UREDNIŠTVO LM UPRAVA: LJUBLJANA, FUCCIN1JEVA ULICA • — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Meaećn a naročnina 6.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ta Kraljevine Italije to možen lM v a Ima Računi prt postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed Omom PUBBIJCTTA ITAUANA S. A- MILANO Ljubljana štev. 10-351 estera: CNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A., MILANO. Uspešne akcije v Afriki Napad na to hruško luko — Obstreljevanje zbirališč sovražnih okopnih vozil — Malta nima irtMiha Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavi] 30. aprila naslednje 698. vojno poro^lo- Na cirenaJSkem bojišču živahno delovanje naših izvid niskih patrol. ki ga je oviral silovit peščeni vihar Naša letala 50 z uspehom napadla pristanišče v Tohrokn Ln obstreljevala s strojnicami sovražna zbirališča avtomobilskih vor'1 zaradno od trdnjave Nemški lovcf so sestrelili eno letalo tipa Curtiss. Nemške in italijanske ediniee so izvršile ponovno bombardiranje na Malti in dosegle obsežne uničevalne učinke. Izvidniško letalo Kr. mornarice kj Je spremljalo neki konvoj v srednjem Sredozemlju, je zmagovito zavra lo napad treh I*»ta| Bristol-Blenheim in eno izmed nj*b t^žko zadelo. Naše letalo ki je bilo poškodovano med spopadom, se je vrnilo na oporišče s tremi ranjenci na krovu. Trdno in živo zavezništvo Berlin. 1. maja s. »Borsen-Ze:*ung* Je objavila poročilo iz Rima, v katerem pravi, da se Italija in Nemčija kot zaveznici že dve leti skupno borita v sedanji vojni. To zavezništvo pa ni neka okostenela zadeva, marveč stalni živi odnos med dvema narodoma, ki dan za dnem tako v malih kakor v velikih političnih in vojaških dogodkih potrjujeta Dravo vrednost in bistveni pomen tejpra svojega odnosa Zavezništvo, pravi člankar. nalaga posebne naloge, ki se neprespano obnavljajo. Članek obeležuje razne zveze v dosedanji zgodovini in jih označuje mestoma za paradoksalne kompromise, kakor velja to v primeru zveze med demoplutokratsk.m: ?-.:a-mi rn boljševizmom. Članek opozaria da!1e na navdušeno pohvalo, ki jo fc H:*:er izrazil v svojem med Italijo in Nemčijo zadniem govoru italijanskim vojakom, ki .^e t?ore na vzhodni fronti, pa tudi na globoko hvaležnost ki jo je izrazil fašističnemu pokre*u, pričefni ideji novega ev-r^kera reda. Tu ne gre za medsebojno izmenjavo komplimenta, marveč za očitno priznanje zaslug zaveznika. Naravno je. da se vsaka zveza opira na medsebojne interese zavezniških narodov, toda ni v tem ves smisel in namen italijansko-nem.*ke zveze. Med obema velikima narodoma dozorevnjo kali nadaljnje Široke povezanosti. Za to jamčijo tudi globoko prijateljstvo obeh voditeljev ter popolrK) sodelovanje italijanskih in nemških oborožen ;h sil na vseh bojiščih ogromne vojne, od libijskih puščav do ruskih planjav, od sredozemskih in afriških do ameriških voda. Uvedba poletnega voznega reda Direktne železniške zveze preko Ljubljane s tujino Rim. l. maja. s Opolnoči od 3. na 4. maj bo uveden nov železniški vozrd red. tako da se bodo bolje uredile tudi železniške zveze z tujino. Brzovlak. ki odhaja ob 21. zvečer Iz Turtna bo prispel preko Milana, Benetk ln Triesta naslednjega dne ob 16.45 v Izubijano ter bo ob 16 krenil dalje proti Zagrebu, BeogTadu tn Sofiji na eni, na drugI strani pa proti Solunu. V nasprotni smeri bo prispel brzoviak ob 11. v Ljubljano tn ob 11.45 krenil dalje proti Triestu in Benetkam do Turlna. kjer bo imel zv«*zo proti Lvonu. Brzovlak, ki bo iz Budimpešte krenil ob 1S.20 bo vozil preko Ljubljane, kjer se bo ustavil ob 7.35 naslednjega dne, proti Triestu in Benetkam do Rima. kamor bo prispel istega dne zvečer ob 23.55. V nasprotni smeri pa bo iz Rima krenil ob 6.50. prispel v Ljubljano ob 22.55 to 10 minut kasneje krenil dalje proti Budimpešti, kamor bo prispel naslednje dopoldne ob 10.40. Oba vlaka bosta imeLa zveao s Fiumo in Torinom. Vlaka od Ljubljane proti Triestu Št 709 in 45 bosta v bodoče odhajala iz Ljubljane pol ure prej. Angležem se vračuje z njih lastnim denarjem Berlin, 1. maja. s. Nemški letalski napadi na Bat h, Norwich ln York, ki jih je izvršilo nemško letalstvo kot represalije na angleške letalske napade, so napravili na angleško javno mnenje globok vtis. Tako beleži >Z\v61fuhrb!att-T, da je mogoče na angleško presenečenje odgovoriti, da ima tudi Nemčija pravico plačevati Angliji z enakim denarjem kakor je to stomlo angleško letalstvo. Angleži so pričeli rušiti cerkve in spomenike nemških m^t. Zaradi tega Nemcev nihče ne more zadržati, da ne bi Angležem stonli enako. Angleški narod naj se obrne na svojo vlado in naj odgovor zahteva od Churchilla, ki je kot prvi odredil take napade. Nemri postopajo tako, kakor Angleži. Nam<*n Angležev, da M terorizirali nemško civilno prebivalstvo in omajali njegovo odporno silo, na nemški narod v ničemer ni vplival. Na Nemcih ni opaziti nobenega znamenja onemoglosti. Tega pa se ne more reči o Angležih, ki ne znajo niti pod pritiskom iz Moskve zapo<"eti nobene vojaške akcije, ki bi bila kakršnegakoli večjega pomena. »MBnchener Ncuste Nachrichten« opozar- jajo, da so Angleži že pred nekaj dnevi brezobzirno in barbarsko komentirali škodo, ki je bila prizadejana nemškemu civilnemu prebivalstvu ob priliki angleških letalskih napadov. Spričo odločnega nemškega odgovora pa so sedaj že pričeli ta<-jiti, da bi bili imeli pri svojih napadih ustrahovalne namene, hkratu pa obeleževati nemške protiukrepe kot >barbarske< in >brutalne«. List naglasa, da je to brez-častno. V ostalem pa ni bilo od Angležev pričakovati ničesar drugega, saj so bih" pripravljeni prepustiti vse kulturne zaklade kontinenta boljševikom. Churchill je sedaj že drugič pognal angleško letalstvo proti nemškemu civilnemu prebivalstvu in spet je bil prisiljen, da se je pričel pritoževati spričo posledic, ki so zaradi tega nastale za samo angleško prebivalstvo. V Angliji se že nič več ne hvalijo z razdejanjem, ki ga je angleško letalstvo povzročilo v Ltibecku, Rostocku in Kolnu, pač pa se povsod pritožujejo zaradi škode, ki jo je moralo angleško prebivalstvo utrpeti spričo take zločinske Churchillove politike. Carigrad, 1. maja, s. Proces zaradi atentata, proti nemškemu poslaniku v Ankari von Papenu s^e je včeraj opoldne nadaljeval Najprej je Ml a zaslišana priča Jusuf Atalav, rojen v bivši Jugoslaviji, znanec Omarja Tokata in Abduramana Sajmana. Izjavil je. da se je nekega dne v njegovi trafiki oglasil Pavlo*/ in kupil nekaj cigaret. V trafiki je bil tudi Abduraman, ki ga je Pavlov vprašal, ali je Bolgar. Abduraman mu ni odgovoril, marveč je zapustil trafiko. Tedaj mu je priča sledil in je videl, kako se je Abduraman ustavil pred nekim kinematografom in govoril s Pavlovom. Brivec, ki je delal pri Sulejmanu. je izjavil, da nič ne ve. Nato je bil zaslišan neki prodajalec sadja HaliT ki je imel svojo proda;aJno v bližini sovjetskega poslaništva v Carigradu. Izjavil je, da je Pavlov v spremstvu neke gospe čestokrat prihajal v njegovo prodajalno in kupoval sadje. Po-slednjič se je to zgodilo 1. marca. Pavlov ie temu oporekal, toda priča je vztrajal pri svoji trditvi. Državni tožilec je zahteval podrobne podatke o ženi, ki je sprera-liaia Pavlova, in priča jo je natanko opi-seJ. Razprava je bila nato za kratek Čas prekinjena. Ko se se je nadaljevala, je bil zaslišan neki stu len t. ki je bil nastanjen v istem stanovanju kakor Abduraman. Predsednik je zahteval od njega podatkov o Abduramanu in priča je izjavil, da je bilo politično delovanje Abduramana sad nekega pretiranega Ideal zrna bolj kakor znanstvenega prepričanja. Zas'išanUi je balo še nekaj manj pomembnih prič, nato pa vajenec iz Sulejmanove brivrvice. Deček je izjavil, da je nekoč opazil v brivnici tudi Komilova. ki ga je Sulejman bril. Oba sta govorila v jeziku, katerega deček ni »aumel. Sulejman je pojasnil, da je po- prič v Ankari slal dečka po voio in da je za Časa n j ©(rove odsotnosti izročil Kornilovu zavoj dokumentov. Razprava je bila nato odgođena do jutri. Organizacija v Bolgariji Sofija. 1. maja s. Ministrski predsednik je pooblastil trgovinskega ministra, da ukrene vse potrebno glede prehrane prebivalstva. Ukrepi ministra bodo takoj stopili v veljavo, tudi če se bodo nanašali na delokrog drugih ministrstev. Volilni poraz angleškega Rim, 1. maja. s. Angleška vlada je pri nadomestnih volitvah doživela nov neuspeh. Iz Londona se je izvedelo, da je pri nadomestnih volitvah ▼ Wallaseyn vladni kandidat Permingtom, pwwWdTiik krajevne orjranizacije konservativne stran" ke, propadel tn je bi! mesto njega Izvoljen neodvisni kandidat George Reakea, chestrski grof. Slednji je prejel nad 6.000 glasov več kakor njegov nasprotnik. Rezultat teh nadomestnih volitev je izzval v angleških političnih krogih mnogo živahnih komentarjev. iz Berlin, 1. maja a Berlinski Mstl objav* ljajo. da je tamkajšnje posebno sodišče obsodilo na smrt trt kaznjence, ki so skušali zbežati iz zapora is pri tem napadi! kaznilniskega paznika Japonci so dosegli birmansko cesto Zavojevali so njeno južno izhodišče, mesto Lasi o — Japonske čete napredujejo tudi na vseh drugih bojiščih ?anehaj. 1. maja s. Vesti angloameriškth agencij z birmanske fronte kažejo, da prodirajo Japonci zmerom boli proti Kitajski. Nastala je nevarnost, da jo bodo napadli z boka. Kakor je bilo že objavljeno, so Japonci prodrl do periferije La-šija. To so utrdili služžbeno tudi v Cung-kinsu. Kitajski komunike dodaja, da Japonci prodirajo v dveh smereh, proti Hsi-pavu, kjer se združita železniška proga in cesta i2 Birme na Kitajsko. Po padcu Lašia, ki pomeni resno ogra-žanie Mandnlava in po prekinitvi zveze, po kateri je nvrvrša! Cangkajšek že prejemi pomoč, je položaj Angležev v Birmi zares obupen Po izsledkih izvidnikih poletov pa je japonsko vrhovno poveljništvo mnenja da bo sovražnik skušal nuditi po-slr-d*^:; obupni odpor v severni B'rmi. Tokio, 1. maja s. Ker je bila prekinjena cesta i petrolejskoga področja v Birmi proti Cungkingu. je vlada v Cungkin-gu sklenila, da do skrajnost i izrabi rezerve petroleja v deželi. Banekcik. 1. maja s. V Cungkingu je bilo službeno objavljeno, da so se kitajske čete umaknile iz Lašija. Tokio. 1. maja. s. Agencija Domei poroča, da so japonski oddelki, ki so predvčerajšnjim vkorakali v Pa rang, včeraj zavzeli še Halahang ter bližnje letališče, ki je kakih 40 km oddaljeno od Paranga, H al a ban g je kot prometni center važen za vso pokrajino. Boji na Kitajskem Peking, 1. maja s. Japonske čete, ki operirajo v vzhodnih predelih pokrajine Ho-pej. so ujele nad tisoč sovražnih vojakov in oficirjev ter zaplenile nekaj poljskih topov in večje množine drugih vojnih potrebščin. Drugi japonski oddelki čistijo južni del pokrajine. Od 24. aprila dalje so zaplenili več sto pušk. Na bojišču je obležalo nad 500 sovražnih vojakov in oficirjev. Napredek Kitajske Ttenrln, 1. maja. s. Vicedirektor za kitajske zadeve general Cikava je bil zadnje dni na inšpekcijskem potovanju po vsej severni Kitajski in notranji Mongoliji. Izjavil je. da vse kaže, da ae bo položaj v severni Kitajski tudi glede na napredujoče pomirjen je in na naraščajoče sodelovanje kitajskega prebivalstva z nankin- Škim režimom v kratkem 5e znatno z boljšal. Centralna Kitajska postaja spričo naglera razvoja svoje industrije, trgovine in luškega prometa ena najbogatejšik pokrajin v vsej Kitajski. Smrt ameriškega generala v Avstraliji Urbona, 1. maja. s. Po vesti iz Londona Je umrl poveljnik severnoameriškega letalskega zbora v Avstraliji George. Kim, 1. maja. s. V Avstraliji je bilo službeno objavljeno, da je z letalom smrtno ponesrečil poveljnik severnoameriškega letalskega zbora v Avstraliji. General HaroM George je oonrej poveljeval ameriškim letalskim silam na polotoku Bataanu. Prispel je v Avstralijo skupno 2 generalom Mac Arthurom. Nervoznost Avstralcev Rim, 1. maja. s. Severnim Američanom in Avstralcem je očitno zelo dolgčas n vsi pričakujejo, da bo general Mac Arthur takoj kaj ukrenil proti Japonski. Avstralski tisk obeležuje brezdelje vojaštva za zelo nevarno. Listi v Novem Južnem Walesu so pričeli posebno kampanjo za »manj monotone nedelje* in za prirejanje posebnih zabavnih prireditev za vojake. Odločitev, da bi se te prireditve rezervirale izključno na vojake, pa je izzvala nezadovoljstvo med industrijskim delavstvom. Delavski listi so zato pričeli zahtevati enake pravice tudi za delavstvo, ki naj bi se jim priznal pristop na te prireditve. Sodelovanje Filipincev z japonsko upravo Manila, 30. apr. s. General H oma. vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Filipinih, je za rojstni dan mikada objavil proglas, v katerem povzdiguje kreposti vladarja, oficirjev in japonskih vojakov, ki so bile odločilne za odstranitev angleško-ameriskega vpliva na Filipinih. H orna pripominja, da bodo Filipinci gotovo razumeli Pomen sedanje vojne in solelovali z japonskimi silami prt obnovi Filipinskega otočja. Istočasno je Jorda Vargas, šef filipinske uprave izjavil, da so Filipinci z iskrenim navdušenjem praznovali rojstni dan japonskega vladarja, zagotavljajoč, da bodo sodelovali tudi pri ustvaritvi splošnega skupnega napredka na prostoru Velike vzhodne Azije. Nemško vojno poročilo Uspehi nemških napadalnih čet na vzhodu — Ob Severni Ameriki znova potopljenih 6 ladij s 33*000 tonami — Nadaljevanje povračilnih poletov Is Hitlerjevega glavnega stana, 30. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo^ V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so bili lastni napadi in sunki udarnih čet uspešni. Posamezni slabejsi napadi sovražnika so bili odbiti. Z letalskimi napadi na železniške naprave in prometne zveze v sovjetskem zaledju so bile povzročene občutne izgube železniškega parka. Na fronti na Laponskem so se na področju pri Murmansku izjalovili sovražnikovi napadi s hudimi krvavimi izgubami za nasprotnika. V severni Afriki se je razvijala na obeh straneh zaradi močnih peščenih viharjev le manjša izvidniška delavnost. Na vzhodnem Sredozemskem morja J* potopila nemška podmornica transportna jadrnico angleške oskrbovalne službe. Letališča na otoku Malti so bila podnevi in ponoči učinkovito bombardirana. Podmornice so potopile ob vzhodni obali Severne Amerike 6 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 33.000 br. rej?, tonami in so s tornednim zadetkom poškodovale nadaljnjo veliko ladjo. Povračilni napadi nemškega letalstva proti Angliji so se nadaljevali. V noči na Si. april so napadli oddelki bojnih letal ob dobri vidnosti angleško mesto Nor-wich. T mestnem središču in industrijskih napravah so bili opaženf obsežni požari in močne eksplozije. Prt sovražnem letalskem napadu na pariška predmestja je bila povzročena večja škoda na poslopjih, kakor tud j izgube med civilnim prebivalstvom. Posamezna angleška letala So pod v zel s nosilne polete nad severno nemško obalna področje. Sestreljeni sta bili dve angleški letali. na Norwich Berlin, 1. maja. s. Za represalijo proti angleškim letalskim napadom na stano-\*anjrfce okraje nemških mest so večje skupine nemških letal tudi v predzadnji noči napadle angleško mesto Ncrwich. Kolikor je bilo mogoče izvedeti iz nemškega vojaškega vira, je bilo na mesto vrženih mnogo rušilnih in zažigalnih bc nb. ki so v mestu povzročile ogromno škodo. Vsa nemška letala so se vrnila na svoje oporišče. Medtem angleška letala v predzadnji noči nikjer niso prodrla nad nemiko ozemlje. Nad zasedenim ozemljem ln pred nemfko obalo sta bila sestreljena đva sovražna bombnika. KodanJ, T. maja s. V pretekn* no« je n£k> sjagleSso (rvonaotomo letalo prisiljeno pristati v nekem kraju na Južnem Jut-landu, neko drugo letalo pa je protiletalsko topništvo sestrelilo. Katastrofa nizozemske trgovinske mornarice Rim. 1. maja s. Snoči je bil objavljen angleški službeni komunike, ki pravi, da je prešlo 2.610.000 ton nizozemskega ladjevja v službo Velike Britanije. Od tega je bilo do 31. decembra preteklega leta potopljenih 1,941.000 ton. Ruski neuspehi na finskih bojiščih Helsinki, 1. maja. Na fronti v Vzhodni Kareliji so sovjetske čete v smeri proti Louhiju še nadalje skušale Izvajati oster pritisk. Sovjetski oddelki so ponovno napadli finske postojanke. Pri tem jih je znatno podpiralo sovjetsko letalstvo. Vsi napadi pa so bili z odločnim protinapadom finskih in nemških čet odbiti. V zadnjih 34 urah so bile prizadejane sovjetom posebno hude izgube. Pred finskimi poljskimi utrdbami je obležalo na stotine ruskih vojakov in oficirjev. Nad Rukajarvijem sta finska lovca naletela na skupino 6 sovjetskih letaL Prišlo je do hudega spopada, čeprav sta bili obe finski letali v vodi poškodovani, jima je uspelo umakniti se iz borbe. V pretekli noči so se sovjetska letala pojavila nad Finskim zalivom. Eno je prodrlo do Helsinkija, kjer je bilo prebivalstvo alarmirano, a drugače ni prišlo do nikakih incidentov. Na Karelski ožini bo ruski oddelki prodrli med finske postojanke, a jih je finska pehota z odličnim protinapadom pregnala. Na Aunuški ožim je bilo pri električni centrali na Sviru in dalje proti vzhodu proti Oetinkom odbitih več jakih nočnih napadov sovražnika, ki so mu bile prizadejane velike izgube. Tudi na južnem odseku bojišča v Vzhadni Kareliji je bilo pregnanih več sovjeSkih oddelkov,, Id m prodrli med finske postojanke. Blizu Ru-kajarviia je prišlo do živahnega delovanja patrulj. Razdejanja v ruskem zaledju Berlin, 1. maja s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da so nemški bombniki na srednjem odseku vzhodnega bojišča močno napadli sovražno oskrbe v neposrednem zaledju bojišča. Zadetih in razdejanih je bilo več železniških postaj. Poškodovanih je bilo nadalje 13 tovornih vlakov in več železniških lokomotiv. Mnogo J tirov je bilo razdejanih. Nemški bomb ni-; ki so bombardirali tudi več skladišč, v kaierih je izbruhnilo nekaj požarov. Sovjetske letalske izgube v sredo Berlin. 1. maja. Včerajšnji lLsti objavija-] jo poročila iz nemškega vrhovnega povHj-; ništva. da so bile tudi predvčerajšnjim sov-! jetskemu letalstvu piizadejane nadaljnje j hode izgube. Samo nad Ilmenskim jezerom so nomški lovet sestrelili brez lastnih izgub 17 sovražnih aparatov. Na južnem odseku jo Mlo sestreljenih 12 sovjetskih letal, na skiajnem severu pa 7. TaKo je sovjetsko letalstvo samo v sredo izgubilo 36 aparatov. Močna eksplozija v angleški vojni tovarni IJzbona, 1. maja. s. V neki tovarni voj-| nih potrebščin v Angliji je nastala ailna , eksplozija. Ena delavnica so je popolnoma porušila. Izpod njenih ruševin so doslej • izkopali 5 mrtvih delavcev in 2 delavki. i Volitve na Japonskem Tokio, 1. maja s. Včeraj so bile na Japonskem parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila zelo velika, kar priča o kompaktnem političnem udejstvwanj.il naroda. Ob 13. uri je bilo v tokijski pokrajini oddanih že 45 odstotkov vseh glasov. Pri prejšnjih volitvah je bilo do tega časa oddanih 33 odstotkov glasov. Tokio, 1. maja. s. 15. milijonov Japoncev se je včeraj udeležilo volitev novega imperialnega parlamenta. Volili so 456 poslancev, kakor jih določa ustava, izmed 1079 službenih kandidatov. Volilni uradi so bili odprti od 7. zjutraj do 18. popoldne, v krajih, kjer so prometne zveze težavne, pa so se volitve pričele že 24. t. m. Rezultati volitev bodo za pokrajino v Tokiu objavljeni danes za ostala japonska me?*a pa jutri. V pokrajini Okajani, kjer je požar pred kratim povzročil ogromno škodo, bodo volitve 4. maja. Listi se obširno bavi jo z volitvami in opozarjajo na njihov pomen glede na sedanjo vojno. ^Asahi Simbun« prav-, da so bile včerajšnje volitve za vsakega volilen enake zaprisegri. ^Jomiuri" prispodabl'a glasove nabojem, od katerih predstavlja vsak svoj prispevek za zmago. Tokio, 1. maja. s. ^Japan Times Adver-tisser« komentira splošne volitve in pravi, da so prepričevalno dokazale meč in sposobnosti japonske vlade, pa tudi popolno sodelovanje naroda in vlade. List primerja disciplinirani potek včerajšnjih volitev z volitvami v Angliji in Zedinjenih drža vali, kjer so povzročale doslej še zmerom velike motnje in spore. <5c bi v Ang-liji ali v Zedinjenih državah sedaj razpisali splošne volitve, bi te dejansko izpadle kakor obsodba vseh politikov anglosaških držav, ki so krivi sedanje katastrofe. Amnestija na Japonskem Tokio, 30. apr. a. s. Pravosodni minister je izjavil, da je bila ob priliki rojstnega čine japonskega vladarja izdana amnestija, ki je je bilo deležnih 226 jetnikov. Ostra kritika lorda Beaverbrooka Kim, 1. maja. s. Lord Beaverbrook je v enem svojih zadnjih govorov v Zedinjenih državah izjavil: »Morali bomo strahovito napasti, da ustvarimo drugpo bojišče v Evropi.« Te njegova izjava je izzvala včeraj v spodnji zbornici ostro debato. Konservativni poslanec je vprašal, ali so zastopniki vlade v Ameiiki pooblaščeni, da se kakorkoli izražajo o vojnih naporih Velike Britanije. Na vprašanje je kratko odgovoril Attlee, ki že nekaj dni nadomešča odsotnega, ministrskega predsednika, da lordu Boaverbrooku ni bilo treba posebej vprašati Churchilla za dovoljenje, ali lahko izrazi svoje mnenje. Na ponovno zahtevo drugih poslancev se je Attlee skušal izmakniti z izjavo, da lord Beaverbrook nima nikake definitivne službene funkcije, marveč mu je poverjena posebna misija, ki ni formalnega značaja. Zaradi tega ni v enakem položaju kakor pravi član vlade. Pa tudi to opravičilo zbornice ni zadovoljilo. V zbornici so živahno komentirali Attleejeve izjave in opozarjali, da je Churchill v enem svojih zadnjih govorov izrecno naglasil, da lord Beaverbrook službeno zastopa britansko vlado v Ameriki. Poslanec E>out;las je znova začel zadevo in je izjavil, da bi bilo oportuno, da bi oni politiki, ki so bili še pred kratkim člani vlade in se sedaj mude v Zedinjenih državah s posebnimi misijami, postopali bolj diskretno in dajali previdnejše izjave- Konservativec Gazalct je vprašal, ali je lord Beaverbrook že zaključil svojo sisijo. Attlee je izjavil, da opravlja lord Beaverbrook še nadalje informattvno delo. Hudi viharji ob Španiji Madrid, 30. apr. 8. Ma Kantabrijskem morju je nastal vihar, v katerem se je moralo mnogo ladij mnakttiti v zmianjo ?uko Bilbaa, T Mtžinl Am*earr!a je vfJmmo morje vrglo ribiSki čoln s 7 ljudmi ob pečine, sest ribičev se je rešilo. V bCžini Ondarroa se je potopila . fbiška motoma ladja. Utoniii so štirje ribiči. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 1. maja 194200C Bter. 100 Razširitev osnovnih zakonov Kraljevine na ozemlja, priključena s kr. ukaaoma i dne 5. maja 1941-XIX št, 291 in z dne 18. maja 1941-XIX it. 4SZ V I R T O K IMANU1L III. po milosti božji ln narodni volji Kralj Italije in Alh-.nij*-. Cesar Abesinij« ?fede na >Ten 7 kr ukazn z dne 3. maja l^l-NIN ^t. 29] o sJtfSJMfftti Ljvb unske polen • n- »lede m člen 5. kr ufeaza r dne 18 rrva •* 1041-XIX -t 452 o irred tvi ozemelj ki *o pobrala sestavni de* - r.t [ti tfedc na člen 3 št 1 zakona z dne 31. jenovft IV it ion po za«l:š.Tnju min'^rJceca »vet*. na rjrexlV>c Duceia fe^zma Dredsedmkj vlade m nrnisrra za - c r*»> c. *n<-~a- xumno s tain-kom Narodne faktične *t ranke mmistprym d ~/a vrv m lajn: kom m z mi-nisrmrm za pravn^od'e. Smo odl^^i in odločamo: CL 1. Objavljajo se in dobi;o moč na czcmlrh prk?Tućeo'h Kraljcvmi s kr ukazom t dne 3. mata I#41.XIX 291 n z dne 18 m«i« 104»-XIX M 452: oemovni statut Kraljevine z dne 4 marca zakon z drf 24. decembra 1025-1V *rev. 22n3 o> podroefu ttj ipo^-'-Kttp r>-a v;c.°r> predsednika visde prvetsa mmi*tra državnega tanka: zakon r dne 31. januari« 1 °3S-fV št joo • pravici rzv-r^ne oi>l«^ti wr7 XV št. 11 r>rc*v<>*ien v zak^n z dne 3 am-tla tQT7-XV št. s>°2. o spremembah v ^esta-v* velkega fav**lčneun srveta: kr, ure>dpa z dne 28 aprHa ]'<^A'V! 5t 513. i kamero se r*vtrjujein statut \'arodne fav>?4čne stranke m ntrznej^e spremembe po kr. uredbah z dne 21. novembra W3B-XVII st 21M 9 ni',m IW-XVH M 1027, 23 amia-a 1tra državnega ta;nrka; 7ak r*rrj"?'a.šaci ju in 'a-v-lianjn zak rmmliu 1^3] ix st. 1256; kr uredba z dne 2 serrtemr»ra !932-X WL 1 2Q ^ o od«>Hrr t-v-! ^'-a-vi 1 n • ka za irvT^evanje pre^;š^fwnet?đ Kctemi>nt 1931 iX 12S6 o r»ro*?}a^flnju iti obiavlje- njti za k (TTKTv ^n kr uredb; zcko«n z dne 5. maia 1939-XVII St. 660 z 'Hami o j>r*".*»! 3 šm iu in rvbia-v-1 >«n i u za- kanov in kr ure1 januaria 1Q41-XIX št. 14 o BjfBTVi veljavnost^' delo^~ne ustave, potr-'on r^> vclkcn fa š-«;t ičnem s^-eru z dne 21. a pri- a 1027 V; ki ukaz z dne 24. soTrtembra 1023-1 st. 2072. pretvorim v zakon z dne 24 decembra 1025-IV It 2264 o predpi^m dode rabe državne zastave: kr uredb* z dne 11. aprila 1929-VIT 9t ^04 o oh!»ki in rabi državnega ?:ba ir dr-ža\-nc^a pečata in poznejša sprerncTrba po re>nrJjena z državnim pečatom uvrsti v Uradno zbirko mtŠBimtm n uredb k-aljevme Ita.ltje in ukazujemo vsakomur, da sc po njej na\-na m skrb' za nfeno izA-rsevanje. Dano v Rimu. dne 26 decembra 1^41-XX. Viktor Emaniief M us sol i ni — Vidussoni — Crrsndi Začasni zelenjadni izbor Katere vrste so izbrali in priporočili v nadaljnje preizkušanje Ljubljana. 30. aprila Ko Ijr.dje kupujejo semena zelenjave, bi moral; imet: vedno pri rokah tudi tako zvar*.: začasni zelenjadni izbor. Prav bi bilo, če bi ga imeli prodajalci semen izve-šenesa. da bi kupec iažje izbiral. Toda številni mesčarkski pridelovalci zelenjave in sočlvja konvij vedo. da ;e bil pred leti cr»;^čm -c"o*->-3dni izbor. Nekajkrat smo ž«» r>lcai: o njem. zato ga ob- tej priliki na- Ka; je z-ičasni zelenjadni izbor? Kmetijski oddelek b;vše banske uprave je 22. oktobra 1939 sklical anketo. Na podlagi razprav! strokovnjakov ra anketi je baraka uprava določila začasni izbor. O tem izboru je »Kmetovalec« zapisal lani. da velja predvsem za vrtnarje iz kmeč-Idb in delavskih vrst. ki premalo poznajo zelt^ja^inc vrste. Tedaj je biio tudi naglašeno, da bo pozneje izdan stalnej^i. popolnejši in zanesljivejši zelenjadni izbor, ko bodo zbrani kontroliran, podatki o uspehih pridelovanja priporočenih vrst zelenjave v ra-m:h okrajih. Doslej zelenj?dni izbor Še ni bi izpopolnjen in ni b!?o tudi objavljeno, kal 90 pokazale dosedanje iz-Irušnje pridelovalcev. V zelenjadni izbor so sprejeli* Kapusnlce Zelje- or: hnarflba, ko- penha?en5ko, brunšviško_ muropoljsko in kaieljsko; rdeče zelje: haco ln we^fal*a: ohmvt* pr\*i sel. | |B vertus; br^tnati kapus ali popčar: herk kodrasti kapus (listnati obrovt): nizki drobno kodrasti :n pol visoki; r vrtača: erfurtska nizka, snežna kepa, a orjaška (frankfurtska orjaška); kolerabe*: praška fEKorskega) bela in -peho\-ka modra. Salatnice Glavnata salata: kraljica majniTca. TJtib- "i maglenka, bohemia, ljubljanska le- denlca. pariška (»parizar:ca). brazil:janka. postrvka (pomladne in poletne): ramena :-im*ka maslenka, nan^en (»severni tečaj«) D i n dB dnmaca r^avkn (zimske); b^rivka m rezivka: ameriška berivka, •a -n okroglolistna berivka; salata vezal ja (štrucarica); postrvka tn pariika rumena; endiv^ja: o^knriioTka rumena (zlatosrč-na). oskarijolka zimska zelena in bubi: radič: zeleni tržaški salatnik in temno rdeči goriški; motovileč: domar- nizozemsk ^iroko- ~*ni zeienL Špinačnice Spfnače: viroslav, Viking matador. dan- kralj. eskimo .n methejev napredek; novovp'anrlska špinača; mangold: lukul in srebrrrL Korenovke in gomolinice Rdeča pesa: egiptovska in rdeča krogla (Detroit). koren le: prvenec, nanteški in flakkeer; peteršilj: beri nski in non plus ultra; črni koren: enoletni orjalki; ze'ena: alabaster orjaška in imperator; redkvica in redkev: mesečna redkvica: zgodni čudež, pariška tržna, ledena sveča; — redkev: plzenska (salva tor) in črna zimska domača; k; nizozemska zgodnja ploščata in milanska zgodnja okrogla; podzemna koleraba: hofmanncva masleno rumena; vrtni krompir: bintje, bohmov rani tn kafeljčar; Plodovke Paradižnik: dansk. eksport, lukul. pre-»ogat:. resista. westlandia. volovsko srce m mezgovec; paprika: bolgnrska Fladka; kumare: delikatesa, kitajska jegulja, senzacija, mamut in ru^k. grozd: Jedilne buče: podolgovata brez vrez. ve-getabie marrow, centna buča (orjaška mrežasta). Čebulnice Čebula: domača svetiordeča. ž:tav?V:a rumena. bela pomladanska. avstralska sladka: fesen: zimski in pomladanski; Sa'otlca* navadna saletka in Hik konjak; por: slon. Stročnice Grah: okrogiozrnat;, eK^-pres (prvi sel), saksa. zgodnja zeien ka (annonay); okro-giozrnati (mozgati) grah: senator onward n telefon (aiderman); vrtni fižol: grmičarji: a) zeleni breznit-ni: saksa, konservna, h:nr;chov orjak; b) z zelenimi, nekoliko žilastimi stroki: sto za enega; c) breznitni vosčenci: zlata gora. kralj maslencev. superba: visoki fižol* al zeleni breznitni: w?ddingen, mojstrovina, imperator, cipro; b) brezni-n; voščeni: zlata krona in k feličar fkrivček); vrtni bob: hangdown; Trajnice Beiu*»r: brunSv ška siava in snežna glava rabarbara: viktoria. Velik umetniški užitek je nudil snočnjl koncert slovečega Italijan« skega čelista N. Brunellija "Ljubljana. 1. maja V veliki Filharmonicnl dvorani je bil snoči lep umetniški večer. Številni ljubitelji glasbe in občudovalci Brunellijevo dognane umetnosti ro napolnili dvoran o, v kateri je ves čas koncerta prevladovala topla zbranost, s katero je občinstvo sledilo dovršenemu izvajanju pestrega koncertnega sporeda. Med poslušalci so bili tudi ug-ledni predstavniki ljubljanskega glasbenega življenja in glasbenih ustanov. Izbranem-i glasbenemu občinstvu se ie predstavil N. Brunelli. ki je med najznamenitejšimi italijanskimi mojstri na čelu Ob njegovem dognetnem izvajanju smo spoznali v njem čelista virtuoza, sijajnega tehnika, pa tudi umetnika, ki izvablja svo.emu instrumentu blagczveneee tone s polnim zajemom duše. s poduhovljenostjo in temperamentnim podajanjem. Iizbruše- na tehnika se tukaj dopolnjuje z globino interpretacije in polnim razmahom reproduktivne sile. Spored se je pričel z melodično Straus-sovo »Sonato« in sta sledili Parailisijeva rSiciliana« in Bcecherinijev »Rondo*. Mnogo stvaritel;skega dela razodeva V znanem Boccherinnevem Koncertu umV-nikova samonikla Karienca, ki nam kaže, da nI Brunelli samo mojstrski interpret, ampak tudi invonciozen skladatelj. O tem smo se prepričali tudi ob njegovi priredbi Dunklerjeve »Predice«. ki jo je skupno z ostalimi skladbami t. j. Alfanovim živahnim »Rum u nski m plesom«, Debussyjevi-mi skrivnostmi, impresionistično nastrojenim! »Sanjamic ter igrivim, naborno plastičnim »Cmrlovim letom« Rimski Kor-zakova. poda al tako iskreno ln občuteno, da ie zagrabilo vse poslušalce. N. Brunelli, ta slavni čelist ln znameniti umetnik, je v Ljubljani poglobil svoj sloves, potrdil globino svoje umetniške interpretacije. Hvaležni smo mu, ker nam je pripravil tako lep večer, poln umetniškega užitka. Ne smemo pozabiti Klavirskega spremljevalca Richarda Simoncel-lija, ki je s smiselno in tehtno dcumljeno soigro pomagal čim živeie Izoblikovati nepozabne glasbene vrednote. Občinstvo je izkazalo obema umetnikoma, v prvi vrsti N, Brunelliju. svoje priznanje in zahvalo s toplim, prisrčnim aplavzom. Snočnji večer v Filharmonu r.i dvorani je bil pomemben glasbeni dogodek, ki bo osta! vsem posli i žalcem v trajnem, najlepšem spominu. Izpremembe rajonev za razdeljsvanfe mleka Občinski podporni Ljubljana, 1. maja. Dne 23. aprila se je sestal ljubljanski občinski podporni odbor. Seje so se udeležil: vsi član: odbora. Razpravljali so o važnih problemih, ki so bili na dnevnem redu. Med drugim je odbor razpravljal o ustanovitvi posebnega urada v Frančiškanski ulici, ki bo sprejemal prošnje za podporo in delil bone vsem revežem, ki stanujejo na področju okrajnega urada, o podpori, ki jo že dele razne krajevne ustanove v mater: j al nem in moralnem pogledu beguncem brez sredstev, o ustanov4vi okrajnega urada v Šiški, ki se bo izvršila, eim se bodo naši; primerni prostori po možnosti sredi okraja, o ureditvi prenoče-vališč v bivši cukrarn:., za katero se je neposredno zanimal Nj. Eksc. Visoki komisar, ki je tudi odredil, da se za pričetek del v tej zvezi porabi vsota 10000 Lir. Nase Gledališče D R A M A Petek, 1. maja: ob 17.30: Konto X. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 2. maja: ob 17.30: Vdova Roeltnka Izven- Cene od 15 Ur navzdol OPEKA Petek, 1. maja: ob 15.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 2. maja: ob 17.: Prijatelj Fric Red B Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata. za. ljubljansko pokrajino objavlja: Z dnem 1 maja se rajoni Za razleljeva-nje mleka izpremene ket sledi: Rajon mlekarne Klav> Aiojzija, stari trg 11 a, ki bo ukinjena, se razdeli takole: Stari trg od začetka do incl. 11 a in Vodna steza se priključita mlekarni Strle Frančiška, Stan trg 17. Mestni trg leva stran, t. j. od št. 1 do inkl. 13 se priključi mlekarni Brožič Alojzija, Pred škofijo 21, desna stran. t. j. št. od inkl. 14 do 26 pa se priključi mlekarni Balantič l\.i.\..a, Cankarjevo nabrežja TJlica sv. Marka (prej Suvoborska) od Staničeve do konca se prenese od mlekarne Penko na mlekarno Rezek Minka, Janševa ulica 2. Parmova (prej Kobarilska) ulica: del meci Costovo in Bežigradom se prenese cd mlekarne Glavan na mlekarno Vidic Stanislava. Stanireva uHca 'l. Vilharjeva ulica do Robbove (vštevSi Železnike barake) se prenese od mlekarne Kobe na mlekarno Glavan Marija, Blei-weisova (prej T videva) 37 a. Celjska ulica se prenese od mlekarne Kemc na mlekarno Penko Ivanka, Blei-»veisova 69. Korvtkova ulica med Holzapflovo in Bohoričevo se prenese od mlekarne Roišek na mlekarno Krasna Terezija, Bohoričeva št. 16. Gradišče od Gregorčičeve do konca se deffnitivno priključi mlekarni Bablč Alojzije, Gregorčičeva 4. Križevniška ulica se prenese od mlekarne Zorko na mlekarno Vokač Roža, Breg 8. Nabavne knjižice za mleko, ki so jUi stranke prejele v mlekarnah, kamor so do-z '.aj pripadale, ostanejo v veljavi, pač pa naj jih nove mlekarne opremijo s svojimi štampiljkami. V razglasu z dne 1. aprila t. 1. je bil pomotoma izpuščen rajon Knbe Marija. Vilharjeva cesta 35. V ta rajon spadajo: Belokranjska. Črtomirova. Endliharjeva, Hnc-quetova. Kokaljeva. Kralja Matjaža. Novakova, Pesjakove in Vilharjeva o.l Rob-bove do konca. Dostava mleka iz občine Devica Marica v Polju prehranjevalni zavod Vis. koimsariata za Ljubljansko pokrajina objavlja: Z dnem 1. ni.ij.1 ho ukinicna direk*na dostava mleka iz občine Devica Marija v Polju. Stranke, ki so dosedaj imele mlckari-ce iz tc občine dobe Nabavne kn iž-.ce za mleko v svojih rajonskih mlekarnah. Knjižice so bile spisane in izdane na podlagi prijav, ki so jih napravili pr^ln-centi — direktni dobavitelji v mesecu oktobru 1. L Stranke, ki jih producenti tedaj niso prijavili ali so prijavni pomanjkljive naslove, knjižic ne dobe v mlekarnah, ampak naj pridejo o«sebno pon;e v urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi ulici 10. Iz Spodnje štajerske — Prfmov*nJe plemenskih kobil v celjskem okrožju. V celjskem okrožju bo pre-movanje plemenskih kob'1 v naslednjem vrstnem redu-' 12. maja v Rečici ob Paki in Gomilskem, 13. maja v 2alcu in 14. maia v Celju. — Nova grobova. V mariborski bolnici >ta umrla čevljarjeva žena Anastaz ja Drolc. stara 33 let in ljudskošolski učenec Rajmund Pernal iz Slov. Bistrice, star 12 let. — Trgovine bodo jutri zaprte. Jutri na nemški državni praznik bodo tud: na Spod. Štajerskem trgovine in pisarne zaprte. Izvzete so samo trgovine z živili. — Solnograško lutkovno gledališče v Mariboru. Sloveče solnograško lutkovno gledališče se mudi že več dni na Spod. Štajerskem. V sredo je gostovalo v Mariboru, kjer je priredilo dve predstavi. — Nova zbirka za zimsko pomoč. Zadnja zbirka za zimsko pomoč je vrgla v kranjskem okrožju 128.242.03, v ralovljiškem 75.260.40 in v kamniškem 63.610.97 mark. — Kap jo je zadela. V četrtek zjutraj je zadela v Mariboru kap prevoznik ovo ženo Marija Kovačič, staro 53 let. Bila je takoj mrtva, — Poroka. V Mariboru rta se poročila te dni jetniški strojruk Josip Novšak in Eerta Bukovec. Iz pokrajine Gd*Ma — Nadsškof mons. r. Martrotti je poslal svoj prispevek k zbirki volne s posebnim spremnim pismom. — Ljudsko ffibanje. Mestna občina objavlja: 27. in 28. aprila je bilo v Gorizii 5 rojstev in 4 smrtni primeri. — Smrt znanega meščana. V Gorizii je umrl g. Dominik Konstantin Chiades. Doživel je lepo starost 78 let in je bil v mestu zelo znan. Lepe uspehe je dosegel v svoji službi pri javni bolnici. — Nezgode. Clletni Peter Marega se ie peljal na vozu iz Solcana v Gorizio. Na ostrem ovinku je omahnil z voza in prišel pod kolesa. Ima poškodbe na obrazu in rokah. 451etnega Marija Mozzenija je v vasi S. Andrea povozil neki voz. Mozze-ni je ranjen na obeh nogah. Pri podiranju dreves se je ponesrečil v Logi di Mon-♦enero Eroest Frison, delavec pri tvrdki Rupena v Triestu. Trna zlomi i eno levo nogo. Vsi trije se zdravijo v bolnici »Brigata Pavia« v Gorizii. Iz pokrajine Trseste — Junaške smrti je umrl letalec T.' r: Farneti iz Triesta. kjer je bil rojen 23. decembra 1919. Bil je vnet pripadnik G. I. L.-a. — Aretiran je bil režiser Angelo Cec-chelin, ki je sodeloval pri triestskem gledališču Filodramatico. Svoj čas je deloval v F:umu. — V škofovi kapeli v Triestu sta bila poročena gdč. Lucijana Blasinieh Bondi in ! pomorski poročnik grof Uberto Morelli. Priče so bili za nevesto eksc. Fulvio de i Suvlch in baron Fino Parlsl, za ženina grof Jakob Feltrinelli In poveljnik Piero Pedemonti. Novoporočena sta prejela papežev blagoslov. — Na oklicih so v Triestu: nameščenec Santo Zorzut in gosnodinja Karla Gerzel; mehanik Umbert de Carli iji Šivilja. Tloza. Gueroio: trgovec Marcel Ciave in zasehni- ca Ida Tuzzi: delavec Vir^inij Listi izzi in hišna Marjeta Bonetti; mehanik Henrik Novak in name-5cenke Graziola Orsi; kovač Libero Rosetti in gospodinja Josipina Benvenuti: električar Ivan Svagclj in za-sebnica Marija Toscani; instalater Livij Timeus in delavka Lidija Chiueh; kamnosek Lovrenc Tuli in natakarica Kristina Zugnaz: godbenik Marcel Bortolotti in frizerka Graziela Peternelll; uradnik Ivan Cicutto in modistka Pierina Destradi; bolničar Nello Persello in natakarica Mr.rija Manfreda. es&ntca KOLEDAR Danes: Petek, 1. maja: Filip in Jakob DANAŠNJE PRIREDI I V B Kino Matica: švedski slavček Kino Sloga: Velika kletka Kino 1'nion: Uničena sreča Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Susnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Inserirajte v „S1. Narodu44! Strojepiska pri starem gospodu šele v skrajnem Auteuilu. v tihi in pusti ulici, se je ustavila Henrietta po označenem naslovu pred dolgo mrežasto vrtno ograjo in pozvonila. — AH stanuje tu gospod Laubepin? — je vprašaja slugo, ki ji je prišel oupret. — Ali ste vi nova strojepiska? će ste, vas gospod pričakuje. Henrietta je odšla za slugo po dolgem, s peskom posutem drevoredu do stopniSča velike zasebne hise. Se v prelsobi je napravila na njo globok vtis mehka dosLo-janstven^st in udobr.o razkošje. Čakala je nekaj trenutkov v velikem salonu, pot?m jo je pa od ve del sluga v krasno knjižnico. Tam je zagledala naslanjače, prevlečene 2 dragocenimi tkaniriarni. marmornate kipe nad pohcami. poln-mi knjig sredi sobe pa za ogTOmno mizo, polno papu-je\*. brošur in korektur sedečega starega gospoda sive brade, sive polti in v sivi obleki. Ogledoval jo je skozi okrogle, z želvovino obrobljene naočnike. Stala je pred njim nepremično vzravnana; nekaj časa je Wo vse tiho; stari gospod jo je £e vedno motril in zdelo se je. da proučuje njen vsakdanji obraz, njeno skromno pričesko, njeno korektno in skromno obleko, vjo njeno zunanjost preprostega in nekoketnega de- Itfeta. To ogledovanje jo je spravilo nekoliko ▼ zadrgo ia zrn.Čutil«, je. da zajrdeva.. Stari gospod jo je končno povabil. naj sede in zastavil ji je nekaj običajnih vpra-Imj. Povedala je. da ji je trt in dvajset let, naštel«: Je ljudi, ki bi jo lahko pripo-jjrHM^# povedala je, da živi s svojo mater- jo, vdovo, in s svojo mlajšo sestro v okraju Bat'gnolles. Zna dobro stenografijo ln strojepisje: čita glalko angleški Da pride lahko vsako dopoldne ob devetih; tu bt dbadovala in ostala do pol šestih, če bi bilo to potrebno. Ko je Laubepin — tako se je pisal stari •-. ^IaI. "»;•••:.ka hl b'la njena a, ki je bila zelo zadovoljiva, sta sklenila ustmeno pogodbo in Henrietta je bila pripravljena prijeti takoj za delo. Laube-ji je odkazal kraj knjižn'.ce prijetno sobico. Na oknu, skozi katero se je videlo na vrt, je stal pisalni stroj. Tu je bila njena delavnica. Takoj je sedla za mizo ln dobila okrog dvajset Ustkov. pokritih z drobnimi zamotanimi čačkam i. napisanimi z rdeče pisavo, ki je bila pisava gospoda I^aubep'na. Stari gospod, mož velikega, sveta in vel lic bogataš, je ie dolga leta posvečal ves svoj prosti čas proučevanju, primerjanju in nrekrojevanju legend, povesti in običajev starih časov. V dolgi vrsti razkoano vezanih zvezkov so zavzemala njegova dela, podpisana z imenom Hippolyte Laubepin, celo polico knjižnice. Prav ta čas je pisal knjigo, ki ji je dal naslov >Ljudje brez počitka«, v kateri se je pečal z zgodovino vil na škotskem. To Je bila zadnja stran tega dela, ki naj bi jo Henrietta prepia&hi m stroj. Storila je to, kar najbolje je mogla, brez raiosti in dolgočasja. Izvrševala je pač svojo obrt. Neprijetna, je bila pri tem samo nemogoča Laubepin ova pisava, toda po prvih težavah se ji je it dokaj dobro privadila. V splošnem je bila njena nova služoa sijajna, bila je zelo zadovoljna z njo, saj je bila izborno plačana, fte nikoli i ni irri^i^ tako dobre službe. Vsa je vrnila zvečer domov in povedala to svoji materi. Henrietta je prišla potem takoj zjutraj v službo. Sluga jo je odvedel v njeno sobico in Henrietta je do opoldne razbirala rdeče hieroglife goepoda Laubepina. toda njega ni vilela. Opoldne ji je prinesla kuharica, debeluhasto bitje sivih las in dobrodušnega obraza, na podstavku zelo izdaten obed, ki. ga je skrbno razpostavila po belem prtu. s katerim je bila pogrnila mizico. — Človek mora jesti, — je dejala zaupljivo Henrietti. — jajčka so kuhana tako, kakor morajo biti. A mrz'a telečja pečenka, no, ta je naravnost imenitna. .. solato sem pa pripravila kakor zase. Za hrp je obmolknila, potem je pa pri-pornnila: — Torej vi ste nova strojepiska? No, veste, služba je dobra iz raznih vidikov. To, Kar je treba prepisovati, so same neumnosti, toda človek se vsemu privadi, kakor je zatrjevala tista, ki je bila pred vami tu. V§eč ji je bilo pri nas in skrbela sem zanjo, kakor bom skrbela tudi za vas. Rada delam ljulem veselje. Povejte mi feduo en dan prej. kaj hočete jesti. Gospod na denar ne gleda, ima pač druge napake, te pa ne Sicer gem pa povedala to tudi vasi prednjci. — Zakaj je zapustila službo? — Je vprašala Henrietta z zastrto radovednostjo. — En. bile so cele storije. Bila je lepa kakor sončni žarki ln sveža kakor jutranji pogled, bilo jI je komaj osemnajst let In tako pametna, skromna je bila. Po mojem mnenju naš gospod ni ravnal prav. Toda kaj, ko je pa človek bogat in ~ospo-dar v hiftL No, kaj hočemo, morala je od- iti. Toda počakajte, takoj vam prinesem kavo. ki sem jo postavila v toplo vodo. Odšla je in pustila Henrietto vso prestrašeno samo. Tako torej, prejšnji strojepiski je bilo odpovedano zato, ker je bila lepa m ker je hotel gospod Laubepin . .. Kuharičine besede so bile jasne . . . Kakšna groza! Ta stari gospod, na videz tako dostojen, tako korekten! . . . Henrietta je kar zadrhte-la od ogorčenja. Z globokim sočutjem je pomislila na to. koliko je morala pretrpeti prejšnja strojepiska v tej hiši. Kako gnusni nevarnosti je včasih izpostavljeno mlado dekle, ki mora delati! . .. Vsa v strahu je Henrietta pomislila, da čaka ta nevarnost nedvomno tudi njo. Zdaj šele je prav razumela Laubepinov pogled. Krepostna in energična se ni sicer ničesar bala, toda bodoči dnevi so se ji zdeli dvomljivi, polni groženj in dvoumnih zalezovanj. — Evo, prinesla sem vam kavo, še čisto toplo, — je dejala kuharica, ki se je bila ta čas vrnila. — Veste, draga moja, to, kar sem vam povedala, mora ostati med nama. Hotela sem vas samo pravočasno posvariti. To je vse in nikoli več ne bom govorila z vami o tem. — Kako vrla žena je to! — je pomislila Henrietta. — Sicer pa mislim, da boste vzdržal: pri nas, — je dejala kuharica, ko je stala a posodo ie na pragu. — Kaj neki so pomenile njene zadnje besede? Henrietta si je zaman zastavila to vprašanje. Kar se ji je zazdelo, da jih ie razumela in o i globoke užaljen osti je zardela. Vstala je in stopila pred ogledalo. Res, bila je slabo pričesana. nenapudrani nos se ji je svetil in životek ji je segal previsoko pod vrat, toda kljub temu je bila ta ženska neumna. Popravila si je lase, potem se je pa vrnila k pisalnemu stroju. Kar je zaslišala v knjižnici korake. Bil je Laubepin. To jo je znova vznemirilo. Pripravljena odločno odkloniti tudi najmanjši izraz intimnosti je mirno čakala, da bi vstopil. Vstopil je, prinašajoč korekture iz tiskarne, in ker Henrietta ni vedela, kako je treba opraviti to delo, ji je pokazal. 3tal je za njo, napol sklonjen nad njenimi rameni. Henrietta je sedela vsa sključena in slabo je razumela njegove beseie, ker je vsak hip pričakovala, da se bo dotaknil njenih las ali vratu ali pa da bo celo poskusil poljubiti jo. Toda storil ni ničesar. Ostal je dostojen in resen. Končno je odšel in pustil dekletu tiskano tabelo, na kateri je bilo označeno, kako je treba popravljati tiskovne napake. Presenečena nad njegovo dostojnostjo in še vsa razburjena od napetega pričakovanja je Henrietta več ur proučevala tabelo in Laubepina ta čas ni bilo več na spregled. Ob pol šestih je Henrietta zapustila hiso v Auteuilu s Čudnim občutkom olajšanja in razočaranja obenem. Bila je nekam užaljena, la ji ni bilo treba braniti njene kro-posti. Naslednjega dne in 5e več dni potem se je ta občutek stopnjeval, kajti Laubepin ni storil nobeneg-a nepoštenega poskusa. Henrietta se je temu čudila. — Caka, — je pomislila, — pretvarja se. Ne upa si Se. Bila je pr'pravljena k obrambi, če bi si le drznil. Istočasno so nastale čudne izpremembe v Henriettini zunanjosti. Lasje, ki si jih je začela zavijati, so ji dražestno obrobljali Stev. 100 »SLOVENSKI NAROD«, F«*cK, 1. maja 1?42-XX. Stran 3 Preureditev Borze dela Pri Visokem komisariatu ie ustanovi Pokrajinski namestitveni odbor ločbe in stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 21. aprila 1H42-XX. V sok i komisar za Ljubljansko pokrajino: Eniilio Grazioli Sprememba prodajnega cenika tobačnih izdelkov Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3 kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. na podstav. kr. ukaza z dne 19 maja 1941-X1X št 415. pretvorjenega v zakon z dne 8. avgusta 1941-X1X št 904. o uvedb, monopolske -lužbe v Ljubljanski pokrajini, na podstavi člena 3. ministrske odločbe z dne 1. junija 1941-XIX, na podstav: ministrske odločbe z dne 30 marca 1942-XX in smatrajoč, da m morajo priravnati cene za tobak državnega monopola, ki se prodaja v Ljubljanski pokrajini, novim cenam v Kraljevini, odreja: Od dne L maja 1942-XX dalje se cenik za občinstvu namenjeno prodajo državni!) tobačnih izdelkov za kajenje, ki je bil v veljavi od 1. februarja t. L, spreminja ta-j^r*le - Visoki komisar za Ljubljansko pokraj- no na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3 maja 19i'-XIX H 291. glede na svojo naredbo z dne 8. aprila 1942-XX št. 63 o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela. glede na ministrsko uredbo 7 dne 25. novembra 1P^7 o 7.->^!nv" -m "«"r;no.«;!<»rt?h delav- cev in glede na ministrsko naredbo z dne 21. decembra 1939 o izvrševanju uredbe z dne 25 novembra 1937.. odreja: Cien 1. Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani iz člena 6. naredbe z dne 25. juruja 1941 It 52 se odpravlja. DosJej njemu pnstojeci posu preidejo na Visoki kom sariat, ki jih bo opravljal po Inšpekcij, deia za Ljubljansko pokrajino. Imovina se odstopa Borz: dela. Do. slej G'.avn. upravi za posredovanje dela v Beogradu pr.stoječi 3". m. prispevek se od ane 10. aprila 1S41-XIX dalje odvaja Visokemu komisariatu. Doslej Pokrajinskemu ravnateljstvu dela pri »t o ječi 7*,tni prispevek se odvaja Borz dela. Člen 2. Izplačevanje podpor za brezposelnost in namešc nje sta še nadalje poverjena Brrzi dela za Ljubljansko pokrajino Cen 3 Sedanji posvetovalni :n sklepajoči organi Borze dela se odpravljajo in nadomestijo z upravnim svetom, k: mu predseduje po Visokem komisarju imenovan: odposlanec in ki sestoji iz šiir-h predstavnikov delodajalcev in štirih predstavu kov delojemnJcov. katere tudi imenuje Visoki kom:>ar na predlog ustreznih pokrajinskih sindikalnih zvez. Prediogi za imenovanja z prednjega od-stavka morajo obsegati teme za vsako izmed naslednjih proizvajalnih vrst: kmetijstvo, industrija in obrt. trgovina, denarstvo in zavarovanje. Tajniške po.-le opravlja upravnik Borze dela. ki ga tudi imenuje Visoki komisar. Člen 4. Mesta predsednika in članov upravnega sveta so častna in ne dajejo pravice do ni kake poslovne nagrade. Člen 5 Upravni sve! Borze dela ima nalogo, da ukrene vse. česar je treba za gospodarsko Lnančno poslovanje Borze dela m da skrbi za upravljanje podpor za brezposelnost, pri čemer predlaga ustrezne sklepe Visokemu komisarju v odobritev. Zoper ukrepe upravnega sveta glede izplačevanja podpor za brezposelnost je dopustna pritožba preko pristoin h pokrajinskih sindikalnih zvez na Visoki komisarja t, Inspekc jo dela. Člen 6. Pri prvi uporabi te naredbe mora upravni svet Borze dela poslovati ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki kom sar in čigar naloga je, da usmerja in vzporeja njegovo delovanje in ki ima pravico, da sproža, preklicuje ali spreminja ukrepe, da pazi na ohranitev imovine in na potek upravu h poslov, kakor tudi da po zaslišanju sveta predlaga Visokemu komisarju česar treba za pravno-gospodar^ko s;**emizac:jo osebja v službi Borze dela in biv?ega Pokrajinskega ravnateljstva za delo. Člen 7. Določbe naredbe z dne 8. aprila 1942-XX št. 63 o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela ostanejo nespremenjene, r^zen določb :z člena 12., ki se sprem nja takole" Pr: Visokem komisariatu se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor. Ta odbor ie pr-.stojen izdajati Pokrajinskemu namestitvenemu uradu navodila or-z ■-■nizarijske :n strokovne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da *e potrebe le-teea opravijo v sklad s pa» Ućbaaai delodajalcev En delavcev raznih delovnb «trok. kakor tudi predlagati upravr rr.i k veta B^rz*» dela morebitne odredbe f - - 'neca r.načaja ki se nanašajo zgol* le na nameščanje Odbor-1 p-edseduje odnoslanec Visokega komisar;n ce-4oii pa odbor iz- 1. er.o^a pred-tavn ka p. X. F.. 2. enega predstavnika komisariata za izsplništvo in kolonizacijo. 3. enega predstavnika Inspekcije dela. 4. 1 :-r :• - tka Rorze dela. i svetel spomin. Pospiemimo jo danes po- 5. v. imenovanih po Viso- I poldan na njeni poslednji poti Žalujočim r! Pok: Sela* I svojcem, zlasti g. ravnatelju F. Kaduncu dajalcev in pr. Pokra ". delavski aeaai, I ter sinovom naše najgloblje sožalje! B pre Isedn kov Pokrajinska zveze delo- — Veliki nnifti iz Palestine ln predsed- dajala r oraj --ke delavske r.\ eze. I D:k iraškega sveta. El CallanJ sta poselila 7 pred- \* združenj delodajalcev I Kraljevo akademijo v Rimu. Sprejela sta in đe kov za kmetijstvo, indu- I ju predsednik Federzoni in akademik Mi- surijo ii tvo in za- j chelangelo Guidi. Za pozdrav sta se oba varovanje I iskreno zahvalila. Posle odborovega tajnika opravlja rav- I — 191 kg sira sta odtegnila in prikrila natelj Po?- — fcleneca ura- . trgovec Rinaldo Rech in Placid Prtiden- zano. Pred sodiščem v Bolzanu sta bila Dokler >a ne imenujejo po pravilih Po- zaradi tega obsojena na tri leta zapora in zveze ie- | m 5000 lir globe. ev pre n n združenj in | — Vojaška va«. Dne 9. maja t. Tj na vo- - i ci-: i- v *a člane iz točke 7. ustrez- j jaški dan bo otvorjena v >Bo«=chettihc v - poli-----nskj zvezi I Milanu posebna vojaška vas. ki je že lani On. k Ta naredba razveljavlja vse njej j vzbujala zanimanje milanskega meščan- naapretuioce ali z njo ne združljive do- | stva. - - — —------------------— f Anotke Oavour Virginia Toskanke Smotkicc Roma rigarete Savoa Serraglio Cena za k« Cena L. 800 — • 220.— > 200.— smotko L. 4— I 1.10 » 1.— iso.— 800 — 500 — Macedonia Extra * 450.— A. O I. Nazionali » Rezani tobak Dalmazia » Ia vrste, močan » 430.— 250.— 0.40 0 80 0 JS0 0 45 0.45 0.25 230 — 125.— Vrste kadilnega -obaka. ki so sedaj v prodaji in niso obsežene v gornjem cen ku, se prodajajo še dalje po prej določenih cenah dokler se zaloge ne izčrpajo. Od istega dne dalje se prirav-najo pro-o cene za cigarete, izdelane v tukajšnji tobačni tovarn; »Morava«. »Zeta«. 'Ibar-*. cenam, ki veliaio v Dalmaciji in na ootuIjo Heke. in si cer ' C rarete »Morava* L. 280.— za kg C =rarete "Zeta* L 250— za k? Cigarete »Tbar« L 200.— za kg Prodaja monopolski: predmetov ob nedeljah je odpravljena. qna. dne 25. anriia 1P42-XX V sok; komisar za Ljubljansko pokrajino^ Emilio Grarioli LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob aeiavnikJb ob 16. in 13.10. od oedeljai) m p raz m Kil) ob 10.30. 14.30. 1630 is 18.30 r\ i .\ ;» M A t i i .A Film krmaneca prtja in slohokr poez>j*. Wv!jenj* in ljube«" velikffi pesnika oailepAb prarljic. H. C. Anderscna Svc":Ja slavček foachim Goit>clul. "Kr Wfmer. Kart Lud\ig Oiehl. _ Glvha W. Z*Jler. I TNION • 1ei.EFO.N 12-21 Pretresljiva zradba mfadejfj dekleta Uničena sreča Isa Miranda. Ro**ano Brazzr itd •i iN O SLCMiA Velika kletka FUm ix cirkuškega itvljenja. CJvde B*atty. Anta Pajre. Wallace Fo-d DNEVNE VESTI — Iz »Službfncca lista. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 34 z dne 29. aprila 1942-XX. objavlja osnovne zakone, razširjene na Ljubljansko pokrajino, ki jih priobćujemo na drugem mestu, ter naredbe Visokega Komisarja o preureditvi Borze dela. o spremembi prodajnega cenika tobačnih izdelkov za kajenje in o spremembi člena 2. naredbe o oddaji radijskih sprejemnih aparatov ter odločbi Visokega Komisarja o imenovanju članov upravnega sveta Borze dela in imenovanju strokovnjaka pri Borzi dela. — Imenovanj*' <-ianov uprax m-£ii sveta Borre d<*ra. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval člane upravnega sveta Borze dela. Za predsednika je imenovan dr. Ivan Kosti, za člane pa predstavniki Pokrajinske zveze delodajalcev Ivan Baho-vec. Zdenko Knez. dr. Albin Štele ln Josip Cerne tr predstavniki Pokrajinske delavske zveze Jurij Stanko. Alojzij Sitar, ing-. Vinko Košir in Ciril Golmajer. — Strokovnjak pri Borzi dela. Visok! Komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval fašista cav. uff. Adriana Petroma za strokovnjaka, ki bo podpiral upravni svet Borze dela in sicer s področjem, določenem v členu 6. naredbe z dne 21. aprila 1942-XX. št. 74. — Smrt blage Žene. V Resljevi ulici št. 3 je umrla včeraj zjutraj ob pol štirih ga Marija Kadunec, soproga bi v. ravn. mariborskega učiteljišča in II. r. g-imn. g. F. Kadunca. Blaga, pokojnica je bila rojena v Vlasenici v Bosni. L'mrla je v najlepših letih, stara 45 let. Življenjske preizkušnje so jo priklenile na postelj. Vse dni svojega življenja se je v neutrudnem delu in materinski skrbi použdvala za drage svojce. Njen značaj so odlikovale svetle poteze plemenitosti, usmiljenja in pripravljenosti za pomoč. Nikogar ni bilo, ki bi se bil v težki uri preizkušnje zaman zatekel k njej. Za vsakogar je imela dobro, lepo besedo. V Mariboru si je s svojim plemenitim ravnanjem pridobila tople simpatije med številnimi znanci in prijatelji. Tudi Ljubljana se ji je priljubila. Do zadnjega je mislila na svoje drage, M I ^vil-ne znance. Tegobe boiezni je prenašala z junaštvom in mirnostjo. Njeno prerano smrt obioku;,eio soprog g. ravnatelj F. Kadunec in 3 sinovi. Danes, v petek 1 maja pa bomo plemenito pokojnico pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Pogreb bo ob pol štirih popoldan iz kapelice sv. Andreja na 2alah. Vzgledni materi, dobri go-ppe. olemeniti ženi bomo ohranili trajen obraz, finejii in slajSega vonja puder je rahlo pokrival njen žametasti obraz, na Ti^tr.ah « je pojavila senca rdeeila. bluze si ni več -a pen jala visoko pod vratom. obVka n%. bila več narejena tako. da H prikrivala nieno sloko postavo. Ce se je zdaj pogledala v ogledalo, je morala priznati, ča je zares lepa. Pričakovala je neprestano in čedalje bolj. k iaj bo Laubepin poskusil doseči svoj cilj Zdaj jo je osinjal s tadninH pogledi, da. s ' atmi... v tem : i edu se ni motila: bilo je jasno, ta nmc ?c ji bo vraic čas odkril "u- stva. ki jih je vzbujala v njem Pon^ni. v 'ena klJBteffttl vsakemu presenečenju je Henrietta pričakovala odločilnega trenutka tn pripravila je vzvišen«, krepostne besede, ki .lih bo zalučala svojemu zalezovalcu v obraz... Ni pa dočakala prilike lajPMM P* kega dopoldne, ko :> bila v službi že »em, tednov, jo je Laubepin v pisarni *e pričakoval. — Gospodična, govor.ti moram z vami. je dejal z žalostn m glasom in nekam v zadregi. — Ves obupan sem. d« vam moram povedati, da ste se o! svojega prihoda k meni zelo izprerr.er.::: :n sicer ne v svojo korist. Moj dom je neomadeževan. ja« sam sem spoštovanja vreden mož ln v svojem domu moram zahtevati mj najman^to mero dostojnosti Moral sem odpovedati službo dekletu, ki je bilo tu pred vami. ker je bilo njeno vedenje vsega obžalovanja vredno. Prihajala je v službo naMšpana kakor v gledališče in ni se bala navezovat: Ijubimkovanja z moškimi iz sosežčine. To je bilo pohujšanje, ki gra nisem mogel trpeti v svoji hiši Ko ste se mi pri SI i predstavit, gospodična, sem vilel v vas mlado, resno in pošteno dekle. Obžalujem, da vam moram povedati, da ste izgubili to zunanjost. Nočem reči, kakšni ste zdaj. Pripomnim naj samo še. da je vaše vedenie do mene — upam, brez vaše vednos/ti — izzivajoče, naravnost izzivajoče. VaS-; pogledi, vaši dozdevno plahi pogledi ali pa zopet vaši drzni pog-leii. Skratka, gospodična, moram vas kar naravnost prositi, da izpremenite svoje vedenje kakor sem prosil gospodično pred vami. Toda ona se ni zmenila za to in moral s»em ji odpovedati službo, kakor bi jo moral vam, če bi se ne hoteli poboljšati... In odšel je iz knjižnice. Henrieta. vsa prestrašena ln drhteča od sramu, zardela in solznih oči. je zbežala v svojo sobico. — He. — je dejala stara kuharica in se delala, kakor da snaži pisalni stroj. — he. ta je vam izprašal vest! To je starec, ki ima principe. Mladine ne razume. Tudi jaz sem bila mlada. jaz. jaz jo razumem. . . Vendar vam pa moram povedati, da je Sla gospodična pred vami predaleč. Ozirala se je preveč po mladih moških na sosednem vrtu m skakala skoz-, okno. da je mogla do njih. In tako se je naš gospod bal. da jo boste posnemali... s svojim rde čilom na ustnah in a svojim tesnim žlvotkom! Veste, d rasa moja, človek mora biti resen tam. kjer dela. Zabavate se pa lnhko u-god. Znanost in umetnost v Leonardu. Na pobudo kulturnega instituta je bilo v slavnostni dvorani milanske univerze predavanje profesorja umetnostne zgodovine dr. L. Heidenrelcha lz Berlina. Predavatelj, ki .ie znan poznavalec Leonardove umetniške osebnosti, je razpravljal v svojem predavanju o elementih znanosti ter umetnosti v Leonardovih delih. — Smrt pod tramvajem. Na Korzu V. E v Milanu je hotela 23-letna Marija Pulega čez ulico. Pri tem je prišla po nesrečnem naključju pod tramvajska kolesa, ki so jo popolnoma zmrcvarila. Revica je bila pri priči mrtva. — Nemško šolstvo na Hrvatskem. Lan! -eseni je bila otvor;ena v Zagrebu nemška višja šola. ki zaenkrat še nima lastnega poslopja. Ministrstvo za javna dela je zda.; odobrilo gradnjo novega šolskega poslopja in dotično zemljišče je bilo že razlaščeno. T;iko dobi nemška višja šola v Zagrebu svoje poslopje. Policijska šola v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena policijska šola. ki je bila potrebna za to. ker zahteva organizacija obsežnega varnostnega aparata šolanja novih policijskih uradnikov. Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi Poglavnik dr Pavelić. — Nemsko-hrvatski kulturni stiki. Za uvod v svoja predavanja o nemški in hrvatski romantiki v letošnjem poletnem semestru je predaval lektor nemščine na hrvatski univerzi dr. Franc Hllle o nemško-h^vatskih kulturnih i^tikih na polju literature gledališča, glasbe in znanosti. Predavatelja je pozdravil v Imenu univerze dekan filozofske fakultete prof. Skreb. V zastopstvu nemškega poslaništva je prisostvoval nastopnemu predavanju tiskovni ataše dr. Mahlberg. — Prvenstvo Italije In Nemčije v proizvodnji umetnih tkanin^kih vlaken. Statistika svetovne proizvodnje umetnih tka-ninskih vlaken pove. da je bilo 1. 1937 pridelanih 540 milijonov kg ralona, 1.1938 — 447. 1. 1939 — 518, 1. 1940 — 534 in lani 588 milijonov k£. Vrste >flocco< so pridelali 1. 1938 — 2S6 milijonov kg. 1.1939 — 442, 1. 1940 — 494, L 1940 — 585 in lani 672 miiijonov kg. Od celotne svetovne proizvodnje umetnih tkaninskih vlaken je odpadlo na Italijo in Nemčijo skupno 44*%, v evropski proizvodnji sami pa prednjačita Italija in Nemčija s 70% celotne proizvodnje. — Prodaja kruha, riža hi testenin v ne- poobuvSčenih lokalih. >Eco di Roma« obvešča, da smejo pokrajinski prehranjevalni oddelki v Italiji odobriti izdajanje racioni-ranih živil, za katere je določena fiksna voznina, pri katerem koli detajlistu z živilskimi nakaznicami izdanimi od občin različnih od tiste, v kateri se izvrši izdajanje, ne da bi bil kupec dolžan izpolniti formalnosti pečatenja odrezkov s strani občine. Na ta način delujejo vse prodajalne kruha, riža, testeenin, sladkorja kakor tudi drugi lokali z dovoljenji za prodajo. To pomeni nedvomno pospešitev razdelitve in napredek v korist potrošnikom. — Minister za narodno vzgojo Bottai je imel v avli psihološkega zavoda Kr. univerze v Rimu otvoritveni govor k III. tečaju, le je namenjen obravnavanju problemov, ki se nanašajo na šolsko odnosno poklicno odločitev. Otvoritveni svečanosti so prisostvoval: drž. podtajnik Del Giudice, univerzitetni rektor, glavni ravnatelji posameznih šolskih zavodov in številni akademiki znanstveniki. — Gumijevi nasadi v Popiti. Na površini 7000 hektarjev v Puglii bodo zasajeni gumi jevj nasadi. To nalogo je prevzela posebna italijanska poljedelske družba. Gre za gumijevo rastlino »Parthenium argentatum«, k: bo na puglijskih tleh pri Cerignolesu uspevala. — Na polju slave sta padla alpinski poročnik Aiberto SHvani in bersaljer Anton Marconi. Oba sta rodom iz Milana, oba sta pripadala fašist čni stranki. Silvam se je boril na francoska, grški in ruski fronti. Marconi pa na francoskem, jugoslovanskem in ruskem bojišču. Junaške s_nrti je umrl na \^odnem bojišču pripadnik skupine »Mussolini« Aldo Milani. Bojeval se je na jugoslov. in vzhodnem bojišču. Tudi Milano je bil rodom iz M:lana. _ Petelin JI je uničil 60M lir. Čisto poseben doživljaj je imela gospa Domen:ca S. iz Abbazie. Imela je čudne sanje, v katerih so se ji prikazale številke 31, 72, 57. Brž se je dvignila iz postelje in si zabeležila vse tri številke. Naslednje jutro je odpotovala v F ume in slav a na omenjene Številke v banski loteriji. Nesrečno naključje pa je hotelo, da ji je veter odpihnil loterijski listek, ki je bil ob oknu. ven na dvorišče. Listek j> priletel pred petelina, ki ga je nabadal s kljunom in fa Se potem s kremplji popolnoma raztrgal. Gospa S. je na jezo pete T na zaklala. Toda malo ji je teknilo meso živaH. kajti ta žival ji je uničila lep dobitek 6000 lir. Na- kazalo, res prinesle srečo, ki jo je pa petelin po golem nesrečnem naključju prekrižal. — Dragocena najdba med izkopaninami v Herculanu. Med izkopavanjem zidovja v Herculanu so našli dragoceno brončno poprsje, ki kaže znake helenist čne umetnost: Znač lno kiparsko delo je spadalo nedvomno k hišnj oprem: bogatega Hercu-lanca. — Izžrebane nagrade. Serija H« nagradi po 100.000 lir za zakladna bona št. 1,039.181 in 495.38: štiri nagrade po 50.000 lir za zakladne bone št. 558782; 721.336, 1,083.584 n 1.154.988. Seriia N'* dve nagradi po 100.000 lir za zakladna bona št. 1.476.380 in 592.762. Štiri nagrade po 50.000 lir za zakladne bone št. 976.220: 1.248.640; 891.210; 1.568 262. — Zaradi kopičenja jabolk je bil obsojen pred sodiščem v Napoliju Luig: Schet-tino na šest let in pet mesecev zapora in 5200 lir globe. VESELI TEATER Scbota ob I8.30 — Premiera — T'gndni vidiki za pridelovanje bom-t*aža v Alhaniji. Nedavno se je mudilo v j Albaniji uradno odposlanstvo, v katerem j so bili drž svet. grof Pio Teodorani Fab-I bri, predsednik Italijanskega zavoda za bombaž, Vincenzo Lal. podpredsednik I ITAIJ3A. in prof. dr. Angelo Aliotta. tehnični svetovalec. Iz njihovega poročila navaja Agit podatke, ki kažejo, da je pridelovanje bombaža v Albaniji v najlepšem razvoju in bo doprineslo k državni avtarkiji še znatno povečane doprinose. V preteklosti so pogrešali predvsem organski načrt, ki bi upošteva! krajevne činitelje in smoter proizvodnje. Letos bo povečana površina, pofojana z bombažem za 250 do 300 ha. Največje zemljišče meri 150 ha in ga obdelujejo delno 'talifanska podjetja delno albanski lastniki. Ustanovljeni bosta dve središči v Karbunari (Lushnji) in Fie-riju. Poizkusno srediiče bo na posestvu v Fiershoganu. Izbrana semena raznih vrst bodo preskrbele italijanske družbe, ki bodo nudile kmetom popolno tehnično pomoč. Obenem se obvezujejo odkupiti vso letino po cenah, ki jih bodo ob času določila oblastva. — Delo na zboljšanju higienskosoctsinih pogojev življenja dalmatinskega ljudstva. Dalmatinska vlada posveča pažnjo tudi zdravstvenim razmeram na dalmatinskem ozemlju. Takoj po priključitvi je vlada poskrbela za zagotovitev zdravstvene službe tudi v najmanjših kmečkih središčih. Uvedla je uradne zdravnike in so dolžnost prevzeli z odobrenjem Ministrstva vojake vojaški ofidrjl-zdravniki. Za pomoč porodnicam so pozvali iz Italije diplo" mirane babice, ki so se odzvale pozivu prostovoljno. Tako za zdravnike kirurge kot za babice ao bih določene ustanovitve am_ bulatorjev, med katerimi 90 poedini opremljeni z omaricami zdravil. Izpopolnjena je bila ta zdravstvena mreža z majhnimi postajami za prvo pomoč. Kraje obiskujeta tudi zdravstvena avtokolona in zdravstveni motorni čoln. — Pridelovanje solnčaric v Srbiji. Za sklepanje pogodb glede pridelovanja solnčaric v Srbiji pooblaščeni družbi Uijo-rod dd. Beograd in Glavna zadružna zveza Beograd sta se razdelili področje. Uljo-rod bo prideloval »olnčarice v okrajih Va-Ljevo, Kraljevo. Kruševac. Leskovac. Niš in Sabac. Glavna zveza kmetijskih zadrug pa v okrajih Beograd, Zaječar, Kragirje-vac. Morava. Požarevac in TJžice. — Trgovinska zbornica v Skoplju. Nem- ško-bolgarska trgovska zbornica s sede-; žem v Sofiji ustanovi v kratkem v Skoplju izpostavi. Blagovni promet med Ma-I kedonijo in Nemčijo vedno bolj narašča, in zato je potrebna zbornična izpostava v j Skoplju. — Monografije o italijanskih rekah. Pod j predsedstvom senatorja Circola se je vt-j šila v Rimu semestralna seja posebne ko-| misije italijanske kraljeve komisije, ki I ima nalogo proučevati probleme pomoči , prebivalstvu. Poiem ko je komisija odobrila letno bilanco, je sledilo obravnava-! nje načrta raznih publikacij. Pri tem so ; ugotovili z zadoščenjem, da je zbirka monografij o italijanskih rekah že v tisku. Gre za zbirko monografij o rekah Piavi, Arnu in Te veru. V dosedanjih monografijah so bile popisane reke Adige. Agno. Gua, Frassine, Fratta, Gorzone, Bacchi-glione in Brenta. Ko bo še natisnjena monografija o Isonzu in Tagliamentu. bo zaključena zbirka teS zarrnvvih ter pou*-P. t BKJ J fftflj. — Državni praznik Nemcev v Beogradu. Jutri proslavijo v Beogradu živeči Nemci j v prostorih izpostave pooblaščenca zunanjega ministrstva državni praznik. — Kmetijska razstava v Beogradu. Po srbskem ministrskem predsedstvu ustanovljena organizacija »Zemlja in delo« pripravlja veliko kmetijsko razstavo, ki bo posvečena srbski vasi. Razstava bo prirejena poleti v Beogradu in prikazala bo življenje in delo v srbski vasi. Razstavljenih bo mnogo model sv % mrtvim ln Živim inventarjem. Prireditev bo služila pospeševanju kmetijstva, med mestnim prebivalstvom naj bi pa zbudila zanimanje in ljubezen do zemlje in kmečkega dela. ! zvišale v Srbiji cene klavni živini ter me— ! su v trgovini na debelo in drobno za 30 I odstotkov. Nova klasifikacija pa skrbi za i to, da dobiva siromašnejše prebivalstvo meso še ceneje kakor doslej. — Gospodarsko tehnični institut v Zagrebu. Hrvatski uradni list je priobčil uredbo o ustanovitvi gospodarsko tehničnega zavoda v Zagrebu. Njegova naloga bo pospeševati obrt in industrijo. — Devizni promet zagrebške borze. Od 16. junija 1941, ko je začela zagrebška borza zopet poslovati, je poslovala večinoma v devizah Berlin in Milan, Po zadnjem izkazu je znašal celokupni obrat 3226 milijonov kun, od tega odpade 2169 milijonov kun na nemško marko. 1050 milijonov pa na liro. Vse drugo devizno poslovanje je znašalo 7 milijonov kun. Iz Ljubljane —lj Tudi v Puccinijovi ulici so zastaviU lopato. Letos ne bo ostalo več neizrabljene v mestu toliko zemlje kakor lani. Tedaj smo priporočali, naj bi po zgledu drugih mest izkoristili tudi dobro zemljo v mestnih parkih. Vendar lani parkov niso še začeli obdelovati. Mestna občina je nudila obdelovalcem precej zemlje za obdelovanje v predmestjih. Letos je bilo več povpraševanja po zemlji, zato so pa začeli tudi prepuščati v obdelovanje parke. Tako so najprej prekopali park ob dramskem gledališču. Iz sporočila z magistrata je razvidno, da bodo obdelali tudi Zvezdo, velik del Tivolija in še nekatere druge manj*-? parke. Tako so davi začeli tudi prekopavati manjši park pred hišo Hranilnice Ljubljanske pokrajine v Puccinije- vi ulici. Prav tako nameravajo prekopati park na Muzejskem trgu. —lj Izboljšanje vremena? Včeraj še ni kazalo, da se bo vreme izboljšalo. Bali smo se že, da se začenja pomladno deževje, ki pri nas včasih traja več tednov. Ponoči se je pa vendar začelo vedriti in dopoldne je že posijalo solnce. Davi je bilo se sorazmerno hladno, slana pa nam je tudi danes prizanesla. Ni še zanesljivo, da se je vreme temeljito izboljšalo. Vsekakor moramo pričakovati, da bo maj precej deževen, že zaradi tega, ker je bilo aprila sorazmerno malo dežja. —lj Ribji trg. Prodajalci morskih rib pričakujejo, da bodo prihodnji teden že lahko začeli prodajati sveže morske ribe spomladanskega ribolova. Doslej je bilo vreme za ribolov na morju še neugodno, zato tucii danes ni bilo naprodaj rib. lj— 20. program v »Veselem teatru«. V soboto 2. maja ob 18.30 bo v * Veselem teatru« premiera dvajsetega programa. Vodstvo je poskrbelo, da bo ta mali jubilej dostojno proslavljen. Spored oblega poleg uvodne pesmi, raznih kupletov itd. kratko burko »Škandal v Dolenjskih Toplicah«, ki temelji na usodni zamenjavi, spomine obujajočo glasbeno točko »Cez sedem let vse prav pride« in veselo enodejanko lokalnega značaja ^Ljubljanski toreador«. Ze sami naslovi povedo, da bo »Veseli teater« postregel zopet z nečem novim. Sodeluje kompleten ansamble, igra Adamičev jazz. — Prepričani smo, da bo občinstvo znalo ceniti naše delo in nam ob našem malem jubileju, ko stopamo na oder s svojim dvajsetim programom, dodobra zasedlo dvorano Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajn: v soboto od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje. — V nedeljo sta dve predstavi: ob 16. in 18. uri. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. ure dopoldne dalje. lj— Sladkor za mesec maj bodo ljubljanski trgovci dobili že od 1. majivka dalje pri svojih grosis-tih. Maščobe in milo bodo pa razen onih, ki so člani Gospodarske zadruge in Skupne nabavne tn prodajne zadruge, dobili v mestnem preskrboval nem uradu po naslednjem razporedu: v petek 1. maja z začetnicami P do S, v soboto 2. maja Š do 2. v poneieljek 4. maja A do F. v torek 5. maja G do J, v sredo 6. maja K do L. v četrtek 7. maja M do O. Iste dni in po istem vrstnem redu naj vsi trgovci oddajajo tudi aprilske odrezJce za sladkor, maščobe in milo. Za mesec maj bodo upravičenci na svoje masčobne sdrezke dobili po 300 g surovega masla in 1 del olja. lj— Upraviteljs'tvo I. dekliške meščanske šole v Ljubljani sporoča učenkam 4.a in 4b razreda, da prično s šolanjem v soboto dne 2. maja. Zbero naj se ob 8. zjutraj pred trnovskim zavetiščem in pnneso s seboj telovadne copate. lj— Pouk v ljudskih in meščanskih Šolah. Za učence Ln učenke IV. deške ljudske šole ter I. deške in I. dekTške meščanske sole, ki so imele doslej pouk na Prulah. bo od ponedeljka, 4. maja dalje v poslopju šole na Grabnu, kjer je tudi objavljen točen razpore 1. —lj Izgubljeno. Pokrajinska remiza na Viču tehnični oddelek Visokega Komisariata, je sporočila, da je bil v sredo pri avtomobilski vožnji med Ljubljano in Vrhniko izgubljen kolesni pokrov. Najditelju obljubljajo nagrado. Pokrov naj izroči v pokrajinski remizi na Viču. I v edene tn Številke bi ji, kakor se je po- L njem komisarja za nadziranje cen so se > — Podražitev mesa v Srbiji. Z dovolje- ^r>—^ Ratifo Llubltanc SOBOTA, 2. MAJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi. V odmoru: Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski duo Biz;ak-Hraš^vec. 12.40: Sekstet Jan-doli. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Po-verfatva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Včerajšnje in današnje lepe pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orke-I stralna glasba: Radijski orkester, vodi ! dirigent Sijanec. 14 45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: I. I Velikonja: Zgrninja. zelenjava v kubinji — I predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v j slovenščini. 19.45: Na harmoniko lgTa Bojan Adamič. 20.: Poročila v italijanščini, i 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slo-i venščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. — 20.40: Prenos iz gledališča Vittorio Ema-| nuele v Torinu: Werner Egk: Peer Gynt. i v odmoru: Predavanje v slovenščini. Po-ročPa v italijanščini. Inserirajfe tSlov Narodu4 MOJSTRI! OBRTNIKI f Odsvetujte vašim vajencem vino. Priporočajte jim medico. Odporni in krepki bodo, če bodo pili Ambroževo medico, ki se dobi le v Medarni, Ljubljana. židovska ul. 6. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petak, 1. maje 1942-XX . 100 Ko je Vodnik pisal šolske knjige dole na Kranjskem pred iyo leti in kako se je godilo učiteljem Ljubljana. 1. maja Pred 130 let; so začeli v šolah pn n-** poučevati v domačem jeziku v »kran;sči-ni«, kakor so navadno imenovali to slovenščino, saj se je precej razirkova a od jer^kepa kakor tudi cd koTO*kej*a p;smene-ga jezika, kolikor pač smemo jfovonti o pTsmenem jez:ku Toda. kdfco so poučevali v »kranisčini«. ko še ni bilo imenskih uč nih knrg in ko tud: ni bHo mnrvgo učiteljev, ia bi dobro obvladali domači jezik? TrebA je poseči po zgodovinskih podatkih, če si hočemo nekoliko razložiti tiste čase velikih sprememb. Fra nem//, so prodirali skozi Kranjske med Napoleonovimi vojnami večkrat. Za dal;e Časa so se pa ustavili v slovenskih krajih šele po tretjem prihodu. Tretjič so prišli spomlad: 1 1800 Njihovo gospostvo jc trajalo približno >tiri leta Pisali smo /e o ustanovitvi Tlrrije in o težavah francoske uprave. Te težave se očitujemo prKchno v tedanjih šoislcib razmerah Franc<*-*ka uprava ni mogla zadovo-l:vo oT<»r!n:7irati šolstva v štirih letih in v saSeticu m/ >c vedno poučevali po starem avstrijskem načrtu. Uvedba slovenščine v c ni bila tak^a pridobitev kakor se rdi prvi pogled saj so bile šolske razmere tako neurejene, da redno delo sploh n* bilo mogoče. L. 1809 so bile šole odprte šele eseni. dotlej je pa poćrvalo vse šolsko delo neradi nereda, k' so ga povzročile vojne razmere. Ko so pa šole odprti, so morali 7dčcti n: ti po starem atrijskem načrtu, ker novega, francoskega načrta ni bilo. S*an načrt ie ostal v vel avi celo do 8. no-Tcmbra L 1810. Reorganizacija šolstva •»Kr^n; čina« si ni priborila pri Francozih tako kmalu primernega ugleda da bi jo upo^tcv.5 - tako kjkor račino*. Nekaj časa se je celo zdelo. e ZeK in že tedaj je najSr.- Vodnik /e u»:1 natog. naj spi^e v £sk< _ k - -n;ič;n:-. ?s*ega leta 4- i-' -a t -c' 'i" -T-irrv ši.^sk? statut a 8 bm K MStaflfl pod nače'stvcan V z . • . •, r-cnovo ljudskih šol lu> Skll 4a M 7ačne pouk take N — -cj *r ;e začel r*» sxk na IjudsJci soSi. M BO" emhra. Ta ^ola se ;e tedaj imenom j1? m p»*'ka. (""er dva dni se je začel nji tn 15. no\embra na cen- t r.: < Razlike med učnima načrtoma Stavi i -,aćrt sta seprecej riw- lik(.-\a!a. \'ed.- i te, da na ljudskih šo- lah n- ■ " - '\xviti \ slovenščin* šele v franci ris h čaeiB. F«> starem a\stnjskem JoHfcef -i' bo ro^iče-vali izključno v reosčtm v prvem mr-edu ljudske šole. V Jmfcia razreda iti bila učna predmeta tudi M icT^ć-na ;n latinščina V tretjem razredu so m'—al nfend ta jezika re do- bro citati in pisati. Četrt' razred Je pa brla , skano besedo. predvsem besedn;akarji, s!o^ nekakšna pripravijalnica za nadaljevanje študija v gimnaziji. Učenci so *e učili samo dovršenega sloga nenvkega jenlca. Po Marmontm-em učnem načrtu pa je bilo predpisano, da mora biti p!jan: ustanovljena dva razreda Ifudske šole. V njiju bi morali učiti v deželnem jeziku, v »kranj-šcini«. Učene:, ki bi dobro napredovaH. bi smeli prestopiti v prvo latinsko šg»!o. Usta-noA-!jen je bil še trerji razred, ki je pa bil prav za prav že nekakšna srednja šola (meščanska), nn men jena rr'adini. k; se nt nameravala posvetiti nadaljniemu študiju. V tem razredu je bila rudi dovoljena nemščina, a le po.-l pojjojem. čina šele oblikovala, so v*i, ki so bih s- živem stiku s slovensko ti- Spomenik 1. budimpe-štanskemu županu V Budimpešti so odkrili oni dan spomenik prvamu županu Karlu Kammerrnaver-ju. po katerem se že dolgo imenuje ena izmed gla\mih ulic sredi Budimpešte. Karel Kammermayer je bil prvi župan Budimpešte. Rojen je bil leta 1829. v Peči kot sin tam naseljene nemške družine. Najprej je bil v rojstnem mestu magistratni tajn.k pozneje je pa zavzemal isti položaj v mestu Pešta. Ko je b*l leta 1873. izvoljen za župana mlade madžarske prestolice, je imelo mesto še vse znake malomesčanstva. Kammermaver je županova! v Budimpešti blizu 25 let, in v tem času se je razvila Bu lim peš t a v veliko moderno mesto, eno najlepših v Evropi. Ko je prevzel v novembru 1873 županske posle, je Imela Bu-cLmpešta le malo tlakovanih cest tn ulic. Mesto je bilo zanemarjeno, palače so stale kraj napol porušenih bajt, o kanalizaciji ni bilo še duha ne sluha. Kammermaver je zastavil vse sile za modernizacijo Budimpešte. Poklical je najboljše takratne nemške arhitekte in gradbenike, da so začeli preurejati mesto ln graditi v njem nove palače. Kammermayer je s svojim delom dokazal, da je imel prav madžarski zgodovinar Paul Huniaivi, ki je zapisal: Mad- ntčarji in slisti, prežali na khemc sir, ven 5 ko de V; ter pa tu-di o>t~o p 11 mMjtŠi. T. velja. 7-lasii za Ko»pitarja. ki se je rad po stavljal da vc vse *<3im najbolje in m b nikdar r*o/scm zadovoljen s sadovi pionir skepa dela drugih slovenskih kulturnih de las cev Vodnik jc začel ogromno delo. kc je bil lapoelea fcot iofajki ravnatelj, pisa relj. eBBtavljalec velikega slovarja itd. Vod n:k ie veljal za komodnega ^c^*odsu tod;^ sjrričV/ dela. ki si ga je naložil, dobimo spo-^•^cvarije pred njim, kar je ugotovil že Ivan P-i ia tel j v svojem 5»usu rr Hcven^čmi v M«fM."4etOO«rft čas:h. Knjige so namerava': tiskati v novi držas-ni tifkami. Trda, kr. kor je šerwlo vse drugo, tako je Silo rud^ s tiskarno ki na;br? ni imela denarja, da bi nar-n;';i m-vc šdsice knjige Iz^le so 1 1811. Natisnili m iih pa tri'c ljubii^nsT1n:ne Uienci orem"-^n;h strrr^cv so morali plačevati T>n 10 frankov :. 'n;ne na leto. a rovneiši so b*!11 ri^rn-'o en i delno ali po\,^em. se d^'a.Vali. Zgodom-"n*»T t^rra^, da se Fraoeozv n'ikakor nis^«> izkara'i kr^t org?n^/?toTji v šolsTvu. Če niso prejemali niti plač. nam portanc rudi razumiji-s"0. da niso im-eTi rr*-'bene rK^:«-iriine Nekateri uči tel ii so bili že orecei «*tar1_ Tako je na liubli-anski normsNTki po»tčes*al karehet Vinšek. 60 let s*ar. ki »e prav tako n; mo-gH vesHiti upokojitve K<^ so Francozi zapustili n"še krare {odrinili so 28. septembra L 1813: p^adlca n* Lniiblianskem r-ra-du se je predala 5. oVrobra). niso zanust;'Ti urejenega V^r^-a, kdhee ni Me urejeno marr4cai. Porledica n:ihovcga ladanja je b;1a tudi. da nista b;l; več obnovljeni kme-rijfeki šob. ki sta prenehali 1. 1800. žari so ustanovili na Madžarskem državo, Nemci so pa zgradili mesta. Nemška gosta v Sofiji SMmograški pesnik Henrich Zillich je prispel na povabilo nemškega znanstvenega zavoda v Sofijo, kjer je 22. t. m. pred številnim občinstvom čital odlomke iz svojih del. Občinstvu je posebno ugajala njegova novela »Baltski grof«, ki je pisatelj snov za njo črpal lz sedmegraškega miljeja leta 1S4S. Recitiral je tudi več svojih pesmi. Za zaključek je prečita! nekaj anekdot in satiro >Zlata kolajna«, ki je poklonil neki narednik po vojni svoji ženi ob rejetvu sina. V Sofiji se je mudilo zadnje čase več nemških učenjakov, ki so predavali o svojih strokah. Profesor \Vilhelm Rath iz univerze Gottlngen je predaval o vodstvu kapitala in dela v narodnem gospodarstvu, prof. Peter Petersen z univerze v Jeni je predaval o pedagogiki kot vzgojni vedi ?n podlagi pedagoškega realizma, prof. Rudolf Eger z dunajske univerze je predaval o vzhodnih Alnah v času velikega preseljevanja narodov, prof. Miihlens. ravnatelj tropskega Instituta v Hamburgu pa o borbi proti malariji. Obnovite naročnino! AS 3 is Kclb umrl Nenadoma je umri v Leipzigu prof. Alois Ko!b\ star 68Jet Pokojni je bil znan kot slikar, zlasti se5 je pa proslavil s svo-;o umetnostjo radironja. Leta 1907. je b*l ».vabljen na Akademijo grafičnih umet-osti v Leipzigu. Prej je poučeval dve eti na šoli za umetnostno obrt v Magde-nirgu. 35 let Je vodil v Leipzigu kot eden najboljših profesorjev akademije oddelek £a radiranje. S smrtjo tega odličnega umetnika je nastaJa globoka vrzel v profesorskem zboru. Njegova dela ga kažejo ne samo kot velikega tehnika, temveč tudi kot mojstra sloga, ki je združeval v sebi vse lastnosti velikega umetnika. Znane so zlasti njegove knjižne ilustracije Hebbe-lovih ^Nibelungen^, Vbsenova *Peer Gyn-taj in mnogih drugih del. Kolb je bil rojen na Dunaju, kjer je nekaj let študiral, pozneje je pa Študiral v MUnchenu. Križi in težave Francije Po Maf$*ftOtovili utrdbah zopet orjejo — Posledice ostre zime Nemške okupacijske oblasti so izročile že v septembru 1940 velik del 127.000 km2 obsegajoče ozemlje, na katerem so bile zgrajene Maginotove utrdbe, zopet njegovemu prvotnemu namenu — kmetijstvu. Do poletja 1941 so preorali francoski kmetje 92.000 oralov te zemlje ter zasadili odnosno zasejali 74.000 s krompirjem in žitom. 13.337 poljedelskih delavcev* in nezaposlenih je delalo 16.000.000 ur, da je bilo zopet obdelano to širno polje. Nemška vojska pa je dala na razpolago vsa potrebna vozila in orodje. Tudi živi inventar na tej zemlji naseljenih kmetov je bil znatno pomnožen. Kmetje so dobili 367.720 novih krav mlekaric. Stroški za obdelovanje tako zvane Maginotove pustinje so znašali samo predlanskim nad 52,000.000 nemških mark. Kolikšnega pomena je zopetno obdelovanje te zemlje za prehrano francoskega prebivalstva, je najbolie razvidno iz primerjave z žitnim peljem v Švici, ki obsega okrog 110.000 oralov, dočim je bilo ozemlje Maginotovih utrdb za 17.000 oralov večje. Izprehod po te.i prostrani zemlji napravi na človeka vtis, kakor da je vojna že davno končana. Narava je bunkerje in druge utrdbe že prerasla. Tu se zelo lepo vidi, kaj vse zmore zob časa in kako minljivo je vse na svetu. Pozimi so bile Maginotove utrdbe podobne razvalinam gradov iz davnih časov. Ce bi človek ne vedel tako točno, bi ne verjel, da so divjali tu še pred dvema letoma krvavi boji in da so veljale te utrdbe za nepre-* r lai spartaio Maginotove utrdbe z Maginotovo stepo vred že v preteklost. Cas gre hitro svojo pot. Kmetje so zopet zanimajo samo za pridelek svojih njiv in za rejo svoje živine. Samo tu pa tam, če naleti krnet pri oranju na prazen naboj ali na drobec granate, se spomni, da je bilo tu še nedavno bojišče. Letošnja izredno huda zima rudi Parizu ni prizanesla. Hudo je prizadela zlasti elegantni pariški ženski svet. Kar je komaj zmoglo po vojni naloženo varčevanje, to se je posrečilo ostri zimi. V Parizu si videl elegantne dame z zimskimi klobučki in kožuhi, toda v debelih športnih nogavicah in težkih lesenih čevljih. Spoznale so, da svila ni za temperaturo izpod 10 stopinj. Znrčilnost ostre zime je bil tudi po vseh restavracijah in točilnicah napovedani grog. ki so ga pa smeli prodajati samo v zelo omejenih kol'Činah in le ob določenih večernih urah. Sicer pa itak ni bil tako močan, kakor prejšnja leta, ko so tudi Parižani uživali mnogo preveč alkoholnih pijač. Toda kdo je sploh pil v mirnem času v Parizu grog? Saj je bilo na razpolago dovolj drugih pijač, da se je človek pozimi pogrel. Parižani so se že davno sprijaznili s tako zvanim »cafe na-tional*, ki naj bi bilo v njem nekaj zme prave kave, pa je v resnici nikoli ni, zdaj pa čakajo še na »tabac national«, ki bo tudi mešanica pravega tobaka in nadomestka. Ta mešanica naj bi pripomogla, da bi zaloce prekmalu ne pošle in da bi se povečalo število na vsakega kadilca odpadajočih cigaret. V Franciji je namreč rudi tobak racioniran. Toda neki brezposelnež, ki je hote! nedavno ustreči kadilcem s tem, da je začel pripravljati tobak iz bukovih in orehovih listov ter ga spravljati v promet, je bil obsojen na osem dni zapora in dva milijona frankov denarne globe. Francoska tobačna režija ga je bila obtožila kot tihega konkurenta, ki je prodajal svoj tobačni nadomestek samo nekaj dni, pa je zaslužil 150.000 frankov. Toliko zaslužka so mu dokazali, a morda ie bil v resnici izkupiček za tobak iz bukovih in orehovih listov še večji. Zelja po tobačnem nadomestku se torej Francozom zaenkrat ne bo izpolnila V depariementu Allier fVichv) so oblasti racionirale vino in to se je baje dobro obneslo. Na vinsko nakaznico dobi vsak odrasli prebivalec mesečno en liter vina. Za prijatelje vinske kapljice je to seveda malo. Tudi ženske, ki tobaka odnosno cigaret ne dobe, so bile pri vinu upošte-vane. Po francoskih uradih si sedaj belijo glave, kam je izginilo 1.000.000 Francozov. Statistiki, ki se pečajo z razdeljevanjem racioniranih živil, so ugotovili, da ima Francija zdaj 39,300.000 prebivalcev. Zadnje ljudsko štetje v letu 1937 je pa pokazalo, da šteje Francija 41.800.000 prebivalcev. Ce upoštevamo, da je okrog 1.400.000 Francozov še v ujetništvu, da je padlo v vojni okrog 135.000 vojakov in 50.0000 civilistov, manjka še vedno milijon ljudi. Francoski listi so zaceli obravnavati to čudno zadevo. V nekem listu je bila postavljena trditev, da so šteli prej najbrž tudi milijon mrtvih, da bi tako zagotovili zmago levičarskim strankam. Na uradnih mestih pa o tem niso hoteli ničesar vedeti. Po drugi verziji naj bi bili v ljudskem štetju iz leta 1937 upoštevali 1,900.000 prebivalcev treh departementov, na ka'ere so zdaj pozabili. Toda po tem računu bi imela Francija naenkrat okrog dva milijona prebivalcev preveč. A od kod naj bi se vzeli ti? Zato so iskali in ugibali naprej. Statistični urad je dognaL da se je število prebivalcev Francije v primeri z letom 1937 sicer skrčilo za okroglih 700 tisoč, da so bili pa vendar računi zaključeni s presežkom 950.000, če računamo vejne ujetnike in izseljene delavce (1 milijon 650.000). Dejstvo je pa. da Francija nima milijon volilcev. temveč konzumen-tov več. Pri vsaki drug: priliki bi bila država vesela tega presežka, v čn?u splošnega pomanjkanja pa gredo oblasti m^lče preko tega. Preimef3ovan;e ulic v SrtSrHjI Sofijski občinski svet je sklenil preimenovati 1600 cest in ulic v Sofiji in najbližji okoUci. Te ulice so se imenovale deloma po angleških in ameriffldh osebnostih. Tudi Trg Aleksandra Nevskego bo preimenovan in lmenov«U se bo Trg Carja Osvoboditelja v počastitev carja Borisa III. S tem hoče bolgarska vlada tuli javno posvedočiti, da ruski car Aleksander ni osvobodil Bolgarije, temveč da je njen pravi Osvoboditelj car Boris ITI., ker so bile pod njegovim vladanjem strte spone mirovne pogodbe, s katero je bila Bottprija oškodovana na svojih življenjskih tntere-sih. Pod vladanjem kralja B^r'sa. III. je dobila Botgar^ja nazaj Dobrud*o Makedonijo m Trakijo ter Izhod na Egejsko morje. Os ten de bo razširjen in olepšati V okvir obnove Belgije in odstranitve vseh posledic vojne bo razširjeno in olepšano tu<2i znano pristanišče in letovišie Ostende. Volja belgijskega državnega gradbenega urada državni inženjer van Coillie je dal novinarjem daljšo izjavo o načrtu preureditve, razširjenja in olepša-nja Ostende. Veliki Ostende bo obsegi! občine Ostende, Breedene. Zandvvoord, Mkl-delkerke in Steene. Src 1 išče mesta, ki je najbolj trpelo med vojno, bo najprej obnovljeno in modernizirano. S soljo zapečatena pogodba Med arabskimi plemeni igia sol v pogodbenem in pravnem pogledu važno vlogo. Ce se srečata v puščavi dva Beduina in skleneta prijateljstvo ali pogodbo, povaljata košček kruha v soli in vsak poje svojo polovico. S tem je pogodba zapečatena, Ce en pogodbenik pozneje pogodbo prelomi, ga označijo za izdajalca solne pogodbe in s tem mu pritisnejo za vse življenje sramoten pecat. 2e v najstarejših časih je igrala sol v pravnem življenju Beduinov važno vlogo. Ce so hoteli v starih časih Beduini koga zapri.seči, da je izpovedal resnico, so ga odvedli v poglavarjev šotor. Tam so vrgli nekaj soli na ogenj, potem so pa zaklicali zaprisežencu: Prisezi! Prisega na sol je bila najsveča-nejša oblika zaprisege. VLJUDNOST — AH vam smem ponuditi dežnik, gospodična? — Hvala, saj vidrte, da imam svqjega. — Ah. to nič ne de, vašega lahko zapremo. ' ■ ' ■ ■ wii m ■ il -i—■--ni----1--i i ■ I*. Prrr"ne 50 Dr. TcTrfdon igra za vse Rvman Vraf so se odprla; pokazal se je Beauriere, ki je vr^el klobuk na mizo, izvlekel cigareto in jel ogledovati ujetnika. Nato si je prižgal cigareto in mahoma vprašal: 91* kd?_i slišali o človeku z imenom Ml jem Az-zopardi. doktor?« »Viljem Azzopardi?* je Rov osuplo ponovil. >Svoi živ dan nisem slišal tega imena!« •Viljem Azzopardi ' je nadaljeval Beamriere, bistro ga opazujoč, »je bil Korzičan, podravnatelj neke banl:e v Ajaeciu. Z vrsto prevejanih tatvin je oškodoval cel tucat francoskih bank in izginil. Sno-či so našli njegovo truplo na Movenne Corniche. Vse kaze. da ga je nekdo v avtomobilu ustrelil s samokresom, potem pa vrgel na eesto. V njegovih žepih se je na?*l vozni listek nfVe paroplovne družbe in potni list na drugo ime, k „ kaže, da je šele nedavno prispel semkaj iz Porta Saida, Jaz. ki se posebej zanimam za osebe ki so nedavno prispele iz Por* SKftfe, ^m bil takoi obveščen o tem. Danes sem prišel v Nizzo. da proučim ta slučaj. 2e prej sem si bil nameni' vese'je, da vas obišče m. doktor, a nikoli ne b» bil pričakoval, da se bova se&la v taksnih okoliščinah .. - « Njegov gla« je zdajci izgubil vso prijaznost: >Kje ste bili snoči, gospod Torridon?« *V Monte Carlu, v kazinu.« >Kjer ste srečali VDjema Azzopardija, kaj? Prej-le sem opazoval vaš obraz. Vi ... « »Rekel sem,« mu je segel Roy v besedo, »da ne poznam imena tega moža. Xisem se zlagal: njegovo ime mi je bilo neznano. Iz tega, kar ste mi povedali o njem, pa vidim, da sem ga vendarle poznal. V mojem avtomobilu je sedel, ko sem prišel iz kazina. Do tistega hipa ga nisem Lil nikoli videl. Nastavil mi je samokres na rebra in mi ukazal, naj poženem voz.« »In kaj je hotel od vas, doktor? Nemara bisere, kaj?« »Ne, je rekel Rov. »Se spominjate, gospod Beauriere. da ste me v Marseillu \mrasali, ali sem kdaj kaj slišal o Štefanu Le Fenduju?« »Moja dolžnost je, da si zapomnim take reči,« je policist suho odvrnil. »Nu, kaj imate povedati o Le Fendu ju ?« Rov mu Je ponovil vse, kar je bil slišal od moža iz Porta Saida, in opisal tudi njegovo smrt. Govoril je resnico, samo čisto resnico. Beauriere je bil videti nekam presunjen. Ko je izpregovoril, je bil njegov glas spet bolj mehek: »Vi, doktor, se imate za tujca, ki spoštuje zakone dežele, v kateri uživa gostoljubje?« » Vsekako.« »In vendar.« je s še prijaznejšim glasom nadaljeval Beauriere, »in vendar ste se po tem, ko so vpričo vas ubili človeka, mirno vrnili domov in spali do belega dne. Hladnokrven umor se vam je zdel nekaj prenavadnega, da bi ga javili policiji dežele, ki vam izkazuje gostoljubje!* Glas mu je znova trdo zazvenel. »In Azzopardi ju ste dali podatke o Le Fenduju!« »Kako, če nič ne vem o njem!« »Tako ste mi rekli v Marseillu, in priznam vam, doktor Torridon, da sem vam verjel. Rekli ste, da vas nekaj čuvstvenega vleče v Nizzo, in — da, verjel sem tudi to. O, dvome sem sicer imel, imel sem miselne pridržke, in vas, kakor vidite, nisem pozabil. Toda začasno sem se držal drugih sledi, ki so se mi zdele važnejše. Azzopardi je bil bolj premeten. Kot jaz, je — kakor se zdi — tudi on iskal Le Fenduja, toda, ker je bil bolje poučen od mene, ga je iskal po vas!« Jel je hoditi po obednici sem ter tja, »O Štefanu Le Fendu ju,« je nadaljeval čez čas, »vemo kaj malo. Nobene njegove fotografije nimamo; nikjer niso našli njegovih prstnih odtisov, in od njegovih prvih tatvin je minilo že blizu deset let. Te tatvine so se dogodile v Parizu in so napravile silen vtis, ker se je na prizorišču svojih zločinov vselej z zeleno kredo podpisal na zid. »Od tistih dob je v dolgih presledkih spet in spet ponavljal svoja ... junaštva. Značilnosti so bile zmerom iste: tatvine draguljev in podpis z zeleno kredo. Dvakrat je pustil tudi žrtve za seboj: umorjene, doktor... zabodene z bodalom. Pri tatvinah na rivieri, lansko poletje, se ni zgodil noben umor; a glavna razlika med njimi in prejšnjimi zločini je v tem, da natančnejše okoliščine še niso prišle na beli dan. »Kriminolog Cariguel je deset let iskal Le Fenduja. Lani je bil že blizu uspeha, zelo blizu, doktor, a kaj, ko ni maral sodelovati s policijo... to je z menoj. Hotel je prijeti Le Fenduja sam, v svojo lastno slavo, to častihlepje ga je delalo slepega. Nu, in zdaj bije moja ura! Zdaj, doktor, sem položil roke na Le Fenduja, kajti položil sem jih na vas!« Mali policist je ves razburjen poskakoval pred Rovem, »Azzopardi je skušal dobiti od vas podatke: ubili ste ga. Najprej ste ga ustrelili, nato ste vrgli njegovo truplo iz avtomobila. Kajti vi, doktor, dobro veste, kdo je Le Fendu. Ubili ste Azzopardija, ker je nekaj slutil. Ubili ste to žensko, Ireno Steuar-tovo, ker je tudi ona slutila. Zabodli ste jo. Zdravnik zna ravnati z noži, kaj ne? A to dejanje j© imelo priče. Videli so vas. Priča je telefonirala policiji. Evo, zato sem tu. Zaradi tega zločina vas aretiram. Preiskovalni sodnik je že podpisal zaporno povelje. Preden mine štiri in dvajset ur, boste obtoženi umora ... dvojnega umora Viljema Azzopardija in Irene Steuartove.« Beauriere je umoknil, da bi se c^dahnil. Roy ga je gledal kakor okamenel. Tedajci je nekdo hitro potrkal na vrata, Orožnik je pogledal Beauriera. Ta je prikimal. »Ljudje iz centrale so. Odpri.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jermn — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani \