ITALIJANSKA KRIZA I.adija reševanja sedanje težke krize je «e na visokem morju. Vreme je viharno, ▼alovje razburkano, krmilo je brez krmi-iarfa in ladja se zaleta sem in tja. Nihče ne more reči še v tem hipu, kje je pristan, % katerem bi ladja našla varno zavetišče. Kar čujemo in čitamo iz Rima o naporih za rešitev krize, so le zgolj ugibanja, ki pa ne čistijo ozračja, marveč ga še bolj zatem-itjujejo za oddaljenega opazovalca. Iz poro-čii doznajemo: Predsednik zbornice De Nicola, mož velikih urastvenih svojstev, politične in parlamentarne rutine in odličnih osebnih vrlin, ki ga delajo priljubljenega na vse tirani — noče prevzeti naloge za sestavo Ilove vlade. Razlog je bržkone v tem, da se noče izrabiti v sedanjem vrvežu in parlamentarnem razsulu. Noče zapustiti sedanje svoje policije splošno spoštovanega predsednika zbornice ter izigrati svojo politično bodočnost. Orlando, ki je dobil od kralja nalog za -sestavo nove vlade, se je trudil brezuspešno. Ni čudne to, ker je to mož prežalostnih apominov izza pariške mirovne konference, ko je v družbi s komparetom Sonninom z znanim begom iz Pariza tako neznansko kompromitiral Italijo. Hotela sta imponirati, a morala sta se po par dnevih poparjena »o. miti v Pariz, ko sta videla, da radi tjunega bega svet ni stopil iz tečajev in la stroj konference ni nehal funkcionirati liti za trenu-ek. Ugled italijanske diplomate je zadobil s tem hud sunek. Glavni vzrok ponesrečenja pa je bil v dejstvu, d* so se socialisti - kolaboracionisti in popolari — shanki torej, ki tvorita danes tako veliko politično in parlamentarno silo, da se jih ne morejo izogniti pri reševanja krize — odločno izjavili proti temu, da bi se tudi stranke desnice, demokrati, nacionalisti in proti klerikalci pritegnile k sestavi nove vlade. Orlando pa temelji \ de.,niči z vso svojo minulostjo in svojim raišljenjem. Pozvali so Bcnomija, bivšega ministrskega predsednika, tega nacionalistično in fašistov sko pobarvanega bivšega socialista. Tudi ta nI uspel in se je moral odreči dobliene naloge. Meda, prvak popolarov in bivši zastopnik te stranke na vladi, tudi noče nič čuti. Vzrok za to doznajemo iz nekega, gotovo avtoriziranega članka v glasilu popolarov, •Corriere d' Italia*. Prihodnje ministrstvo — pravi ta list — bi moralo biti ministrstva pomtrjenja. Popolari bodo sicer sestaven odločno odklanja vsak stik s politično taktiko stranke. Stranka ne more torej za sedaj računati na to zaledje velike moralične sile. Zadnji ministrski predsednik Facta tudi odklanja vzpostavitev svoje vlade. O pismu, v katerm GiolHti s skoro brutalno odkritostjo označa obupnost sedanjega političnega položaja v Italiji, smo izpregovorili že včeraj. Kdo bo torej prihodnji mož? Kdo more to vedeti v tem hipu tolike zmešnjave? In vendar ga morajo najti in mi sodimo, da ga najdejo. Samo vprašanje je, ali ta novi mož donese resnično rešitev krize. Govori se tudi o razpustitvi zbornice in razpisu novih volitev, ki naj bi razčistile okuženo ozračje. To naj bi bila operacija na bolnem telesu. Toda gotovo je, da tudi ta operacija ne prinese ozdravljenja, ker ima bolezen preglobok koren. Ne koristi nobena zamenjav* oseb, nobena nova ^ sastava vlade iz starih, obrabljenih in v konference dalje. Omeni! je predkonferen-zgrešene ideologije zakopanih mož. Tudi ce z Bratianom in BeneŠem. zbrali Številni policijski in močni vojaški oddelki. Poslani so bili na pomoč tudi policijski agenti Generalni policijski inšpektor cav. D'Orazi je dobil ukaz, da odide v Raveno, kom. Trani odide v Forli, kom. Spadari pa v Rimini. Vsi ti so dobili ukaz, da delujejo pomirjevalno in da pomagajo krajevnim oblastvom pri ukrepanju primernih ukrepov za vrnitev miru. Podprefekt v Riminih je bil vsled zadnjih dogodkov premeščen. Jugoslavija POROČILO MINISTRA ZUNANJIH DEL O VNANJI POLITIKI JUGOSLAVIJE BELGRAD, 27. Na včerajšnji ponočni seji je narodna skupščina prešla v razpravo o proračunu ministrstva zunanjih del. Kot prvi je ob otvoritvi debate glede proračuna zunanjega ministrstva vzel besedo zunanji minister dr. Momčilo Ninčić. Genovska konferenca Zunanji minister dr. Ninčić je v obširnem ekspozeju očrtal razvoj zunanje politike in mednarodnega položaja od genovske nove volitve ne prinesejo bistvene izpre-membe položaja v zbornici. Nič ne bo koristHo, če bodo v kake nove cevi, nalivali staro vino. Zato pravimo, da sedanja kriza ni zgolj vladna, ali parlamentarna kriza, marveč kriza — Italije! Sicer kriza ne bo rešena, ampak le odložena. Prilepljen bo kos papirja črez rano, ali rana bo gnjila dalje. Kar treba Italiji za nje ozdravljenje, $e temeljita izprememca ▼ sistemu in v duše vnos ti politične javnosti. Za to pa treba moža, ki z bistro glavo in jekleno voljo napravi križ črez vso minulost, moža, ki bo znal pogumno plavati tudi proti deroči reki in ki bo znal ukrotiti elemente, ki so dovedli deželo v sedanjo težko krizo! Moža torej, ki bo imel bistro oko za resnične koristi države v notranjosti in na zunaj. Moža, ki bo znal računati z danimi dejstvi in ki se bo znal odtegati megalomanskim vplivom, ki so prinesli že toliko nesreče za Italijo in nje ugled pred svetom. Vsa duševnost italijanske politične javnosti se mora temeljito izpremeniti, da bo videla, da tudi Italija ne more uspevati brez modrega računanja z duševnim prevratom v vsem ostalem svetu in z gospodarskimi potrebami, ki so tesno navezane na odnošaje do drugih držav in narodov. Izprevideti morajo enkra; morja, da tudi Italija re more živeti sama zase kakor kak otok sredi širnega morja. S starimi del te vlade. AH proti tej stranki je še I metodami domišljavosti in intrigantstv J 1-1 ___________• J _____ _____ ■ 1 'J tfAfl Pnćl, mr\ «mri i« Ini/110 Ci toliko nezaupanja, da ne more sprejeti odgovornosti s tem, da bi njen mož stopil na čelo vlade. Pa je menda še en razlog, ki odločilno vpliva na g. Medo. Vatikansko glasilo je priobčilo izjavo, da Vatikan gre več. Prišli so novi časi in ljudje se jim morajo prHagojevati, ako nočejo, da pojdejo kolesa preko njih. Ali se najde tak mož v sedanji Italiji? To je tisto veliko in odločilno vprašanje. Stalila vladna kriz« RIM, 27. Kot tretji je dobil nalog, da eestavi novo vlado, poslanec Meda. Posl. Meda je, kakor znano, na zunaj vodja stranke popolarov, med tem ko za kulisami vodi stranko njen vsegamogeči tajnik, don S.urzo. V informiranih političnih krogih vlada eno samo mnenje, da bo Moda kaj ^Konooajni sKupscmi. kmalu zopet prožil svoj nalog kralju v °alec'. ™°Znost n^ega vprašanja roke, seveda brez vsakega, niti najmanjšega uspeha. Le toliko se povdarja, da pome-nja nalog, dan poslancu Meda, pravilen korak, kateri bi bil moral sploh biti prvi pri reševanju krize. Zakaj popolari so se največ trudili, d« strmoglavijo ministrstvo De Facta in na njih je vrsta, da pokažejo kako inora izgledati vlada, da bo odgovarjala državi. Seveda popolari so vrgli vlado v zvezi in s pomočjo levice, a da bi se ravno iz istih sil sestavila nova vlada, je nemogoče. Ta vlada bi bila reakcionarna, njena večina sama ob sebi bi bila še precej na slabih nogah a pred vsem nima moči v rokah; tudi če bi v resnici predstavljala večino prebivalstva, moč je na drugi strani. A da bi se popolari zvezali z desnico, je pač izključeno. In Če bi še kdo hotel o tem dvomiti, bo poučen od glasila popolarov «Corriere d' Italia», ki v svoji včerajšnji šte\ilki piše: Čim se hoče imeti ministrstvo pomirjenja, ne bi moglo ministrstvo s popolari na čelu doseči cilja, ker bi to bilo ministrstvo stranke, ki je v sporu z drugimi strankami. Torej reakcije ne, pomirjenja ne; iz tega sledi, da bo Meda kmalu zapustil Rim. In p? Medi se bo zopet nadaljevalo tam, kjer se je začelo, mogoče bo zopet klican Orlando, če se bo hotel še enkrat potruditi; mogoče De Nava in mogoče bo krizo Factove vlade rešil konečno sam — Facta. Zakaj spozna.ije prodira, da je bilo s trmoglavi jenje Factove vlade vendar le kaprica v velikem slogu, in da je bila Factova vlada v danih razmerah še najboljša. Zakaj se torej ne bi vrnila. RIM, 27. Kakor pred vid j eno, je poslanec Meda že odklonil sestavo vlade. Kralj je poklical k sebi vodjo demokracije De Nava ter mu poveril nalogo, da sestavi vlado. De Nava se je izrazil napram zastopnikom časopisja, da bo napel vse svoge moči, da dovede krizo do srečnega konca. A različnim parlamentarcem je izjavil, da je nje- voščila, da bi uspel pri sestavi vlade pomirjenja. Fašisti dobili nalog, da se pripravijo za « volitve » RIM, 27. Včeraj je izdal tiskovni urad nacionalne fašistovske stranke to-le poročilo: cSedanja vladna kriza in težkoče pri njenem reševanju krajšajo življenje XXVI. zakonodajni skupščini. Kaže se, ne več dežele. Potrebno je, da fašizem začne brez nadaljnjega odlaganja priprave za volitve. Vodstva pokrajinskih zvez morajo brez obotavljanja postaviti na d-ievni red svojih prihodnjih sestankov točko « Volilne priprave*. Izgredi v Raveni. — Uradno poročilo RIM, 26. (Štefani.) Pred nekoliko dnevi so se odcepile nekatere skupine voznikov od socialističnih in republikanskih organizacij, da se upišejo v nacionalne sindikate. Delavski zbornici, republikanska in socialistična, sla v znak protesta grozili z generalnim štrajkom, ki je imel začeti danes. Po noči pa so se sestali pri prefektu zastopniki republikancev, socialistov, agrarcev in trgovcev ter delavskih zbornic; sklenilo se je, da se štrajk opusti. Kljubu temu je prišlo danes zjutraj kakih tisoč delavcev iz okolice v mesto; zbrali so se v predmet ju imenovanemu Saffi. Vojaštvo in orožniki, ki so prišli na lice mesta, da demonstrantom zabrani jo vstop v mesto ter da preprečijo težke spopade, so bili sprejeli s streljanjem. Vojaštvo in orožniki so na streljanje odgovorili. Obžalujejo se 4 mrtvi, 4 umirajoči ter številni ranjenci, od katerih se jih nahaja 19 v bolnišnicah. Oblastva so izdala stroge ukrepe, da vzdržijo javni red. RIM, 27. (Štefani.) Število mrtvih je naraslo na sedem. Nekateri drugi ranjenci se nahajajo v opasnem stanju. Prefekt je izdal odredbo, s katero prepoveduje promet z motornimi vozili in kolesi po pokrajini, ter vsak obhod, shod in zborovanje. Vladni ukrepi RIM, 27. Agencija Štefani javlja: Položaj, ki je nastal v Romanji vsled zadnjih dogodkov, je vzbudil posebno pozornost vlade. V svrho takojšnje vzpostavitve reda in zakona so bila poslana prefektoma v Forliju in Raveni stroga navodila. Ukazano jima je, da dasta odstraniti iz svojih pokrajin vse tujce, ki so vedno element, gov namen sestaviti vlado z Orlandom, kot I kateri moti javni red. Poslana so bila ministrskim predsednikom na čelu. Zastop- navodila tudi sosednim prefektom, ki imajo niki demokracije so se zbrali k posveto- nalog, da preprečijo vpade v Forli in vanju ter sklenili izreči De Navi svoia Romanio. V Forliju in Romanji so s? V Genovi je imela Mala ententa važno politično vlogo. V obrambo skupnih interesov je Mala ententa vedno storila vse potrebne korake. Okrepitev sil nase skupine se spozna tudi iz posredovalne vloge Male entente, ki jo je imela pri zavezniških državah. Na genovski konferenci je bila ustvarjena skupna fronta proti vsem silam, ki so skušale prevrniti sedanjo situacijo, nastalo po mirovnih pogodbah. Glavni problem, vprašanje gospodarske obnove Rusije, ki ga je kot glavno točko razpravljala genovska konferenca, ni bil rešen. V tem ozira konferenca ni imela skoraj nikakega pozitivnega rezultata kot, edino tega, da se je rusko vprašanje poverilo v razmotrivanje in rešitev posebni konferenci gospodarskih strokovnjakov, ki je bila -sklicana na to v Haag. Naši odnošaji napram sovjetski Rusiji — je nadaljeval Ninčić — so ostali, kakor do-sedaj i dalje v istem razmerju. Naši odnošaji še vedno temelje na osnovnem načelu, da se nc mešamo v notranje zadeve sovjetske Rusije. Striktno varujemo načelo popolne nevtralnosti in to načelo hočemo varovati tudi v bodoče. Glede priznanja sovjetske Rusije de jure hočemo slediti stališču držav Male entente in zaveznikov. Konferenca v Haagu ni prinesla, kakor je bilo pričakovati, nobenih rezultatov. Naši interesi na tej konferenci so bili več ali manj splošnega značaja. Nismo bili na njej toliko interesiram, kakor druge evropske državne zajednice, ker nimamo na političnem, pridobitnem in gospodarskem polju direktnih interesov napram Rusiji, kakor je to slučaj z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Pogajanja z Italijo Po ugotovitvi, da so se na genovski konferenci utrdile vezi med Jugoslavijo, Čeho-slovaško, Poljsko in Romunsko, je zunanji minister poročal o poteku razgovorov z zastopniki kraljevine Italije v zadevi izvršitve rapallske pogodbe in v zadevi sklenitve sporazuma na gospodarskem in političnem polju. Tekom genovske konference so tekla pogajanja. Bilo je stremljenje, da se po možnosti dosežejo točke sporazuma na temelju interesov obeh držav, na temelju prijateljstva in dobrega sosedstva. Tekom pogajanj je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih, ki so deloma motila naše dobre odnošaje z Italijo. V prvi vrsti je bil dosežen sporazum v vprašanju glede izvršitve rapallske pogodbe. V tem pogledu je LIoyd George nastopil s prijateljskim posredovanjem. Po večkratnih konferencah, ki so bile med dr. Ninčičem, Schanzerjem in angleškim prvim ministrom Lloydom Georgeom, je bil stavljen od slednjega posredovalni predlog, o katerem so razpravljali kompetentni faktorji, ki so že oddali svoje mišljenje. Za nas je glavno, da dosežemo izvršitev rapallske pogodbe, ker je to v interesu situacije, da se odstrani nevzdržno razmerje, vladajoče v dalmatinski tretji coni. V interesu situacije je, da se ob tej priliki urede tudi vsa druga vprašanja, katerih ne moremo rešiti na osnovi rapallske pogodbe. Radi tega je bilo sklenjenih v interesu obeh držav več konvencij, ki slone na posredovalnem predlogu Lloyda Georgea. Dosežen je glede konvencij sporazum, razun še nekaterih odredb, o katerih pa pričakujemo skorajšnjega zaključka. Mi smo že večkrat naglašali — je poudaril Ninčić —, da hočemo z izvršitvijo rapallske pogodbe odstraniti nezaupanje, ki vlada v gotovih krogih med nami, da hočemo ustvariti temelje za nove odnošaje prijateljstva in dobrega sosedstva. Položaj vseh nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije ima veliko sličnost in tvori skupne točke za sporazum dela. Glede odnošajev do Bolgarske in Madžarske je minister vnanjih stvari poudarjal, da stoji jugoslovenska vlada na stališču, da morata ti dve državi izpolniti obveze mirovnih pogodb, zlasti pa obvezo o razorožitvi. Tega doslej ni bilo. Na Bolgarskem se oborožujejo pod krinko «Dobrotvornih društev* razbojniške čete, ki vdirajo čez mejo in terorizirajo prebivalstvo. Samo maja in junija je prešlo mejo U takih čet. Te čete dobivajo na Bolgarskem zatočišče in zaklonišče, čim so prisiljene na umik. Zunanji minister je izjavil da ud* v najbližji bodočnosti na zbližanje z Bolgarsko, da se med obema državama vzposta vijo prijateljski odnošaji, ker sedanje stanje absolutno ne more dalje trajati Potem je omenjal rezultate konference sveta Zvez narodov v Londonu, kjer se je doseglo* da se poravna bolgarski spor med intere-siranimi državami. Zunanji minister je nato omenil odnošaje nasproti Bolgarski Omenil je preganjanje jugoslovenskih rojakov in celo sovražno nastopanje proti jugoslovenskemu zastopniku. Vse to ustvarja situacijo, ki Madžarski gotovo ni v korist. Razmerje do Avstrije je korektno in normalno. To razmerje dobiva značaj dobrega sosedstva. Zunanji minister z zadovoljstvom konstatira, da so se razmere v Albaniji več ali manj stabilizirale, da se zboljšujejo in da sedaj omogočajo te razmere povratek vseh albanskih beguncev v domovino. Izboljšanje razmer pa je tudi omogočilo, da je jugoslovenska vlada priznala suverenost Albanije in da je poslala v Tirano svojega zastopnika. Naše stremljenje je, — je dejal Ninčić — da se razvije med obema državama prijateljstvo in dobro sosedstvo. Mi hočemo dalje biti Albaniji naklonjeni in čuvati njeno svobodo in neodvisnost ter jej želimo popolno konsolidacijo. Zunanji minister je koncem svojega govora očrtal in kratko označil splošni mednarodni položaj Jugoslavije tako-le: Naš mednarodni položaj je jasen. V njem dominirata dva momenta: 1. Zveza s Čeho-slovaško in Romunsko ter prijateljstvo s Poljsko in 2. naslon na naše zapadne zaveznike, s katerimi smo se skupaj bojevali in s katerih pomočjo smo dosegli osvobojenje in ujedinjenje. Glavna naloga naše zunanje politike je stabilizacija odnošafev in izvršitev mirovnih pogodb. Radi tega je naša zunanja politika miroljubna ali odločna v svojem defenzivnem stremljenju. Danes se otvori v zbornici načelna debata o poročilu zunanjega ministra, Hiasija Reorganizacija sovjetske diplomacije Čicerinova konferenca v Berlinu LONDON, 27. «Times» javlja iz Berlina, da se je tam vršila te dni važna konferenca predstavnikov sovjetske diplomacije pod predsedništvem Čičerina Konferenca sc je bavila izključno z reorganizacijo sovjetske diplomatske službe. Čičerin je izjavil, sklicujoč se na izkušnje v Genovi in Haagu, da sovjetska vlada ne razpolaga z dovoljnim številom strokovnih diplomatov. Predlagal je, naj bi komisariat za vnanje stvari uporabil gotovo število diplomatov iz cari-stičnih časov. Zdi se, da je Dobrovoljski, bivši šef ministrstva za vnanje stvari pod Sazonovim, prevzel nalogo, da pregovori nekatere člane prejšnjega diplomatskega osobja, naj preidejo v sovjetsko službo. Sam Dobrovoljski je bil eden prvih funkcionarjev starega režima, ki je priznal sovjetski režim 1. 1921. _ Francija Finančni položaj Francijo PARIZ, 27. Listi objavljajo številke, ki so tvorile dne 31. maja t. 1. aktiva in pasiva Francije, izražene v zlatih markah. Iz teh podatkov je razvidno, da znašajo pasiva 24.952 miljonov, aktiva pa 76.386 miljonov; od teh poslednjih spada na kredite nasproti Nemčiji 67.340 miljonov. Francija je dobila na račun odškodnine 2.024 miljonov, od teh 434 v denarju, dala pa je na predujmih za obnovitev porušenih krajev, za vojne pokojnine, za okupacijske troške 41.853 miljonov, preplačala je torej na predujmih na račun Nemčije 39.829 miljonov. Tekoči francoksi dolg, ki znaša 32.777 miljonov, bi se torej amortiziral in bi ostal še prebitek nad 7 miljard zlatih miljard, če bi Nemčija plačala Franciji 39.820 miljonov, ki jih je Francija plačala na njen račun. Spopad s francoskimi četami ▼ Siriji PARIZ, 27. Uradno poročilo pravi: Nekateri listi so popolnoma napačno poročali o spopadu s transjordanskimi razbojniki, ki so poizkušali osvoboditi enega napadalcev na generala Gouranda. Listi govore o neki splošni vstaji v Siriji, v resnici pa ne gre za drugo nego za incident, ki ni prešel navadnega spopada, v katerem so bili ubiti trije francoski vojaki in en častnik. Anglija Lloyd Georgejeve izjave o pomoči Rusiji LONDON, 27. Poslanska zbornica. Lloyd Grean je poročal o izidu konference v Genovi. Poudarjal je, da se bo Rusija približala vzpostavitvi svojega gospodarskega življenja, če bo vodila politiko, ki bo v skladu z zadnjimi ruskimi predlogi. Lloyd George je izjavil, da se mu zdi potrebna nova konferenca. Govoreč o vedenju zaveznikov tekom vojne, je poudarjal, da se zaveznikom ne more očitati, da so krivi vpada v Rusijo. Zavezniki so preprečili Nemčiji, da bi se polastila ruskega bogastva. Sedanjim razmeram v Rusiji se bo naredil konec le s pomočjo kulturnega sveta. Pomoč Rusiji v njeni sedanji bedi bo mogoča edino-le, če bo Rusija ustvarila potrebne pogoje za njo; brez teh pogojev ne bo dosegla nič. Vstaja v Kalku ti LONDON, 27. »Times* javlja iz Kalkute, da je tam izbruhnila med prebivalstvom vstaja. Trgovski promet je prekinjen. Policija je doslej aretirala 24 osbt Nemčija Spor med Berlinom in Monakovici BERLIN, 27. Spor med Berlinom in Monakovim je postal še ostrejši vsled zaupnice, ki jo je včeraj izrazila bavarska zbGrnica bavarski vladi. Spor je povzročil tudi med tujci na Bavarskem veliko razburjenje. Vesti z Bavarskega javljajo, da tujci trumoma zapuščajo deželo, beječ se izgredov. Ministrski svet je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o korakih, ki so potrebni proti Bavarski. Kabinet je naj-preje razmotrival pravno podlago bavarske odredbe, objavljene v izredni izdaji bavarskega uradnega lista. Kabinet stoji na stališču, da je stališče bavarske vlade s pravnega stališča nesprejemljivo. Kabinet je mnenja, da je nastop bavarske vlade protiustaven. Predsednik nemške zvezne republike Ebert je sprejel v avdijenci zastopnika bavarske vlade v Berlinu grofa Pragerja in je imel ž njim daljšo konferenco o konfliktu Bavarske z nemško državo. Predsednik Ebert je izjavil, da stremi vladT za mirno poravnavo konflikta. Pričakujejo prihoda državnega brambnega ministra Kosterja, ki je sedaj na počitnicah na Bavarskem in ki je včeraj prispel v Mona-kovo, da vodi pomirjevalna pogajanja z bavarsko vlado. Vsi berlinski listi obširno pišejo o konfliktu, ki ga je provocirala bavarska vlada s svojim odlokom proti drž. zakonu o zaščiti republike. Listi naglašajo dve možnosti: predsednik Ebert lahko zukon dvigne, lahko pa se tudi apelira na državno sodisče. Splošno in enodušno obsoja javnost korak bavarske vlade. Bavarsko smatrajo za gnezdo monarhistične propagande. «Vor\vaerts» pravi, da je včerajšnja zaupnica vladi grofa Lerchenfelda vstaja Kahrovega režima: «Neues Volk», gladilo krščanskih social-cev pravi, da je meščanska vojna pred vrati in da se je treba pripraviti za njo. List poziva Bavarce v boj proti Prusiji. Berlinski listi so mnenja, da je treba narediti sporu kcnec, ker če bi sc raztegnila gibanje, ki ga je začela Bavarska, tudi na druge nemške pokrajine, bi bilo nemško* ujedinjenje zelo ogroženo. Pacifistične manifestacije v Nemčiji NAUEN, 27. «Vorwaerts > javlja, da se bodo vršile v nedeljo, dne 30. julija, po več kot 200 nemških mestih mirovne demonstracije ob priliki osem letnice proglasitve vojne. Demonstracije se bodo vršile pod geslom «Nikoli več vojne!* Amerika Uvažanje vina in likerjev t Ameriko prepovedano NEW - Y0RK, 27. Prepovedano je uvažanje vina in likerjev za zdravniško porabo, dokler se ne porabi sedanja obstoječa množina. Zedinjene države dobe monopol za dobavljanje pomorskega materiala Braziliji LONDON, 27. «Times» javlja iz Riode-janeiro, da je brazilska vlada sklenila skleniti z Zedinjenimi državami pogodbo, po kateri bodo te poslednje imele monopol za dobavljanje pomorskega materiala Braziliji. _ Ogrska Ministrski predsednik Bethlen odločno zavrnil prošnjo za osvoboditev altetiranega Hej asa , BUDIMPEŠTA, 27. Kmetski delegaciji iz Kesckemeta, ki se je bila obrnila do ministrskega predsednika grofa Bethlena s prošnjo, da da izpustiti iz zapora Ivana Hejasa, je odgovoril grof Bethlen tako-le: Vlada mora vzdrževati red in se ne bo dala zapeljati, da bi opustila to svojo dolžnost, ne s prošnjami in ne z grožnjami. Potrebno je, da obstoja voditelj, ki hoče in ki se upa ukazovati. Vedite, da sem trdno odločen braniti svoje stališče. Zagotavljam Vas, da sem mož, ki bom držal svojo besedo. Konec izrednega stanja na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 27. Vlada Je izdala naredbo za prenehanje izrednih ustanov, ustanovljenih spričo izrednega položaja, ki je nastal vsled vojne. BivSi turški minister za mornarico ubit PARIZ, 27. Listi javljajo iz Carigrada, da je bil bivši minister mornarice Djemal paša ubit v Tifiisu, na poti iz Afganistana v Moskvo, Rojaki! Ne zabite na Šolsko društvo I V Trstu, v ptUfc 28. julija 1922_ EDINOST Posamezna Številka 20 stotink Lefnlk XLVfiS .^»»i iii i Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 siotlnk. — Oglasi se raCaiulo v llrokoctl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent csm tnlee, ln zahvale, poslanice In vabila po L 1- ~ oglasi denarnih aavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, nsajnanj pa L 2 — Oglii» ■aročniita In reklamacije se pošiljajo bkluCno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svJ Frančiška Asiikega ftev. 20, L nadstropje. — Teleton uredništva fad uprava 11-57.! sMtiri (I6B16 mm con u strta) tfcriraf. UtednUtvo: vBcfl sv. potiljijo »i*J«l*ai NcinaUrana tsdajstef) *■ «dgovor*l uredni! Tfafc tiskarna Edinost Narof^a" ato let h uprava H - T' si. 3/8 fitnia. srronO julAega A. 0£s&a n m a trn trna Oo gDCfe S* u Dnevne vesti Statistik* naših dr oster. V statistične svrhe bi nujno potrebovali podatke vseh društev, zadrug in organizacij, gospodarskih, kulturnih ali političnih; eta sestavimo tak seznam, prosimo vsa slov. društva v Jul. Krajini, da nam naznanijo: a) leto ustanovitve; b) sedež; c) število članov; d) značaj društvU; pri gospodarskih društvih koliko mogoče natančne podatke. Politično družtvo «Edinost* v Trstu. Gibanje med trgovci radi najemnine za poslovne prostore. Znano je, da dosedanje najemninske odredbe razločujejo stanovanja in poslovne prostore (trgovine, skladišča, pisarne). Najemnina za stanovanja je za sedaj še zakc- ( ?, o svoji zgodovini, o svojim gospodarstva,! be, tako od domačinov, kakor tudi od naših voji moči. Dovolj je da izrečejo imena: Ko-1 sos tttr?< o svoji moči. Dovolj je da izrečejo imena: Ko-1 sosedov, ki so nas še vsakikrat posetili v obil- cnensky, Schulverein, Lega Nazionale, Ciril in nem Številu. Gotovo ne bo nikomur Žal, ko-Metod. V teh imenih je zapopadeno vse strem- murkoli je pri srcu izobrazba in napredek na- šega ljudstva. Tu bo vžival par ur res pravega razvedrila. K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz Pliskovce. -Zrela hruška sama pade. ljenje teh narodov, vsi njihovi ideali, vsa njihova moč. Mi Jugosloveni v JuHjski Krajini smo vslcd politične meje postavljeni na svoje lastne noge (Nar. preg.) .čitaleljfcm «Edinosti» je osial go- in stremimo za tem, da tudi mi osredotočimo ievo še v spominu dopils o umoru nedolžnega vse svoje delo v skrbi za našo mladino. Le če 70 letnega starčka Rebula- Andreja iz Plisko- bo naša mladina živela narodno življenje, bo vice št. 91, kateri je bil ustreljen dne 10. junija tudi n?rcd živel. In za to smo si ustvarili tudi i. 1. Postal je žrtev dveh famoznih postopačev: ml vstn-oro, ki bo na r-notraj dajala kruh 24 Mnega Kosič Alojzija m 23 letnega 2erjaJ om&e in izobrazbe naši mladini, na zunaj pa Heniika, Znano je, da je slednje imenovani pričala o naši narodni samozavesti o naši volji snubil starejšo Petelinovo hčer — Ivanko, a vulkan Heola izbruhni! toliko lave, da bi se bilo lahko pokrik) Ž njo vso pozemeljsko površino v debelosti 3 metov. To daje mal pojem o silah, ki so skrite v notranjosti zemlje in ki imajo seda; izbruhniti. y If Huda bo. Mogoče pa se amerikansk? učenjak vendar nekoi&o moti v svojih prerokovanjih. _ DAROVI Zii barkovljansko božičnico darujeta: Miha in drug 9 lir. Stric in odločnosti, da živimo* kot narod* svoje narodno življenje, ki nam ga je bog ucepil v kri. Šolsko društvo^ je ta naša ustanova in vsajk nito urejena, med tem ko nnajo zakonodajni clovan VCf ja je njegova sveta dolžnost, da to činitelji glede poslovnih prostorov nagibanji'dnišlvo p^p^ § tera društveni bomo poka-aa zadeve sploh ne uredijo več zakonito, am-! ~ai?f ^ 5mo vredni, da stojimo poleg drugih nat rt -i nronticiitrt nndruili^ dlp/V' nnifmtlinP . J . _ Jt t . . t . pak da prepustijo pogodbe gled-3 najemnine slobodni volji hišnih gospodarjev in njihovih >v. To seveda nikomur ni narodov, da smo narod. Slovenci, ne pozabite: Boga, kar je božjega, kralju, kar je kraljevega, Šolskemu društvu, kar je narodovega! dosedanjih najemnikov prav in gotovo je tak ukrep za Trst še preuranjen. Zadnjič so se uredile najemninske zadeve z odredbo gen. civ. komisariata z dne 4. avgusta 1920, ki predvideva rok podaljšanja najemnine za poslovne prostore do avgusta 1922. Za sedaj se je vedno obljubljala novai t .. j ^ . ^ . . . ... _ .__, odredba, ki pa je n od nikoder. Vsled tega sclsta.rosU# d° f- P™*1; k*tc" Ph *e 'j03'0' je tržaških tofmft* krogov polastilo živo gi-lna' s! tudl do dne. Na prijave po banje in strah, da jih bodo poleg slabih razmer Društvena vesti Rojsnski Sokol. Naznanja se bratom in sestram, kateri se mislijo udeležiti vsesokolskega zleta, naj si priskrbijo lcgitimacic pri br. pod- preteku tega dne se ne bo več oziralo. Bratje in sestre, javite se takoj, da ne bo prepozno! __Odbor. Iz triaSkeea življenja ker mu je ta odrekla, se je ta hotel maščevali. Radi tega gorinavedeni prvi krvavi dogodek, j Kakor da nista še izpolnila svoje dolžnosti, sta gori omenjena «gospodiča» nadaljevala svoje zločinsko delo v noči 12. julija t. 1. Po enomesečnem potepanju in prijetnem oddihu vsled prej izvršenega turškega Čina sta 11. julija t. 1. popivala v znani krčmi v Velikemdolu, baje do pozno v noč. Proti polnoči istega dne pa sta prišla od tamkaj v to vas ter korakala naravnost pred Petelinovo hišo. Pričela sta neusmiljeno tolči na dvoriščna vrata ter obenem streljati. Strel za strelom in udarec za udarcem pada ali vrata so »e vedno trdno zaprta in se ne ganejo. Tedaj je eden, preplezal zid in si poiskal pripravno orodje, s katerim je mogel odpreti. V par minutah so že bila dvoriščna vrata odprta. Sedaj pa sta imela v svojih kleščah vso Petelinovo družino. Slučaj je nanesel, da ni tudi ta večer prišlo do krvavega incidenta. Družina se je v groznem sirahu poskrila po vseh dozdevno varnih kotih svojih Skrivnosten napad. Pred snočnjim okoli de- poslopij. Ženske, t. j. 2 hčerki in neka Ketle-vete ure se je pojavil v mestni bolnišnici devet- jeva gospa z Opčin, katera je prišla baje na-naj«iletni knjigovez Kari Gherlizza, stanujoč na praviti gospodični Ivanki poročno obleko, ker Garibaldijevem tekališču št. 31. Na srčni strani }e ta — mimogrede povedano — bila menda je imel podsedcnico, (rano z zastalo krvjo), j prvič oklicana raz prižnice preteklo nedeljo Mladenič je pravil policijskemu agentu, ki (9. julija t 1.), so bile skrile v malem kotičku je bil v službi v bolnišnici, da ko se je nahajal tik skednja. Mati se je nahajala v skednju, hči ckoii 8.45 v bližini ulice Madonnina, se mu je j Ivanka v kleti, oče m sin v listju pod lopo bil približal mladenič, — pozna ga na videz —; pastir pa na lopi v senu. Ko sta si «tSaka» le prijeli za vrat še hišni gospodarji. Včeraj po~ ]>oldne od 3 do 5 ure so bile v Trstu vse trgovine zaprte, trgovci pa so se pedali na zborovanje v trgovsko zbornico, kjer je nastopilo par ofstrih govornikov, ki so zahtevali takojšnjo odredbo glede podaljšanja najemnin za poslovne prostore. S to zahtevo se je nato podala deputacija k gen. civ. komisarju. Na članek profesorja Tolomeia, ki' je tako značilen za duševnost nacionalističnih Italijanov z ozirom na politiko, ki naj bi jo izvajala državna uprava v novih pokrajinah, in s katerim smo se Že bavili mi razsežneje, odgovarja «Der Tiroler* na kratko in ironično: 1. Italijani zahtevajo eno šolskih poslopij v Bocnu za italijansko šolo. Če se jim ne da, si ga vzamejo — s silo!! Ali šolsko poslopje, ali vladni komisar v Bočen! • Mari je to nasilje? Ne — to je simpatija in ljubezen! 2. ^Razume se samo ob sebi, da treba postopanje v Bocnu uveljavljali kot zgled za vse ozemlje, s> Ni-li to razveseljiv dokaz za trditev Tolo-raeja: mi jih ljubimo vse liste < genijalne tolmače duše lepe dežele.» 3. «Strgali hočemo z zidov vozne rede, na katerih je drobno natisnen Bolzano za debelo natisnenjim Bazen.•• Mari ni to najboljša pot za pomirjenje med obema narodoma?! 4. *In na ulicah južnotirolskih mest se bodo morali končno prirediti dvojezični napisi!« ^Kdo ne Čuti iz teh besed vseobsegajočega aiiha — ljubezni? «Mi se nočemo dalje bavili — zaključuje »Der Tfroler* — s kulturnim programom To- lomeia. Puščamo mu vero, da je njegovo ne- pri jela" m"ga ! Je"to d^kaj "pogumna majka, da je baš, ko preglpvo sčuvanTe le dokaz o njegovi jubezn,, proti ^ udhl<4* Med potfo sla mu slft pti£ka v , nadstropju razbivala srečno in Borzna eoroisla, Tuja valuta na t/žasksm trgaš Trst dne 27, julija 1922. ogiske krone........... 1.4U— 1.50 avstrijsko-nemške krone . Češkoslovaške krone • . dinarji . • ...... le jI •<...*. ...t marke dolarji ......... francoski franki .... švicarski franki .... angleški funti papirnati . angicčkl funti, zlati . . ntpoteorJ ....... V SKLADIŠČU pohlltv« v ul. Coppa 17 le prodajajo po najnižjih cenah: s pa hi o »obe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 10OU, poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.--napre;, obedne sebe, stolice s pravim usnfem od L, 3000.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letov&ča in vrte,popolne ecv'.inje in posamezni koei, pohištvo za urade, v"Hka izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transltu. 1444 Važno za fršooee! • . » . • « * * • • • » » « —. 7.1,* —.10 49.90.— 50.75 27.25.— 27.75 14.75.- 15.75 4 20.— 4.45 21.65— 21.80 180 75.—181.50 413.—.—416.— 97.—.— 97.30 103.25—107.25 84.25.— 85.— ■'»drsniki banka Cotnlleh . . . . Dclmatia . . . • Gerollraldt Tefc&i Trst dne 27. julija 1922. » • • • 129 290 320 1510 Libera Triestint . • ••••••••••.•465 ......................................1215 odprta, ker se je družina baš minuto preje poskrila ter v zbeganosti pustila vrata za seboj odprta. V kuhinji sta začela vse razmetavati Ko sta tu dokončala svoje vandalsko delo ter enako v obeh sobah poleg kuhinje, sta se podala v gorenje prostore. V I. nadstropju sta baje zopet preiskala vse kote — a seveda zaman — nakar sta se z glasniSn petjem lotila spravljati vso obleko kakor tudi žimnice raz poslelj ter končno — kakor se sodi — vse skupaj na eni sobi zažgala. Ko se je ogenj za čel z bliskovo naglico razSirjati pred njima sta zapustila stanovanje in odšla na bližnjo kri-žado ter tamkaj baje «kontrolirala a, če gori v redu ali ne. Ko je plamen že visoko švigal, sta zaklicala sosedom, naj se varujefo in sta nato pobegnila, Plamen je že lizal zadnje ostanke mogoč nega Petelinovega stanovanja, ko sta prispela _________________ _ ____dva orožnika iz Komna, katera je pozvala mati In k o od miramarske ceste. Videla sta ga pa Petelinka, ki je tekla napol oblečena v Komen srčno stran. Domneva se, da je šlo za. političen najzad. Kakor znano, je bil Karlov brat pred nedol- Sim časom umorjen v Delavski zbornici v ulici elia Madonnina, Izmišljotina? Pred snočnjim se je pozavil na rešilni postaji s krvavo glavo osemnajstletni Pavel Cadich, stanujoč v ulici Maiolica št. 12. Cadich, ki je imel poieg dvanajst centrime-trov dolge rane na glavi, tudi rano na prsih, jc izjavil napram službujočemu zdravniku naslednje: Popoldne je Se! on (Cadich) v staro prosto luko. Tam se mu je posrečilo priti v dotiko z nekim finančnim stražnikom katerega je pozneje podkupil z gotovo svolo denarja, da bo 7aiisnd oko*, ko bo on (Cadich) nesel iz proste luke pet kologramov tobaka. Zvečer je splezal Cadich — s petimi: kilogrami tobaka pod jopo — po mreži« ki loči do juznohrolskega lpidstva. Nočemo mu jemati - ^bak, ga neusmiljeno pretepla in mu otročjega msenja. da ,e južna Tirolska 1« soha ^ veUhx ^ gre sedaj ^^ h£e< In Ca-za lepenje _ lepakov, ki se more poirjDno|^u ^ ?ol _ nnet a m*i prebarvati. Menimo pa, da ne napravlja dobre csluge Italiji z objavo svojega programa. * Mi pri < Edicosti» bi pa še vprašali: Kaj bi rekli politični in nacijonaiistični sorodniki pre-sorfa Tolcznei-a v Julijski Krajini, če bi mi zahtevali — in mogli bi zahtevati po isti pravici in logiki — dvojezične ulične napise v Trstu, Gorici, Kcpru, Puli?! Na čegavi strani bi bil profesor Tolomei?! Est medvs in rebus! Dne 30. 1 m. se je imela vršiti v Nabrežini prireditev v kulturen na: men: na kerist ljudske knjižnice. Civilni komisar v Sežani pa je to prireditev prepovedal, ker se bo istega ne PpMejo t;o moJjk> ^^h/ ali je 1 - j . bijančič* istoveten s Fabianij aj drugega je, -- ljudstvo občuti kot samovoljnost in nepotrebno! s to šikaniranje. Tisti Nabrežinci, ki so namenjeni 1 na slavnost v Dcvin, bi šli tja brf z nabrežinsko prireditev. Istoiako tja tisti, ki niso namenejni, pa na} Eini kaka prireditev ali ne. Vse k če gre n. pr. na eoi strani za kako splošno državno slavnost, na drugi pa za kako drugo priredftev, ki bi ne bi bila v skladu z ono ilavnostja. Sedanja težka kriza v Italiji je gotovo žalosten dogodek. Mari pa naj zato pre-.teha vsako življenje rn naj bi se zato državljani odrekli D, civilni komisar v Sežani bi se že moral enkrat iznebiti take — kako bi rekli? — pretirane občutljivosti! Est modus in rebus. ___■ _ tatvino. Tržaika kvestura je po&lala v Postojno ne-^ f koliko slik F&biana. Edlnolc po-tom teh slik se skrivnostni em ali ne. «Fa- x Goriškega Nabreži&a, Prireditev, ki se jc imela vršiti v nedeljo dne 30. t. m. se nc bo vršila, ker jo jc sežanski komisarijat, najbrže z ozirom na anekr-ijeko slavnost v Devinu, prepovedal. Pri-vsaki zabavi? Kako nezmiselno!! reditev se bo preložila na dan 6. avgusta t 1. in se bo vršila zvečer, tako da ne bo ovirala slavnosti v Sežani. Rihamberk. Tukajšnje izobraževalno društvo «Pokažs mi svoje 5ole, narod, in povem ti priredi v nedeljo, 30. t. m. ob 3. uri popol. na koliko Ei vreden!^ Te besede pomenjajo za na- dvorišču *Hran- in posojilnice (Mantelovšče) rod živifenje ir» smrt. Vsak kulturen narod je v j Finžga rje v o narodno igro s petjem: «Divji lo-prvi vrsti posvečal vso svojo pažnjo svojemu j vec». Na sporeda je tudi petje. Med odmori solsfvu. ker je vedel, da šole pomenjajo njegove J svira mladi društveni tamburaški zbor. Vabijo življenje. Cehom, Nemcem, Italijanom in Juge- se tudi sosednji društva. Ker jc to ena r-ajlep-slovenom ni treba mnogo goveriti o s^'on kul-Jžih narodnih ig^r, pričakujemo obilne udelež- pa vlada splošno prepričanje, da bi ne brlo prišlo do 'olikih nesreč, ko bi biU mati Pete-linka s svojima hčerama nekoliko bolj stroga. Bodisi kakorkoli, ljudstvo iskreno žeK, da bi morilca in požigalca dosegla v kratkem roka pravice in zaslužena kazen. , . Bralno-pevsko društvo «ZarJa» v Kopriva priredi v nedeljo, 30. t. m. ob 3. svo>o veselico, Obela se nam bogat spored, zato vabimo bhž-nje in daljno občinstvo, da se veselice v čim večjem številu udeleži. _ Lussino • • • . Martinotich . . . Oceanla • . • . Premuda . . . . Tripcovicti • . • A ni pel ea . , • . Cement Dalmatia Cement Spalato . » • « « • • • • • • t » • « • • ••••• 630 136 170 365 220 567 310 245 Je prišla ^ Naročila sprejema: AKTGH FLE60, ŠKfiđsnj Štev. 1152 500 g „tenfrs!nnpsoiilnica"«0orici Corso Verdi it. 32.1. «o naznanja slavnemu občinstvu, da Je zvišala obrestno mero hranilnim vlogam pričenši z dnem 1. julija 1922 NAČELNI ŠT VO. Mali bc računajo po 20 stoiink beseda. — Najin&cjča pristojbina L 2'—. Debele črke 4Q stotink b^-čeda. — Ncjmaajša pristojbina L 4*—. Xoor službo, slača polovično ceno. MLADENIČ, trgovsko naobražen, bivši žurna-iist, enciklopedist, želi mesta za takoj. Gre tudi kot reporter k vsakemu listu. Ponudbe, S. R. Roiano 8, Riv. tabacehi. 1442 GOSPODIČNA s primerno izobrazbo, vešča italrjanskega in nemškega jezika, išče službe kot blagajničarka. Naslov pove upravništvo. 1443 POZOR! Krone, kor čile, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-ftist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v II. Bistrici. 28/6 KRONE plačujem višje nego vsak drugi. Pon-dares it. 6, I. nadstr. 1210 Hii&ica is mmm \i m iegistrovana zadruga z neomejeno zavezo sklicuje svoj na dan 6. avgusta 1022. ob 10. uri v svoje uradne prostore v Ajdovščini. POSTELJE L 55, vzmeti L 55, žimnice L 30, pol volne L 70, z dolgo volno L 140, nočne omarice L 50, chiffonniers L 220 in drugi posamezni kosi se prodajajo v ulici Fonderia 3. 1428 KROJAŠKI POMOČNIK- poldelavec iščem službe za nadaljevanje učenja v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1433 DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzor&ištva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računov za leto 1921. 5. Slučajnosti. V slučaja nesklepčnosti se bo vrSil v nmislu § 3S a dr. pravil dru.£i občni zt ■»r dne 9. avjjfst* 1922. ob 8. uri zvečei z istim dnevnim redom. (498) NA ČELNI ŠT VO. Velika zaloga vina, žganja in likerje* SPREJMEM prodajalko manufakturistinjo. Pa- j Vodno v zalogi in po cench izven vsake konku ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydla» Si. 6, lofoto* 3*9«. vel Kunstek, Šturije pri Ajdovščini. 1434 ŽAGA z velikim obratom išče veščega nad-Žagarja, posebno za bukov les. Ponudbe poštni predal 355, Trst, glavna pošta. 1435 PRODAJALKA, izučena v trgovini mešanega blaga, išče službe na deželi. Naslov pri upravništvu. 1436 kurcncc: pristen istrski tiopinovec, krzški brlnjcvcc in kranjski slivovec. Lastni izctofkS t Sumeča vina kakor Šampanjec Sumeči istrski rciošk Lacrima Cristl in druga. SpOClaEiSata : Jajčji konjak in Crema maršala te' raznovrstni likerji in sirupi, kahor pristni malino" vec in drugi. (50) To in ono Huda nas čaka prihodnji mesec. Iz Pariza je prišla sledeča brzojavka: List «Daily Mail* je prejel iz New Yorka vest, da fe dr. Nobles, odličen geolog in strokovnjak za raziskovanje notranjosti zemlje, naznanil, da bodo, predno preteče mesec dni, južna Evropa, severna Afrika in cela Kitajska uničene od enega samega velikanskega potresa ter da bo ljudstvo teh krajev pokončano. To nesrečo, pravi učenjak, bo povzročil izbruh 70-ih vulkanov. Pri tej priliki pripominja, da je v 18. stoletju Povodom prebridke izgube, ki nas ,je zadela s smrtjo naše ljublj?no matere, tašče, stare matere, sestro HUEŠiii mimu nam je doSlo toliko dokazov iskrenega s'ičatja, da s-^ čutimo dolžni Izreči tem potom najiskrenejso zalivalo vsem, ki so na katerihkoli cačio počastili opomin pokojnice Posebno se zahvaljujemo častiti duvovfifini, g. Francu G&štit.u, ki jo je v vsej njen bo-lez&i tolažil in ob strani, Marijini družbi za ve!iko uaeleibo in konično v tm onitr; blagim dufiarc, ki so na kateri koli način izk_zali ljubav do mile pokojnice ob Ča«u njene bolezni, smrti in pri pogrebu. Vsem Bog plati, nep zabno pokojnico pa priporočamo v blag spomin in moli cv, TRST, dne 27. julija 1922. ^ 75/ii Družina BEKLEVJU PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Is ruščine prevedel Itsb Vouk.) (&2) — Saj je odpoioval,.. tvoj predmet. Ali pe ves, čercu se jc tako naglo pobral? — Mamica.' — je rekla s tihim glasom Natalijo: — dam vam besedo, da če nc boste vi sami govorili o njem, o