zapaoiu, so sicer zelo zanimivi, vendar je potrebno najprej ustvariti sve vojaške pogoje za njihovo izvedbo. Ob koncu poročila čitamo. da obstoja občutek, da javno mnenje Sovjetske zveze za hteva od Hulla in Edena še dokaj bc4j točna zagotovila in obveznosti, in sicer prav na vojaškem področju. Turčija in politika , Moskve Turčija je še vedno izven vojne. Saj nima vojnih ciljev, zato pa ima nedvomno določene mirovne cilje ter goji nade glede bodoče ugodne ureditve razmerja sil po vojni. Zaradi tega bi bilo napačno zatrjevati, da Turčija nima interesa na izidu vojne v vojaškem in političnem pogledu. Odkar je Sovjetska zveza v vojni proti Evropi in se je njena doslej pritajena sila javno pokazala, je nemogoče, da bi v Ankari ne imeli čisto določenih in stvarnih želja glede izida vojne. V Turčiji imajo gotovo že določene predstave o bodočem svetovnem redu v splošnem, zlasti pa o položaju na onih ozemljih, ki Turčijo zanimajo neposredno. O teh predstavah nove mirovne ureditve je v zadnjih tednih ugledni turški poslanec Sadak objavil niz zanimivih člankov. Članki so vredni tem večje pozornosti, ker je pisec v zelo dobrih odnošajih z zunanjim ministrstvom in je ta okoliščina splo-1 šno znana. Sadakovi članici so izzvali raz-- prave v sovjetskem tisku zlasti v glasilu | zunanjega komisariiata »Vojna in delavski j razred«, ki prinaša osnovne zahteve mo-5 skovske vlade glede povojne ureditve. Lirt se je zlasti podrobno bavil z novo ureditvijo na Balkanu. V omenjenih člankih poslanca Sadaka niso izrecno in jasno označeni mirovni cilji, kajti taka iskrenost bi ne bila v skladu s previdno turško politiko, vendar pa se je v člankih dalo opaziti, da se turške želje vrte okoli varnosti in okoli pokrajin, ki jih sicer nihče ne zahteva zase, ki so pa neobhodno potrebne za zavarovanje Turčije. Te pokrajine so v svojem bistvu iste, kakor so bile pred vojno, namreč Balkan in Bližnji vzhod, bodisi kot obrambna postojanka pred napadi iz Evrope ali pa pred napadi iz Afrike. Toda prav na teh točkah se pojavljajo zahteve Ln načrti Sovjetske zveze in v teh točkah obstoja danes znova zgodovinsko turško-rusko nasprotsrtvo. Ako je Turčija v svoji prošlosti imela dednega sovražnika, potem je to bila Rusija, ki si je od Katarine II. sistematsko in neumorno prizadevala, da bi oškodovala Turčijo, kjer koli so se stikale turške in ruske koristi. Črno morje, ki je bilo nekoč notranje jezero Turčije, je danes izhodišče sovjetskega pritiska na Bospor in na Dardanele v smeri na Sredozemlje. Tu je Anglija že pripravljena pripustiti Sovjetski zvezi pomembno vlogo, kakor dokazuje vstop mnogoštevilne sovjetske delegacije v zavezniški sredozemski odbor. Ker je Moskva za voditelja te sredc-zemsfte delegačje imenovala pomočnika zunanjega komisarja Višinskega, je s tem pokazala tudi £?voj politični program. Višinski je bil namreč oni. ki je vedno znova poudarjal sovjetske zahteve po morekih ožinah, kakor jih je svoječasno naglasil v Berlinu že Molotov. V Ankari pozorno zasledujejo rusko zanimanje za Sredozemlje, ker slutijo, da bo Kremelj ob pripravni priliki potisnil v ospredje problem morskih ožin. tem bolj, ker so sovjetski načrti glede Balkana postali nekaka zunanjepolitčna dogma Moskve, in sluti se. da je Stalin osebno da! izraza tej ruski politiki v uvodoma omenjenem članku sovjetskega teanika »Vojna in delavski razred«. Kakor Balkan, tako je tur&a predvojna politika smatrala tudi Bližnji vzhod za varnostno ozemlje. Na Balkanu je bila nosilec te varnost-i Balkanska zveza, na Bližnjem vzhodu pa je iemla isti pomen saadabadska pogodba. Sovjetski vlom v iranski octsek tega prostora je svoj-čas zbudil veliko nevcljo v turškem tisku. Turčija je ob koncu lanskega leta podaljšala sa-aJabad*ko pogodbo, dasi se cela vrsta pcdp:s-n;kov te pogodbe ne more smatrati več za samostojne države. Turčija s podaljšanjem pogodbe ni hotela priznati pogodbi velike politične važnosti, marveč je s tem činom le protestirala proti posegu tujih velesil v prostor, ki je varnostno ozemlje turške republike. Ako se skuša Moskva zasidrati tudi v egiptskem odseku Bližnjega vzhoda, je s tem seveda zopet prizadeta Turčija, čeprav je očitno, da je Velika Britanija proti volji vodilnih 3ngie3cih politikov odprla sovjetskim zastopnikom vrata v Egipt. Vlom v varnostno ozemlje Bližnjega vzhoda, ki se je izvršil pred dvema letoma in pol. je sedaj razširjen tudi na Egipt in politična aktivnost Moskve na Balkanu je tudi na jugu Turčije dobila dovolj mesta za udejstvo-vanje. Kakor čeljusti klešč se bliža sovjetski pohlep od juga in od severa morskim ožinam. Sovjetski načrt dede Egipta je nekako dopolnilo k balkanskim načrtom Moskve in zlasti to dejstvo zbuja veliko pozornost v Ankari. Paul Schmitz, I Izprememba v zagrebškem zunanjem ministrstvu Zagreb. 5. nov. DNB. Uradno objavljajo, da je Poglavnik na lastno željo razrešil ministra dr. Mila Budaka njegovih dolžnosti in ga upokojil. Nadalje uradno objavljajo, da je Poglavnik na predlog ministrskega predsednika dr. Mandiča imenoval za nicvega zunanjega ministra dosedanjega poslanika I. razreda in opolnomočenega ministra v Sofiji dr. Stjepana Periča. Kratke vesti lz vsega sveta Milan, 4. nov. DNB. Duce je naročil notranjemu m'nistru Buffariniiu, naj oč:sti upravo nezanesljivih Ln negotovih elementov. St°ckholm. 4. nov. DNB. Po poročilih Jista »La Turquie« bodo sporedno s pogajanji Edena s turškim zunanjim ministrom tudi pogajanja med Hullom in turškim zunanjim ministrom. Ženeva, 4. nov. DNB. Na otvoritveni seji začasnega francoskega parlamenta je imel De Gaulle govor, v katerem je dejal, da bo slaba vsakršna ureditev Evrope ali svetovnih vprašanj, pri kateri Franoozi ne bi sodelovali. Oslo, 4. nov. DNB Min. predsednik Qui-sling je imenoval predsednika norveške gospo daiske zveze in gospodarskega pooblaščenca narodne skupščine Alffa Whista za ministra in člana vlado. Nova židovska zakonodaja v Italiji Milan, 5. nov. DNB. Kakor javlja radio faSistično-repubiikanske vlade je Duce ukazal izdelati osnutek novega prot;ži.lovskega zakona in ga v kratkem njemu predložiti. Nova židovska zakonodaja naj az izogne napakam prejšnjih zakonov, ki so jih vnesli v njen osnutek vplivni prostozidarski krogi in njene izvedbe sabotirali. Boljševizem se nI spremenil Lizbona, 5. nov. DNB. Vsled vedno bolj raiJširjenega mnenja portugalskih množic, da Sovjetska zveza ni več domovina raz-lcrajajoeega boljševizma, temveč redoljubna in v normalnih okoliščinah živeča narodna država, svari giasilo portugalske legije znova pred to nevarno zmoto. List opozarja na propagando v Portugalski, ki trdi. da nima komunistična stranka v Sovjetski Rusiji nikake besede več, da je Stalin zgolj vrhovni poveljnik za svobodo borečih se sovjetskih vojsk in da se je Sovjetska Zveza sploh močno izpre-menila. Na ta način varajo nevedneže in lahkoverne, v resnici pa je današnja Sovjetska Rusija prav taka. kakcr je bila včerajšnja. namreč boljševiška in ateistična. Doslej Stalin še ni preklical niti ene točke Marxovega ali Leninovega programa. Razveljavil ni niti enega komunističnega zakona, niti razpustil GPU. V Sovjetski zvezi še vedno pozdravljajo s stisnjeno pestjo, ki je simbol mržnje. Ce je boljševizem oblekel ovčjo kcžo, je to storil le zaradi tega. da bi ovce lažje prevalil. Zato pa morajo pastirji budno straži!i! • Pcmanjkanfe živil v Sovjetski zvezi Stockholm, 4. nov. DNB. Trajno pomanjkanje živil v Sovjetski zvezi ponovno potrjuje najnovejša Rooseveltova poslanica zveznemu kongresu, v kateri javlja, da bo tretjina vseh dobav živil po zakonu o zakupu in posojilu dodeljena sovjetski vojski. Volilni uspehi republikancev v Ze&injenili državah Stockholm, 4. nov. DNB. Iz Washingtona javljajo, da so pri volitvah v raznih Zedinjenih državah zmagali v številnih krajih republikanci. Najvidnejši je rezultat volitev v državi New York, kje je republikanski kandidat za mesto podguverner-ja Hanlev dobil 1,825.000 glasov, dočim je demokratski kandidat Hasskell zbral komaj 1,484.000 glasov. Tudi republikanski kandidat Walter Edge je pri volitvah za mesto guvernerja v New Jerseyu dobil veliko večino. V Phiiadelphiji je bil znova izvoljen republikanski žuoan Samuel in je bil poražen demokratski kandidat William Bullit, bivši poslanik v Parizu in Rooseveltom- zaucnik. Predsednik republikanske stranke Span-gler je pozdravil uspehe kot znak bodoče republikanske zmage prj predsedniških volitvah I. 1943. Dejal je, da se ljudstvo vedno bolj odvrača od New Deala. Predsednik demokratske stranke "Walter pa je de-jal, da nima sedanji izid volitev za Zedinjene države v njihovi celoti nikakega pomena. Konec rudarske stavke v Ssvemi AmerikI Lizbona, 4. nov. DNB. Rudarska strokovna organizacija je objavila, da je bil z vlado dosežen sporazum, ki stopi'takoj v veljavo in iti bo veljaven toliko časa. dokler bodo rudniki pod državnim nadzorstvom. Vsled tega je bilo 530.000 stakujo-čih ru i ar je v pozvanih, naj gredo znova na delo. Angleški škof prsti a^tisovieteisi propagandi Ženeva, 4. nov. DNB. Narodni odbor za britansko sovjetsko skupnost jc pod predsedstvom chelmsfordskega škofa dr. Wilsona po poročilih londonskega komunističnega jista »Daily Wor ker« sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo zaskrbljenost zaradi Gjačene proti-sovjetske agitacije v Angliji. Resolucija pravi, da bi morale vse britansko-scvjetske organizacije javno ožigosati vsako Sovjetski zvezi neprijazno delovanje, ker je to življenjskega pomena za nadaljnji razvoj angleško-sovjetskega prijateljstva. Kaimi&istlena stremljenja v aaagleškt vojski Ženeva. 4. nov. DNB. Komun stični londonski list »Dailv VVorker« priobčuje pismo angleškega vojaka iz severne Afrike, ki priča o političnem razpoloženju tamkajšnjih angleških čet. Vojak pravi, da so si izvolili »parlament«, v katerega so prišli zastopniki posameznih čet. Rezultat volitev je bil presenetljiv: konservativci namreč n;so zabeležili nikakih uspehov. »Vlado« so sestavili liberalci, medtem ko so komunisti z manjš:no laburistov ostali v opoziciji. Junak umira molče!" Nove podrobnosti o krvavi komunistični traglkcmedi|i v Kočevju — Možato zadržanje mučenikov O zadnjih dnevih kočevskih junakov- mučenikov smo prejeli še naslednje podrobnejše skoz in skoz točne in zanesljive podatke: V petek. 10. septembra, je na svoji postojanki pri Kočevju po trdovratni borbi podlegla skupina nacionalnih mož in fantov desetkratni komun Lstično-badogli jev-ski premoči. Bilo je to ob pol petih popoldne. Ko so junaške borce razorožili, so jih postrojili in odpeljali v Dolenjo vas pri Ribnici, Tam so zvedeli, da sta jih napadali Šercerjeva in Tomšičeva brigada, torej okoli''1500 mož komunistične elite, okrepljenih s številnimi badoglijevskimi častniki, topničarj* drugimi vojaki. Pero, komandant T*? /rt" divizije, ki je napadala nacionalno postojanko, je tedaj izjavil: »Mnogo sem se že boril v Črni gori, Dalmaciji, Bosni, vendar tako krvave borbe in takega odpora šc nisem videl.« Strašno izčrpani in žejni nacionalisti so prosili komuniste za vodo. katero so jim res tudi dovolili. Jedi jim niso dali nikake, vendar so jim domačini spontano prinašali kruha in sadja. Nato je stopil pred nje neki politkomisar, ki je med drugim izjavil: »Medsebojnega klanja je konec. Vsi smo bratje. Oficirje, ki smo jih zajeli, bomo poslalj v štab, kjer bodo dobili položaje po svojih sposobriostih ...« Fantje so dobili nekaj upanja, da s« padli vendarle v roke ljudem in ne zverem. Prekmalu so morali spoznati, kako bridko so se varali. V soboto, 11. septembra, zjutraj so ujete borce postrojili na cesti, kjer jim je ponovno govoril neki politkomisar, in sicer baje v ruščini. Rekli so vsaj, da je Rus in da govori rusko. Kaj je govoril, ne ve nihče, ker ga ni nihče poslušal, še manj pa razumel. Vsi so bili sestradani in žejni, da so se komaj držali na nogah. K sreči so dekleta in žene iz Dolenje vasi ponovno delile med fante kruh in jabolka. Ob devetih so trdno zvezane žrtve gnali peš v Kočevje, kamor so prišli okoli pol šestih zvečer. Spremljali so jih, seveda pod komando zanesljivih komunistov, prisilni mobiliziranci, ki so bili večinoma dobri fantje. Mnogi so med ujetniki spoznali svoje znance. V Kočevju pa je komunistična sodrga sprejela nacionaliste z najgršimi psovkami in celo pljuvala nanje. Odgnali so jih na neki športni prostor, kjer so jim prvič dal malo hrane, in sieer nekaj pre-pečenca, eno laško konzervo in vodo. Vse to so očividno delali z namenom, da bi pri ljudeh vzbudili videz, kako humano postopajo s svojimi nasprotniki. Kasnejše stradanje v ječi to domnevo potrjuje. S športnega igrišča so ujetnike odpeljali v kočevske zapore, kjer je bilo že tudi mnogo drugih jetnikov. V vsako celico so natrpali po trideset ljudi. Vzdušje je postalo v celicah kmalu neznosno. Takoj nato se je začelo dolgotrajno »zasliševanje«. Kidričeva žena — »preiskovalni sodnik" Prvi je bil zaslišan Marjan Strniša, orož-niškj poročnik. Zasliševala ga je Kidričeva žena od šestih zvečer do polnoči. Nato je bil zaslišan Pavle Vosnar, artilerijski kapetan. Njega so mučili tri ure. Za njim je prišel na vrsto kaplan Tonček Šinkar. Četrti je bil pozvan pred »preiskovalne sodnike« Rudolf Marinčič. Tako so se nepretrgoma vrstili drug za drugim. Mnogi so bili zaslišani po tri-, štiri-, pet- in tudi večkrat. Vse to »zasliševanje« se je vršilo ob najhujši lakoti in žeji, ob šikanah, sadizmu in cinizmu partijcev, ob psovanju in blatenju vsega, kar je bilo kočevskim junakom sveto, ob stalnih grožnjah, da bodo vse postrelili... To neznosno duševno in telesno mučenje .ie trajalo vse naslednje dni do 5. oktobra Po prvem glavnem »zaslišanju« so izločili komunisti okoli 28 do 30 žrtev in jih dali v prvo celico. Med temi so bile vse poznejše žrtve zločinskega »procesa«. Ves čas zapora so hodili komunistični divjaki pred celice jetnikov ter jim v isti sapi očitali, da so se borili za »okupatorje«, za angleško reakcijo, za begunsko jugoslovansko vlado, za kapitalizem, pa spet za »okupatorje« in »bele«. V začetku so ujetnike stražili prisilni mobiliziranci, ki so bili. z izjemo treh do štirih, naklonjeni jetnikom. Nosili so žrtvam skrivaj sadje, prepečenec, cigarete in celo čokolado, dokler jih ni zasačil neki komunistični policaj. Trije stražarji so bili takoj aretirani in baje kasneje »likvidirani«, vsi ostali pa so bili poslani »na položaj«, dokler niso bili obsojeni na prisilno delo. Iz kuhinje so jetniki dobivali hrano dvakrat na dan, a le majhno skodelo redke juhe z makaroni in krompirjem. Zločinski cirkus v kočevskem kinematografu Dne 7. oktobra zjutraj je komunistično morilsko »sodišče« vročilo 21 obtožencem obtožnice. 2e čez eno uro so vseh teh 21 žrtev zvezali in odpeljali v kino-dvorano v Kočevju, kjer se je vršil oni zloglasni strašni »proces«. Boljšega okolja si komunisti za to svojo nečloveško tragikomedijo niso mogli izbrati. Njih početje v resnici ni spadalo v sodno dvorano, marveč le v prostor, kjer iščejo ljudje ceneno zabavo. Dvorana je bila tedaj že polna komunističnega občinstva in »prič« iz vseh mogočih krajev. Nato je prišel »general« Avšič, ki je imel za občinstvo uvodni propagandni govor. Prvo noč je trajala ta zločinska komedija od šestih zvečer do sedmih zjutraj. Povsem v skladu s celotno zamislijo »procesa« je tudi filmanje nastopa vsakega poedinca posebej, zlasti pa ob zastavljanju važnejših vprašanj. V tem filmskem »študiju« so režiserji in senzacij gladna komunistična publika »uživali« nad obnašanjem, gestami in izrazom obraza svojih žrtev. Ob pol osmih zjutraj so »obtožence« odpeljali nazaj v celico. Naslednjega dne se je v istem prostoru nadaljeval »proces« ob sedmih zvečer in trajal do enajstih v soboto. 9. oktobra. Vsa dokazila obtožencev so bila zaman, ker jih sploh niso upoštevali. Komunistična »dokazila« pa so se vsa glasila približno takole: »Oni mi je rekel, da mu je oni povedal, da je ta in ta...« Razumljivo je, da so komunistične klevete vsi obtoženci odločno zavračali. Ob petih zjutraj v soboto se je zločinski »sodni zbor« s Kržišnikom na čelu umaknil na »posvetovanje«. »Tožilec« Stante je še v zadnjem trenutku apeliral na že itak morilske duše »sodnikov«, naj imajo pred očmi 6000 žrtev in nešteto požganih vasi, ki naj bi jih obtoženci zagrešili. Tako je Stante obtoževal in Kržišnik sodil kočevske žrtve za lastna komunistična zločinska dejanja. Med dolgotrajnim »posvetovanjem« je eden »branilcev« cinično rekel: »Vidite, kako dolgo in vestno te sodniki posvetujejo, da ne bi komu storili krivice ...« Cez nekaj ur se je morilski »sodni zbor« vrnil pred filmsko platno in prečital svojo strašno sodbo, ki so jo obtoženci sprejeli junaško in z dostojanstveno mirnostjo, kakor so se obnašali ves čas mučne igre z njimi. Tomažič je izjavil, da mu ni težko umreti za domovino in nacionalno misel. Marinčič, ki je bil ves čas junak in zbranih misli, je izjavil, da bo slovenski narod dognal in branil resnico tega »procesa« in ocenil vrednost dela in žrtve vseh obsojencev v zvezi s tragedijo slovenskega naroda. Obsojencem so sporočili, da lahko zaprosijo za »pomilostitev« ... Junaki do zadn j ega Ob enajstih se je igra za režiserje in občinstvo končala. Mučenike so peljali nazaj v celico, kjer so zapeli mogočno junaško pesem. Ves tisti dan si slišal iz te usodne celice narodne pesmi, med njimi tudi tisto: »Prišla bo pomlad ...« Še isti dan so se vsi obsojenci spovodali. V nedeljo. 10. oktobra, sta ob petih zjutraj maševala obsojena d uhovnik a - muče-nika Sinkar in Malovrh. Po maši so prejeli junaki skupno sv. obhajilo. Nato je zopet zadonela narodna pesem. Zvečer ob četrt na sedem so prišli na hodnik pred celico oboroženi komunisti iz Šercerjeve brigade. Začelo se je klicanje posameznih obsojencev, katerim so zvezali roke na hrbtu in jih povezali še med seboj. Neki politkomisar je pobral vsem obsojencem prstane in druge dragocenosti. Eden izmed komunistov je še v tem trenutku bruhnil v svoje žrtve z očitkom »izdajstva«. Tomažič ga je zavrnil: »Vi ste izdajalci, vi ste streljali na nas z bado-Ijevskimi častniki!« Vošnar je posegel vmes: »Stisni zebe! Junaki molčijo, kadar umirajo.« Ko so bili vsi zvezani, so jim morilci ponovili svoj zločinski sklep, nakar so jih odpeljali na dvorišče jetnišnice. Ko so korakali mimo celic, v katerih so bili zaprti njihovi prijatelji in tovariši, so jim klicali zadnji pozdrav in bodrilo: »Zbogom, bcd'te junaki!« Na dvorišču so jih dali v velik oklopni avtomobil, »darilo« badoljeveev. Izza jeklenega oklepa je zopet zadonela pesem junakov. Avto je odpeljal proti Brodu na Kolpi. Cez poldrugo uro se je vrnil z oblekami novih junaških mučenikov. ki jih je zločinski komunizem terjal od slovenskega naroda... Gospodarstvo Proizvodnja oljaric v Bolgariji Med državami jugovzhodne Evrope, ki so v zadnjih !et'h povečale svojo proizvodnjo oljaric in vlaknastih rastlin zavzema Bclgarja spričo ugodnih podnebnih razmer vodilno mesto. Površna. posejana z oljaricami, je znašala leta 1921. koinaj 9500 ha, leta 1940. pa že 179 000 ha ali 4.8 •/• cclotne orne zemlje. Površina pa t»e je v zadnjih letih nadalje povečala. Največ pridelujejo sončničnega semena, v manjšem obsegu pa tudi sojo, zemeljske orehe. olive, ricinus itd. Vrhu tega prioelujejo kot postranski proizvod bombažno, makovo in tobačno seme. iz katerega se prav tako pridobiva olje. Površina za pridelovanje sončničnega semena je znašala leta 1940. že 132.000 ha, pridelek semena pa 1.6 milijona metrskih stotov. V zadnjih letih te je pričelo naglo ovigati pridelovanje soje. Površina, posejana s sojo, je zavzemala v letu 1940. šele 2300 ha, letos pa je dosegla žc 34.500 ha. Letošnji pridelek v višini 330.000 metrsk h stotov so po večini izvozili v Nemčijo. Z znatnim razširjenjem bGm-bažmh kultur se jc vzporedno povečal tudi pridc'ck bombažnega *emcna. Proizvodnja bombaža se je že tako dvignila, da Bolgar ja ni več navezana na uvoz bombaža. Bencin in petrolej za obrtnike Pokrajinski gospodarski svet razglaša, da se bodo v novembru zopet redn<- na dosedanji način izlajaia nakazila zr. bencin in petrolej kot pomožno sredstvo za cbi trnke. Obrtniki, ki so uvrščeni v sezname, naj dvignejo bone v sobi št. 12 po poedinh strokah v naslednjem vrstnem redu: dne 8. novembra mizarji. 9. nov. slikarji, urarji, graverji. pasarji, 10. rov. kleparji, mehaniki, ključavničarji, 11. nov. knjigovezi, torba rji, elektrotehniki, steklarji. Industrijska podjetja, držnvni zavodi in oni obrtniki, ki niso uvrščeni v sezname, prejemajo bone za bencin in petrolej na pismene prošnje, ki jih je treba vložiti najkasneje do 15. novembra. Interesenti se naprošajn. da se točno držijo prednjih navodil in vrstnega reda. GOSPODARSKE VESTI = Ureditev prodaje kmetijskih strojev v Nemčiji. Prodaja kmetijskih strojev je bila v Nemčiji na novo urejena. Za nakup velikih kmetijskih strojev, kak r so na pr. traktorji, je potrebno nakup; o dovoljenje, ki ga izda deželni kmetijski urad. Nakupna dovoljenja za navadne kmetijske stroje, kakor so na pr. plugi in sejalni stroji s konjsko vprego, izdaja okrožni kmetijski urad. med tem ko je n«?kup majhnih stro. ;'ev (za pripravljanje krme in dodatkih naprav h kmetijskim strojem) prost. = Nemška državna tiskarna bo tiskala bank"vce za Bolgarijo. Bolgarski finančni minister je predložil Sobranju predlog zakona, po katerem bo cd Jano tiskan je novih bolgarskih bankovcev nemški dižavni tiskarni. — Sprememba zakona o Hrvatski državni banki. Poglavnik je izdal zakonski de-3;ret. s katerim se prejšnji zakonski dekret o Hrvatski državni banki deloma spreminja. deloma pa izpopolnjuje. Vsi posli, ki so jih doslej vodila posamezna ministrstva in imajo značaj denarnih poslov iz delokroga novčanične banke, se prenesejo na Hrvatsko dižavno banko. Hrvatska državna banka ima sicer pravno obliko delniške dražbe, vendar za njo ne veljajo predpisi zakona o delniških družbah, temveč zgolj j predpisi ustrezajočih zakonskih dekretov. Zato Hrvatska državna banka tudi nima v firmi dodatka d. d. Zakonski dekret je izpopolnjen šc v toliko, da omogoča Hrvatski državni banki nakup in prodajo kakor tudi lombardiranje klirinških terjatev. Po spremenjenih določbah se ves čisti dobiček. ki presega 6% čisto dividendo, uporabi za povračilo državnega dolga Hrvatski državni banki. Kontrolo poslovanja vodi izključno upravni odbor. Banka ima Erlass Laut Verordnung des Obersten Komrnvs^r in der Operationszone »Adriatiscbes Kiisten-land« vom 29. Oktober 1943, Nr. 40/43, sind in der Zeit zwischen i. und 10. November 1943 die »K.reditkas6en6cheine« in Lire nach dem fmrechnungsschlu^l 1:10 umzutauschen. Der Umtausch wiro bei allen italienischen Bankinstitutcn in der Provinz Labach erfolgen. Razglas Po naredbj Vrhovnega kom sarja za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje« z dne 29. oktobra 1943, št. 40/43, se morajo »Kredit-kasscnscheine« v čatu od 1. do 10. novembra 1943 zamenjati v lire po obračunskem tečaju 1:10. Zamenjavo bodo izvršili vsi italijanski denarni zavodi v Ljubljanski pokrajini. Banda In seguito alFordine impartito dal Commissario supremo nella zona di operazioni Littorali Adriatico del 29 ottobre 1943, No. 40/43. si deve provvcdere al cambio dei »Krea':tkassen-seheine« entro il periodo 1—10 novembre 1943 in Lire secondo il corso di cambio n ragione di R M. 1 — 10. I! cambio šara effettuato da tutti gli i sti tu ti bancari italiani della Provinca di Lubinna. Prasident — Predsednik — Presidente: General Rupnik, s. r. končno pravico izdati vse ukrepe za ureditev denarnega trga in sme tudi kontrolirati dajanje kreditov pri drugih bankah ter uporabo kreditov od strani posojilojemalcev. Pri izvajanju te kontrole ima pravico vpogleda v knjige. = Turčija je »dkupHa francoske ladje. Ob zasedbi Sirije je 10 francoskih ladij s skupno tona/.o 150 000 ton pobegnilo iz Sirije v turški luko Erdek. Na podlagi po-oblastilnega zakona, ki Ra je sprejel turški parlament, je sedaj turška vlada odkupila sedem teh ladij, ki so jih že prepeljali v Carigrad. S tem se bo tonaža turške trgovinske mornarice, ki je znašala pred sedanjo vojno le 220.000 ton, prav znatno povečala. , ,, = Bankovci, glaseči se na Mre, 17 Zrnn-njenih držav. Londonski »Financial Times? poroča* da so v Zedinjonih državah natiskali bankovce, glaseče se na lire. ki so jih z letali prepeljali na Sicilijo in v južno Italijo, kjer jih up; rahljajo sedaj kot plačilno sredstvo za nakupe anglo-amerižke vojske. S temi bankovci plečujejo tudi posamezni vojaki. = D^Iej največji vojni krodit v Angliji. Angleška vlada je obširno utemeljila potrebo novega vojnega kredita v višini en in četrt milijarde funtov. To je največji kredit, ki je bil kdaj zahtevan od angleškega parlamenta, in je še za 250 milijonov funtov večji, kakor je bjl zadnji enomilija.' dni kredit. = Pomanjkanje premoga v Angliji. V začetku novembra so v Angliji stopile v veljavo nove omejitve glede nabave premoga. Te on; e ji t ve so bde potrebne, ker nI uspelo dvigniti proizvodnjo premega, ki še vedno zaostaja za predvojno proizvodnjo. Londonski Listi opozarjajo prebivalstvo, oje brezposelnosti po vo;ni. Neki ameriški znanstveni institut (Research Istitute of America) je objavil obsežno razpravo o socialnem in gospodarskem razvoju v Zedinjenih državah, ki se z vso verjetnostjo pričakuje po sedanji vojni. Na podlagi podatkov iz te razprave smatrajo ameriški gospodarski strokovnjaki. da bo v Zedinjenih državah po končani vojni, ko bo prenehala sedanja oboroževalna konjunktura, okrog 15 milijonov brezposelnih delavcev. Tužn!m srcem javljamo, da je dne 5. novembra t. 1. po daljši bolezni, v 80. letu starosti dokončal svojo življensko pot ter odšel k svojemu Bogu po plačilo naš dragi, nadvse skrbni mož, oče, stari oče, gospod KRIŽ N AR JOŽE ŠOL. UPR. V POKOJU Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 7. novembra 1943. ob 2. uri popoldne z žal, kapele, sv. Frančiške., k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. novembra 3913. žalujoči: *ena: ALOJZIJA; hčere: VILMA. DARINKA, SLAVA; sin: NIKOLAJ; zet je: KOČE,' URANU", KOMPAKE, vnuki in vnukinje ter sorodstvo. MuUura Dr. J. Lokarja »Gozdovi in vode vabijo« Založba »Plug« je pravkar ;zdala knjigo lovskih in ribiških črtic dolgoletnega sodclavca raznih slovenskih revij. avtOT.ja »Lovsko'ribi-škega slovarja« dr. Janka Lokarja: »Gozdovi in vode vabijo«-. \/ knjigi, ki je okusno opremljena in pestro ilustrirana, je zbranih 23 krajših proz; po večini pripoveduje pisec o lastnih lovskih in ribiških pricooah. delno obravnava zgodovino lova v naših krajih (»Lovi na Cerkniškem jezeru pred dve sto leti«. »Lov s sokoli v naših krajih«), v eni izmed zadnjih črtic pri-poveduje o ribiških izkušnjah in spominih popularnega ljubljanskega gostilničarja Mačka, ob koncu pa navaja »Nekaj lovskih vraž«. Ta pestra in m kavna tvarina je dala 316 strani. Dr. Janko Lokar je prijeten in zanesljiv Iovsko-ribiški pripovednik. Njegove črtice so čelno neke vrste lovska reportaža, delno pa presegajo že brez tega nadpovprečno raven takih lovskih zapiskov in dobivajo skoraj že formo literarno izoblikovanega pripovedovanja, ki nas mika zaradi svoje doživljene in pesniško pripovedovane vsebine Predvsem razodevajo črtice dr. Lokarja podrobno poznanje narave, čeprav pisec — kolikor vemo — ni prirodcznanec po stroki. Lov je zanj več kakor za večino N:mrodovih častilcev; od čist« Športnih, zabavnih ali koristoljubnih interesov se ume vedno dvigniti k opazovanju :n občudovanju prirode. ki ga obdaja na takih pohodih. Krajina, v katero postavlja svoje lovske prigode, je živa; podrobno poznanje živalskega, zlasti še ptičjega sveta, kaže prijatelja narave, ki sta mu puška ali trnek samo sredstvo, da pride v tesnejši stik z življenjem gozdov >n vod. Razen dobrega poznanja narave kažejo črtice dr. Lokarja plemenito skrb za slog in jezik, kar v našem lovskem slovstvu še vedno ni splošno veljavna navada. Ne samo strokovno slavistično znanje, tudi pisateljeva literarna kultura, ki razjxtlaga povrh še z bogatim doma čim besedjem in izrazjem, prispeva izdatne deleže, da so ti lovsko-ribiški spomini s slovstvene strani dovolj dognani. Posamezne črtice se dogajajo v raznih letnih časih in imajo različen krajevni okvir: tako na primer prva (Za srnjakom) slika lov v dolenjskih gorah pozno poleti, druga pa nam pripoveduje o lovu na divje koze v zasneženi visokogorski prirodi na Gorenjskem. »Kozoro«« je prirodoznanska črtica o življenju te redke in dragocene živali, zdnižena z opisom prevoza izredno močnega kozoroga na Monte Rose. V nadaljnjih črticah nas vodi pisec meo jelenjad v krimskih gozdovih, opisuje svoje prve izkušnje v lovu lisic, pripoveduje o zalezovanju jazbeca in o zanimivem življenju tega čudnega samotarja; dalje izvemo iz črtice »Brakada« o lovskih izkušnjah z braki; slko-vit je opis lova na ljubljanskem Barju, črt'ca •»Petelin poje« je reportažni pendant k Finž-garjevi prelepi prozi »Na petelina!«. Izpopolnjuje jc spominska črtica »Prvič na petelina«. V planinski svet nas vodi tudi črtica »Za ru-ševcem«. Jesenski lov zaživi v črtici »Jerebji klic«, prav tako zanimivo je opisan lov na kljunače. Poezija jesenske narave se oglaša še \z »Jesenskega sovkanja ali čvenka«. Obširneje je opisan lov na polhe (Polšje leto), nenavadni S našem slovstvu sp lovski »Spomini iz vojne«. v katerih opisuje p:sec lov na divje svinje v Galiciji in lovske doživljaje iz Sandžaka. Spominskega značaja je tudi črtica »Prvi srnjak«. Pretežno lovskemu delu knj'gc slede rib.ški spomini. Sem sodi daljša črtica »Ob Kolpi in drug;h vodah Bele Krajine«. Načelnega in zgodovinskega značaja je sestavek »Športno ribarstvo in športne vode«. Knjrgo zaključujeta že uvodoma omenjena članka Čeprav knjiga dr. Janka Lokarja ni po stilnem in kvalitetnem značaju svojih črtic enotno delo. saj so v nji zbrani razni, tudi zgolj priložnostni sestavki, je vendar prav. da jc izšla in s svojo celotno vrednostjo obogatila to zvrst v našem slovstvu. Knjigo bodo posebno hvaležno sprejeli tisti bralci, ki jim bo lahko obujala spomine na lastne lovske doživljaje. Dasi odnos: lovec — prijatelj narave ni veano č st in ja&en. bo tudi prijatelj narave s pridom segel po knjigi, ki ji je pisateljeva ljubezen do lepih slovenskih krajev vtisnls neizbrisen pečat. Kdor koli niše o naravi, bo našel pri dr. Lokar-ju marsikak lep -zraz, ki ca še ne pozna, kakor je knjiga sploh tudi z jezikovne strani — kar bodi ponovno poudarjeno — podnetna in prijetna. Pisatelj jo je posvetil »Očetu, ki me je učil v gozdu gledati, in materi, ki mi je govorila v lepem jez;ku«. Zarefc, opazovalne 'n izraževalne sposobnosti so očitna odlika te lepe domače knjige. Knjigo je opremil Albert Kulovec. Ilustracije se večidel ubrano prilegajo značaju knjige. čeprav niso vse izdelane nalašč zanjo ;n kažejo ne le razne tehnike, marveč tudi o'oka| različno likovno izražanje ilustratorjev So to akad. slikarji: H- Gagern, J. Gonip. M. Kam-bič, N. Pirnat, J. Sajevic in R. Mudlack. Raoul H. France Nedavna smrt popularnega nemškega priro* dopisca (umrl je prejšnji mesec v Budimpešti) zasluži vcč.io pozornost, kakor je skromna beležka, ki je izšla v teh stolpcih. Znamenite »Kosmcsove« knjižice so imele tudi pri nas mnogo hvaležnih bralcev, saj morda v vsej Evropi nisi dobil za tako pičel znesek tol ko tako prvovrstnega čtiva iz naravoslovja, kakor je izhajalo v »Kosmosovih« izdajah Eden najbolj priljubljen h avtorjev tc zbirke jc bil razen W. Bolscheja Raoul H F r a n c č, pravi umetnik v popularizaciji priredoznanstven h spoznav. Raoul H. Francč sc je rodil 21. maja 1874 na Dunaju. Potekel je iz stare francoske aristo kratske rodbine, ki so jo napoleonske vojne vrgle v Nemčijo. Njegovi b! žnji predniki so imeli v sebi primes sudetskonemške n slovanske krvi. Oče je bil avstrijski uradnik in se je selil iz kraia v kraj. dokler se ni naposled nastanil v Budimpešti, kjer je Raoul obiskoval univerzo. Pozneje je š-tudiral tudi v Breslavi in postal asistent politehnike v Budimpešti ter ravnatelj ogrskega rastlinsko-fizikalnega preiz-kuševališča. Nato je bil imenovan za ravnatelja biološkega instituta v Miinchenu Vse-učiliščna karieTa pa pa ni preveč navduševala, zato je zapustil ta tir in se umaknil v zaseb no življenje, v položaj privatnega učenjaka. Posvetil se je popularizaciji naravoslovnih dognanj. Po6ebno mnogo bralcev so mu pridobili spisi o življenju rastlin, zakaj le redkokde je ume! tako kakor Raoul H. Francč pripovedo vati o rastlinah. Pesniška oblika, s katero je c/življal snov in buo'il v bralcu plemenita čustva ljubezni do rastlinskega sveta, ni seveda motila znanstvene podlage teh spisov in ne zanesljivosti podatkov v njih Leta 1904. je izdal knjigo »Nadaljnji razvoj darvvinizma«, naslednje leto je obdelal v posebni knj'gi čutno življenje rast!:ne, nato šc njeno ljubezensko življenje (»Das L cbesleben der Pflanzcn«). Nekako njegovo sintetično delo o rastlinah je knj:ga »Die VVclt der Pflanze« (Svet rastl:ne). Leta 1919 je objavil zanimivo razpravo o teh-n;čni zmogljivosti rasti n. Po prvi svetovni vojni :ziš!a de'a imajo pretežno filozofski značaj Ljubitelj znane Kro-nerjeve zbirke pozna najbrž njegovi knjigi »Der Weg zur Kultur« in »D e \Yace des Lc-bens«: mimo teh je iz dal o podobnih problemih knjige: »Svet kot doživljaj«. Oris objektivne filozofije«. »Kultura b!:žnje prihodnosti«. »Izvor človeka« i. dr. Ni oa zanemaril tudi svojih rastlinoslovskih proučevanj in je spisal med druo m knj;ge: »Rastl.na kot iznaj-diteljica«. »Življenje v rodovitnih tleh«, »Večen gozd« m obsežno »Življenje živali«, ki je bil« lani prevedeno tudi v italijanščino in je doseglo velik uspeh na knj:žnem trgu Raoul H France je izdal leta 1927 pri Kro-nerju knjigo svojih spominov z naslovom »Der Weg zu mir« Leta 1930 se je muall dalje časa v Ameriki. Že nekaj let pred sedanjo vojno se je nastanil v Dubrovniku in je živel tu vse do zloma nedavnega režima, nato je odpotoval v Budimpešto, kjer ga je kmalu pobrala smrt. V nevelikem časovnem presledku je sledil v večnost VV. Bolscheju. čigar ime ie prav kakor Francejevo združeno z velikim razmahom popularnega prircdoslovja v Nemčiji ob koncu prejšnjega in v prvih desetletjih tekočega stoletja. * Odlikovanje s hrastovim listom p° »mrti. Dne 28. oktobra je Hitlei podelil. hrastov list k viteškim križcu železnega križca polkovniku Ernstu Vossu, poveljniku grenadirskega polka. Polkovnik Voss, ki je padel na vzhodni fronti, je 314. veljak nemške vojske, odlikovan s tem redom. * Velik uspeh zdravljenja v japonskih vojaških bolnišnicah. Japonsko časopisje je objavilo izjavo nekega vojaškega zdravnika, ki trdi, da se je posrečilo 82% ranjeni?! vojakov popolnoma ozdraviti. * Obletnica bitke pri KI Alameimi. Nemški tisk se te dni spominja obletnice bitke pri E1 Alamainu. kjer 3e je meseca oktobra 1S42 začel protinapad generala Montgome-rya proti okiopaim vojskam cs>. Ob tej priliki se iremški tisk sprašuje, koliko vojakov angleške osme armade, ki so se udeležili bitke pri E1 A?ame:nu, je danes še pri življenju. Na svojem pohodu proti Libiji, Tripolisu in Tun;su ter v S:cilijo si je osma armada pač izoblikovala način za napad na •nasprotnika, toda uspehi te vojske temelje p.-? večini na slabi odpornosti ital5janskega vojaka, katerega so imeli Angleži proti se. bi. Poglavitna naloga osme angleške arma-kie jc obstojala v tem, da je iskala šibke strani italijanske vojske in kjer je takšno stran odkrila, je izkoristila to za prodor. Preti Nemcem Angleži niso večinoma nič opravili- o čemer priča posebno sedanji položaj vojašlch operacij v Italiji, že pri Salernu so morali Američani to izkusiti na lastni koži in odtlej se vojna sreča Aoglo-američaiDcm ne nasmiha več tako kakor prej. * Graščina Herrerhausen uničena. Iz Han novra poročajo, da je bila pri zadnjih napadih britsk;h terorističnih bombnikov na Hannover in okolico popolnoma uničena znana graščina Herreohausen, ena izmed najbolj vidnih zgodovinskih znamenitosti v Hannovru. Neporušena sta samo dva dimnika. ki spominjata na krasno arhitekturo pokončane stavbe. Graščina Herrec-hausen je bila v spominih povezana tudi z angleško dinastijo. * Apulija, brez razavetljave. Električna centrala, ki je doslej preskrbovala zasedene južne italijanske predele z električnim tokom, je te dni prekinila obratovanje in posledica tega jcf, da je vsa Apulija brez razsvetljave. * lv odlikovanju šefa K«minterne. Včeraj smo zabeležili, cla jc »prejel Manilski, nadomestni vod j« Ko listi poročali, da je Kominterna razpuščena, iz odlikovanja Manilskega pa je razvidno, da je bil razpust Kamintcrne, ki so ga objavili. samo pesek v cči. Organizacija;, ki je "bila večini držav v spotilco in so jo zato formalno ukinili, živi in deluje dalje, čeprav je najbrže spremenila svojo obliko. * Prvi ameriški napad na Moluke. Na »apedni strani Nove Gvineje ležeči moluški otoki so bili te dni prvič napadeni od ame_ riši oh bombnikov'. Napa.1 je veljal zlasti otokoma Kalmahera in Temate, kjer so japesnske posadke. * Angleški rudarji se opirajo. Po porod-: lih iz Stockholma vzbujajo nesodobni socialni in higijenski ukrepi v angleških rud-nilcih pri angleških rudarjih čedalje večji odpor. Zato so se v rudniških revirjih Torkahire in Lancas-ter delavci uprli ter niso hoteli iti na delo. Podobne vesti o ru-larskih uporih prihajajo turli iz južne Anglije, kjer so se uprli jedva 141etni dečki, ki so jih hoteli poslati na delo pod zamijo. Slednji«: so rudarji odšli na delo- na pritisk j svojih strokovnih organizacij, ki so jim na I pc.t v rudnike dale obljubo, da se bo J o raz- j mere izboljšane. » Prodaja mrage v Zedinjenih državah pod zaporo. Od 1- rovembra je prodaja mezgovnih izdelkov v Zedinjenih državah pod zaporo. Izdelki te vrste se smejo prodajati samo v doiočenih množinah na živil, ske nakaznice. * Nasilna sraka. Na sprehodu v okolici Euskirchena je nek mož nenadno zaslišal bolesten otroški iok. Po kratkem iskanju ie našel na bližnjem vrtu otroški voz, na čigar robu je sedela velika sraka in s svojim kljunom neprestano tolkla otroka po glavi. Mož je nasilno srako prepodil jn tako preprečil, da otroka ni resnejše poškodovala. * Uspešen oglas. Pri neki razpravi na sodišču v Bostonu je bil visokemu uradniku ukraden klobuk. Naslednji dan je mož objavil v časopisu naznanilo, naj mu storilec ukradeni klobuk v 24 urah pošlje nazaj, ker bo sicer aretiran. Drugi dan se je vratar na sodišču silno začudil, ko je poštar prinesel nič mani kakor 21 moških klobukov. Toda na žalost pravega klobuka ni bilo med njim'. * Nesrečna vrana. Na cesti pri Magde-burgu se je vrana zaletela v š:po vel'ka-ga tovornega avta in io razbila. Zaradi nagle vožnje je vozač izgubil oblast nad krmilom. Avto je zavozil v drevo in se prevrnil v jarek. Vozilo je znatno poškodovano, vozač pa se je samo nekoliko porezal. * Vzorna vas v Rumuniji. V Argeau na Rumunskem je bela vas Antonesti, ki šteje 39 vzornih rumunskih kmetij, imenovana za vzorno naselbino. * Jež v mačjem gnezdu. Na neki kmetiji na An baltskem je ježji par imel mlade. Eden izmed petih mladičev je lepega | dne izginil. Nazadnje so ga našli v mačjem gnezdu, kjer je ležal med mladimi muckami. Stara mačka je razen svojih mladičev dojila tudi ježa. S svojim dojenčkom pa ni bila vedno zadovoljna in ga je večkrat vrgla iz gnezda, toda ježek je vedno spet prikobacal nasaj na toplo. Maša zadušiilsa za ž? Zve fcffiissui&istcv v Kss&svif« Ljubljana, 5. novembra. Davi ob 7. je bila v ljubljanski stolnici slovesna irlaša za onih 17 idealističnih slovenskih mož in fantov, ki jih je krvavo komunistično »sodišče« v Kočevju cinično obsodilo na smrt in so b.li potem 15. oktobra umorjeni. Na katafalku v cerkvi so bili položeni trije venci, med njimi velik trnjev venec s slovensko trobojko. Molitve ob katafalku in nato mašo zadušnico je opravil kanonik g. Vovk z asistenco in ob sodelovanju stolniškega pevskega zbora. Spomin pokojnih žrtev mednarodnega komunističnega terorja sta s svojo navzočnostjo počastili tudi zastopstvo nemške oborožene sila in vod dombrancev. K maši so se zbrali poleg svojcev umorjenih žrtev tudi njihovi prijatelji in znanci, ki so popolnoma napolnili prostorno cerkev. Kakor junaški kočevski mučeniki so pripadali tudi udeleženci današnje pie-tetne verske svečanosti vsem slojem in vsem nekdanjim taborom ljubljanskega prebivalstva, tako cla se je tudi ob tej priliki manifestirala strnjen ost slovenskega ljudstva proti komunizmu, ki v svoji peklenski uničevalni strasti kliče nad naš izmučeni narod nesrečo za nesrečo. —o u— Diplomirani so bili na fioz< fski f akulteti ljubljanske univerze gdč. N a r d i n Marija in R o j i c Sonja ter g. M e 1 i k Vasilij. Čestitamo! u— Paršstos za pokojnim žandarracrij-skim majorjem Koprivico Danilom-Boru-tom, poveljnikom kočevskih mučdnikov, !x> v nedeljo ob 11.15 po službi božji v pravoslavni cerkvi. u— MegSenO vreme imamo še dalje. Barometer je scer več ah manj ustaljen- vendar se nam zdaj pa zdaj obetajo izp.emem-be. Tako je v četrtek zvečer že nalahno rosilo in se je obetal sneg. Ponoči pa je potegi: ila burja. Med tem k: smo v četrtek čez dan zabeležili 6.2° C, je bila včerajšnja jutranja temperatura komaj 2.8' C. Dar.es godu je Lenart, o katerem prav. jo naši kmetje: Kakršno vreme je svetega Lenarta dan, tako bo do Božiča. Kolikor ima Ler.art snega na planini, toi ko ga ima Božič v dolini. Značilno je za letošnjo jeser, da kljub nastopajočemu hladu opažamo še mnogo mušic, komarjev in trdoživih muh. Treba je započeti odločen boj preti nadležnemu mrčesu, ki sili v stanovanja. Vsaka muha, ki prež'vi zimo, leže sp; mladi jajčeca in tako v veliki meri povečuje poletno nadlego in s tem zvezane nevarnosti za človeško zdravje. Zatorej dosledno po-končujmo muhe in mušlce, ki jih najdemo jeseni ali pozimi v stanovanju. u— Polja v jeseni. Ljubljansko polje nudi popolnoma jesensko sliko. Kmetje m drugi oblelovalci so z njiv poopravlli vse, kar j 3 na njih zraslo. Njive so tudi že preoran t?r jih deloma posejali z ozimnim žitom, v prvi vrsti s pšenico in ržjo. Tam, kjer obdelujejo njive kmetje, so bila polja primerno pognojena, dočim se na cstaJih njivah, ki jih ima jo meščani v najemu, pozna pomanjkanje gnoja. Nekateri takiLii priložnostna obdelovalci v pomanjkanju hlevsko ga gnoja že nekaj let iztiskajo iz zemlje samo tisto, kar more gruda roditi broz gnoja, ter uporabljajo, kolikor so na razpolago, samo umetna gnojila. u— Poziv! V zelo važni zadevi na.j se čimprej zglase v pioarni p.csvetneg: oddelka mestnega poglavarstva v Sa'e adrcvi 6 naslednji učitelji-ice: Puh Karolira iš ia Vavta vas), Nanut Anton (šc--a ko.itro"*, Vilfan Maks (šola Metlika) in štrubalj Albina (šola Kompolje) oz. njihovi pooblaščenci. u—- Sprejem častnikov v policijsko Službo. V policijski varnostni zh r sc bo sprejelo gotovo število častnikov čina pa cinika in nadporočnika, prvenstveno aktivnih iz vrst bivšega orožriištva, po-licije, izjemoma iz ostalih vrst orožja. Reflektar.iti naj predlože predpisano opremljene prošnje poveljstvu policijskega varnostnega zb"ra v Ljubljani — šempetroka vojašnica. P.o'c predložitve prošenj do 25. novembri 1943. u— Društvu »lepih jc darovalo ur dni -štvo zavai-ovalne banke Slavije v Ljubljani 500 lir namesto venca na grčo pok. g a. J. Marinka. Plemenitim dobrotnikom sa oi-bor iskreno zahvaljuje. u— V strnjenem sistemu je najboljši zasilni izhod iz zaklonišča prebit kletni zid mod sosednjimi stavbami. Vrsta takih odprtin, ki veže več hiš, je naj pivovarna Union. U— Kuphno doliro ohranjene slovenske gramofonske plošče po najvišji dnevni ceni. EVEREST, Prešernc-va 44. u— »Islandski ribič« je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierra Lotija. Pisatelj sli"-:a z živo besedo zanimivost! pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman 1e prevedel v Movenščino Vladimir Levstik, opremil Pa jc knjigo lr.ž. arh. A. Gaspari. Delo Je Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, oobi pa sc tud: v drugln knjigarnah. - J f'. ' - r ' * T* f iz* tfoirtuulltti Vernikom ljubljanske škofije Ko je žetev končana in so pridelki zemlje jiospravljeni, s." na zahvalno nedeljo Dogu zahvaljujemo za te tvar-ne dobrote, >:ko je skiizoval dobrote, dajal 7. neba dež in rodovitne čase, nam (lajal hrano in naši srca napolnjeval t veseljem« (Apd 14, 17). Tudi letos se mu zahvalimo v nedaljo 7. novembra. Zahvalimo pa tako, kakor je bilo in je še navada prj vseh narodih, ki v Doga varujejo, da v priznanje in hvaležnost Bogu Stvarniku, ki je «tal sadežem renilj.' uspešno in bogata rast, nekaj od pridelkov darujejo. Tudi nu storimo tako. Kako pa? Bogu darujemo, kar damo svojemu bližnjemu, ki je v potreti in ptlski. »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših hralov, ste meni storili« (Mt. 25, 40). Letos je med mm i izredna velko rcve-žev, ki so v si!i«i stLskj in «-e brez ponieči bližnjih ne bedo mogli preživljati. Prisko- Oki-cžnl uri'd nemškega R:'. č^ga križi v Kri-nju je prlrcdii nov tečaj, ki Ge je pričal o. t. m. zvečer v glavni meščanski š li. Ve v i d s; dan ji tečaji ro bli dobro obiskani. Ker tuci t o k.-a t vodi tečaj z iravn k, 1'Orjur.ajo z večjim številom tečajnikov. Predavanja so vsako sredo in petek zvečer. Zlato poroko praznujeta te dni upo':ojaai železniiki uradnik Jože Kramer in soproga Lujioa. ioj. Ir.g.išova. Z?.o.t< poročcnca s a prisoljonca iz Kar.aiske doline in ž vita -daj r: i svojem zotu Antonu I..te;iiču, la.tniku pa: ne pekarne v Radovljici. IGO-tetni Korone. Kmet Jožef Gran k v c':lini BjIc ja p-ed kratk m ob":a.'al sto-Ictn co rojstva. Mož se je udeležil bilke pri Kustcci. V svojem domačem kraju je bil več lat za župana. Operni pevec iz Radavi^ce. Te dni je prišel na dopust v rodno Radovljico k sir.r. šara basist Anton Orel, ki je zadnja t i leta angažiran na nemškem nacionalnom gledališču v Weunarju. Star js šele 29 lot. Umetnišlca. p£t ga jo vodila najprej r.a Dunaj, l.jer ce je izšolal, nato je gos oval v Weimarju In jc bil kmalu nato za stalno nameščen. Predvsem nastopa v Wagnerje-vih operah. Iz Weimaijia je povabljen na gostovanje v Kaidsruhe in Poznanj, k j ar bo pel kralja Henrika, v »Lohengrlnur. Radavljislii kino jc zelo dobro obiskan, zato so oc slej predstave dnevno na sporedu ivzemši oo panodoljliih. Spored ss monja vatak to: el: Li petek. V celovškem umetniškem domu so v lo-tošnjem s avnostnem tednu za 10. ol:ta.ua odprli C31etno razstavo koroilcega ujnet-nostnega društva. Razstava je rekordna o'o-irio^na in so bile številne umetnino že predane. Razstava se bo zaključila to nedeljo. V VeiikOvca je bila nedavno prva predstava gledaliških prostov-oljeev v letošnji sezoni. Uprizorili so veseloigro »Mož s s'-vimi seoci«. Okrožni presvetar Pctschovv-n:gg je naglašal, da se ie posrečilo nabaviti c.ovo c Irsko op_avo in ustvarit1 glodali-šI;o družino. Predstava je zelo dobro uspe. la. Dve nesreči. 5S'etna Cecili a Frulihova iz Borove!j je ponoči na pot' domov padla čez dva rie-tra visok zid, zlomila si jc levo nogo v kolku in s: pretresla možgane. 6S-letni najemnik A.dolf Jaric iz celovške okolice pa je pri nakladanju turščice v vagon padel in se občutno polom;l. Oba ležita v calovšk bolnišnici. Zara.j skrivnega zakola se je moral zagovarjati pred celovškim sodiščem Miha Polak, rojen 1913, tkalec iz Oreška pri Kran.u. Obsojen je bil na 2 mescca zap:ra in na 400 mark globe. Uprave premieraih kinematografov UNION A, MATICE in SIX)GE si dovoljujejo vljudno prositi svoje eenj. obiskovalce, da prihajajo k predstavam točno ob napovedani uri, ker morajo kinematografi s predstavami točno pričeti, če hočejo v Interesu kinoobiskovulcev z ozirom na policijsko uro pravočasno končati z zadnjo predstavo. iz Pet žri2v eksplozije grssnate V cerkljanski okolici sc je p ipetia us fina nesieča, ki je terjala živ'j nje petih dečkov. Desetletni Mirosav Milev n njegov llletni brat Frilerik. lOlctni Ludvik Širok, njegov 121etni bret Genezi j ter 12-lctni M hael Stranjšnk so se igrali ob >x)-bočju hriba. Med igro so n.o!li n;ko granato, ki jim je služila za zabavo. Nepričakovano jc gro na ta eksplodirala. Vsoh pet dečkov je bilo mrtvih. Njihcr/.a trupla so našM okoliški kmetovalci. Bila so st. a -hotno razmesai jena. V okc'ici Solkana so odkrili dečki, ki s> se igr :Ji, tniplo dveh neznancev. Trup i si prepeljali v mrtvašnico solkanskega polca-pališča. Njune identitete še ni3a ug:tovil:. V^i sveti v Gorici. Osrednje pokopališče so obiskale v nadel j:-, ponedeljek in tudi torek vel kc ninež es ljudi. Grobovi so b li lepo okrašeni in razsvotljori. Na veraih duš dan je opravil goriški nadškof moos. K. Margotti v stolnici žalno cerkveno opravilo, zdru:":eno s prcc-p sanimi cerkven mi obredi pri katafalku. B agcslovil je grobove v stolnici pekc-panih goriški nadškofov. Pričet3k šolskega Irta. Šolski nadzornik za gor sko pokraj nn je o".lredU, da sc prične pouk ir a vseh šolah v ponedeljek 8. novembra. Vpoklic v d lovno službo. V sredo 3. novembra a: se morali javiti v ulic'. Criispi 10 vsi moški, rojeni 1. 1303, v pokrajini pa vsi matic: letn k a 190S. Ureditev avtobusnega prometa Gorica— Videm. Od torka, 2. novembra, dalje je urejen cvtcbusni promet Gorica—Videm, ta ko di odhaja avtobus iz Gorice cb 9.30, vrača pa se z Vidma cb 12. Ljudsko gibanje. Dne 2. novembra je bilo v Gorici 1 rojstvo ter 1 smrtni primer. Poroke ni bilo neben e. Dne 29. oktobra je bilo v Gčriei eno rojstvo, dva smrtna primera in dve poroku PoileijsJia ura ;'e določena z veljavnostjo od 2. novembra, na področju Ctandreža, St. Petra in Mirna cd 13. do 0.30. Razdeljevanje d-v. Pokraj nska zveza trgovcev sporoča- da bodo razdeljevali vsi trgovci, ki prodajajo kurivo, drva na odrezali št. 65 živilske naka^n ce. Na osebo pride 3i) kg drv. Nezgode. Mala Valerija Golija iz Dorn-berga je padla v domači kuhi nji tako nesrečno na tla., da si je zlomila levo rJ:go. Ponearočcnka sc zdravi v goriški boiniž-nici, kjer se zdravi tudi 35 letna kmetica Antonija Bizjakova iz ulice Rafut 3. Padla jc po- stopnicah in si poškodovala levo nego. 32 Tržaški župani od ie aedeljo pobirale v vseh cerkvah pri boi„:ii slv/.bah. Z veseljc-m in s hvaležnostjo darujte škofijski dobrodelni pisarni, ki bo v zahvalnem tednu pobirala in sprejemala darove v denarju in blagu za premnoge družine v mestu in na dežel!, k! se obračajo na njo za poraoč. Z dobrodelnostjo in miloščino boste postali vredni novega božjega blagoslova, ld bo spremljal vaše delo in vaša polja, da bodo redi Vi devolj k-jlia za vse in da ga boste z vero v Boga in r ljubeznijo do bližnjega smeli uživati v mira in varnosti. Bog povrni vsem vse, kar bodo darovali za svojega potrebnega sobrata in so^estro. V .LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1943. f GREGORIJ ROŽ MAN, škof ljubljanski. dr. Giorgio Pittacco. L. 1927., ko je bila izvršena . reorganizacija tržaškega mesta, je bila zopet obnovljena čast župana. Od tiste dobe do dar.es je imelo tržaško merto šest županov. Guido Siataper. ki je izvrševal županske posle pred sedanjim županom Pagninijem. ni imel županskega naslova. temveč je izvrševal samo funkcijo izrednega komisarja. Beleimca KOLEDAR Sobsta, C>. novembra: Lena.it. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino IVrf^a; Moja si! Kino Sloga: Zaupam Ti svojo ženo. Kino Union: Moser kot detektiv. DEŽURNE LEKARNE Dane"- 5; Deu- Klanjšček Dia. Cesta Ariele Rea 4; Bohi-n)=c ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 18. do 6. ure! D&ŽAVN© GLEDALIŠČE DRAMA S:bota, 6. nov., ob 16.30: Potopljeni svct. Red Sobota. Nedelja, 7. nov., ob 14.: Kavarr.ica Izven. Cene od 22 lir navzdol; — ob 17.: Cvetje v jesen'. Izven. Cene od 22 lir navadol. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. * Stanko Cajnkar: Potopljeni svet. Drama v štirih dejanjih. Osrednja osebi je qu_ hovnik. njegova stremljenja in raz:ča:anja na življa'jski poti, ob odlcč:lni borbi med hotenjem in dolžnostjo. Osebe: dr. Velnar — Gregorin, Lilijana — Severjeva. mon-signor Ciril — J. Kovič, Vivina — Pugljeva, Klara — Brltar Ukmarjeva, delavec — Bl3ž. Režser: E. Gregorin. V nedeljski predstavi Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«, katero je dramatiziral O. šest, bo igral vlogo drja. Ivana VI. Skr-biršek. vlogo Skalarja pa Košuta. Ostala zasedbi bo običajna. OPERA Sob:ta. 6. nov., ob 16.: Thais. Red A. Nedelja, 7. nov., ob 16.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. J. Massenet: »Thais« Opera v sedmih slikala. Osebe: Atanael — Primožič. Niciaa — Lpušček, Palemoi -— Lupša. suženj — Dolničar, Tnal? — Heybalova- Krobila — Mlejnikovs, Mirtaia — Polajnarjeva. Albina — španova. Dirigent: N. štritof; režiser: C. Debevec; koreograf: P. Golovin. ta t.ogotno zras a jcotlu do roba, kakor da hoče prekipeti. Tedaj je mojster, ki je moral paziti na slovesne običaje, hitro vrgel vanjo kepico m sti, da se je vrenje poleglo. Izabčli je oče nekajkrat dovolil, da ga je zamcniia pri kot!u. Nazadnje je prišel cb čajni trenutek razburjenja, ko so vkuhani sirup po žlic h ull-vali na prinešani sneg in si lahko prvikrat pekusil sladko, lepljivo prejo. Jožef je za- j igral s star in psom burko, ki sta jo vsako leto p? a vi j al - in mu ponudil veliko kepo pravkar skuhanega sladkorja da bi mu napolnila ves gobec in zlep la zobe. Vsakl-krat je Jeff poz bil skušnje prejšnjih sladkornih praznikov in hlastal po vab!. nakar je s čeljustmi in prednjmi nogami kakor n;r prizsdev:l. da bi se etepel zavrat-nega lenila. :n s tem dajal gledalcem obilo povoja za vrišč in smeh. Da vse je šlo takisto, kakor zmerom pri tej priložnosti. Celo pcnvičnikl so bili, peča i na mast'- ki jo je bih gospa Ovvensova 1 ubačumno priskoparUa. Otroci so jedli. se veselili in hihitali; vmes so tekali venkaj in d:rjali spet noter, se Igrali pri mesečini razbojnike in skrivance ter 95 vrač li spet in spet z novimi zahtevami po sladkorju in ponv!čn'kih. Izabela, kakopak, je sedela tem bolj tiho. čim bolj je napredovala noč. Hrepenela je po kakem človeškem bilju svojih let, po Jani Dsv-sovi ali RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 6. NOVEMBRA 8.30—!).00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročil« v i.emtclai in slovenščini. 12.20—12.30: Oiafbenl uvod. 12JM—12.<5: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Konccrt glasbe za razvedrilo; gra Radijski koncert, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15 — -5.C0: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: PorcčUa ■: nemičmi in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koneert. 17.45—13.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: Koncert dueta harmonik. 19.30—13.45: Poročila y slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved prcgran.a naslednji dan. 19.45—20.00: Ma)3 medigra. 20.CO—20.15: Poročila v nemSčlni. -0.10—21.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojan SteiioVc. 21.00—22.00: Vesel konec tedna. 22.00— 22 10: Poroč ia v nemščini. •— Cvetko Golar Je spesr.il našim otrokom zbirko prav posrečenih prigod, katere Je Edo Deržaj zelo posrečeno opremil z grotesknimi risbami in izdala knjigarna Tiskovne zadroge ▼ 5. zvezku »Police za malet. — »Knjiga o džungli«, slovito Kiplingo^o delo. je pravkar izšla v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, v prevodu Ivana Baukarta in v opremi inž. arh. Gasparija. Knjiira Je posrečeno ilustrirana ter je nad vse privlačno čtivo za stare ln miarte. Dobi se pri založnici v Selenburgovl 'il. 3 in v ostalih knjigarnah. Bogato se Vam povrne izdatek, če el nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga Je enako primerna za obiskovalce tečajev, kaKor za samo-*.lke. Iidaia Jo je Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenfcurgova 3: dobite pa lo tudi v drupiD knjigarnah po Petru Alle'u. Ta dva sta ji b.la zmerom tovariša: pri varjenju sladkorja, pri lušče-n'u fižola, pri sušenju jabolčnih platičev. B h sta neločljiva cd vseh iger La nagod. ki se j h je Izabela tako koprneče spominjala. In zdaj je bila sama. B!lo ji je, ka_ kor da jo je teh nekaj mesecev storilo odraslo žensko, kj mora zdaj sedeti kakor mati in tetka Lidija. Ona pa še ni hoteta biti odrasla! Hotela se je igrati k^kor nekdaj. Seveda, zabave mla.šh otrok se ni mogla udeleževati, ti so se ji zdeli malo manj ko bedasti, in ni ji šlo v glavo, kaj jim jc, da se toliko smejejo. Kr je bila kuha končana in družba do grla nasičena, so s' moški spet prižgati p;-pe in šl* pod milo nebo, kjer so se zatopili v svoje pomenke Izabela je žalostna obsedeli pri ognju. Hrup moških razgovorov in vriščavo veselje otrok sta ji čudno tuje udarjala na uho, kljub temu se je prasedla na zadnjo, od ognja že oddaljeno klado, da b; k?j ujela in ubežala svoj'm lastnim otožnim m slim. Možje so se morda razgo-varjali o vejni- o življenju tihotapcev, o tem in onem, ki ga je poznala. Da sa le drug; ne bi tako vfkali vmes! Kar meš do s* ri je. ko si mogla samo prestrezati od-loirke moških pcmenkov, ob tem pa po«lu_ ?beno službeno mesto prosto in. da se predvidoma tudi v bližnjem času nobeno službeno mesto ne bo izpraznilo, zaradi česar so vse prošnje za namestitev brezpredmetne. Male oglase za nedeljsko številko oddajajte ie med tednom, najkasneje pa v petek, Le za te oglase lahko jantčšmo, da bodo zanesljivo objavljeni v nedeljski številki. V soboto sprejemamo „Male oglase" za nedeljsko številko samo še do 11. dopoldne, vendar pa jih bemi rrr? "* " 'f" le, v kolikor bosta dopuščala prostor in čas. Kratka poročila vsega sveta Stockholm, 4. nov. DNB. »Reseach Institut of America« je izdal oibšimo poročilo o socialnem jn gospodarskem razvoju v Zedinjenih državah V tem poročilu prihajajo strokovnjaki do zaključka, da utegne v prihodnjih letih narasti število brezposelnih v Zedinjenih državah nad 15 milijonov. Ženeva. 4. nov. DNB. Kakor se doznava, ima Anglija kot 49. država Zedinjenih ameriških držav tudi že svojo zastavo. Konservativni poslanec Apslcy je vprašal angleškega državnega zakladnika, ali mu niso zbudile pozornost zas.ave, ki so o priliki tedna vojne štednje krasile podstavek Nelsonovega kipa na Trafalgar Squaru. Tam smo videli velike angleške zastave, ki so imele po eno zlato in srebrno zvezdo v desnem oglu. Kaj nam pa pove herala"čna novost? Na eni prihodnjih sej spodnje zbornice bo k temu zavzel svoje stališče Sir John Anderson. Sofija, 4. nov. DNB. Trgovinski minster Ivan Vanov je izjavil pred zastopniki tiska, da bo njegova prva naloga dvignii proizvodne zmožnosti države. Službe išče INTELIGENTNO DEKLE išče službo v trgovini, elašfi-čami, traliki ali slično. Na-ij.iv pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Pošteno djklec. 1953G-1 17, U VAJENCA sprejme Čokat Avgust, kle-jiiTstro, napeljava vsdovodov. L ubljana. Gregorčičeva 5. 1945C-4; i Zaslužek NEMŠČINO in stenografijo. poučuje nemška gospa. Poiz\edb,.>: Gledališka 16, stanovanje 10. m>i-s sa T3 > ■ Javljam vsem sorodnikom in znancem, da nas je dne 5. novembra zapustil naš skrbni oče, tast, stari očka brat, stric ln svak, gospod EČAN V«, »•V tssialas^M obratovodja v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 7. novembra ob 4. popoldne iz žal, kapelice sv. Antona, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Jakoba dne 8. novembra ob 7. zjutraj. Naj mu bo zemlijca lahka! žalujoči ostali r m MRČES ;uži, 6ten'.ce, bolhi itd.) zanesljivo uničite s »T-'xin« praškom. Drogerija KANC — Židovska nI. 1. 13275-6 ELEKTROMOTOR >/s PS. 150 volt, V4 PS. p-o'(im. Fr. Kham. Kongr<*-ni trg 8. 19436-6 50 LITRSKE SODČKE z\ kisanje zelja, razprcdaia-nio komad 20 lir. Pohitite, ;ršič. meh. delavnica — TiHvvr-isova 13 (Tlgovec. levo dvorišče). 19555-6 moško suknjo črno in temno obleko. prvovrstno blato, malo rcblVnn. srednii velikosti, proda Pilih. Slomškova 12-11. -9">49-6 športno suknjo svetlejše barve, lepo iadelaao i boljšo podlogo, pro am po z 'Io ugodni ceni. Krojač Uo-var. Zvezna 8, Zelen« jama. 194-6-5 RADIO izvrstno ohranjen. prodam. Naslov v vseli posl. Jutra. 19458-0 FORD esebni V 8. amerikanski. ▼ [Tovrstnem stanja z novimi gumami, proda »Adler-Strri-co«, Kenda. Kersnikova 2. 19*6-6 POSTELJO svetlo, kompletno, skoraj novo, prodam. Gosposka 9-IL 194S5-6 1 RADIATOR. vodtvodne školjk.', 2 kovinska možnarja, 1 medeninast. 3 ročni lustri. spajkala (let-kolbni) in spajal ne svetilke, ugodno proda »M"talk«. Go. s;iosvetska 16 (Nasproti Del. doma). ' #>161-6 KNJIGE slovenske. nemške. italisnske. prodam. Naslov r vfeh [»>1. Jutra. 19194-6 MOŠKA OBLEKA temna in nov moter površnik — ugodno prodam. J. T.. Križevniška 4-1. 19496-6 MIZO, GUGALNTK belo umivulno mizo in postopno omarico, prodam. ljeva S-II, desno. 19,'99-6 U KNJIGE nemške in slovenske, znanstvene in zabavne — ku[xije Kl<-imuyr & Bamberg. Miklošičeva 16. m«-? MIZARSKI KLEJ, prvovrsten, kupim. Ponudbe na ogl. odu. Jutra pod »Klejc 19425-7 NALIVNA PERESA, boliša, dobro ohmnjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Ev-Test, Prešernova 44. 19417-7 ELEKTROMOTOR Vi PS, 390/3*), 1400 ali 900 obratov. Kupim. Fr. KhGm. Kongresi trg 8. 19124-7 PISARNISKO OPREMO ali dele (amerikanski tip) in tudi malo železno blagajno, kupimo. Ponudbe na ogl. od-delifc Jutra pod »Trgovsko pod:etje*. 19533-7 STEKLENICE, vsakovrstne, todi parfutnske in medienske. plača nn'bol:še -■Metaliac. nasproti DelivsV-ga doma. 19460-7 PR'VT?»-MENA PRAVILA SLUŽBE, vse 4 dele. Priv-emena exer-cirna pravila bivše iug. voj.. I. del. kupim. Naslov v vs posl Jutra. 194^3-7 V KOMTS. PRODAJO sprejemamo fotoamrate. umetnine, antikv:tet<- in dnise predmete Parfumerija >V.<-nns». ralnčft Bata. 192*1-7 LEPA PARCELA, cca. 22.000 kv. m, blizu re-mize, napro'o.j po 75 lir za kv. m. Resni kupci naj ae oglasijo na poštni predal it. 250. Posredovalci izkliičeni. 19423-20 HtSO aT VILO v Rožni dolini, kupim. Po-n-^dbe na ogl odd jutra pod »Ali narre!ex. 191KV3) REALITETNA PTSARNA Tlabi an M>n. ClgaMova I-p. proda več Iejrfh stavbnih parcel v Vgeh delih mesta po ae!o ugodnih rvnah 1948?-S0 STAVBNO PARCELO, krasno, nri cerkvi v Fp. 91-?k;. uffodno prodam. Nasirrv v vseh nosi Tn'rs. V najem VEČJE SKLADI5ČE /dravo in šupo, lahko loče-no, vzamemo v najem. Pismene ponudbe pod »Začasno« na ogl. odd. Jutra. 19307-17 INSERIHAJ V ^JUTRU"! PRAZNO SOBO liipo, « »oupnrabo kopajnioe, ojiam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19450-23 OPREMLJENO SOBO ali pra/ino sobo, z uporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.. 'S- .. I-EPO SOBO »Mam 2 boljšima gospodičnama. Sotiporaiw koitthiice. Naslov v vseh posl. Jutra. lodu. Po-Ijenska c. 20. pritličj * de-sjin. 19-S5-2S OPREMLJENO SG30 takoj oddam, [žin?';-j c. Cerjanec. — Og!.*l od 1. do 3 tire. 194SS-JR SPREJEMNiCO in spalnico, o^iain boljšim, dostojnim ljudem. Ponudbe r.a ogl. odd. Jntra pod »Leni sobic. 1949S-23 usr GOSPODIČNO zdravo, simpatično, do ?i 1 -t ?taro, dobro vzgojeno, neoporečne preteklosti, z znanjem tli h arija in vodenja gospodinjstva. išče v svrho ženitve mlad. simpatičen sro-spod. čigar materialne prilike so v vsakem oziru urejene. Cenj. ponudbe poslati na n;!. odd. JritTa pod »Mej značaj — moja bodočnost*. '91'1 GUMIJAST CBROC od otr. vozička, sem izirutiHa. Poštenega lajdiblji prosim, naj Pa vme proti nasTrdi v upravi Jitra. 194 !9-37 2EPNO URO, moško, clirom, novo, sem izgubil od Jernejeve cestj do konca Kavskove ulice. Po-štejrga na.ditelja naprošam, da jo odda proti lepi nagraii v Jerneji nI. 29. pri Balantiču. 19477-37 LISTNICO z denarjem a osebno iz'-.«z- nic-o nt ime Zupančič Ježe, izfano od Občine St. Vid nrl SJčui. e.« izgubil od vojašnice na Pclisns-ii cesti do Iža.nsk° m:;n'.'e Pošten naj-dtclj nai io ndda na I1 lanski cesti 44. 1947C-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem odtlelku Avbe. Brivski pcmočnik. Br j s,'cjce%. Bcžigrol. Cealnun, Dobra moč, iluhovne jt;;>-bra stranko. Donosi, Drjžin-ske razmere, Dober, Damske, Deponiran d_*nar Edia-tv;-na iiHlika. Lutz r«f Lastno perilo. Francoščino, Fotoaparat, (re^p^dična. Gojzeri. Hisniea, Izurjen, b. le:a 1943. K<>re-r:e. Ki^mrt. Kino. Kamrica, Moška obleke. M.tziln:. cikel. Mirno Malo ro- žen. Neanonimno, Nostcp v torek. November 19. Orir taljena. Oskrbnik Perzijska. PrhištvO. Poštena-Slosn.. Papir. Pos režnica. Primerno darilo. Pr:l:kn. Pitona, zanes-Ijva. Plačam Precizni delavec. Radio. Reden plačnik. Razumevanj. Soliden. ?a.mo 2 nsetif. Stre.go na. Ptalna 7. Pnknji". ?ore-ten. Stajica, f^upna zabava. Str m-nesljiva. qi':ios .ina knhari-ep v ekovTi. Šivalni stroi. 5-^fer';-ka trr-rrin« 17. fkor-nje. Trgnv®ko podjetje. Težko črilram. Vef sosts^^vaJ- t-n. TnVo; sobi. T-koj oddam. Tihi rp*"ri. TovT-rin. Vtto-"■9.. Znrw!;t -r sam' č^ dan. 7-1c>,-.*v /T p^r-V,-,^ Naročite se s?^ romane DOBRS K K JIG E! Za metalurgično in tekstilno industrijo na Goreniskem (Tvranj in Jesenice) SE SPREJMEJO stalno strokovs?! Li pssreožssi DELAVCI Prijave In natančnejša pojasnila pri Borzi dela v Ljuhijani. KTO^rčARNA „F A J Vam strokovno osnažl. preoblika in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda ttot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA. SV. PETKA CFVSTA ŠT. S8 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 'Nasproti hotela Union) 4 ♦ ■l -V I z : i mmm Po kratki mučni bolezni naju je zapustila najina nenadomestljiva žena, mamica, sestra, teta in svakinja, gospa ŽERJAL ANGELA roj. KAI žena vlakovodje drž. žel. 5. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. novembra 1943, ob S. uri popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. novembra 1943. Žalujoči: ANTON, mož; ing. ANTON, sin in sorodstvo Jbioec izmn Vlaurler: 30 Dapbne du Roman Vzela mu ga je iz roke, skoraj sram jo je b'lo te pogoltnosti; on pa ji je pomignil tak'sto domače, da se je morala nehote smejati, zavil oči proti nebu in si pogladll život. »Mcnsieur takoj pridem k vam.« je re. kel in se namuznil kakor sozarotnik. Pomolila je, kolika-j so vsi podobni Will:a-mu, v svoji vnemi, da bi spravili dva človeka vkup. in k; ko se jim zdi to nekaj naravnega, veselega in ljubkega. Kakor lačna žival je padla po hlebcu in si urezala krajec s žrao skorjo; tudi nekaj sira in solate je }ylo zraven. Tedaj je začula za se. boj korake. Kapitan »Mouette« je bil tu in jo je gledal. Prisedel je k nji ter segel po hlebcu. »Zdaj lahko ladja sama skrbi zase.« je dejal, »to je njeno vreme. Ves dan bi ohranila smer, kdaj pa kdaj majhen pritisk s prstom na kolo bi zadostoval. Da jte mi kave.« Nalila je kadeči se zavarek v dve skodelic1; oba sta željno pila. »Kaj pravite o moji ladji?« je vprašal. »Mislim, da je začarana; to vobče ni ladja; zdi se mi, kakor da vse doslej nisem živela.« »Prav tako je časih vplivalo tu.d: name, ko sem se loteval gusarstva.. Kakšen je sir?« »Tudi sir je začaran.« »Torej se dobro počutite?« »Kar živim, se še nisem bolje.« »Jejte, kolikor vas je volja, kajti drevi bomo imeli malo časa za jed. Hočete še kos kruha?« »Prosim.« »Ta veter bo p;hal ves dan, a zvečer se bo nekoliko unesel; potem se bomo morali plaziti vzdolž oba!e ter izrabljati plimo in oseko. Ste srečni?« »Da . .. Zakaj vprašate ?« »Ker sem tudi jaz srečen. Dajte mi še malo kave.« »Ljudje so bili danes zelo vesela,« je rekla in segla po vrču- »zaradi česa le, zaradi tega, kar bo drevi. ali zato. ker so spet na morju?« »Zaradi obojega. Pa tudi vas so veseli.« »Kaj nek' jaz pomenim?« »Nova spodbuda ste. Zaradi vas se bodo drevi tem bolj potrudili.« »Zakaj pa prej niste imeli nobene žen. ske ca ladji?« Nasmehnil se je, z usti polnimi kruha in s^ra, odgovoril pa ni. »Pozabila sem vam povedati, kaj je 00-krat rekel Godolphin.« »K3j pa?« »Rekel je, da se širijo po deželi grde go- vorice, ki se nanašajo na vaše ladijsko moštvo. Dejal je, da je slišal o ženskah, ki so zašle v obup.« »V obup? Zaika.j?« »Prav to sem ga tudi jaz vpraSala. On pa je v mojo skrito zabavo 1n veselje odgovoril da se boji, da je že nekaj žensk iz tega kraja trpelo v rokah vaših prekletih lopovov.« »Dvomim, da bi bile trpele.« »Jaz tudi.« žvečil je kruh in sir 'n se kdaj pa kdaj ozrl po križih in jadrih, ali je vse v redu. »Moji tovariSi se ne menijo za vaše ženske,« je dejal, »nerodno je prav za prav le to, da ženske njim ne dado m'ru. Iz svojih koč se usujejo in pridirjajo po gričevju, kadar mislijo, da je ,La Mouette' zasidrana v bližini njihove obale. Celo naš zanesljivi William se mora otepati takih nadlegovanj, kakor sem slišal.« »William je zelo — galski.« »To sem jaz tudi, to smo vsi. A vsiljivost utegne kater'krat spraviti čSoveka v zadrego.« »Ne pozabite, da se zde ženskam tu na kmet'h njihovi zakonski možje zelo dolgočasni.« »Morale bi svoje zakonske može naučiti lepšega vedenja.« »V ljubezenski igri se nI angleški kmečki teleban nikoli odlikoval.« »Sl'šaJ sem, da ne. Poboljšal bi se pa gotovo, če bi dobil potrebni pouk.« »Kako naj ženska pouči svojega zakonskega druga o stvareh, ki jih sama ne razume in ki jo ni vanje nihče uvedel?« »Svoj nagon gotovo ima.« »Nagon ne zadostuje zmerom.« »Ce je tako, moram kmetice iz vašega kraja zelo pomilovati.« Oprl se je na komolec in vzel iz dolgega žepa svoje suknje pipo; videla je, kako je natlačil glavico s temnim, jedkim tobakom, s kakršnim je bil nekoč napolnjen lonec v njeni spalnici; čez minuto je že držal glavico v roki in kadil. »Nekoč sem vam rekel,« je pripomnil, z očmi uprtimi v križe, »da so Francozi docela po krivem na glasu kot galantni ljudje. Ni mogoče, da bi se mi na oni strsni preliva vsi odl'kovali v tej reči- tukaj, na vaši strani, pa bi živeli sami nerodneži.i »Morebiti je v angleškem podnebju kaj takega, kar ni ugodno domišlj'ji?« »Podnebje nima s tem nič opravka, in tudi plemenska razlika ne. Moški ali žen. ska imata za te stvari prirojeno rszume-vanje, ali ga pa vobče n'mata.« »In, deniva, če ima na primer v zakonu eden izmed obeh to razumevanje, drugi pa ne?« »Potem bo ta zakon nedvomno zelo enoličen, kakor so, tako sodim, najbrže vsi zakoni.« Puh dima se ji je potegnil čez obraz; vzdignila je oči in videla da se smeje. »Zakaj se smejete?« »Ker ste pravkar tako resno gledab", kakor da bi imeli namen, spisati o vprašanju zakonske neskladnosti razpravo.« »Morda jo res spišem na stara leta.« »Lady St. Columb bi morala pisati svojo razpravo s popolnim poznanjem predmeta, to je bistveno pri vseh razpravah.« »Morda imam to poznanje.« »Morda ga imate. A da zaokrožite svoje delo, bi ji morali dodati še sklepno besedo o Skladnosti. Časih, to morate vedeti se Zgcdi, da moški sreča žensko, ki se mu zdi uresničenje vseh njegovih najbolj skritih sanj. Oba imata razumevanje drug za drugega, od najbolj površnih do najglobljih vzgibov srca.« »A pogosto se to ne dogaja ?« »Ne, pogosto- baš ne « »Torej bo morala moja razprava ostati nepopolna.« »V žalost vašim Ctateljem- tn vam samim v še večjo žalost.« »Oh, namesto o tej skladnosti, kakor vi pravite, bi lahko napisala nekaj strani o materinstvu. Izvrstna mati sem.« »Res?« »Da, Wllliama vprašajte. On ve vse, kar je treba vedeti o tem.«