8554
60100200
PP
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale T grupp«.
Cena 150 lir
.4SKI DNEVNIK
Leto XXXIII. Št. 73 (9681)
TRST, petek, 1. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI rfNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je '.iskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
J
j
H
-
I
\
J
j
I
Craxi, Nenni in Lombardi med sejo vodstva PSI
(Telefoto ANSA)
PRED DRUGIM KROGOM DVOSTRANSKIH POGAJANJ MED STRANKAMI
SOCIALISTI, KPI IN PRI PIŠEJO OSNUTKE PROGRAMA ZA NOVO VLADNO VEČINO
Pismo republikancev vodstvu PSI s predlogom o <skladu za zaposlovanje»
RIM. 31. — Medtem ko se je v kongresni dvorani EUR začela or-	_________
garizacijska konferenca KD. od ka- j tere »: pričakujejo jasnega odgo	' v
Vora na postavljeno vprašanje o ** •&*<:*..JK* Um --oblikovanju »programske večine* in spremembi vladne formule, sta se vodstvi KPI in PSI resno in zavzeto ukvarjali, z vsebinskimi vprašanji novega vladnega programa.
Ustvarjeno je tako nenavadno politično vzdušja, ko stranka — KD —, ki ima vse ministre, sploh ne kaže velikega zanimanja za vladni program, medtem ko' levičarski stranki KPI in PSI ta program vsebinsko sestavljata Socialistično vodstvo je vsekakor sklenlo, da bo v najkrajšem času' nadaljevalo z dvostranskimi pogovori (na vrsti je drugi krog pogajanj), medtem ko komunisti pobudo PSI podpirajo in poudarjajo, da se mudi. Vodstvo PSI je tudi sklenilo, da bo te dni odposlalo vsem strankam ustavnega loka svoj «seznam programskih točk*, ki naj bi bil vodita pri soočanju o vsebini vladnega programa. <?Se-znam» bo sestavil posl. Signorile, ki pri vodstvu PSI odgovarja za gospodarstvo. Vedeti je vsekakor treba, da «seznam» ni le golo na*
Stevanje točk, pač pa tudi sintetično nakazovanje’ smeri, v katerih mislijo socialisti, da mora vlada osredotočiti svoje napore.
Craxi je pozitivno ocenil tudi pismo republikancev. Ti so zadnje dni dejansko prekini)! podporo Andre-ottijevi vladi, kar dokazuje tudi dejstvo, da so glede odloka o cehi delovne sile prvič glasovali proti. medtem ko šo se ostale stranke vzdržale. Poglejmo torej, kaj me hi jo republikanci. V bistvu so zaskrbljeni zaradi položaja italijanskega Juga in rastoče brezposelnosti. Potrebne so nove investicije - pravi pismo PRI" - vendar je treba zanje najti' denar. Mnenje PRI je. da bi denar za investicije lahko našli z obdavčitvijo de 'avcev .jn tistih, ki živijo od podjct niškega dobička. Republikanci so sicer za predlog prof, Ruffola o Ustanovitvi »sklada za zaposlovanje*. v katerega naj bi se prelivala finančna sredstva iz takega obdavčevanja.
Kot rečeno je Craxi vodstvu PSI Ugotovil, da bodo socialisti upo Sevali to in druga stališča iri šli tudi na tesnejše razgovore in dogovore z ostalimi naprednimi sila-tai, kajti samo tako bp mogoče Prisiliti KD, da bo prenehala s po 'itiko neodločnosti in nejasnosti.
Komunisti so tudi imeli sejo svojo direkcije. k; sta jo vodila Luigi Longo in Enrico Berlinguer.
Predvsem komunsti poudarjajo, da je Italiji nujno potrebna vlada, v kateri naj bodo zastopane vse demokratične stranke, kajti samo tako bo imela dovolj prestica in avtoritete, da bo lahko dr tVo izpeljala iz krize. Toda tehta se upira KD. KPI ne mara ♦skokov v temo*, zato noče zaostrovati' položaja. Obenem pa ne dopušča, da bi se še nadaljevala sedanja nejasna in zmedena ' politika. Od tod pozitivna ocena pobude socialistov za oblikovanje Programske večine in zahteva po Večjem nadzorstvu nad dejavnostjo Vlade.
Programske točke KPI pa so sledeče. Zunanja politika: poudarja hje neodvisnosti Italije in1 spoštovanje mednarodnih sporazumov.
Javni red in varnost: potrebne je Sodelovanje vseh strank, sindikatov,1 mladinskih in ženskih, gibanj Pri zatiranju nasilja in prevratni-»tva. Potrebna je reforma in sin-dikalizacija polic je. globoka pre-osnova ŠID, sprememba jetniške-gs in sodnega sistema.
Gospodarstvo in zaposlovanje:
Potrebno je zaščititi zaposlitev, sedanjo in bodočo, predvsem v treti Sthereh - Jug. mladina, ženske Varčevati je treba pri javil h sirotkih,, obenem pa posodobiti dav-Odi sistem z uresničitvijo davčne-?a anagrafskega centra. Potrebna -!e uresničitev kmetijske reforme ,n oblikovanje prehrambenega pro-gratna in načrta industrijske poli tike,	,
V vladnem programu mora biti pkii globalna reforma prednje šota in univerze.
Vladna analiza razvojnih možnosti gospodarstva 1977
RIM. 31. — Ministrski svet je na svoji redni seji odobril poročita o gospodarstvu v letu 1976, ki ga je predložil zakladni minister Gaetano Stam-mati. Iz poročila izhaja, da se je stanje v italijanskem gospodarstvu lani izboljšalo, čeprav je inflacija (17 odstotkov) ustvarila močno neravnovesje med Italijo in njenimi tujimi partnerji. Za letošnje leto, po mnenju vladnega poročila, se obeta naraščanje investicij in postopno prehajanje k ravnovesjem, ki naj bi Italijo približala tujim partnerjem. Po oceni vlade «samo jjolitika krčenja javnih stroškov in. obnove investicij* lahko vrne Italiji stabilnost. V to smer vodijo tudi nedavni vladni davčn: in tarifami u-krepi. Vsekakor pa «uspeh gospodarskega manevriranja vlade terja stalnega sodelovanja in podpore 'vseh družbenih silnic in mednarodnega sodelovanja*.
V tem okviru je predsednik vlade Andreotti omenil tudi nedavne sporazume s sindikati in poudari), da so ,bili vsi — «politiki, sindikalisti in tuji prijatelji Italije svestii krize, v katero bi lahko pahnili državo*. »Priznati jim je treba,* je dodal Andreotti, «da niso štedili z napori, da bi se izognili taki pustolovščini.*
KRATEK IN DVOUMEN POZDRAVNI GOVOR ALDA MORA
ZAČETEK ORGANIZACIJSKI KONFERENCE KD
S POUDARJANJEM NJENE «V0DILNE VLOGE»
*
Galloni: Ker socialisti nočejo v vladno večino brez komunistov, ne preostaja drugega kot sedanja «politična formula»
Piccoli zahteva še večjo «nevtralizacijo» bolnega Zaeeagninija
Končno mora biti v vladnem pro-Jritaiu tudi reforma javnih občil ta tiska.
. Glede načina upravljanja države rj gospodarstva pa poudarjajo ko-f taisti potrebo po sestavi »sezna-**a sposobnih strokovnjakov*, iz •taterega naj bi črpali imena vodil-
RIM. 31. — S kratkim, dobesedno desetminutnim pozdravom, je Moro odprl organizacijsko konferenco KD. ki Ise je popoldne pričela v »bunkerju* kongresne palače EUR, ker velike dvorane niso popravili po . nedavnem bombnem a-tentatu. Morov epseg je bil morda pomemben predvsem - zaradi popolne nepovezanosti s sedanjim političnim položajem. Kljub temu pa je Moru uspelo, da je brez oho-Inosti, kakršno je pokazal med parlamentarno razpravo o škandalu Lockheed, potrdil temeljno smernico stranke. da «KD pripa da politično vodstvo države*. To, kar je pozneje Bartolomei poudaril kot «enačenje KD z državo*. Naša konferenca, je še dejal Moro, mora služiti posebno še sedaj, «ko so se stvari spremenile in se še spreminjajo*. Poiskati mora namreč način, kako ohraniti in razvijati podporo KD v italijanski družbi. Moro je v svojem govoru začčl zelo na široko. Na »nepredvidene spremembč v italijanski družbi* se je spomnil govoreč o referendumu za razporoko in porazu maja 1974, nato 15. junija 1975 in končno, obnovljeni. moči 20, junija lani.
«Novo stranko bomo gradili v se danji stvarnosti,* je nadaljeval. «v kateri.'prihajajo do izraza različne zahteve.* zato pa je- potreb no graditi' tako stranko »ob soočanju z ostalimi političnimi silami. od 'katerih prihajajo h KD . vplivne zahteve, -naj se obnovi.* To je Moro postavil kot temelj linije stranke, ki mora biti — po njegovem mnenju — trdno zasidrana, v »soočenje* z drugimi, vendar pod pogojem, da KD ohrani zase oblast. KD mora namreč »bi ti sinteza, ki naj se upira tvega tlim pritiskom sistema širokih avtonomij in' svoboščin*.
V ta okvir je vskoči! podtajnik KD Galloni. ki je nastopil namesto še vedno bolnega Zaeeagninija, o katerem se že govori, da čaka na rezultate organizacijske konference in da bo nato odstopil z utemeljitvijo, da je izpolnil svoj mandat »obnavljanja* stranke.
Galloni je najprej -omenil Andreotti'jevo vlado, kateri Moro ni posvetil niti besedice, čeprav je Andreotti sedel na njegovi desni, komaj nekaj metrov vstran. KD podpira vlado, je dejal, «katerc politična formula nima alternative za-
radi zadržanja naših zaveznikov i koristil priložnost za nov rušilni u-(misli socialiste), ki nočejo sode-|darec Zaccagniniju. Predlagal je tavali z' nami brez udoležbe ko- namrn' nhlilrnvanie »novetrn ni-ffa-ijntjnistov.* Torej nobene alterna-
tive »formuli* (enobarvna manjšinska vlada), možna pa je spretnem ba vlade in tudi njenega predsed nika, kot je mogoče razbrati med vrsticami.	J "
V ostalem je Galloni govoril stvari, ki so že znane: stranka se mora obnoviti, da se bo lahko u činkovito soočala s komunisti, gle. de na ta. da v Italiji sedaj niso možne druge vladne večine. Veli ka pa je želja (in pritisk) KD za povratek k določenemu sodclova nju s socialisti in , drugimi laičnimi strankami.
Zanimivo je. ob robu «minikon-gresa* (kot ga mnogi imenujejo, saj se ga udeležuje 800 delegatov iz vseh pokrajin), da je Piccoli iz-
namreč oblikovanje «novegu orga na stalnega posvetovanja*,, ki. naj bi 'deloval zraven tajništva in v katerem naj bi. poleg sedanjega «vrha»' stranke (Moro in Zaccagni-ni) bila tudi predsednika parla-mentacnh skupin, torej Bartolomei in on sam, Piccoli.
CANDIDA CUKZl
Prijateljska pogodba med SZ in Mozambikom
MAPUTO. 31. - Sovjetski predsednik Nikolaj Podgorni in mo-zambiški državni poglavar Samora Macbel sta danes podpisala pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med SZ in to afriško državo.
Vsebino pogodbe, ki zadeva trgovinsko izmenjavo, znanstveno sodelovanje, kulturne stike in politična vprašanja .vzajemnega inte resa, bodo objavili istočasno v Moskvi in Maputu prihodnjo nedeljo. Odposlanstvi SZ in Mozambika sta podpisali, tudi sporazume o ribo lovu, morski plovbi in izmenjavi izkustev na področju šolske vzgoje.
Podgorni je med govorom pred desettisočglavo množico poudaril, da bo SZ vselej podpirala tiste, ki se borijo proti imperializmu, tako tudi Afričane v Rodeziji. Namibiji in Južnoafriški uniji, ki se hočejo otresti rasističnega jarma.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je z druge strani odločno zanikal, da namerava SZ odpreti v Mozambiku eno ali več vojaških o-poriisč. Demantiral je tudi vest, da ima SZ, taka oporišča na somalski obali Indijskega oceana.
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK ODPOTOVAL IZ SOVJETSKEGA GLAVNEGA MESTA
Kljub nesporazumu o vprašanju SALT je bil Vanceov obisk v Moskvi koristen
Gromiko: Ameriški predlogi so bili nepravični in v nasprotju s prejšnjimi sporazumi - Carter: Če sc ne bomo dogovorili, bo oboroževalna tekma še ostrejša
MOSKVA, 31. — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče je po neuspešnih razgovorih s sovjetskimi državniki oduotoval iz Moskve v Bonn, kjer se je sestal s kanclerjem Helmutom Schmidtom. Po njegovem odhodu je bilo objavljeno skupno sporočilo o pogovorih. Gre za skop dokument, ki vsebuje nekaj načelnih trditev in našteva načeta vprašanja, ne vseDuje pa nobenih zaključkov. V tem pogledu dokument povsem o-draža potek razgovorov, ki pa so bili kljub delnemu neuspehu po membni, saj so. bili prvi stiki na najvišji ravni med sovjetskimi dr žavniki in novo ameriško upravo.
Pomembnejše od sporočila so o-cene Vancea, Carterja in Gromika o razgovorih. Ameriški predsednik je sklical tiskovno konferenco že nekaj ur pa zaključku snočnjega srečanja Vanče - Brežnjev. V daljšem razgovoru s časnikarji je. kot je njegov običaji podrobno orisal ameriške predloge za omejitev strateškega orožja in oboroževalne tekme in znova poudaril, da je šlo za predloge, ki bi lahko obrodili pomembne sadove in bi pripomogli k popuščanju napetosti. Dodal je, da ZDA ne mislijo spremeniti svojega stališča ir. se bodo zavzele za sporazum, ki naj ne bo zgolj krinka za novo oboroževalno tekmo, pač pa bo osnova za zamrznitev in postopno zmanjšanje števila večkoničnih raket. Pripomnil pa je tudi. da bi trii prisiljen nadaljevati z oboroževanjem. če bi po ponovnem srečanju med Vanceom in Gromikom, ki je predvideno za maj, imel vtis, da SZ sploh noče sporazuma.
Tudi Vanče, ki se je popoldne po razgovoru s Schmidtom znova sestal s časnikarji, kot ameriški predsednik ni dramatiziral zaradi neuspeha. ki ga je doživel v Moskvi. Poudaril je, da je treba rešiti zapleteno vprašanje kot so pogajanja za orne jevanje strateškega orožja. V tem okviru pa je pripomnil. da‘ če bi razgovori maja dokončno propadli, bi b:la to tragedija za vse človeštvo.
Podobna je bila tudi Grom/kova načelna ocena o nujnosti pogovorov, pa čeprav je takoj pripomnil, da so bili ameriški predlogi nesprejemljivi, ker so bili »nepravični*, v nasprotju s sporazumom iz Vladivostoka in ke- so težili za tem, da bi zagotovili Američanom znatno prednost. Sovjetski zunanji minister, ki je prvič v zadnjih dvajsetih letih sklical tiskovno konferenco v Moskvi, je dodal, da je SZ pripravljena na nadaljnja pogajanja in da ne bo štedila z naoori za dosego pravičnega sporazuma. V tem okviru je tudi ocenil kot koristne tridnevne razgovore z Vanceom, ker sta se obe strani lahko bolje spoznali in sta obrazložili svoja stališča. »Slednja so še oddaljena — je
............................................................................iiiiimiiiiiiiMiliiiliiiimnillililillMililHllliimilMllilililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiillilliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimii
Nasilje nad dekletom, ki si je drznilo prijaviti sodišču svoje posiljevalce
osebnosti javne industrije, dr-
I »ih
. vgvuuuotii ja VI. V 11 iuupvi ijv, va
,pVll'h soudeležb in bank. V reviji Rinascita* pa je posl. Barca dal •'jtauincti, da če se danes ne po-tovlja vprašanje neposredne ude-, ta^be komunistov v vladi, to ' ne *tae veljati za odgovorne in usme-JjtaVaine funkcije v javnem gospo-JArstvu, bankah in velikih podjetjih ?. državnim kapitalom. Kajti ,tako ta lahko komunisti (in ostale na-jKedne sile) sodelovali pri uresni-' °*v«nju dogovorjene politike, (»t.*.)
Zaradi današnje vsedržavne stavke časnikarjev V' zvezi s prekinitvijo pogajanj z žalož-niki za obnovitev delovne pogodbe, jutri tudi Primorski dnevnik ne bo izšel. V povečanem obsegu bo Primorski dnevnik ponovno ižšel v nedeljo.
RIM. 31. — Claudia Caputi. 18-letno abruško dekle, ki je bila julija lani prisiljena • podleči pohoti dvajseterice huliganov, je bila sno-znova žrtev podlega nasilja. Claudia je trenutno na zdravlje nju v boinišnici San Camillo, pred katero se je zbrala gruča feministk, ki so uprizorile protestno demonstracijo proti takim nasilnim izpadom. Čeprav je dekle še pod šokom, je pa vendarle prepričana, da je v snočnjih napadalcih spoznala nekatere tepiste, ki so jo posilili lansko poletje. Osem od teh je sedaj za zapahi in se mora pred sodr.ki zagovarjati zaradi dolge vrste obtožb, najhujše ined katerimi so ugrabitev in posilstvo.
Claud a, ena od prvih italijanskih žensk, ki je imela dovolj poguma, da je zahtevala javno sodno o-bravnavo proti svojim posiljevalcem, je včeraj popoldne obiskala svojo odvetnico, ki ima urad na Korzu Vittorio. Oo povratku se je ustavila v nekem bližnjem lokalu. Tu so se ji približali štirje huligani. ki so jo s silo odvedli v svoj avto, kjer so jo omamili z uspavalnim sredstvom, četverica se je nato odpeljala na samoten kraj v četrti Trullo, kjer so huligani dali znova duška svoji pohoti in besu. Šele po dveh urah so pustili nesrečnico ranjeno in na pol onesve-ščeno na nekem križišču, kjer sta jo našla avtomobilista, ki sta jo odpeljala v bolnišnico.
Med prvim zasliševanjem je dekle med drugim poudarila, da tri je snočnji napadalci so bili med tistimi «pogpmneži», ki so jo posilili prejšnje poletje. Njen opis napadalčev pa 1 je bil kaj zmeejen, kar je povsem razumljivo, saj je
zaradi zaužitega mamila kot zaradi udarcev in ran zaradi katerih zelo verjetno ne bo mogla prisostvovati drugi obravnavi procesa proti posiljevalcem, predvideni za 4. april. 1 •
Do pred nedavnim je bil primer mlade Claudie tragično banalen, doživljaj erie od toliko revnih podeželskih deklet, ki so pobegnile v »veliko mesto*, da bi si poiskale službo in bi si priborile vsaj del-
Claudia Caputi
ček tiste svobode, ki jim jo doma odrekajo. V primeru Claudie je bi-
lju. Ko je pa Claudia zahtevala javno sodno obravnavo proti posiljevalcem, je postala simbol, simbol vseh žensk, ki se uprejo posilstvu in so pripravljene razgaliti v javnosti ponižanje in trpljenje. da bi pripomogle k skupnemu boju proti eni najpodlejših oblik nasilja. Ta simbol je bilo treba streti, izničiti, zrušiti v prah. In ponovno posilstvo, pretepanje, mučenje z nožem in s klinico, .je bilo edino orožje, ki so se ga pohotne-ži v svoji duševni, umski in spolni impotenci lahko poslužili.
In vendar je bila Claudia kljub vsem tragičnim doživljajem, privilegirana. Z razliko od drugih žensk, ki so si doslej upale prijaviti sodišču svoje posiljevalce, ni bila postavljena na zatožno klop, nihče je ni iz žrtve moškega nasilja skušal spremeniti v obtoženko. Nihče je ni vprašal «če je bila med spolnim občevanjem mokra*, nihče ni poizvedoval «če je sklenila roke in noge okrog posiljeval-čevega telesa*, nihče »če je u-živala*. Predsednik sodnega zbo ra dr. Mario Lupo ni dovolil takšnega »fašističnega* nastopa, vprašanje pa je, koliko časa bo lahko še kljuboval naskoku zagovornikov. ki bodo skušali, zlasti še. ker je po snočnjem napadu Clau dia postala še večji simbol, blatiti dekle sklichjoč se na žal še trdno zakoreninjeno miselnost (tudi med ženskami), da «če ženska noče, je ni moškega, ki bi jo lah-
Izjava UDI
RIM, 31. — Ob ogabnem napadu na Claudio Caputi je UDI, zveza žensk Italije, sklenila, da sc na sodišču prijavi kot »prizadela stranka*, pri tem pa poudarja, da »prihaja do nasilja, ki se izraža proti nam na tih in hinavski način, dokler ženske ne postavimo v dvom naše podrejenosti, nato pa izbruhne v najbolj izzivalnih oblikah. kakor se naše osveščanje širi in krepi. V teli nasilnih dejanjih zaznavamo v najbolj ogabnih oblikah odpor družbe, v kateri je glo boko vkoreninjen rasizem oroti ženski.*
pripomnil — vendar pa zapreke niso nepremostljive.*
Vladivostoški sporazum, o katerem se te dni tudi veliko govori, sta dosegla tajnik KP SZ Leonid Brežnjev in bivši ameriški predsed nik Ford 1974. leta. Sporazum, ki bo zapadel oktobra letos, je določal, da ima vsaka od velesil, lahko kvečjemu 2.400 balističnih raket in strateških bombnikov, državi pa ga nista podpisali, ker se nista sporazumeli, kaj naj se pojmuje kot strateško orožje. Glavno jabolko spora sta trenutno ameriška raketa «cruise» in sovjetski bombnik »back fire*.
Neuspeli sovjetsko - ameriških razgovorov je najmočneje odjeknil v Ženevi, kjer je v teku kotli enca o razorožitvi.. Zaenkrat sicer ne gre za uradne reakcije ali ocene, nekateri delegati pa so v razgovoru s časnikarji izrazili znatno zaskrbljenost, saj bi morebitni propad pogajanj dal povod za novo in.ostrejšo oboroževalno tekmo. Poudariti pa gre, da vsi delegati niso bili tako črnogledi. Po njihovem mnenju sta namreč velesili začeli namiznoteniško tekmo, da bi vsaka lahko ocenila
dejansko moč nasprotnika. Ob koncu pa bosta vendarle našli rešitev za omejevanje strateškega orožja.
(vt)
Cario Bongiovanni pobegnil ugrabiteljem
TURIN. 31. — Cario Bongiovaiml (28 let), ki je bil ugrabljen 3. marca, je na prostosti. Policistom je povedal, da je pobegnil ugrabiteljem. Ni znano. če je njegova družina plačala zanj odkupnino. Preiskovalcem je Cario dejal. da je bil zaprt v kletnih prostorih neke stavbe na Drevoredu Monte-cucco. kamor so se karabinjerji nemudoma odi ravili.
BOLOGNA, 31. — Pripadniki tako i-menovanih »rdečih brigad* so sežgali avtomobil dr. Antonina Trizzina. Gr* za sodnika, ki bo predsedoval sodnemu zboru ob priliki procesa deseterici članov BR (med temi sta zloglasna Renato Curcio in Prospero Callinari). ki so obtoženi žalitev in groženj na račun sodstva.
MIIMMIIIIIIIIUlMimilllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIItilimillllltlllllllllllllllllllMIIIHIIIIMIimmilMIIIIimHlllUntllli
IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ
Nezaslišano odlikovanje nacističnega veljaka
Mesto Gradec podelilo ^srebrni red» bivšemu vodji nacističnega radia v okupirani Ljubljani in šefu «Reichsenderja > Emilu Schmidtu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na današnji ti skovni konferenci komentiral odlo čitev graškega mestnega sveta, da dodeli »srebrni red deželnega glavnega mesta Gradca* bivšemu vodji nacističnega radia v okupirani Ljubljani, Hitlerjevemu propagatorju in' šefu »Refclisenderja* Emilu Schmi-tu. Dejal je:
«Glede na znano obnašanje in delo Emila Schmita med okupacijo Jugoslavije- to. da je mesto Gradec odlikovalo tega nacističnega propagandista, ne samo da ni v skladu s politiko dobrih sosedskih odnosov, temveč povzroča začudenje in negodovanje jugoslovanska javnosti, toliko bolj, ker to ni prvi primer, da se v Gradcu javno izkazujejo takšne in druge podobne nacistične manifestacije, ki so naravnane na provokacijo proti SFRJ in otežujejo razvoj prijateljskih odnosov med Avstrijo in SFRJ. Tudi ob tej priložnosti bi rad poudaril mednarodno obveznosti Avstrije, po kateri je dolžna 'iz avstrijskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja odstraniti vse sledi nacizma' (deveti člen državne pogodbe), česar se Avstrija v tem primeru očitno ne drži.*
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je na tiskovni konferenci obširno govorili tudi o bližnjem ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki se bo začel 6. aprila v indijskem glavnem mestu Delhiju. De jal je. da priprave na sestanek potekajo normalno in da se zdaj države članice biroja med seboj intenzivno posvetujejo,- Jugoslavija pa ima tudi stalne stike z indijsko vlado kot gostiteljico zborovanja neuvrščenih držav.
»Menimo, je rekel Kalezič, da ima ta ministrski sestanek koordinacijskega biroja pomembno mesto v .dejavnostih neuvrščenih držav, saj gre za prvi- ministrski sestanek biroja v novi, razširjeni sestavi in najpomembnejše politično zborovanje neuvrščenih po peti konferenci neuvrščenih držav v Colombu. Dnevni red sestanka bo omogočil obravnavo pomembnih in aktualnih elementov
mednarodnega razvoja ter dosedanjih rezultatov, pri uresničevanju sklepov'pWe konference neuvrščenih držav in prihodnje akcije.*
Jugoslavija se bo po Kalezičevih besedah kar najbolj zavzela za popoln uspeh sestanka, pri tem pa pripisuje poseben pomen enotnosti in solidarnosti neuvrščenih držav, njihovi čimbolj neposredni udeležbi pri reševanju mednarodnih problemov in še nekaterim aktualnim nalogam neuvrščenega gibanja, ki med drugim zadevajo krizna žarišča kot so bliž* nji vzhed, afriški jug in še nekatera druga.
"' VLADO BARABAS
V nedeljo izmenjava ralilikacijskih listin osimskega sporazuma
BEOGRAD, 31. - Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič Je na da-nu.šnji konferenci sporočil, da bo izmenjava ratifikacijskih listin xa osimske sporazume v nedeljo, 3. aprila v Beogradu. Listine bosta izmenjala namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Moj.sov in italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Giuseppe \VaHer Maccotla.	V. B.
Poslovilni obisk Mafcottc v Sloveniji
LJUBLJANA, 31. - Na poslovilnem obisku v Sloveniji je bil danes italijanski vcleposlaniK v Jugoslaviji Giuseppe Walter Marcot-ta. Ambasadorja republike Italije so ločen« sprejeli predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher. predsednik republiške skupščine Marijan Brecelj, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc (navzoč je bil tudi republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik)
•iiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiMimiiMiimmiMiMiiMiimiiHimiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiimiiiiiiiimHinitiimmiiiiiiiMiiiiitiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiMiiuiiiiiiiniHiiiMHMniiM
SNOČI V RIMSKI ČETRTI BflONTESACRO
Misovski šofer pretepen do smrti
lo veliko mesto Rim vendar pri- • ko posilil*, in «če bi ostala doma
merov deklet, žrtev pohote predmestnih ali mestnih pobalinov je veliko v vseh večjih mestih razlika je le v tem. da ženske iz sramu ali iz strahu ne črhnejo z ni-
biia Claudia še-pod šokom tako'komer besedice o doživetem nasi-
za zapečkom, bi se ji ne priuetilo nič žalega*, skratka, »da je sama kriva svoje nesreče*. Dokler ta »fašistična* miselnost ne bo izkoreninjena. bo v italijanski družbi še toliko Claudij. (vt) -	- .
RIM, 3i. — Val nasilja, ki je za jel Italijo, se iz dheva v dan stopnjuje. Po atentatih na ravnatelja državnega tiskarskega zavoda odv. Morgero in na zdravnika pizanske kaznilnice dr. Mamolija. po fašističnem napadu na rimsko gostilno »Da Peppino* so danes zvečer še neidentificirani pretepači do smrti pretepli 50-letnega šoferja Bruna Giu-dicija. Odgovornosti za zverinski izpad si zaenkrat ni prevzel še nihče, preiskovalci pa domnevajo, da gre storilce iskati med samozvanimi ultralevičarskimi revolucionarji, saj sta bila Giudici in njegov sin znana in razvpita misovca,- -
Vesti so zaenkrat še zelo skope, vendar kaže, da sta bila Giudici in njegov 19-letni sin Enzo napadena o-krog 20. ure, ko sta se po večerji v neki gostilni odpravila domov. Pretepači, bilo naj bi jih okrog 20, oboroženi z gorjačami in z verigami, so najprej navalili na Enza Giu-dicija. Ko je šofer priskočil sinu na pomoč, so surovo premikastili še njega in jo nato pobrisali ob prihodu majhne gruče ljudi.
Enzo Giudici je pomagal ranjenemu očetu na roge in ga nato pod-oiral do doma,- kjer je nesrečni šofer uro pazneje .izdihnil. Policija je bila o podlem ižpadu obveščeria še-
le po Giudicejevi smrti. Kaže. d* je na krajevni komisariat telefoniral tajnik krajevne sekcije Mangia, kj naj bi med drugim poudaril, da sta bila oba napadena simpatizerja njegove stranke.
Po nebrzdanen. izbruhu nasilja med manifestacijo univerzitetnih študentov je notranji minister Co* siga obljubil, da bo policija zaprla vsa gnezda nasilnežev, ne glede na njihovo politično obarvanost. Dogodki zadnjih dni pa nazorno dokazujejo. da svoje obljube ni spoštoval in da netilci napetosti in sovraštva lahko še vedno nemoteno rovarijo.
(vt)
TRŽAŠKI DNEVNIK
1. aprila 1977
DEŽELNO 0DB0RN1ŠTV0 ZA KULTURO MU ODREKA POTREBNE FONDE
Zagotoviti nadaljnje delo Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja
Nevarnost resnega obubožanja tržaškega kulturnega delovanja ■ Dvoumna izjava odbornika Mizzaua
is
organizacije FILCA-CISL. Kongres, katerega se bo udeležilo 74 delegatov, bo vodil pomočnik glavnega tajnika FILCA G. Pelachini, glavno poročilo pa bo podal pokrajinski tajnik organizacije Comuzzi. Prisotni bodo tudi zastopniki sindikalnih organizacij CGIL in UIL.
VČERAJ NA POKRAJINI
Povezave mod dijaki iz Trsta in Firenc
Včeraj so se v popoldanskih urah na pokrajini srečale delegacije predstavnikov tržaških italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol s predstavniki Centra za prosti čas iz Firenc, katerega sestavljajo predvsem dijaki in študenti. Sestanku je pri-
Tržaški inštitut za zgodov ino osvo-1 Naloga demokratične javnosti in po bodilnega gibanja je obsojen na po- j litičmh sil je, da onemogočijo ta časno hiranje zaradi pomanjkanja j načrt, katerega uspeh bi pomenil finančnih sredstev, k' mu jih dežel- j znatno okmjenje kulturne dejavno-na uprava oziroma odborrdstvo za ! sti v našem mestu in v vsej deželi.
kulturo odmerja v tako majhni me-1	--------
ri, da mu praktično onemogoča vsa- j • Na Repentabru bo danes dopoldne kršno delovanje na profesionalni j IV pokrajinski kongres sindikalne ravni.
Finančna kriza inštituta traja že nekaj časa, vsekakor pa je izbruhnila že takoj oh prehodu deželnega odborništva za kulturo iz socialističnih v demokrščanske roke. To je pomenilo postopno krčenje prispevkov, ki so od začetnih 13 milijonov padli na lanskih 5, medtem ko za letos še ni znano, koliko bo deželno odbomištvo odmerilo inštitutu.
Jasno pa je že, da prispevek ne bo tak, da bi napravil konec finančni krizi, saj deželni zakon štev. 23 nakazuje skupnih 35 milijonov lir letno za raziskave o zgodovini odporniškega gibanja, ki na jih je treba porazdeliti med tržaški in videmski inštitut, raz:.; univerzitetne inštitute, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, in končno med zasebnike, ki •e bavijo s proučevanjem novejše zgodovine naše dežele.
Posledica tega je, da je tržaški Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja (v podobnih težavah se nahaja tudi videmski inštitut) prisiljen krčiti svoje delovanje, in to prav v trenutku širosega razmaha (naj omenimo samo tiskanje zelo kvalitetnega biltena, prirejanje ciklusov konferenc, !n bogato dejavnost na šolah). Med drugim hi denarja za plačevanje osebja, ki ga bo nujno treba odsloviti, če se položaj ne premakne iz sedanje'mrtve točke; jasno pa je, da z brezplačnim delom nekaterih požrtvovalnih profesorjev r.e bo .mogoče ohraniti de lovanja inštituta na sedanji kvalitetno in kvantitetno visoki ravni.
Seveda deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja ni edina ustanova, ki se je v tem obdobju gospodarske krize znašla v hudih finančnih težavah: obstaja pa sum, da kriza inštituta ni sad splošne krize; ampak posledica politične volje' določenih krogov, da delovanj te Važne kultu-ne ustanove kar se da omejijo. Ta sum je med drugim posredno potrdil s^m odbornik za kulturo Mizzau na včerajšnji seji deželnega sveta. V odgovoru na očitke komunističnega svetovalca Donadela, da deželna uprava ni vključila v zakonski osnutek o fi nanciranju nekaterih kulturnih dejavnosti tudi tržaški in videmski inštitut za raziskavo osvobodilnega gibanja, "je odbornik omenil, da je zadnja številka biltena videmskega inštituta vsebovala polemičen napad na k-ščansko demokracijo. Pri tem je seveda dodal, da to ni vzrok za skopo odmerjen je denarja inštitutu, jasno pa je. da je bolj ali manj namerno s to izjavo potrdil sum,
Dijaki in starši najavili odgovor na <izjavo» profesorjev
Koordinacijski odbor dijakov sloven skih višjih srednjih šol nam je sporočil, da ima pripravljen odgovor na »izjavo* profesorskega zbora liceja “F. Prešeren® v zvezi z zasedbo slovenskih višjih srednjih šol v Trstu.
Prav tako nam je svoj odgovor na »izjavo® profesorskega zbora najavila skupin* staršev dijakov slovenskih vi S jih srednjih šol.
Ker zaradi stavke časnikarjev jutri naš dnevnik ne bo izšel, bomo oba skupno v poletnih študijskih skupi-! odgovora objavili v nedeljski številki, nah razpravljali o raznovrstnih so-" dobnih in perečih problemih, katere bodo uokvirili v sedanje družbenopolitično stanje v državi. Med drugim je padel tudi predlog, da bi razpravljali o specifičnih problemih slovenske šole v Italiji.
sostvoval tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Stelio Spadaro. Dijak/ so se konkretno zmenili, da bedo i
DANES V NABREŽINI
Konferenca obrtnikov
Tržaška pokrajinska zveza obrtnikov vabi vse obrtnike na konferenco debato, ki bo danes, 1. aprila, ob 20. uri na sedežu CGIL — INČA, v Nabrežini, na Trgu sv. Roka.
Na dnevnem redu bodo sledeče točke:
1.	Položaj obrtništva v ekonomski krizi naše države.
2.	Perspektive razvoja obrtništva po ratifikaciji osimskega sporazuma.
3.	Vpeljevanje obrtništva v devinsko - nabrežinski občini z novim regulacijskim načrtom.
V deželni komisiji posvetovanja o zakonu o zaščiti Krasa
Prva stalna komisija deželnega sveta je. včeraj začela vrsto posvetovalnih sestankov pred proučitvijo zakonskega osnutka o zaščiti tržaškega Krasa. Najprej je sprejela predsednika kraške gorske skupnosti dr. Coljo, nato pa pokrajinskega odbornika Volka. Oba sta soglašala, da je treba zaščito Krasa poveriti kraški gorski skupnosti.
Načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Zanfagni-ni pa je dal izjavo, v kateri zahteva, naj deželni odbor umakne svoje predloge o zaščiti Krasa, ki so že zastareli, in naj pripravi nov osnutek, ki naj upošteva vlogo krajevnih avtonomij.
PO ZAVRNITVI ZAKONA 0 DRUŽINSKIH POSVETOVALNICAH
ZVEZA ŽENSK OBSOJA NEPOPUSTLJIVOST KD
Demokristjani niso pokazali nobenega pojdita za stališča ženskega gibanja - Izjava fiiasutt;;ja
niiinmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiKiiiiifiiiniiiiiiiiMiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Prof. Ferrari o nalogah prometnega konzorcija za Tržaško in Goriško
Prizadevanja za koordinacijo prometnih storitev - Prebivalstvu je treba zagotoviti možnost udobnega in hitrega potovanja iz kraja v kraj
V glavni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči prvo izmed napovedanih srečanj med predstavniki Konzorcija za prometni «bazen» tržaške in goriške pokrajine in predstavniki prizadetih krajevnih uprav, stanovskih organizacij, gospodarskih združenj ter socialnih in sindikalnih sil iz tržaške pokrajine. Srečanja so se udeležili številni zastopniki omenjenih krogov, deželno upravo pa je zastopal odbornik za promet Cocian ni.
Predsednik konzorcija prof. Ferrari je podal daljše poročilo z naslovom »Prometni bazen v sedanjem težavnem položaju«, v katerem je naglasil zlasti pomen javnega prometa in pomanjkljivosti, ki so doslej prevevale delovanje pristojnih organov v zvezi z reševanjem ustreznih vprašanj. Osrednje oblasti so v preteklosti zanemarile ta problem in šele z ustanovitvijo dežel z navadnim in posebnim statutom je bila postavljena podlaga za dejansko uskladitev posameznih vrst prevozov (po cesti, da postopni zadušitvi delovanja in- j po železnici, po morju in notranjih štituta botrujejo politični razlogi. I vodnih poteh ter po zraku).
MIIIIHMIIIIIIIIII II lll»l IIIIUIIIII31»	Ulili lili
VČERAJŠNJI SKLEP VLADE
Dr. Zanetti predsednik pristaniške ustanove
Nadomeščal bo videmskega demokristjana sen. Tonuttija
Na svoji včerajšnji seji je vlada na predlog ministra za trgovinsko mornarico posl. Ruffinija imenovala dr. Micheleja Zanettija za novega predsednika Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Z včerajšnjim uradnim sporočilom vlade je bila tako potrjena vest, ki je'že več časa krožila v tržaških političnih krogih, še posebno potem ko je dr. Zanetti moral po šestih letih zapustiti predsedstvo pokrajine, kjer je upravo prevzel levičarski odbor pod vock stvom socialista Ghersija.
Mesto predsednika ustanove za tržaško pristanišče je bilo prazno že več kot eno leto, odkar je namreč odstopil videmski demokristjan Giuseppe Tonutti, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah kandidiral (in bil tudi izvoljen) za senatorja.
Michele Zanetti je star 38 let ter poučuje na pravni fakulteti tržaške univerze. Kot smo omenili, je celih šest let vodil pokrajinsko upravo, najprej na čelu levosredinskega odbora, nazadnje pa kot predsednik de-mokrščanskega enobarvnega odbora. Med slovensko javnostjo je znan predvsem po organiziranju tržaške mednarodne konference o manjšinah, na kateri je bil dr. Zanetti med protagonisti.
Predstavništvo «Bloch» pri predsedniku Ingrau
Predsednik poslanske zbornice In-grao je včeraj sprejel predstavništvo sindikata tekstilnih delavcev ter delavskih svetov podjetja «Calza Bloch», ki mu je orisalo nevzdržen položaj vseh štirih obratov podjetja ter mu predočilo nevarnost nove brezposelnosti, ki .iz tega položaja izvira. Ingrao je zagotovil, da bo nemudoma posredoval, da bi vprašanje »Bloch* čimprej prišlo na dnevni red razprave v poslanski zbornici.
SKUPŠČINA ČASNIKARSKE DEŽELNE ZBORNICE
V sredo je bila skupščina časnikarske zbornice dežele Furlanije -Julijske krajine. Odobroli so obra-4un za leto 1976 in proračun za leto 1977. Skupščino je vodil deželni pred-
sednik Italo Soncini, ki je v referatu orisal preteklo delo in načrt za delovanje v prihodnosti. Skupščino je pozdravil tudi deželni predsednik časnikarske zveze Danilo Soli.
Drevi predkongres delegatov CGIL pri Domju
V okviru priprav na VI. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta bo danes popoldne z začetkom ob 17. uri predkongres delegatov in delavcev iz žaveljske industrijske cone. Kongres bo na sedežu zveze pri Domju. Prisostvoval bo predstavnik osrednjega vodstva CGIL Bolaffi.
Srečanje
med fakultetama
Jutri pride v Trst delegacija ljubljanske filozofske fakultete, ki se bo srečala z delegacijo tržaške filozofske fakultete. Tema pogovorov med obema delegacijama bo možnost znanstvenega sodelovanja med obema fakultetama. Srečanje bo na sedežu fakultete, Ul. dellUniverSitš.
Po ustreznem sklepu kategorije
Tudi prodajaln« časopisov po en dan na teden zaprte
Enotna sindikalna zveza prodajalcev časopisov obvešča, da, je bil na izrednem občnem zboru kategorije, ki je bil v Trstu 29. marca, sprejet sklep, da bodo prodajalne od 3. aprila dalje zaprte po en dan na teden, in sicer ob nedeljah ali ponedeljkih. Uvedli bodo določen vrstni red, tako da bo občinstvu kljub zapori posameznih prodajaln vsak dan na razpolago dnevno in drugo časopisje. Sklep je bil sprejet z veliko večino glasov po prekinitvi pogajanj z vsedržavno zvezo FIEG o preosnovi časopisne založniške dejavnosti.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Kar zadeva Tržaško in Goriško, je govornik poudaril potrebo po boljših železniških zvezah na relaciji Trst-Tržič-Gorica. Tudi na cestnem o-mrežju bo treba znatno izboljšati prevozne storitve in uvesti integri ran sistem prevoza bodisi za potnike kakor tudi za blagovne pošiljke. Na to pot je pravilno stopila deželna u-prava, ki je na podlagi zakona štev. 47 iz leta 1974 razdelila deželno o-zemlje na štiri prometne bazene, in sicer na pordenonski, karnijski, vi-demsko-furlanski in tržaško-goriški bazen. Bazene upravljajo posebni konzorciji, katerih glavna naloga je koordinirati prometne storitve znotraj posameznih bazenov in jih hkrati uskladiti s storitvami sosednih bazenov. Konzorcij za tržaško-goriški bazen si prizadeva, da bi prebivalstvu nudil čim boljše fh cenejše pn> metne storitev: da bi to dosegel, bo moral reorganizirati vse obstoječe prometne zveze na tem področju in rešiti vprašanje tarif. V ta namen se bo konzorcij zavzel za dosego u-streznih sporazumov s prizadetimi krajevnimi upravami. Vprašanje tarif zahteva nadaljnje preučitve tržišča in subjektivnih elementov, ki vplivajo na posameznike, da se poslužujejo lastnega namesto javnega prevoznega sredstva. Izkušnje so pokazale, da same tarife niso merodajne (v Italiji na splošno se je v zadnjem času izkristaliziralo mnenje, naj bi polovico stroškov za javni promet krili z vozninami, polovico pa naj bi krile deželne oziroma občinske uprave): prebivalstvu je treba namreč zagotoviti možnost kolikor toliko udobnega in hitreba potovanja iz kraja v kraj. Da se to doseže, pa je potrebno koordinirano načrtovanje prometnih zvez,, kar je prav prvenstvega naloga konzorcijev, ki upravljajo prometne bazene.
Na koncu je prof. Ferrari poudaril, da se je v svojem poročilu namenoma ustavil le pri vprašanjih splošnega značaja, saj namerava konzorcij obravnavati podrobnejša prometna vprašanja na nadaljnjih srečanjih s predstavniki javnega življenja iz tržaške in goriške pokrajine.
V NEDELJO V MILJAH
Manifestacija
ob 50. obletnici posebnih
fašističnih zakonov
Miljska občinska uprava prireja v nedeljo v sodelovanju z organizacijo političpih preganjencev ANP
PIA manifestacijo ob 50.' obletnici uvedbe «posebnih fašističnih zakonov«. Manifestacija bo ob 10.30 v dvorani miljskega občinskega sveta in bosta na njej govorila župan Wil-ler Bordon in pokrajinski predsednik ANPPIA Giovanni Postogna. Med manifestacijo bodo podelili kolajne miljskim borcem, ki so se uprli tem zloglasnim zakonom.
Obvestilo izletnikom po Jugoslaviji
Deželno vodstvo Zveze žensk Italije — UDI je zavzelo stališče do izida glasovanja v deželnem svetu, kjer so v sredo zavrnili zakonski o-snutek o ustanovitvi družinskih posvetovalnic, potem ko - -v demokristjani s pomočjo misovcev z raznimi amandmaji znatno poslabšal; besedilo osnutka. UDI obžaluje, da razprava v deželnem svetu ni zadostila pričakovanjem žensk, kljub temu, da so te dale enotne predloge ter so bile navzoče pri razpravi. Tiskovno poročilo Zveze žensk Italije poudarja, da je velik del demokratičnih sil (KPI, PSI, PSDI, PRI ir PLI) zavzel enotno stališče, da pa je nepopustljivost KD privedla do spopada med različnimi usmeritvami, kot se je že zgodilo v komisiji. UDI obtožuje KD, da ni pokazala niti najmanjše pripravljenosti, da bi sprejela teze ženskega gibanja o vseh ključnih točkah, kot so dejansko socialno u-pravljanje posvetovalnic, prednost javnemu sektorju, preko katerega se lahko uresniči pluralizem vseh demokratičnih komponent, ter končno zagotovitev ustreznih finančnih sredstev.
UDI zato kliče vse ženske k organiziranju in mobilizaciji, cja bi dosegli premostitev ozkih stališč ter ustvarjanje najširše fronte v korist takega zakona, ki naj ustreza potrebam ženskega gibanja naše dežele.
Načelnik demokrščanske svetovalske skupine v deželnem svetu Adriano Biasutti pa je dal presenetljivo izjavo, v kateri govori o «čudni in nenaravni konvergenci med demokratičnimi strankami in MSI* ter po drugi strani trdi, da misovski glasovi niso bili odločilni za uveljavitev de-mokrščanskih amandmajev, ki so — po oceni demokratičnih sil — znatno poboljšali vsebino zakonskega osnutka. Vsekakor pa je Biasutti zagotovil, da je KD odločena iskati dogovor z vsemi demokratičnimi silami, da »bi dala deželni skupnosti resno in napredno normativo o družinskih posvetovalnicah.*
Pripravlja se seminar za slovenske vrtnarice
Sindikat slovenske šole organizira s pomočjo pedagoškega svetovalca prof. Sivca in dr. Markičeve od 12. do 16. aprila seminar, namenjen vsem vzgojiteljicam v slovenskih o-troških vrtcih. Teme seminarja bodo jezikovna vzgoja in delo s predšolskimi otroci. Spričo dejstva, da | imajo vzgojiteljice, kot tudi ostali Vse izletnike obveščamo da lah- šolniki, pravico do izpopolnjevanja
v delovnem času m pravico do iz-pienjave misli in izkušenj, poziva sindikat vrtnarice, naj se seminarja udeležijo, in starše, naj to pobudo podprejo.
ko dvigne jot programe našega letaš* njega izleta po Jugoslaviji še danes, 1. aprila pri vratarju v Ul. Montec-chi .6,.in sicer med 8. in 13. ter med 16. irj 20. uro.
Posebni vlak se bo na vožnji proti tneji ustavil samo na Opčinah, in sicer ob 8.45. Kdor želi vstopiti na vlak na Opčinah, naj napiše svoj priimek in ime na listek, tega pa naj pusti pri vratarju v Ul. Mon-tecchi 6.
Jutri praznuje Ljubo Čok svojo 50-letnico. Svojemu odborniku čestitata ŠD Adria in PD Lonjčr - Katinara.
NAMEŠČENA DEŽELNA KOMISIJA
Odobrena resolucija z zahtevo po slovenskem šolstvu v Benečiji
Člani komisije zahtevajo tudi odobritev pravilnika
V sredo, 23. marca, so namestili deželno komisijo za vprašanja šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona Belci - škerk. Komisijo sestavljajo predsednik, ki je višji deželni šolski skrbnik in naslednji člani: šolska skrbnika iz Trsta ih Gorice; prof. Albin Sirk, ravnatelj trgovskega poklicnega zavoda v Gorici, prof. Aldo Stefani, ravnatelj nižje srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline; dr. Milan Bresciani, didaktični ravnatelj v .Gorici: prof. Samo Pahor, profesor slovenščine in zgodovine na učiteljišču »A. M. Slomšek* v Trstu; Aleksander Kriščak, profesor literarnih predmeto'. na nižji srednji šoli »France Levstik* na Proseku; Stanka Hrovatin, učiteljica na osnovni šoli »Alojz Gradnik* v Repnu; prof. Rozalija Lojk in David Sos-sou, ki ju je določil goriški pokrajinski svet.
Na seji komisije so sprejeli resolucije, v katerih zahtevajo razširitev
lili*
iiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimmiiimiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiitiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiniiiiiiniiiuiiiiiumiiiinii
V TRSIČJU V OSAPSKI DOLINI
SMRTNA ŽRTEV ZADNJEGA MRAZA
Truplo nesrečneža včeraj odkrila lovca
V Osapski dolini, daleč od cest in bivališč, so v gostem trstičju odkrili včeraj truplo, ki ga je pokrivala tanka snežna plast. Vest se je kmalu razširila ter globoko odjeknila v okoliških krajih, posebno še, ko se je izvedelo, da je bil najbrž glavni vzrok smrti predvčerajšnji mraz in snežni metež. Nesrečnež, katerega truplo so identificirali šele v poznih večernih urah, ker ni imel pri sebi nobenega dokumenta, je bil oblečen v lahko jopico in obut v copate.
Na podlagi prijave o izginotju, ki je že dva dni ležala na mizi miljskega fjplicijskega komisariata, ter pričevanj nekaterih ljudi, so ugotovili, da gre za 33-letnega Sergia Rangana, gosta miljskega centra za umsko zdravje, ki so ga zadnjič videli živega v ponedeljek zvečer. Z nekaterimi prijatelji je namreč odšel v kino Ariston (pri njem so nam-
reč včeraj odkrili le vstopnico tega kinematografa) ter še pred koncem filmske predstave odšel iz dvorane. Kod je od tedaj hodil, ne ve nihče. Dejstvo je/ da je zašel v močvirnati predel Osapske doline, kjer ga je med gostim trstičjem presenetil snežni metež, ki je bil zanj usoden.
Njegovo truplo sta odkrila okrog 18. ure lovca, ki sta šla tam mimo. Takoj sta obvestila miljski komisariat. Na kraj, ki je oddaljen dober kilometer od glavne ceste, so kmalu zatem prišli agenti komisariata pod vodstvom podčastnika Cobaua, reševalno osebje Rdečega križa z zdravnikom dr. Giansantejem, miljski gasilci ter namestnik državnega pravdnika D'Onofrio. Po mnenju .zdravnika je smrt nastopila pred 20 urami. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
zakona štev. 1012 na videmsko po krajino, Jci naj bi začel v videmski pokrajini veljati v šolskem letu 1977 1978; rabo slovenskega jezika v uradnem dopisovanju med šolami s slovenskim učnim jezikom in deželnim šolskim skrbništvom ter šolskimi skrbniki; obračun za učbenike za slovenske šole; odobritev notranjega pravilnika komisije.
Sindikat vabi vrtnarice in združe nja staršev, naj od uprav vrtcev urgirajo dovoljenje za seminar Vrtnarice ONAIRC naj staršem o brazložijo pomen seminarja ij> svo jo udeležbo najavijo upravi vrtcev Za podrobnejša pojasnila se zain te-esirani lahko obrnejo na št 212-769 (prof. Vesna Jogan) od 12 do 14. ure.
VABILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Pedagoški odsek SSŠ prvič vabi člane, ki so se na občnem zboru prijavili k sodelovanju, na skupen sestanek v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Dnevni red: a) Razgovor o programu pedagoškega odseka in predlogi novih članov; b) načrtovanje seminarja 'o, pomenu šolskih listov; c) razno. Drugič vabi vse mentorje šolskih listov na srečanje, ki bo prav tako v Gregorčičevi dvorani v torek, 5. aprila, ob 18. uri.
Vzel sl je življenje
Hiter poseg letečega oddelka, ki je že nekaj minut po klicu prišel v stanovanje Petelinovih v Ul. Timmel E8, je bil žal že prepozen. Na telefonsko številko «113» se je obrnila 52-letna lolanda Bonfante por. Petelin, ko ni mogla s 13-letno hčerko Martino priklicati iz kopalnice 49-letnega moža Alessšndra. Povod za klic je malo pred 11. uro včeraj zjutraj dala ravno Martina, ki očeta od devetih zjutraj, ko je vstal in odšel v kopalnico, ni več videla. Ko se je mati vrnila z nakupov, je poklicala agente letečega oddelka, ki so vdrli v kopalnico in odkrili obešenega Alessandra Pe-tenila. Naknaden prihod zdravnika RK dr. Lo Iacona je lahko bil zgolj formalen in privedel do uradnega [»trdila o smrti, ker se je nesrečni Petelin obesil z lastnim pasom. Trinajstletna Martina je povedala, da si je oče že dvakrat prej skušal zveti življenje in da je bil večkrat na zdravljenju v tržaški umobolnici. Tudi mater so ravnokar zdravili zaradi živčnega zloma in so jo takoj po včerajšnjem tragičnem odkritju odpeljali v glavno bolnišnico. V stanovanju je tako ostalo samo 13-letno dekletce.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo o-koli. 3 ure od vrha do Moščeniške Dra ge. kjer bo čakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. Na razpolago je se nekaj .prostih mest. Odhod bo s Foro Ulpiano izpred sodnije ob 7.30.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
Revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 77
Jutri, 2. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SODELUJEJO:
moški zbor «Vrba» — Krmin - Plešivo; moški zbor «Kras» — Dol - Poljane; mešani zbor »Slovenec* — Boršt; ženski zbor Sežana; moški zbor «S. Gregorčič* — Koper; moški zbor »M. Filej* — Gorica; moški zbor «Bilka» -- Bilčovs (Koroška); Goriški oktet; komorni zbor Glasbene matice — Trst; mešani zbor «Bojan» — Dornberk; Tržaški partizanski pevski zbor.
Predprodaja vstopnic na sedežu SPD v Trstu, Ul. Geppa 9 od 8.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
PD »F. PREŠEREN* BOUUNEC
PD »V. VODNIK* DOLINA
priredita v nedeljo, 3. aprila 1977, ob 17.30 v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu	g
KONCERT PRIJATELJSTVA
Nastopajo; moški in mešani zbor SPD »Bilka* iz Bilčovsa (Koroška) in moški zbor KUD »Stane Žagar* iz Krope -(Slovenija).
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
vabi ljubitelje glasbe na- nastop gojencev, ki bo danes, 1. t.m., ob 18. uri v dvorani »Gallus* v Ul. R. Manna 29.
Vstop prost.
Prosveta
P.D. Primorec priredi 1'otugratski natečaj in razstavo na temo »Trebče in Trebenci*. Vsak udeleženec naj izroči do 15. aprila Renatu Kralju največ po 3 čmo-bele slike formata 24x30.
Kino
Včeraj-danes
ob
Lu-
Uanes, FEtFK, t. aprila IIUGON
Sonce vzide ob 5.45 in zatone 18.32. — Dolžina dneva 12.47. — na vzide ob 16.47 in zatone ob 4.34. Jutri, SOBOTA, 2. aprila FRANC
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,4 stopinje, najnižja 1, ob 19. uri 7,3 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb. narašča. vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, dežja je padlo 1,2 mm, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje.
Nesrečna usoda za mladega tatiča in njegova zasledovalca
Tatinski podvig je drago stal 16-letnega Fabia S. Poleg nevšečnosti s pravico, s katero bo moral delati račune zaradi svojega nepremišljenega stegovanja prstov, bo moral okusiti tudi nevšečnost bolnišnice. Dalj časa bo moral namreč nositi nogo v mavcu, ker je med begom pred svojimi okradenimi zasledovalci padel in se ponesrečil. Nič kaj poceni pa ni šlo niti zasledovalcem, 27-letn«mu Giovanniju Tamaru iz I-strske ulice 77/4 ter njegovemu 64-letnemu očetu Giorgiu. Jarek, ki ga je med begom skušal preskočiti mladi tatič in ki je zaustavil njegov beg, je bil usoden tudi zanjif. Tudi zasledovalca sta namreč padla ter se potolkla, tako da je moral rešilni avtomobil Rdečega križa odpeljati v bolnišnico kar vse tri.
Vse to se je dogajalo včeraj zjutraj okrog 8. ure. Giovanni Tamaro se je tedaj namenil na delo. Napotil se je k svojemu* avtomobilu ful-via coupe, ki ga je bil parkiral v bližini športne palače, očitno pa ga je prehitel Fabio S., ki je iz njegovega vozila ravnokar vlekel radijski sprejemnik. Brez obotavljanja se je pognal za tatičem, oče, ki je bil z njim, pa mu je sledil. Po daljšem zasledovanju se je pripetilo tisto, kar smo že omenili. Mladenič je hotel preskočiti širši jarek, a je padel in si zlomil desno nogo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v poldrugem meseci!. 'Giorgio Tamaro se je pri padcu potolkel in ranil po obrazu in so ga zato sprejeli; na nevrokirurškem oddelku z enotedensko prognozo, njegov sin pa se je lažje potolkel po kolenih in rami in so mu v bolnišnici dali le prvo pomoč.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
mn
RANI:A Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2A5KA KREDITNA BANKA
S. P, A. ,
tnal - Ul ICA F-VFTLZMO - '-ISa S1"TAC1
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 31. 3. 1977
Ameriški dolar! debeli	886,75
drobni	850.—
Funt šterling	1533.-
Švicarski frank	348 —
Francoski frank	178.55
Belgijski frank	24,07
Nemška marka	370,15
Avstrijski šiling	52,20
Kanadski dolar	825.—
Holandski florint	355,—
Danska krona	149.—
Švedska krona	208,—
Norveška krona	164.—
Drahma: debeli	23,-
drobni	23.-
Dinar: debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground 19.00—21.30 »Calore*. Režiral Andy Warold. Barvni film.
Movie Club 77. Zaprto.
Ariston 16.30 »Dersu Uzala* (11 picco-
10	uomo delle granai pianure). Režija Akire Kurosawa. Barvni film.
Mignon 16.00 «Storia di un peccato* Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 »La ragazza alla pari*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni/ film.
Grattacleln 16.00 »Languidi baci. perfi-de carezze*. Giovanna Ralli in Lui-gi Proietti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvtji film.
Fenice 16.00 «Corvo rosso non avrai
11	mio scalpol* Robert Redford. V soboto: 16.00 «La pantera rosa sfida l iapektere Clbseau*. Peter Sel-lers. Barvni film.
Escenlsior 16.00 »LTtalia in pigiama*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film
Eden 16.00 «Sal6, le 120 giornate di Sodoma* Pisr Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 »La notte deiraguila*. Michael Caine, Donald Sutherland, Robert Duval. Barvni film.
Aitrora 16.30 »La presidentessa*. Ma riangela Melato in Johnny Dorelli. Barvni film.
Capitol 16.00 «L'immagine allo spec-chio* Ingmarja Bergmana. Liv Ullman. Prepovedan mladihi pod 14. letom. Barvni film.
Crlstallo 16.30 »Keoma*. Franco Nero.
Barvni film.	>
Modema 16.30 «Mark colpisce ancora*.
Franfo Gasparri.. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.00 »Come accadde la prima volta*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «La monaca di Monza*, Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film. — V soboto: »Sole ros so*. Charles Bronson. Barvni film Inipero 16.30 «11 gattopardo*. Luchi na Viscontija. Burt Lancaster, Alain Delon. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 »Operazione Siegfried*. James Mason. Barvni film. — V soboto: 15.45 «Terremo-to». Charleston Heston, Ava Gardner. Barvni film.
Radio 16.30 »El Topo*. Prepovedan mladini pod 18, letom. Barvni film. — V soboto: 16.30 »La bellissima •State*. Senta Berger. Barvni film. Abbazia 16.00 »Peccati di ginventu*. Gloria Gnida. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. — V soboto: 16.00 «I.'eroe della strada* Charles Bronson. Barvni film. Astra 16.30 «Preparati la bara*. Te-renče Hill. Barvni film. — V soboto: J.6,00 «Barry Lindon*. Ryan O Neal Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 «11 principe Azim*. Sabu. Barvni film. — V soboto:
17.00	«Qualcuno voli sul nido del cuculo*. Jack Nicholson. Barvni film.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Veriezia-na »BENEČANKA* danes, 1. aprila, ob 19.30 v KRANJU ter jutri. 2. a-prila, ob 21. uri v KRMINU.
ROSSETTI
Danes, ob 20.30 (zaključek ob 23.45) — Teatro di Roma: »Misura per misu-ra* Shakespeara. Režija Luigi Scjuar-zina. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni doni
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
V	nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G-okoliški.
V	četrtek, 7. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H; ob 20.30 A-BONMA RED E-mladinski v četrtek.
V	petek, 8. aprila, ob 16. uri ABONMA RED 1.
Razna obvestila
Dunes, 1. aprila, ob 20.15 je redna seja sveta Slovenske skupnosti na sedežu v Ul. Machiavelli 22.
Odbor jusarskih upravičencev iz Trebč (upravičenih posestnikov) sklicuje občni zbor jutri, 2. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
Odbor vabi vse vaščane k polnoštevilni udeležbi.
V nedeljo, 3. aprila 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah prireditev »MATI, TVOJE OČI*. Vabljeni !

Namesto cvetja na grob malegi Marka Pupulina daruje družina For nazarič 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Marka Pupu lina daruje rojansko učiteljstvo 15.001 lir za Marijin dom v Rojanu.
Družini Pupulin Izreka rojansko učiteljstvo globoko sožalje ob izgubi malega Marka.
Združenje staršev osnovne šole v Rojanu sočustvuje z družino Pupulin ob hudi izgubi malega Marka.
TPK SIRENA
priredi jutri, 2. aprila, ob 19.30
KARAMALOV VEČER
*
v prostorih P D Barkovlje — Ul. Cerreto, 12.
Ob izgubi dragega Markota izrekajo učiteljica in sošolci Davidu in družini najiskrcnejše sožalje.
Ob smrti malega Marka Pupulina se pridružuje žalovanju družina Armani.
Ob izgubi dragega Marka Pupulina se pridružuje žalovanju družina Cl-vardl.
Odborniki in člani ŠD Primorec izrekajo družini Križmančič — Trebče 210, iskreno sožalje ob izgubi Jožefe Čuk vd. Lavrenčič.
Za delo v ekspeditu v Sežani zaposlimo dva manipulanta. Prijave pošljite na ADIT - DZS, Gradišče 10/2 - p.p. 171, 6100) LJUBLJANA.
Dne 30. marca nas je zapustil naš dragi
RIKARD0 PECCHIARI
• Pogreb bo danes, 1. aprila, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Zora in drugi sorodniki.
Trst, L aprila 1977
(Pogrebno podjetje Zimolo — tel. 38004)
I
MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO V DOMU JLA
Podelitev priznanj javnim občilom za delež po potresu na Tolminskem
Med nagrajenci z Listino o priznanju in plaketo občine Tolmin tudi kolektiv Primorskega dnevnika, z Zlato značko Posočja pa novinar agencije Alpe-Adria Sergij Premru
TOLMIN, 31. — Predstavniki skup Siine občine Tolmin so danes \ razgovoru s predstavniki tiska v dvorani družbenopolitičnih organiza cij podali zaokrožen prikaz stanja in Problemov v zvezi z odp-avljanjem Posledic potresa. Prikaz je obsegal Pregled izvršenih del v letu 1976 Slede na izgradnjo montažnih objek tov po naseljih in na sanac jo po skodovanih objektov, predlog ZR sklada za odpravo posledic elemen torne nesreče za leto 1976 ter stanje dohodkov in izdatkov 15. marca to?7, usmeritev dela in nalog od bora v letu 1977, oceno sanacije na področju družbenih dejavnosti opravljeno delo in problematiko pri zagotavljanju stanovanj socialno o-Sroženim občanom po potresu in še celo vrsto drugih vprašanj, s kate-Tlm'- so se in se še vedno spopadalo družbenopolitične organizacije na Tolminsketn v svojem zavzetem in Uspešnem prizadevanju za popolno odpravo posledic potresa in za za-snovanje smernic novega gospodarnega in družbenega razvoja na potresnem področju. K nekaterim podatkom se bomo še povrnili.
V neposredni zvezi s tem pregledom položaja in nalog pa je bil tudi drugi del današnjega srečanja s Predstavniki slovenskih sredstev jav-nega obveščanja, ki je bil namenjen Podelitvi posebnih priznanj tistim informacijskim medijem in posameznikom, ki so bili uspešno vključeni v 'ovajanje nalog pri odpravljanju po-®todic potresa. Ta del' je potekal v 7°mu Jugoslovanske ljudske arma-jV. Tolminu, kjer je najprej pred-sednik tolminske občinske skupščine Ladava v svojem nagovoru pou-
daril izjemno velik delež, ki so ga bbela sredstva javnega obveščanja
Prvih trenutkov po potresu in v naslednjem obdobju do danes, je bilo posvečeno naporom vse Skupnosti za odpravo posledic peresa. «Kjerkoli smo bili v tistem razgibanem življenju prepleteni z Patogami, ocenjevali opravljeno de-°- načrtovali naloge za naslednji “an, iskali in snovali čimbolj učin-ovite ukrepe, ste bili z nami — je uejal predsednik Ladava — s tego-ami naših ljudi in sporočali dqlov-n‘to ljudem in občanom, kaj se dodaja, kaj je bilo narejeno, kam in komu dodeljujemo pomoč, tako, da vsi, ki so nam pomagali, vedeli, kako pomoč uporabljamo, ali je pri-7 v prave roke. Z bodrilno bese-do' s pravočasno informiranostjo ®to,vnašali mir med prizadete ob-ane še zlasti, ko so spoznali po ;'aši zaslugi, da je z nami celotna jugoslovanska skupnost.
Predsednik Ladava se je na kon-jto v imenu občinske skupščine, družbo - političnih organizacij, izvršba sveta in odbora za ugotavlja-
bjc in odpravo posledic potresa zahvalil prisotnim predstavnikom sred-
^tov javnega obveščanja za vse, kar 0 ta sredstva naredila v tem ob ubju, član izvršnega odbora občin .k® skupščine in predsednik komisi za priznanja občine Tolmin, Ev tl611- Golja, pa je nato pred samo po etitvijo priznanj podal utemeljite\ agrkd jn prj tem poudaril, da so . "formativna občila s svojim de-.1)1 in pdeležbo pri obnovi, Tolmin-
Po potresu v polnem smislu do-
kazala tisto vlogo, ki jo imajo in jo morajo imeti na splošno v naši sa moupravni socialistični družbi. Ta vloga ni bila le "v hitrem in objektivnem prikazovanju razmer in oceni situacije, na podlagi katerega so se sprejemale odločitve, ampak tud^ v prenašanju informacij v obrat-
nem smislu do prizadetih občanov. Rezultat tega je bil živ stik med vsemi, kar je vplivalo na prizadete, da se v nobenem trenutku niso po čutili osamljene, prepuščene usodi, ampak ravno obratno. Brez takih odnosov, ki so jih omogočala ravno informativna občila, ne bi bil; dosegli take enotnosti, hitre mobilizacije za delo in take solidarnosti, kot se je izkazala ob tem primeru».
Družbeno - politične organizacije občine Tolmin in komisija za podeljevanje priznanj so se zato, da bi v priznanja zajeli čimvečje število ljudi, odločili, da so priznanja praviloma kolektivna, za prav posebno breme in nesebično delo pa tudi individualna.
Listino o priznanju in plaketo občine Tolmin so prejeli kolektivi: Delo - Ljubljana, PRIMORSKI DNEVNIK - TRST IN GORICA,
Primorske novice — Koper, Radio Koper, Radio Ljubljana, TV Koper — uredništvo TV dnevnika, TV Ljubljana — informativni p-ogram.
Listino o priznanju občine Tolmin so prejeli kolektivi: Delavska enotnost — Ljubljana, Ljubljanski dnevnik. Kmečki glas, Komunist, Sekretariat za informacije IS SRS, Tanjug — Ljubljana, TV — 15 Ljubljana in Večer — Maribor.
Posamezniki (časopisni, radijski in televizijski novinarji, fotografi in tehniki) so prejeli listno o prizna nju in plaketo občine Tolmin, Listino o priznanju občine Tolmin ali Zlate značke Posočja. Med nagrajenci z Zlato značko Posočja je tudi časnikar tržaške agencije Alpe-Adria Sergij Premru, kolektiv Primorskega dnevnika pa je še posebej prejel zlatih značk za interno
V OSPREDJU SO PREDVSEM KOMUNIKACIJE
Intenzivno uresničevanje osimskih sporazumov na goriškem območju
Včeraj sestanek za mejna prehoda Štandrež in Gabrijelova ulica - V Novi Gorici bodo strokovno poglobili nekatere probleme iz osimskega sporazuma
razdelitev (j.k.)
NA POBUDO KROŽKA «PINK0 T0MAZIC>
Predavanje o 40. obletnici ustanovitve KP Slovenije
Predaval je zgodovinar France Filipič, ki je orisal rast delavskega gibanja in KP v Jugoslaviji in Sloveniji
Na pobudo krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič* je v sredo predaval v Kulturnem domu o 40. obletnici Komunistične partije Slovenije zgodovinar France Filipič, član komisije predesdstva CK ZKS za proučevanje zgodovine ZKS. Predavatelja je občinstvu predsta-Miloš Kodrič, poudaril je, da
praznujemo letos poleg 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije še 40. obletnico Titovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije in predsednikov 85. rojstni dan.
Predavatelj France Filipič je svoja izvajanja pričel z zgodovinskim orisom splošnega položaja, ki je o-mogočil razvoj delavskega gibanja in rast komunistične partije v Ju-
France Filipi^
•'"•lin
l'lll||||,,l|,||,„,,|,M,,!!,,,,,,|,|||||||||||||||M||m|nt|M|||||||||||M||||||mmH||m|||n|||||u|m|un
beneški dnevnik
r
Nujno potrebna enotnost v boju za narodnostne pravice
Ni prvič, ko na naših. straneh rtodarjamo osnovno potrebo, da Poglobimo debato o pravicah slo-nske narodnostne skupnosti. Nih-e izmed nas si ne želi, da bi se
Slovenci ustvarila skupina, ki 1 ločevala Slovence na dve sku-
**n' in bi tako postalo vsako dogo-jtojanje spor. Od tega spora bi se Koristile samo nazadnjaške in pro-aetookratične sfle. Enotnost, ki je
'a gibalo našh društev, je bila
d ,	nas n uuiaicv,	una
° danes bistvene važnosti, saj je .TPTpdla demokratične stranke do Pozitivnih stališč, o katerih še do davnega Slovenci nismo upali, ® po do njih prišlo. Danes ne za-aajo več vprašanja Slovencev v rPP^ki Slovenij1;. Razgovor o na-
čelih
c ■ se premika že v smeri dejanj. , rez dvoma se v Nadiških dolinah
ia P.^dvsem v KD in v PSDI po-Javljajo stara in nova nasprotja ter Sporazumi. To mi oceniuiemo
azumi. To mi ocenjujemo kot rezultat pomanjkljive debate, iskre-e volje, da se danes premagajo za ve in ovire iz preteklosti. To
! Se dogaja prav v času, ko v Vid-
o dobivajo Slovenci pomembna | P 'znanja. Dovolj je. da vzamemo Primer odbornika Mizzaua, ki se j s lahko izraža jasnejše kot ,toa levica krščanske demokra-
' teT Naša društva imajo ves in-. ^ ,da nove težnje premagajo
.1	"OVC ItliHJt (JI VI ■ ICI
daT ?aliSea- danes je pravi čas.
a se to dogodi. Osimski sporazum , baraven vpliv in koristi, ki se bpdo razširili tudj v Beneško Slovi^0, ne dopuščajo nadaljnjih za-ačevanj. Razgovori, ki bodo pre-1 '..l °d KPI jn PSI na druge police Siie g0V0riii bomo tudi u-Pavnim ustanovam) so koristno in
Potrebno Sredstvo,	Se spodbu
x. diskusija na politični ravni. Manj sil ia se nam zdijo prizadevanja ank v nekaterih krajih (izvzeti J* a, KPI, ki je razpravljala o Problemih v zvezi z osimskim spo-L*~hm°m na vseh predkongresnih “banjih). Stranke se preveč o-
botavljajo, ko morajo lastni bazi predočiti vprašanja, o katerih je treba razpravljati in jih postopoma poglabljati. Iskati je treba najširša priznanja in ne dovoliti, da bi se pojavile težnje, ki bi zmanjševale pomen osimskega sporazuma. Tudi kulturni krožki morajo okrepiti enotna prizadevanja, od tega enotnega gibanja se lahko o-koristijo tudi tiste sile, ki so v nevarnosti, da jih ohromijo skupine (resnici na ljubo, jih je vedno manj), ki so lahko do danes krojile' usodo naših dežel in ki so 30 let gojile vrtiček nacionalizma, tudi slovenskega.
Paolo Petriclg
Razgovori s strankami
Kot je razvidno iz tiskovnega poročila KD, se* je v preteklih dneh sestalo deželno vodstvo te stran ke, ki je razpravljalo o nekaterih nujnih političnih vprašanjih. Iz tega sporočila je tudi razvidno, da bodo v prihodnjih dneh priredih zasedanje, ki bo1 med drugim posvečeno tudi vprašanjem narodnostnih manjšin ter uresničevanju os mskih sporazumov. Omenjene te me so nedvomno velikega pomena, ki ga Slovenci v videmski pokrajini ne smejo podcenjevati.
Kulturni krožki so ' namreč navezali stike z raznimi političnimi slami za vrsto srečanj. Sestali so se že s predstavniki KPI, jutri se bodo sestali s predstavniki socialistične stranke, v prihodnjih dneh pa še z drugimi strankami ter jim predložili predloge za.reševanje od prtih vprašanj slovenske skupno-sbi v Beneški Sloveniji Kulturni krožki zahtevajo r« pol no pravno e-nakopravnost vseh Slovencev v de želi, samostojno šolstvo, pravico do rabe slovenščine v javnih upravah in ustanovah ter podporo za kulturne dejavi^sti.
goslaviji in Sloveniji. Kriza evropskega kapitalizma je v 30. letih privedla v ostro, ekonomsko krizo, posledici krize sta bili na eni strani krepitev delavskega gibanja, po drugi strani pa fašistična diktatura, ki je stopila v bran kapitalističnega sistema. V obdobju najhujše krize je bilo delavstvo v Jugoslaviji šibko, skrajna beda je onemogočala boljšo delavsko organizacijo in rast partije. Položaj se je spremenil, ko se je s preusmeritvijo industrije gospodarstvo okrepilo. V nekoliko boljših pogojih so delavci prišli do trdnejše zavesti, partija pa je postala glavno gibalo te zavesti in organizator delavskega gibanja. Jugoslovanska partija se je prebijala skozi vrsto vprašanj; najti je morala pravi stik z množicami in definirati vrsto važnih vprašanj. Izredno važno je bilo prav nacionalno vprašanje. Partija je morala priti do zavesti, da je nacionalni boj sestavni del razrednega ■b»jw»"w> da ga ne gre zato podcenjevati. Del vodstva centralnega komiteja je deloval v tujini, kar je partijo šibilo. Bistveni preobrati pa so se dogodili v letih '35, '36 in '37. V letih 1935 in 1936 je obdobje velikih in organiziranih stavk. Partija išče širšo povezavo delavskih množic in se povezuje z naprednimi organizacijami. Partijski voditelji se vračajo v domovino, stranka najde podporo širokih množic. Leta 1937 ustanovijo Komunistično partijo Slovenije. Ustanovni sestanek je v noči med 17. in 18. aprilom v Čebinah. Glavna tema sestanka je manifest, ki naj služi kot izhodišče boja. Kljub težkim okoliščinam in zveriženi poti dobiva Komunistična partija Sloveriije, in s tem Komunistična partija Jugoslavije, trdno idejno in organizacijsko osnovo, ki partiji omogoči, da prevzame vodilno mestb v NOB.
Na novem sedežu v industrijski coni
Jutri občni zbor
Kmetijske zadruge
V prostorih novega sedeža v industrijski coni bo jutri, 2. aprila, ob 17. uri izredni in redni občni zbor članov Kmetijske zadruge iz Trsta. V okviru izrednega dela skupščine, kateremu bo prisostvoval tudi notar, bodo člani sklepali o vrsti sprememb v statutu in p-avilniku zadruge, v okviru redne skupščine pa bo prišla na vrsto razprava o delu, ki ga je ta pomembna - ustanova za naše kmetovalce opira vila v lanskem letu in o smernicah za njeno nadaljnje delovanje. Zaradi važnosti občnega zbora vabi vodstvo zadruge člane, da se ga udeležijo polnoštevilno.
V Tržiču splavili 81.000-tonsko ladjo za razsute tovore
Po dvakratni odložitvi zaradi neugodnih vremenskih razmer so včeraj dopioldne v tržiški ladjedelnici «Italcantieri» splavili 81.000-tonski bulk carrier za genovsko družbo »Si-demar*. Ladja, ki je zaenkrat še brez imena, pripada seriji 6 enakih plovil, ki jih je genovska družba na ročila v okviru preosnove trgovinskega ladjevja Finrhare (4 ladje bodo zgradili v Tržiču, preostali dve pa v ladjedelnici v Sestriju pri Genovi). Nova ladja je opremljena za prevažanje razsutih tovorov in rude. V dolžino meri 248 m, v širino 32 m; poganjakjo bo motor vrste A 907 S z močio 20.300 KM, izdelan v.Tovar-ni velikih motorjev pri Boljuncu.
Na Goriškem so v teku intenzivne priprave za izvajanje tistega dela osimskih spo-azumov, ki odkazu-jejo goriškemu prostoru pomembno vlogo v razvijanju gospodarskega sodelovanja med obema državama. V tem okviru sta bila v teh dneh v Novi Gorici dva sestanka.
Včeraj dopoldne sta se v Novi Gorici sestali italijanska in jugoslovan ska delegacija za mednarodni mejni prehod Vrtojba . Štandrež, kateri je bila dana pristojnost za mejni prehod Gabrijelova ulica — Erjavčev drevored ter bo po vsej verjetnosti kasneje razp-avljala tudi o izgradnji ekstrateritorialne ceste go-riška Brda - Nova Oririca.
Italijansko delegacijo je vodil inž. Enrico Maggiulli, skrbnik za javna dela, sestavljali pa so jo župan iz Gorice Pasquale De Simone, predstavnik notranjegf ministrstva Pie-tro Allegra, ministrstva za javna dela Bernardo Macioce in drugi strokovnjaki, zlasti z goriškega tehničnega urada.
Jugoslovansko delegacijo je vodil direktor republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš, sestavljali pa so jo še svetnik pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije dr. Ivo Murko, predstavnik zvezne carine Miodrag Brajovič, predstavnik republiškega sekretariata za notranje zadeve Drago Terkovič, projektant avtoceste inž. Leo Avanzo, predstavnik Projekta iz Nove Gorice arh. Tomaž Vuga in drugi.
Med Dogovorom so pregledali doslej opravljeno delo pri načrtovanju objektov na mednarodnem mejnem prehodu, ki je v glavnem zaključeno in so zato prvenstveno o-bravnavala nekatere tehnične probleme v zvezi z razlastitvijo zemlje, na katerih bodo ti objekti zgrajeni..
Prav tako so člani obeh delegacij op-edelili svoja osnovna izhodišča glede objektov na drugostopenjskem prehodu v Gabrijelovi ulici, V načelu so se dogovorili, da bodo ta mejni prehod, ki bo za sedaj namenjen samo pešcem, tako gradili, da bo dovoljen tudi za motorna vozila in da bo že takoj v začetni fazi odprt tudi za mestni avtobusni promet med obema Goricama.
Pred nekaj dnevi so o izvajanju osimskih sporazumov razpravljali tudi na seji koordinacijskega odbora za stike z zamejstvom pri občinski konferenci SZDL Nova Gorica. V tem usklajevalnem telesu so navzoči zastopniki občinske skupščine in družben* - političnih organizacij. Njegova naloga je usklajevati stike, ki se na različnih ravneh pletejo z, zamejstvom.
Na sestanku so preučili vso problematiko'v zvezi z realizacijo o-simskiih' sporazumov ter so pri tem izrazili zaskrbljenost, da bodo zaradi preslabe organiziranosti zamujali' v akciji za njihovo izvajanje in da bodo s tem zaostati v uresničevanju koristi, ki jih sporazumi prinašajo Novi Gorici. Pri tem ne gre samo za cestne povezave, ampak tudi za druge oblike sodelovanja med Italijo'in Jugoslavijo.
Na podlagi lastnih spoznanj in na podlagi predlogov, ki jih je goriš-ka delegacija KPI dala na nedavnih pogovorih z novogoriško ZK, so na seji koordinacijskega odbora prišli do zaključka, da je mogoče kot dopolnitev kraški industrijski t coni zgraditi na Goriškem podobno’ cono in da bo potrebno to možnost strokovno obdelati. Nadalje bodo preučili izgradnjo vodne poti med morjem in Goriško ter odprtje mejnih prehodov.
Da bi bili pri tem delu čimbolj u-činkoviti, bodo organizirali pri občinski skupščini posebno službo z odgovornim funkcionarjem.
so jo odložili, ker je bila v sredo stavka uslužbc-ncev krajevnih u-prav. Predsednik pokrajine je že poslal vabila svetovalcem in lah ko oričakujemo. da pride na pri hednji seji do ostre debate o številnih vprašanjih, ki zadevajo na šo pokrajino in upravo še posebej
Na torkovi seji ožjega odbora je predsednik Agati obvestil odbornike o svojem obisku v Rimu, kjer so razpravljali o hudem položaju v italijanski lac.-.edelniški industriji. Kot je bilo že večkrat napisano, je cena ladje, ki jo izdelajo v italijanskih tovarnah skoro za polovico dražja od one v drugih evropskih ladjedelnicah in zaradi tega v Italiji ni naročil. Agati je dejal, da grozi tržiškemu področju kriza posebno še, ker se v hudem položaju nahajata podjetji koncerna Maral-di. Krajevne uprave in politične sile bodo morale temu vprašanju posvetiti veliko pozornost, da ne pride do zmanjšanja delovnih mest.
Načeli bodo tudi vprašanje šol-
skih prostorov na področju Tržiča. Kot je znano, imajo v Tržiču veliko pomanjkanie prostorov v šolah, ki spadajo v pristojnost pokrajine, t.j. v realni gimnazij- in v srednj: šoli za geometre in knji-kovodje. Dežela je obljubila 1.200 milijonov lir zato, da se zgradi šolski tehnični center. Pričeli bodo preučevati načrte, kako najbolje u-porabiti to vsoto upoštevajoč tudi najnovejše šolske predpise. Za sedaj pa bodo skušali krizo s šol skimi prostori rešiti tako, da -bodo odkup li stavbo hotela Roma in jo preuredili. V njej naj bi bilo- vsaj za dogleden čas zadoščeno potre bam dijaške mladine v Tržiču.
Jutri kolavdanja goriškega avditorija
.Jutri zjutraj bo skupina strokovnjakov iz Rima opravila pregled in kolavdarijo avditorija v deželni palači v Gorici v Ul. Roma.
RAZGOVOR Z MLADINCI Z VRHA
Prizadevanja za zgraditev primernega kulturnega doma
Brezplačne abonmajske izkaznice za gledališče Priznanje prosvetnemu društvu «Danica >
S skupino mladih Vrhovcev smo posedli za mizo v domači gostilni. Razgovor je začel Žarko Grilj, dijak 5. razreda trgovskega zavoda. «Mla-dina na Vrhu nima svoje organizacije, ampak neposredno sodeluje in je vključena v razna društva, največ pa v domače prosvetno društvo »Danica*. »Prosvetno društvo Danica*, se je vključil v razgovor Da-rirt Devetak, »res skrbi za nas mlade, saj predvsem študirajoči mladini nudi razne ugodnosti. Tako imajo dijaki z Vrha zastonj mladinski abonma za predstave SSG v Gorici. ■-To se mi zdi še posebej pomembno, ker tako diuštvo navaja svoie mla de člane, da redno obiskujejo gledališče.*
«Hotel bi opozoriti,* je dejal Vini-čo Fonzari, »da smo mladi prisotni tudi v odboru Zadruge za gradnjo kulturnega doma na Vrhu. Kar pa zadeva športno udejstvovanje, so naši člani vpisani pri ŠZ Dom. -Mladosti. pri Kraških krtih. Edino kar na športnem področju priredimo sami so nogometne tekme «stari . mladi* in včasih nastop odbojkarskega moštva prosvetnega društva Danica*.
Karel Devetak obiskuje v Ljubija-
lllllllllllimilllMIIIIIIIIIIlllllimillliilliiiiHiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiniiitiiiiiiiiiMiiiiMiMlimilllllllltlMIMIMIIIinilllilllllllllMMlIlIlllililllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIIIH
13. KMETIJSKA RAZSTAVA V VIDMU
UPORABA MONTAŽNIH OBJEKTOV V KMETIJSTVU IN NAMAKANJE ZEMLJE
Sejem odprt od 25. marca do 3. aprila • teriii kmetijskih proizvodov • Številni
Strokovni posveti • Možnost nakupa neka-obiskovalci tudi iz Koroške in Slovenije
Te dni so v Vidmu spet odprta vrata zanimive kmetijske' razsta ve »A 77», ki so jo že trinajstič pripravili na videmskem sejmišču v Torjanu. Odprli so jo že 25. marca, zaključila pa se bo v nedeljo, 3. aprila. Gre za gospodarsko pobudo, ki se je po prvotnih izkušnjah začela zmeraj bolj uveljavljati in ki ni pomembna samo za ožje videmsko področje, ampak privablja številne obiskovalce iz sosednje Koroške in Slovenije.
Letos se je na obširnem sejmišču v. Torjanu, videmskem predmestju, zbralo preko 130 razstavljavcev, v glavnem iz Italije. Kaj sii lahko obiskovalec ogleda ? Največ je seveda kmetijske mehanizacije, od one najbolj drobne, za katero so se specializirala številna italijanska podjetja, do težke, kjer imajo glavno besedo' tuja podjetja,
Seja odbora na pokrajini
Seja pokrajinskega sveta v Gorici bo v sredo, 6. aprila. Napovedana je bila že za 30. marec, pa
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLI ŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GEDALIŠCA IZ NOVE GORICE
Carlo Goldoni
PAH L J A Č A
komedija
Vladimir Koch
Prevod Dramaturška '
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
V torek, 5. aprila, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma).
Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilna Devetak - Grilj: Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri — Rupa in Peč.
IIIIMIIIIIIIMItllltlllllllllltllHIMItlllllltllllllllllUIHIIIIIMMmillllllltllllimilllllllIttItUIIIIIIMIIMINMIMIItlltIt
ŽIVINOREJCEM SE ODPIRAJO NOVE MOŽNOSTI
NOVE UGODNOSTI ZA OBNOVO OD POTRESA PORUŠENIH HLEVOV
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva izdela načrt, poskrbi su gradnjo in anticipira sredstva ■ Zvišan deželni prispevek za glavo živine
Rejci v naši deželi, posebno v hribovitih področjih, ki jih je prizadel potres, imajo zdaj možnost, da za obnovo porušenih hlevov zaprosijo za deželni prispevek v smislu zakona št. 7. V tem primeru morajo u-stanovi za razvoj'kipetijstva (ERSA) prepustiti izdelavo načrta in gradnjo, Ustanova si prevzame v naprej tu di, vse stroške v tej zvezi. Tak po stopek je mogoč prav zaradi neka terih izboljšav, ki jih prinaša zgoraj omenjeni zakon. Tako se namreč poveča za nadaljnjih 200 tisoč lir za vsako glavo živine deželni prispevek. V breme rejcev odpade tako samo majhen del stroškov, ki jih prvotno anticipira ustanova ERSA.
Prej so živinorejci lahko zaprosili za deželni prispevek na podlagi zakona št. 35. Deželna ustanova je na svoje stroške zgradila hlev, vendar je bilo to povezano s precej zapletenim ■ postopkom, saj so morali rejci prepustiti v uporabo zemljišče na katerem je bil objekt postavljen. Hlevi pa niso postali last rejcev.
Nov zakon torfcj prinaša precejšnje ugodnosti in upati je, da jih bodo znali kmetovalci pravilno izkoristiti.
Nov red letenja na letališču v Ronkah
predvsem nemška, angleška in a-meriška. Ne manjka razstavljavcev, kj ponujajo izdelke za kle-' tarstvo, čebelarstvo, semena, opremo za mlekarne in srarne, stroje za avtomatizacijo dela v vinogradih itd. V posebnem prostoru si je mogoče ogledati razstavo zajcev in domačih golobov.
Letos so organizatorji razstave (pokrajinska uprava iz Vidma, videmska občina, trgovinska zborni ca in zveza obrtnikov) poskrbeli za nekoliko drugačen potek. Tako so hoteli posebej prikazati dve zani mivj dejavnosti: namakanje kmetijskih površin ter uporabo montažnih objektov v kmetijstvu. Računati je treba namreč, da je v Furlaniji leto dni po potresu treba še vedno obnoviti mars*'kaj, posebno pa gospodarska poslopja.
Vzporedno z razstavo pa so v 1-stih prostorih v teh dneh pripravili vrsto zanimivih posvetov iz kmetijstva Že dan po odprtju razstave so se zbrali strokovnjaki in razpravljali o uspehih jn možnostih gojitve jajcev v naši deželi. Dan kasneje so razpravljali o čebelarstvu, 28. marca o namakanju, včeraj o uporabi sodobne tehnolo gije pri povečanju živinoreje. Jutri bo na sporedu posvet o kmetijstvu in prostorskem načrtovanju. Za ta posvet vlada veliko zanimanje, saj se različne politične sile že nekaj let resno zas-zemajo za ureditev tega 'vprašanja.
Škoda, da je potek razstave nekoliko oviralo slabo vreme — precej podjetij razstavlja na odprtem — in da je bila pripravljena ob nekoliko nepravem času, ko imajo kmetje največ dela.
Ostra obsodba nasilja
Pokrajinsko vodstvo sindikata CI SL je v posebnem tiskovnem poročilu ostro obsodilo nedavne primere nasilja v številnih italijanskih mestih. Obenem je izrazilo vso podporo pripadnikom policije ter pozvalo delavski razred, študente in množice državljanov na budnost, da se v prihodnje onesposobijo provoka-torske skupine in njihovi mandatarji.
Odzval se je vabilu športnega de lavca in časnikarja Branka Lako viča. ki bo Slavniča pripeljal z Reke v Doberdob, kjer bo imel kratek razgovor, z domačimi športniki. nakar ga bo Lakovič odpeljal na ronško letališče, od koder bo ob 21.40 poletel z letalom v Pariz. Sprejem bo v prostorih društva »Jezero, v Doberdobu.
ni višjo šolo za politične vede in novinarstvo. Vključevanje mladih Vrhovcev v druga društva na Goriškem je takole ocenil: »Precej mladih je v odborih mladinskih organizacij, Mladinskega krožka. Domske skupnosti. Mladinskega centra itd. Mislim, da je to zelo koristno, ker tako postanemo bolj razgledani in informirani o naši zamejski problematiki in še posebej o vprašanju mladih. Že ko smo govorili o športu, bi rad opozoril, da se mladina navdušuje za »motokros*. Zato bi rad priporočil, da bi se v okviru ZSŠDI ustanovila taka ekipa*.
Avguštin Devetak: »Mladi z Vrha smo se udeležili seminarja Mladinskega krožka v Bohinju. Bili smo tudi na seminarju Mladinskeea centra. Prosvetno društvo je vedno poskrbelo, ,da smo se lahko takih srečanj udeležili.*
Razgovor sem naenkrat prekinil s točnim vprašanjem, kakšni problemi jih tarejo.
Ciril Darko: «Kot sam vidiš, zbirati se moramo v gostilni, to se pravi, da nam prirrtanjkuiejo prostori. Pred leti so prav mladi priredili prostore pri Črncih.* Tu se je vključil v pogovor spet Darin Devetak, ki je takrat pomagal pri delu: »Takrat smo tudi imeli mladinski odsek, ki pa je propadel. Morda bi bilo potrebno ga spet oživiti, saj je mladina na Vrhu sedaj enotna in združena. Nimamo pa prostorov, kjer bi se lahko zbirali.*
«Ko bomo imeli kulturni dom ho vse bolje,* se je oglasil Bruno Lavrenčič. »Takrat bomo lahko naše delo zastavili tudi bolj načrtno.*
«Kaj pa odnosi mladi . stari?*
Odgovoril je Žarko Grilj: »Odnosi med mladimi in starimi so v vasi povsem zadovoljivi. Starejši precej upoštevajo mnenja mladih. Nailep-še pa se mi zdi, da starejši večkrat jasno povedo, da kulturni dom gradi- \ mo za mladino. Naloga nas mlanih
Naloga nas mla pa je, da jih ne bomo razočarali * Ko zaključujem razgovor se iz druge sobe zasliši petje. »To so naša dekleta, ki bodo imela prav danes svoj prvi nastop,* mi povedo moji sobesedniki.
I K.
Kino
Danes popoldne bo v tržiški dvorani Palazzetto Veneto zborovanje radikalne stranke, na katerem bodo pojasnjevali smisel pobude za zbiranje podpisov za referendum. Prisoten bo tudi notar. Zborovanje bo od 16. do 19. ure.
Lucijan Bratuž v solkanski galeriji
V likovni galeriji osnovne šole Solkan razstavlja svoja dela slikar in grafik Lucijan Bratuž iz Vipave. Gre za umetnika, ki se je doslej predstavil že na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. V solkanski šoli razstavlja izbor svojih najnovejših slik in grafik. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 8. do 11. in Od 15. do 19.- ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta bo do 10. maja.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 »La fabbrica degli eroi*. M. Jobert, J. Dutronc. Barvni film.
CORSO 16.30—22.00 «La pietra che scotta*. R. Redford. G. Segal. Barvni film.
MODERNISS1MO 16.45—22.00 »Festa seRaggia*. Barvni dokumentarec
CENTRALE 17.00—21 30 »Chaiemi^. „ M. Dante. E. Coochk. Barvni film.
V1TTORIA 17 15—22.00 »L Agnese va a morire*. I Thulin. S. Satta Flore*. Barvni film.
Tržič
l:\CF.LSIOR »H maratoneta*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Gli ultimi fuo-chi*.
N o va Gorica in okolica
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 13. t.m., na spomladanski izlet v Brda. Zbirališče ob 8.30 v gostilni pri Klanjščku v Buži ((pri Podsabotinu). Udeleženci naj prinesejo s sabo prepustnico. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
SOČA »Meč zlatega zmaja*. Hongkon-ški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Luči velemesta* Ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Nekoč je bilo na divjem zapadu*. Ameriški film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gi> rici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik. tel. 29-72.
Predavanja
Včeraj-danes
Goriški župan
odpotoval v Nuirnberg
Goriški župan Pasquale De Simone, odbornik za šolstvo Moise in posebni svetovalec Celso Mucor so odpotovali včeraj v Nuemberg na (»vabilo tamkajšnje občinske uprave. Obisk sodi v okvir dolgoletnih stikov, ki jih ima Gorica s tem zahodnonemškim mestom.
V Gradežu še vedno
brez župana
Danes stopi v veljavo nov red letenja na letalskih progah v notranjem prometu na deželnem leta lišču v Ronkah.
PROGA RONKE - RIM:
—	vzlet iz Ronk ob 7 (K) in 13.50. prihod v Rim ob 8.00 in 14.50:
—	vzlet iz Rima ob 15.35 in 21.30, prihod v Ronke ob 16.35 in 22.30.
PROGA RONKE - MILAN:
-r vzlet iz Ronk ob 7.10 in 17.15. prihod v Milan ob 7.55 in 18.00;
—	vzlet iz Milana ob 12.55 in 21.20. prihod v Ronke ob 13.10 in 21.05.
V Gradežu se je v sredo zvečer sestal občinski svet. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana, vendar do tega ni prišlo, ker nohen kandidat ni prejel zadostne večine. Ob tretjem glasovanju je kr ščansko demokratski kandidat Vio prejel 14 glasov, komunist Scrara-muzza pa 8. Osem glasovnic pa je bilo belih.
' Drevi Slavnie jjost športnikov v Doberdobu
Znani jugoslovanski košarkar in večletni državni reprezentant Ljubo Slavnič se bo drevi za kratek čas zadržal v Doberdobu Kot znano, je Slavnič podpisal triletno pogodbo z francoskim klubom Nanter.
Na pobudo osnovne šole v Rupi bo drevi, ob 20.30, v šolskih prostorih predavanje o sladkorni bolezni in arteriosklerozi. Vabljeni!
Esraaai
NN daruj«, za prosvetno društvo Sovodnje 10.000 lir, za športno društvo Sovodnje 10.000 lir.
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Mirta Devitor. Massimiliano Garbuggio, Fabio Fa-so, Damiano Salvatore La Tona, Marco Bosco, Debora Di Dionisio.
UMRLI SO: 77-letni upokojenec Giovanni Tavagnutti, 75-letni upokojenec De Fornasari Riccardo. 79-letna upokojenka Emma Bravin por. Furlan.
NllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllHK II IIIMMMMIIIIMnaKI lili Ulil IIIIII lili lllll II Hill MII IIIMMII MIH III IM
H MIRNA
UMRL JE MARJAN VUK
V nedeljo, 27.3.1977, je nenadoma umrl Marjan Vuk iz Mirna pri Gorici. Vrnil se je bil s službenega potovanja ter je doma začutil slabost in bolečine v glavi, a ko so ga pripeljali v šempetrsko bolnišnico, je že po nekaj urah izdihnil zaradi možganske kapi.
Pokojni. Marjan se je rodil v na rodno zavedni družini Antona («Ton-ce») Vuka 25.8.1922. Bil je mlajši brat pesnika dr. Stanka Vuka, ki je. kot znano, skupno z ženo Danico roj. Tomažič postal med vojno žrtev zločinske »črne roke*. Marjan se je skupaj z bratom in drugimi Tei
udeleževal ilegalnih srečanj sloveti ske dijkške mladine na Goriškem
v letih pred začetkom vojne, oziroma do leta 1942, ko so ga poklicali k vojakom v mornarico.
Po kapitulaciji Italije je postal za. vezniški vojak, leta 1944 pa se je v Umbriji pridružil sestri, svaku in očetu, ki se je bil zatekel v okolico Norele, potem ko se je bil rešil iz internacije. Tu so njegovi sorodniki že ob kapitulaciji Italije pomagali tedaj ustanovljenemu partizanskemu bataljonu »Tito*, ki so ga sestavljali borci . Jugoslovani. Po osvoboditvi se je vrnil v domači Miren kjer je bi) nekaj časa pred sednik okrajnega odbora mladine. Tu se je poročil z Natalijo roj. Pe-
likan; rodili so se jima trije sinovi. ki so se vsi izšolali. Bil je v raznih službah, dalj časa je bil pred leti zaposlen pri mirenskem »Jadranu* in «CjcibanuJ, nazadnje pa je bil sodelavec servisa tovarne »Meblo*.
Čeprav je zadnje čase živel nekoliko odmaknjeno, je ostal pronicljivega duha: bil je mladostno živahen ter družaben, imel pa je tudi sijajen spomin. Zlasti v prijateljski družbi je rad obnavljal spomine na mladin-sko narodno gibanje na Goriškem v zadnjih pre lvojnih letih. Do podrobnosti je poznal dogodke, osebe ter njihove načrte in težave iz tistega časa. To obdobje je obvladal v spominu tako dobro tudi zato. ker j* bila tedaj njegova domača hiša nekakšno shajališče.zavednih goriških in tržaških ljudi; Srečeval se je s Pinkom Tomažičem, bratom Stankove žene, zlasti pa so imeli na Marja-na vpliv svak dr. Engelbert Besednjak ter vodilne osebnosti iz kroga dr. Ivana Juvančiča. Virgila Ščeka, prof. Rada Bednarika in drugih. Pokojni Marjan Vuk je bil človek dobrega srca in je vsakomur izkazoval prijaznost. Pokopali so ga ob veliki udeležbi ljudi. Ženi. sinovom, sestram in dugim svojcem, gre naše globoko sožalje.
Tomaž Pavšič

ZARADI ZMAGE LEVIČARJEV NA HAMBURŠKEM KONGRESU
Oster spopad med «jusosi» in socialdemokratskim vrhom
BONN. — Komaj deset dni po svoji izvolitvi za novega predsednika mladih socialistov (Junge socialisten - »Jtisos*) je bil Klaus Uve Beneter prisiljen, da klone glavo fn popusti pred hudim pritiskom partijskega vrha zahodnonetnške socialdemokracije in da se odreče napovedanemu sodelovanju s komunisti v okviru »Odbora za mir, razorožitev in sodelovanje*. Istočasno pa je Be neter izjavil, da bo njegova organizacija ustanovila lastno široko gibanje za hitrejši potek procesa razoroževanja.
Beneter in njegovi tovariši so se morali umakniti, ker jim je Baai' zagrozil, da bi utegnili biti izključeni iz socialdemokratske stranke Nemčije vsi oni, ki bi čeprav na podlagi sklepov socialdemokratskih deželnih kongresov, vztrajali pri zahtevi sodelovanja s komunisti. Beneter je izjavil, da je v teh razmerah nemogoče uresničiti sklepe hamburškega kongresa mladih socialistov.
Smisel Beneterjeve izjave je pravzaprav ta: mladi socialisti («Jusos*) sprejemajo sicer ukaz administrativnega vrha stranke, čeprav ga ne smatrajo za u-temeljenega in pametnega. V bistvu so torej sprejeli, čeprav s pridržkom, sklep stranke, ki zadeva prepoved sodelovanja s komunisti:
Spopad med Beneterjem in Baa rom glede začasnega sodelovanja S komunisti ne bi izstopil iz okvira epizode, če ne bi bil odraz T.clo globljega konflikta, ki zadeva celotno bodočo usmeritev in opredelitev mladih socialistov po hamburškem kongresu. Kot je mano, j? v Hamburgu zmagalo »krajno levo krilo «jusosov», to je tako imenovana Skupina «Sta-mokap*, ki je pristaš in zagovornik teze, da je meščanska parlamentarna država v,Zvezni republik' Nemčije pravzaprav vzvod in inštrument velikega »busines-in državno kapitalističnih interesov tudi tedaj, ko so na krmilu bonske dižave socialdemokrati, se pravi reformistične sJe.
Z izvolitvijo Beneterja in z ♦r,; mokapsko* večino v vodstvu »jiisosovo je prišlo do novega razmerja sil tako na ravni vrha mladih socialistov, kakor tudi v samem socialdemokratskem vrini. Predvsem je treba namreč vedeti, tla «jusosi» niso to, kar se večkrat. zgrešim meni in ocenjuje, ».lusosi* „nis" mladinska organizacija sociademokratske stranke, temveč njen sestavni drl, ki rbi ra in organizira mlade člane so cialdcmekrplske stranke. Oni i-piajo ,sicer polno politično avtonomijo, uživajo pravico do, samostojnega nastopa in delovanja, toda vedno v okviru sklepov* snela}-. demokratskih kongresov4 in splo.š-' iv linije socialdemokratske poli tike.
Popolnoma naravno jo, da je tak odnos med stranko - materjo in mladimi socialisti imel v pretekih let'h in desetletjih tako pozitivne. kot, tudi negativne posledice, za ene in druge. Večkrat se je dogajalo, da so smeje zamisli in predlogi, nastopi in pobude »juserov* hajprej naleteti na začudenje in odpor, toda kasneje jih je socialdemokratska stranka sp c jel a, ter so tako postati odhodno točko ze'o pomembnih skic pav i'i političnih odločitev posebno glede družbenih reform. Na drug' strani pa se je tudi zgodo lo, da so nekateri pčeveč radi* kalni sklepi »jusokov* naleteli na odpor meščanov in volivcev ter celo dola .socialdemokratov, posebno V desnem krilu stranke. S tein je prišlo občasno do precej resnih težav v Breridtovi in Schmidtovi stranki. Tak . je bil primer predloga, da ZRN obrne hrbet Atlantskemu paktu, ali pa tisti, ki je zadeval nacionalizacijo bank in težke industrije.
Odkar se med Renom in Meino
čutijo desni vetrovi", posebno za časa prejšnje volilne kampanje, se je socialdemokratskemu vrhu posrečilo, da popolnoma pomiri »jusose;- ter jih ukroti in prepriča glede potrebne, da zastavijo vse svoje sile in zamisli za dosego glavnega cilja, se pravi, da se ohrani oblast v Bonnu in da se ne dopusti konzervativnim krščanskim demokratom, da se pblaste državnega krmila. Po mnenju vrha bi namreč to pomenilo konec vsake notranje reforme in bi ogrožalo Brandtovo «vzhodno politiko*, oziroma nadaljevanje politike popuščanja napetosti.
Na hamburškem kongresu mladih socialistov pa so po dolgem in zagrizenem boju med zmernim krilom in pristaši struje «Stamo-kap* zmagali levičarsko usmerjeni elementi; ki so izražali že dolgoletno nezadovoljstvo večine delegatov z uradno usfheritvijo socialdemokratske stranke. Prav tu je treba poiskati razlago za Be-
neterjevo zmago in za sprejem številnih resolucij, ki niso pn godu socialdemokratskemu vrhu in še manj kanclenju, Schmidtu in njegovi koaliciji. »Jusosi* zahtevajo nasplošno bolj odločno izvajanje družbenih reform v splošni smeri postopnega spreminjanja socialistične preobrazbe v okviru parlamentarne demokracije, oziroma še bolj zavzeto politiko miru, pomiritve, razorožitve in sodelovanja v Evropi ter glede sporazumevanja Sever - Jug.
V tem je prvo ozadje spora med zahodnonemškimi mladimi socialisti («Jusos») in socialdemokratskim vrhom pod Baarovim vodstvom. V prvem spopadu je socialdemokratska centrala žela po polen uspeh ter prisilila mlade J socialiste na umik. Verjetno pa se s tem ta spopad še ni zaključil ter je pričakovati, da se ho boj nadaljeval.
Ož. .Julins
Po »Politiki* — J. Dž.
Idrijski «knap!» zapustili jaške
Primorska poje 77
IDRIJA, — Po skoraj 500 letih bo danes vsaj začasno zamrlo delovno življenje v idrijskem rudniku živega srebra. V več kot 300 m globokih jaških in rovih ne bodo drseli več vozički z živo-srebrno rudo in niti na površini ne bodo vozički na žičnici prevažali iz jaškov v topilnico surovi-vno, ki je bila nekaj stoletij podlaga za vse življenje v idrijski kotlini.
V rudniku in v vseh njegovih napravah bo ostalo vsega skupaj le nekaj stotin delavcev rudarjev (pozneje še manj), ki bodo skrbeli za vzdrževanje naprav in tudi za posodobljanje (kolikor bodo o koliščine to dopuščale), tako da bi pridobivanje živosrebrnet rude lahko jspbt steklo, če se bo konjunktura na mednarodnem trgu živega srebra Spremenila na boljše.
To je pozitivna stran ukrepa, ki prekinja večstoletno tradicijo in ki predstavlja bistveno razliko z usodo vodnika živega stebra v ZDA v New - idria. ki so ga zaprli pred kakim letom. Morda se !>n konjunkturno kolesje vendarle le obrnilo. Dejstvo, da so v rudnikih Monte Arniata začeli spet o-pravijati vzdrževalna dela vliva novo upanje.
miMiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiniiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiimiiirtmjitiiMiMiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiHiiiuiimiii*
Na knjižni polici
Igor Torkar: ODSEV AN J A
Igor Torkar (profesor, dipl. ing. chem. Boris Fakin. rojen 1913) piše pesmi, drame, radijske igre tv drame, scenarije za filme, gledališke kritike in satire. Več njegovih del je bilo že prevedenih, dobil je vrsto nagrad, skratka. Igor Torkar je pisatelj, ki je doživel poleg ostrih kritik tudi laskava priznanja jugoslovanske gledališke kritike in jugoslovanskega občinstva. Založba Mladinska knjiga je n svoji zbirki Nova slovenska knjiga. ki jo ureja Janez Mušič, zdaj objavila tri Torkarjeve dramske tekste in sicer Delirij, komedijo Revizor 74 in monodramo o igralcu in požaru gledališča pod naslovom Požar. Vse tri tekste povezujejo dodatni kritično polemični in spominski zapisi. Tako najdemo na začetku knjige Mirka Zupančiča Skico za portret Igorja Torkarja, ki skuša braku prikazati trmasto Torkarjevo dosledno pot dramatike. Dušan Moravec je prispeval spominski zapis o uprizoritvi Delirija v ljubljanskem mestnem gledališču. Dodanih je še nekaj srbskih odmevov uprizorit ve fr, arame v beograjskem gleda-Viču. . Komedijo Revizor spremljajo besede pole. Lojzeta Filipiča o
bere knjige domačih avtorjev. Prav gotovo velja to, kar je napisa’ v poskusu portreta Borisa Fakina Mirko Zupančič. Ico je dejal, da bo zaključno potezo na njegovi •skici za portret Igorja Torkarja dala zgodovina. Toda za današnje spoznavanje in razumevanje pisatelja in predvsem sodobnega dramatika, pa bo tildi knjiga Odsevan ja v marsičem pripomogla. Zdi se nam, da nam Igor Torkar skozi pisano besedo v knjigi postaja vse bližji in jasnejši.
Sl. Ru.
dobili gladiatorji» in največja podoba turobni «Lager» z ljudmi, zreduciranimi v brezoblične sive gmote ter na osrednji steni viseče, v višino komponirano, pošastno «Križanje*. ki pa predstavlja le križanje današnjega človeštva ponazorjenega v krčih zvijajoče se rožnato mesene fantastično antropomorfne gmote.

Martellijeva v Rossinijevi
Iz umetnostnih galeri}
Giuffrida v občinski
Ob dveh obiskih Pariza sem o-.bojekrat srečal mladega Giuffri-do, kar je dokaz njegovega stremljenja obogatiti in sodobno dopolniti svojo izraznost. Oboje je sedaj dobro opazno na njegovi razstavi v občinski galeriji. Čeprav je tu še nekaj akrilienih podob naslikanih s prejšnjim načinom ploskovi-
Torkatjttvem Revizorju, ki to delo j tosti barvnih nanosov izmed kote-označuje, kot silovito in široko | rih izstopa slika pariškega dgehar-fronlalno satirično - kritično o/en- ga _ berača, 'pa se v vseh ostalih sivo proh koristoljubju, pokvarje- ,	Z(iaj pojavlja slikanje hjego-
nostl, dobičkarstvu in višem obli | v-^ prečudnih antropomorfnih likam nemoralnega zla v današnji j l:ov	jtrenasto. kot z nešte-
družbi. 'Beseda o Požaru, ki jo -, Umi barvnimi nitmi prepletenimi je prispeval Bojan Štih. govori o j vi};;nasto v prostoru lebdečimi značaju lega dela in.poudarja pi | gmotami.
sateliev prispevek k problemom j So U) močni vsebinski nosilci sodobnega gledališča in njegove j VSega kar Giuffrida duhovno -prekrile.
Knjiga Odsevanja. ki prinaša troje Torkarjevih dramskih tekstov je seveda na eni strani, priznanje dramatiku Igorju Torkarju, saj je znano, da odrska dela leže najdejo pot do objave v samostojni knjigi. Na drugi strani pa je seveda vprašanje ali je prav. da so v knjigi našle svoje mesto tri stvaritve, od katerih je ena monodrama, ena pa je komedija prirejen? po istoimenskem Gogoljevem odrskem tekstu. Res je sicer, da prinaša knjiga tudi obilo gledališko - zgodov'nekega gradiva, vendar pa je že tematika knjige in pa velik časovni razmah — Delirij je iz druge polovice petdesetih let. medlem ko sla ostala dva teksta znatno kasnejša, takorekoč iz zadnjega časa -r- vzrok, da gre za tematsko in stilno neenotno ubrano knjigo. Pa vendar knjigo, ki daje v«ie priznanje avtorju in ga pobliže predstavlja še marsikomu, saj je publi-/ ka. ki obiskuje gledališče marki-kdaj precej različna od one, ki
F« zgodnji spomladi spot zima?
' Že bežni pogled f)o razstavi, ■ki jo prireja v Rossinijevi galeriji Kisa ;Gant - Martellijeva, razkriva, da je bil premor med to in ' predlansko razstavo Utemeljen in uspešno izkoriščen. Slikarka se nam namreč sedaj predstavlja z tako tehnično kot vsebinsko boga tejšivli deli. V teh pa težišče za snov' sloni večinoma na človeškem liku: Vendar'pa je od njega Gan-tova izoblikovala svojevrsten odnos. Ne ocenjuje ga realistično, ampak skozi prizmo pesniško nastrojenih občutij ženske, ki se o-mejujejo na dane duhovne in formalne značilnosti opazovanega, da jih likovno okrepljene ponazo-. ruje z rahlo ekspresionistično o-brisnostjo napolnjeno s tonsko u-sklajenimi odtenki barv. Nje ženska pretanjenost pa jih pri tem še krepi s piimerno simboliko. Tako v slikah kitarista, flavtista in igralca basa zmaterjalizira zvoke glasbe a trepetanjem kril metulja ali. petjem ptiča, ki sedi na koncu flavte. V sliki trgatve pa stopnjuje nje sladko obilnost v o-gromnosti grozdnih jagod pokuševalca. V teh oljih, ki so vsebinsko naravna tako v pogledu malih krajin in narin ter v navzočnosti ljudi in živali, prenica neke vrste psihološko občutena
nostalgija za preprostim veseljem uživanja življenjske radosti.
tresa ob doživljanju raznih neskladnosti današnje družbe. Razpiranje in utemeljevanje svoje osebne morale nakazujejo že dovolj jasno sami naslovi, podob, kot so npr. «Duhovno ogledalo», *U metnih*, ((Svobodam. «Glad», «Padec», «Hojai>, «Cementna mora*, «So-
Moški zbor «V. Vodnik» Dolina
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nikakor so ne odpovejte svojim pravicam in če je potrebno, pojdite prav do konca. Ne sp.uščajte se v tvegane pustolovščine.
BIK (od 21.4. .do 20.5.) Zagotovljen je uspeh vsem, ki zavzemajo kako vodilno mesto. Prejeli boste novico, ki je ne boste preveč veseli.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V vašem trgovinskem poslovanju bo prišlo do nekaterih nevšečnosti. Prepričali se boste, da vam neki sorodnik skuša škodovati.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se vpni bo nudila odlična priložnost., da se uveljavite. Ne bodite preostri z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Napredovali boste v svojem delu in dosegli, kar ste želeli. Neki prijatelj vas bo zelo razočaral.
DEVICA (od 23.8. do 22.3.) Sreča bo na vaši strani, kljub temu pa ne smete biti predrzni. Dosegli boste svoje notranje ravno--vesje.
TEHTNICA (od 2’3.9. do 22.10.) Spoprijeti se boste morali z nekaterimi težkočami. Bodite iskreni, vendar ne preveč zaupljivi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nastopil je primeren trenutek za povračilo udarca, ki ste ga prejeli. Ne bodite preveč malodušni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes bo' najbolj primerno, če boste nadvse previdni. Znašli se boste sredi nekega spora.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svoj čas skušajte uporabiti bolj premišljeno. V družini bo prišlo do spora zaradi vaše prevelike oblastnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ozirajte se na kar bodo govorili razni zavistneži. Postavite se po robu klevetanju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Diplo-matičnost in zgovornost bosta naj boljše orožje v vaših rokah. V vašem čustvenem odnosu bodo nastale neke spremembe.
BERITE REVIJO
nwi
Pogovori o davkih
Med IRPEF in ILOR: primerjalne pripombe
Čeprav je pretežna večina bralcev te rubrike po našem mnenju že osvojila temeljne pojme davčne reforme, smo iz raznih vprašanj, ki jih v zadnjih časih prejemamo, razbrali, da prenekateri davkoplačevalec nima še povsem jasnih predstav o dveh neposrednih davščinah, ki so predmet letne prijave. Ne bo zaradi tega odveč, če bomo skušali pojasniti značilnosti dveh davkov, ki jih v kraticah imenujemo IRPEF in ILOR.
Pred davčno preosnovo, ki je za. neposredno obdavčevanje stopila v veljavo 1. januarja 1974, so se neposredni davki v glavnem pobirali v obliki premičninskega davka (Ricchezza mobile), dopolnilnega davka (Complementare), nepremičninskega davka (Impo-ste terreni e fabbricati) ter družinskega davka (Imposta di fa-miglia). Poslednji je bil v polni pristojnosti občinskili uprav. Obstajalo pa je še ducat neposrednih davkov v obliki posebnih prispevkov (npr. za podporne ustanove, za trgovinske zbornice itd.). Dopolnilni in družinski davek sta se odmerjala s progresivnimi lestvicami, ostali pa s fiksnimi alikvo-tami. A
Z reformo so vse pravkar naštete davke odpravili (občinam so vzeli možnost lastnega neposrednega obdavčevanja) in jih nadomestili z davkom na dohodke fizičnih oseb (Imposta su Rcddito delle Persone Fisiche) IRPEF in s krajevnim davkom na dohodke (Imposta Locale sui Redditi) ILOR. Davku na dohodke fizičnili oseb (IRPEF) so vtisnili precejšnjo progresivnost (odstotki obdavčevanja se namreč naglo višajo z višino dohodkov), medtem ko so predvidene za II,OIl fiksne alikvo-te, ki se potemtakem ne spremi njajo z višino dohodkov.
Mera obdavčevanja IRPEF je enaka za vse vrste, dohodkov in za vse kategorije dohodninarjev in zadene tako imenovano obdavčljivo osnovo, ki je sestavljena iz skupička vseh dohodkov fizične osebe. V nekaterih primerih dopuščajo, da se od kosmatih dohod-
kov odštejejo razni zheskr v zvezi z nekaterimi točno .določenimi-' izdatki. ki jih je imel med letom davkoplačevalec (npr. zdravstveni strbški, šolnine, obresti). Na tako določeno osnovo . uporabljajo, kot rečeno v enaki meri za vse davčne bbvezaijče, žefvhaprpj uzakonjeno davčno lestvico, Za dohodke v, letu 1974 in 1975 (prijave 1975 in 1976) je lestvica predvidevala 10 odst.) dd ‘‘dveh milijonov lir doliodka. 13 od dveh do treh milijonov, 16 odst. od 3 do 4 milijone lir itd., kot lahko' vsak ugotovi iz • pdjasnil, ki jih’ je finančno ministrstvo priložilo lanskemu prijavnemu obrazcu.
• Od 1. januarja 1976 dalje ,je .Začela veljati nova za davkoplačevalca. nekoliko ugodnejša lfestvica, ki bo prišla v'poštev v prihodnji prijavi (30. junija). Glavna značilnost nove lestvice je v tem, da se obdavčevanje z odstotkorii 10 odst. vrši ne več na prva dva, pač pa na prve tri milijone-lir. Za, doliodninarje od dela in ža - upokojence se je nova lestvica seveda pričela uporabljati sphoti že od začetka lanskega leta.
Ko se . tako ugotovi .kosmata obdavčitev, dopušča zakon ražne popuste pa izračunata i znesek. Ti popusti so bili in bodo. za vse enaki v zvezi ž osebamii ki, so v.bkcine' davkoplačevalca. Posebne popuste pa uživajo še delojemalci -in u pokojenci.
•Poudariti je,, d,a nekdtgri ^ohoU-r„ ki, niso podvrženi prijavi. Med .te'-’, mi so	bančne	obresti na vloge.
Bančni zavodi že sami odtegujejo, predpisano "davščino v korist državnih	blagajn.	Prvotno so	ha
obresti	pobirali	15 odst.", lani	pa
so ta odstotek povišali,'na 16.
Značilnost progresivnega davka IRPEF je torej v tem. da so davščini podrejeni	pod enakimi	po-
goji prav vsi dohodki. Za Vse d-naki so, kot rečeno, dopustni odtegljaji'na skupiček doliodkov. ka kor tudi popusti za osebe v breme. Le delojemalci in upokojenci uži vajo poleg omenjenih šč posebne-popuste, v obliki pavšalnih' zne skov.
i'w
j Razmeroma ojpejOne so oprostitve, Popolna oprostitev Vtjlja It za prejemke predsednika republike ter za dohodke' diplomatske službo. Do meje 40 odst. niso poleg tega obdavčene pripadnine; sej nioevitd. za vse tiste.' ki jim je poverjena javna funkcija parlamentarcev; deželnih pokrajiriskih in občinskih odbornikov, svetovalcev itd.
Davek 'se od lani pobira prek« bančnih' zavodov s samoohdavče Vanjem. To predstavlja -tudi uvod v odpravo gromozanskega izterja vatnega a(wrala. ki - je doslej polnil žepe: /.lasti'izterjevalcev na Ju gu. Tako so izračunal}.- da je 'sistem prvega samoobdavčevanjn bremenil državno upravo le za. 4 'mitijure tir: če bi se bili, opirali na pobiranje z običajnimi davčni-mi kurtelAmi, bi operacija $ahte vida okoli 40 milijard stroškov, j Če ne upoštevamo številnih m skoraj nenehnih sprememb,, ki-jih "je, morala vlada, sprejeti večkrat pod pritiskom'razmer, je v glav-nfcm davek na dohodke fizičnih faseb (IRPEF) precej dobro pne stal preizkusno (lobd-2 let, Glavpa hiba.'je'-počasen prilaganje. o|)dav Sevalnih lestvic ih popustov seda njemu naglemu razvrednotenju de narja. ,,
• Po obljubah, ki jih je vlada prdvkar pojtrdija sindikalnim ‘ or-.ganizhcijam- bodo odslej pritiskali davčni vijak ne več na posredne diJvke hkot je IVA), pač pa pred , vsem pa' nepasrednfe da vščine/: IR PEF in ILOR: GoVpri pa se sedaj . ne,-toliko lia poostritev davčne le stvice, kolikor na posebno obda v' čevimje na porast dohodkov." Po nekaterih vesteh naj bi obdavči li povišanje dohodkov \vr enega leta na drugo s posebnim davčnim dodatkom 15-20 odst. s pričetkom ' 1. 'januarja 1978. Vprašanje je.
če bodo predstavniki delavstva no . ve dodatne davščine-sprejeli, saj ' bi le-ta zadevala predvsem povi-’ šahja dragin.jskib doklad.
Prihodnjič bonio za koristno, pri morinvo posvetili našo pozornost 1 ILOR.
Stanislav Oblak
Petek, 1. aprila 1977,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 Argumenti: Kinoteka — King Kong 1932
13.00	Komični filmi
13.25	Vremenška slika
13.30	DNEVNIK in Ddnes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: FRANCOŠČINA
17.00	PROGRAM ZA OTROKE: Voghijeva vesela druščina
17.25	Jezera v Fulltimu
17.35	Orangutan
18.00	Argumenti
18.30	Srečanje z Locando delle Fate
19.00	KRONIKE: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
19.20	HIŠICA V PRERIJI
Prvi dan šole, I. del filma
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	SPOMINI IZ OTROŠTVA, TV film
21.35	Posebna reportaža Dnevnika 1
22.20	SCENA PROTI SCENI
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13.
13.30	Vzgoja in dežele: Beseda in njihov čas
17.00	PROGRAM ZA MLADINO: Spoznavanje živali
17.30	Srečanje z mladino: risba, spis, film
18.00	Politehnika
18.25	Iz parlamenta in šport
18.45	Petkova tedenska rubrika
10.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	KOMISAR DE VINCENZI Ladjica iz kristala, I. del
21.45	Italija v letu 30
Režim, katoličani in cerkev, četrto in zadnje nadaljevanje
23.00	Balet Elorie Torrigiani Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.10,10.00	in 14.10 TV ŠOLA: Matematika, Zagreb, Ruščina, TV vrtec, itd.
17.15	Križem krazem
17.30	Pisani svet
18.00	OBZORNIK
18.15	Čez tri gore: NAPITNICE Predstavil se bo z izbranim sporedom vinskih pesmi in napitnic Študentski oktet iz Ljubljane, ki deluje v okviru akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič*.
18.45	PRVA POMOČ
Peta barvna oddaja' iz cikla o prvi pomoči bo govorila o načinu transporta — ,to je prenaša in prevoza ponesrečenca v izjemnih okoliščinah.
19.00	Japonski šport: KENDO
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
■ 19.55 Notranjepolitični komentar
20.05	P. Heriat: BOUSSARDELO-VI, dramska nadaljevanka
21.00	Razgledi: MED POMtJRCl
21.35	ULICE SAN FRANCISCA, serijski film
22.25	DNEVNIK
Koprska barvna TV
19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	PET ZLATIH ZMAJEV, ce ■ lovečerni barvni ^film
22.15	Glasbeni nokturno: Ludvvig , van Beethoven, Simfonija št.
2. v D-duru
Zagreb
17.15, 18.45 in 19.30 DNEVNIK
17.45	Magnet, otroška oddaja
19.05	Kulturni pregled
21.00	Dnevna kronika
21.15	Glejte glasbo
TRST A
7.00,	8.00, 12.45, 15.30, 17.00,
18.00,	19.45 Poročila; 7.20-12.45 Dom in izročilo, Tjavdan, Koncert, Jazz, Glasbena šahovnica. Šolske oddaje, Glasba po željah; 13.00-15.30 Za mlade, Sestanek ob
13.,	Kulturna beležnica, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu; 15.45-19.00 Kultura in delo, Klasični -ilbum, Za najmlajše, Deželni skladatelj.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30,	14.30, 18.30,
20.30	Poročila: 8.35 Baročna gla-
sba; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Pancho Gonzales:	10.45
Glasba in nasveti; 11.15 Poje Paolo Frescura; 11.45 Orkester; 12.00 Na prvi strani; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba;
14.40	Ital. zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.45 Ansambel Dobri Znanci; 17.00 Kulturna panorama: 17.10 Pojo Neda in skupina Sergiu Mendes; 17.30 Primorski dnevnilc; 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.(KI Tops-pops; 18.35 Naši zbori; 19.30 Pop glasba;
21.35	Sinil', koncert.
RAD.O 1
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasba za dobro ju tro; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Filmska glasba; 14.05 Pisma u rednikom:	14.30 Jazz; 15.45 in
17.30	Primo NIP; 19.40 Konte tedna v glasbi: 21.06 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	12.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 5.30 Jutranja kronika; 6.20 Rekreacija;
6.50	Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 10.45 Turistični napotki:
11.03 Po Tanjinih poteh; 12.10 Or kestri in solisti; 12.3(1 Kmetijski nasveti; 12.4(1 Pihalno godbe;
13.30	Priporočajo vam...;	13.50
Človek in zdravje; 14.05 Glasbe na pravljica; 14.13 Naši umetni le' 14,30 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotiti za turiste; 15.35 Glasbeni in1 lermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*: 17.00 Studio ob 17.;
18.05	»Me,sta prijatelji*; 19.35 Lahko noč, otroci!; i9.45 Atisam bel bratov Avsenik: 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 2. aprila 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	CHECK-UP: oddaja o medicini
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
15.25	Catania: Rugby Italija — Poljska
17.00	Aprili sabato
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Iz parlamenta
19.20	HIŠICA V PRERIJI
Prvi dan šole, II. del filma
19.45	Almanali in Vremenska slika
20.40	LA PANTERA ROSSA risanke
21.00	GRAN PREMIO EUROVI-SIONE DELLA CANZONE 1977
Evrovizijski prenos iz Wemb-leya Velika Britanija Ob koncu Premiera filmov, DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal	\
12.30	ALFRED HITCHCOCK predstavlja :
«Vigilato speciale», film
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Sestanek s časnikarji
14.00	ODPRTA ŠOLA
14.30	Dnevi Evrope
17.00	Komično - glasbena oddaja z naslovom tOnda libera»
18.40	SUPERMIX, glasba za mladino
19.10	IZŽREBANJE LOTERIJE
19.15	Športna sobota
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	KOMISAR DE VINCENZI Ladjica iz kristala, II. del
21.45	Spomin na JEANA GABINA: ZOIJZOU, film
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	€qlargol
8.15	Lisjak na Boču
8.35	O zaspanem zajčku
8.55 Ne jokaj, Mihi, nadaljevanka «Utonito je sonce*j • *■
9.35	Narava Japonske
10.00	Prva pomoč
10.20	Jelenov žleb
10.35	P. Heriat: BOUSSARDELO-
VI, nadaljevanka	*■
15.25	Nogomet Olimpija - Zagreb prenos .
17.15	Letanje z zmaji
17.30	OBZORNIK
17.45	STAREC IN OTROK, film. ki ga je posnel' leta 1966 Claude Berri. v njem pa i grata Micliel Simon, in Alain Cohen
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	AFRIŠKA KRALJICA, Tilni V glavnih vlogali Humphrey Bogard, Katljej-ine Hepburn in Robert Morlcy
21.40	Moda za vas
21.50	DNEVNIK
22.00	Prppg^andna oddaja
22.05	625, pogovor z gledalci
22.25	POPEVKE EVRO V I Z IJ E. posnetek iz Londona
Koprska barvna TV
15.25	Nogomet Olimpija - Zagreb
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	LJUBEZENSKA ZGODBA, celovečerni film
22.05	EVROVIZIJSKA POPEVKA 1977
Zagreb
16.45	Folk. ansambel Taneč 17.15, Rokomet Radnički . Snartak
18.35	JENNY — TV nadaljevanka 19 30 DNEVN«
21.35	Ljudje iz kolone — dok. oddaja
TRST A
7.00,	8.00, 12.45,	15.30, 17.00,
18.00,	19.40	Poročila; 7.20-12.45
Dom in izročilo, Tjavdan, Kou ccrt, Jazz, Družina v sodobni družbi, Pratika, Glasba po. željah; 13.00-15.30 Za mlade, Sestanek ob 13., Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa; 15.45-19.00 Kultura in delo. Poslušajmo spet, Mi in glasba. Radijski oder.
KOPER
7.30	,	8,30,	12.30, 14.30, 18..30,
20.30	Poročila; 8.35 Popevke:
10.40	Pesem dneva; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Plošče; 12.00 Na prvi strani; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Oddaja n pregovo rili; 14.1(1 Vrtijo se plošče; 15.30 Casadei; 16.11) Glasbeni spored;
16.45	Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Vročih 100 kW:
111.35	Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Glasbeni \veekend; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00,	13.00. 19.00 Po
ročila; 6.00 in 7.30 Glasba za do bro jutro; 9.00 in 10.35 Vi in jaz;
12.10	Drugi	zvok:	13.30	Snou
do\vn; 15.05 Satirična oddaja.
18.20	Radio včeraj in danes; 19.55 G Verga: CavalleriaN rusucana; 20 15 Jazz; 20.45 J. Massenct: VVerlher.
SLOVENIJA
GOO, 7-00,	10.00,	12.00,	14.00.
19.00,	22.00 Poročila; 5.30 Jutra
nja kronika; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro,	otroci!;	7.20	Beseda
na današnji	dan;	8.08 Glasbena
matineja; 9.05 Pionirski tednik:
9.35	Mladina poje; 10.45 Turistic ni napotki; 11.03 .Jedem dni; 12.10 Godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Domači napevi 13,30 Pripo ročajo vam.. ; 14.05 Iz dela Gla: sN ne mladine Sibvcnjio, 14.20 S pesmijo in besedo po .Jugoslaviji, in.00 Dogodki in odmevi: 15 45,g knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*;
1 00 Studio eh 17.; 18 05 Gremo v kino:	!8.45 Ansambel Drčo
Žgur; 19.35 Lahko noči otroci!;
19.45	Ansambel Bojan Adamič; 20.0(1 , Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedri' lo; 21.30-23.00 Oddaja za nase i/ seljcnce; 23.05 in 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden; (KI.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Vaš gost
:
*
r
I
TELOVADBA
OD AKTIVNEGA ŠPORTA
Olga Korbutova e je poslovila
H*
□
Bila je prvo « čudežno dete» telovadnega športa
MOSKVA, 31. — Olimpijska zmagovalka v telovadbi, Sovjetinja Olga Korbut je sklemla zapustiti aktivni šport. V Moskvi so tudi sporočili, da bo postal odgovoren Za žensko telovadno reprezentanco A-rnan Chanyasov. ki bo prevzel mesto Larisse Tatyr»ine. Ta se bo na-tared ukvarjala s telovadbo v organizacijskem komiteju Ol v Moskvi.
Olga Korbut je stara komaj 15 j*t zablestela na 01 v Miinchnu, ko i* s svojimi nastopi očarala številne gledalce. Na posameznih orodjih je osvojila dve zlati kolajni in sicer na gredi ter v parterju.
Na zadnjih 01 v Montrealu pa ni dosegla tako blestečih rezulta tov, saj sta jo prehiteli rojakinja Turiščeva, predvsem pa nova zve-*da svetovne telovadbe Romunka Nadia Comaneci.
Korbutova je bila prva tekmoval *a »novega vala» najstnic, ki so začele dosegati izredne uspehe že kot pubertetnice. Njenim nastopom se je pred leti čudil ves svet, da-nes pa je tako mladih tekmovalk že cela vrsta in se njihovi rosni mladosti ne čudi več nihče (kot tudi ne v plavanju in drugih panogah), le da si strokovnjaki še vedno niso edini v tem, če vrhunski šport za te (v pravem pomenu besede) otroke ni morda sploh koristen.
Korbutove pri komaj dvajsetih letih starosti le kaže -na to, da njeni zgodnji nastopi niso ostali brez posledic, saj bi morala biti sicer prav v tej starosti na višku svojih sposobnosti.
NOGOMET
Rezultati mednarodnih tekem:
V prijateljski tekmi je v Fun-chalu Portugalska premagala Švico z 1:0. Za mladinski turnir UE FA pa sta bila dosežena naslednja rezultata:
Nizozemska — Švica	3:1
Madžarska — Grčija	1:0
BOKS
MONAKO, 31. — Dvoboj za svetovni naslov srednjetežke boksarske kategorije med Angležem Contehom in Argentincem Cuellom, bo na sporedu 21. maja v Monaku. V istem mestu se bosta po vsej verjetnosti srečala tu<ji Carlos Monzon in Rodrigo Valdes iz Kolumbije za svetovni naslov srednje kategorije; datuma srečanja pa še niso objavili.
Nocoj bo v Brescii na sporedu dvoboj med Italijanom Vezzolijem in Francozom Amatlerom, ki bo veljal za evropski naslov peresne boksarske kategorije. Naslov trenutno bra-Umik i ni Italijan.
V
NOGOMET
NASE EKIPE NA GORIŠKEM
Juventina je še vedno kandidat za osvojitev najvišjega mesta
Sovodnje so v 3. AL poslabšale svoj položaj na lestvici
Pričakovani spodrsljaj vodeče Tor-riane v' Vilešah se ni uresničil. I-gralci iz Gradišča so namreč odnesli z gostujočega igrišča d,ve pomembni točki, ki pomenita vodstvo na lestvici. Pomembno zmago ;e. zabeležila tudi štandreška Juventina, ki je pred domačim občinstvom s klasičnim rezultatom odpravila ekipo iz Aiella. Borghesovi varovanci so tokrat dobro zaigrali, tako da smo bili priča številnim lepim akcijam. Najbolj je treba pohvaliti požrtvovalnega Urasa, ki je bil gotovo najboljši na igrišču (dosegel je tudi o-ba gola).'
REZULTATI PREJŠNJEGA KOLA:
2:0 2:1 1:1 1:1 1:0 0:1 2:0 2:0
Natisone - Audax Itala - Lucinico Dolegnano . Moraro Mar-Ter - Zuglianese Sagrado - Isonzo VileSse - Torriana Juventina - Aiello Mariano - Villanova LESTVICA:
Torriana 30, Juventina 29, Itala 28, Sagrado 27, Mariaiio 26, Vilesse, Na-
OBVKSTILO
SPK Čupa sporoča, da se zaradi nepričakovanega slabega vremena prenese začetkom delovnih akcij na društvenem prostoru na soboto, 9. aprila.
ODBOR
tisone 25, Isonzo, Aiello, Moraro 24, i - Sovodnje; San Lorenzo - Azzurra; Lucinico 23, Audax, Dolegnano, Mar-1 Fogliano . Staranzano; počiva: Ca-Ter 22, Villanova 21, Zuglianese 12.1 priva.	P. R.
PARI PRIHODNJEGA KOLA:	|
Juventina - Mariano; Villanova -!
Sagrado; Torriana - Audax; Aiello -Itala; Lucinico - Dolegnano; Zuglianese - Vilesse; Moraro - Natisone;
Isonzo - Mar-Ter.
P. R.
# » *
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
■	1 V/1%1 ■ Itk. N/
Borovci imajo v MBL priložnost da osvojijo končno četrto mesto
*	11	\	"	i	mc:	'.Ts '	-	, J _*	.. „	v	...
V ŽBL se je Sokolu tik pred zaključkom prvenstva ponudila priložnost za obstanek v ligi
MINIBASKET
bolj škodljiv
SlIllllHItllltiiliiiiiiMiifiiiiiiiiiiiMiitiiiHiiiiiiHtiiiiiutillllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllliniiltlllUllllllllllllllltnilltllllflllllHItlllllllllllinillllVIUIItItlllllllllllllHItlllllllllllllllllllhlllllllllinilllllOllinilMIlItllltlllllllllliliifiiiiiitiiiMHtHiiiHiHHMnnnHHiiitnitttiiiHtiiHiiiiiMHiiiiiiiiiitliilliiiiUlUlltllllllllMIIIH
Z zmago v gosteh proti Sovodnjam je Staranzano še vedno prvi na lestvici 3. amaterske lige na Goriškem. S tem porazom so varovanci trenerja Marsona zdrknili niže na lestvici. V nedeljskem kolu je dobe-dobska Mladost počivala. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Medeuzza - Vermegliano 3:4 Azzurra - Poggio	0:1
Sovodnje - Staranzano 0:1 Piedimonte - Borgo Fasulli 1:0 FogLano - Edera	1:1
Capriva - San Lorenzo 0:0 Brazzanese - Romana	2:3
LESTVICA:
Staranzano 38, Vermegliano 34, Poggio 28, Romana 26, San Lorenzo 25, Mladost 23, Azzurra 21, Medeuzza, Capriva 20, Fogliano 19, Brazzanese 13, Sovodnje 12, Edera 11, Bor go Fasulli .10, Piedimonte 7.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Edera - Mladost; Poggio - Vermegliano; Piedimonte - Brazzanese; Romana - Borgo Fasulli; Medeuzza
57:41
TURNIR BIASI Sokol — Servolana C (18:13)
SOKOL: Devetak 8, Gruden 6. Žbogar 2, Della Schiava 1, Caharija 2, Pangos, Nevenko Pertot, Rebula 4. Ušaj 34, Niko Pertot, Bogateč, Grilanc.
SERVOLANA C: Alberti, Basolo, Belich 4, Catalanotti, Cemivani 1, Ligato 2, Mocolo 2, Scagnetti, Trim-boli 32.
SODNIKA: Pupis in Ferrezzi.
Sokol je osvojil svoj drugi par točk v drugem delu tega turnirja. Nabrežine; so pokazali hitrejšo i-gro, ki je slonela predvsem na Ušaju in Devetaku, medtem ko je pri gostih praktično igral le Trimboli. Poleg Ušaja, ki je bil neustavljiv v napadu, bi tokrat pohvalili tudi Rebulo ter Pangosa in Nevenka Per-tota za požrtvovalnost v obrambi.
Marko
Breg - Servolana A v nedeljo
Zaostalo tekmo turnirja v miniba-sketu za trofejo »Biasi* med Bregom in Servolano A bodo odigrali v nedeljo, 3. 4., v Dolini, s pričetkom ob 9. ufi.
Pretekla sobota in nedelja sta bili za naše šesterke, ki igrajo v višjih ligah razmeroma uspešni. V osmih tekmah je bilo izbojevanih pet zmag.
MOŠKA B LIGA
V poslovilnem domačem nastopu so odbojkarji Bora premagali gasilce Ferroni iz Verone. To je bila o-benem tudi tretja zmaga cplavih* v drugem delu prvenstva. Če izvzamemo prvi dve ekipi (CUS Trst in SAI Belluno), ki sta nedvomno razred zase, so ostali štirje zastopniki izredno izenačeni. Po devetih odigranih tekmah imajo namreč vsi po šest točk. To pomeni, da imajo naši fantje enkratno možnost za osvojitev četrtega mesta na končni lestvici. Tržaški CUS je dokazal tudi v zadnjem domačen nastopu z najhujšim tekmecem iz Belluna, da je daleč najboljša ekipa skupine. Edini poraz z Legnanom je bil le slučajnost.
IZIDI 9. KOLA
Bor - Ferroni Verona	3:1
CUS Trst - SAI Belluno	,3:2
CUS Benetke - Legnago	3:?
LESTVICA
CUS Trst	9	8	1	25:6	16
SAI Belluno	9	7	2	23:14	14
Legnago	9	3	6	17:21	6
'CUS Benetke	9	3	6	16:23	6
Bor	9	3	6	14:21	6
Ferroni Verona	9	3	6	12:22	6
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH PETERK NA TRŽAŠKEM
K0NT0VEL0VI KADETI PRAKTIČNO ŽE FINALISTI JADRAN SE VEDNO NA PRVEM MESTU LESTVICE
Mladinci openskega Poleta so tokrat prijetno presenetili
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tudi 16. kolo tega prvenstva ni Prineslo sprememb na vrhu in spodim delu lestvice.
Jadran s prikazano igro proti Scogliettu ni zadovoljil, vseeno pa k zmagal in je tudi pospravil novi točki, tako da je začasno o-stal na vrhu lestvice, skupno s Servolano, ki pa ima tekmo manj. No, že nekaj kol pred koncem lige lahko domnevamo, da bo o zmagovalcu tega prvenstva odločala tek-n'a v Dolini med Jadranom in Servolano.
Od ostalih tekmem bi omenili le 'o. da je CGI iz Milj zopet izgubil ,n da je zdrknil niže na lestvici.
Vse kaže, da bo letos v tem prvenstvu nazadoval v nižjo ligo Vil-Jesse, za drugega kandidata ba se bo verjetno bil še oster boj med kooglieltom in Artejem iz Gorice. r IZIDI 10. KOLA Scoglietto — Jadran	67:81
POM Tržič - CGI Milje	60:ER
Inter 1904 — Servolana	63:77
Barcolana - CUS Trst	83:73
villessč - Itala	67:80
A«e - Edera	62:79
LESTVICA
Jadran in Servolana 28; Itala Ovadišče 26; CUS Trst 20; POM ‘ržič 16; Barcotana, Edera Gorica m CGI Milje 14; Inter 1904 1 2; “loglietto 6; Arte Gorica 4; Vil-lesse 0.
PRIHODNJE KOLO (2.4.)
.. Jadran - Barcolana (18.30 v Do llnj); CUS Trst - Arte Gorica; Servisna - Itala; Inter 1904 . Villes-*e; Scoglietto . CGI Milje; Ede-ra Gorica - POM Tržič.
MLADINCI
V predzadnjem kolu mladinskega Prvenstva je openski Polet zanes-Uvo premagal Servolano, ki je si-7*)* igrala z okrnjeno postavo, in ®ko so se naši košarkarji povzpeli na sedmo mesto lestvice.
S to uvrstitvijo je seveda Poletov trener Sergij Tavčar zelo zadovo-‘-ten, saj je Polet v začetku prven-
stva startal z znatno manjšimi am bicijami.
S svojo uvrstitvijo pa seveda ne morejo biti zadovoljni borovci, ki so na predzadnjem mestu s samimi šestimi točkami.
Prvo mesto je v tem prvenstvu osvojil goriški Pagnossin, ki je v minulem kolu brez večjih težav premagal Don Bosco.
IZIDI 21. KOLA
Polet r- Servolana	82:55
Italsider — Bor	107:61
Mobilcasa — Saba	56:57
Infer 1904 — Juventus	77:70
Pagnossin — Don Bosco	93:60
Barcolana — Sidertecnica	36:124
LESTVICA	
Pagnossin Gorica 40;	Italsider
'34; Inter 1904 32; Sidertecnica Tržič 30; Servolana in Juventus 20 Polet 18; Mobilcasa Krmin 16 Saba 12; Don Bosco 10; Bor 6 Barcolana 0.
PRIHODNJE KOLO (3.4.)
Bor - Inter 1904 (11.00 v Dolini); Sidertecnica - Polet (2.4. ob 18.00 v Tržiču); Don Bosco - Mobilcasa; Servolana - Pagnossin; Juventus Barcolana; Saba - Italsider.
KADETI
Tudi to prvenstvo se bliža koncu. Že jutri in v nedeljo bo predzadnje kolo.
Hurlingham in Kontovel sta za nesljivo finalista te lige.
Kontovelci so v nedeljo po slabi igri premagali Ferroviario. Vse kaže, da naši fantje niso v teh zadnjih nastopih preveč motivirani, saj zlahka premoščajo vse ovire.
Tudi jutri bodo pred lažjo nalogo. V slovenskem derbiju se bodo namreč spoprijeli z Borom, ki je v nedeljo proti Flaminiu pokazal lep napredek.
IZIDI 16. KOLA Kontovel — Ferroviario	90:72
Flaminio — Bor	103:84
Hurlingham — Servolana	94; 51
Don Bosco — Italsider	85:72
Počitek; Inter 1904.
LESTVICA .
Kontovel in Hurlingham 24; Flaminio 18; Ferroviario in Inter 1904 12; Don Bosco ih Servolana 10; Italsider 4; Bor 2.
PRIHODNJE KOLO (2.4.)
Bor - Kontovel (18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Italsider - Hurlingham; Don Bosco _ Flaminio; Servolana - Inter 1904.
Počitek: Ferroviario.
1. DIVIZIJA
V 2. kolu so košarkarji druge Jadranove ekipe počivali. Že po. tem kolu
o, da sta Juven ' TfTJttfPvaTi vsMflV Tiapadalno akcijo.
tus in Grandi Motori velika favorita za osvojitev prvega mesta.
IZIDI 2. KOLA
Scoglietto — Juventus	74:98
Edera — Grandi Motori	45:76
Ferroviario— San Sergio 76:44 Počitek; Jadran B
LESTVICA
Grandi Motori 4; Jadran B; Scoglietto, Ferroviario in Juventus 2; Edera Milje in San Sergio 0.
PRIHODNJE KOLO (2.4.) Jadran B - Ferroviario (16.00 na Kontovelu); Grandi Motori - Scoglietto; JUventus - Eidera Milje Počitek: San Sergio.
edko
V 1. DIVIZIJI
Dom tudi tokrat ostal neporažen
Dom — Begllano 77:63 (35:37)
DOM: Čubej 4, Ugo Dornik 4, Terčič 6, Mozetič 5, Hvalič (k) 35, Rado Nanut 18, Glauko Nanut 4.
BEGLIANO: Calligaris 10. Pel-lis 5, Fontana 16, Raganzini, Rug-geri 6, Palmarin, Bossani (k) 12, Scomersi 2, Ustulin 12.
PON: nihče.
SON: Dom 19, Begliano 16.
V soboto sta se pomerili v okviru drugega kola košarkarskega prvenstva prve divizije ekipi Begliana in domačega Doma. Tudi tokrat so naši fantje zapustili igrišče neporaženi in tako trenutno vodijo na
skupni lestvici s štirimi točkami. Dobra igra vseh doraovcev je vplivala na končni izid srečanja, kajti gostje so se predstavili kot zelo homogena in vztrajna ekipa. Pohvaliti je treba seveda izkušenega trenerja Hvaliča, ki je znal dobro organizirati napade in pri tem se ja izkazal pri metih na koš. Dobro je tudi zaigral mladi Mozetič, ki je v ključnih trenutkih pridobil maeaikotero odbito žogo.
Začetek srečanja j* bil zelo vznemirljiv, saj so gostje uspešno za
Tedaj je Hvaličevim varovancem uspelo nekoliko oddaljiti od nevarnega nasprotnika, vendar je slaba in nekontrolirana igra omogočila Beglianu, da je zopet prešel v vodstvo.
V drugem polčasu so naši fantje zaigrali agresivneje in so tako nasprotnika nekoliko) zmedli. Prednost se je iz minute v minuto večala, dokler ni ta znašala kar petnajst točk. Tedaj je bilo že vse končano in sploh ni bilo več dvoma o zmagovalcu.
S-to tekmo so naši fantje pokazali, da hočejo na vsak način nadaljevati pot v finalni del prvenstva. To bi se jim tudi moralo posrečiti, saj so do današnjega dne, premagali dva izredno trda nasprotnika in sicer Umanita ter Begliano.
To nedeljo pa bomo zopet pred izredno pomembnem srečanju, in sicer tekmi med Domom ter Staranzanom. Tekma bo na sporedu na pokriten igrišču v Ul, Mon-tes v Štarancanu, s pričetkom ob 11. uri. Hvaličevi varovanci se za to tekmo izredno vestno pripravljajo, saj hočejo poleg zmage pustiti pri občinstvu tudi dober vtis.
M. C.
NOGOMET
BERN, 31. — V kvalificijski nogo metni tekmi evropskega tekmovanja «under 21» je Švica premagala Škotsko z 2:0 (0:0).
Sovjetinja Olga Korbutova (na sliki med svojim olimpijskim nastopom na gredi) je včeraj napovedala svoj umik iz športa
miinitiifiiiiMmiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirttmtiimiiiiiiiimiitiiiiiHimiiiiiiiiifiiiimHiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
JUGOSLOVANSKI POKAL
Reški Kvarner premagal Bosno
V	polfinalu jugoslovanskega košarkarskega pokala je na Reki prišlo do velikega presenečenja. Rečani so, po izredno izenačeni in tehnično dobri igri, nepričakovano premagali sarajevsko Bosno s 97:96. Čeprav je Delibašič dosegel kar 44 točk, pa je bilo to za Sarajevčane premalo, da bi lahko osvojili zmago.
V	drugi polfinalni tekmi pa je v Beogradu splitska Jugoplastika, prav tako po izredno izenačeni igri, premagala domači Beko s 94:93. Finalista sta tako Jugoplastika in Kvarner. Spličani so torej pred izrednim zaključkom sezone; potegujejo se za naslov državnega prvaka, so v finalu evropskega pokala R. Korača in imajo vse možnosti, da osvojijo še jugoslovanski pokal.
ŽENSKE - RAZBURLJIVO
Tudi polfinalni tekmi ženskega jugoslovanskega košarkarskega pokala sta bili dokaj razburljivi in izenačeni. Crvena zvezda je namreč premagala zagrebško Industromontažo z 71:69, Bosna pa Študent s 87:83.
VATERPOLO
TURNIR ČETVERICE
Velik uspeh Jugoslovanov
Na mednarodnem turnirju v vaterpolu v Barceloni je Jugoslavija v zadnjem in odločilnem kolu premagala še Španijo in je tako osvojila prvo mesto.
i Jugoslovani so odpravili Špance z 8:7 (2:1, 2:2, 2:2, 2:2).
Tretje mesto je osvojila Italija, ki je premagala Nizozemsko z 9:8. Najboljši strelec turnirja je bil Italijan De Magistris s 13 zadetki, druga sta bila Jugoslovan Polič in Španec Ca"denas (7).
ODBOJKA
CATAN1A, 31. - V anticipirani tekmi prve italijanske odbojkarske lige za državni naslov je danes domači Paoletti premagal Dermatrophi-ne iz Padove s 3:1 (1, —10, 10, 5).
KOŠARKA
V zaostali košarkarski tekmi prvenstva dečkov je včeraj Italsider doma premagal Bor B z 72:63 (32:26).
PRIHODNJE 10.
(IN OBENEM ZADNJE) KOLO Legnago - CUS Trst SAI Belluno - Bor Ferroni Verona - CUS Benetke
ŽENSKA B LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Tudi zadnja domača tekma se je končala za ekipo Bora kot vse pretekle. Nasprotnicam iz Cremone so odvzele set, kar je za Tržačanke zadnje čase največje možno zadoščenje. Niti to pot ni bila prekinjena serija porazov (zvrstilo se jih je kar o-sem' pa čeprav nasprotnice niso pokazale nič posebnega. Vsekakor pa moramo povedati, 4« je Zanafredi pravo odkritje letošnjega prvenstva, če pomislimo, da je napredoval iz 1. divizije.
Tudi v predzadnjem kolu je prišlo do velikega presenečenja z zmago Mogliana Veneta nad Libertasom iz Pordenona. Tako ima sedaj Volley Bali (prav tako iz Pordenona) dve točki prednosti in precej boljšo razliko v vseh ter mu prvo mesto ne more niti matematično uiti. Vodeča šesterka je prepustila doma Bolzanu samo niz.
IZIDI 9. KOLA
Mogliano Veneto - Libertas PN 3:1 Bor - Zanafredi Cremona	1:3
Volley Bali Pordenon - Bolzano 3:1 LESTVICA
Volley Bali PN Libertas PN Zanafredi Crem. Mogliano Veneto Bolzano Bor
PRIHODNJE 10.
9 8 9 7 9 5 9 4 9 2 9 1
26:9
22:14
17:19
19:21
15:23
13:26	2
(ZADNJE) KOLO Volley Bali - Bor Zanafredi Cremona - Mogliano V. Bolzano - Libertas PN SKUPINA ZA NAZADOVANJE Potem, ko je pričela Sokolu dobesedno teči voda v grlo, je le pokazal svojo pravo vrednost in moč s prepričljivo zmago v Gorici. Tako so se Nabrežinske oddolžile nasprotnicam za poraz doma in so izbojevale dve zlata vredni točki. Tako ima sedaj Sokol vse možnošti za obstanek v tej ligi, ker bodo slovenske zastopnice igrale poslovilno in odločilno tekmo doma s solidno Primavero iz Novente Vicentine. Po drugi strani tudi AGI igra doma, toda z vodilno Salo iz Trenta. Poleg tega da ima Sokol dve tački več kot Bonate Sot-to, ima tudi boljšo set razliko od goriškega AGI.
Za Breg niti poslovilna domača tekma ni prinesla uspeha čeprav so okrnjene odbojkarice iz Doline igrale le dokaj dobro.
Tako Sala iz Trenta kot tudi Pri-mavera nimata več nobenih težav z obstankom v tej konkurenci.
IZIDI 9. KOLA
Breg - Primavera Noventa Vic. 1:3 Sala Trento - Bonate Sotto 3:1 AGI Gorica - Sokol	0:3
LESTVICA
Sala Trento	9	8	1	26:8	16
Primavera	9	7	2	22:13	14
Sokol	9	4	5	16:16	8
AGI Gorica	9	4	5	16:19	8
Bonate Sotto	9	3	6	15:20	6
Breg	9	1	8	5:24	2
PRIHODNJE 10. (ZADNJE) KOLO AGI - Sala Trento Bonate Sotto - Breg Sokol - Primavera
MOŠKA C LIGA
Po devetih zaporednih porazih so končno tudi odbojkarji Krasa slavili zmago. Damoklejev meč pa jim žal še vedno visi nad glavo, ker bo v preostal)h štirih kolih izredno težko nadoknaditi zamujeno. Preseneča zmaga D Pozza v Trstu z Inter 1904.
IZIDI 10. KOLA
Torriana - Mira	1:3
Inter 1904 - n Pozzo	1:3
S. Giorgio - ACLI Sv. Jakob 3:1 Kras - Kennedy	3:1
LESTVICA
S. Giorgio Torriana Mira
ACLI Sv. Jakob Kennedy - > Inter 1904 D Poza)
Kras
10
10
10
9
9 10 10
10
28:6
24:13
22:16
^le
15:20
14:25
14:26
9'. 13:28
PRIHODNJE 11. KOLO Kennedy - S. Giorgio ACLI Sv. Jakob - Inter 1904 II Pozzo - Torriana Mira - Kras
G F
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
Neuspeh Poleta
Italsider - Polet 90:57 ( 40:26)
POLET: Grison, Kalc 21 (9:19), Tavčar 9 (3:9), Cergij Sosič (0:3), David Sosič, Leniša 20 (0:1), Vremec 7 (1:3).
Sodnika: Colomban in Filograna iz Trsta.
V zaostali tekmi prvenstva dečkov so openski predstavniki v gosteh visoko izgubili proti tržaškemu Ital-sidru. Poudariti je treba, da sta pri Poletu Zaradi bolezni manjkala Hrovatin in Bisani, s prisotnostjo katerih bi bili naši 'fantje gotovo trši nasprotniki za domačine. Vseeno pa Openci niso zaslužili tako visokega poraza. V 6 min. d.p. so se namreč približali nasprotnikom le na 10 točk razlike in tak zaostanek bi verjetno lahko obdržali do konca, če zaradi petih osebnih napak ne bi zapustil igrišča Leniša, ki je bil dotlej gonilna sila poletovcev.
Lota
ATLETIKA
JUTRI IN V NEDELJO
Bor bo nastopil v Trstu in Gorici
Jutri in v nedeljo bodo v Trstu in Gorici otvoritvena atletska tekmovanja letošnje sezone. Vreme gotovo ne obeta posebnega športnega in prazničnega vzdušja, ki je značilno za podobne prireditve. Atletinje in atleti športnega združenja Bor se bodo teh tekmovanj udeležili le delno. Od atletov bodo jutrr popoldan in v nedeljo zjutraj predvidoma nastopili v Trstu Sandi in I-gor Bigatton. AdrijJn Sedevčič m Adrijan Lasič.
Skrčen program sicer ne nudi vseh možnosti za idealno zaposlitev, zato je možno, da rezultati ne bodo izpolnili pričakovanj. Lasič bo verjetno tudi moral opustiti sobotni nastop, ker je v istem času zaposlen tudi kot trener naraščaja atletske sekcije Bora.
Bolj kakovosten bi moral biti vsekakor nastop deklet na tekmovanju v Gorici. Nastopiti bi morale prtd-vsem atletinje tehničnih panog in sicer Irena Tavčar ter Loredana Kralj (krogla in disk), Marina Pu-rič (daljina) ter v metu kopja Nadja Debenjak. Od tekačic bo verjetno startala samo Natalija Gabrovec, medtem ko sta drugi tve atletinji, ki bi prišli v poštev za ta nastop, trenutno bolni, oziroma poškodovani. Jedro tekaške skupine se-prvega tekmovanja ne bo udeležilo, ker se pripravlja na veliko zahtevnejši nastop v Novi Gorici, 10.-aprila.
K
NOGOMET
AUCKLAND, 31. — Avstralija ,ie osvojila prvo mesto v kvalifikacijski skupini Oceanije za SP, ki bo prihodnje leto v Argentini.
Avstralija je v zadnjem kolu igrala neodločeno z Novo Zelandijo 1:1 (1:1) KONČNA LESTVICA TE SKUPINE Avstralija 7; Nova Zelandija 5;' Taivan 0.
BARCELONA, 31. — Sovjetska ekipa Daugavva Riga je premagala Clermont Ferrand ^ 79:53 in je osvojila pokal prvakinj.
CURLING
KARLSTAD, 31. — Po včerajšnj)h srečanjih je lestvica za SP sledeča: Švedska in Švica 5 točk, Kanada. Škotska ih ZDA 4, Italija in Norveška. 3, Francija 2 ter Danska in Nemčija brez točke.

SREČKO VILHAR . ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
69.
_ * Edini pripomoček proti temu je paša edinost in sloga,^ •p;, . odločnost, da hočemo biti svobpdni in združeni v‘ ov‘ Jugoslaviji, tesno povezani z ostalimi slovanskimi rodi, posebno s Sovjetsko Rusijo. Vsaka druga rešitev Pomeni za nas sužnost. In vi nam lahko pomagate na ta m^1?> da složno in odločno zahtevate svojo vrnitev v do-pvino, kjer vas čakajo ne samo svojci, ampak tudi delo k ,em poslednjem razdobju boja za izgraditev naše svo-tu ' 6 *n sre^ne bodočnosti. Veseli nas, da niste nasedli i 11 ProPagandi in da ste prežeti z istim svobodoljubnim na rf^o^rotičnim duhom kot mi. Svobodni jugoslovanski vsi°pSO z nami, vsi Slovenci so z nami, če bomo složni am p£lmorci"do zadnjega, ne bomo doživeli razočaranja, liko^ k° z.ma8a naša. V zadnjih letih smo premagali ve-nevarnih težav, premagali bomo tudi to poslednjo. SVij^?dravljeni sinovi primorske zemlje in na skorajšnje
__ Predsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbo-« slovensko Primorje in Trst, France Bevk.*
Citirana poslanica je našim pregnancem razjasnila marsikaj in. jim bila v močno vzpodbudo. Poslej so še bolj strnili svoje vrste in se še vztrajneje borili za vrnitev v domovino. In prav zaradi te vztrajnosti, budnosfi in privrženosti novi Jugoslaviji jih reakcionarne site na Zahodu niso uspele izkoristiti v svoje temne namene, pa čeprav so bili naši ljudje daleč od domovine, izpostavljeni močni sovražni propagandi. In tako so si ti sinovi Primorske in Istre po dolgih letih vendarle utrli pot domov in se. uspešno vključili v graditev lepše prihodnosti jugoslovanskih narodov.
Približal se je konec oktobra 1945. «Slovanske čet* so prejele ukaz, naj se pripravijo za odhod v domovino. Marsikdo ni mogel verjeti, da je to sploh mogoče. Kmalu pa se je pokazalo, da gre tokrat zares. »Slovanske čete* so nekaj dni izdelovale zastave, da bodo z njimi okrasile vlake, ki jih bodo popeljali domov. S posebno ljubeznijo in natančnostjo pa so pripravili še zastave, ki jih bodo podarili narodnoosvobodilnim .odborom večjih mest v Istri in na Primorskem. Prvi transport z našimi pregnanci je prispel preko Švice in Italije v Videm 24. oktobra 1945. Tu so jih ameriške vojaške oblasti predale italijanski komandi. Oddati so morali ameriške vojaške uniforme, a v zameno so dobili črno pobarvane angleške. Bila je to nova žalitev, vendar jim ni bilo mar odvzete uniforme, kajti zanje je pomenila izkoriščanje in žaljenje narodnega ponosa. « Primorski dnevnik* je takrat poročal: »Jugoslovanska vojaška misija pri XIII. zavezniškem korpusu je poslala v Videm tri oficirje, da sprejmejo Primorce in Istrane, (ci prihajajo iz Marseilla. V vojašnici, kjer so jih zavezniške oblasti nastanile po prihodu s kolodvora, jih je v imenu jugoslovanske vojaške misije pozdravil kapetan Strnad. V svojem govoru se jim je zahvalil za pomoč, ki so jo nudili jugoslovanski armadi, in je poudaril, da so s svojim zadržanjem v tujini vsemu svetu dokazali, da
Julijska krajina pripada Jugoslaviji in Titu... Tovariš Strnad je v razgovoru z našim dopisnikom izjavil, da je pričakoval nekaj popolnoma drugega in da je bil silno presenečen, ko je zagledal došle. Čudil se je njihovi discipliniranosti, redu in veliki ljubezni do domovine. Vsi nosijo na kapah rdeče zvezde. Vsaka četa ima krasno zastavo nove Jugoslavije. Ko so prišli v vojašnico (Videm), je bila njihova prva skrb, da so izobesili jugoslovansko zastavo. Primorska z veseljem pozdravlja svoje sinove, ki so se po dolgih letih, tolikem ponižanju in zatiranju, ki so ga prestali pod fašistično Italijo, vrnili domov. Ostali so trdni kljub neštetim poskusom zasužnjevanja in vsemu svetu dokazali nezlomljivo voljo primorskega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. » 4)
Četrti transport naših pregnancev je prispel na Primorsko 6. novembra 1945 in s tem je bilp konec sardinske odisejade naših ljudi.
Po dolgih letih doma! Tu veselje, a tam žalost v družini. Pregnanci so se vrnili na Primorsko in v Istro, ki sta v dolgih letih njihove odsotnosti popolnoma spremenili svoje obličje.
Bivši pregnanci pa Sardiniji so 23- decembra 1945 priredili v Postojni veliko zborovanje. Želeli so ga imeti v Trstu, a jim tega zavezniška vojna uprava ni dovolila. Navedenega dne se je v Postojni še slednjič sestal Centralni odbor «slovanskih čet*.
V imenu NOO v Postojni je naše «Sardince* pozdravil Elio Garzarolli, v imenu »slovanskih čet* pa je govoril Leopold Slavec. Zatem so govorili še Branko Babič v imenu pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, Franc Cernugel j - Zorko v imenu jugoslovanske vojne uprave, Perman v imenu mestnega NOO za Reko, Rutar pa v imenu mestnega odbora za Gorico in Gustinčič v imenu mestnega osvobodilnega sveta za Trst.
Na velikem- zborovanja se je zbralo okrog 2.000 pripadnikov «slovanskih čet*. Postojnčani so navdušeno pozdravljali naše ljudi, ki so jih nekoč s silo odtrgali z domov in so zatem v pregnanstvu preživeli toliko zla.
Nekaj dni po zborovanju je «Primorski dnevnik* poročal, da so v Postojni »interniranci poklonili jugoslovanske zastave, ki so jihi prinesli s seboj iz Franciji, odborom Trsta, Gorice, Ajdovščine, Postojne, 'Ilirske Bistrice, Pulja in Zadra. Izvršnemu odboru SIAU za Julijsko krajino so poklonili, sliki tov. maršala Tita iji geneiialisima Stalina, PNOO pa 260.000 francoskih frankov za spomenik bazoviškim žrtvam in v druge dobrodelne namene.* 5)
Naše časopisje je polagoma prenehalo pisati o pregnancih. ki so. se zaradi političnih spletk nekaterih držav kot zadnji vrnili na svoje domove, ostali pa so neizbrisni spomini na njihovo trnjevo pot in z njimi želja, da bi novi rod zvedel kaj več o še nepopisanih straneh fašističnega nasilja, katerega žrtve so bili naši pregnanci na Sardiniji.
MESTO NAŠIH PREGNANCEV NA SARDINIJI, KORZIKI IN V JUŽNI FRANCIJI V SKUPNEM NARODNOOSVO BODILNEM BOJU
Množično pregnanstvo naših .ljudima Sardinijo in' dru- ' ge predele južne Italije med drugo svetovno vojno je bilo ena od perfidnih oblik fašističnega nasilja; nadaljevanje tiste fašistične raznarodovalne politike, ki si je. postavljala za cilj, da primorske Slovence in istrske Hrvate zbriše s sveta.
4)	Prvi transport iz Marseilla. Primorski dnevnik, 1/1945. 140 (Trs 26. 10.). str. 2.
5)	Bivši internirane’ v Franciji so zborovali. Primorski dnevni! 1/1945, 178 (27. 12.). str. 2.
(Nadaljevan)e sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubljana,
Oglat)
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
1. aprila 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADII»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov FIEG
S PISMOM WALDHEIMU, CARTERJU IN VANCU
SNPJ PODPIRA VSE NACIONALNE PRAVICE SLOVENCEV V AVSTRIJI
Orgai
mizacija Slovencev v ZDA v memorandumu zahteva uresničitev obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem
NEW YORK. JI. - Slovenska na rodna podporna jednota, najstarej.ša organizacija slovenskih izseljencev v ZDA je podprla vse nacionalne pravice Slovencev v Avstriji in protestirala zaradi politike avstrijske vlade, ki te pravice sistematično preprečuje.
Nad 70 tisoč članov Slovenske narodne podporne jednote je. kot poroča Tanjug., na svojem letnem sestanku v Burr Ridgu v zvezni državi Illinois sprejelo v tem smislu memoran-
dum in ga poslalo generalnemu taj-
\Val-
niku Združenih narodov Kurtu Wal dheimu, Kkonoin&kcsocialnemu »vetu Z N. predsedniku ZDA Carterju, državnemu tajniku Cyrusu Canceu in nekaterim članom ameriškega kongresa.
Nacionalni sveti Slovenske narodne podporne jednote v spomenici ostro protestira, ker Avstrija »oporeka človekove pravice in temeljne svoboščine slovenske manjšine na Koroškem*. Organizacija slovenskih izseljencev o-
pozarja, kaj vpe je Avstrija dolžna na podlagi državne pogodbe storiti, da bi uresničila in zagotovila temeljne narodnostne in človekove pravice državljanov slovenske narodnosti. Nadrobno opozarja na sedmi člen državne pogodbe, ki pravi, da Slovencev in drugim manjšinam V Avstriji pripidajo enake pravice kot vsem avstrijskim državljanom.
V spomenici, ki so jo VValdheimu in drugim poslali s spremnim pismom predsednika SNPJ Franka Gioserja, je tudi rečeno: «Več kot dvajset let, v obdobju od leta 1955, se sistematično izogibajo in odlagajo izvajanje obveznosti iz državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice manjšin v Avstriji. Danes na avstrijskem ozertilju obstajajo določene šovinistične organizacije, katerih namen je slovenskemu prebivalstvu oporekati osnovne pravice. Nacionalni svet SNPJ zahteva od Združenih narodov, da se odpravijo te
			
DANIŠ ZAČETEK GRADNJE TERMINALA PRI KRKU
Jugoslovanski naftovod bo pričel obratovati sredi prihodnjega leta
Platforma s pomoloma bo stala 10 milijard dinarjev
REKA, 31. — Jutri se prične gradnja jadranskega »terminala* za Jugoslovanski naftovod. Pred Omišalj na otoku Krku bodo pripeljali prve ploveče naprave za vrtanje morskega dna ter za sestavo kovinskih nadgradenj.
Dela so zaupali tadjedelnici »Viktor Lenac* na ustrezni mednarodni licitaciji. Z omenjenim obratom bo sodelovalo več drugih specializiranih podjetij, tako jugoslovanskih kakor inozemskih. Strokovnjaki zagrebške »Geotehne* so že skoraj zaključili podmorske geotehni.ške raziskave.
Naftovodih »terminal*, ob katerem bodo pristajale petrolejske ladje do 350.000 ton nosilnosti, bo sestavljen iz velike jeklene ploščadi z dvema 750 m dolgima pomoloma. Omenjena ploščad bo dvignjena 7,5 m nad morsko gladino in bo slonela na treh opornih stebrih; nadaljnji štirje stebri bodo namenjeni pomoloma. Vsak steber bo dolg 50 m ter bo zakoličen
15 m globoko v morsko dno. Celotna zgradba bo tehtala 2.300 ton.
Prvi pomol za petrolejske ladje bo dograjen še letos, drugi pa leto dni po njem. Skupna vrednost platforme bo znašala nad 10 milijard dinarjev, od tega bo odpadlo 55 od sto na izdatke za delo oziroma dobave raznih soudeleženih jugoslovanskih podjetij.
Jugoslovanski naftovod bo začel obratovati predvidoma sredi prihodnjega leta z zmogljivostjo 24 milijonov ton tekočega goriva letno; ž.e v našlednjem letu bo zmogljivost povečana na 35 milijonov ton. Naftovod bo dolg vsega 736 km in bo s surovim petrolejem oskrboval pet naftnih čistilnic, skozi ustrezna od cepa se bo pa nafta stekala tudi v madžarske in češkoslovaške rafinerije, katerim bo namenjenih 10 milijonov ton goriva na leto.
E. Klarich
nepravičnosti na Koroškem in da bodo obveznosti Avstrije do slovenske fnanj-šine .kakor so navedene v državni pogodbi iz leta 1955, popolnoma uresničene brez odlaganja*, t^b)
NA POBUDO REVIJE «LA BATANA«
Omiitcv prispevka Ilalijanov v NOB
«La Batana», časo-
REKA, 31 pis itjali.ianske založniške hiše »EDIT* na Reki, pripravlja zborovanje, na katerem bodo ocenili kulturni prispevek Italijanov v jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju. V sodelovanju z Italijansko unijo za Istro in Reko ter Ljudsko univerzo iz Trsta posveča «La Batana* to srečanje štirim jubilejem: 85. rojstnemu dnevu predsednika Tita in 40-letnici njegovega prihoda na čelo jugoslovanske partije, 40-letnici ustanovitve Komunistične partije Hrvatske in 25-letniei založništva «EDIT». Srečanje se bo začelo v soboto na Reki, glgvni referat pa bo imel eden od ustanoviteljev Italijanske unije za Istro in Reko Eros Sequi iz Beograda. Sodelovali bodo tudi borci iz italijanskih enot v jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski Giuseppe Maraš, Paolo Šema in Innocente Cozzolino iz Italije in več uglednih jugoslovanskih družbenopolitičnih in kulturnih predstavnikov.
Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in Avstrijo
dopol-
LJUBLJANA. 31. - Na danski tiskovni konferenci v Ljubljani, so predstavniki avstrijske zvezne gospodarske zbornice odgovarjali na vprašanja o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrija [namreč letos prvič sodeluje s kolektivno uradno razstavo na mednarodnem sejmu »Alpe Adria*. Prejšnja leta so na tej sejmski prireditvi sodelovali le razstavljavci iz posameznih avstrijskih dežel. Avstrijska zvezna gospodarska zbornica in tujdi posamezne deželne zbornice največ sodelujejo s slovenskimi in hrvatski-mi podjetji, saj na ti dve republiki pride skoraj polovica vse gospodarske menjave med državama. (vb)
BONN, 31. — Predsednik luksemburške vlade Gaston Thorn je prejel nagrado «Robert Schuman* kot priznanje za prizadevanja, da pride čimprej do združitve Evrope
Se bosta Pierre Trudeau in Margaret res razšla?
Kaže, da sc bosta kanadski predsednik vlade Pierre Trudeau in njegova prikupna žena Margaret kmalu razšla. Osemindvajsetletna Margaret se rada shaja s popevkarjem Mickom Jaggcrjcm, članom britanskega ansambla »Rolling S toneš«. Zakonca imata tri otroke — na sliki (Telefoto ANSA-UPI)
niiiiiiiiiitiiiiiiiulUluiiniiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitniiiiliooloiiiinimiiiiiionnilOuluiiiiiiiiiiiiiiiiin
V ZVEZI S POKOLOM V KMEČKI BANKI IN TERORISTIČNIMI ATENTATI L. 1969
Porotno sodišče v Catanzaru noče še zaslišati Andreottija
Branilec nacista Franca Frede odv. Alberini odkrito grozil skupini anarhistov in njihovim zagovornikom - Pozzanova «spomenica» potrjuje zveze S ID s prevratniki
CATANZARO, 31. — Predsednik vlade Giulio Andreotti je januarja v radijskem intervjuju izrazil pripravljenost, da odleti v Kalabrijo in se predstavi tamkajšni poroti, kjer se za-skrbljivo počasi vleče proces zaradi pokola 18 nedolžnih oseb 12. decembra 1969 v Kmečki banki na milanskem Trg j Fontana. Pripomnil je, da sodi sklicevanje na politično in vojaško tajnost v primeru catanzarske obravnave za neumestno. Njegove izjave so v desničarskih, pa tudi nekaterih drugih. zlasti v najbolj konservativnih Urščanskodemokratskih krogih dvignile precej prahu; nemalo so presenetile seveda tudi vojaško obveščevalno službo SID, ki je po dosedanjih pričevanjih sodeč neposredno vpletena v neofašistične prevratniške dejavnosti.
In vendar se Andreotti za sedaj še ne bo pojavil v turobni dvorani porotnega sodišča, ker je sodni zbor danes zavrnil ustrezno zahtevo odv. Calvija, ki zagovarja Valpredovo skupino anarhistov. Odvetnik je z zahte-
ZAKASNELA ZIMA TER1A NOVE ŽRTVE
Na pobočju Plana de Corones plaz zasul francoska zakonca
Še nobenega sledu za letalom, tki je strmoglavilo v hribovitem območju bocenske pokrajine
BOČEN, 31: — Dva francoska zakonca. 35-letni Francois Heitman in 35-letna Elizabeth Ruhdorfer, rojena v Muenchnu, a stanujoča z možem v Ammershihiru v Franciji, sta našla smrt pod snežnim plazom, ki ju je presenetil, ko sta se s smučmi spuščala po progi Plana de Corones nad Brunichom. Nesreča se je pripetila v sredo, vendar so njuna trupla našli šele danes kake 3 m pod snegom.
Zakonca sta bila že nekaj dni na zimskih počitnicah s 7-letno hčerko Catherino. Zaradi ne preveč ugodne, ga vVfcmena Sta hčerko pustila pri prijateljih v hotelu in se sama odpravila na smučišča Plana de Corones, kamor sta se podala z gondolsko žičnico. Vidljivost je bila »zaradi megle slaba, a vseeno sta se zakonca Heitmann spustila v dolino. Zelo verjetno sta zavozila s teptane proge na strpno pobočje s svežim snegom, s čimer sta pri četrtem nosilnem stebru žičnice sprožila sicer ne prevelik plaz, ki ju je potegnil za seboj in ju pokopal.
•MMiiiiifiiiiiiiiiiniiuiiiHiiiiiiiiiOMiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiiHiiiHniiiiiiiHiiMiiiiiiiiimiilMiiluHmirtiuiiiiMiliHiHiiiiiiniiiiiniiimiiiimiaiiiiiiiiiiiimiiiimiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRIHODNJI TEDEN V TRSTU
Solidarnost z nesrečnim dekletom
Srečanje o kopenskih prometnih zvezah v Evropi
Na pobudo Inštituta za preučeva nje prevozov v Evropski ■ gospodarski skupnosti, ki deluje v sklopu tržaške univerze, bo prihodnji ponedeljek in torek v konferenčni dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali (Ul. Trento 8) 2. mednarodno sirokovno srečanje na temo: »Pomembnejše kopenske zveze v Evropi*. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Mednarodne zveze za cestni promet in Mednarodne zveze za železniški promet. Z daljšimi poročili lotlo nastopili predsednik inštituta, ki organizira srečanje, profesor Maternim, predsednik raziskovalne komisije pri Mednarodni zvezi za železniški promet prof. Leopold, izvedenec za p-ometna vprašanja prof, Dreskonfeld (Zah. Nemčija) in predsednik Državnega inštituta za promet (INT) ing. Mori. Prisotna bosta tudi podtajnika na ministrstvu za javna dela P. Pa dula in na ministrstvu za promet A. Laforgia.
Reševalne ekipe so se z lavinskimi psi takoj podale na kraj, a šele danes so opazile sledove plazu, pod katerim so našli že mrtva francoska zakonca.
Kljub ne preveč ugodnemu vremenu in slabi vidljivosti, se je tudi danes nadaljevalo iskanje zasebnega letala «cessna 182», s katerjm je bocenski trgovec strmoglavil že v nedeljo nekje v hribovitem predelu v okolici Bočna. Pri iskanju sodelujejo vojaški helikopterji in letala in člani bocertskega letalskega kluba. Do sedaj niso opazili ničesar, zaradi česar domnevajo, da je sneg, ki je zapadel v prejšnjih dneh verjetno zakril razbitine letala.
Po 24 urah je prenehalo snežiti tudi v Bologni in okolici in še posebno v hribovitih predelih, kjer je zapadlo 30 do 50 cm snega. V nižini se je sneg stopil, vendar je temperatura, ki je prejšnje dni dosegla že 24 stopinj, padla celo na nič, zaradi česir se bojijo za poljske pridelke in sadje, posebno češrije, ki so že bujno cvetele.
CAGLIARI, 31. - Vojaško sodišče je obsodilo pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora 23-letnega Rekruta Domenica Esposita, ki opravlja vojaško službo v 151. pehotnem bataljonu «Sette comunb v Cagliariju. Obtožen je bil neposlušnosti v odnosu do nadrejenih.
Sredi februarja ga je podčastnik pokAral, ker ni bil dostojno opravljen za redni večerni izhod iz vojašnic. Mladinec se je z nadrejenim sprl in ga menda užalil, zatem :pa si je poskusil vzeti življenje. Po nekajdnevnem zdravljenju v bolnišnici so ga zaprli v vojaško kaznilnico v Rimu, kjer je dočakal sodno obravnavo.
Vedno ostrejši protesti brezdomcev in kmetovalcev
Demonstracija feministk pred rimsko bolnišnico San Camillo, kjer leži ranjena nesrečna Claudia Caputi. Kakor poročamo na prvi strani, je bilo dekle včeraj vnovič posiljeno	(Telefoto ANŠA)
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviHHiiiiiiiiiiinniiMiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiM
PALERMO, 31. - V številnih mestih Sicilije se stopnjuje protest ljudi, ki so brez strehe nad glavo in že leta nestrpno čakajo na dodelitev stanovanj.
V Trapaniju so se številni brez-dpmci zatekli v katedralo, kjer bodo ostali, dokler jim ne bodo dodelili strehe, župan in prefekt sta danes javila,- da bodo nekaterim
dodelili denarno pomoč za plačevanje stanarine, drugim pa bodo dodelili ljudska stanovanja. Vsekakor bodo brezdomci ostali v katedrali, dokler ne bo njihovo vprašanje zadovoljivo rešeno
V	Maršali je nekaj družin zapustilo cerkev, ki so jo zasedle, druge pa bodo vztrajale pOd oboki do dodelitve stanovanj
V	Caltanissetti ljudje, ki so izgubili hiše pod decemberskimi plazovi. vztrajajo v zasedeni dvorani občinskega sveta in so zaprosili za podporo tudi cgrkvene oblasti.
V	Avezzanu se nadaljuje protest kmetov, ki so se zbrali pred ustanovo Fucino, ker jim ta noče odkupiti. kot jim je bilo obljubljeno, preostale zaloge krompirja. Kmetje predvsem zahtevajo ukinitev uvoza krompirja iz držav EGS. Ker jim, zaradi posega policijskih sil, ni uspelo blokirati avtoceste Avez/.ano - L’Aquila, so se s traktorji podali na železniško postajo, kjer so ustavili ves promet.
vo, naj sodišče pozove na zasliševanje predsednika vlade, hotel očitno pospešiti potek razprave, ki je obtičala na mrtvi točki zaradi molka obtožencev, brezštevilnih ugovorov iz vrst branilcev fašistov ter vsakovrstnih drugih zaprek, ki jih polagajo med kolesje sodnega aparata mračni režiserji.
«To ni navaden proces, temveč morda najvažnejši povojni proces V Italiji. Na eni strani imamo osemnajst nedolžnih žrtev teroristov, na drugi pa stratege prevratništva, ki hočejo razmajati demokratično ureditev v državi* je naglasil odv. Calvi in nadaljeval: »V tej zadevi mora vsakdo od nas prevzeti lastno odgovornost, lu pa ni zgolj sodne ali politične, marveč predvsem moralne narave. Le čemu treba izgubljati toliko časa branjem zapisnikov o zasliševanju
oseb, ki niso v dvorani? Preidemo rajši k zasliševanju prič, zaslišimo eno najpomembnejših prič, ki , je na to pripravljena — Andreottija*. Calvi je v svojem na trenutke presunljivem posegu dejal med drugim tudi: «Mi ne nosimo okrvavljenih in s trpljenjem drugih zaznamovanih tog. . .» Ob teh besedah je nezaslišano grobo vzrojil Fredov branilec Alberini, k čemur ga je ščuval (kakor je to že v navadi) sam neonacistični obtoženec, očitno ga je zbodlo tisto o okrvavljenih togah. Calviju je poleg drugega zabrusil, da govori bedarije. Z njim je brž potegnil tudi zagovornik fašista Marca Pozzana odv. Agapito. Potem ko je predsedniku le z največjo težavo uspelo vsaj nekoliko pomiriti duhove (Alberini in Agapito sta bila naravnost iz sebe), je Fredov branilec zagrozil skupini anarhistov in njihovim zagovornikom: «Bodite si na jasnem, mi se nikogar ne bojimo ne znotraj ne zunaj tega poslopja, tudi na trg smo pripravljeni. . . Tu nismo v Rusiji. . .» Komentar pač ni potreben, čudno je la to, da je predsednik kaj takega sploh dopustil. Sicer pa se na tem procesu že ničemur več ne gre čuditi.
Sodni zbor je zahtevo odv. Calvija zavrnil. V pričakovanju Andreottija jo upati, da prideta čimprej pričat vsaj gen. Malctti in kap. 1-a Bruna. Po prvotnih napovedih bi se moralo to zgoditi okoli 13. aprila. Ito naj bi se vrhovno sodišče izreklo glede problema politične in vojaške tajnosti.
Sledilo je branje zapisnikov o zasliševanju neofašista Marca Pozzana (zaprtega v Madridu) in njegove »spomenice*, iz katere navajamo najbolj zanimive odlomke.
Bivši sluga zavoda ConfigJiachi v Padovi in nekdanji »pismonoša* pado-vanske «čvne celice*, ki je skupno s Fredo, Venturo in Giannettinijem obtožen pokola in drugih terorističnih atentatov, nadrobno opisuje notranjost urada D (protivohunstvo) voja-

MED ČARTERSKIM POLETOM NAD FILIPINSKIMI OTOKI
Več vojakov in stevardesi žrtve poblaznelega pilota
S streljanjem z avtomatsko karabmo je ubil 17 potnikov, 16 pa ranil
Obnovljeno vodstvo finančne družbe «friulia»
PODALJŠANO DELOVANJE PREISKOVALNE KOMISIJE 0 UMORU J. KENNEDYJA IN M. L. KINGA
V sredo je bil v Trstu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe »Friulia*. Na skupščini, ki jo je vodil predsednik Giovanni Demeio, je bil prisoten tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za trgovino in industrijo Stopper. Po poročilu o lanskem poslovanju je zbor obnovil vodilne organe družbe: v vodstvo so bili.' izvoljeni svetovalci Giuliano De Colle, Giovanni Demeio, Carlo Faleschini, Elso Fellet, Mario Flamia, Mario Franzolini, Aldo Gaffi, Albino Lenna. Enrico Murri, Leo Paschi, Alberto Pastorini, Clau-dio Sameri, Giorgio Spazzapan. Be-nianiino Vigoriti in Vittorio Zanon. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Gianfranco Cattarossi, Gianfranco Lugnani, Franco Enrico Brovedani in Giorgio Russini (zadnja dva su-pienta). Ob koncu »je podpredsednik Stopper sporočil, da je deželni odbor na podlagi zakona, s katerim je bila ustanovljena družba »Friulia*, imenoval za predsednika njenega upravnega sveta dr. Williama Bianchija.
Zemlja zagrnila «k!jučno pričo» z njegovo skrivnostjo
WASHINGTON, 31. - Se preiskava o umoru predsednika ZDA Johna Kennedyja 23. novembra 1963. leta v Dallasu in nobelovega nagrajenca Martina Luthra Kinga 4. aprila 1968. leta v Memphisu zapleta ali razpleta? To je težko reči, še posebno, ker preiskovalna komisija, katere mandat je zapadel danes, ni izkoristila vseh priložnosti za odkritje res. riicc. Preiskovalno -komisijo pa ne-bodo razpustili: predstavniška zbornica je danes sklenila z 230 glasovi proti 181 podaljšati delovanje komisije za nadaljnji dve leti.
V preiskovalni komisiji ni nikdar prevladovalo enotno stališče. Spori so bili na dnevnem redu, zaradi če sar je predsednik, demokratski predstavnik iz Teksasa. Henry Glnžales podal v prvih dneli marca ostavko, pri čemer je obtožil člana komisije Richarda Špragua. da ne spoštuje njegovih navodil in se sploh vede , kot »filmska zvezda*. Slednji, ki je
spravil v nejevoljo druge člane komisije s pretirano zahtevo denarja za nadaljevanje preiskave, je užaljen v sredo podal ostavko in morda tako rešil komisijo razsula.
Preiskava se bo tako nadaljevala, pa čeprav so preiskovalci izgubili v torek »ključno pričo*, ki bi lahko pojasnila tajinstveno ozadje umora predsednika: Gre za 65-letnega geologa ruskega porekla, ki je poučeval francoščino v Bishop Collegeu v Dallasu George De Mohrenschildt, ki je trdil, kar je večkrat potrdil tudi holandskemu novinarju Willemu Oltmansu, katerega je večkrat o-biskal celo na Holandskem, «da je on sokriv Osvaldovega (domnevnega morilca Kennedyja) dejanja in da so bili pri streljanju v Dallasu materialno soudeleženi tudi drugi*.
O tem najdemo sledove tudi v stenografskem zapisku preiskovalne komisijo kot izjava člarta Roberta
Tannenbauma. Temu je Oltmans zaupal, da je že II let, v stikih s človekom, ki »se pojavlja v sepci celotne preiskave*. Tannenbaum je preiskovalcem poročal tudi, da je De Mohrenschildt dobro poznal Lee Harvcya Osvvalda in da je njegova hči skrbela za Osvvaldovo ženo ih sina, ko je'bil Lee v Texasu. Nekdo, ki je preiskoval o umoru predsednika ZDA v Dallasu, je prišel tudi do profesorja francoščine, ki se je spoznal z Osvvaldom in njegovo ženo Marino 1982. leta. Ta preiskovalec je celo menil, da je bil Mohrenschildt 1963. leta, ko je prišlo do tragedije, član CIA.
To je zapisano v Warrenovem po ročilu 1964. leta s pripombo, da je profesor zanikal to trditev. Zanimivo pa je, da v tem poročilu ni sledu o zasliševanju De Mohren-schildta.
Vsekakor, je Tannenbaum javil med zadnjo sejo preiskovalne kofni-
sije, so takoj stopil; v stik z De Mohrenschildtom, katerega so opozorili, da so njegove <<mformacije resnično nove, kočljive in edinstve-ne», ki so vredne temeljitega pre-verjenja.
Komisija je izsledila De, Mohren-schildta v Palm Beachu, kjer je bil pri sorodnikih, in poslala tja že v ponedeljek preiskovalca. V torej zjutraj De Mol]renschildta ni bilo doma. zaradi česar je član preiskovalne komisije javil, da se bo vrnil v ve černih urah. Z njim pa ni mogel več govoriti, ker je De Mohrenschildt naredil, s strelom iz lovske puške v usta, samomor. Iz zapiska policije je razvidno, da se je to zgo dilo v dnevni sobi ob 14.30.
Prof. George De Mohrenschildt je t^ko odnesel s seboj v grob zadnjo skrivnost, ki bi lahko morda vsaj delno osvetlila ozadje tistega tragičnega dogodka v Dallasu,
ZAMBOANGA, 31. - V izbruhu «amoka», kakor v malajščini imenujejo nebrzdano krvoločno voljo po poboju ljudi, se je pilot filipinskega letala oborožil s puško in med poletom divje strfcljal okoli sebe, pri čemer je ubil 7 oseb, ranil pa 16.
Letalo C-47 zasebne družbe «Swift Air Lines*, ki ga je vojaška oblast najela za čarterski prevoz 34 vojakov, ki so se po dopustu vračali k svojim enotam, je letelo že eno uro, ko je prvi pilot v izbruhu blaznosti pobral s kupa v pilotski kabini, kamor so jih morali vojaki ob vstopu pustiti, avtomatsko karabina «armalite» in začel streljati proti nič slutečim potnikom. Ti so se skrili za sedeži, a po trenutnem zapre paščenju, se je nekaterim porodila misel po odporu. Blaznega pilota, kap. Ernesta Agdulosa, so s težavo razorožili, vendar na tleh je bilo več mrtvih: kapetan filipinske mornarice, štirje vojaki mornariške pehote in dve stevardesi, med katerima je tudi hči lastnika letalske družbe «Swift Air Lines* 26-letna Margaret Lim.
Drugemu pilotu, Rolandu Suarezu tedaj ni preostalo drugega kot da je spremenil smer vožnje in se vrnil v Zamboango, kjer so izkrcali mrtve in ranjene in izročili oblastem mo rilskega pilota.
Tega so pridržali v bolnišnici glavnega štaba severne filipinske armade, kjer so dali vso pomoč tudi ranjencem. Ni znano, kakšno je njihovo zdravstveno stanje.
Nov trgovinski sporazum mrd Gnijo in Albanijo
ATENE, 31. — Grški minister za trgovino Varviciotis je,- podpisal z albanskim kolegom Hodžno nov sporazum o trgovinski izmenjavi med državama, ki naj bi dosegla v tekočem letu vrednost 21' milijo nov ameriških dolarjev. Sporazum predvideva tudi sodelovanje na področju zatiranja rastlinskih bolezni v krajih ob grško-albanski meji.
V smislu novega dogovora bo Grčija povečala izvoz bombaža,
železarskih izdelkov in zdravil v Albanijo, in to v zameno za električno energijo, kemikalije in kameno smolo. Lani so Grki dobavili Albancem blago v vrednosti 6,8 mi lijona dolarjev, medtem ko se je vrednost: uvoza iz Albanije v Grčijo sukala okoli 5,5 milijona dolarjev.
Državi sta po 30 letih »vojnega stanja* ponovno navezali diplomatske stike 1. 1973.
Vlada prepovedala shod dveh španskih demokratičnih sindikalnih organizacij
MADRID, 31. — Španska vlada je prepovedala shod demokratičnih sindikalnih organizacij «Dclav,ske komisije* in «Delavske sindikalne zveze*, ki bi moral biti 2. aprila ha Plazi de toros. Prepoved so ja vili danes, medtem ko je včeraj «cortes» (frankistični parlament) z veliko večino glasov odobril za kon o sindikalnih svoboščinah, kar pomeni, da .je dovoljena ustanovitev neodvisnih sindikalnih organizacij.
VERONA, 31. — Tukajšnje sodišče je naložilo 9 let in pol zaporne kazni in 1,2 milijona lir globe vsa kemu. od treh zločincev, ki so 10. marca t.l. poskusili izropati veronsko podružnico denarnega zavoda Monte dei Paschi di Siena in pri tem hudo ranili talko Lio Giannelli. I.aže so bili tudi sami ranjeni po tem ko so se spopadli s policijo. Gre za 23 letnega Gianfranca Pit-tiglia iz Milana in 28-letnega Rug-gera Russa ter 30-letnega Fulvia Bergblinija iz Šesta S. Giovanni pri Milanu. Sodniki so trojici tudi zn vselej prepovedali opravljanje javnih služb.
ške obveščevalne službe SID. ki ga je vodil gen. Maletti in kjer ga je 10 dni skrival neposredni generalov podrejeni, to je kap. La Bruna _ ali »Tonino*, kot ga je tedaj poznal Pozzan. Agenti SID so fašista dolgo zasliševali. Predvsem jih je zanimalo, kaj je Pozzan povedal tieviškima preiskovalcema, sodnikoma Stizu in Calogeru v zvezi z dejavnostjo nacista Pina Rautija. Leta je bil aretiran prav na osnovi Poz-zanovih odkritij v zvezi s padovansko «čmo celico*; udeležil se je sestanka z dne 18. 4. 1969 v Padovi, kjer so nacifašisti pripravili načrt za vrsto atentatov, ki so dosegli višek z milanskim pokolom. Rauti je bil pozneje izpuščen.
La Bruna in njegovi kolegi — tako se nadaljuje «spomenica» — so bili «jezni» na Stiza in Caiogera in so vprašali Pozzana, če razpolaga s kakšnim »elementom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti pr^j njima*. . . La Brona je končno izročil Pozzanu potni Ust naslovljen na nekega Maria Zanello, s
MINISTRI-KOŠARKARJI
Predno se je odločil, da z železno roko zavlada ugandskim podložnikom in v krvi stre sleherni odpor vseh, ki ne soglašajo z njegovimi hitlerjan-skimi svetovnonazorskimi načeli, se je diktator Idi Amin Da-da bavil tudi s športom. Točneje z boksom, plavanjem in košarko. Sedaj, ko se rajši posveča «vojaškim umetnostim», pa naenkrat zahteva od režimskih funkcionarjev, da se s telesom in dušo predajo telesni kulturi, da bodo vselej lahko «v dobri formi».
V resnici je ukazal vsem ministrom in podtajnikom, da se morajo obvezno vsaki delovni dan po 15.30 vaditi v košarki in tenisu. Minister za javna dela je prejel nalog, da v ta namen zgradi ustrezni igrišči v hotelu e.Nile Mansions».
Aminovemu ukrepu se ne gre čuditi. Doslej je dal poklati že toliko verskih in političnih na sprotnikov, da v vsej državi ni menda družine, ki' ne bi žrtvovala krvoločnemu monarhu vsaj enega člana. »Feldmaršah se zaveda, da ga utegne vsak trenutek kdo umoriti iz maščevanja. Niso mu več dovolj olclop-no vozilo, oziroma do zob oboroženi «varuhi», sedaj ga moralo pred nevarnostjo ščititi še ministri in podtajniki.
STISKASKI ŽUPNIK
Maria Palma, 60 let stara in osemnajst let vestna služabnica župnika Saveria Di Renza v malem kraju Brecciarula di Chieti Seal o. je čez noč ostala na cesti. Duhovnik jo je odslovil. Zavedajoč se svojih pravic, se je obrnila na sindikate, ti_ pa so župnika prijavili sodišču. ker ženski ni izplačal odpravnine in se tudi sicer ni držal sindikalnih predpisov. Sindikalisti so mnenja, da u-slreza delo župnikove služabnice opravilom, ki. jih imajo gospodinjske pomočnice z u-streznimi prejemki, tedenskim počitkom, dopustom idr.
Vsekakor zanimiv primer za sodnike in slaba reklama za župnika, o katerem Maria pripoveduje kot hudem stiskaču: «Najboljše vince iz kleti je sam srebal, slabšega pa ponujal gostom...» (dg)
katerim je pobegnil v Španijo. Na letališču Fiumicino je carinske formalnosti opravil sam La Bruna s komaj vidnim namigom pristojnemu funkcionarju. V Španijo je fašista pospremil neznanec, ki je takoj po prihodu v Madrid izginil brez sledu. Odhod iz Rimk je bil odložen za nekaj dni. ker sta Maletti in La Bruna še poprej morala omogočiti podoben ixibeg nekomu drugemu, menda ženski, gotovo pa fašistična nastrojeni osebi. Pooblastilo za pomoč Pozzanu je La lizuna zaprosil nadrejenega (očitno Malet-tija),~ lc-ta pa še «višjo osebnost, nekega Andreottija* — tako se zaključuje ta del spomenice.
Zatem je bilo na sporedu branje zapisnika o zasliševanju fašistke lile Zanon. ki je z možem Francom Comacchiom in »kameradom* Giancar-lom Marche,sini jem obtožena posesti orožja. Gre za orožje, ki sta jim ga začasno zaupala brata Angelo in Gio-vaiuii V en tura.
Obravnava sc nadaljuje jutri z branjem zapisnika o zasliševanju neofašista Uuggcra Pana, ki je izročil Francu Fredi, usnjeno torbo, v kateri riaj bi črni teroristi polaguli peklenske stroje med atentati spomladi 1969. Freda je na koncu današnje razprave pokazal predsedniku sodnega zbora po-l dobno torbo s pripombo, da pač nef more biti tista, o kateri je govoril Pan. Sodni zbor je odredil tehnični pregled aktovke, (dg)	, i
TURIN. 31. — Na 16 avtomobilskem salonu v Beogradu, ki bo od L do 10. aprila, bo Fiat prisotna tako na avtomobilskem sektorju kot ha |»droč.ju industrijskih vozil. Prvič bodo predstavili v Jugoslaviji novo 132 «2000». težke tovornjake in novi medmestni avtobus.