Itevilka 49 • leto KLIl • cena 1.200 din
Celje, 0. decembra 1980
IIOVI TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, lASKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, SEIITJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2AIEC
Se še
spominjaš
nazaj?
Daleč je že tisti maj. Mlad,
cvetoč, bleščeč. Mi pa se ga
le spominjamo. Nekateri let,
\o so polni vere v skupno
prihodnost odhajali v gozdo-
ve, drugi let, ko nič ni bilo
pretežko, samo da bi zgradili
novo skupno domovino,
takšno, o kakršni so sanjali.
Še več nas je, ki smo od mla-
dih nog ponosno prepevali
pesmi o naši lepi domovini
in slavili junake, ki so nam jo
izborih. Ponosni smo bih na-
njo, na vrednote, ki si jh je
zapisala v sam vrh. Na svo-
bodo, enakopravnost, brat-
stvo, na socializem in samo-
upravljanje, na njeno ne-
uvrščeno politiko. Kadar
smo stopili preko meja te na-
še slavljene in čaščene do-
movine, smo povsod s pono-
som povedali, da smo iz Ju-
goslavije. Tujci so to spreje-
mali z nasmeški priznanja.
\Večina, kije že slišala za nas,
je slišala same lepe reči.
Danes je tako le še v naših
spominih. Normalno je, da
za pomladjo pride poletje in
jesen, da tok letnih časov
zaključuje zima. Da preide
človek in neka družba iz
mladostne zagnanosti v zrelo
dobo. Če je živel pošteno in
pametno, je zadovoljen
s svojim življenjem, če je po-
mlad izkoristil za sejanje in
jjesen za pobiranje plodov in
[sadov, so pozimi kašče pol-
\ne. Naša zima in zrela leta
posameznika in družbe pa so
drugačna. Prazne kašče, v sr-
cih nezadovoljstvo in tuhta-
nje, kje smo naredili napako,
kje smo izgubili mladostno
vero, zakaj smo legli v zape-
iek, preden smo opravili
svoje delo. Tistim, ki niso
imeli naše mladosti, še spo-
mini v srcih ne ostajajo. Ni-
česar nimajo. Bodo lahko
kdaj s ponosom govorili, da
so iz Jugoslavije, iz dežele
svobode in pravičnosti?
Takšne Jugoslavije svet
danes ne pozna več. Pozna
nas po velikih težavah, po
tem. da ne plačujemo svojih
dolgov, po tem, da v deželi
socializma pozabljamo na
človeka, da govorimo eno in
delamo drugo. Sedaj so se
temu pridružile še sramotne
obtožbe predstavnikov naše
države v svetu. Pa žal ni svet
postal hudoben in nam gleda
pod prste. Pod lakiranimi
nohti odkriva vedno več
Umazanije. Mi pa, osramoče-
ni, nanašamo nove plasti la-
ka sami sebi, drugim pa bi
najraje posekali prste. Če si
umivamo roke, delamo to
kot Poncij Pilat.
Smo se mi, se je naša druž-
ba in država tako grdo preo-
brazila, razkrila, ko je odpad-
'0 listje in cvetje ah je bilo
iako vedno, le da nismo vi-
deU pod varovalni plašč?
'koliko je še življenja v suhih
^^jah. koliko zdravih sokov
polje v njih in naših žilah
°omo videli čez čas. ko bo
jjova pomlad silila življenje
k brstju in cvetju. In če ne bo
^'''klicala življenja, bomo na-
sadili nova drevesa. Le tako
^'^Igo. dolgo traja, da iz mla-
dike zraste novo drevo, da
Požene cvet in da dozori sad.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Avsenlkove rojstnodnevne
svečke
Intervju s Slavkom Avsenikom ob-
javljamo na strani 12.
Najprej turistični nagelj, potem zaprtje ]
lokala I
s 1. januarjem se bodo zaprla vrata Štormanovegal
gostišča. Stran 9. I
Finančna konstrukcija pred sesutjem
v regijskem gospodarstvu je vse večji primanjkljaj
denarja. Stran 4.
NeodtuJIJivost pravic {
Pred Javno tribuno: Člo-
vekove pravice danes in tu-
kaj, ki bo v četrtek, 8. de-
cembra, ob 17. uri v dvorani
Medobčinske zdravstvene
skupnosti Celje in na kateri
bodo sodelovali Bavčar, Dr.
Petrič in predstavniki Sve-
ta za varstvo človekovih
pravic in temeljnih svoboš-
čin pri RK SZDL Slovenije,
ni odveč napisati nekaj po-
datkov o zgodovini boja za
človeške pravice.
Bliža se namreč obletnica
tistega dne, ko so pred 40 leti
v Generalni skupščini OZN
sprejeli Splošno deklaracijo
o človekovih pravicah. To se
je zgodilo 10. 12. 1948.
Začetek pravnega varstva
človekovih pravic sega daleč
nazaj in sicer v drugo polovi-
co 18. stoletja, ko so podpisa-
li Virginjsko deklaracijo in
nekaj let pozneje, ko je na-
stala bolj znana Deklaracija
francoske revolucije o člove-
čanskih in državljanskih
pravicah. Vendar lahko za
začetek mednarodnopravne-
ga varstva človekovih pravic
štejemo deklaracijo, ki jo je
pred 40 leti sprejela General-
na skupščina OZN.
Zanimivo in skoraj ab-
surdno je, da so nekatere dr-
žave t.i. ljudske demokracije
deklaracijo okarakterizirae
kot »imperialistično preva-
ro«. Zakaj, ni težko ugotovi-
ti. V teh državah niso bili pri-
pravljeni spoštovati splošnih
človekovih pravic, dasiravno
je bilo njihovo uradno stališ-
če popolnoma drugačno.
Čeprav je od sprejetja de-
klaracije minilo 40 let, se je
za spoštovanje človekovih
pravic potrebno boriti ne-
nehno. Zavest o neodtujlivo-
sti teh pravic je postala
splošna civilizacijska potre-
ba, ki jo morajo, ali pa jo bo-
do morali v prihodnje, spo-
štovati oblastniki sirom po
svetu, tudi v Jugoslaviji. Se
posebno sedaj, ko so se v na-
ši širši in ožji domovini moč-
no okrepila prizadevanja za
doslednejše izpolnjevanje
mednarodnih pogodb, kjer
nedvomno sodi tudi zaščita
pravic slehernega človeka
pred samovoljo in zlorabo
kateregakoli državnega or-
gana ali posameznika.
VOJKO ZUPANC
Preslabotni curki za gašenje v Emu
KOMENTIRAMO
Je problem delovne organi-
zacije Emo sedaj, ko je doma-
či trg, na katerega so zaradi
konjukturnosti iz prejšnjih
let vodilni v Emu toliko sta-
vili, kratkoročno sploh re-
šljiv, še posebno, ker oprijem-
ljivih rešitev, kako pokriti
okoli 18 milijard likvidnost-
nega manjka do konca leta in
okoli 6 milijard predvidene
nepokrite izgube, ni?
Zelo težko, še posebno, ker
večina ukrepov v Emu v glav-
nem temelji na tržnih predvi-
devanjih, ki pa ne obetajo pre-
lomnega zasuka v poslovanju.
Praksa zadnjih mesecev je po-
kazala, kako hitro se lahko (ne
glede na to kakšne narave so
vzroki), sesuje optimizem, ki
sloni na takšnih predvideva-
njih in iz katerih izhaja tudi
vsa Emova strma in hitra pot
navzdol. Kajti, kot vemo, Emo
konec junija ni imel kreditov,
danes pa koristi v banki in na
sivem trgu za 36 milijard krat-
koročnih kreditov.
V tem času zato ne gre več
samo za zaupanje ali nezaupa-
nje Emovi vodilni ekipi, ki je
pripravila še en program ukre-
pov in ki morda daje dolgoroč-
ne rešitve, temveč gre pred-
vsem za odločitev, kije pove-
zana z usodo delavcav skoraj
3000 članskega kolektiva, ki ga
žal v tem času spet zapušča
mnogo strokovnjakov. Kar se
tiče zaupanja, že trikrat letos
so v izvršilnem odboru banke
zaupali vodstvu Ema in vpra-
šanje je, ali mu lahko še en-
krat, posebno še ker je na dla-
ni, da bi uresničevanje tistega
iz prejšnjih programov poma-
galo Emu vsaj delno iz krize.
Tragika namreč ni le v tem,
da je banka pri svoji pomoči
prišla do svojega skrajnega ro-
ba in da bo tudi sivi trg, kije
precej vpleten, zahteval svoje,
tragika je predvsem v dejstvu,
ki ga v celjski občini (in dru-
god) ne pozna le Emo, pozna
ga Metka, Toper in še marsik-
do, to pa je dejstvo, da povpra-
ševanje še naprej pada. da se
prodaja še naprej ustavlja, da
zaloge rastejo in da drugega iz-
hoda kot dodatno zadolževa-
nje za takšno stanje ni Tisto,
kar lahko dokončno pokoplje
del Ema je predvsem dejatvo,
da je bila tudi novemberska
prodaja (takšne so bile ocene)
slaba, kar pomeni še dodaten
izpad.
Rešitve v strganju občinskih
rezerv in v pomoči drugih or-
ganizacij, razen če Emu kdo ni
pripravljen kaj darovati, ver-
jetno ni. Vprašanje je tudi, ali
bo prodaja na vzhod, kljub do-
ločenim obetom, dala dovolj.
Prej bi pritrdil Emovemu fi-
nančniku, ki meni, da je reši-
tev le v zniževanju inflacije,
v dodatnih bančnih kreditih
z minimalno obrestno mero in
v tem, da leto 1989 Emo pre-
brodi na ravni preživetja. In
ker je slednje lahko le posledi-
ca uresničitve prvih dveh po-
gojev, je treba odgovoriti na ti
dve vprašanji. O zniževanju in-
flacije verjetno ne kaže izgub-
ljati besed, zato so vse oči upr-
te v banko, ki pa je del svojega
odgovora že dala s tem, ko je
prižgala rdečo luč in vs^ delno
že napovedala pesimističen
scenarij.
V popuščanja, kakršna so bi-
la pri Metki in Topru. je težko
verjeti. Prvič zato, ker gre za
mnogo večji problem, pa tudi
zato, ker se nam v prihodnje,
če bi se uresničile napovedi
o 300 do 400 odstotni inflaciji,
obetajo še mnogo hujše stvari.
Zato kaj več kot to, daje banka
»zagreznila« v problem Ema še
z dvema milijardama, ni priča-
kovati, posebej še. če v tem ne
bo videla poslovnega interesa.
Polni smo sicer besed o tem,
da morajo preživeti le najspo-
sobnejši, da se bodo lahko raz-
vijali tisti, ki so še dobri in po-
tegnili za seboj tudi druge.
Praksa je drugačna. Takšnih,
ki vlečejo voz navzdol je vse
več. Podatki so za občino Celje
katastrofalni. A kriza je poka-
zala kje so ovire. Emo ima kar
dva tozda, ki sta visoko v vrhu
med nc^juspešnejšimi v Slove-
niji. V resnici pa tozd Frite ob
takšnih rezultatih in akumula-
tivnosti ne zmore poskrbeti ni-
ti za lastno ekološko sanacijo.
Ob teh dejstvih in ob tem, daje
izvršni svet banki vrnil žogico,
lahko pričakujemo le to, da bo-
do rešitve naravnane v skladu
z ekonomsko logiko. A tudi to
je lahko reči, težje pa narediti,
posebno še, ker v drugih tradi-
cionalno industrijskih okoljih
v Sloveniji tega še tudi ne po-
čenjajo. Zaenkrat gasimo
s preslabotnimi curki.
RADO PANTELIČ
Zdravilišče Dobrna      I
prireja 10. in 17. decembra
Dunajske večere
v hotelu Dobrna
čakajo vas specialitete dunajske kuhinje,
plesni nastopi in ansambel Venus.
Rezervacije po telefonu 778-000
Bogat silvestrski program v hotelu Dobrna,
Zdraviliškem domu in gostilni Triglav.
Kdo bo odprl perspektive?
Doslej so v Celju vztrajali
le na merjenju hitrih in jas-
nih učinkov v ekonomiji (fi-
zični obseg proizvodnje
ipd.) ni pa bilo poizkusov,
da bi ekonomske kazalce
razvoja neposredno povezo-
vali s pomenom znanja in
kvalitete delovne sile.
Ob tem je tudi strategija
podjetij premalo ofenzivna,
neizkoriščene   so   sodobne
metode vodenja, nizka je
uspešnost inovativno razvoj-
nih kadrov, ni instituta od-
govornosti pri tem. Pravtako
ni možnosti za zagotavljanje
izboljšanja izobrazbene
strukture, tehnološko eko-
nomski višek pa se zaenkrat
bolj izkazujejo skozi vidik
socialnega miru kot skozi vi-
dik tehnološkega razvoja. To
so nekatere osnovne ugoto-
vitve iz raziskave razvojno
raziskovalne naloge z nazi-
vom »Kako do ekonomske
učinkovitosti skozi sisteme
poslovanja, inovativno raz-
vojnega dela ter zaposlova-
nja in izobraževanja« v Ce-
lju. O tem so na pobudo Sve-
ta za razvoj in inovacije pri
OK SZDL Celje govorili tudi
na okrogli predpraznični
okrogli mizi, s katere del naj-
zanimivejših razprav povze-
mamo na 5. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
8. DECEMBER 198^
Počasi se daleč pride
Predlog za izdajo zakona o spre-
membah in dopolnitvah zakona
o zdravstvenem varstvu je neslavno
pogorel. Tako imenovani »mini« za-
kon, ki bi v pristojnost republiške
zdravstvene skupnosti prenesel finan-
ciranje bolnišnične, specialistične,
univerzitetne in zdraviliške dejavnosti
ter dejavnosti socialne medicine in hi-
giene, je skupščina republiške zdrav-
stvene skupnosti zavrnila, tako da niti
ni prišel na dnevni red zborov republi-
ške skupščine, ki bi ga naj bili sprejeli
po hitrem postopku.
Tudi republiški izvršni svet se ni od-
ločil za sprejem prisilnih interventnih
ukrepov. Spremebe v zdravstvu se bo-
do torej sprejemale po rednem postop-
ku. Republiški izvršni svet je zadolžil
republiški komite za zdravstveno in
socialno varstvo ter republiški zavod
za družbeno planiranje, da pripravita
izračun enotnih prispevnih stopenj za
celotno zdravstvo in posebej samo za
bolnišnično zdravstveno varstvo, pri-
pravila pa bi naj tudi potrebne norma-
tive in standarde.
Ob resnici, da nepopolno pripravlje-
nih zakonov nima nikakršnega smisla
sprejemati po hitrih postopkih, pa je
tudi res, da je pobuda o prenosu pri-
stojnosti za bolnišnično zdravstveno
varstvo z občin na republiko staro že
več let. Najpogosteje pa prihaja prav iz
občin celjskega območja, ki so se zave-
dale, da niso sposobne prenašati rizič-
nosti za to dejavnost, s solidarnostjo
v republiki pa tako ifot vsi drugi niso
bile zadovoljne. Tudi ob obravnavi
predvidene zakonske spremembe so
jo podprle, le v Celju so se na koncu
odločili, da je potreben reden posto-
pek in priprava vsega, česar sedaj še ni
bilo, zlasti poenotenih normativov in
standardov in dogovora o delitvi dela.
Po njihovem mnenju bi morala biti
sočasna sprememba organiziranosti
KOMENTIRAmO
zdravstvene službe in zdravstvenih
skupnosti - tudi za osnovno zdravstve-
no dejavnost. To je tudi predvideno
v tezah za celovito spremembo zakona
o zdravstvenem vrstvu. Ker pa je
v njih še veliko globokih sprememb, je
le težko verjeti, da se bodo ob njih
lahko kaj kmalu poenotili izredno raz-
lični interesi.
Tako kot pri vseh drugih zakonskih
spremembah vsakdo računa kaj dobi
in kaj zgubi. Ker v kriznih časih lahko
dobivajo le redki, je tudi razumljiv od-
por, zlasti izvajalcev, do kakršnih koli
sprememb, ki bi jih tako ali drugače
omejevale. Med velikimi pomisleki
v Celju je brez dvoma modernizacija
bolnišnice in njena usoda v razmerah,
ko bi denar (verjetno ne bi) zanjo pri-
hajal iz enotne republiške vreče. Raču-
nali so tudi drugod in prav verjetno je
to razlog zavrnitve sprememb po hi-
trem postopku in ne načelno nasproto-
vanje takšnim postopkom. Očitno po-
ložaj v zdravstvu še ni tako težak, da bi
bih ljudje, ki v njem delajo, pripravlje-
ni sprejeti nova pravila igre. Počasi se
sicer lahko daleč pride - lahko pa se
tudi obtiči na mestu.
MILENA B. POKLIC
Vlali z bratstvom in enotnostjo
ostane
v Čupriji je bil sestanek predstavnikov organizacij-
skega odbora Srbije za Vlak bratstva in enotnosti 89.
Navkljub vsem težavam letos na različnih ravneh je
prevladal zdrav razum, da je treba vezmi, začetimi
v vojni, ko smo se spoznali kot prijatelji, kljub vsem
težavam nadaljevati. Prijatelji v Srbiji bodo organizi-
rali vlak bratstva in enotnosti, ki je začel voziti v mir-
nih letih šele 1961, oktobra prihodnje leto in v njem naj
bi se popeljalo v srbske kraje k njihovim družinam
okoli 1300 Slovencev.
Pri sekretarju občinske konference SZDL Celje
Milanu Breclu pa smo dobili informacijo, da bo
v petek, 9. decembra v Kraljevu skupni sestanek obeh
predsedstev za organizacijo vl3ka bratstva in enotno-
sti, kjer bo v delovnem razgovoru samo ena točka,
kako se čimbolje pripraviti na to pomembno manife-
stacijo. Slovensko delegacijo bo vodil predsednik Črt
Mesaric iz Maribora, v njej pa sta tudi člana iz Celja
Milan Brecl in Jože Veber. T. VRABL
Drugi icrog uspešen?
Šmarski mlailinci na odprti listi
v predsedstvu _ občinske
konference ZSMS Šmarje pri
Jelšah so se odločili, da pro-
gramsko-volilno sejo organi-
zacije mladih v tej občini, ki
so jo načrtovali v novembru
preložijo najmanj za mesec
dni. V fazi priprav na sejo so
se tudi odločili, da bo kandi-
datna lista, vsaj za dve najod-
govornejši funkciji v vodstvu
OK ZSMS Šmarje pri Jelšah,
odprta.
Glavni razlog za časovni za-
mik je dejstvo, da se je v prvi
fazi evidentiranja za funkcije
v predsedstvu in organih kon-
ference odzvala le četrtina os-
novnih organizacij mladih
v občini, ki so predlagali mož-
ne kandidate. Tako kratek sez-
nam pa bi komajda zadostoval
za zaprto listo. V želji po čim
večji demokratičnosti volilne-
ga postopka se je nato ponov-
no sestalo predsedstvo in ka
drovska komisija, kjer so skle.]
nili, da odprejo še en krog evi-
dentiranja.
Na programsko-volilni seji
nameravajo največ pozornosti
nameniti vključevanju tistih
mladincev, ki do sedaj niso bili
voljni sodelovati ter področ
jem, ki zanimajo predvsem sta
rejšo generacijo mladincev. Tu
se namerava občinska konfe-
renca ZSMS, med drugim,
vključiti tudi v republiško ak-
cijo za čim cenejši kvadratni
meter stanovanjske površine.
M.A.
Prvič o varnostni oceni
v prihodnje tudi o delu komiteja za SLO
Na novemberskem zaseda-
nju občinske skupščine je bila
prvič na dnevnem redu var-
nostno-politična ocena v ob-
čini, ki jo je pripravil občin-
ski komite za SLO in DS v Ce-
lju. Ocenili so, da je prav, da
takšne ocene sprejema tudi
skupščina in da bi v prihod-
nje delegati pripravljali takš-
ne ocene v svojih okoljih.
Eden od predlogov pa je bil,
da bi tudi komite za SLO poro-
čal o svojem delu, saj gaje ime-
novala skupščina in bi moral
delovati javno.
V oceni za celjsko občino, ki
sojo sprejeli delegati občinske
skupščine, so posebej obdelali
področje gospodarstva, druž-
benih dejavnosti, delovanja
krajevnih skupnosti, socialne-
ga položaja občanov, delova-
nja družbenopolitičnih organi-
zacij in občinskih organov ter
problem kriminalitete. Ocenili
pa so tudi obveščenost obča-
nov in pri tem zapisali, da no-
silci informiranja niso vselej
objektivni in odgovorni pri ob-
veščanju in oblikovanju javne-
ga mnenja, kar vnaša nemir
med občane. Na takšno oceno
je reagiral celjski aktiv društva
novinarjev Slovenije, ki je me-
nil, da takšna obravnava novi-
narjev in vloge javnih občil ni
ustrezna in da naj komite za
SLO do prihodnje seje skup-
ščine odgovori, zakaj takšne
ocene.
Sicer pa v oceni ugotavljajo,
daje bilo v občini med delavci
doslej največ nezadovoljstva
in napetosti ob izplačilih oseb-
nih dohodkov in da je prišlo
zaradi tega tudi do prekinitev
dela v Topru, Obnovi, Emu in
Ingradu. Ocenili so, daje soci-
alni položaj občanov vse slab-
ši, kar se kaže tudi v vse večji
prikriti brezposlenosti, neza-
poslenosti mladih, številu pre-
jemnikov socialnih pomoči in
upokojencev z varstvenim do-
datkom. Preseneča pa rahel
padec števila kriminalnih de-
janj. Pri oceni o stanju v kra-
jevnih skupnostih v celjski ob-
čini pa je razpravljal delegat iz
krajevne skupnosti Pod gra-
dom in menil, da ni točna na-
vedba, da so krajani proti loka-
ciji čistilne naprave, pač pa so
le predlagali proučitev lokacije
v Rifengozdu.
TC
Državna
odlikovanja
Na proslavi ob dnevu
republike v zdravilišču
v Laškem, je bila Vida
Zupančič odlikovana
z redom zaslug za narod
s srebrno zvezdo, Jakob
Kolman z redom dela
s srebrnim vencem in An-
ton Vodišek z medaljo za-
slug za narod.
Na prireditvi so peli
člani Moškega pevskega
zbora TIM Laško.
VZ
S primernega na boijše
Pripravljeni pričakati Evropo 1992
v konjiški občini so v minulih devetih mesecih uspešno
gospodarili, nikjer ni bilo izgub, delovne organizacije pa
so izvozile celo več kot so načrtovale. A vendar - so
opozorili na minuli seji Izvršnega sveta - ostali pozitivni
kazalci gospodarjenja že nekaj časa padajo. Zato so člani
Izvršnega sveta devetmesečno obdobje ocenili s »primer-
nim« glede na pogoje, ki so zavladali po majskih ukrepih.
Majski ukrepi so zlasti vphvali
na padec fizične rasti proiz-
vodnje. Zmanjšala se je tudi
prodaja izdelkov na domačem
trgu, v sosednjih republikah,
vendar tega ne gre mešati s po-
litično situacijo v Jugoslaviji,
je dejal Drago Štruc iz Konu-
sa. Zato pa se je na drugi strani
povečal izvoz, zlati na konver-
tibilno področje, vendar pa sa-
mo izvoz ne more zagotoviti
vsega izpada proizvodnje. Dej-
stvo je tudi, da organizacije
združenega dela raje zmanjšu-
jejo proizvodnjo, kot pa da bi
za njeno zagotavljanje najema-
le kratkoročna posojila po zelo
visoki realni obrestni meri. Ve-
čina delovnih organizacij zato
v proizvodnji zaostaja za lasn-
skoletnimi rezultati. Na seji pa
so tudi opozorili na vse bolj
pogost pojav razhajanja podat
kov občinske statistične služ-
be in posameznimi delovnimi
organizacijami. Razen zmanj
sanja naročil navajajo delovne
organizacije kot bistven vzrok
zmanjšanja industrijske proz-
vodnje porast neplačanih raču
Maks Brečko iz Uniorja je
v razpravi dejal, da se zreški
Unior obrača navznoter, ko
sledi lastnim ukrepom za iz-
koriščanje rezerv v proizvod
nji, kar v Uniorju vidijo v bolj
kakovostnem delu. Unior še
vedno polovico izdelkov zvo-
zi, ima kakovostne programe,
ki jih svetovni trg išče, a mu
inflacija sproti ruši razstav
Ijeno finančno konstrukcijo.
nov. Z razvojnimi ukrepi bi
morale delovne organizacije
stremeti za doseganje višjega
cenovnega razreda, kjati le na
tak način bodo lahako pričaka
le Evropo 1992.
MATEJA PODJED
»Savinja« lioče odcepitev
če bi se osamosvojili, bi se lažje povezovali z drugimi
nosilci turizma v laški občini
Potem, ko je bilo poslova-
nje v laškem gostinskem toz-
du »Savinja« poleti že tako
slabo, da je laški izvršni svet
razmišljal o ukrepu družbene-
ga varstva, so se pod novim
vodstvom razmere v zadnjih
dveh mesecih toliko uredile,
da ukrep ni več potreben. Na-
slednji korak, ki naj bi pripo-
mogel, da bi laški tozd izpla-
val, pa naj bi bila izločitev iz
matične delovne organizacije
- Gostinskega podjetja Celje.
Pobudo za izločitev so dali
delavci tozda, ker čutijo vez
z matičnim podjetjem kot ne-
gativno, je povedala na pone-
deljkovi seji laškega izvršnega
sveta direktorica Savinje Zora
Koren. Pobuda pa je dobila
polno podporo tudi na izvrš-
nem svetu s priporočilom, da
izločitev po možnosti opravijo
še do konca tega leta.
Med razlogi za odcepitev so
navajali zelo mačehovski od-
nos Gostinskega podjetja do
laškega tozda, še posebej pri
sanaciji. Dokler je sanacijo
opravljalo Gostinsko podjetje,
je šlo z laškim tozdom vse bolj
navzdol. Šele ukrepi, ki so jih
sprejeli v občini, naj bi kolekti-
vu pomagali izplavati. Kot naj-
večji »prispevek« matičnega
podjetja so omenili 110 milijo-
nov dinarjev sanacijskega kre-
dita, ki so ga dali drugi tozdi
Gostinskega podjetja, vendar
pod čisto tržnimi pogoji (pod
kakršnimi bi si lahko Savinja
sposodila denar tudi pri banki
ali pa kje drugje). Ta kredit ozi-
roma obresti še zdaj hromijo
poslovanje Savinje, saj gre
praktično ves dohodek za
obresti, zmanjkuje pa denarja
za nujne adaptacije nekaterih
najbolj zapuščenih gostinskih
lokalov.
Pomembno vlogo pri osamo-
svojitvi Savinje igra tudi pove-
zovanje nosilcev turizma v ob-
čini. Samostojna Savinja (sicer
še vedno pod okriljem sozda
Merx) bi lahko, po mnenju
Laščanov, bolje sodelovala
z bhžnjim Zdraviliščem in Pi-
vovarno oziroma gostiščem na
gradu Tabor, saj seji ne bi bilo
potrebno ozirati na načrte ma-
tičnega podjetja.
Glede na to, da so v Laškem
zelo enotni, skoraj ne gre dvo-
miti o odcepitvi tozda Savinja.
Vprašanje je le, če se s tem
strinjajo pri Gostinskem po-
djetju Celje in koUko jim pri
odcepitvi lahko nagajajo. Daje
to mogoče, se je pokazalo že
pri sedanjem zapletu z bivšo
v. d. direktorico laškega tozda
Vero Žagarjevo, ki naj bi jo te
dni spet razporedili nazaj v la-
ški tozd, in sicer na delovno
mesto v gostišče Hum. V Savi-
nji bojda bivše direktorice no-
čejo nazaj, sedanja direktorica
Zora Koren pa je celo zagrozila
z odstopom.
Res pa je, da so bili ob tem
nekoliko nerodni tudi v sa-
mem tozdu, saj so bivšo direk-
torico »pozabili« razrešiti in
ima tozd trenutno (formalno)
dve direktorici (Žagarjeva naj
bi še vedno dobivala direktor-
sko plačo). V Savinji menijo,
da bi morali bivšo direktorico
zaposliti na ustreznem delov-
nem mestu v delovni organiza-
ciji (vendar ne v njihovem toz-
du), da je ravnanje Gostinske-
ga podjetja Celje v tem prime-
ru neodgovorno.
Ta zaplet po nepotrebnem
jemlje energijo kolektivu, ki se
hoče izvleči iz težav, hkrati pa
napoveduje, da ločitev od ma-
tičnega podjeta verjetno le ne
bo tako enostavna (in hitra).
SREČKO ŠROT
Obveščanje
v drugem
planu
v grobih potezah Za-
kon o podjetjih že pozna-
mo - njegov osnutek je
med nami že dober mesec
dni. Pravne in ekonom-
ske pripombe nanj bo
oblikovala predvsem
stroka, nekaj bo pridala
tudi združenodelna prak-
sa. Tokrat se bomo omeji-
li le na del zakona, ki za-
dene obveščanje.
Že bežen pogled na vse-
bino osnutka namreč za-
došča, da osupnemo. Po-
slovni tajnosti je v osnut-
ku posvečenih 5 členov
s 56 vrsticami, obvešča-
nju pa le en člen z 19 vr-
sticami. Priznati je sicer
treba, da je poslovna taj-
nost opredeljena le v smi-
slu kaj ni poslovna taj-
nost, člen o obveščanju
pa našteva kako in o čem
morajo biti delavci obveš-
čeni. Niti besedice o tem,
daje obveščanje v podjet-
jih - ne le tovarniški časo-
pisi, temveč tudi ves si-
stem samoupravnega in
poslovnega obveščanja
- pravzaprav le del druž-
benega sistema obvešča-
nja. Pridati je treba, da
navedeno opredeljuje in
obenem združeno delo
obvezuje Zakon o javnem
obveščanju, vendar je po
drugi strani res tudi, da
praktično nikjer v združe-
nem delu teh obveznosti
do javnosti še niso vgra-
dili v svoje interne akte.
Sicer pa te neusklajenosti
z zakonom dosedaj tudi
nihče ni kaznoval, le re-
publiški sindikati in, na
Celjskem, Indok Center
so na to pomanjkljivost
strpno opozarjali.
Zato se že vnaprej ob
Zakonu o podjetjih za-
stavlja vprašanje, ali ne
bo jutri, pojutrišnjem, za-
prtost virov obveščanja
še večja. Razen seveda, če
bomo v postopku obliko-
vanja in sprejemanja Za-
kona o podjetjih uspeli
vgraditi vanj tudi tri te-
meljna načela sistema ob-
veščanja: svobodo, ena-
kopravnost in podružb-
Ijanje.
BRANE PIANO
Za sanacijo frU ni velilco časa
Ker je celjski Emo letos
spremenil prvotno načrtova-
no ekološko in tehnološko sa-
nacijo proizvodnje frit in se
odločil le za ekološko sanaci-
jo obstoječe proizvodnje, je
bilo treba sprožiti vrsto po-
stopkov za pripravo ustrezne
dokumentacije in dopolnitev
prostorskih načrtov.
Tako je občinski komite za
urejanje prostora in varstvo
okolja na zadnji seji obravna-
val stališča na pripombe, ki so
jih krajani posredovali v času
javne razgrnitve spremenjene-
ga zazidalnega načrta Industri-
ja-jug za območje Ema. V njem
so opredelili lokacijo čistilne
naprave za čiščenje dimnih pU-
nov iz proizvodnje frit in loka-
cijo začasnega odlagališča po-
sebnih odpadkov.
Največ pripomb na Emove
načrte je imelo v času javne
razgrnitve celjsko društvo za
varstvo okolja, devet pogojev
pa je oblikovala tudi krajevna
skupnost Gaberje. Pripombe
društva se nanašajo predvsem
na postopek čiščenja dimnih
plinov, saj je Emo izbral čistil-
no napravo, ki bo s čiščenjem
fluoridov iz zraka prinesla po-
sebne odpadke. Te naj bi za-
časno skladiščili kar na dvoriš-
ču Ema, v razpravi na seji ko-
miteja pa so nekateri izražali
bojazen, da takšna sanacija po-
meni le prenos onesnaženja iz
zraka na zemljo. Kljub temu pa
bi morali biti z njo zadovoljni,
saj z izgradnjo čistilne naprave
fluoridi ne bodo več nekontro-
lirano uhajali v zrak, odpadki
pa bodo pod kontrolo, so me-
nih drugi. Občani Celja želijo
čist zrak in če ga bo prinesla
zahodnonemška čistilna na-
prava, potem so nadaljnje raz-
prave odveč, je bila ena od mi
sli razpravljalcev. Večina je
menila, da dosedanji sklepi
o Emu niso bili uresničeni in
da tudi ni zagotovil, da bo
v prihodnje bolje. Drugi pa so
menih, daje dovolj obvezujoča
odločba republiškega sanitar;
nega inšpektorja, po kateri
mora čistilna naprava obrato-
vati do konca prihodnjega leta.
sanirati pa je treba tudi hrup
Časa torej ni veliko, zato so se
v razpravi zavzeli, da postopka
ne gre zavlačevati. Sicer pa naj
bi bila načrtovana rešitev le pr-
va faza celotne tehnološke i"
ekološke sanacije frit, za kate-
ro pa po zagotovilih predstav-
nikov Ema zaenkrat ni denar-
ja. Predlagana ekološka sana;
cija pa naj bi bila tudi po oceni
skupine SEPO pri Inštitutu
Jožefa Štefana ustrezna.
T. CVIRN
11 DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kotlovnica v Celju še vedno na premog
V Celju deluje edina interesna
jjjupnost za varstvo zraka v Sloveni-
jj_ Skupaj s svojo strokovno službo
{, okviru Zavoda za socialno medici-
no in higieno skrbi za stalen nadzor
pad onesnaževanjem zraka v občini
j0 si prizadeva za izboljšanje stanja,
fja zadnji seji ožjega odbora pri inte-
fcsni skupnosti so ugotavljali, v ko-
likšni meri je bil celjski zrak onesna-
žen v preteklih mesecih.
Služba za varstvo okolja pri Zavodu
socialno medicino in higieno v Ce-
lju meri onesnaženost zraka z žveplo-
vim dioksidom in dimom na treh me-
stih v občini in dobiva tudi podatke
repubhške merilne mreže Hidromete-
orološkega zavoda za lokacijo v centru
Celja, na Teharju in v Štorah. V času
pred kurilno sezono večjih težav ni bi-
lo, o čemer pričajo nizke koncentracije
SO2 in dima. Stanje se je poslabšalo
z začetkom kurine sezone, vendar pre-
tiranih onesnaženosti zaenkrat še ni
bilo. Na seji so člani odbora opozorili
na problem kotlovnice v celjski bol-
nišnici, kjer ugotavljajo zelo velike
emisije in to predvsem zaradi nepra-
vilnega kurjenja. Inšpekcijski službi
so že poslali dopis, v katerem opozar-
jajo na ta problem in predlagajo
ustrezne ukrepe. Hkrati pa so menih,
da bi pregledali vse kotlovnice v me-
stu in tiste, ki še vedno kurijo s premo-
gom, preusmerili na čistejše gorivo,
zlasti zemeljski phn.
V razpravi pa so opozorili tudi na
nekdanjo Cinkarnino deponijo katra-
na, iz katere se je poleti širil močan
vonj po fenolih in ki bi jo morah sani-
Odbor pri SIS za varstvo zraka je
razpravljal tudi o informacijah v zve-
zi z iskanjem lokacije za odlagališče
radioaktivnih odpakov. Zavzel se je,
da bi v občini sprejeli sklep o tem, da
Celjani odklanjajo vsakršno nadalj-
nje iskanje lokacije na območju ob-
čine.
rati. Zato bodo o tem problemu obve-
stili tudi sedanjega lastnika zemljišča,
to je Železniško gospodarstvo.
TC
Bazlsiiovaina siiupnost preganja spanec
pobuda šmarskemu izvršnemu svetu
z delom, programom in
problemi občinske razisko-
valne skupnosti se je na mi-
nuli seji soočil Svet za zna-
nost pri občinski konferen-
ci SZDL Šmarje pri Jelšah.
Ob tem je Svet sprejel tudi
svoje naloge pri obveščanju
o raziskovalnih in inovativ-
nih akcijah oziroma pri
spodbujanju te dejavnosti
v občini.
Šmarska občinska razisko-
valna skupnost je zadnja leta
opravila vrsto nalog in akcij,
ki so uspešno dregnile
v splošno dremavico na ino-
vativnem in ustvarjalnem
področju nasploh. V delov-
nih organizacijah so marsik-
je oživeli odbori ali komisije
za inovativno dejavnost, raz-
pis oziroma akcija Inovator
že nekaj let daje koristne pri-
spevke in rezultate, ki se
odražajo v združenem delu.
Morda je v tem trenutku naj-
bolj pomembna akcija Mladi
v korak s časom, ki spodbuja
ustvarjalnost pri najmlajših.
Tu so še številne občasne
razstave; na letošnji v Šen-
tvidu, na primer, so se izka-
zali zlasti mladi raziskovalci
in njihovi mentorji iz osnov-
nih šol Šmarje, Rogaška Sla-
tina in Podčetrtek.
V okviru zmogljivosti
šmarska raziskovalna skup-
nost sofinancira naloge
predvsem s tehničnega in
tehnološkega področja, zelo
malo pa je prijavljenih nalog
z organizacijskega, še manj
pa s finančno-komercialnega
področja. Skupnost si priza-
deva čim več sodelovati z de-
lovnimi organizacijami, šola-
mi in ostalimi ustanovami.
žal pa ji je denar za te aktiv-
nosti izredno skopo odmer-
jen. V primerjavi z ostalimi
občinami je namreč prispev-
na stopnja za šmarsko občin-
sko raziskovalno skupnost
med najnižjimi v Sloveniji.
Ker v Skupnosti tudi ugo-
tavljajo, da so znanje in ino-
vativno dejavnost v marsika-
terem delovnem kolektivu
postavili na stranski tir, je
Svet za znanost v zvezi s tem
dal pobudo in jo naslovil na
Izvršni svet Skupščine obči-
ne Šmarje pri Jelšah. Predla-
gal je, naj nemudoma obrav-
nava problematiko inovativ-
no in raziskovalne aktivnosti
v občini. Pov:.em konkretno
pa je Svet predlagal sklic po-
sveta z direktorji vseh orga-
nizacij združenega dela v ob-
čini, kjer naj odkrito sprego-
vorijo o odnosu do te, v da-
našnjem času, prednostne
dejavnosti. Po mnenju čla-
nov Sveta je namreč prav od-
nos vodilnih delavcev v naj-
večji meri rezultat tehnolo-
škega napredka, ki je v tesni
povezavi tudi z raziskovalno
in inovativno dejavnostjo.
MARJETA AGREŽ
Ena bolnišnica
- en tozd
s pričetkom leta 1989
bo v okviru Zdravstve-
nega centra Celje pričela
delovati bolnišnica kot
ena temeljna organiza-
cija.
Takšno odločitev je
sprejela večina od 1672
delavcev šestih doseda-
njih temeljnih organiza-
cij. Referendum je bil 23.
novembra, za združitev
pa je glasovalo 70,87 od-
stotka delavcev. Od zdru-
žitve pričakujejo večjo
strokovno povezanost
medicinskih dejavnosti,
pa tudi poenostavitev
ekonomskega poslo-
vanja.
O združitvi bolnišničnih
temeljnih organizacij so
v Zdravstvenem centru
že dlje časa razmišljali,
resno že od združitve te-
meljnih organizacij os-
novne zdravstvene službe
v Zdravstveni dom Celje.
Lani so zamisel povezali
s stabilizacijskimi ukrepi
v družbenih dejavnostih.
Med ukrepi za prestruk-
turiranje družbenih de-
javnosti, ki so jih sprejeli
zbori celjske občinske
skupščine, je bila tudi
združitev bolnišničnih te-
fneljnih organizacij. Refe-
fendumska odločitev je
"ila tako le zaključek
dvoletnih priprav.
MBP
Raziskava onesnaženosti tal
Celje bo aobilo strokovno analizo
Prohodnje leto naj bi Ce-
lje dobilo tematsko karto
onesnaženosti zemljišč
v občini. Vsaj tako bi lahko
sklepali po sestanku, ki je
bil na Komiteju za urejanje
prostora in varstvo okolja
v Celju in na katerem so go-
vorili o projektu, ki bi dal
objektivnejšo sliko onesna-
ženosti zemlje v občini.
Z določenimi podatki o za-
strupljenosti zemlje s težki-
mi kovinami so občane sez-
nanjali že člani društva za
varstvo okolja. Vendar so se
ob tem pojavljali številni
dvomi, da so podatki objek-
tivni in da kažejo pravo sUko
onesnaženosti zemlje. Zato
so tudi občani na ekološki
javni tribuni, ki je bila junija
v Trnovljah, med drugim
zahtevali nadaljnje analize
onesnaženosti vseh delov
okolja. Projekt, ki ga je pred.-
lagala Biotehniška fakulteta
- VTOZD  za  agronomijo
- Katedra za pedologijo, pre-
hrano rastlin in ekologijo,
naj bi na osnovi številnih
vzetih vzorcev dal pravilnej-
šo sliko o tem, kakšno je sta-
nje v občini. Pri raziskavi bi
sodelovala še Kemijski inšti-
tut Boris Kidrič iz Ljubljane
in mariborski Zavod za
zdravstveno varstvo. Na ob-
močju, velikem 4 kvdratne
kilometre, bi v prvi fazi vzeli
po 30 vzorcev na 116 od-
vzemnih mestih. V vsakem
vzorcu bi določali kislost,
odstotek organske snovi,
različne oblike dušika in tež-
ke kovine kot so svinec,
cink, kadmij, arzen... Poleg
teh pa še fosfor, kalij in vseb-
nost PCB ter fitofarmacevt-
skih sredstev.
S takšnim načinom dela,
ki bi ga izvajali pooblaščeni
in strokovno preverjeni la-
boratoriji, bi dobili najbolj
kontaminirana območja
v občini. Samo ta bi bila
predmet proučevnaja druge
faze projekta. Po končani pr-
vi fazi bi pripravili ustrezne
karte območja z vrisano in-
tenziteto onesnaženosti tal
in vse to bi bil vzorčni pri-
mer raziskave zemlje, saj
v Sloveniji takšnih projek-
tov še ni bilo. V Celju bodo
morah zanj zbrati po sedaj
veljavnih cenah več kot 200
milijonov. Vendar pa bodo
raziskava in njeni rezultati
pomemben prispevek k ugo-
tavljanju onesnaženosti celj-
ske občine in osnova za
ustrezne ukrepe.
......   „___________TC
Apel delovnim organizacijam
Na spisku brezposelnih je največ žensk
Problematika zaposlova-
nja in kadrov prihaja v zad-
njem času pogosto na dnev-
ni red sej Izvršnega sveta
skupščine občine Slovenske
Konjice, kjer se zavedajo,
da uspešen gospodarski raz-
voj ni mogoč brez dobrih
kadrov in primerne stopnje
zaposlenosti.
V minulih letih je bila ka-
drovska struktura zaposlo-
vanja neugodna, so ponovno
poudarili na seji, kije bila 23.
novembra. Podatki tudi ka-
žejo, da v zadnjih dvajsetih
letih, ki so ga pri Skupnosti
za zaposlovanje vzeli za vzo-
rec, izobrazbena raven zapo-
slenih v občini zaostaja za
povprečjem v republiki, in
to kar na vseh stopnjah izo-
brazbe. Visoko navzgor od-
stopa le I. in II. stopnja izo-
brazbe, katere delež pa je bil
10 odstotkov nad republi-
škim povprečjem že v minu-
Uh letih, upadati pa je začel
po letu 1981. Izrazito pod re-
publiškim povprečjem je ko-
njiška občina po deležu viso-
ke izobrazbe, močno pa na-
rašča delež IV. stopnje izo-
brazbe zaposlenih.
Delovne organizacije v ob-
čini se še vedno premalo za-
vedajo svojih potreb zapo-
slovanja, so dejah na seji Iz-
vršnega sveta, od koder so
delovnim organizacijam po-
slali ponovni apel za smotr-
no zaposlovanje in razpis ka-
drovskih štipendij, katerih
število je letos upadlo. Da bi
v delovnih organizacijah iz-
boljšali izobrazbeno struktu-
ro zaposlenih, naj bi v pri-
hodnje delavce bolj spodbu-
jali tudi k študiju ob delu.
Pri načrtovanju zaposlova-
nja morajo delovne organiza-
cije tudi bolj upoštevati pro-
grame za zaposlovanje
žensk.
Pri Skupnosti za zaposlo-
vanje je bilo konec meseca
septembra prijavljenih 270
oseb, do konca leta jih bo
predvidoma 300, najbrž pa
je dejanska brezposelnost
še za 50 odstotkov večja, saj
vsi brezsposelni na Skupno-
sti niso prijavljeni. Kar 60
do 70 odstotkov brezposel-
nih je žensk.
V razvoju drobnega gospo-
darstva vidijo v konjiški ob-
čini izhod iz naraščanja neza-
poslenosti. Na seji pa so raz-
mišljali tudi o novih delov-
nih mestih v kmetijstvu, ali
pa celo v kakšni novi dejav-
nosti, ki bi jo odprh s posta-
vitvijo nove tovarne. Ta bi
lahko celovito in dolgoročno
rešila problem, v katerem se
je znašla sicer gospodarsko
močna in razvita konjiška
občina.  MATEJA PODJED
Prva ekološka akcija rudarjev
v soboto bodo delavci Rudnika lignita Velenje, tako tisti iz
neposredne prozvodnje kot oni iz pisarn, izvedli prvo neproiz-
vodno udarniško akcijo. Čistili bodo jamske prostore in zuna-
nja odlagališča, takoimenovane deponije. S tem naj ne bi le
uredili svoje delovno okolje, temveč nekaj prispevali tudi
k zmanjšanju možnosti onesnaževanja okolja, nenazadnje pa
tudi zmanjšali stroške proizvodnje.
BP
Novi prostori Minerve
Ob Dnevu republike so tudi uradno predaji namenu nove
proizvodne prostore Minerve na Ložnici pri Žalcu.
Opremo v te prostore so postopoma nameščali že nekaj mese-
cev. Na Ložnici sedaj izdelujejo cevi iz polivinilklorida, spojne
elemente, drenažne cevi in cevi za kanalizacijo.
Vrednost naložbe je presegla milijardo dinarjev, denar pa so
v obliki posojil prispevali tudi Ljubljanska banka Splošna
banka Celje, Hmezadova Hranilnica in posojilnica in sozd Hme-
zad, 150 milijonov dinarjev pa je prispevala tudi Zveza vodnih
skupnosti Slovenije. Večji del posojil za to naložbo je Minerva že
odplačala.
J. V.
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanovič
Udarec naši diplomaciji
v času, ko smo zaradi notranje politične in gospodarske
krize deležni precejšnje pozornosti mednarodne javnosti,
sta v svetu in seveda tudi pri nas močno odjeknili dve
mučni aferi v zvezi z jugoslovansko diplomacijo, vsaka
resda v povsem drugačnem kontekstu. Avstralija je zaprla
jugoslovanski konzulat v Sydneyu, potem ko naša vlada ni
hotela izročiti varnostnika, ki naj bi streljal na 16-letnega
udeleženca protijugoslovanskih demonstracij pred konzu-
latom. V Chicagu pa so v akciji kot iz policijske kriminalke
aretirali juguslovanskega generalnega konzula Bahrudina
Bijediča in še štiri osebe, med njimi predstavnika podruž-
nice Ljubljanske banke Vinka Mira. Obtožbe so hude
- sodelovali naj hi pri nezakonitem »pranju^ s kriminalom
pridobljenega denarja.
Sydneyski primer je močno zaostril odnose med Jugo-
slavijo in Avstralijo, še zlasti, ker je Beograd reagiral
z izgonom treh avstralskih diplomatov. Prav zato, ker so
bih odnosi med državama dokaj dobri, se je moč čuditi
nad potekom dogodkov, kijih obe strani vidita v povsem
drugačni luči. Za Jugoslavijo, ki ima z demonstracijami in
napadi protijugoslovanskih emigrantov na naša predstav-
ništva v tujini že številne grenke izkušnje, je incident
zakrivilo predvsem neupoštevanje svaril konzulata obla-
stem, da je konzulat premalo zaščiten pred načrtovanimi
provokacijami ob našem državnem prazniku (dnevom
republike). Po verziji predstavnikov konzulata demon-
strantov, ki so očitno hoteli nasilno vdreti v konzulat, ni
bilo mogoče ustaviti drugače kot z opozorilnimi streli. Pri
tem naj bi bil 16-letni Joseph Tokič ranjen po nesreči.
Avstralske oblasti pa trdijo, da je varnostnik s strelja-
njem na neoborožene demonstrante zakrivil kazensko
dejanje, zato bi moral konzulat upoštevati avstralske
zakone in ga izročiti.
Pri tem ne bomo razsojali, katera stran ima povsem
»prav«, pač pa je najbrž razumno ugotoviti, da ima žalostni
incident dve plati. Ali je opravičljivo, da pravočasno sva-
rilo o nezadostni zaščiti konzulata ni bilo upoštevano? In,.
ah je res moč opravičiti streljanje (če je bilo namerno) na
16-letnega fanta, ki bi se lahko končalo tudi tragično? Ob
diplomatskem sporu pa bo imela še največ škode 300.000-
članska skupnost naših izseljencev v Avstraliji.
In čikaška afera? Kot rečeno, je bolj podobna krimi-
nalki, o čemer govori že 18 mesecev trajajoča akcija poli-
cije z imenom »operacija leteči zmaj«, pa domnevna pove-
zanost aretirancev s trgovino z mamili in celo z vojaškim
vohunstvom. Posnetki aretacije osuplega konzula Bije-
diča, potem ko je od agentov provokatorjev sprejel 1,5
milijona dolarjev, ki naj bi jih z diplomatsko pošto poslal
v Jugoslavijo, so obšli svet.
Šlo naj bi za tako imenovano »pranje« nezakonito pri-
dobljenega denarja, pri čemer tega nelegalno odnesejo iz
države, potem pa ga po naložbi v tuji banki zopet vrnejo
»čistega«, torej z legalnim poreklom. V ZDA namreč
strogo nadzorujejo poreklo vsot, večjih od 10.000 dolarjev,
pa imajo, po besedah komisarja ameriške carine Williama
von Raba ob Bijedičevi aretaciji, zaradi takšnih nezakoni-
tih transakcij letno še vedno za astronomskih 100 milijard
dolarjev škode.
Najprej so ameriške oblasti za varščino izpustile Vinka
Mira, nato pa še Bijediča, ki po njihovi razlagi naj ne bi
imel diplomatske imunitete. Medtem ko Ljubljanska
banka, sklicujoč se tudi na prve preiskave v svoji podruž-
nici, zatrjuje, da je njeno poslovanje povsem čisto, pa je
v zvezi z Bijedičem (seveda pa tudi ta zanika kakršnokoli
krivdo) z jugoslovanske strani opazna rahla zadržanost,
kakor, »če se bo izkazalo, daje kriv, je pač kriv«. Pri tem je
naše veleposlaništvo sprejelo izjavo State Departmenta,
da je bila akcija naperjena izključno proti posameznikom
in ne proti jugoslovanskim diplomatskim misijam ali
vladi.
Obenem pa je naša ambasada odločno protestirala proti
izjavi že omenjenega Williama von Raba, da je »vzhod-
nemu bloku še vedno obupno ne le do naše visoke tehno-
logije, temveč tudi valute«. Rab je meril na domnevno
vohunstvo enega izmed aretiranih, poslovneža jugoslo-
vanskega rodu Vjekoslava Španjola. ki naj bi bil vpleten
tudi v krajo informacij o ameriški obrambi. i
Na epilog obeh afer, zlasti pa druge, bo treba še poča-]
kati. Vendar pa je že zdaj jasno, da pomenita nov udarec za I
že tako dokaj načet mednarodni ugled naše države. Znova '
oživlja tudi vprašanje ustreznosti našega diplomatskega'
kadra, saj v zvezi z njim škandalov niti doslej ni manjkalo \
(spomnimo se na primer »revolveraštva« našega velepo-:
slanika na Švedskem Zlatana Kikiča). O primeru 52-let-
nega Bijediča, ki ga zdaj nekateri slikajo kot »boema« in
ljubitelja življenja na visoki nogi, pa le tole: če se izkaže, da '
je kriv, bo treba nujno razkrinkati tudi njegove domače.,
»zveze« pri tem kriminalu. >
4. STRAN - NOVI TEDNIK

Finančna konstrukcila pred sesutjem
v regijskem gospoHarstvu je vse večji primanjkljaj denarja
Vedno slabša likvidnost re-
gijskega gospodarstva, za ka-
tero še posebej bolehajo tam,
kjer imajo veliko strukturno
neskladje kapitala, je ena naj-
bolj bolečih točk devetmeseč-
nega poslovanja regijskega
gospodarstva. Tudi izgub je
vse več, tako da pogled proti
zaključnim računom ni nič
kaj obetajoč. Jasno je, da na
račun socialnega miru teh
bremen ne bo moč prenašati
v nedogled.
Izgube je imelo v regiji ob
devetmesečju res samo 24 or-
ganizacij, kar je za 12 manj kot
v lanskoletnem enakem ob-
dobju, vendar pa je ta podatek
varljiv, saj je v zadnjem trenut-
ku spremenjeni obračunski si-
stem vse skupaj zelo polepšal.
V razporeditvi dohodka se
je delež osebnih dohodkov
znižal od 37,9% na 33,3%, tudi
akumulacija še naprej kopni,
realne obresti pa predstavlja-
jo že skoraj 9 odstotkov do-
hodka.
Ponavlja se torej polletje, ko
smo ugotavljali, da je bilo mo-
goče na račun računovodske
spretnosti marsikaj prikriti.
Bojda je, kot pravijo strokov-
njaki, slika ob devetmesečju še
bolj zamegljena, tako da se
zaključnih računov res ne mo-
remo preveč veseliti.
Kljub zakonskim olepšavam
pa vseeno ostaja dejstvo, da je
v regiji kar 214 organizacij, od
skupno 504, na robu brezna.
Število organizacij z nizko
stopnjo donosnosti se je na-
mreč ob devetmesečju poveča-
lo od 77 na 142, štvilo organiza-
cij brez akumulacije pa od 32
na 48. Skupno z izgubarji dobi-
mo torej številko 214.
Sicer je bilo največ izgub
v občini Celje, kjer je z izguba-
mi 16 organizacij. Njihov delež
v dohodku celjskega gospo-
darstva je 6 odstoten, to pa je
tudi krepko nad regijskim
povprečjem, ki je dvo in pol
odstotno. Nad regijskim pov-
prečjem so tudi v občini La-
ško, kjer sta imela izgubo dve
organizaciji. Izgub ni bilo v ob-
činah Velenje, Slovenske Ko-
njice in Mozirje. Trenutno je
najtežji položaj v Emu, pa tudi
v Metki, ki je sicer že debloki-
rana. Občasno se blokade po-
javljajo tudi v šempetrskem
Sipu, vendar pa je likvidnostni
polož^ gospodarstva tak, daje
močno ogroženih dosti več or-
ganizaci.
Zelo hud je likvidnostni po-
ložaj, saj krivulja siromašenja
premoženja zelo hitro pada.
Lastni viri organizacij so se na-
mreč realno zmanjšali, tuji
kratkoročni viri pa so še naprej
v porastu, saj se letos zaloge
pokrivajo že s štiridesetimi
odstotki kratkoročnih kredi-
tov, vemo pa, da bi se morale
stoodstotno pokrivati z dolgo-
ročnimi viri. Tako ocenjen pri-
manjkljaj neto obratnih sred-
tev znaša približno 7 krat toli-
ko kot celotna regijska akumu-
lacija in predstavlja kar 18 od-
stotkov vse bilančne pasive.
Primanjklj^ je letos večji za 43
odstotkov. Kot ugotavljajo
v SDK bi se regijska finančna
konstrukcija, če bi primanjk-
ljaj naraščal po isti stopnji, se-
sula v štirih do petih letih.
Skrajni čas je torej za zdrav-
ljenje gospodarstva. Na račun
socialnega miru se namreč ne
da več prenašati bremena iz-
gub in nehkvidnosti, bremena
tradicionalne naravnanosti in-
dustrije (brez tehnoloških po-
sodobitev) in vseh ostahh bre-
men, kijih potencirata še infla-
cija in padajoča kupna moč.
. .        RADO PANTEUČ
S posodobitvijo ii icaifovosti
v Alposu bodo v proizvodnjo vključili robot
v četrtek se bodo delavci
šentjurskega Alposa z refe-
rendumom izrekali o združi-
tvi v enovito delovno organi-
zacijo, kar bo le prvi korak
k temeljiti reorganizaciji to-
varne. Novi samoupravni or-
ganiziranosti naj bi namreč
sledila drugačna poslovna or-
ganiziranost, ki bi zasledova-
la tržno naravnanost proiz-
vodnje, združevanje akumu-
lacije in ki bi krepila sedaj
dokaj rahle odnose v kolek-
tivu.
Sicer pa Marjan Bevc, vrši-
lec dolžnosti direktorja Alposa
meni, da bosta konec letošnje-
ga in prihodnje leto za to šent-
jursko tovarno prelomni. Ome-
nja dva razloga svoji trditvi: re-
organizacija bo s krepitvijo
razvojnega oddelka in komer-
ciale preusmerila vse tri proiz-
vodne programe Alposa v od-
visnost od trga, obsežna mo-
dernizacija v prihodnjem letu
pa naj bi vsaj za 30 odstotkov
zvečala produktivnost (v raz-
hčnih oddelkih seveda različ-
Za temeljito modernizacijo
proizvodnje bo Alpos v pri-
hodnjem letu potreboval 10
milijard dinarjev, pridobiti
pa jih kani iz različnih virov:
iz združenih sredstev Sloveni-
je za manj razvite, kredita
mednarodnega fonda za rein-
tegracijo delavcev, kreditnih
aranžmajev tujih partnerjev
in najmanj 30 odstotkov iz
lastnih sredstev.
no), izboljšala kakovost izdel-
kov in zmanjšala stroške proiz-
vodnje. V Cevarni želijo pri-
hodnje leto vnesti v en^st let
staro proizvodno linijo nove
stroje, da bi s tem izboljšah
predvsem kakovost cevi in
profilov iz jekla ter aluminija
in ob istem številu zaposlenih
zvečali   produktivnost   dela.
Dopolnili naj bi tudi orodjar-
no, ki sojo sicer predali name-
nu letos spomladi, ob cevar-
skih in drugih orodjih naj bi
razširila svoj proizvodni pro-
gram še v strojegradnjo. V oro-
djarni naj bi v prihodnjem letu
zaposUh na novo tudi blizu 15
delavcev. Obsežne m.oderniza-
cije proizvodnje bo nadalje de-
ležna proizvodnja zdajšnjega
tozda Oprema (ob kovinskem
pohištvu, vrtnih garniturah iz-
delujejo v tem tozdu tudi trgo-
vinsko opremo po naročilu),
vanjo pa bodo ob številnih av-
tomatih vključili tudi prvega
robota za varjenje izdelkov.
S. D.
Priznanja za
inovatorje
Jugoslovanska zveza
društev izumiteljev in
avtorjev tehničnih iz-
boljšav vsako leto pode-
ljuje na Dan inovatorjev
12. oktobra posebna priz-
nanja za uspešno delo na
inovacijskem področju.
Ta priznanja nato pode-
lijo na posebni proslavi
v vsaki republiki.
Letos je med nagrajen-
ci, ki so priznanje prejeU
tik pred Dnevom republi-
ke v Ljubljani, kar 13 na-
grajencev iz naše republi-
ke. Med nagrajenci so tu-
di štirje predstavniki
z našega širšega območja.
Diplome so prejeli trije.
Celjski mednarodni
obrtni sejem za uvedbo
razstav obrtniških inova-
cij visoke kvalitete in za
vsakoletno predstavitev
več sto novih izdelkov,
kar dokazuje močan kva-
liteten razvoj obrtništva
v Sloveniji, DO Libela
Celje za večje število ino-
vacij svojih delavcev in
Toni Rifelj iz Gornjega
grada, inovator v svobod-
nem poklicu za izdelavo
novega tipa motornega
kolesa MERI 4 in MERI 5,
iz kategorije scuter. Te
kategorije je prvo motor-
no kolo pri nas. Motor
ima svoj.sko obliko, voz-
niku nudi zaščito rok
pred dežjem in mrazom.
Ima nožni zaganjač in
nožni menjalnik. Obe ko-
lesi se že uspešno proiz-
vajata.
Zlato plaketo pa je pre-
jel sozd Gorenje Titovo
Velenje za vzorno organi-
zacijo inovacijske dejav-
nosti, ki je vključena
v poslovanje proizvodnje,
razvoj in gospodarjenje
sozda, posebno pa Tovar-
ne gospodinjske opreme.
J.KUZMA
Prvi jugosiovansifi sicuter
V Gornjem gradu so v raz-
širjenih prostorih delavnice
Nike Rifelj začeli z redno pro-
izvodnjo prvega jugoslovan-
skega skuterja, vespe Meri.
Prototip, ki je bil že predstav-
ljen na lanskem celjskem
obrtnem sejmu in letošnjem
beograjskem sejmu, je kon-
struktor-inovator Toni Rifelj
še izboljšal. Letos bodo v so-
delovanju med Rifljevima in
celjsko Avtotehniko poslali
na trg 200 skuterjev, prihod-
nje leto pa tisoč.
Rifljeva sta znana predvsem
po prvem zložljivem motor-
nem kolesu Tori, ki sta ga
predstavila pred štirimi leti.
Pozneje so se mu pridružili še
Tori As, Tori Cross in Enduro.
V štirih letih so iz Rifljeve de-
lavnice poslali na trg 9 tisoč
motorjev. Gornjegrajčana, za-
konca Rifelj in celjska Avto-
tehnika so povezani na, za naše
razmere svojski način, pravi
direktor Avtotehnike Alojz Se-
hč. Toni Rifelj je od poletja
inovator v svobodnem poklicu
(prej je bil konstruktor in mon-
tažer). Avto tehnika je izvajalec
in proizvajalec, Nika Rifelj pa
je nosilka obrti. Številni ko-
operanti in podkooperanti do-
bavljajo posamezne sklope in
rezervne dele. Proizvodni pro-
stori in oprema so Rifljeva last,
Avtotehnika je le bančni po-
rok. Rifljeva in Avtotehnika
sta povezana s sporazumom
o dolgoročnem poslovno teh-
ničnem sodelovanju.
Delovne prostore gornjegraj-
ske delavnice so za dodatno
proizvodnjo skuterjev Meri po-
večali s 120 na 300 kvadratnih
metrov. V delavnici so tri pro-
izvodne linije: za montažo Me-
rijev. Torijev in za izdelavo re-
zalk Torex. V delavnici je za-
poslenih 7 delavcev, ki se jim
bodo pridružili še trije. Prihod-
nje leto nameravajo narediti ti-
soč Merijev, 2 tisoč Torijev in
tisoč rezalk. Tudi rezalke To-
rex so nov, letošnji Rifljev iz-
delek zelenega programa, ki je
namenjen za uporabo v vino-
gradništvu in za vrtnarjenje.
Skuterje Meri bodo izdelova-
lno vafor Toni Rifelj
h v dveh inačicah. Meri 4 in
Meri 5. Za Meri 4, ki dosega
hitrost 49 kilometrov na uro, ni
potrebno vozniško dovoljenje,
za Meri 5, s 70 kilometri na uro,
pa je potrebno. V Meri je vgra-
jen 49 kubični motor, kot ga
ima Tomos APN, z močjo 1,85
KW. Meri 4 ima štiristopenjski
menjalnik, nosilnost pa je 140
kilogramov. Prve jugoslovan-
ske skuterje je bilo mogoče ku-
piti v trgovinah že pred začet-
kom redne proizvodnje. Proiz-
vodna cena, brez prometnega
davka je 3,700.000 din, z dav-
kom pa 4,660.000 din.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Poiožaj Ema je
siioraj nerešijiv
Po Topru in Metki se celj-
sko gospodarstvo in družbe-
nopolitična skupnost sooča-
jo še z enim problemom,
z izgubo in skorajda nere-
šljivim likvidnostnim polo-
žajem Ema, ki je po razsež-
nosti mnogo večji od vseh
dosedanjih. O tem so na
svojih zadnjih sejah govori-
li tudi v izvršilnem odboru
Ljubljanske banke splošne
banke Celje ter celjskem iz-
vršnem svetu.
Bančni izvršilni odbor je
Emu odobril dodatni dve mi-
lijardi kredita, to pa je tudi
vse, kar lahko banka naredi,
saj je, kar se tiče pomoči
Emu, prišla do skrajnega ro-
ba. Zato je treba, kot je bilo
slišati na izvršilnem odboru,
enkrat za spremembo nare-
diti pesimističen scenarij, ki
pa bi Emo lahko rešil vsaj
delno. Odločilna bo zato ju-
trišnja seja izvršilnega od-
bora.
Podobne ocene je bilo sli-
šati tudi na izvršnem svetu,
kjer tako kot v izvršilnem
odboru v prelomno kriznem
programu, ki so ga pripravili
v Emu, niso našli oprijemlji-
ve kratkoročne rešitve. Pri-
poročili so, da ga morajo
v Emu dopolniti z rešitvami,
ki ne bodo povzročile dodat-
nega primanjkljaja.
Obvezali so se tudi, da bo-
do celjske organizacije sez-
nanili s kriznim položajem
v Emu, da bi na osnovi more-
bitnega združevanja sred-
stev, s prodajnimi in drugimi
aktivnostmi (same ali preko
banke) pomagale tri tisoč
članskemu kolektivu. Izvrš-
ni svet je tudi dal svoja dva
člana za pomoč pri iskanju
rešitev, priporočili pa so, da
se v dogajanje aktivneje
vključi Ljubljanska banka
- splošna banka Celje.
Med boljšimi je tudi pred-
log Žarka Mravljeta, da bi
kazalo problem tozda Poso-
da obravnavati ločeno, na os-
novi tega pa bi, če bi bilo
potrebno, ohranili vsaj tisto,
kar je dobrega.
RP
OKNO V JUGOSUiVIJO
f>iše: VLADO ŠLAMBERGEDi
Kosilo s Kučanom in Šuvarjem
Na vprašanje: Koga bi najrajši povabili na kosilo in
pokramljali z njim? je odgovarjalo 220 Splitčanov. Na
razpolago so imeli 14 vodilnih ljudi v Jugoslaviji in SR
Hrvaški, razdeljenih v dve skupini, iz vsake pa so lahko
izbrali po enega.
Končni vrstni red je bil za marsikoga presenetljiv - sku-
pina A: Milan Kučan 74 glasov, Branko Mikulič 37, Azem
Vllasi 32, Raif Dizdarevič 31, Slobodan Miloševič 25,
Marko Orlandič 25 in Vasil Tupurkovski 3. Skupina B:
Stipe Šuvar 115, Josip Vrhovec 42, Ante Markovič 39,
Antun Milovič 13, Dušan Dragosavac 8, Marjan Kalanj 2 in
Stanko Stojčevič 1 glas.
Nedjeljna Dalmacija sicer ni izbrala reprezentančnega
vzorca, kot po navadi veljajo za ankete; vendar tej ni
mogoče očitati, da sestava vprašancev ni bila raznovrstna:
50 delavcev iz proizvodnje (med njimi 10 žensk), 40 iz
neproizvodnje, 20 administrativnih delavcev (v vsaki sku-
pini po 10 žensk), 20 gospodinj, 20 upokojencev, 30 inte-
lektualcev, 20 študentov in 20 nezaposlenih. Povprečna
starost anketirancev je bila 39,7 leta pri moških in 34,5 pri
ženskah, 19,1 odstotka med vprašanci pa je bilo članov
ZKJ.
In kakšen je komentar splitskega časnika na končni
vrstni red: Kučan je zmagal zaradi svojih naprednih poli-
tičnih gledišč, pri ženskah mu je verjetno pomagala tudi
mikavnost sivih las; Mikulič je visoko, ker je nedavno
odmrznil plače; Vllasi je bil za mnoge v vlogi »žrtve«
protialbansko usmerjenih; Šuvar je za tri dolžine pred
drugimi, saj je zelo priljubljen v Dalmaciji, znan je kot
»barba s kalamari«, očitno so mu ljudje tudi že oprostili
»šuvarice« oziroma ponesrečeno reformo šolstva;
Vrhovcu je k drugemu mestu prispeval popularni Zagi
z univerziade 1987; najbolje uvrščeni hrvaški politik (Dra-
gosavac, Kalanj, Milovič in Stojčevič se niso kdo ve kako
odrezah, očitno so Dalmatinci, kar zadeva politike, jugo-
slovansko usmerjeni) Ante Markovič je dobil veliko gla-
sov, ker je predsednik koordinacijskega odbora za novo'
jadransko avtocesto. ^
Ob izidih te improvizirane ankete se bo marsikdo, ne le
tisti z dna končne lestvice, moral zamisliti.
\
Pogovor gluhih na Kosovu?     |
v ponedeljek zjutraj je bila skoraj po 16 urah le končana i
izredna seja pokrajinskega komiteja ZK Kosova. Izid: i
praktično neugotovljiv. Po 55 razpravljalcih je jasno le to, 1
da je PK ZK Kosova sprejel Informacijo o množičnih]
shodih in protestih državljanov albanske narodnosti med '
17. in 21. novembrom, proti so glasovali le trije sejalci.]
Albanski člani pokrajinskega komiteja so namreč ves časj
govorili o »demokratičnem prebujanju albanske narodno-;
pti«, srbski člani PK pa o »nadaljevanju protirevolucionar-
nih demonstracij iz leta 1981«. V Informaciji, ki je samo
podloga ža celovito analizo nedavnih dogajanj na Kosovu
- to naj bi skupaj naredili centralna komiteja ZKJ in ZK
Srbije in pokrajinski komite ZK Kosova - ni omenjena
kontrarevolucija, zato prav gotovo z njo ne bodo zado-
voljni člani CK ZK Srbije. Ti so namreč že bili izglasovali
oceno, da gre na Kosovu za nadaljevanje demonstracij in
da so vsa gesla, tudi najbolj napredna (Živela bratstvo in
enotnost. Živel Tito, Živela ZKJ, Mi srno Titovi, Tito je
naš. Podpiramo sklepe 17. seje CK ZKJ, Živel Stipe Šuvar,
Živel Kardelj, Živela Jugoslavija), samo krinka, s katero so
albanski nacionalisti in separatisti prinesli okrog kosov-
ske delavce.
Takim ocenam se je na maratonski seji v nedeljo
odločno uprl Azem Vllasi, člani CK ZKJ; zanj so to
neumestne in nesprejemljive ocene, je rekel, saj doslej
v zgodovini ni bilo znano, da bi bil kdo sposoben maskirati
pol milijona ljudi; dodal je, da so leta 1981 albanski naci-
onalisti demonstrirali proti našemu sistemu in proti Jugo-
slaviji, tokrat pa so bili ljudje obrnjeni v Jugoslavijo in ne
proti njej.
Bitka za oceno novembrskih dogajanj na Kosovu bo
torej še zelo napeta in ostra; žal pa je povsern potisnila
v ozadje gospodarske probleme v pokrajini. Čeprav bo
gospodrstvo v pokrajini razbremenjeno za 55,8 milijarde
dinarjev (z ukrepi pokrajinske skupščine), so vseeno skrb
zbujajoči podatki o zmanjševanju proizvodnje, padanju
produktivnosti, neučinkovitem poslovanju delovnih orga-
nizacij, predvsem pa o strahovitem padcu življenjskega
standarda. Posledice se kažejo tudi v tem, da ljudje nimajo
denarja, da bi plačevali stanarino, elektriko, vodo in druge
obveznosti. Pri nekaterih pa je to seveda dobrodošel izgo-
vor, da se izognejo plačevanju.
Na tone »sindikalne hrane«
Težav s standardom pa nimajo le na Kosovu, z njimi se
ubadajo celo v nekdanji »žitnici Evrope« - Vojvodini.
Posledice suše (škoda je ocenjena na 1300 milijard dinar-
jev) se poznajo v vse dražji hrani, zato je v mnogih krajih
stopil v akcijo sindikat. V Subotici, na primer, delavci
lahko kupujejo izdelke tovarne 29. november (poškodo-
vane pločevinke z mesnimi, slabo narejene slame, ki ne
smejo v izvoz) za tretjino ceneje; Partizan prodaja svoja
kolesa za 60 odstotkov nornalne cene; delavci Mladosti
kupujejo na kilograme lomljene čokolade, zdrobljenih
piškotov; sindikat Pionirja je nabavil mandarine po 2800
dinarjev za kilogram, 52 ton sladkorja in 16 ton moke po
polovični ceni, za pol cene dobe vsak mesec 6 ton piščan-
cev; zdaj bodo člani sindikata v Subotici lahko kupili
razne vrste mesa po 10.000 din za kilogram (prodajajo ga
predvsem zasebniki, ki koljejo na črno). Vse to je možno
kupovati tudi na kredit; tako se je zgodilo, da je predsed-
nica sindikata v subotiškem Pionirju Nura Mrkaljevič
oktobra zaslužila 580.000 dinarjev, v kuverti je dobila le
150.000 dinarjev, vse drugo je šlo za obroke, ker je naku-
pila »sindikalno hrano«.
In se sprašujejo subotiški delavci - pa ne le oni - zakaj
zaslužijo le po 200 do 300 mark na mesec, v ZR Nemčiji pa
dobi štiričlanska jugoslovanska družina 1400 mark soci-
alne pomoči na mesec. Imajo torej »afriške« plače, večino
vsega - razne »sindikalne hrane« - pa morajo plačevati po
svetovnih cenah, tudi hladilnike s Severa države po 5 mili-
jonov dinarjev... ,ji
g. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
BO nove perspektive odpiraia ideoioško
obremenjena struktura ali strokovnjaki?
CeUe plačuje dolg polltikantstvu, ki Je dolga leta krojilo kadrovsko politiko
Okrogla miza je bila žal brez popome (dia-
loške) povratne informacije, ker je bilo ti-
jtjli, ki se jih razprava neposredno tiče, bolj
^alo. Kljub temu so prisotni poskrbeli, da ni
Ijilo nezanimivo.
Avtorji raziskovalne naloge Karmen Gori-
jeK, Tatjana Dolinšek, Aleksa Gajšek-
Kranjc, Astrid Pešec, Uroš Pešec in Milena
fržan, ki so pripravili ta poizkus kadrovskega
podprtja prestrukturiranja celjske industrije
50 v svoji nalogi zajeli osem delovnih organi-
zacij: Aero, Cinkarno, Emo, Etol, Klimo, Libe-
[0, Železarno Štore in Žično Celje, torej tiste,
)(i imajo po njihovem večje možnosti za tehno-
loški preskok. Razprava na okrogli mizi je
potrdila ugotovitve raziskovalcev, da iz soci-
ološkega .stališča predstavljajo največje ovire
za uspešno delo sistemi vodenja, organizacije
(jela in neučinkovito motiviranje. Uvodoma je
po predstavitvi naloge, ki sojo dali raziskoval-
ci, prvo razmišljanje o možnih osnovnih razlo-
gih za kadrovsko situacijo, kakršna pač je,
navrgel Jože Zupančič:
»O kadrih v javnosti premalo govorimo. Os-
novni razlog zaostanka na kadrovskem po-
dročju je v tem, da je znanje kadrov, ki jih
imamo, v povprečju slabše, kot ga ti kažejo
z diplomami. Obseg znanja v Celju je vprašljiv
zato, ker je takšnih strokovnjakov, ki niso šh
skozi šolske klopi in imajo z delom priznano
izobrazbo, veliko. Drugi razlog je, daje večina
najboljših strokovnjakov šla v tujino, kadri
druge kategorije so šli v Ljubljano, kadri tretje
kategorije v Slovenske Konjice in Velenje,
ostali pa so kadri četrte kategorije. Poleg tega
je motivacija za delo izredno nizka, to pa pre-
haja že na motivacijo njihovih otrok, ki so
v šoli motivirani ravno toliko da »preživijo«.
Treba je tudi oceniti, kakšna je struktura vod-
stev DPO v delovnih organizacijah, ki po mo-
jem zadržuje celoten razvoj. In kaj je treba
narediti. Za stike z direktorji je neposredno
odgovoren izvršni svet, občinski komite za
družbene dejavnosti pa bi moral biti v nenehni
povezavi z občinsko izobraževalno skupnost-
jo, da bi pridobivali talentirano mladino, delali
s študenti, navezali stike z vsemi, ki so Celje
zapustili. Predvsem sindikat bi moral poskr-
beti za razkroj mojstrske miselnosti, zato bi
-eba delati z »malimi šefi«, ki imajo v DO
olast. Vsaka delovna organizacija bi mo-
elovati na osnovi akcijskega načrta, da bi
\ahko prešli iz imaginarne, kolektivne, na indi-
vidualno odgovornost!«
Politiko vodijo strokovno zanič
kadri
Bernard Krivec: »Strokovno zelo sposobni
ljudje niso motivirani za delo, ker so preobre-
menjeni z balastom. Tudi zato, ker so politiko
vedno vodili tisti, ki so sami bili samoupravno
zelo pomembni, sicer pa strokovno zanič ka-
dri. Očistiti je treba balast, dati direktorjem
več pristojnosti, kajti direktorji so danes le
izvrševalci sklepov delavskih svetov. Nikjer
niso neposredno odgovorni. Naj se delavci ob-
našajo kot solastniki tovarne in naj ima poslo-
vodstvo pravico izbirati sodelavce.
Drug problem je motivacija, saj ni možnosti,
da bi zares dobrega nagradili tako kot mu gre,
ker bi potem hoteli imeti višje plače. Ob tem je
pomembno, kdo vodi politiko v podjetju, kajti
fef. ki ni sposoben ocenjevati dela ljudi ne
more biti šef. Tu je tudi vprašanje nevtralne
revizije. Služba družbenega knjigovodstva je
organizirana tako, da išče le formalne prekr-
ške, ne vidi pa vsebine, to je primerjava s pa-
nogo, če imaš razvoj, program...
Vse je do skrajnosti premešano, saj ni jasno,
komu naj odgovarja direktor: občini, delavcu,
upniku, banki. Jasno je, da potrebujemo tak
sistem podjetja, katerega končni cilj je dobi-
tek, v poslovanje pa naj se vmešavajo le še
Upniki in banke. Potrebna je seveda zakono-
daja, ki bo takšno fleksibilnost omogočila. Do-
bro klimo za kadre pa lahko ustvari tudi posa-
fnezna družbena politična skupnost, kot so to
znali narediti v Velenju in Slovenskih Ko-
njicah.«
Janez Kapun: »To kar imamo, nam je prine-
sel realsocializem, sistem politikantstva in de-
fnagogije. Slika v Celju je še malce bolj črna
kot drugod, kar je morda tudi posledica tega,
jia smo bili v Celju bolj papeški od papeža. Kaj
lahko sami naredimo? Mislim da je zelo po-
l^embna primerjava v panogah dejavnosti.
Kot preblisk k temu le to, da sem se zelo
^mejal. ko sem zadnjič nekje prebral, daje Lik
Savinja imela dobro vodstvo. Savinja ni imela
J^e znanja, ne vodstva, ker je žal dobre ključne
^l^di izgubila pred tem. Prepričan sem tudi, da
"i analiza stečaja pokazala, da je bilo podjetje
Po kvalitativnih dejavnikih bistveno slabše od
Podjetij v skupini dejavnosti.
Problem je tudi, ker celjsko gospodarstvo,
I^P primer je Emo, Železarna, Cinkarna, itn.,
•deluje po logiki socialno solidarnostnega si-
^^ema, ne pa po ekonomski logiki. Manjka
fiovega znanja, zato je možnost le v dodatnem
'Zobraževanju, saj je ravno v tem primerjava
^razAitimi deželami najbolj katastrofalna.
Ob vsem tem pa v Celju za tako dimenzioni-
^^no gospodarstvo ni več prostora. Priliv ka-
fov je preskromen, nataliteta je zelo nizka, in
slabi izobraževalni politiki ni možno, da bi
se še naprej razvijala vsa podjetja, ki so
v Celju.
Ob koncu še mišljenje o kadrovskih koordi-
nacijah. Prepričan sem, da so imeli ti postopki
negativne posledice na politizacijo kadrovanja
direktorjev, še več od tega, v Celju so ekstrem-
no odstopali! Takšnega vpliva na kadrovanje,
kot so ga imeli tu regijski in občinski sekretar-
ji ne poznam v Sloveniji. To so ključne impli-
kacije politikantstva in reguliranja kadrovskih
tokov, saj so, poudarjam, regijski in občinski
sekretarji skadrovali toliko politikantov in de-
magogov v podjetja, da to ni primerljivo
z ostalimi družbenopolitičnimi skupnostmi na
Slovenskem!
Nekaj možnosti za Celje je sedaj v tem, da
bolj poskrbi za profesionalno usposabljanje
poslovodnih ekip, te možnosti se namreč na-
kazujejo na univerzi, prihodnost Celja pa je
predvsem v ustanavljanju manjših enot, ki bi
bile povezane v smislu delničarske družbe.«
Kadre kuhajo kuhinje
Jože Bučer: »Osnova vsega je kvaliteta dela.
Direktor pri nas porabi dva ali več dni za
urejanje neke zadeve, ki jo sicer v tujini uredi
referent v podjetju v dveh urah. Poslovodstvu
je treba dati odgovornost, družbeno kontrolo
in pravice. Prepričan sem, da zaradi tega de-
lavci ne bodo množično »leteli« iz podjetij, kot
tudi zunaj ne, ker je sindikat dovolj močan, da
tega ne dovoli.
Polemiziral pa bi z Jožetom Zupančičem,
kajti zdi se mi, da v Celju le nismo ostali samo
strokovnjaki četrte kategorije. Nekaterih ocen
ne smemo dajati tako prenagljeno in na
pamet.«
Zoran Tratnik: »V občini imamo formalne
institucije, ki se ukvarjajo s kadrovskimi vpra-
šanji. To so razpisne komisije in kadrovske
službe v OZD, kadrovske komisija pri LS in
kadrovska koordinacija pri SZDL, ki pa, kot
je povedal tudi tovariš Kapun, ne vodijo aktiv-
ne kadrovske politike pri kadrovanju vodstve-
nih struktur. Se pravi, da zadevo, če formalne
skupine tega ne počenjajo, neka politikracija
zagotovo vodi. Njeni kriteriji pa so, kot vemo
zanesljivost, politična pripadnost in mogoče
še kaj. Ob že imenovanih sekretarjih pa obsta-
jajo še kuhinje, kar je seveda še slabše.
Kaj storiti? Najbolj aktualen je seveda se-
stop partije z oblasti, kar vsi nestrpno čakamo.
Vendar bo treba vakuum, če ta funkcija »po-_
moči« pri kadrovanju odpove, zapolniti, kar bi'
morale prevzeti legalne institucije, vendar
predvsem v obliki pomoči, kajti odločitve bo-
do vseeno morali sprejemati v posameznih
OZD. Gre le za to, da mora občina vzpostaviti
politiko na strokovnih osnovah.«
Medklici
Tone Jelenko: »Kljub vsemu, kar smo shša-
li, pričakujem, da bomo rekh kaj o tem, kaj
bomo v Celju delali naprej. Ne smemo tako
črno gledati. A sploh imamo cilje? Za te nam
nihče ne bo dal recepta. Ali lahko recimo Emo
gre v konkurenco s tremi firmami posode
v Jugoslaviji? Vedeti moramo, kaj hočemo
delati!?
Jože Zupančič: »Ti imaš nekaj skreganega
s samim seboj. To vendar delajo ljudje, brez
katerih ne moreš nič.«
Matjaž Mulej: »Če regija ne ve, kaj naj počne,
potem mora to poiskati, česar pa ne more najti
drugače kot z marketinškimi raziskavami.
Jože Zupančič: »Pa kdo naj to dela, primi-
tivci ali kdo?
Dominira politikantstvo
Janez Kapun: »Izpostavljen je bil problem
pristojnosti direktorjev. Najnovejša slovenska
raziskava pod vodstvom dr. Bogdana Kavčiča
je na primeru dvanajstih najuspešnejših po-
djetij nesporno ugotovila, daje pristojnost di-
rektorjev takšna, kolikor si jo vzamejo, kolikš-
ne so pač njihove sposobnosti in domet in da
so ti direktorji inovativni, kreativni in vizi-
onarji razvoja svojih podjetij. Med temi direk-
torji so tudi tehniki, med njimi eden najspo-
sobnejših slovenskih managerjev, ki pri nas
predava v managerskih šolah. Problem je to-
rej: prave ljudi na pravo mesto, kar je v Celju
bistveno težje kot v Kamniku, Idriji, Sloven-
skih Konjicah, ker si je tam gospodarstvo,
bom uporabil precizen izraz, prilagodilo poli-
tično okolje. Tam gospodarstvo dominira nad
politiko in ne obratno, kot je v Celju, ko deset-
letja nad gospodarstvom dominira politikant-
stvo.«
Ivo Brenčič: »Opozoril bi na absolutno od-
sotnost usmerjanja znanja v OZD. Večino ti-
stih, ki so končali tretjo stopnjo, nam zaradi
nove tehnologije in neobremenjenosti s stari-
mi metodami dela pobirajo nekatera ostala
središča v regiji. Pa tudi strahovita zaprtost in
nevoščljivost je k temu marsikaj dodala. Vsak-
do, kije želel študirati naprej, je bil konkurent.
Še soglasja za študn ni dobil, kaj šele, da bi mu
povrnili stroške. Ce si želel študirati, si bil
nevaren in tudi v občinskem merilu nepriljub-
ljen, ko je začelo Gorenje rasti, je 90 odstotkov
zunanjetrgovinskega kadra pobralo v Emu, fi-
nančnega direktorja je potegnio iz Lika itn...«
Marjan Žuraj: »Najprej nekaj o tem, kakšne
programe imamo. Prvi, so zelo dobri in so
navadno vezani na inozemstvo in njihovo »pri-
silo«. Pri teh gre vse po načrtih. Drugi so
programi, kijih skušajo podjetja sama narediti
pa so in niso..., tretji programi pa so tisti, ki
jih delamo zaradi bank, da jim dokažemo, da
bo vse v redu. Osnovni problem je, da nimamo
ljudi, ki bi oblikovali programe. Po mojem je
rešitev v tem, da iz tehnoloških procesov, ki se
že leta in leta ne spreminjajo, poberemo vse
inženirje in jih damo v tehnologijo, ki je prvi
začetek razvoja. Ljudje z določeno izobrazbo
namreč ne bi smeli tri leta delati iste tehtnice
ali istega lonca. To je treba rešiti in nihče mi
ne more zatrditi, da se to v Celju ne da urediti.
To smo naredili leta 1962 v Emu, kar je dalo
sadove. Vendar pa je po štirih letih 51 ljudi
z univerzitetno izobrazbo v roku enega leta
zapustilo Emo. Da je temu kriva takratna ob-
činska vodstvena struktura, se ve. Predsednik
občine je prišel in rekel, da bodo odprli še
osem direktorskih mest, češ da imajo osem
perspektivnih tovarišev, ki morajo priti
v Emo. In tako je bilo.«
Kdor je nevaren, naj gre
Silvester Drevenšek: »Kdo naj odpira raz-
vojne perspektive Celja? Ah še vedno ideolo-
ško obarvane politične strukture, ali pa ne-
učinkoviti celjski direktorji?
Tone Jelenko: »Ob vprašanju, kaj bi radi
imeli, je zastonj filozofija, če upoštevamo, ko-
liko traja povprečen študij na visoki šoli. Ob
upoštevanju tega si do leta 2000 ne opomore-
mo. Treba je izkoristiti tiste kadre, ki jih v Ce-
lju imamo, pa ne delajo tistega, kar bi morali
delati.«
Aleksa Gajšek-Krajnc: »To ni stvar občin-
ske politike, pa naj bo ta še tako slaba ali pa
zelo dobra. To je stvar poslovodnih vodstve-
nih ekip v firmah. To že šest let govorim v Ce-
lju, pa tega direktorji, ki jih danes tu ni, ne
želijo slišati. Podobno je tudi s problemom
negativne selekcije, ki jo je nakazal tovariš
Brenčič. Vsak, kije nevaren, je bolje, da gre iz
firme ali iz Celja. Nato pa seveda vpijemo in se
sprašujemo, zakaj ljudje iz Celja odhajajo. Ne
da se jih abstraktno zadržati, zadrži jih lahko
le konkretna sredina.«
Karmen Gorišek: »Vprašanje je bilo, kdo
naj odpira perspektive, ali ideološko zabloki-
rana občinska struktura ali nesposobni direk-
torji. Upam trditi, da jih struktura strokovnja-
kov poizkuša odpirati na različnih področjih.
Konkreten dokaz je naša razvojno raziskoval-
na naloga. V bistvu že več kot leto dni animira-
mo celjsko DO, da smo v nadaljevanju tega
projekta pripravljeni pomagati v smeri inova-
tivnega poslovanja. Odziva ni bilo. Vse razpra-
ve doslej kažejo, da je strokovna produkcija
bogata, odzivnost nanjo pa nikakršna.«
Janez Kapun: »Podpiram idejo, da je treba
stvari strokovno identificirati. To stroka v Ce-
lju dela in treba ji je omogočiti, da to dela še
naprej in daje gospodarstvu relevantne infor-
macije. To naj bi bil prispevek strokovno
upravne strukture, izogibam se izrazu politič-
ne, kajti ta nadvlada je bila v Celju bolj škod-
ljiva kot drugod.«
Jože Zupančič: »Meni pa se zdi, da se ta
politična skupnost sedaj premalo ukvarja
z delovnimi organizacijami.«
Janez Kapun: »Z napačnimi zadevami se
ukvarja!«
Jože Zupančič: »Premalo se ukvarja! Neka-
tere delovne organizacije vegetirajo, rabijo po-
moč, motivacijo, vzpodbudo. V občinskih
strukturah je kader zbran in ga ne znamo izko-
ristiti. Zato se mi zdi, da gledamo v nekaterih
primerih predaleč nazaj. Saj je bilo vse res, kar
je bilo rečeno, a ti ljudje s pohtikantskim od-
nosom so se zamenjali.«
Janez Kapun: »Niso se! Namerno sem upo-
rabil izraz upravno strokovna struktura in ne
politična struktura. Govorim o upravno stro-
kovnem sistemu, o vladi, o sisih, o Razvojnem
centru, o potrebnem ustvarjanju pogojev, ki
jih politika strokovno, materialno ali kakorko-
li drugače ne more obvladovati. Ona lahko
samo ponavlja za upravo in stroko in še to
ponavadi počenja popačeno. Ko pa je šlo za to,
kdo bo direktor Savinje ah Metke, pa stroka ni
imela besede. Govorim o dveh direktorjih, pri
katerih sem bil osebno angažiran in proti
pa...«
Jože Zupančič: »Se letnico povej, ker je to
izredno pomembno.«
Janez Kapun: »Leta 1980 je bilo to, ko sem
bil zaradi tega disident.«
Jože Zupančič: »Ja, od tega je osem let,
v tem času pa je tudi nekaj Savinje že pre-
teklo.«
Janez Kapun: »Ne veliko, kajti te iste struk-
ture še vedno kreirajo celjsko kadrovsko poli-
tiko.«
Jože Zupančič: »Ni res!«
Tone Jelenko: »Kar se tiče podpore, imam
grenke osebne izkušnje. Naš program kroglič-
nih ležajev v Žični ne bi nikoli zaživel, če ne bi
dobil podpore v sozdu Slovenskih železarn.
Celo laž smo morah uporabiti, da smo zadržali
banko, da seje vključila zraven.«
Janez Kapun: -Torej čimmanj okrog politi-
ke, ko imaš program. Ker,ta ti ne more v po-
gledu podjetništva, razvoja izdelkov itn. nič
narediti, lahko ti le škodi.«
Drugi nivo kadrovske politike
Vlado Bukvič: »Malokatera občina v Slove-
niji je v razvojnem smislu od osemdesetih let
sem naredila toliko analitike, kot celjska. Ta-
ko smo leta 1983 naredili raziskavo o življenj-
skem ciklusu proizvoda, ki je edini pomem-
ben marketinški kriterij. Opravljena je bila za
283 proizvodnih skupin in za nosilne progra-
me kot so programi posode, traktorjev, itn. Od
tam naprej se ni nič naredilo! Nato smo dali
pod drobnogled 80 najbolj perspektivnih raz-
vojnih proizvodnih programov v Celju. Veliko
teh je šlo skozi prototipno fazo. Tudi tu smo
ostali na tem. Podobno se sedaj dogaja s to
kadrovsko nalogo. Za naprej menim, da mora-
jo biti spremembe postopne. Emo lahko še
naprej dela posodo, vendar drugačno kot se-
daj. Tradicijo je treba ohraniti, vendar mora-
mo iti v tehnološke posodobitve.«
Alenka Pregelj: »Vrednote, ki so jih razisko-
vali v tej nalogi, zelo dobro načelno obvlada-
mo, v praksi pa je seveda drugače, zato se
skupaj lotimo majhnih korakov. Tudi doktorji
znanosti nam ne bodo pomagali rešiti stvari,
ker bodo prej ko slej ušli. Zato izobražujmo za
konkretna dela, za konkreten program, izde-
lek. Šolniki nam ne morejo obljubiti, da nam
bodo drugo leto dali kadre, kijih želimo. To so
dolgoročne in sicer potrebne naložbe, mi pa
moramo danes nekaj narediti, ne da bi se skli-
cevali na potrebno spremernbo ustave, zakona
o delovnih razmerjih itn. Če se nekdo noče
izobraževati, lahko to sankcioniramo s preme-
stitvijo na manj zahtevna dela...«
Dani Podpečan: »Mislim da bi se v smislu
potrebe po lastnih kadrih dalo veliko narediti
z zagotovitvijo rizičnih sredstev. Idej. ki obsta-
jajo pri domačem dobrem kadru, ki ni ves ušel
v druge kraje, je še veliko, a ni denarja da bi
izdelali prototip, model ali simulirali vzorce.
Organizacije, ki imajo dosti sredstev, pa so
brez idej, bi lahko odvajale določen del v tak
rizičen sklad. Tako imajo tudi drugod.
Kar se tiče raziskovalne naloge, pa se mora-
mo nad njenimi rezultati zamisliti. Ob tem
smo tudi spoznali, da ti rezultati nič ne poma-
gajo ljudem, ki so jim namenjeni, ker sploh
niso prišli na ta razgovor. Vseeno pa je lepo, da
smo slišali nekaj alternativnih mnenj o tej pro
blematiki.«
Slavko Pezdir: »Možnost politike vidin
v tem, mislim pa na kadrovsko službo pi
izvršnem svetu, da bo sposobna, da bo imeL
Matjaž Mulej iz mariborskega Vekša j-
ocenil, da regija izgublja svojo ekonomsk«
vitalnost zaradi naravnanosti na tradici-
onalne panoge, sicer pa je opozoril na sploš
ne probleme v zvezi s kadrovsko problemati
ko. Vprašal se je, kolikokrat je gospodarstvo
iskalo v bankah kredite za kadre, koliko se je
reševal problem plačila skozi inovacijski do-
hodek itd. Žal lahko ugotovimo le to, da tak
način poslovanja, kot smo ga uveljavljali pri
nas, ne velja več, iz svetovne literature pa
smo za to izvedeli šele leta 1982.
Vse probleme v zvezi s tem je Matjaž Mulej
z skupino raziskovalcev strnil v nekaj bi-
stvenih točkah, nakazali pa so tudi rešitve,
ki jih mislijo skozi jugoslovanski sindikat
sporočiti jugoslovanski javnosti. Predlagajo
tudi recimo, da bi moral vsakdo, ki je na
kakršnem koli dogovornem mestu, dobiti
štirileten mandat, po njem pa bi moral
opravljati javen izpit iz novih znanj s svoje-
ga področja.
informacije, s katerimi bo lahko pomagala de-
lovnim organizacijam, ko bodo te pomoč žele-
le ali potrebovale.
In kaj lahko naredi širša politika. Ne bom
zanikal, da ima dve dimenziji. Eno. ki je for-
malna, ki se imenuje kadrovska koordinacija
in ima majhen vpliv na razreševanje kadrov-
skih vprašanj, saj se vključuje v zadnji fazi, ko
je predlog že izdelan, ko je vse tisto, kar bi
morala opraviti kreativna kadrovska politika,
opravljeno že drugje. Drugi nivo kadrovske
politike pa je zame še skrivnost, vem pa da
obstaja. In to so tudi nekateri gospodarstveni-
ki, ki so bili nekoč na odločilnih funkcijah. In
še vse vemo, imamo analize, dobro mislimo,
radi bi, pa ne gre? MisUm, da rešitev ni v raz-
krinkavanju in borbi z mlini na veter kot ime-
nujem te kuhinje. Rešitev je v igranju v javno-
sti, v odprtem kadrovskem postopku. Upam
da bodo po novem letu direktorje volili delav-
ci v delovnih organizacijah in da bo kadrovska
koordinacija ukinjena, pa čeprav v tem letu,
kar sem na tej funkciji, nismo niti enkrat pose-
gli proti volji kolektiva. A zavedajmo se, da
tudi v podjetjih delujejo razne formalne in
neformalne kuhinje in koordinacije.
V tem času, ko se ukvarjamo s hudimi go-
spodarskimi problemi, kakršen je Emo, bomo
na žalost verjetno morali razmišljati še o kakš-
ni likvidaciji. Ne bo namreč razvoja, če bodo
zdrave delovne organizacije preobremenjene
z dolgovi drugih, z socialnimi dejatvami za
druge. Tu je politika v posebno delikatnem
položaju. Kajti misli na prihodnost vse bolj
zmanjkuje tudi v dobrih organizacijah. Če pro-
dorni ne bodo odpirali novih perspektiv in
delovnih mest, ne vem, kdo jih bo.«
Razprava na okrogh mizi je torej potrdila
nekatere ugotovitve iz raziskave. Tako glede
ovir in tistega kar rabimo za uspešno delo.
A kaj pomaga, če ni zanimanja za tovrstne
razprave. Na to zadnjo je bilo vabljenih vseh
30 direktorjev iz celjskega aktiva. Prišli so le
trije, a od teh je na koncu ostal le moderator
okrogle mize Tone Jelenko. Tudi edini izmed
tolikokrat omenjenih sekretarjev ZK, ki se je
pogumno udeležil okrogle mize, je odšel.
Po magnetofonskem posnetku zapis pripravil
RADO PANTELIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
8. DECEMBER I9ft<.
Sodobna ptt enota
v Rogaški Siatini
Naslednji korak bo nova telefonska
centrala
stavba in prostori Pošte
v turistični in industrijski
Rogaški Slatini so bili do-
slej vse prej kot v ponos
kraja. Tega so se dobro za-
vedali tudi v celjski PTT or-
ganizaciji in kar dobrih de-
set let načrtovali posodobi-
tev prostorov in opreme.
Letos pa se je PTT Celje
vključil kot soinvestitor pri
gradnji poslovno-trgovskega
centra v Rogaški Slatini, ka-
terega otvoritev je bila na za-
četku novembra, s tem pa
uresničil dolgo načrtovano
nalogo. Pošto v okviru tega
centra so predali namenu ob
dnevu republike.
Nova ptt enota v Rogaški
Slatini je danes lepa, svetla,
prostorna in sodobno
opremljena. Gre za novo šal-
tersko mehanizacijo z lastno
centralno enoto, telefaks ter-
minal, avtomatski telefonski
kabinski posrednik s tiskal-
nikom računov, sodobni tre-
zor in deset novih telefon-
skih govorilnic. Naložba je
vredna okoli milijarde in 600
milijonov dinarjev, pri tem
pa velja omeniti pomoč širše
družbenopohtične skupno-
sti oziroma šmarskega zdru-
ženega dela. ki je po poseb-
nem samoupravnem spora-
zumu dodatno združevalo
sredstva po telefonskem im-
pulzu.
V prihodnjih dveh letih
namerava PTT Celje naložbo
v Rogaški Slatini še izpopol-
niti z novo, sodobno digital-
no vozliščno telefonsko cen-
tralo. Ta bo na začetku omo-
gočala 3 tisoč, pozneje pa do
6 tisoč priključkov, kar je
glede na vsestranske razvoj-
ne perspektive kraja upravi-
čena in potrebna naložba.
M.AGREŽ
Razstava
ročnih del
Zveza društev
upokojencev žal-
ske občine bo
v dneh od 14. do
21. decembra v Do-
mu n. slovenskega
tabora v Žalcu od-
prla razstavo roč-
nih del svojih čla-
nov. Razstava bo
v prostorih knjižni-
ce, organizatorji in
razstavljalci pa si
želijo kar največ
obiska. Na sliki
Anton Brinovšek
iz Andraža, ki bo
razstavil pletarske
izdelke.
T.TAVČAR
OBRAZI
Vlasta Arčan-Cah
Tisti, ki so kdaj pokukali
v modni kotiček našega ted-
nika, so Vlasto Arčan-Gah že
spoznali. Z nasveti in modni-
mi usmeritvami je verjetno
pomagala marsikomu, ki je
bil v zadregi pri izbiri garde-
robe.
Če pa jo boste v prihodnje
prosili za kakšen nasvet, bo
verjetno trajalo malo več ča-
sa, da boste dobih odgovor.
Samostojna modna obliko-
valka Vlasta Arčan-Cah je
namreč Celje kot stalno bi-
vališče zamenjala za obalo.
Sama pravi, da je bila ne-
nehno razpeta med Celjem,
Ljubljano in Portorožem, od
koder izvirajo njeni predniki
in kjer nekateri od njih še
vedno živijo. Živeti ob morju
pa je bila že od nekdaj njena
želja, saj je bolj Primorka kot
Štajerka.
Kljub temu je poskušala
najti svoje mesto in delovni
prostor v Celju. Ker pa ji to
po nekajletnem prizadeva-
nju ni uspelo, je bil to doda-
ten razlog, da se je odločila
za selitev. »Več kot dve leti
sem pisala prošnje, da bi mi
kjerkoli v Celju dodehU de-
lovni prostor, kjer bi lahko
šivala in hkrati prodajala
svoje izdelke - modna žen-
ska in moška oblačila. Ven-
dar v tem času ni bilo nič,
celo odgovorov na prošnje
nisem dobila,« pravi Vlasta.
Nato je skušala dobiti vsaj
kakšno izložbo, kjer bi ji raz-
stavili njene izdelke, saj ra-
zen modnih revij drugih
možnosti predstavitve ni. Pa
je tudi pri tem naletela na
gluha ušesa, čeprav se lahko
pohvali z nekaj odmevnimi
modnimi revijami in prizna-
nji za kreacije in izvirne
ideje.
Stanovanje na 42 kvadrat-
nih metrih je bilo premajh-
no, da bi imela v njem tudi
delavnico in prodajalno, do-
kler nimaš celodnevne obrti
pa ni možnosti za poslovni
prostor, so ji govorili. Tako
je vse ostalo pri njenih željah
in prizadevanjih, ki bodo
morda v prihodnje naletele
na več razumevanja v novem
okolju. Celje pa je ostalo
brez ambiciozne, prodorne,
sposobne in delavoljne mod-
ne kreatorke.
Avto šoia »v računalniku«
Posodobitev v ZŠAM Celje
ZŠAM Celje je ena prvih
slovenskih in jugoslovan-
skih avto šol, ki je svoje po-
slovanje podprla še z raču-
nalniškim informacijskim
sistemom. Z novostjo, ki je
ob predstavitvi pred praz-
niki vzbudila precej zani-
manja, ostajajo v ZŠAM Ce-
lje tako po organiziranosti
kot tudi po poslovnem
uspehu med vodilnimi avto
šolami pri nas.
Celjsko Združenje šoferjev
in avtomehanikov je z svojo
avto šolo lani usposobilo
1611 voznikov, kar je blizu
polovice vseh v regiji. S pet-
najstimi redno zaposlenimi
in 22 honorarnimi inštruk-
torji ter sodobnim avto par-
kom petindvajsetih vozil
opravijo mesečno med štiri
in pet tisoč voznih ur, pouk
v avto šoli pa imajo zasnovan
na modernih učnih meto-
dah, ki zajemajo tudi avdio
vizualna sredstva.
Uvajanje računalniškega
poslovanja pomeni po bese-
dah Ivana Belleta, predsed-
nika ZŠAM Celje, korak na-
prej v petnajstletnih prizade-
vanjih celjskega združenja
za sodoben pouk. S tem, ko
bodo imeli podatke o član-
stvu v združenju, o kandida-
tih, inštruktorjih in vozilih
v avto šoli ter o izposoji avto-
mobilov (to so namreč trije
podsistemi informacijskega
sistema) bodo imeli takojšen
vpogled v delovanje poslov-
nega sistema in nadzor nad
njim. Možnosti za pravilne
poslovne odločitve in takojš-
nje ukrepanje bodo, kot je
dejal vodja delovne skupno-
sti ZŠAM Celje Alojz Čobec,
mnogo boljše. Tudi zato je
sistem med tistimi, ki se
v Sloveniji ukvarjajo s to de-
javnostjo in ki so se vključno
z najodgovornejšimi za delo-
vanje avto šole v republiki
udeležili predstavitve, vzbu-
dil precej zanimanja.
RP, Foto: EE
REKLI SO:
Jože Zabukovec, pred-
sednik Društva za var-
stvo in vzgojo ptic
v Celju:
»Naše društvo je bilo
ustanovljeno pred ena-
indvajsetimi leti, v njem
je okoli 50 aktivnih in 80
podpornih članov iz ob-
čin Brežice, Sevnica, La-
ško, Šmarje, Šentjur, Ža-
lec in Celje. Velenjčani in
Mozirjani imajo svoji dru-
štvi, medtem ko so ljubi-
telji sobnih ptic iz konj*
ške občine včlanjeni
v   mariborsko   društvo.
Imamo dve področji dela:
skrb za ptice v naravi,
kjer poleti skrbimo za va-
lilnice, pozimi pa za kr-
milnice, ter skrb za sobne
ptice. Pri zunanjih pticah
nam veliko pomagajo I
s hrano delavci GG. Kot ]
rejci smo bili zlasti v zad-
njih dveh letih izredno
uspešni, saj smo bili leta
86 in 87 absolutni republi-
ški in državni prvaki. Sa-
mo na državnem prven-
stvu smo osvojili 37 odli-
čij. Na celjskem območju
je trenutno 143 prostoži-
večih vrst ptic, med po-
sebnostmi pa sta bradata
senica, ki smo jo opazili
v okolici Miklavškega
hriba v Celju in severni
polarni čižek, katerega
domovina je Sovjetska
zveza, pri nas pa so ga
lovci upazili v Savinjski
doUni v okolici Žalca. Ob-
časno se v večjem številu;
pojavljajo tudi štorklje in:
čaplje. Zal pa se moramo
še vedno boriti z ljudmi,
ki ptice v drugih krajih
Jugoslavije na veliko ku-
pujejo ter prodajajo kot
svoje brez obročkov in
potrebne registracije.
Ljudje takšne ptice kupu-
jejo, o posledicah in teža-
vah pa tarnajo nam.«
Srce v Srcu
v novo odprti celjski trgovini kopalniške in kuhinjsk
opreme Srce na Mariborski cesti, so zbrani kakovostneji
izdelki domačih proizvajalcev. V Kovinotehni dajejo v zac
njem času poudarek razvoju maloprodaje, kije manj razvil
kot so ostale dejavnosti. S prodajalno Srce uresničujejo sv(
koncept speciahzacije tehničnih trgovin, s celovit
ponudbo. V novi trgovini je, na površini 450 kvadratni
metrov, razstavljenih 15 kopalnic in 2 kuhinji. Trgovce, ki s
sposobni kupcu tudi svetovati, so izbrali iz večih drugi
enot. Sicer pa, pravijo v Kovinotehni, smo blizu razviteg
sveta, kjer je takšen način prodaje stalnica.
BJ, Foto: E
Nikoli več tozdi
v Cestnem podjetju danes referendum
o združitvi v enovito delovno organizacijo,
Natanko pred petnajstimi
leti so v Cestnem podjetju
Celje ustanovili štiri tozde
in delovno skupnost, danes
pa cestarji na referendumu
glasujejo o njihovi ukinitvi.
Pred petnajstimi leti so se
za ustanovitev temeljnih
organizacij odločili, da bi
»dejansko odločali o rezul-
tatih svojega dela«. Zakaj
je zdaj prišlo do predloga,
da tozde ukinejo?
Cestarjem je družba nalo-
žila, da smotrno gospodarijo
z njenimi sredstvi - cestami
in denarjem zanje - in sploš-
ne razmere ter tehnološke
zahteve kažejo, da bi to naj-
bolje počeli v enoviti delovni
organizaciji. Nova organizi-
ranost naj bi torej tudi bi-
stveno pocenila poslovanje
Cestnega podjetja Celje.
Sicer pa sta potrebo po re-
organizaciji cestnega gospo-
darstva Slovenije že pred leti
zaznala republiški Izvršni
svet in Komite za promet in
zveze. Spremembe naj bi za-
gotovile kar najučinkovitej-
še vzdrževanje razvrščenih
cest v republiki. Zato so
v Celju pripravih izhodišča
o novi organiziranosti cest-
nega gospodarstva Sloveni-
je, ki so jih sprejela vsa Cest-
na podjetja, republiška Go-
spodarska zbornica pa jih je
ugodno ocenila.
Če bodo danes celjski ce-
starji izglasovali ukinitev
tozdov, bodo v Cestnem po-
djetju lahko zmanjšali števi-
lo   administrativnih  delav-
Jože Umek, vodja kadrov-
sko-splošnega sektorja: »Od-
večne administrativne delov-
ne moči ne bomo jemali kot
nekakšen tehnološki višek.
To bi bilo preveč kruto. Odlo-
čili smo se, da bomo v dveh,
treh letih zmanjšali režijo in
del operativnega kadra, ki ni
polno zaposlen, z naravno
fluktuacijo, torej z upokoji-
tvami ipd. Delo teh delavcev
pa bomo porazdelili med ti-
ste, ki ostajajo.
cev, poenostavili poslovanje,
tehnološko povezali posa-
mezne obrate - kot naj bi se
tozdi po novem imenovali
- in nenazadnje tudi razširili
pristojnosti in odgovornosti
poslovodnih delavcev.
Petnajst let so imeli v Cest-
nem podjetju Celje tozde
Vzdrževanje in varstvo cest.
Gradnje, Asfalt kamnolom.
Vzdrževanje mehanizacije in
Delovno skupnost skupnih
služb. Danes se bodo delavci
najverjetneje odločiU, da jih
ukinejo. Za njimi bo ostala
romantična toda draga iz-
kušnja samoupravljanja, ki
smo ga marsikod preveč do-
besedno razumeU. Tudi brez
tozdov naj bi samoupravlja-
Danes je v Cestnem podjet-
ju Celje zaposlenih 653 delav-
cev, ob svojem delu pa mora-
jo opravljati kar 780 delegat-
skih funkcij. V zdajšnji orga-
niziranosti imajo več kot 150
samoupravnih aktov, po no-
vem pa naj bi bilo obveznih
dokumentov le okoli 30. Obe-
nem bi z novo organiziranost-
jo lahko bolje zaokrožili teh-
nološki proces, zanemarljivi
pa niso tudi prihranki na
knjigovodskem in flnančnem
področju; namesto petih zak-
ljučnih računov bi brez toz-
dov delali le enega...
nje v Cestnem podjetju Celje
ostalo - vendar po logiki, da
si ga lahko privoščijo le toli-
ko, kolikor ga lahko plaču-
jejo. BRANE PIANO
Pogovarjajmo se
o AIDS
v laški občini so se v letoš-
njem letu zavzeto lotili izvaj-
nja predavanj na temo: Pogo-
varjajmo se o AIDS-u.
Predavanja organizira Ob-
činska organizacija Rdečega
križa Laško v sodelovanju
z Občinsko zdravstveno skup-
nostjo in Kr^evnimi organiza-
cijami Rdečega križa. Doslej
so predavanja organizirali že
v osmih krajevnih skupnostih,
ki si ga je udeležilo preko tisoč
občanov.
Dvoje predavanj s filmom bo
tudi v teh dneh. Jutri popol-
dan bo predavanje ob 18. uri
v dvorani Doma svobode Ra-
deče, v torek ob 17. uri pa
v dvorani kr^evne skupnosti
Laško (Dom upokojencev).
Predaval bo dr. Borič iz Zdrav-
stvenega doma Laško.      VM
g. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
piscont tudi v Radečali
Kolektiv tozd Radeče je
pan republike počastil z no-
vima pridobitvama. V bla-
govnici v novem komunal-
no trgovskem centru v Ra-
dečah so tretjo etažo uredili
v trgovino s tehničnim bla-
gom; v Starograjski ulici pa
go odprli diskontno trgo-
vino.
S tehnično trgovino so pri-
dobili 280 kvadratnih me-
trov novih prodajnih povr-
šin. Poleg bele tehnike in
akustičnih aparatov imajo tu
še posodo in druge izdelke
za gospodinjstvo.
V prodajalni Discont Ra-
deče pa na 130 kvadratnih
metrih zaenkrat ponujajo
predvsem živila in pijačo.
Obe trgovini pomenita po-
membno pridobitev za Ra-
deče in okoliške kraje, saj je
bila oskrba z blagom široke
potrošnje v tem delu laške
občine do še pred nedavnim
zelo pomankljiva. Z otvori-
tvijo velike in dobro založe-
ne blagovnice v središču Ra-
deč, to je bilo pred dvema
letoma, so bile dane možno-
sti, da se nekatere manjše tr-
govine preuredijo v speciali-
zirane prodajalne.
V tem letu je Radeče dobi-
lo tudi salon pohištva, Mer-
xov tozd Prodaja je obnovil
tudi trgovino v Zidanem mo-
stu, že v začetku prihodnjega
leta pa bodo začeli z obnovo
trgovine na Vrhovem. yY-^
Srečanje starejših v Lašifem
Minulo nedeljo so se v Zdravilišču Laško srečali krajani;
Laškega, starejši od 80 let, ki jih je medse povabila Krajevna;
organizacija Rdečega križa in Krajevna organizacija SZDL']
Laško.
Srečanja se je udeležila dobra polovica od devetdesetih.
starostnikov, ki so jih našteli v Laški krajevni skupnosti. ]
Med najstarejšimi, udeleženkami srečanja je bila Uršula]
Sirk, stara 92 let, med udeleženci pa Franc Leben, ki boj
januarja prihodnje leto dopolnil 90 let. Njima je predsednica
Krajevne organizacije Rdečega križa podehla tudi skromna i
darila. ;
Starejšim so z lepim programom izkazali pozornost učenci',
šole s prilagojenim programom Dušan Poženel iz Laškega, j
ves čas pa je za prijetno vzdušje s svojimi citrami skrbel;
Marko Udovič iz Celja.
M. AUŽNER'
Velenjslca
večnarodna liri
Občina Velenje in samo
mesto, Titovo Velenje, sta
v Sloveniji med kraji z naj-
več krvodajalci. Teden dni
pred dnevom republike je
ljubljanski Zavod za transfu-
zijo krvi v Titovem Velenju
pripravil letos že tretjo, to-
krat tridnevno krvodajalsko
akcijo, ki se je je udeležilo
kar 1327 krvodajalcev. Med
njimi je bilo tudi veliko Ve-
lenjčanov, ki so se iz drugih
republik priselili v občino že
pred leti ali šele pred ne-
davnim.
L. OJSTERŠEK
V SPOMIN
Andrej iVIeze
Strupeno mrzlo je bilo
tisto sobotno (26. novem-
ber 1988) popoldne na po-
kopališču Teharje pri
Štorah, ko smo ob grobu
postali in prisluhnili pe-
smi, ki so mu jo v slovo
zapeli Frankolovčani. To
je bila njegova zadnja
želja.
Rodil se je 2. februarja
1936 v Dugi Resi pri Kar-
lovcu, že leta 1950 postal
član gasilske organizaci-
je, prišel v Celje in odslu-
žil domovini vojaško ob-
veznost, spoznal dekle, se
poročil in ostal naš. Imel
je štiri zaposlitve: v Mari-
boru, železarni Štore,
EMO. nazadnje, do pred-
časne upokojitve, v Cin-
karni. Ob delu je bil vnet
in prizadeven gasilec, ki
je skrbel zlasti za delo
z najmlajšimi. Mir je na-
šel kot ribič ob domačih
vodah, igral je v dveh
godbah na pihala in niti
ena se ni od njega poslo-
vila. Za množice je bil
vedno le Celjski Poldek.
Doraščalje v letih, ki so
bila težka in to je občutil
tudi na svojih plečih.
Vendar je imel dar, ki ga
nima vsak: premagal je
tegobe, odvrgel in zako-
pal vse mladostniške te-
žave, ki niso bile samo
njegove, ampak sad tre-
nutka, v katerem je živel
in hrepenel po življenju.
Iz mladostnega pogorišča
je izšel kot zmagovalec.
Obdržal je klenost pre-
prostega človeka s pre-
prostimi, vendar bogati-
mi mislimi. Vse pa je za-
belil s samo sebi značil-
nim humorjem. Močna
postava je premagala kri-
zo, vendar klic po resnič-
nosti, ljubezni, pravično-
sti, poštenosti, vse to je
ostajalo. Kot najboljša
aranžerka cvetja je znal
vso to resnost in resnico
zaviti v ljudski, žlahtni
humor, saj je vedno pra-
vil: časi so preresni, daj-
mo ljudem v stiski nekaj
kapljic hudomušnega po-
živila. Ni kraja, dvorane,
telovadnice, skednja, go-
stilne, pisarne, ulice, kjer
se ljudje v najbolj resnih
pogovorih niso poveselili,
ko so ga zagledali. Drob-
na potovalka bo za vedno
ostala sama, v njej pa mo-
der kmečki slovenski
predpasnik, zmečkan
klobuk, pisana srajca,
v kakršni kosci po travni-
kih kosijo. Ko je na števil-
nih plakatih bilo poleg
ansambla zapisano tudi
ime - ne Andrej Meze,
ampak Celjski Poldek
- so ljudje rekli: gremo,
kajti preživeli bomo lep
večer. In kot je tudi sicer
vse manj lepih večerov,
jih bo še manj, ko ne bo-
mo mogli več računati
nanj.
Hudo je, da mora člo-
vek umreti, da spoznamo
vse njegove dobrine. Mi
pri Novem tedniku in Ra-
diu Celje, imamo vsaj del-
no mirno vest, kajti če ne
bi priznali tvojih kvalitet,
se s teboj ne bi družili.
Izleti 100 kmečkih žensk
na morje, javne oddaje, ,
koncerti, snemanja, go- ;
stovanja, vsem bo v bodo- j
če nekaj manjkalo. Ni na- \
stopal    kot    maneken \
z v naprej napisanim sce- I
narijem, ampak kot pre- \
prost ljudski človek, ki |
mu je glavni motor dobro
delovanje lastne glave.
Žal je odnehal, ko bi
moral začeti največ dajati
in tudi sam uživati. Poti
je konec. Andrej Meze bo
morda čez leta pozabljen,
ne bo pa Celjski Poldek.
TONE VRABL
l\lovo v Nazarjah
V Nazarjah so praznovali
dan Glina, občinska skupš-
čina je sprejela odlok o ure-
ditvenem načrtu novega na-
zarskega pokopališča, od
celjskega Elektra so dobili
elaborat za izgradnjo javne
razsvetljave v novem blo-
kovskem naselju, v kraju
zbirajo denar za nove tele-
fonske priključke. Včeraj so
obeležili 40-Ietnico kina Jel-
ka, danes pa bo vsakoletno
srečanje starejših krajanov.
V največji delovni organi-
zaciji v občini, v Gorenju-
Glin v Nazarjah so imeli ob
vsakoletnem dnevu Glina
slavnostno sejo delavskega
sveta, na kateri so nekaterim
delavcem podelili državna
odlikovanja, priznanja de-
lovne organizacije, upoko-
jencem pa spominska darila.
Zaradi naraščanja prebi-
valstva je staro nazarsko po-
kopališče postalo prezasede-
no. Občinska skupščina je že
sprejela odlok o ureditve-
nem načrtu novega pokopa-
Ušča v Zagradišču, v bližini
sedanjega. Ko bodo zbrali
potrebna dovoljenja občin-
skih strokovnih služb, bodo
začeli spomladi z zunanjimi
deli. Ureditveni načrt bo mo-
goče izvajati v dveh stop-
njah. Za krajevne potrebe do
leta 2000 bodo začeli z iz-
gradnjo     najpotrebnejšega
poslovilnega prostora z mrli-
ško vežico, z dovoznimi pot-
mi, parkiriščem in polovico
prostorov za pokope. Glede
poslovilnega prostora so
pravkar dosegli soglasje
z župnijskim uradom, tako
da bodo v prostoru.tudi mas-
ni pogrebni obredi in ne bo
podvajanja prostorov kot je
primer v Mozirju. Na poko-
pahšču bo tudi prostor za
žarne grobove.
Krajevna skupnost Nazar-
je je za izgradnjo javne raz-
svetljave v še neosvetljenem
novem blokovskem naselju
dobila od celjskega Elektra
eleborat za izgradnjo. Elabo-
rat so poslali na občino in
menijo, da bodo dovoljenje
dobili hitro. Javna razsvet-
ljava spada v program samo-
prispevka in Nazarjani načr-
tujejo, da bodo z zemeljski-
mi deU začeU takoj po izdaji
dovoljenja.«
V kraju že zbirajo denar za
razširitev avtomatske tele-
fonske centrale v Mozirju, od
koder bodo dobih 92 telefon-
skih priključkov, ki so že
razdeljeni. Z njimi ne bodo
zadostili vsem potrebam, saj
bi potrebovali vsaj še 15 šte-
vilk. Telefoni bodo zazvonili
jeseni, prihodnje leto. Kraja-
ni so že plačali tri obroke,
končne cene pa jim v velenj-
skem, oziroma celjskem
PTT podjetju ne vedo pove-
dati. Zato so zaradi nezaupa-
nja krajanov v krajevni
skupnosti v dvomih ali bi de-
nar sploh še pobirali. Za tele-
fonske priključke na petih
hribovskih kmetijah na Čreti
bodo telefonski kabel lahko
speljali po drogovih za elek-
triko.
BRANE JERANKO
Male živali
v Golovcu
V prazničnih dneh so čla-
ni Društva gojiteljev malih
živali Celje priredili tradi-
cionalno razstavo.
Osemindvajset razstavljal-
cev je postavilo na ogled raz-
lične pasme kuncev, rac, go-
lobov in še nekaj perutnine.
Razstava je vzbudila precej
zanimanja, saj si jo je ogleda-
lo preko tisoč ljudi.
Tudi sicer so člani društva,
ki deluje že štiri desetletja,
aktivni in delavni. Prepriča-
ni so, da je v reji malih živali
še veliko neizkoriščenih
možnosti. Tovrstno delo lah-
ko predstavlja užitek, zado-
voljstvo in kar tudi m nepo-
membno - materialno korist.
L JURHAR
NAJBOLJŠI
JUGOSLOVANSKI
ŠPORTNI PLESALCI
v Hali Golovec v nedeljo,
11. decembra 1988 ob 18.
uri.
Predprodaja vstopnic
Slovenijaturist in blagajna
bazena Golovec.
Ceijsica icoča je
še vedno zaprta
Neljube peripetije okoh Celj-
ske koče se nadaljujejo, najbi-
stvenejše pa je to, da je objekt
še vedno zaprt in da si ga izlet-
niki še posebej ob koncu tedna
žal lahko samo ogledujejo z zu-
nanje strani. Kljub različnim
poskusom do pametnega po-
govora med Izletnikom in za-
koncema Zakelšek ni prišlo,
nasprotno, situacija se iz dne-
va v dan še bolj zapleta. Celj-
sko kočo je Zakelšek zaklenil,
predstavniki Izletnika pa so
nekaj ključavnic odstranili in
začeli z deli v objektu. Zakel-
šek se je temu uprl in koča je
ponovno še bolj varno zakle-
njena, vsa stvar pa predana so-
dišču v Celju.
Zakelšek toži Izletnik, Izlet-
nik Zakelška, ena izmed raz-
prav na to temo, ki odmeva
o Celju, pa bo tudi danes, v če-
trtek, 8. decembra v prostorih
celjskega sodišča. Direktorica
Izletnika Ana Jovanovič je ob
tem neljubem dogodku omeni-
la, da v kočo niso vlomili, saj je
njihova last in da si želijo po
hitrem postopku sodišča dobi-
ti dovoljenje za obratovanje.
Zima je pred vrati, napovedu-
jejo tudi sneg in nerodno bi
bilo, če bi bil ta objekt še na-
prej zaprt. Omenila je še, da
želijo vsaj to, da bi bil zadovo-
ljen »tretji«, to je ljubitelj nara-
ve kajti »dva« tako ah tako ni-
koli ne bosta, to pa sta Izletnik
in Zakelška. Celotna situacija
seje izredno zakomplicirala in
pri naših pravnih mlinih je tež-
ko verjeti, da bo koča kaj kma-
lu odprta. Nas pa zanima ali
res ni človeka, ki bi z odločno
kretnjo naredil konec takšne-
mu nesmislu, kot ga po nepo-
trebnem doživljamo v zadnjih
mesecih okoh Celjske koče.
T. VRABL
Asana na preizlcušnji
Ptava čaja z okusoma češnje in
marelice že v trgovinah
Pražarna celjskega Merxa
je pred tednom dni poslala
v trgovine novost, ki v imenu
nosi orientalski navdih: Asa-
na. Gre za aromatiziran pravi
čaj, ki so ga prepričani čaje-
pivci doslej lahko kupovali le
čez mejo.
Pravzaprav bi bilo zanimivo
zapisati vse peripetije vodstve-
nih delavcev Pražarne, ko so
se prebijali skozi številne ad-
ministrativne ovire, da so izde-
lek končno le lahko poslali do
kupcev. Pri nas v Jugoslaviji
namreč predpisi ne predvide-
vajo umetnih arom v čajih, pa
čeravno naravno identičnih,
kakršne so na pravi čaj »cepi-
li« v Pražarni. A pomembno je
vendarle, da se je vse dobro
izteklo in je proizvod že na pre-
izkušnji pred porabniki. Resda
še ni predstavljen tako, kot si
njegovi botri želijo, saj bi ga po
načrtih morala spremljati širo-
ka informativna akcija o tem,
kakšne so prednosti aromatizi-
ranih čajev in kakšno kulturo
pitja čaja gojijo po svetu. A tu-
di to še pride.
»Veseli smo, da nam je uspe-
lo napraviti dve vrsti pravega
čaja z okusom češnje in mareli-
ce, pa še zadovoljni smo s ka-
kovostjo,« pravi direktorica
Pražarne Breda Uratarič. Vo-
dja razvojnega oddelka v tem
tozdu Blagovnega centra Ja-
nez Marovt pa omenja napore,
da bi paleto aromatiziranih
pravih čajev še razširili. Kot
tretjega hočejo za primer na tr-
žišče, spraviti pravi čaj z oku-
som jasmina. »Hkrati z iska-
njem novih okusov pravemu
čaju bomo sprožili tudi dejav-
nost za patentiranje postopka
za nanašanje arom na pravi čaj,
ki smo ga kot prvi v Jugoslavi-
ji razvih skupaj z Aerom,« še
dodaja inženir Marovt.
S. D.
Solidarnostna
stanovanja
v Radmirju
v Radmirju so pred dnevom
republike izročili ključe upra-
vičencem do sedmih solidar-
nostnih stanovanj v zgradbi
»Na pošti«. V pritličju zgradbe
so poslovni prostori zadruge,
prostori v prvem nadstropju in
na podstrešju pa so bili neure-
jeni. Samoupravna stanovanj-
ska skupnost je iz sredstev so-
lidarnosti v vrednosti 300 mili-
jonov din prenovila 308 kva-
dratnih metrov stanovanjskih
površin. V stanovanja so se
vselile predvsem mlade druži-
ne s prednostne liste.        gj
STRAN - NOVI TEDNIK
8. DECEMBER 19
taznik Muzeja revolucije
izslava o boju za slovensko severno mejo 1918-1920
luzej   revolucije   Celje
vi letos srebrni jubilej.
>ij tej priložnosti so se pred
inevi na okrogli mizi sreča-
i in se pogovorili o delu
lekdanji in zdajšnji delavci
vluzeja revolucije, jutri 9.
iecembra ob 13. uri pa bodo
v občasnih razstavnih pro-
storih odprli razstavo z na-
slovom Boj za slovensko se-
verno mejo 191&-1920.
Zasnova današnjega mu-
zeja sega v leto 1951, ko so
pri   Pokrajinskem   muzeju
v Celju ustanovili oddelek za
zgodovino   narodnoosvobo-
dilne borbe. Delovno mesto
1 to področje je tedaj prev-
Stane Terčak, ki je tudi
ar stalne razstave NOB
razstavnih prostorih Muze-
revolucije. Po nekajlet-
nem sistematičnem delu je
nastala   dragocena   zbirka
dmetov, dokumentov in
)grafij, ki jih je bilo po-
cbno   zaradi   poučne   in
vzgojne vrednosti predstavi-
ti javnosti. Slovesna otvori-
tev je bila 21. decembra 1963.
V dolgoročni program dela
pa so delavci Muzeja tedaj
postavili ureditev oddelka
o povojni sociahstični iz-
gradnji mesta Celja. V ta
sklop seje vključevala pred-
stavitev življenja in dela na-
rodnih herojev, ki so v pred-
vojnem in vojnem času delo-
vali na Celjskem: Franca Le-
skoška-Luke, Dušana Kve-
dra-Tomaža in Petra Stante-
ta-Skale. Lani, 6. februarja,
so v Muzeju revolucije odprli
stalno razstavo Celje v obno-
vi in socialistični izgradnji
v letih 1945-1950, letos pa
kronološki pregled razvoja
Celja do leta 1963.
In še ene dejavnosti Muze-
ja revolucije nikakor ne gre
prezreti. To je organizirano
pedagoško delo in publici-
stična dejavnost. Kar v Mu-
zeju se namreč odvijajo zani-
mive šolske ure zgodovine,
seminarji za učitelje zgodo-
vine ter mentorstvo nad razi-
skovalnimi nalogami.
V tem mesecu bodo delav-
ci Muzeja pripravili predsta-
vitev svoje dejavnosti tudi
v Likovnem salonu, Knjižni-
ci Edvarda Kardelja in v Slo-
venskem ljudskem gledahš-
Da je muzej živa instituci-
ja, pričajo številke o obi-
skovalcih. V 25-letih si je
stalne razstave ogledalo ne-
kaj manj kot 400 tisoč ljudi.
Delavci Muzeja revolucije
so pripravili 57 občasnih
razstav, s katerimi so gosto-
vali tudi po Sloveniji. Moč-
no opazno je tudi delo izven
matične stavbe, saj so mu-
zealci pripravili kar 25 stal-
nih razstav, kot na primer:
Šmiglova zidanica, Joštov
mlin, jjredstavitev družine
KidriC, Planina nad Sevni-
co, Ukradeni otroci in
druge.
ču Celje s preglednimi raz-
stavami.
Z jutrišnjo osrednjo slo-
vesnostjo za srebrni jubilej
pa bodo počastili 70-letnico
bojev za našo severno mejo.
MATEJA PODJED
Seminar
mladinskih
zborovodij
Zborovodje so pri svo-
jem nadaljnjem izobraže-
vanju bolj ali manj pre-
puščeni samemu sebi in
lastni iznajdljivosti. Zato
so razni seminarji še toli-
ko bolj dobrodošli. Jutri,
v soboto in nedeljo bo tak-
šen seminar za zborovodje
otroških in mladinskih
pevskih zborov v Glasbeni
šoli v Titovem Velenju.
Osrednja tema seminarja
bo vokalna tehnika in obli-
kovanje zborovskega zvo-
ka, ki ga bo teoretično in
praktično prikazal znani
zborovodja prof. Gy6rgy
Mihalka iz Madžarske. Raz-
en tega bo na seminarju po-
tekal še vzporedni program
za posamezne vrste mla-
dinskih zasedb. Ta del bo
nekoliko bolj praktično
obarvan, vodili pa ga bodo
Manja Goškin-Vovk, Majda
Hauptman, Stojan Kurent,
Sonja Kos in Danica Pireč-
nik. Kot demonstratorski
zbori pa bodo nastopili
MMPZ GŠ Fran Korun Ko-
želj ski, MPZ OŠ Miha Pin-
tar Toledo in MMZ Titovo
Velenje.
Premiera Zajčeve »Medeje«
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo jutri, v pe
uprizorilo krstno predstavo »Medeje« slovenskega i
nika in dramatika Daneta Zajca.
Medeja je temeljno delo svetovne literature in je po E
pidu našlo že nešteto spretnih poustvarjalcev. Dane Zaj
po naročilu celjskega gledališča napisal novo Mec
izjemne dramatične moči in pesniške lepote. To je zgo
o stanovitni Medeji in Jazonu oportunistu, ki je svoje u]
ništvo zamenjal za konformistično udobje, prevar
Medejo pa pripravil do obupa in maščevanja, umora nju
lastnih otrok.
Pesnik Dane Zaje v glavnem sledi sporočilu iz grške nn
logije, v izrazu in obdelavi teme pa vnaša v dramo do(
sodoben pogled in ideje.
Dramo je zrežiral Franci Križaj, dramaturg je bil Ti
Kermauner, sceno in kostume je zasnovala Sanja Ju
lektorica je bila Majda Križaj, glasbo je napisal Aldo Kur
svetovalka za gib je bila Ksenija Hribar. Nastopili b
Milada Kalezič (Medeja), Peter Boštjančič (Jazon), Jože
stov, Ljerka Belak, Jana Šmid, Zvone Agrež, Anica Kur
Iztok Valič, Miro Podjed, Bogomir Veras, Igor Sancin, St
Potisk ter Vesna Jevnikar kot gostja.
ostuje
zagrebški
ihalni kvintet
Zagrebški pihalni kvin-
tet, eden od najstarejših
komornih ansamblov pri
nas, je bil ustanovljen leta
1963.
Z izvedbami klasične
glasbe in pa z deli sodobnih
jugoslovanskih skladate-
ljev, si je pridobil nedvo-
men ugled na koncertnih
prizoriščih doma in v tuji-
ni. Številni nastopi vedno
znova potrjujejo visoko
mesto tega ansambla v ok-
virih domače interpretativ-
ne umetnosti. V igri članov
ansambla posebej izstopa
dodelanost tehnike, čistost
stilskega pristopa in boga-
stvo tonov.
Ehtna zasedba Zagreb-
škega pihalnega kvinteta
(Zoran Despot - flauta, Ge-
org Draušnik - oboa, Aldo
Grbin - klarinet, Stjepan
Mateič - rog, Marijan Ko-
betič - fagot), se bo celjske-
mu občinstvu predstavila
s skrbno sestavljenim in
atraktivnim programom:
Lukačič - Kuljerič, J. Ph.
Rameau, Franz Danzi, L.
van Beethoven, Jacques
Ibert.
Koncert bo v torek, 13.
decembra v Narodnem do-
mu. Organiziral ga bo Za-
vod za kulturne prireditve
Celje.
Čisto pravi gusar zdaj Celjan
Po filmskem scenariju je Marjela Agrež napisala knjigo
čisto ob pravem času, sme-
mo reči - po filmu in le nekaj
dni pred začetkom nadalje-
vanke - je prišla v slovenske
knjigarne še knjiga z istim na-
slovom, nastala po predlogi
filmskega scenarija Marcela
Buha, Cisto pravi gusar. Mla-
di bralci je bodo še posebej
veseli in tudi starejši se cesto,
čeprav večkrat naskrivaj, ra-
di vračamo v svet pravljic.
In če smemo biti ob izi-du
nove slovenske knjige, kar je
vselej praznik, še nekoliko lo-
kalno vzneseni, potem z vese-
ljem tudi zapišemo, da je knji-
go po filmskem scenariju Mar-
cela Buha zapisala Celjanka,
vaša znanka s časopisnih stra-
ni Novega tednika in naša no-
vinarska kolegica Marjela
Agrež.
Pri nas se zgodi bolj redko,
v tujini pa je to že kar ustaljena
praksa, da nekako vzporedno
z novo filmsko uspešnico izide
še knjiga, ki ji je osnova film-
ska predloga. Splet naključij je
bil pravzaprav povod za roj-
stvo knjižnega Cisto pravega
gusarja, knjige, ki jo na 148
straneh spremljajo originalne
fotografije iz filma ali nadalje-
vanke, kar bo zlasti najmlajšim
bralcem še posebno všeč. Si-
cer pa je domišljijski svet, sko-
zi katerega nas vodi skozi po-
glavja osemletni junak Peter,
tako širok in prostran, da daje
vsakemu bralcu, bodisi mlade-
mu ali starejšemu, dovolj pri-
ložnosti, da si posamezne pri-
zore nasUkava tudi sam.
Zgodba je na videz čisto pre-
prosta: Peter se s starši in sta-
rejšo sestro na počitnicah na
morju močno dolgočasi, do-
kler ne odkrije, da v vasi sne-
majo film, pravljico po njegovi
priljubljeni knjigi o Kapitanu
Florestanu. Pri snemanju je tu-
di pisatelj, ki zato, ker so tele-
vizijci spremenili njegovo
pravljico, knjigo zažge...
S tem pa je povzročil veliko
zmedo, kajti nekatere pravljič-
ne osebe je tako izgnal iz njiho-
vega sveta, pomešale so se
med filmske junake in sploh
postane zmeda tako velika, da
ji je celo domišljije prepolni
glavni junak Peter na nekate-
rih mestih komaj kos. Še do-
bro, da postaneta pisatelj Božo
in Peter čisto prava prijatelja,
in da stric Božo obljubi napisa-
ti novo pravljico.
Med vsemi osebami, resnič-
nimi in pravljičnimi, je morala
biti čisto pravi krmar tudi Mar-
jela Agrež, ki v pravljični svet
knjižnega Čisto pravega gusar-
ja niti ni mogla pripeljati vseh
Buhovih oseb in junakov.
A ker sta z dečkom Petrom ve-
Uka prijatelja in zaveznika, saj
so njegova pisma o napetih do-
godivščinah in pustolovščinah
na morju prihajala na njen na-
slov vsak dan, ji ne bo zameril,
če je pustila poleteti tudi svoji
domišljiji. Z vmesnimi poglav-
ji, ki šo nekakšna rdeča nit
knjige, se je spuščala nazaj na
resnična tla, kjer spotoma mla-
dega bralca o čem poduči, ah
pa mu pomaga razplesti kak-
šen preveč zapleten gusarski
vozel, ki gaje bil zategnil s svo-
jo pravljico pisatelj Božo, ozi-
roma Marcel, ali pa kdo drug.
Sicer pa je zamenjav, zmešnjav
in akcij polno tudi v knjižnem
gusarju. Za to poskrbijo Petro-
vi junaki: Kapitan Florestano,
guverner Alonzo de Portez,
Suzana, Vesna, Sneguljčica,
palčki in celo smrkci so se pri-
tihotapili vmes. Peter verjame
v svoje junake, zato jih lahko
tudi vidi, se z njimi pogovarja,
z njimi živi in nikoli mu ni
dolgčas, tudi, če oče in mama
in njegova odrasla sestra nima-
jo časa zanj. Prijateljici, Maije-
h Agrež v zadnjem pismu
z morja, potem, ko se morajo
njegovi junaki razbliniti, zaupa
Peter spoznanje, da je čudovi-
to, a tudi sila naporno vladati,
če hočeš biti dober in pravičen
vladar. A kaj, ko nad otroki
vselej zavladajo odrasli, ki ho-
čejo imeti vedno prav, name-
sto da bi pustili otroški domi-
šljiji leteti.
MATEJA PODJED
Na Dnevih plesa
Media in Akt
Z dvema plesnima predsta-
vama Plesnega teatra Ljub-
ljana se bodo danes ob 20.30
uri v Cankarjevem domu
v Ljubljani pričeli Dnevi
plesa.
Dnevi plesa se s prizorišča
Cankarjevega doma letos seh-
jo še v SNG Opero, kjer bo
jutri zvečer balet SNG Opere
izvedel Pesem ljubezni in smr-
ti v koreografiji Milka Šparam-
bleka.
Sobotni plesni večer bo na-
menjen pregledu plesnih do-
sežkov mladinskih plesnih
skupin. Z našega območja v ju-
trišnjem večernem programu
sodeluje plesna skupina Media
iz Titovega Velenja s plesom
Prosim za ples v koreografiji
Irene Gorogranc. V nedeljo pa
se bo plesna skupina akt pred-
stavila s kratko koreografijo
Ane Vovk-Pezdir Kda se dragi
v Amariko odpravla. Ta bo na
ogled v lutkovnem gledališču.
Dneve plesa bodo sklenili
s celovečerno predstavo Ah-
nug v izvedbi plesne skupine
Sutki Torino in koreografiji
Anne Sagna, v srednji dvorani
Cankarjevega dom.a, v nedeljo
ob 19. uri. VVE
Vznemirljivi odsevi v Celjskem zborniku
izrazi trenutnih sposobnosti in pogledi posameznih avtorjev
Celjski zbornik, publikaci-
ja, s katero se lahko resnično
postavljamo v širšem sloven-
skem prostoru, je ponovno
pred bralci. Pred dnevi ga je
izdala in založila Kulturna
skupnost občine Celje v na-
kladi 500 izvodov.
Celjski zbornik 1988 nam na
več kot 300 straneh prinaša vr-
sto zanimivosti gospodarske-
ga, kulturnega in političnega
življenja, s čimer nadaljuje dol-
goletno in preverjeno uredni-
ško prakso, za kar gre še po-
sebna zahvala uredniškemu
odboru, ki tudi to pot pri izbo-
ru in pripravi materiala za ob-
javo ni imel lahkega dela.
Spremno besedo Celjskemu
obzorniku na pot je napisal
Slavko Pezdir, predsednik OK
SZDL Celje, ki med drugim pi-
še, da je bila ena najdragoce-
nejših stalnic uredniške politi-
ke celostno razumevanje druž-
benega razvoja, saj so bile stra-
ni odprte tako vertikalnim
spustom v zgodovinske globo-
čine kakor tudi horizontalnim
pogledom okoli osi čistega se-
danjika, dosežkom humani-
stičnih in naravoslovnih ved,
prispevkom uglednih univer-
zitetnih profesorjev in mladih
raziskovalcev in publicistov.
Tako se nam ob ponovnem
listanju zajetnih zvezkov Celj-
skega zbornika razkrivajo
nadvse vznemirljivi odsevi
zgodovinskih trenutkov, izrazi
trenutnih sposobnosti in po-
gledov posameznih avtorjev in
generacij. Pred bralcem se pla-
stično odvrtijo podobe iz kro-
nike dogodkov in oseb ožjega
in širšega okolja. Iz znanstve-
no zastavljenih študij lahko
postopoma spoznavamo oza-
dje in globino prostora in časa,
ki ga živimo.
Prelistajmo ga. Naslovnica
prinaša likovno delo Karla Ze-
lenka, nastalo leta 1985 z nac^
slovom Družina artistov. Vse-
binski del uvaja Tone Saga-
din, ki piše o raziskovalno-raz-
vojni dejavnosti v celjski indu-
striji. Darka Domitrovič-Ura-
njek piše o ekološki bilanci
celjske regije, njeni drugi fazi,
Karmen Gorišek pa podaja ka-
drovske možnosti za prestruk-
turiranje celjske industrije. Iz-
redno zanimiva ter s fotografi-
jami, skicami in načrti podprta
je magistrska naloga Alenke
Kocuvan-Polutnik, o dvoriš-
čih in vrtovih starega mestne-
ga jedra Celja, dediščini prete-
klosti in potreb sedanjosti.
Alenka Kolšek piše in pridaja
še fotografije, o obnovi graj-
skega parka v Sevnici, Vera
Kolšek je svoje delo z naslo-
vom Miš in apolon Smintheus
posvetila umrlemu znanstve-
niku jn humanistu dr. Jarosla-
vu^ Šašelu, ki se je rodil
v Šmarju pri Jelšah.
O medklubskem sestanku
jugoslovanskih penklubov
v Celju in Rogaški Slatini
(1938) piše Martin Silvester,
Božena Orožen je pripravila
prispevek z naslovom Davorin
Ravljen - član »zveste čete«
1898-1965. Kari May na Dobrni
ali problem bralne kulture na
Slovenskem so razmišljanja
Antona Šepetavca, Vladimir
Šlibar pa je za objavo zbral bi-
bliografijo člankov Alme
M. Karlin, ki so objavljeni
v celjskem nemškem listu Cil-
lier Zeitung. Nekaj dopolnil iz
bibliografije Frana Roša priob-
čuje Antonija Fras, Jože Vur-
cer pa piše o narodnem heroju
Petru Stantetu-Skali.
Anton Sore piše o razvoju
osnovnošolske mreže s poseb-
nim ozirom na podružnične šo-
le na celjskem območju, Janko
Lešničar pa o letu 1961, ko so
v Celju ustanavljali učno bazo
ljubljanske medicinske fakul-
tete, sledi prispevek Ludvika
Rebeuška   o   tridesetld
zdraviliškega združenja
lju, o znani podobi celjsu
zdravnika  in  zobozdrao
dr.  Antona  Schv/aba  p
Franc Štolfa in Velimir
kič. V prispevku iz kultv"
oglaša Andrijan Lah, ki p"
ma gledališko sezono 1^^
in ki je članek naslovil <M
stopaj očega začetka do ^
nega konca. Antonija Frj
še o Karlu Zelenku kot o ■
niku v luči sodobnega
Alenka Domjan o 25-letn^
kovnega salona Celje, J
Petrovič podaja drobec i'(
ne ljubiteljske shkarke
Trobej. Celjski zbornik za
žujeta in končujeta dvP
spevka: Gustav Grobelnt(
še o zborovodskih semis^
mladinskega pevskega fe
la Celje 1966-81, Jožica l^^
šek pa je prispevala delcrji
slovom   Raziskovalna
nost celjske mladine \
1987, ^
To so naslovi iz bogate ^
ne Celjskega zbornika 1?C
ga je mogoče kupiti za s;^
nih 10.000 dinarjev v či;
Knjižnice  Edvarda  K2"
v Celju.    MATEJA PO""
OBČiNSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
CELJE
v skladu s 4. členom Pravilnika o podeljevanju
priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Celje
RAZPISUJE
za leto 1989 podelitev
1. Roševih priznanj
2. Priznanj Občinske izobraževalne
skupnosti Ceije
Roševo priznanje se podeli posamezniku za poseb
ne uspehe in dolgoletno delo na področju vzgoje it
izobraževanja.
Kandidat mora imeti najmanj 10 let dela na področji
vzgoje in izobraževanja. Pri izbiri imajo prednos
kandidati, ki izpolnjujejo čim več naslednjih krite
rijev:
- doseganje izjemnih pedagoških uspehov,
- poznavanje in uporabljanje sodobnih vzgojnoizo
braževalnih metod,
- vnašanje novosti v vzgojnoizobraževalni proces,
- prenašanje izkušenj na mlajše, mentorstvo učen
cem in študentom kadrovskih šol ter pripravnikom,
- povezovanje vzgojnoizobraževalnega dela z oko
Ijem,
- mentorstvo v organizacijah učencev in interesnij
dejavnostih ter doseganje nadpoprečnih rezultatoi
v teh dejavnostih, ,
- aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah
samoupravnih organih.
Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Celj«
se podeljuje posameznikom, organizacijam združe
nega dela, krajevnim skupnostim, družbenim organi
zacijam in društvom za osebne uspehe pri razvijanji
vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini Celje in zi
posebno uspešno sodelovanje p"ri izvajanju celovite/
ga procesa vzgoje in izobraževanja. j
Kandidate lahko predlagajo:
- organizacije združenega dela,
- krajevne skupnosti,
- samoupravne interesne skupnosti,
- družbenopolitične organizacije, |
- družbene organizacije in društva.
Predlog mora poleg imen in drugih osnovnih podal
kov vsebovati še podrobno obrazložitev.
Rok za prijavo je do vključno 4. 1. 1989. j
Predloge pošljite na naslov Občinska izobraževalo
skupnost Celje, Gregorčičeva 5/a. e
DECEMBER 1988
NDVI TEDNIK - STRAN 9
Maiprej Turistični nageij, potem pa zaprtje \oka\a
I. ianuariem se bodo zaprla vrata Starmanovega gostišča
Nfkaj dni pred Dnevom republike so na magistralni cesti Celje-Ljubljana, pred
|anim Štormanovim gostiščem delavci Celjskega cestnega podjetja potegnili črto, ki
epoveduje prehitevanje in s tem tudi zavijanje v levo iz ljubljanske smeri proti
(Ijski. Hkrati so postavili tudi znak, ki prepoveduje ustavljanje oziroma parkiranje
hzil. To so storili, kot nam je uspelo izvedeti do zaključka redakcije, zaradi večje
lometne varnosti, saj kot pravijo na Upravi za notranje zadeve je bilo prav na odseku
ed Štormanovim gostiščem že nekaj prometnih nesreč. Ljudje vso stvar komentirajo
i1i svoje in večina, s katerimi smo govorili, je menila, da obstaja še en veliko večji vzrok
^to - namreč nevoščljivost.
j,ltormanovi so seveda pri-]
J, eti. Promet v tem zna-i
n gostišču je upadel za;
^^"og štirideset odstotkov, i
pdslavljamo pa si lahko, \
^ to pomeni za gostinski j
al. v katerem je zaposle-
■ ' kar 21 delavcev. Lastni-
Milica in Zvone pravita, ]
—ne vidita nobene druge;
žnosti, kot da lokal zapre-;
n konec prejšnjega tedna 1
se tudi odločila. Na žalski i
inski skupščini sta odja--
obrt s 1. januarjem. Kaj;
;orej z usodo delavcev, ki;
'ijo kot zelo dobri, ki so \
prečno    zaposleni    pri j
-manovih že pet let in ne- j
;ri   tudi   dlje?   Kaj   ho i
;odo tega zasebnega go- \
;a, ki ima največ zaposle-
v Sloveniji in dosega tu-j
lajvečji promet? Kaj bo ■
j s tem gostiščem, ki je!
kratkim prejelo Turistič-<
agelj, pa Zlate vilice Beo-;
a in ki je bilo ocenjeno''[
.najboljši zasebni lokali
^ke regije? Prihodnje le-j
odo prejeli tudi medna- i
jio priznanje za Hišo ka-j
^)sti - diplomo in zlato:
.aljo. Gre za prvo tovrst--*
iriznanje. v tem tekmo-
a pa sodeluje kar sto ■
■sdsednik žalske občin-)
•>kupščine Ludvik Sem-^
primožnik in predsednik ob-
činskega izvršnega sveta To-
ne Bratuša sta nam poveda-
la, da sta z zadevo seznanje-
na, žal pa občina na odloči-
tev ne more vplivati, ker gre
za republiško cesto. Skušala
pa bosta po svojih najboljših
močeh prispevati, da bi se
stvar razrešila v zadovoljstvo
vseh, saj ni enostavno pustiti
na cedilu 21 delavcev, pa tu-
di občina je zainteresirana za
nadaljnje obratovanje loka-
la. Tudi zato, ker je lahko
vsem skupaj v ponos, da je
eden izmed najlepših in naj-
Danilo Basle, tajnik Obrt-
nega združenja Žalec: »Mi se
s takšnim načinom razreše-
vanja problema ne strinjamo
in preko svojih organov in
Zveze obrtnih združenj bo-
mo ustrezno ukrepali oziro-
ma dali pripombe, prav tako
pa seveda tudi preko Gospo-
darske zbornice. Že zdaj pa
lahko povem, da odločba, ki
sojo izdali za takšno promet-
no ureditvijo ni v skladu
z zapisnikom ogleda.«
boljših lokalov, ki ga izredno
cenijo tudi tujci, prav v žal-
ski občini.
Nas pa je zanimalo tudi to,
če sta Mihca in Zvone Štor-
man povsem resno mislila.
ko sta odjavila obrt. »Stroški
poslovanja v sedanjem obse-
gu so takšni, da je normalno
obratovanje gostišča nemo-
goče, po drugi strani pa na
pol prazen lokal ni več tako
privlačen za goste. Pred-
vsem tujci se z novo cestno
situacijo nikakor ne znajde-
jo. Mishm, da bi lahko zade-
vo bolj pametno rešili. Mo-
ram povedati da nihče od
stanovalcev na tej strani ce-
ste ni bil obveščen, kako bo
urejen promet, kaj šele, da bi
se lahko kdo pritožil. Dva-
najst družin sedaj ne more
domov ne da bi naredili pro-
metni prekršek. Glede črne
točke pa tole. - Naj pristojni
enkrat pokažejo dejanske
podatke o številu nesreč
v devetih letih. Koliko se jih
je dejansko zgodilo pred go-
stiščem, ne pove nihče. Gle-
de odločitve pa poudarjam,
da je bila povsem resna in
morate me razumeti.«
S takšno prometno uredi-
tvijo se seveda ne strinjajo
tudi mnogi Štormanovi sose-
dje. Zasebna obrtnika Metka
in Jože Gole pravita, da je
večina življenjsko vezana na
Šempeter (šola, vrtci, zapo-
slitev_, trgovina). Ko se vrača-
jo iz Šempetra domov, mora-
jo obrniti v Žalec ali pa
s strahom zavijajo v levo, da
se ne bi zgodila nesreča ah
da jih ne bi kaznovala pro-
metna milica. Vseh dvanajst
družin se je že pritožilo tudi
Upravi za notranje zadeve
v Celju. Golčeva sta poveda-
la tudi to, da takšna promet-
na ureditev močno vpliva na
delo v njihovi obrtni delavni-
Jože Jan direktor gradnje
Žalec: »Moram reči, da sem
k Štormanovim lahko ved-
no, brez strahu, da bi bilo kaj
narobe, pripeljal še tako zah-
tevnega poslovnega partner-
ja. Najlaže je čez noč na cesto
zarisati polno črto in postavi-
ti znake, s tem pa uničiti
priznano gostišče. Vem, da
je možnost, da bi se stvar
uredila tudi s prometnega vi-
dika, popolnoma jasno pa mi
je, da na občini nikakor ne bi
smeli dovoliti, da bi takšen
lokal zaprli in zastaviti bodo
morali vse svoje sile, da se
kaj takega ne zgodi. Polna
usta besed imamo o pomenu
razvijanja gostinstva in turiz-
ma in drobnega gospodar-
stva, po drugi strani pa hoče-
mo takoj uničiti nekoga, ki
izstopa iz sivega povprečja.«
ci in da se stroški poslovanja
večajo tudi na račun izgube
časa in dodatnih voženj.
In kaj pravi eden izmed
delavcev, zaposlen pri Štor-
manovih. Jože Pajk?
»Ne bi govoril o koristi, ki
jih prinaša gostišče našemu
razvijajočemu turizmu in šir-
ši družbeni skupnosti in tudi
ne o številnih pohvalah na
račun našega dela. Prepoved
zavijanja k našemu gostišču
bo najprej prizadela turiste
in goste, tudi mnoge tujce,
od katerih slišimo veliko
pohval. Protestno pismo
smo poslali sindikatu delav-
cev zaposlenih pri zasebnih
obrtnikih in zaprosili smo za
pomoč. Kako naj naenkrat
ostanemo brez dela. Mar naj
bo to nagrada za naša dolgo-
letna prizadevanja ustvariti
odlično gostišče?!«
Ob koncu ne bo odveč še
nekaj razmišljanj? Ukrep ka-
kršen je, je najbolj enostavna
rešitev, toda zakaj se je to
zgodilo kar čez noč? Saj ob-
stajajo udi druge rešitve. De-
nimo, tretji odstavni pas, ki
bi ga lahko že zdavnaj uredi-
li, pri vseh postopkih uredi-
tve tretjega pasu, pa si ni mo-
goče zamisliti, da se to lahko
pri nas zgodi prej kot v pol
leta. Že sedaj pa bi veljal
okrog 25 starih milijard, so
nam zatrdili na celjskem
Cestnem podjetju. Toliko ča-
sa ob tako zmanjšanem pro-
metu tudi pn Štormanovih
ne more biti zaposlenih 21
delavcev. Skratka - stvar bi
lahko uredili že prej.
Ob koncu pa velja spomni-
ti še na nekaj. Ko so pred
kratkim na občinski konfe-
renci SZDL v Žalcu razprav-
ljali o varnosti cestnega pro-
meta v občini, ni nihče kot
Milan Zupane, predsed-
nik OK SZDL Žalec: »Pro-
blem bo obravnaval svet za
drobno gospodarstvo pri OK
SZDL. Ce devet let ni nihče
razmišljal, da je treba stvar
urediti, bije ne smeli tudi ne
kar tako čez noč, kajti prav
gotovo bi se lahko našla
kakšna ustreznejša rešitev.«
kritično točko omenjal odse-
ka pred Štormanom. Veliko
več prometnih nesreč, tudi
s smrtnim izidom, se je že
zgodilo na znameniti žalski
obvoznici, ki še do sedaj ni-
ma uporabnega dovoljenja.
JANEZ VEDENIK
»Niliče noče šlcodovati Štormanu«
Za mnenje o vsem skupaj
smo zaprosili tudi inšpek-
torja, odgovornega za var-
nost v cestnem prometu pri
Upravi za notraiije zadeve
v Celju, Ivana Hribernika.
»Predvsem naj povem, da
tako uspešnemu gostišču
kot je Štormanovo, nihče ni
hotel škodovati, saj se zave-
damo, kaj pomeni v turistič-
ni oziroma gostinski ponud-
bi. Dejstvo pa je, da se je
pred Štormanovim gostiš-
čem v zadnjem letu zgodilo
devet   prometnih   nesreč.
V glavnem je šlo za trčenja.
Kdor se vsaj malo spozna na
varnost v cestnem prometu,
ne more zanikati, da je bilo
stanje pred Štormanovim
gostiščem nevzdržno, ob ce-
sti na avtobusni postaji pa so
velikokrat stali tudi tovor-
njaki in onemogočali pre-
glednost. V vsakem primeru
je dejstvo, da nesreč na tem
odseku preden so odprli go-
stišče ni bilo, sedaj pa jih je
vedno več.«
- Črnih točk je v žalski
občini še več, pomislimo sa-
mo na obvoznico in promet-
no ureditev v Šempetru...
»To je res! V Šempetru
konkretno smo naleteli na
zatečeno stanje in celotno
ureditev bomo kompleksno
reševali. To velja tako za od-
cep proti Peklu kot za odcep
proti Polzeli. Nekaj črnih
točk pa smo že odpravili: de-
nimo v Brasjovčah in pri
Vinski gori. Štorman pa ni
edini, kjer smo tako ukrepa-
li. Pred leti, ko še ni ilo ob-
voznice, smo tako storili tudi
pri gostiču Ivanke Čas v Žal-
cu in še kje.«
- Kakšna bi bila idealna
rešitev prometne ureditve
pred Štormanom?
Hribernik: »Razmišljamo
o tretjem, odstavnem pasu,
vendar bodo problemi, ker
bo širitev ceste težko izvesti,
ker bi šlo za poseg v zemljiš-
če prve kakovosti. V prime-
ru, da bi se to izvedlo, pa bi
po mojem morala interes za
to najti tudi žalska občina,
saj je jasno, da je Štormano-
vo gostišče za občino po-
membno.«
- Omenili ste osem pro-
metnih nesreč v zadnjem le-
tu. So se zgodile tik pred
gostiščem?
V glavnem da, lahko tudi
nekaj metrov na levo ali des-
no stran, kar pa je tudi raz-
umljivo, saj pri zavijanju
v levo in desno oziroma spe-
ljevanju avtomobil že prevo-
zi določeno razdaljo.«
- Stanovalci sedaj iz
šempetrske strani ne more-
jo domov. Kmet na desni
strani ceste, ne more s trak-
torjem na njivo, ki je na na-
sprotni strani ceste. Če želi
priti tja, mora najprej
v Žalec...
»Miličniki imajo navodila,
da stanovalcev, ki bi vozili
preko polne črte in zavijali
domov, ne kaznujejo, verjet-
no pa bomo namestili še na-
pis, ki jim bo dovoljeval zavi-
janje domov.«
me h Gorenju
'ir za izločitev Term Topolšica iz Zdravstvenega cen-
^itovo Velenje ni več, saj je delavski svet term sklenil,
i treba pripraviti vse potrebno za odcepitev. Sicer že
i zamisel o odcepitvi je s tem spet aktualna.
e osnovne postopke so končali tudi v sozdu Gorenje,
so že spomladi vse članice soglašale, da se terme kot
ita delovna organizacija vključijo v sozd. V zdravilišču
imreč opravljali tudi preventivne preglede delavcev
nja. rehabilitacijo in druga zdravljenja, v zdravilišču pa
edili tudi izobraževalni center, ki bi bil odprt tudi
m. Želijo tudi, da bi v Topolšico privabili več tujcev,
Dodo terme posodobili.
zcarinslia prodajalna v Žalcu
d dnevi so v Hmezadovem hotelu Golding Rubin
cu odprli brezcarinsko prodajalno, ki je hkrati tudi
tovrstna prodajalna Primexa iz Nove Gorice na
čju izven primorsko-goriške regije. Tako v Hmezadu
rimexu zatrjujejo, da bo prodajalna dobro založena,
v prvih dneh otvoritve pa dokazuje, da je bila takšna
jalna v Žalcu zares že potrebna.
JANEZ VEDENIK
obnejše poslovanje Popotnika
Ijski turistični poslovalnici Popotnik prehajajo na
lejše oblike poslovanja.
ajo namreč računalniško obdelavo finančnega in turi-
!a poslovanja, ki zajema celovitejši pregled nad pro-
rističnih aranžmajev, rezervacij in vseh ostalih uslug,
otniku so izvedli tudi računalniško opismenjevanje
delavcev. VZ
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
vas vabi na
)mocijskj koncert
ija SOTOŠKA, dvakratnega zmagovalca
3 harmonike Ljubečna, ob izidu njegove
!te z naslovom: Snežni valček in druge
3 melodije.
oert bo v petek, 9. decembra ob 20. uri
orani Zdravilišča.
'jem bo družabno srečanje z enim
oljših slovensl<ih citrarjev, Miranom
}letom in ansamblom Dobri prijatelji iz
ic.
rvacije po telefonu: 730-010.
Obiščite!
POPOTNIKOV avtobus bo ljubitelje
kulturnih prireditev popeljal v Cankarjev
dom tudi v mesecu DECEIVIBRU:
16.12.: CARMEN, operni film (režija F. Rosi, nastopajo
Placido Domingo, Julia Migenes Johnson in drugi)
21.12.: BIKEC FERDINAND - glasbena pravljica za
otroke (glasba Urban Koder, režija Ksenija Hribar,
nastopajo Plesni teater iz Ljubljane in šansonjerka Vita
Mavric)
27.12.: VEČER POPULARNIH OPERNIH ZBOROV
- prednovoletni koncert s komornim zborom RTV
Ljubljana, zborom Consortium Musicum in Simfoniki RTV
Ljubljana.
1.1.1989: NOVOLETNI KONCERT s SLOVENSKO
FILHARMONIJO, dirigent: Uroš Lajovic, Solista: Vili
Burger, ustna harmonika in Jurij Reja, tenor.
SLOVENSKE IN TUJE BOŽIČNE PESMI:
SAKRALNI KONCERT Z NEW SWING OUARTETOM
20. decembra v Opatijski cerkvi Sv. Daniela v Celju ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic od 12. 12. naprej v poslovalnici
POPOTNIKA, Kocenova ul. 2.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
POPOTNIK CELJE, Kocenova 2, tel. 24-019, 29-251.
Kocenova 2
10. STRAN-NOVI TEDNIK
98j
Nepotrebne spone šmarskega kmetijstva
Kmetijstvo je v občini
Šmarje pri Jelšah v vseh
razvojnih dokumentih
opredeljeno kot prednostna
gospodarska panoga. V letu
1986 je, na primer, ustvarilo
skoraj 11,5 odstotka družbe-
nega proizvoda občine, od
tega v zasebnem kmetij-
skem sektorju kar 83 od-
stotkov.
Po popisu prebivalstva iz
leta 1981 je na Šmarskem še
skoraj 24 odstotkov kmečke-
ga življa, kar kaže na dokajš-
njo nerazvitost občine, sai ta
Od okoli 30.300 prebivalcev
občine Šmarje pri Jelšah je
okoli 7200 kmetov, od teh je
aktivnih 4700.
delež v Sloveniji znaša do-
brih 9 odstotkov. Od vsega
kmečkega prebivalstva pa je
le 66 odstotkov aktivnega,
delež kmetov pa v celotnem
prebivalstvu upada za 13 od-
stotkov hitreje kot v repubh-
ki. Zaskrbljujoča je zlasti
starostna struktura prebival-
stva šmarske občine, saj je
bil delež občanov, starih nad
65 let, v letu 1971 12 odstot-
kov, v letu 1981 pa že 16 od-
stotkov. Tako je indeks sta-
ranja v desetih letih narasel
s 55 kar na 94 odstotkov.
Z izobrazbeno oziroma
kvalifikacijsko ravnijo
kmečkega prebivalstva se
tudi v šmarski občini ne mo-
rejo pohvaliti. Nepismenih
kmetov resda skoraj ni najti,
s komaj tremi razredi osnov-
ne šole pa jih je skoraj 5 od-
stotkov, medtem ko jih je
s sedmimi razredi osnovne
šole največ, skoraj 47 odstot-
kov. Od skupnega aktivnega
kmečkega prebivalstva je
odstotek kmetov z osemlet-
ko malo nad 44, s srednjo šo-
lo pa jih je 4,5 odstotka. Od-
stotek kmetov z višjo oziro-
ma visoko strokovno izo-
brazbo pa je zanemarljiv in
znaša 0,03 odstotka.
Šmarska občina je ena
večjih s primernimi površi-
nami za kmetijsko proizvod-
njo. Teh površin je 21.652
hektarov, od tega 17.375 hek-
tarov obdelovalnih, njih
struktura pa je taka: največ,
33 odstotkov je gozdnih zem-
ljišč, sledijo travniki z dobri-
mi 27 odstotki, njive in vrto-
vi z dobrimi 18 in pašniki
s 13 odstotki površin. Ostalo
so sadovnjaki (3,3 odstotka),
vinogradi (3,2), nerodovitnih
zemljišč pa je nekaj manj kot
2 odstotka od skupnih kme-
tijskih površin.
Za tržno proizvodnjo v ži-
vinoreji pa so zlasti zanimive
kmetije z velikostjo nad 10
hektarov. Šmarsko kmetij-
stvo je usmerjeno v živinore-
jo oziroma govedorejo ter
prašičjerejo in perutninar-
stvo.
Poljedelska proizvodnja je
usmerjena predvsem v pri-
dobivanju hrane za živino,
Od vseh kmetijskih površin
v občini Šmarje pri Jelšah
jih je kar 96 odstotkov v za-
sebni lasti, velik problem
pa je razdrobljenost kmetij.
Poprečna šmarska kmetija
namreč meri le 3,7 hektara
oziroma 2,76 ha obdeloval-
nih površin. Poleg proble-
ma razkosanosti kmetij pa
je problem tudi v hribovito-
sti in zamočvirjenosti povr-
šin v ravninskem svetu.
tržne proizvodnje pa je malo.
Intenzivnejše pridelovanje
v poljedelstvu otežkoča pre-
velika pestrost rastja na nji-
vah, zaradi strukture kmetij
(čiste in mešane) pa te razno-
Ukosti ne bo mogoče odpra-
viti. Glavne slabosti takšne
proizvodnje so: težavno me-
haniziranje, problematična
oskrba z repromaterialom,
velika poraba živega dela in
zanemarljivo malo tržne po-
ljedelske proizvodnje. To po-
gojuje nizke hektarske dono-
se, saj je nemogoče strokov-
no obvladovati različne teh-
nologije. Velik problem je
tudi velikost šmarskih kme-
tij, saj je v občini le 16 od-
stotkov gospodinjstev, kate-
rih kmetije merijo nad 8 hek-
tarov, polovica kmečkih go-
spodinjstev pa ima le do
3 hektare površin.
Pretežni del živinorejske
prozvodnje je v zasebnem
sektorju, poslabšani pogoji
gospodarjenja po letu 1983
pa so razvoj te panoge znat-
no zavrli. Govedoreja je glav-
na panoga z najvišjo tržnost-
jo. Govedoreja tudi edina iz-
korišča travnate površine, ki
v občini zavzemajo kar 62
odstotkov vseh kmetijskih
površin. Glavna cilja razvoja
govedorejske prozvodnje sta
mlečna proizvodnja in proiz-
vodnja mesa.
Zlasti v šmarski občini je
za intenzivno kmetijsko
proizvodnjo potrebno pri-
dobivanje novih zemljišč,
varovanje zemlje ter izbolj-
ševanje njene kakovosti. Na
tem področju so zadnja leta
v občini veliko naredili.
Meliorirana so štiri polja:
Šentviško (118 ha), Imensko
(208), Pristavško (330) in
Kunšperško polje (332 ha).
Vse meliorirane površine so
tudi komasirane.
Iz teh, sicer ne popolnih
podatkov, je mogoče oceniti,
da ima kmetijstvo v šmarski
občini še veliko možnosti
razvoja. Današnje stanje
(ne)-
ra^vitosti je pogojeno zlasti
z relativno nerazvitostjo
ostalih gospodarskih panog,
kar onemogoča večja vlaga-
nja v kmetijstvo. Razlogi pa
so še v razdrobljenosti kme-
tijskih površin, težavnih po-
gojih obdelave, ker je občina
hribovita, v neugodni sta-
rostni strukturi kmečkega
prebivalstva pa tudi v nizki
izobrazbeni strukturi kme-
tov. Marsikaj se zlasti zadnja
leta premika na bolje, kar ka-
žejo tudi rezultati, zlasti v ži-
vinorejski proizvodnji. Vse
pa le ni v kmetovih ali božjih
rokah. Marsikaj bo morala
postoriti tudi država, ki še
vedno drži roko nad cenami
kmetijskih proizvodov in zdi
se, kot da si domišlja, da vo-
di zdravo kmetijsko politiko.
Za razvoj kmetijstva, ne sa-
mo šmarskega, je potrebna
dolgoročna n stabilna strate-
gija razvoja, kateri morajo
biti podrejeni ekonomski
ukrepi. Ti so danes, žal, osre-
dotočeni vse preveč na reše-
vanje občasnih problemov
oskrbe.
MARJELA AGREŽ
Moč kmečke množice
V Konjicah zaživeia podružnica Siovenslie itmečiie zveze
Odbor podružnice Slo-
venske kmečke zveze, ki so
jo v Slovenskih Konjicah
ustanovili sredi avgusta, se
je pred kratkim sestal na
prvi vsebinski seji in na
dnevni red postavil žgočo
problematiko odkupa in
plačila mleka.
Jože Petelinek, ki so mu
kmetje zaupali predsedova-
nje podružnice Slovenske
kmečke zveze pravi, da je
problem merjenja tolšče, hi-
giene in odkupnih cen rako-
va rana že dolgo vrsto let.
Sam se s temi težavami sre-
čuje kot kmet, ki se ukvarja
z živinorejo in prodajo
mleka.
- Kaj menite, zakaj je
prav pri odkupu mleka toli-
ko težav kar po celi Slove-
niji?
»Zato, ker vedno capljamo
za 30 do 40 odstotkov za real-
no proizvodno ceno, kr jo iz-
računajo pri Kmetijskem in-
štitutu v Ljubljani. Zato smo
na našo prvo delovno sejo
postavili prav to problema-
tiko.«
- Kakšno stališče ste zav-
zeli?
»Dogovorili smo se, da je
potrebno v mlekarstvu preiti
na sistem, kakršen je uve-
ljavljen pri pridelavi mesa,
kjer se s konstantno rastjo
stroškov dviga tudi cena
proizvoda. Sociale, ki trenut-
no velja pri odkupu mleka,
ne more nositi samo kmet,
smo rekli na seji.«
- Veliko pripomb imajo
kmetje navadno pri merje-
nju tolšče mleka. Kako vi
vidite ta problem?
»Merjenje tolšče naj bi
opravljala kakšna nepri-
stranska organizacija, ki ne
bi imela z odkupom nič
skupnega. Tako pa smo
kmetje podvrženi na milost
in nemilost predelovalcem
mleka, v našem primeru je to
Mlekarna v Arji vasi. Na to
pa ne kmet in ne zadruga ni-
mata nobenega vpliva. Ne
želim govoriti o nepristrano-
sti merjenja tolšče, vidimo in
ugotavljamo pa, da ob vsaki
podražitvi mleka pade dolo-
čen odstotek tolšče na celem
področju, ne glede na letni
čas in ne samo pri posamez-
nikih.«
- Kako pa je s plačeva-
njem mleka?
»Tudi o tem smo govorili,
saj dobimo mleko obračuna-
no šele po dvajsetem v na-
slednjem mesecu in zato
zahtevamo, da se ta rok pla-
čila skrajša!«
- Nam lahko postrežete
s kakšnim oprijemljivim
podatkom iz prve roke, z va-
še kmetije?
»Neto cena zadnjega mer-
jenja tolšče, ki je bila 3,6 od-
stotna, brez dodatka za higi-
eno, je bila v dveh tretjinah
preteklega meseca 550 dinar-
jev, v zadnji tretjini pa 630
dinarjev. V tej ceni niso
vključeni dodatki za higieno,
ki so 5 ali 10 odstotni in tudi
ne odbitki Kmetijske zadru-
ge, ki so dogovorjeni za vzdr-
ževanje, gradnjo, hlajenje in
podobno. Šele skupni se-
števki in odbitki dajo pravo
ceno m ti se zlasti velikim
pridelovalcem mleka že
krepko poznajo.«
- Ali mislite, da boste kot
člani Slovenske kmečke
zveze uspešni pri razreševa-
nju takšne in podobne pro-
blematike?
»Trenutno imamo podpi-
sanih 130 pristopnih izjav
kmetov iz cele občine, tistih
torej, ki se vidijo v tej zvezi
in ki menijo, da bomo zdru-
ženi bolj uspešni. Odločili
smo se, da bomo delali pod
okriljem Socialistične zveze,
za katero moramo reči, da
nam pomaga kjer le more in
kjer se zdi potrebno. Kako
bomo reševaU naše težave?
Zdaj pa imamo res prilož-
nost, da se kot člani podruž-
nice Slovenske kmečke zve-
ze vključimo v vse pore odlo-
čanja. Slovenska kmečka
zveza bo lahko imela vpliv
na odločanje v zvezi s kme-
tijsko problematiko v občini
in širše.«
- Ali o svojem delu ob-
veščate tudi Slovensko
kmečko zvezo v Ljubljani in
kakšne so te vezi?
»Smo šele na začetku na-
šega dela, vendar smo skle-
nili, da bomo vsa vabila, pa
tudi zapisnike sej ah pa mo-
rebitne težave naslovili še
v glavno mesto. O našem de-
lu pa bomo sproti obveščali
tudi vse institucije v občini,
v katerih tudi vidimo pomoč
in podporo.«
- Čemu boste posvetili
vašo prihodnjo sejo?
»Predvsem širjenju član-
stva. Zdaj, v zimskih mese-
cih, bomo obiskali še tiste
kmete, ki pristopne izjave iz
takšnega ali drugačnega
vzroka niso podpisah. Moč
in uspeh sta tudi v množič-
nosti.«
MATEJA PODJED
OZ »OBRT CELEIA«
CELJE, Oblakova 30
objavlja - ni relekcija
po 122. členu Statutajn 24. členu Pravilnika
o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in
naloge;
vodja računovodsko finančne
službe
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon še na-
slednje posebne pogoje:
- da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske ali
sorodne smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
- da ima višješolsko izobrazbo ekonomske ali so-
rodne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, ter
da ima pozitiven odnos do samoupravljanja.
Ponudbe pošljite na naslov: OZ »OBRT CELEIA«
CELJE, Oblakova 30, odbor za kadre.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
SVET DOMA
Lambrehtovega doma
Slovenske Konjice
razpisuje
dela in naloge
Direktorja Lambrehtovega doma
Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo
- da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in
nalog s posebno odgovornostjo na področju social-
nega varstva
- izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim do-
govorom o uresničevanju kadrovske politike.
Kandidata za opravljanje razpisanih del in nalog
bomo izbrali za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
LAMBREHTOV DOM SLOVENSKE KONJICE
Šolska 4, 63210 SLOVENSKE KONJICE
»ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa
v 15. dneh po izbiri.
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
Mesar
(več izvajalcev)
Pomožni delavec
(1 izvajalec)
Za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih
pogojev zahtevamo še:
pod 1. - IV. stopnja strokovne izobrazbe živilske
smeri - poklic mesar in 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusno delo 5 mesecev;
pod 2. - I. stopnja strokovne izobrazbe, končana
osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj - po-
skusno delo 4 mesece.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom. Prijave s kratkim življenjepi-
som ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8.
dneh na naslov: KK Šentjur - Splošna služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
odločitvi samoupravnega organa.
Na podlagi 11/2. tč. sklepa o začasnih ukrepih
družbenega varstva v
Hmezad, DO Tajfun,
Planina pri Sevnici,
začasni kolegijski poslovodni organ z dne 22. 11.
1988.
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. vodja računovodstva
2. vodja skladišča in notranjega
transporta
3. ličarja
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
pod 1: - končana VI. ali V. stop. strokovne izobrazbe
ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2: - končana V. ali IV. stop. strokovne izobrazbe
smer kovinarstvo in strojništvo ali prodajalec in 2 leti
delovnih izkušenj;
pod 3: - končana IV. ali III. stop. strokovne izobrazbe
za poklic ličar in 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidat pod tč. 1 mora poleg navedenih in zakon-
skih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- sposobnost za vodenje in delo z ljudmi.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s po-
skusnim delom 3 mesece.
OD po pravilniku o ugotavljanju in razporejanju do
hodka in čistega dohodka, delitvi sredstev za OB ir
SP.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisni!
pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi, o izbiri bode
kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklepa ZKPO.
8. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Zakaj je morala
Mojca umreti?
Odprto pismo primariju dr.
Pavletu Knezu, predstojni-
ku Kirurgije notranjih or-
ganov celjske bolnišnice.
Dne 20. 11. 1988 je bila za-
radi žolčnih kamnov na va-
šem oddelku operirana Moj-
ca Kuzma, učenka Srednje
trgovske šole v Celju, stara
18 let.
Po operaciji se ji je stanje
poslabšalo, tako da sta bila
potrebna še dva operativna
posega. Mojci se je stanje ta-
ko poslabšalo, da je 2. 12.
1988 ob 19.20 uri umrla.
Prosim vas, da mi odgovo-
rite na naslednja vprašanja
oziroma pojasnite ta tragičen
dogodek v naslednji številki
Novega tednika.
Ali je bila Mojca pred ope-
racijo pregledana tako kot je
potrebno, da se ugotovi, če
bo prenesla operacijo?
Zakaj je bil potreben drugi
in tretji operativni poseg ozi-
roma ali je bil drugi operativ-
ni poseg pravočasen?
Ali je bilo storjeno vse, da
bi se Mojci rešilo življenje,
zakaj niste poskušali prepe-
ljati Mojce v Klinični center
v Ljubljani, če ste videU, da
ji v vaši bolnišnici grozi
smrt?
»Nedeljski dnevnik« je
v zadnji številki z dne 4. 12.
1988 objavil članek: »Napa-
ke pokriva zemlja«. Ali je tu-
di v tem primeru šlo za
zdravniško napako in če je
šlo, ali boste proti krivcu
ustrezno ukrepali?
Ne imejte mojega pisanja
za zlonamerno ali da kogar-
koh obtožujem. Hočem sa-
mo resnico in upam, da jo
boste povedah.
Vaš odgovor naj bo resni-
čen tudi v primeru, da gre za
zdravniško napako, ki jo je
pokrila zemlja dne 7. 12.
1988, ko so pokopali Mojco,
staro 18 lefe, na pragu njenega
življenja in v neizmerno ža-
lost njenih staršev.
S spoštovanjem
Jože JURC,
Celje
Strupene snovi
v celjski občini
V zvezi z Informacijo
o vsebnosti strupenih snovi
v živilih živalskega izvora
v območju občine Celje
z dne 10. 11. 1988 dajemo na-
slednja pomembna pojasnila
oziroma dopolnila.
Informacijo, katero je po-
sredoval inšpektorat občine
Celje lahko po Stanovniku
ocenimo, kot »kolikor je
stavkov, toliko je netoč-
nosti«.
Zaradi »nadležnosti« dru-
štva je bilo na ogroženih ob-
močjih v Celju vzetih več
vzorcev divjadi in njihovih
organov. Prav zaradi te
»nadležnosti« in oporečnih
vzorcev je inšpektorat od-
svetoval lovskim družinam
občine Celje uživati vso per-
nato divjad in notranje orga-
ne starejše divjadi. Društvo
je poslalo prizadetim vse
analize.
Društvo v svojem obvesti-
lu krajevnim skupnostim ni
moglo posredovati »dobrih«
rezultatov analiz, ker jih pač
pri domači perjadi enostav-
no ni bilo. Vsi rezultati analiz
notranjih organov kokoši in
srnjadi so bili močno oporeč-
ni zaradi vsebnosti kadmija.
Prav tako rezultati analiz ko-
sti domačih kokoši na fluor.
Na področju Krajevne skup-
nosti Ostrožno pa je bilo 60
odstotkov vseh analiziranih
vzorcev kokošjih jajc opo-
rečnih na kadmij. Kadmij je
bil prekoračen nad dovolje-
no mejo od 20 do 1000 od-
stotkov. Fluor pa pri 40 od-
stotkih analiziranih vzorcev
od 100 do 300 odstotkov.
V prav tako ogroženi KS Te-
harje pa analiz na kadmij pri
kokošjih jajcih sploh ni bilo.
Kljub dvanajstletnim ana-
liziranjem živil živalskega iz-
vora na težke kovine in osta-
la rezidua (ostanki kemičnih
snovi v mesu) pa je v infor-
maciji izpuščeno prelomno
obdobje 1985-86, ko so bile
izvršene številčno intenziv-
nejše analize pri divji perja-
di, pri notranjih organih div-
jadi - parkljarjev in domačih
kokoši. Analizirani vzorci ce-
le pernate divjadi in kokoši
so bili zaradi velike vsebno-
sti arzena in kadmija popol-
noma oporečni.
Nadaljne analize pernate
divjadi iz ogroženih območij
niso bile izvršene.
Od zime 1987-88 leta pa je
bilo od Republiške veteri-
narske uprave odsvetovano
uživanje notranjih organov
divjadi, ne oziraje se na sta-
rost.
Spomnili bi še, da nismo
vedeli, da velike živinorejske
kmetije v KS Hudinja in KS
Teharje sodijo v tista območ-
ja, kjer se ne smejo rediti ži-
vali za pridelavo hrane. Ver-
jetno bodo ob tej informaciji
rejci močno presenečeni.
Raziskovalna naloga Slo-
venije, Biotehniške fakulte-
te, VTOZD za veterinarstvo
v Ljubljani z ozirom na fluor,
še ne more biti končana, ker
se še niti začela ni.
Zgoraj omenjena informa-
cija inšpektorata Občine Ce-
lje sodi v sklop tistih infor-
macij inšpektorata, kjer
v neki drugi informaciji ob-
vešča Celjane, da morajo so-
lato pred uporabo oprati
z vodo (ni pa navedeno, ali
naj bo to voda z nitrati, ali
voda s PCB, ah pa kar voda
iz tekočih rek in potokov).
Zanimiv je tudi ukrep in-
špektorata, da na cca 5000 ha
ogroženih površin, na 20 m^
zemlje na hitro prepove pri-
delavo solate. Prav tako je
zanimiva razlaga člana Ko-
miteja za urejanje prostora
in varstvo okolja, češ da je
kadmij prišel v celjsko zem-
ljo zaradi tega, ker so ljudje
zemljo gnojili s »pomijami«,
cestne luknje pa mašili s pi-
ritnimi ogorki.
Ob zgoraj navedenem bi
opomnili inšpektorat, da je
njegova osnova in bistvena
funkcija, da z vsemi upravni-
mi sredstvi preprečuje uži-
vanje tudi najmanjših koli-
čin oporečne hrane, komite-
ja pa, da najde izvor onesna-
ženja in ga prepreči, oz. po-
skrbi, da deluje v skladu
s predpisi.
Društvo za varstvo okolja
Celje
OBČINSKI INŠPEKTO-
RAT sporoča javnosti podat-
ke glede na rezultate analiz
kemično preiskanih živil, ki
jih je analiziral po naročilu
občinskega inšpektorata Za-
vod za zdravstveno varstvo
Maribor - center za varstvo
okolja, ki je organizacija
združenega dela, pooblašče-
na za preizkušanje živil. Priz-
nani strokovnjaki so proučili
in analizirali vzorce krompir-
ja, odvzete v Bukovžlaku,
Prožinski vasi, Medlogu,
Liscah, Lipovcu in Trnov-
ljah, t.j. na območjih, kjer je
bila ugotovljena prekomer-
na onesnaženost tal s težki-
mi kovinami in sicer na
vsebnost arzena, kadmija,
svinca, cinka in fluoridov.
Vzorci krompirja so bili za
kemično analizo pripravljeni
in anahzirani po ustaljenih
in standardnih postopkih in
metodah. Pri tem so bile
upoštevane največje dovo-
ljene koncentracije arzena,
kadmija, svinca, določene po
jugoslovanskih normativih,
za primerjavo svinca in kad-
mija so bili dodani tudi nor-
mativi iz Zahodne Nemčije,
rezultati cinka so bili primer-
jani z rezultati ustreznih pre-
iskav v ZDA in koncentraci-
je ocenjene glede na podatke
iz študije univerze v Helsin-
kih, kajti veljavni pravilnik
o Icoličinah pesticidov in
drugih strupenih snovi, hor-
monov, antibiotikov in mi-
kotoksinov, ki smejo biti
v živilih - vrtninah, določa
maksimalne količine arzena,
svinca in kamdija, ne pa tudi
cinka in fluora.
Po tako preiskanih vzorcih
je bilo ugotovljeno, da so pri
treh vzorcih od šestih bile iz-
merjene koncentracije kad-
mija nad normativnimi vred-
nostmi, tj. v Bukovžlaku, Tr-
novljah in Štorah, o čemer so
bili obveščeni prizadeti, ka-
kor tudi pristojna upravna
organa občine Celje, saj in-
špekcijske službe za drugač-
no ukrepanje imajo zakon-
ske osnove.
Vsebnost ostalih prej na-
štetih elementov je v mejah
normativnih vrednosti.
Zanimive so nekatere ko-
relacije med merjenimi ke-
mijskimi elementi, ki kažejo,
da izvori kadmija, svinca in
cinka sovpadajo, medtem ko
je izvor fuoridov razporejen
na več točk na preiskova-
nem področju, kar pomeni,
da imamo opraviti z različni-
mi viri onesnaževanja.
Glede na to bomo nadalje-
vali s sistematičnim, stro-
kovnim in racionalnim pri-
stopom odkrivanja in sanaci-
je virov onesnaževanja na
celjskem območju.
OBČINSKI
INŠPEKTORAT
RADIO CELJE
Četrtek, 8. 12.: 8.000 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.35 Srečanje z leti, 11.00 Zaključek sporeda, Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00
V živo, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 9.12.: 8.00 Obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10
Žveplometer, 11.00 Zaključek, Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna,
17.00 Kronika, 17.30 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 10.12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 8.45 Val
iz Butal, 9.15 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev,
10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek sporeda. Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 11. 12.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, obvestila,
9.45 Val iz Buta (ponovitev), 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer
(ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 12.12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek sporeda. Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Dogodki in odmevi (RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž.
17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00
Poročila. 11.00 Zaključek. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 14. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Hortikultura, 10.00 Poro-
čila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek sporeda. Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30
Za mlade (Studio CE), 19.00 Zaključek sporeda.
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri, 9.
decembra ob 19.30 uri druga premiera v letošnji sezoni,
slovenska noviteta Daneta Zajca Medeja, ki jo je režiral
Franci Križaj.
V soboto, 10. decembra bo predstava Medeje prav tako
ob 19.30 uri za abonma Sobota večerni, v torek, 13. decem-
bra ob 19.30 uri pa za abonma torek in izven.
Za najmlajše so v Slovenskem ljudskem gledališču
v Celju pripravili mladinsko igro Žarka Petana TV Sne-
guljčica v režiji Marjana Bevka. S to igro bodo Celjani
gostovali danes v Trbovljah, v torek. 13. decembra v Domu
II. žalskega tabora v Žalcu, s predstavama ob 10. in pol
dvanajsti uri, na domačem odru pa bodo Petanovo TV
Sneguljčico uprizorili ob 10. in 12.30 uri v sredo, 14, de-
cembra.
Celjski gledališčniki bodo na gostovanju tudi v ponede-
ljek, 12. decembra. Tokrat v Šmarju, kjer bodo v tamkajš-
njem kulturnem domu ob 19. uri uprizorili Brechtovo
Opero za tri groše.
V dvorani Glasbene šole v Celju bosta v torek, 13. decem
bra dva koncerta učencev glasbene šole, ki sodita v sklop
redne mesečne produkcije. Ob 17. uri bodo nastopili
učenci nižjih, ob 18. uri pa učenci višjih razredov.
V dvorani Zdravilišča v Laškem bo jutri ob 20. uri
promocijski koncert Tonija Sotoška ob izidu njegove
kasete. Po koncertu bo družabno srečanje s citrarjem
Miranom Kozoletom in ansamblom Dobri prijatelji.
V občinski matični knjižnici v Laškem bo jutri, 9.
decembra koncert vokalne skupine Odmev, ki jo vodi Vid
Marčen. Nastop skupine se bo pričel ob 19. uri.
V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
v soboto, 10. decembra ob 19.30 uri koncert moškega
pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 10.
decembra osrednja prireditev ob 100-letnici rojstva Ivana
Napotnika.
V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo
drevi ob 19.30 uri projekcija video filma Donald Duck,
jutri ob 21. uri bo koncert skupine Miladojka Youneed,
v soboto, 10. decembra pa bo v KLjUBu plesni večer.
V galeriji v Mozirju si lahko še danes in jutri ogledate
razstavo likovnih del akademskega slikarja Alojza Zavo-
lovška iz Mozirja.
V razstavnem prostoru Zdravilišča Laško si lahko še
do ponedeljka. 12. decembra ogledate razstavo fotografij
Edija Masneca, posnetih na temo etnografije in zbirko
starih pesmaric iz Laškega in okolice.
V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava z naslovom Leto 1918 in Slovenci. Razstavo si lahko
ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce do 5. janu-
arja.
Zrak v Celju
Na začetku preteklega tedna se je otoplilo in pričele so
se padavine. Zaradi otoplitve je bilo kurjenje manj inten-
zivno, nestabilno vreme pa je onemogočalo tvorbo tempera-
turnih inverzij. Takšne, za onesnaženost zraka ugodne vre-
menske razmere so se odrazile v manjši onesnaženosti
zraka. Od 28. 11. do 5. 12. 1988 24 urne in 1/2 urne povprečne
koncentracije SO2 v zraku niso presegle najvišjih dovoljenih
mej.
STAR PISARNIŠKI PAPIR
- POMEMBNA SEKUNDARNA
SUROVINA!
Ali ste že kdaj razmišljali, kako bi se v vaši delovni organiza-
ciji znebili starega papirja, ki se vam je v dolgih letih nabral
v omarah, predalih, skladiščih in drugod, ter vam tako zaseda
prepotreben prostor: star neuporaben arhiv, kartoni, lepenke,
ovojni papir, papirnate vrečke, časopisi, revije.
Morda ne veste kam z njim ali pa vam čas ne dopušča, da bi papir zbrali in ga
odpeljali na najbližjo zbiralnico organizacije, ki se ukvarja z zbiranjem koristnih
odpadkov.
Prav zato so se v delovni organizaciji za pripravo sekundarnih surovin v DINOS iz
Ljubljane odločili za akcijo zbiranja starega pisarniškega papirja po delovnih
organizacijah in drugih ustanovah v okviru celjske regije, ki bo trajala od 10.12. do
30.12.1988. Želja DINOS pa je, da bi tudi po končani akciji zbiranje starega papirja
po kolektivih postala stalna praksa.
Z vključevanjem v to akcijo boste pomagali naši papirni industriji, svojemu
sindikatu boste primaknili kakšen prepotreben dinar, in nenazadnje, ohranili boste
okolje pred onesnaževanjem.
Vse informacije v zvezi s to akcijo (odvozi, cenami in podobno) lahko dobite vsak
dan, razen nedelje na PREDELOVALNEM CENTRU CELJE, v Spodnjih Trnovljah
-Škofja vas, na telefon štev. (063) 31-407 in 32-213 ali osebno od 7. do 14. ure in na
skladišču Titovo Velenje, Cesta Simona Blatnika 9, telefon št. (063) 853-401.
Del sredstev bo namenjen v VVO Celje!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Mi
Avsenikove rojstnodnevne svečke
Kramljanje s Slavkom Avšenikom, ob jubilejnem koncertu v Celju
>Ko pridejo v Halo igrat
kakšni, .beatlesi', pripeljejo
s sabo pet tovornjakov
opreme-zvočnikov in druge
krame. No, pa poglej te Av-
senike - nekaj zvočnikov
imajo, pa se bo ravno tako
dobro slišalo. In zakaj? Za-
to, ker znajo dobro ,špilat in
pet',« so v pristni c^ljščini
razpravljali dve uri pred
koncertom ansambla Avse-
nik v dvorani Golovec v Ce-
lju moški, ki se na te reči
spoznajo.
Nehote sem prisluškovala
njihovemu pogovoru in se
jim v mislih zahvaljevala za
podarjeno idejo, kako bom
pričela zapis o ansamblu, ki
ima več tisoč poslušalcev si-
rom po Evropi. Ansambel je
mladostno obdobje že davno
prerasel in zakorakal v plod-
na srednja leta. Da so plod-
na, dokazujejo številne ploš-
če, kasete, turneje in ne na-
zadnje tudi polna dvorana
Golovec, ki je bila na pred-
praznični petek kar pretesna
za vse, ki so Avsenike želeli
videti in slišati v živo. In kdo
bi si mislil, da bo med občin-
stvom tudi toliko mladine?!
»Slavko Avsenik, ali je po
35 letih nastopanja še osta-
lo kaj treme pred nastopi
ali pa je vaše delo že ru-
tina?«
»V vseh teh letih smo po
izračunu nekaterih priredili
okoli osem do devet tisoč
koncertov. Vendar še kljub
temu ne morem reči, daje to,
kar počnemo, rutina.Rutina
je v toliko, da nimamo več
strahu pred občinstvom. Te-
ga ni zato, ker obvladamo to
kar delamo. Če pa se ti kdaj
zdi, da nisi dovolj ,povežbar,
potem pride tisto, čemur
pravimo trema. To pa občin-
stvo takoj začuti.«
»Ali se vam zdi, da vam
glede na vašo popularnost
domača sredstva javnega
obveščanja in razni glasbe-
ni uredniki posvečajo pri-
merno pozornost?«
»Moram povedati, ker ste
me vprašali, da smo prva leta
doživljah veliko podcenjeva-
nja iz raznih strani, vendar je
tega iz leta v leto manj. Ra-
dijci in televizijci, ki so nas
podcenjevali, so spoznali, da
brez narodne glasbe ne mo-
rejo oblikovati programa za
vsak okus.«
»35 let se že prepletajo ni-
ti vašega ansambla. Ali
morda veste, koliko skladb
ste zložili v tem času in ka-
tera od teh vam je najbolj
pri srcu?«
»Do sedaj imam nekaj čez
800 kompozicij. Težko bi re-
kel, katera mi je najbolj pri
srcu, vendar če bi sodil po
tem, katera je najbolj poslu-
šana, je to gotovo polka Na
Golici, pa Murke in nekaj
skladb, ki so že ponarodele.
Sam pa vedno najraje igram
tiste, ki so skomponirane na
novo, ki so na novo aranžira-
ne in posnete.«
»Tudi v Celje je izza voga-
lov prispela vest, da name-
ravate nekoliko prevetriti
ansambel. Ali gre zgolj za
govorice?«
»Ne, to niso govorice. Kita-
rist je že precej v letih in že
vrsto let premišljuje o odho-
du. Enkrat pravi, da ne more
več, potem si zopet premisli.
Pustim jih, naj se sami odlo-
čijo. Če bodo odšli, pa bom
moral namesto njih poiskati
nove člane. Jaz bom igral ta-
ko dolgo, kakor dolgo bom
lahko, novih članov pa še ni-
mam v rezervi, ker čakam,
kdaj bodo sedanji rekh zad-
njo besedo.«
Slavko Avsenik, že 35 let vodja najbolj priljubljenega
narodnozabavnega ansambla pri nas.
»Kaj bi pomenilo za an-
sambel, če bi vas zapustili
obe Jožici in Alfi, ki dajejo
značilen zven vašemu an-
samblu?«
»To je stvar samega razvo-
ja ansambla. Pred tercetom
sem imel duet Danico in Ko-
rena. Nato je Koren odpove-
dal, pa sem premišljeval: ,Ja
sedaj, ko je odšel Koren, bi
pa imel morda raje tercet.'
Ce bi me sedaj zapustili ti
trije, bi premišljeval spet
o čem drugem. V glavnem
pa narodu ni važno kdo, tem-
več kaj. In če delaš za narod,
moraš delati tako, da mu na
ušesa ,paše'. Saj potem ne
vprašajo, kdo je tisti, ki
poje.«
»Kako pa nastajajo Avse-
nikove skladbe, ki gredo ta-
ko lepo v ušesa starim in
mladim?
»To pride samo od sebe.
Premišljuješ, delaš, vadiš, pa
se utrnejo viže, ki jih je nato
potrebno dokončno skom-
ponirati in aranžirati. Goto-
vo pa je, kot pri vsakem dru-
gem delu, tudi pri glasbi po-
trebno veselje do dela.«
»Kakšno glasbo si vrtite
v avtomobilu, ko se vozite
iz turneje na turnejo in ali
je ta drugačna kadar se vo-
zite po cestah v tujini?«
»Zelo rad poslušam ameri-
ške orkestre. Na primer Mil-
lerja, pa Doris Day. Narodno
zabavno pa le, če je kakšna
fina, tirolsko-bavarska. To še
prenašam, drugače pa - saj
za to niti ni dovolj časa.«
»Ali menite, da bi o Avse-
nikih lahko govorili kot
o fenomenu? Narodno za-
bavni ansambli rastejo kot
gobe po dežju, vendar nihče
ne uživa tolikšne popular-
nosti kot ravno vi. Celo
marsikateri pripadnik
mlajše generacije, ki tovrst-
ne glasbe ne posluša, prizna
da so Avseniki vendarle iz-
jema.«
»Mislim, da bi mi lahko bi-
h na to kar malo ponosni,
kajti v Evropi je trenutno
okoli deset tisoč ansamblov.
ki nas kopirajo. Ta glasba se
razvija in ima svetlo prihod-
nost. V tem je tudi čar in ve-
sel sem, daje tako. Ni naroda
na svetu, ki ne bi imel svoje
narodne glasbe. Morda se
bodo spreminjale barve in-
štrumentov, vendar brez na-
rodne glasbe ne gre. Narod
sam ob vseh popevkah in
ameriškemu pop in ročk
uvozu iz nekega kljubovanja
povzdiguje svojo glasbo. Do-
kaz za to so nabito polne
dvorane na naših kon-
certih.«
»Koliko dni na leto preži-
vite skupaj člani vašega an-
sambla in ali se kdaj tudi
sprete?«
»Vsak bi lagal, če bi rekel,
da se nikoli ne skregamo.
Pridejo trenutki, ko je vsak
po svoje nervozen, vendar je
tega iz leta v leto manj. Vča-
sih smo imeli preko tristo
nastopov letno, kar pomeni,
da nismo bili nič doma. Po-
tem smo počasi prišli tako
daleč, da smo sami pričeli di-
rigirati tempo, brez mana-
gerjev, tako da imamo sedaj
kljub nastopom kolikor toli-
ko normalizirano družinsko
življenje. Za lastno popular-
nost pa se moramo najbolj
zahvaliti občinstvu, ki nas je
sprejelo, v zadnjem času pa
tudi radijskim postajam, ki
nas vedno bolj upoštevajo.
Pred kratkim sem imel v tu-
jini osemnajst intervjujev
- od Luxemburga do Nizo-
zemske, Belgije in ZRN. Re-
čem lahko, da smo postali
kar enakopravni z ostalimi
glasbeniki.«
»Ob dogodkih, ki pretre-
sajo našo državo marsikate-
ri tekstopisci vpletajo le-te
delno v svoja besedila.
V narodno zabavni glasbi
pa tega ni. Ali je morda rav-
no v tem čar te glasbe, da
ljudje z njo dobijo kanček
staroslovenske roman-
tike?«
»Narodna glasba nima ni-
kakršne povezave s politič-
nimi dogodki. Narodna glas-
ba je, tako kot ste omenili,
romantika, ljudsko veselje.
To občutijo predvsem ljudje,
ki živijo v tujini, zdomci, kaj- <
ti domotožje je huda stvar.«
»Pred leti ste večkrat na-
stopili tudi za predsednika
Hala Golovec je bila ob jubilei
Tita. Ali se je po njegovi
smrti kdaj zgodilo, da bi
vas kdo od jugoslovanskih
politikov povabil da bi na-
stopili zanj?«
Avseniki »vžgejo« povsod, kjer nastopijo. Tudi v Celju so.
Čez teden cenejši, v somim
V stari stavbi, nekdanji zdravstveni postaji na Vranskem opravlja obrt pek Roman Brs
Iz pekarne prijetno diši ves dan in vo-
njave privabljajo kupce tudi od drugod.
Prav zaradi Romanovega kruha se več-
krat ustavijo na Vranskem, ker ima ta
kruh ne samo prijeten vonj, ampak je tudi
mehak, skorja hrustljava, svež pa ostane
tri dni.
Roman Brglez in njegovih osem pomoč-
nikov spečejo dnevno več kot tono kruha
in peciva. Peče deset vrst kruha in to iz
moke, ki jo nabavlja pri Žitu v Ljubljani.
»Ne obrajtam kruha z različnimi dodatki,
jaz ga pečem po starem, ročno, je pa seveda
s takim kruhom več dela. Važen je način
mešanja; ne dam veliko kvasa in pravilno
vezem škrob z vodo. Tako skorja ohrani
vlago in moj kruh je svež najmanj tri dni. Je
pa zato ves proces pečenja klasičen, bolj
počasen. Kruh iz spodnje peči prelagam
v zgornjo. Spodnja peč zapeče kruh na hi-
tro, zgornja pa da hrustavo skorjo. Pri kru-
hu je ta najvažnejša.«
Poleg tega, da peče pek Roman deset vrst
kruha, pripravi dnevno tudi zemlje, vsak
dan sveže krofe, hamburgerje in pleteno
pecivo.
Razcvet že po petih letih
Roman se je izučil pri Centru v Celju,
delal je tudi pri Merxu v Titovem Velenju,
dokler ni pred petimi,leti in pol z vsemi
izkušnjami, ki jih je nabral povsod nekaj,
odprl samostojno obrt na Vranskem. Izučil
se je za peka in slaščičarja, zatorazmišja
tudi o slaščičarni, ki bi jo imel v Žalcu.
»Vstajam ob štirih zjutraj, vendar je
v zadnjem času dela nekoliko manj. Pozna
se socialna kriza; ne veliko, malo pa. Social-
nega kruha ne pečem, so pa zato vsi moji
izdelki za okoli deset odstotkov cenejši od
Merxovih. Štirje peki smo v žalski občini in
vsi imamo enotne cene, ker se dogovorimo.
Dobimo se enkrat na mesec, si med seboj
pomagamo z materialom in tudi pri delu.
Tu smo samo mi, medsebojne konkurence
ni, ker imamo vsi veliko dela. Včasih sem
oskrboval pol Savinjske doline in vse šole.
Zdaj je bolje, ko nas je več.«
Pek Roman, ki poleg pomočnikov hiti
vlagati kruh, je pri peki torej zraven; lopar
vihti tako hitro kot bi igral tenis. Med tem
pa se v njegovi glavi plete v
načrtov za prihodnost.
Butična prodaja icruha \
Lani je Roman v Žalcu odprl
prodajalno kruha; zamislil si
prodajo, vendar opaža, da kul\J
ni tolikšna, da bi jih to zanimal
hodil po svetu in tam videl v
Tudi sam si je zaželel prodajati
pa ni šlo. Napravil je okence
prodajalne vidi v delavnico, ver

NOVI TEDNIK-STRAN 13
rtu Avsenikov prepolna.
ni zgodilo. Ta-
nastopali za Ti-
;rok v tem, daje
to interes. Veli-
obili iz njegove-
ga kabineta čestitke. On je
bil prijatelj tovrstne glasbe
in tudi prijatelj Slovencev.
S politiko pa naše nastopa-
nje pred Titom ni imelo no-
bene zveze. Nikoli!«
»Novo leto se približuje in
s tem tudi zaključek nasto-
pov v jubilejnem letu 1988.
Ali vas bomo morda videli
nastopiti v televizijskem
novoletnem programu?«
»Ne, nič nas niso povabili,
ker smo imeli pred kratkim
svojo oddajo iz Begunj. Pa
saj bi bilo kar preveč, če bi
bili na televiziji zopet za No-
vo leto. Preveč ni dobro. Le-
tošnje nastope bomo sklenili
23. decembra v Mariboru,
kjer bomo pripravili gala
koncert na Taboru. Za Novo
leto pa se bomo stiskali do-
ma za pečjo. Prihodnje leto
bomo pričeli zopet delati fe-
bruarja, marca so plošče,
april, maj, junij, julij so tur-
neje in tako dalje. V glavnem
- nikoli ne zmanjka dela in
nikoli nam ni dolgčas!«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
ažjl kruh
to ni zanimivost. Žalec je za te stvari pre-
majhen kraj, pa tovrstnega utripa pri nas še
ne znamo izkoristiti. Na ta način Roman ne
proda niti 200 kilogramov kruha.
Zdaj razmišlja o tem, da bi čez teden
prodajal cenejši kruh, v sobotah pa draž-
jega; takrat je tudi največji naval. Rad bi
navadil ljudi, da bi več kruha kupovali
čez teden in tako bi bili peki v soboto in
nedeljo malo razbremenjeni. Rad bi uve-
del »male sobote« za peke, kajti le ti dela-
jmo ob nedeljah in sobotah po dvanajst ur.
Ce bo šlo tako naprej, pekov kmalu ne bo
več, ker je delo naporno in skoraj brez
pravega počitka.
»Pošteno delam in tudi zaslužim pošteno,
moram pa v obrt vedno nekaj vlagati. Mor-
da ga bo v pekariji nasledila hčerka Dragi-
ca, žena pa mu že tako pomaga v Žalcu.
Sicer pa je Roman tudi navdušen rokome-
taš in nogometaš. Kolikor sploh še ima pro-
stih trenutkov, jih posveti športu.
Vseskozi se vrtimo z Romanom okoh
kruha. Rad ga ima, rad ga oblikuje in vedno
išče nove oblike.
»Največ se proda toplega kruha, a potreb-
no ga je primerno spraviti, kajti skorja
ohrani vlago, če je kruh pravilno vskladiš-
čen. Ponovno uvajamo papirnato embala-
žo, ker polivinil vrečke niso primerne.«
In za konec,, čeprav se nerad hvah pove:
ko pripeljejo Zitovi delavci moko, istočas-
no odpeljejo v Iskro Kranj in v Žito vsako-
krat najmanj po dvajset kilogramov kruha.
»Romanov kruh mu pravijo in najbrž je
tako dober, da se ga splača prevažati.
ZDENKA STOPAR
FOTO: LJUBO KORBER
Pomaranče tudi za papige
Dolenčeve papige imajo vse, od pomaranč do peska izpod slapa Rinlia
Pri Dolenčevih, ki stanujeta
v »čebelnjaku« na Trubarjevi
ulici 49 v Celju, skoraj ob Savi-
nji, ne potrebujejo hišnega
zvonca ali napisa na vratih. To
velja še posebej za poletje, ko
so okna odprta in se daleč nao-
krog sliši ščebet kot mavrica
pisanih papagajev. Ti so pri
ljubeznivih gospodarjih Olgi
in Ivanu Dolenc našli svoj živ-
ljenjski prostor v kabinetu,
kjer je dovolj prostora za veli-
ke kletke. Poleg teh so na steni
še številna priznanja za zmage
in ostale dobre uvrstitve na do-
mačih in tujih tekmovanjih,
pod oknom na polici pa je
spravljena raznovrstna hrana
za drobne želodčke.
V kletkah je čisto, saj vse od-
padke zakonca Dolenc, že tri de-
setletja zaljubljena v vse lepo,
kar ponuja narava, posebej pa
v ptice, v dobri uri in pol odstra-
nita in življenjske prostore oči-
stita. »Tako kot človek, je tudi
žival rada na čistem in suhem,
»pribijeta Dolenčeva, ko razka-
zujeta svoje bogastvo. Potem
sedemo v dnevno sobo, kjer
imajo dva prava hišna prijatelja.
Na kavču gospoduje vehki beli
kakadu Koka, znan kot televizij-
ska zvezda za popularni Kaj, ob
njej se stiska lepa siva mačka
Monika. Ko sta razpoloženi, se
igrata, drugače pa vlada med
obema prijetno sožitje. Koka le-
pe dneve preživi na vrtu, kamor
se odpravi kar sama - skozi
okno gre, pa čez balkon in po
deski. Tam pred njo ni varna
nobena zelenjava, kar pa Dolen-
čeve Olge ne moti. Vseeno seje
in sadi, pa čeprav z vrta za svoj
lonec bore malo dobi. Ima pač
Koka vsak dan sveži priboljšek,
kar ji godi, da je še lepša.
Začelo se je
s sosedovo papigo
Kako sta Dolenčeva prišla do
prve papige? To ni tako prepro-
sto, kajti s spominom je treba
nazaj za celih trideset let:
»Začelo seje na čuden način.
Sosedov fant je dobil papagaja
in potem ga je hotel tudi naš.
Mož je bil proti, jaz pa sem ptiča
enostavno kupila in potem seje
navdušil tudi mož. On se je
pravzaprav »zastrupil« z novim
stanovalcem. Da ne bi bila ena
sama papiga žalostna, smo ku-
pili še eno. Mislili smo, da ima-
mo par, vendar sta bili obe sa-
mički. Kmalu zatem smo se
vključili v društvo in se leta
1975 udeležili prvega tekmova-
nja,« kot iz topa povesta Dolen-
čeva. Potem je Ivan iz Nemčije
prinesel standardno kvalitetno
papigo od priznanega rejca in
začeh so sami razvijati leglo.
Najprej so imeli navadno skob-
čevko, potem so prešli na boljšo
kvaliteto. Spominov na začetke
ukvarjanja s papigami je vehko,
tudi takšnih, da so jih po kopa-
nju sušili kuhinjski pečici.
Z enim ptičem do
drugega mesta
Dolenčeva sta se leta 1975 ude-
ležila prvega tekmovanja v Za-
grebu, kjer je bil pokrovitelj Ti-
to. »Predstavila sem se s samo
enim ptičem in osvojila 2. me-
sto,« ponosno pove Olga ter do-
da, da je doslej med drugim so-
delovala tudi že na treh svetov-
nih prvenstvih, kjer nikoli ni
ostala praznih rok, vedno pa je
osvojila nehvaležno drugo me-
sto v Olomoucu na ČSSR, v Niči
v Fanciji in Piatzenzzi v Italiji.
Letos, konec oktobra, je sodelo-
vala v Vidmu (Udinah) in dose-
gla doslej največji uspeh; za na
posebnem mestu opisanega
standard špangla.
Na vseh domačih in tujih
tekmovanjih je Olga osvojila
sedem zlatih odličij, dva sve-
tovna pokala, dve zlati in pet
srebrnih svetovnih medalj ter
45 zlatih, 16 srebrnih in 9 bro-
nastih samo v jugoslovanskem
merilu.
Za sodelovanje na domačih in
tujih tekmovanjih morajo imeti
vsi ptiči ustrezna potrdila, zlasti
glede zdravja. Za prevoz v tuji-
no imajo posebne kovčke z zrač-
niki. Ko pripeljejo ptiče na tek-
movalni prostor, organizator
vse natančno popiše in ptiče od-
pelje. Lastnik jih dobi šele po
tekmovanju ah razstavi. »Čaka-
nje na razglasitev je obupno. Sa-
mo športniki vedo, kakšno trp-
ljenje je. V Vidmu so se mi tre-
sle noge, ko sem zaslišala svoje
ime in priimek. Kar verjeti ni-
sem mogla, da sem res najbolj-
ša, da imam nciiiepšega ptiča.«
Po pesek pod slap
Rinko
Skrb za papige je velika in
Dolenčeva že vrsto let ne hodita
Olga Dolenc ponosna pokaže zadnjo veliko trofejo - pokal, ki ga je
dobila na 5. grand prix razstavi ptičev v Vidmu v Italiji, kjer je
med okoli 2800 ptiči iz sedmih držav postal absolutni zmagova-
lec, torej najleši md najlepšimi, pri njej doma zvaljeni in vzgojeni
standard špangel.
skupaj na dopust, ker pač nima-
ta komu zaupati več kot petde-
set papig. Posebno poglavje
predstavlja tudi jedilni hst, ki je
izredno pester in kaloričen, vse
pa vpliva, da se papiga dobro
počuti in da ima lepo perje.
Osnovna redna trda hrana za
papagaje je proso, svetlo seme,
luščen oves, muhor in bar. Pri
mehki hrani sta zraven vsak dan
dve naribani trdo kuhani jajci,
Olga pa sama pripravi mešanico
s pečenim biskvitom, kateremu
doda frutelino, nekaj specialne
hrane iz uvoza, ki je pri nas ni,
košček surovo naribanega rde-
čega korenčka, zraven pa sodijo
tudi sveže (seveda ko so) borov-
nice, maline in jagode. Obvezno
k vsej tej hrani stisne še po pol
pomaranče. Ni pa dneva brez
zelene solate, blitve in radiča.
Dolenčeve papige so samo lani
pojedle 36 kilogramov poma-
ranč.
Za zdravje papig pa je treba
v hrano vmešati še vitamine, ki
jih ptice potrebujejo za dobro
počutje. V hrani so razni antibi-
otiki, da ptice ostanejo zdrave.
»Vedno dobivajo tudi pesek iz-
pod slapa Rinka v Logarski do-
lini, ki je edini popolnoma čist
in ne more priti do okužbe,« pri-
Popularna Koka, znana iz ene prvih reklam za mariborski Kaj, si
telesno počutje izboljša, ko popije skodelico prave turške kave.
Ivan Dolenc razume njene potrebe in ji rad odstopi skodelico
črnega poživila.
Papige so tropski ptiči z de-
belim in precej ukrivljenim
kljunom. Dva prsta imajo obr-
njena naprej, dva nazaj. Hrani-
jo se s semenjem in plodovi.
Žive po tropskih pragozdovih,
nekatere vrste pa po stepah in
visokih planinah. Večina ima-
jo lepo pisano perje, zato jih
gojijo v kletkah. Ker imajo
mesnat jezik, lahko oponašajo
razne glasove in nekatere se
navadijo izgovarjati kratke
stavke.
povedujeta skrbna varovalca
papig. »Vse pernate živali rabijo
za dobro prebavo pesek. Če ta ni
čist, ga je treba prekuhati,« po-
jasnita v želji, da bi reci malih
ptic razumeli pomen tega, da se
enkrat na leto zapeljeta tudi pod
slap Rinka, da ugodita hišnim
prijateljem.
V Vidmu so iz Slovenije
s ptiči,tekmovali rejci iz Za-
gorja, Škofje Loke, Nove Go-
rice in Ihrske Bistrice, vsi pa
so imeli manj uspeha kot Ce-
ljani, ki so osvojili naslednja
priznanja:
Olga Dolenc iz Celja grand
prix med posamezniki, dve
bronasti medalji za kolekcijo
papig in še eno zlato z 89
točk za drugega špangla.
Dragica Sajovic iz Žalca
je zmagala s papigo nimfo
med posamezniki.
Zvone Lončarevič iz Celja
je bil 3. s kolekcijo ka-
narčkov.
Ivan Prekoršek iz Vojnika
je bil 3. s kolekcijo papig.
Za ekipni uspeh je dobil
velik pokal predsednik celj-
skega društva Jože Zabu-
kovec.
V Dolenčevi hiši je doma vse
lepo, kar ponuja narava. In to
Olga ob slovesu ne pozabi pove-
dati: »Naju z možem druži nara-
va in še dobro, da sva se našla.
Pa v društvu za varstvo in vzgoj
ptic se tako čudovito razume-
mo, da drug brez drugega ne
moremo. Ptiči, ti drobni prijate-
lji iz narave nas povezujejo in
osrečujejo.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC*
standard špangel, zmagovalec, se predstavi
če bi znal govoriti bi povedal: »Poslali so me na razstavo
v Videm, kjer sem se znašel med 2800 najrazhčnejšimi ptiči iz
sedmih držav. Sem iz nove mutacije, Dolenčevi pa so moje
starše dobili iz ZR Nemčije. Naš rod se šele zdaj uveljavlja
tudi v Jugoslaviji. Sem svetlozelene barve in zvaljen letos
marca. Torej sem že nekaj mesecev po rojstvu potoval
v tujino in postal šampion, najlepši med najlepšimi. Na
obročku imam napisano matično številko YU 103, rejsko
številko 2 in zaporedno številko 029/88. To mora imeti vsak
ptič, kot ima človek osebno legitimacijo. Vse sem dobil preko
osrednje zveze za varstvo in vzgojo ptic v Beogradu. V Vidmu
sem v svojem lepem svetlozelenem oblačilu stopil pred
stroge oči komisije, ki mi je določila maksimalno možno
število točk - 911. Ocenjevali so postavo, glavo, razporeditev
lis. operjenost, čistost in najosnovnejše - velikost. Vse sem
dobro prestal, premagal vse nasprotnike in moja dobra last-
nica Olga je zame dobila pol metra visok pokal, zlato medaljo
in listino. Kot maneken se bom tudi jaz pojavil v številnih
svetovnih katalogih najlepših ptic«
14. STRAN - NOVr TEDNIK
8. DECEMBER 1988
Dragi prijatelji!
če sem vas nazadnje
vabila na sneg, pa zadnji
dnevi niso prav nič zim-
ski. Le pesti lahko vsi
skupaj držimo, da bo vsaj
med zimskimi počitnica-
mi zapadlo nekaj več sne-
ga. Med prazničnimi dne-
vi smo si vsi skupaj pri-
voščili malo počitka, kar
pa ne pomeni, da se med-
tem ni nabral zajeten kup
vaše pošte. Celo nekaj
glasil z vaših šol je vmes
in vsa so prav imenitna.
Še zlasti sem z zanima-
njem prebirala AHA
z vojniške osnovne šole
in posebno izdajo Vesele-
ga vetra preboldskih šo-
larjev, kjer so predstavili
svoj kulturni dan, kije bil
res nekaj posebnega.
Kakšen prispevek iz ome-
njenih glasil pa boste lah-
ko prebrali v naslednjih
številkah na tejle naši
strani. Vaša Tanja
Sprejem prvošolcev
med pionirje
Na naši šoli smo cicibane spre-
jeli med pionirje v četrtek, 24.
novembra. Sprejema so se udele-
žili tudi njihovi starši, bratje in
sestre. Najprej je bil kulturni
program. Potem so slavljenci po-
novili pionirsko zaobljubo (na-
vadno jo hitro pozabijo in je ne
upoštevajo). Na sprejem smo se
dobro pripravili, zato je vse do-
bro potekalo. Na koncu so vsi
prvošolčki dobili tortico.
Kot član novinarskega krožka
sem se udeležil programa. Ker
me veseli fotografiranje, sem
program tudi fotografiral.
DAMJAN KOZOMORA, 6. r.
COŠ Fran Roš
Celje
Torta je bila naša
Na začetku prejšnjega šolske-
ga leta so nam učenci višjih raz-
redov povedali, da se bo pričelo
tekmovanje učencev razredne
stopnje za najlepše urejeno učil-
nico. Komisija je ocenjevala ure-
jenost garderob, čistočo učilnic
in tabel. Tudi stranske table so
morale biti urejene, prav tako
mize v jedilnici. Vedeli smo, da
mora biti naše vedenje vzorno.
Sklenili smo, da se bomo potru-
dili, kajti zmagovalec bo dobil
torto.
Ko smo si zaslužili prvi sonček,
smo mislili, da je torta že naša.
Toda, ker smo si jo vsi želeli, je
bil boj za sončke težak in napo-
ren. Ko se je bližal konec tekmo-
vanja, smo imeli enako število
sončkov kot 3.a razred. Še bolj
smo se potrudili in zmagali smo.
Torta je bila sladka, toda obču-
tek, da smo najboljši, je bil še
slajši.
URŠKA GRABAR, 3.r.
COŠ Fran Roš
O filmu Maja in '^^^^^
vesoljček
Film uvrščamo med znanstve-
no-fantastične, namenjen pa je
otrokom. Govori o skupini ve-
soljčkov, ki si pridejo ogledat
Zemljo. Tu se vesoljček Guban-
gu sreča z deklico Majo, se vanjo
zaljubi in ji podari žmurko. Zara-
di tega pride do mnogih zaple-
tov, ki pa se srečno razpletejo.
Režija Janeta Kavčiča ni pre-
več mojstrsko zastavljena in sla-
bi triki pokvarijo ves film, ki bi
bil lahko odhčen. Glasba Urbana
Kodra se ni preveč podala temu
filmu. Bila je preveč klasična.
Uporabili bi lahko več modernih
instrumentov. Izredno pa me je
motil vesoljski jezik, ki je bolj
primeren afriškim plemenom
kot vesoljskim bitjem. Igra je bi-
la otroško sproščena, le vrhovni
vesoljec je bil bolj podoben dvor-
nemu norcu kot vesoljcu.
Na koncu bi rekel, da našim
filmarjem primanjkuje bujne
fantazije, znanja in moderne teh-
nike, da bi zmogli napraviti pov-
prečen znanstveno-fantastičen
film.
BOŠTJAN SEVNIK, 8. r.
OŠ Vojnik
Spoznavali smo gozd
šli smo v gozd. Tam nas je ča-
kal gozdar. Pokazal nam je listav-
ce, iglavce in podrast. Videli smo
mlade smreke. Gozdni delavec je
podrl smreko. Potem smo šli
v razred. V razredu smo pripravi-
li razstavo.
PETRA ŠANTL, 2. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
V vinski kleti
v sredo smo imeli naravoslov-
ni dan. Šli smo v vinsko klet.
Delavec, ki nas je vodil, nas je
peljal do stiskalnice. Lahko smo
vzeli vsak po en grozd, ker pa so
naše poželjive oči še kar naprej
gledale grozdje, ki je vabilo, so
nam dovolili vzeti še več. Zobali
smo ga kot škorci v vinogradu.
Nato smo izvedeli vse o vinski
trti in grozdju. Ogledali smo si
klet, v kateri so bili veliki sodi
z moštom. Nekaj sodov je bilo še
praznih. Ko smo se vrnih v šolo,
smo opravili delo po skupinah, si
zapisali vse o grozdju in šli
domov.   MATEJ ČERNEC, 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Srebrna medalja
Tudi naša šola je bila udeležen-
ka regijskega tekmovanja v atle-
tiki, ki se gaje udeležilo le nekaj
učencev iz naše šole, med njimi
sem bila tudi jaz. Tekmovala sem
v teku na 60 metrov. Po tihem
sem si želela doseči čim boljši
rezultat. Čez nekaj trenutkov se
je začelo. Tekmovalke so pokli-
cali na start. Trepetala sem, ker
sem vedela, da bo težko prema-
gati vrstnice. Starter je dal znak
in vse smo se pognale proti ciljni
ravnini. Zmagala sem in dosegla
kar za šest stotink boljši rezultat
kot sem ga imela prej. Ta rezultat
me je pripeljal do uvrstitve med
najboljše mlajše mladinke v re-
publiki, ki smo merile moči
v Ljubljani. Bila sem navdušena
in z veseljem sem se udeležila
tega tekmovanja, čeprav sem ve-
dela, da je težko priti med prve.
Veliko tekmovalk nas je imelo
enake rezultate, zato se je bilo
treba še bolj potruditi. Najprej
sem bila na startu za kvalifikaci-
je. Tu sem zmagala in se uvrstila
v finalni tek. Odločilni tek je bil
zelo razburljiv, saj smo vse tekle
zelo dobro. Finalni tek seje začel
in spet smo se pognale proti ci-
lju. Osvojila sem drugo mesto in
s tem srebrno medaljo v pionir-
skem atletskem pokalu Sloveni-
je. To je bil zame najlepši trenu-
tek v življenju.
BARBARA JAGER, 8. r.
OŠ Prebold
Petek - moj dan
Rad imam petek. Zjutraj vsta-
nem ob 7h. Grem v glasbeno šolo
k teoriji glasbe. Tam se učimo
note, dure, pesmice in tovarišica
nas sprašuje. Potem grem do-
mov s sošolko Almo. Najprej od-
peljem na dvorišče psičko Mišo.
Potem grem v šolo. Takoj, ko pri-
dem iz šole, malo vadim klarinet.
Nato grem spet v glasbeno šolo
k vaji za klarinet. Hitro se vrnem
domov, nekaj prigriznem in
grem na dvorišče. Ob petkih lah-
ko malo dlje gledam televizijo.
ROK POČIVAVŠEK, 3. r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Atifina zaniia
v nekem mestu živi natanko
367 otrok. Ali lahko trdiš, da
imata vsaj dva rojstni dan na
isti datum?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE do 13. decembra 1988.
V prejšnji zanki se je skrival pregovor Molk je zlato,
žreb pa je izbral JURETA BREČKA, Titova 80, 61433
Radeče.
DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Prejšnji četrtek se je
vnel srdit pretep na Lju-
bečni, v katerem je po-
inembno vlogo igrala tudi
manjša sekira. Pretepala
sta se Herman Z. iz Raz-
gledne in Franc K. iz Ulice
XIV. divizije. Franc je po-
grabil sekiro in z njo ranil
Hermana, ta pa je bil še do-
volj pri močeh, da mu je
sekiro iztrgal iz rok in se
spravil nad Karolino M., ki
je tudi sodelovala v prete-
pu. Karolina jo je odnesla
z lažjimi ranami.
• V soboto je doma
v Ložnici pri Žalcu razgra-
jal Franjo H. Žalski milični-
ki so imeli precej dela
z njim, zato so jim priskoči-
li na pomoč Celjani in za
Franja odstopili »počitni-
ške kapacitete« na Postaji
milice.
• V petek so se v Ulici
frankolovskih žrtev zravsa-
li Branko P., Rajko K. in
Marko M. Razdvojili so jih
miličniki in vse tri poslali
k sodniku za prekrške.
S. Š.
Goljufije kot reden vir preživllanla
Radovan Angelovič je živel na račun lahkovernili Hudi
Na celjskem višjem sodiš-
ču so zvišali kazen preveja-
nemu goljufu, 37-letnemu
Radovanu Angeloviču iz
Žalca, ki je kar precej časa
živel na račun lahkoverno-
sti nekaterih ljudi in jim
z raznimi obljubami izvabil
precejšnje vsote denarja.
Angeloviča so priprli 18.
februarja letos, potem ko se
je praktično dve leti preživ-
ljal samo z goljufijami; ko-
nec leta 1985 je namreč pri-
šel iz zapora, odtlej pa je bil
zaposlen le približno dva
meseca. Ukvarjal se je sicer
z glasbo, a mu to ni prinašalo
dohodkov, vseeno pa je živel
»na veliki nogi« in dajal vtis
dobro situiranega poslovne-
ža. To mu je uspelo s tem, da
je izkoriščal naivnost posa-
meznikov, ki jim je obljub-
ljal devize, glasbene stolpe,
cement in podobno. Večkrat
si je denar tudi sposodil, le
v dveh primerih pa mu je
uspelo, daje vsaj delno vrnil
dolg. Največja goljufija se
mu je posrečila na škodo
D. P., kateremu je natvezil,
da mu odstopi avto Nissan
Micra, ki naj bi ga kupil
v Ljubljani na konsignaciji.
Tako je od D. P. v večih
obrokih izvlekel kar 8700 za-
hodnonemških mark (v di-
narski protivrednosti) in še
500.000 dinarjev, o avtu, se-
veda, pa ni bilo ne duha ne
sluha.
Vse skupaj si je Angelovič
z goljufijami pridobil več kot
11 milijonov dinarjev premo-
ženjske koristi (če bi upošte-
vali inflacijo, bi bil ta znesek
nekajkrat večji). Skratka, go-
ljufije so Angeloviču pred-
stavljale edini in stalen vir
dohodka, kot je v obrazloži-
tvi sodbe zapisalo prvosto-
penjsko sodišče. Stalen zato,
ker med posameznimi golju-
fijami nikoli ni preteklo več
kot dva meseca.
Na glavni obravnavi na pr-
vostopenjskem sodišču je
Angelovič večkrat spremi-
njal izjave, ki jih je dal pred
tem v preiskavi, zagovor pa
je spreminjal tudi še potem,
ko je slišal pričevanja posa-
meznih oškodovancev. Več-
krat  se je  tudi  zapletal.
v glavnem pa je s svojim za-
govorom poskušal prepričati
senat, da sije denar za devize
le sposojal in ni šlo za golju-
fivi namen; le v dveh prime-
rih je odkrito priznal, da je
imel goljufivi namen.
Prvostopenjski senat ga je
obsodil za nadaljevano kaz-
nivo dejanje goljufije po pr-
vem odstavku 171. člena Ka-
zenskega zakonika SRS na
7 mesecev zapora, za nada-
ljevano kaznivo dejanje go-
ljufije po tretjem odstavku
tega člena pa na 4 leta zapo-
ra. Poleg tega so ga obsodih
še za tatvino (v hotelu Evro-
pa) na 6 mesecev zapora.
Na prvostopenjskem so-
dišču je bil tako Angelovič
obsojen na enotno kazen
5 let zapora, na sodbo pa sta
se pritožila javni tožilec in
zagovornica obtoženca. Viš-
je sodišče je deloma upošte-
valo le pritožbo javnega to-
žilca in Angeloviču zvišalo
kazen za goljufijo po tretjem
odstavku 171. člena s štirih
na 5 let zapora. Hkrati pa je
to sodišče po uradni dolžno-
sti upoštevalo tudi sodbo,
s katero je bil Angelovič 28.
februarja 1984 obsojen na le-
to dni zapora. Zato so mu
izrekli novo enotno kazen
- 6 let in 10 mesecev zapora.
Pri tem se Angeloviču v ka-
zen všteje čas prebit v pripo-
ru in čas ko je že odslužil
kazen (iz prejšnje sodbe) ozi-
roma bil na pogojnem od-
pustu.
S. ŠROT
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO
Celjska cesta 52, LAŠKO
po sklepu delavskega sveta razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer:
Naziv osnovnega sredstva Izklicna cena
1. Osebno vozilo VW1200 J 2.213.000 din
2. Kompresorski agregat KDV-2-630
z diesel elektromotorjem FAMOS   3.000.000 din
3. Hidrokopirni frezalni stroj
G-O-HR1400 8.000.000 din
4. Kotni brusilni stroj 108 220 W
št. 0232507 20.000 din
5. Kotni brusilni stroj Iskra 814111 70.000 din
6. Kotni brusilni stroj Iskra 109 40.000 din
7. Kotni brusilni stroj 59 A 60.000 din
8. Električni vrtalni stroj št. 81644 30.000 din
9. Kotni brusilni stroj KB 108 št. 814107 70.000 din
V delovnenn stanju je le osnovno sredstvo pod zap.
št. 3.
Javna licitacija bo v ponedeljek, dne 12. 12. 1988, ob
14. uri, v jedilnici TOZD. Ogled je možen v petek, dne
9. 12. 88 od 12.-13. ure.
Licitacije se lahko udeleži tisti, ki plača varščino
v višini 10% od izklicne cene, pri blagajniku TOZD.
Kupec je dolžan poravnati kupnino v roku 5 dni
skupaj s prometnim davkom. Licitacija se izvede po
sistemu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij
ne upoštevamo.
Zagorelo
gospodarsko
poslopje
Prejšnjo sredo dopoldne
je zagorelo pomožno gospo-
darsko poslopje kmeta Iva-
na Semeta v Jurkloštru.
Zagorelo naj bi zaradi krat-
kega stika oziroma zaradi
okvare na hi-fi napravah.
Ogenj je v starem poslopju
s shrambo in dvema sobama
naredil za približno 25 mili-
jonov dinarjev škode, požar
pa so pogasih prostovoljni
gasilci iz Jurkloštra.
Gorela baraka
v sredo, 23. novembra po-
noči, približno ob 23. uri, je
zagorela baraka pri stano-
vanjski hiši na Babnem.
Barako sta uporabljala Ma-
rinko Mitrovič in Dušica Ko-
štomaj. Vzrok požara še ugo-
tavljajo, škodo pa so ocenili
na 3 milijone dinarjev, saj so
poleg barake zgoreli tudi raz-
ni deh za avtomobile, kolesa
in druge stvari.
Oče in sin sta se
sprla
s hudimi poškodbami se
je končal spor med očetom
Vinkom (69 let) in sinom
Slavkom K. (36 let) iz Pre-
korij.
V soboto zvečer sta se spo-
rekla in med prepirom je oče
zabodel sina v trebuh. Hudo
ranjenega so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Televizijski kratek
stik
v soboto, 26. novembra je
zagorelo v stanovanjski hiši
Franca Mlakarja v Draži
vasi v konjiški občini.
Zagorelo je zaradi kratke-
ga stika v televizijskem spre-
jemniku, poleg sprejemnika
pa je zgorel še regal, več go-
spodinjskih aparatov in
oblačila, tako da škodo oce-
njujejo na 15 milijonov di-
narjev. Požar so pogasih pro-
stovoljni gasilci iz domače
vasi.
PROMETNE NESREČE
Neprevidno
prečkanje ceste
Blizu prehoda za pešce
(približno 20 metrov vstran)
na Kersnikovi ulici v Celju,
se je prejšnjo sredo pripeti-
la hujša prometna nesreča,
ko je 78-letna Angela Kraše-
vec nenadoma stopila na
cesto.
Takrat je po ulici pripeljala
25-letna Frančiška Hoch-
kraut, ki je trčila v peško.
Kraševčevo so huje ranjeno
prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Umrla v bolnišnici
v nedeljo je v celjski bol-
nišnici umrla 40-letna Zvez-
dana Vrhovšek iz Braslovč.
Hudo seje ranila v promet-
ni nesreči 14. novembra na
Mariborski cesti v Celju. Te-
daj je v večernih urah nena-
doma stopila na cesto, pri
tem pa jo je zbil osebni avto.
Hudo ranjeno so prepeljah
v celjsko bolnišnico, kjer pa
ji niso mogli rešiti življenja.
Neprevidna
kolesarka
Prejšnjo sredo je 24-letna
voznica osebnega avtomo-
bila Jasenka Kalaj iz Celja
na Opekarniški ulici v Ce-
lju zbila 44-letno kolesarko
Marijo Lapornik.
Kolesarka je najprej zape-
ljala na nasprotni vozni pas,
ko pa se je že vračala nazaj
na desno polovico ceste, ji je
nasproti pripeljala Kalajeva.
Prišlo je do trčenja, v kate-
rem se je kolesarka huje ra-
nila in so jo prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
otrok čez cesto
V ponedeljek, nekaj po 11.
uri je na magistralni cesti
na Polulah 39-letni voznik
Ivan Jankovič iz Laškega
s tovornjakom zbil devet-
letnega M. P.
Voznik tovornjaka je pri-
peljal do prehoda za pešce,
tedaj pa mu je z desne nena-
doma stekel pred avto otrok.
Voznik je zaviral, vendar za-
radi vožnje z neprilagojeno
hitrostjo trčenja ni uspel pre-
prečiti. Hudo ranjenega fan-
ta so prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
PRI NAS LAHKO IZBIRATE
HMEZAD
DO MINERVA ŽALEC
objavlja
JAVNO LICITACIJO
naslednjih sredstev '
Izklicna cena
1. Osebni avto LADA C, letnik 1983,
prevoženih 83.500 km, v voznem
stanju 1,000.000 din
2. Viličar VD 2502-0107, letnik 1971,
nosilnost 2t, dvižna višina 5,3m 10,000.000 din
3. Letvasti transporter TH 5M, letnik
1984, brez pogona 800.000 din
4. Peč za sušenje granulala 500.000 din
5. Kalorifer »Klima« Tip 6-33, brez
motorja 50.000 din
6. Kalorifer »Klima« Tip 6-33 0,3/0,
18 KW; 940/710 min-' 150.000 din
7. Kalorifer »Klima« Tip 6-33 0,3/0,
18 KW; 940/710 min"' 150.000 din
8. Kalorifer »Klima« Tip 6-33 0,3/0,
18 KW; 940/710 min"' 150.000 din
9. Kalorifer »Klima« Tip 6-33 0,3/0,
18 KW, 940/710 min-' 150.000 din
10. Aksialni ventilator Tip 16-400-4
»Klima« 0,18 KW; 1400 min' 100.000 din
11. Aksialni ventilator Tip 16-400-4
»Klima« 0,18 KW; 1400 min' 100.000 din
12. Aksialni ventilator Tip 16-400-4
»Klima« 0,18 KW; 1400 min' 100.000 din
13. Aksialni  ventilator Tip  16-350
»Klima« 0,18 KW; 1400 min'' 80.000 din
14. Radialni ventilator Tip K-C 2,
0,18 KW; 1060 min-' 80.000 din
15. Vakum črpalka 7,5 KW; 1450' 100.000 din
16. Reduktor »Lenze« i = 236 200.000 din
17. Vlečni stroj TR 400 s pogonom 2,000.000 din
18. Ekstrudor LP 60 z zobniškim pre-
nosom, brez elektromotorja in
termoregulacije 1,000.000 din
19. Risalna miza Al 200.000 din
20. Risalna miza Ao         ' 250.000 din
21. Elektromotor     R.K.,     30KM;
2920 min' 80.000 din
22. Elektromotor   »Sever«,   30 KW;
1470 min' 100.000 din
23. Hladilna skrinja LTH, letnik 1976 8.000 din
24. Ekstrudor MAP 60 z zobniškim
prenosom, brez elektromotorja in
termoregulacije 4,000.000 din
Javna licitacija bo v petek, 16. 12. 1988, na sedežu delov-
ne organizacije v Zabukovici s pričetkom ob 11. uri.
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe plačati varšči-
no v znesku 10% izklicne cene. Kupci morajo celotno
kupnino - izlicitirano ceno - s prometnim davkom plačati
v roku 7 dni in po vplačani kupnini sredstvo takoj odpelja-
ti. Varščina v nasprotnem primeru ne bo vrnjena.
Ogled sredstva pod št. 24 je možen pri Kuntarič Jožetu,
Prušnikova 5, Vojnik; sredstva od št. 1 do št. 16 na obratu
v Zabukovici, sredstva od št. 17 do št. 23 na obratu
Ložnica tri ure pred pričetkom licitacije. Informacije se
dobijo po telefonu št. 711-141.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
8. DECEMBER 198»
Bloudkova nagrajenca
Začela sta na državnih prvenstvih
Pred praznikom so na Ptuju
podelili tradicionalna prizna-
nja - Bloudkove nagrade naj-
zaslužnejšim športnikom,
športnim delavcem in šport-
nim kolektivom v Sloveniji.
Med nagrajenci s celjskega
območja sta bila tudi dva Ce-
ljana - Tone Jager, član strel-
ske družine Celje in Jožica Še-
ško, članica kegljaškega klu-
ba EMO Celje. Tako oba nada-
ljujeta tradicijo dobrih celj-
skih športnikov.
Tone Jager se je s strelja-
njem začel ukvarjati na pobu-
do bratrancev Tržanov, tudi
samih odličnih strelcev, že leta
1950. Prvo tekmovanje je bilo
pionirsko državno prvenstvo
v Zagrebu, kjer je osvojil 5.
mesto. Tako seje začelo in tek-
movanja so se vrstila. »Veliko
je bilo uspehov, ki so bili po-
mešani z neuspehi,« se spomi-
nja Tone, ki je zdaj še vedno
aktiven strelec, organizator
v strelskem športu in naš sode-
lavec. Skrbi ga, da celjsko kva-
litetno strelstvo nazaduje, da
ni dovolj mladih, da manjka
strokovnih delavcev, zlasti
profesionalni trener. Preveč so
tudi razdrobljeni po manjših
društvih. Če bi se združili, bi
bili močnejši, težave pa manj-
še. Bloudkovo priznanje je pri-
čakoval kar nekaj let, zato gaje
še toliko bolj vesel.
Jožica Šeško bo prihodnje
leto slavila majhen jubilej, de-
set let aktivnega in neprekinje-
nega ukvarjanja s kegljanjem.
Začela je v EMO, kjer je bila
tudi zaposlena ter že prvo leto
nastopila s Požgajnerjevo na
mladinskem državnem prven-
stvu ter postala državna prva-
kinja. Potem so se ob trdem
domala vsakodnevnem  delu
Tone Jager
uspehi vrstili vse do letošnje
»krone«, ko je zaigrala v držav-
ni reprezentanci, ki je osvojila
zlato medaljo na svetovnem
prvenstvu. Jožica je tudi aktu-
alna republiška prvakinja ter
eden izmed stebrov ekipe KK
EMO, kije četrta v Evropi. Po-
leg kegljanja se ukvarja še
s plavanjem in telovadbo, rada
pa zahaja tudi v trim kabinet.
Vse ji pripomore, daje na keg-
ljišču med najboljšimi. Z ekipo
je uspešnos startala tudi v le-
tošnji zvezni ligi, vendar dvo-
mi, da bodo ponovile lanski
dosežek, ko so bile prve. To-
krat so objektivno močnejše
igralke Rijeke, njim pa manjka
šesta igralka, saj je Marika na
porodniškem dopustu. Vseeno
pa se bodo borile do konca in
morda celo pripravile novo
presenečenje. Zdaj je Jožica
zaposlena v Cinkarni, kjer za
njeno udejstvovanje v keglja-
nju kažejo dovolj potrebnega
razumevanja, za kar jim je hva-
ležna.
Jožica Šeško
Ob Jagru in Šeškovi so
Bloudkove nagrade dobili še tri-
je, ki so »po rodu« s celjskega
območja, vendar tekmujejo ali
delujejo drugje. Tako je kar
dve Bloudkovi nagradi dobil
Matjaž Debelak iz Braslovč, ki
nastopa za ljubljansko ekipo.
Nagrada je priznanje za brona-
sto medaljo med posamezniki
in srebrno ekipno smučaskih
skakalcev na letošnji zimski
olimpiadi v Calgariju. Jure
Zdovc iz Slovenskih Konjic,
sicer košarkar Smelt Olimpije
v Ljubljani, je dobil Bloudko-
vo priznanje za srebrno ekipno
medaljo na olimpiadi v Seulu.
Pravi Celjan Beno Hvala, ne-
koč dober atlet, zdaj pa televi-
zijski delavec, je dobil Bloud-
kovo nagrado, je pa tudi edini
slovenski novinar, ki se lahko
pohvali, daje za svoje delo do-
bil tri najvišja republiška priz-
nanja - Prešernovo, Tomšiče-
vo in Bloudkovo nagrado.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Kegljavke EMO
z dvema
zmagama
Začelo se je tudi prvenstvo
v vseh kegljaških ligah.
Največje zanimanje je vseka-
kor za nastop najboljših keg-
Ijavk EMO Celje, ki nastopajo
v zvezni ligi. Prvič je bilo
v takšnem obsegu tekmovanje
organizirano lani, ko so Celjan-
ke tudi postale državne prvaki-
nje, prav tako pa so na najbolj-
ši poti, da uspeh ponovijo tudi
letos, saj so ble na gostovanju
dvakrat uspešne.
Zvezna liga ženske 1. in 2.
kolo: najprej je celjska šester-
ka nastopila v Kikindi, kjer je
premagala 2380:2419 domači
Radnički, najboljša je bila T.
Gobec 440, naslednji dan pa še
v Zrenjaninu, kjer je ugnala
Kristal 2430:2492, najboljša je
bila J. Šeško 443 kegljev. Po
dveh uvodnih kolih so tako
Celjanke na drugem mestu
med dvanajstimi najboljšimi
ekipami, vodi pa poleg njih pr-
vi kandidat za 1. mesto ekipa
Rijeke.
1. republiška liga moški 1.
kolo: kegljači Hmezada so
v Žalcu tesno izgubili s kranj-
skim Triglavom 5053:5110
(Razpotnik 873), medtem ko je
EMO v Golovcu premagal Pro-
letarca iz Zagorja 5169:5025
(Salobir 915).
2. republiška liga moški
vzhod 1. kolo: Tekstilna Pre-
bold je doma izgubila s Kr-
škim 5029:5105.
2. republiška liga ženske
vzhod 1. kolo: Šentjur je gosto-
val v Celju in izgubil s Slovenj
gradcem 2243:2304, KK EMO
II je nastopil v Slov. Konjicah
in premagal Impol Slov. Bistri-
ca 2231:2293, doma pa so izgu-
bile kegljavke Hmezada Žalec
z Miklavžem 2131:2199.
TV
ROKOMETNE VESTI
2. zvezna liga 10. kolo moški: rokometaši Aera nadaljujejo z ociij^
nimi igrami in osvajanjem točk. Tokrat so gostovali na vročeni
neprijetnem igrišču v Prijedorju, kjer so po odhčni igri prema^ji
domačo Bosnamontažo 23:25. V celjski ekipi, ki je bila večino teknil
boljša, sta posebej izstopala vratar Burkič in Čater, kije dal 9 K"lov
S to zmago so se Celjani utrdili na tretjem mestu.
Pred tekmo z Borcem iz Travnika je bila v hali Golov«
manjša slovesnost, ko se je pred okoli 1000 gledalci v imen
celjske ekipe kapetan Igor Razgor zahvalil za deset letn
pokroviteljstvo delovni organizaciji Aero. Direktorju \
delovne organizacije Zvonetu Hudeju je izročil spminsko pij,
keto in obljubil, da bodo v ekipi storili vse, da se bodo čimpre,
vrnili med najboljše jugoslovanske rokometne ekipe v [
zvezno ligo.
2. zvezna liga 10. kolo ženske: razigrale so se tudi rokometa.šio
Velenja, ki iz kola v kolo osvajajo nove točke. Tokrat so bile dom
v Rdeči dvorani močnejše od Borova, ki so ga premagale 32:25. Ka
polovico vseh golov je dosegla odlična Karičeva 16, pohvaliti pa gr,
tudi Goličevo 6 in Zidarjevo 6. Velenjčanke so med štirinajstin
ekipami na 6. mestu.
T
OB ODBOJKARSKI MREŽI
Republiška liga 8. kolo moški: Topolšica je gostoval
v Brezovici in izgubila 3:0, Šempeter je doma premagal Stavba
MTT ml. 3:0, izgubili pa so Celjani v Kočevju z LIK 30:0. Igrale
Miha Cafuta: »Tekma v Kočevju se je spremenila v prav
katastrofo za Celjane, saj so bili gostitelji v vseh elementih igr
za dva razreda boljši. Za visok poraz ni opravičljiva niti odso
nost nekaterih boljših celjskih igralcev, ki so v Kočevju nast(
pili samo s šestimi igralci in eno rezervo Marjanom Sunkom, 1
pa je bil v poraženi ekipi najboljši. Vsi ostali igralci smo igra
pod svojimi zmožnostmi.« Lestvica: 6. Šempeter, 7. Topolšici
11. Celje.
Republiška liga 8. kolo ženske: Topolšica Kajuh je gostoval
v Ljubljani in premagala 1:3 Krim, Ljubno Glin je s težavo ugn;
doma Partizan Kamnica 3:2, Celjanke pa so presenetile z zmag
na Ravnah nad Fužinarjem 2:3 s čimer so se utrdile v vrh
lestvice. Za lep uspeh so zaslužne prav vse igralke. Lestvica:!
Ljubno Glin, 4. Celje, 9. Topolšica Kajuh.
V Celju je bilo nekaj srečanj kadetskih ekip v odbojki. Me
kadeti so Celjani izgubili s Topolšico 0:2, v ekipi pa so vsi igrali
prikazali manj, kot znajo. Med kadetinjami so zmagale Celjank
pred Topolšico in Kamnikom.
Jesenski prvak Je ekipa Braslovč
V 2. republiški odbojkarski ligi vzhod so s celjskega območj
nastopile tri ekipe, jesenski prvak pa je postala ekipa Braslovč, 4. j
Šempeter II in 8. Rimske Toplice. Na sliki so odbojkarji Šempetra 1.
stojijo od leve trener Bojinovič, Vasle, Ušen, Udovič. Flis. Stojs i
Štorman, spredaj B.Žnidaršič, Cestnik, Dagian, M. Žnidaršič i
Božič. Foto: TONE TAVČAI
NA KRATKO
Za tek na smučeh
v laški občini
v zadnjem času se je v laški
občini pokazal interes za novo
obliko športne aktivnosti - tek
na smučeh. Zveza telesnokultur-
nih društev občine Laško je pri-
sluhnila pobudam in v ta namen
poslala vsem športnim referen-
tom v sindikalnih organizacijah
in telesnokulturnih društvih pi-
smo, s katerim želijo ugotoviti in-
teres posameznikov za tečaje te-
ka na smučeh in rekreativno vad-
bo teka na smučeh.
Vsi zainteresirani se lahko pri-
javijo do 10. decembra smučar-
skim klubom v Laškem, Rade-
čah, Rimskih LopUcah in Zida-
nem mostu.
VLADO MAROT
Razgibajmo življenje
v kegljanju
v nedeljo, 11. decembra bo na
kegljišču Golovca ena izmed ak-
cij »Razgibajmo življenje«, to-
krat v kegljanju. Nastopijo lah-
ko družine in posamezniki, pred-
vsem pa so zaželeni tisti, ki se
sicer s kegljanjem ne ukvarjajo.
Prijavnino za nastop je treba po-
ravnati na tekmovanju, ki se bo
začelo ob 8. uri in bo trajalo vse
dopoldne.
Zmagali kegljači
Izletnika
Delovna organizacija Obnova
iz Celja je tudi letos pripravila
že 8. turnir v kegljanju v spomin
na svojega prehitro umrlega
člana Mira Bofulina. Letos je
nastopilo dvajset ekip v borbe-
nih partijah, zmagala pa je ekipa
celjskega Izletnika pred Pionir-
jem Novo mesto, Cinkarno, Tim
Laško, Klimo, Obnovo itd. Na 11.
mesto seje uvrstila ekipa bofuU-
novih sotekmovalcev Gorenc,
Krajnc, Vanovšek, Druškovič,
Grum in Veranič. Tekmovanje si
je ogledala tudi družina Mira Bo-
fulina.
Strelci v laški občini
Na strelišču v Rečici pri La-
škem sta bili dve tekmovanji
z zračno puško.
Prvo tekmovanje je organizira-
la SD S. Rozman iz Laškega, na-
stopilo pa je 48 strelcev. Med eki-
pami je zmagala SD D. Poženel
Rečica pred SD T.Bostič Z.
most, SD S. Rozman Laško, SD
Papirnica Radeče in SD A. Kerše
Pivovarna Laško, med posamez-
niki pa so bili najboljši Boris Go-
rišek, Janez Sašek, Roman Ma-
tek, Andrej Brunšek in Damjan
Sajevic ter ženskami Joža Kožar,
Saša Videč, Mateja Topole, Da-
rinka Erazem in Tea Muhovec.
Drugo tekmovanje je na istem
strelišču organizirala SD A. Ker-
še Pivovarna Laško, ekipno so
zmagali strelci D. Poženel Reči-
ca, sledijo pa A. Kerše Pivovarna
Laško, Š. Rozman Laško, T. Bo-
stič Z. most in Celjska četa Mala
Breza. Med posamezniki so bili
najboljši Roman Matek, Andrej
Brunšek, Branko Goluh, Boris
Gorišek in Zlatko Deželak.
V 5. kolu 2. republiške lige
vzhod z zračno puško so strelci
D. Poženel iz Rečice izgubili dvo-
boj z Boštajnom za tri kroge. Pri
Boštajnu je bil najboljši Stane
Kovačič 368, pri Rečici pa Boris
Gorišek 369 krogov.
VINKO LAVRINC
Zmaga celjskih
strelcev
v nadaljevanju 1. republiške
strelske lige vzhod je ekipa Ce-
lja zmagala v Hotinji vasi pri
Mariboru, Iger je premag^ala
strelce Franc Lešnik-Vuk. Zal-
čani so v istem tekmovanju izgu-
bili v Hrastniku, Kovinar Štor pa
proti vodeči ekipi v ligi Avgust
Majerič v Mariboru. Strelci Uni-
orja so v Slov. Konjicah izgubili
s Slovenj gradcem. Vse štiri eki-
pe s celjskega območja trenutno
delijo 5. do 8. mesto s štirimi toč-
kami, za obstanek v ligi pa bo
potrebno zbrati vsaj še dve.
V 2. republiški ligi vzhod so
strelci F. Šteklič iz Škofje vasi
gostovali v Mariboru in izgubili
z ekipo Večera. So na repu lestvi-
ce in se bodo v nadaljevanju tek-
movanja težko rešili izpada.
TONE JAGER
Šah v Šoštanju
v počastitev dneva republike
je šahovska sekcija v Šoštanju,
ki jo vodi Gregor Rupnik, orga-
nizirala turnir, katerega se je
udeležilo 53 šahistov. Zmagal je
Drago Kristan iz T. Velenja pred
Markom Kurtovičem Ljubno.
Milanom Gorškom T. Velenje
itd. Pokrovitelja tekmovanja sta
bila šahovski klub iz T. Velenja
in TVD Partizan ter krajevna
skupnost Šoštanj.
VIKTOR KOJC
Start z dvema
porazoma
Začelo se je prvenstvo v repu-
bliški judo ligi, kjer nastopa tu-
di druga ekipa I.Reye iz Celja.
Ekipa je" v prvih dveh kolih go-
stovala in na turnirju v Murski
Soboti doživela dva poraza z do-
mačini 2:4 ter Triglavom iz Kra-
nja 1:5.
Občinsko prvenstvo
v namiznem tenisu
člani namiznoteniške sekcije
pri ŠD Ingrad v Celju so pripra-
vili občinsko prvenstvo, kjer so
nastopili tekmovalci, ki ne na-
stopajo v 1. A republiški ligi.
Udeležba je bila dobra, saj je na-
stopilo 64 tekmovalcev. Med žen-
skami je zmagala Podbrežnikova
Ingrad pred Zilbijevo Aero in
Zimškovo Blagovni center, med
st. člani Gajšek Aero pred Pre-
vorškom Ingrad in Drobežem
Zlatarna ter med člani Potočnik
ŽTO pred Zorkom Zapori in
Škobernetom CMI.
Pokal gimnastike
v Žalcu
v soboto, 10. decembra bo te-
lovadnica šolskega centra v Žal-
cu prizorišče zanimive in kvali-
tetne prireditve v gimnastiki,
kjer se bodo pomerili vsi naj-
boljši, ki trenutno v tej zahtevni
športni panogi v Jugoslaviji kaj
pomenijo. Od 10. ure dalje bodo
nastopili pionirji in pionirke in to
v vsaki kategoriji po 16 najbolj-
ših iz Slovenije, popoldne od 16.
ure dalje pa še po dvanajst naj-
boljših članov in članic Jugosla-
vije na čelu z našim edinim letoš-
njim olimpijcem, telovadcem
Lojzetom Kolrrianom. To je zak-
ljučna prireditev gimnastične
zveze, ki si je Žalec izbrala kot
mesto, kjer ponovno začenja
z uvajanjem telovadbe med naj-
mlajšimi.
Balinarji četrti
Končan je jesenski del prven-
stva v Šaleški balinarski ligi, kjer
je ekipa Žalca osvojila solidno 4.
mesto.
Žalski šahisti drugI
v republiki
v Postojni je bilo 42. republi-
ško ekipno prvenstvo v šahu,
kjer so med devetimi ekipami
s celjskega območja nastopili
samo šahisti Žalca in osvojili
odlično 2. mesto. Zmagali so ša-
histi Iskre iz Ljubljane, za katero
sta nastopila tudi nekdanja člana
ŠK Žalec Marjan Črepan in ŠK
Celje Matjaž Mikac. Zal se tek-
movanja niso udeležih šahisti
Celja, ki so tako ponovno doka-
zali, da je ta igra, še posebej pa
organizacija v mestu ob Savinji
povsem na psu. Mesto, ki je bilo
med začetniki dobrega šaha v Ju-
goslaviji, se tako v tej lepi inte-
lektualni igri vse bolj izgublja.
V žalski ekipi je bil na republi-
škem prvenstvu najboljši Stevo
Džordževič, kapetan ekipe Bran-
ko Pipal pa je med drugim opra-
vil tudi test za republiškega sod-
nika. JOŽE GROBELNIK
Zmagi za Krajnčevo
in Perčevo
Na drsališču v Mestnem par-
ku je bilo mednarodno tekmo-
vanje v umetnostnem drsanju.
Zmagali sta predstavnici Tkani-
ne Celje Nina Krajnc med pionir-
kami C jn Špela Pere med mla-
dinkami. Slednja je gostovala tu-
di na mednarodnem tekmovanju
na Čehoslovaškem ter osvojila
zadovoljivo 11. mesto.
Na drsališču v Mestnem parku
bodo organizirali tudi šolo umet-
nostnega drsanja, vpis pa je vsak
ponedeljek ob 16. uri.
METKA HLADIN
Ivan Mlačnik četrti
v Piranu je bil turnir slepih in
slabovidnih šahistov Slovenije,
kjer je nastopilo 25 tekmoval-
cev, med njimi tudi pet iz Celja.
Rezultati: 4. Ivan Mlačnik, 6.
Franc Mlačnik, 8. Valter Vertač-
nik, 9. Matej Žnuderl in 12. Vik-
tor Vertačnik.
Zadnji turnir
v Šempetru
Na zadnjem letošnjem meseč-
nem hitropoteznem turnirju
v Šempetru je nastopilo 14 šahi-
stov, zmagal pa je Martin Štor-
man pred Stanetom Skokom in
Jožetom Štormanom. Zmagova-
lec vseh turnirjev 88 pa je Martin
Štorman pred Stanetom Sko-
kom in Branetom Setnikarjem.
ŠPORTNI KOLEDAR
Streljanje:
Sobota, 10. decembra dopold-
ne in popoldne v Sarajevu 1. od-
prto zvezno kontrolno tekmova-
nje s standard zračnim orožjem,
kjer iz Slovenije sodelujejo tudi
strelci iz Rečice pri Laškem in
T. Velenja.
Petek, 9. decembra bo 6. kolo
v 1. in 2. republiški ligi vzhod
z  naslednjimi  dvoboji:   Žalec
- A. Majerič Maribor (favoriti
gostje, ki vodijo na lestvici),
UNIOR Slov. Konjice - F. Lešnik
- Vuk Hotinja vas pri Mariboru
(tudi favoriti). Slovenj gradeč
- Kovinar Štore (težko napove-
dati zmagovalca) in Celje - Ljuto-
mer (domačini morajo zmagati).
Hokej na ledu:
Medrepubliška liga: 6. kolo:
sobota, 10. decembra ob 18. uri
drsališče Mestni park Cinkarna
- INA Sisak.
Odbojka:
Republiška liga 9. kolo moški:
sobota, 10. decembra telovadnica
ekonomske šole v Celju ob 16.
uri Celje - Šempeter, v Topolšici
domačini s Partizanom Narodni
dom.
Republiška liga 9. kolo žen-
ske: sobota, 10. decembra telo-
vadnica ekonomske šole v Celju
ob 18. uri Celje - Ljubno Ghn,
Topolšica Kajuh igra doma z Ro-
gozo.
Rokomet:
2. zvezna liga 11. kolo mošk
nedelja. 11. decembra ob 11. ui
hala Celovec Aero - Sloboda Sol;
na Tuzla.
2. zvezna liga 11. kolo žensk<
sobota, 10. decembra Železnica
- Velenje.
Košarka:
1 B zvezna liga 9. kolo mošk
sobota. 10. decembra ob 19. ui
v telovadnici Tehničnega centr
v Celju republiški derbi Mer
- Maribor.
1. B zvezna liga 8. kolo žensk«
sobota, 10. decembra ob 18. ui
v Rogaški Slatini KORS Rogi
ška - Kikinda.
Republiška liga 10. kolo m«
ški: sobota, 10. decembra Rog;
ška - Rudar, Comet - Ilirija.
Republiška liga 10. kolo žei
ske: sobota, 10. decembra Com«
- Cimos, Marles - Metka.
Kegljanje:
Zvezna liga 3. kolo ženske: p<
tek, 9. decembra ob kegljišč
Glovec KK EMO - SCT Ljul
Ijana.
Sobota, 10. decembra žensk
ekipa KK EMO sodeluje na tu
nirju pred dnevom JLA v Mar
boru.
Republiška liga 2. kolo mošk
sobota. 10. decembra ob 16. u
kegljišče Hmezada v Žalcu dvi
boj ekip Hmezada in EMO Celj"
Republiška liga 2. kolo žei
ske: sobota, 10. decembra c
13.30 Hmezad Žalec - Šentjur.

NOVI TEDNIK - STRAN 17
fedvika Vidmajer       Marjan Štrozak
Franc Kosu
Tatjana Krnjak
pokal za SIP Šempeter
^ Žalcu so končali 25. sindikalne športne igre
v prostorih restavracije
lAMA v Žalcu je bila sloves-
a zaključna prireditev ob-
jnskih sindikalnih športnih
;er, s katerimi so v žalski ob-
ni začeli že pred 25 leti. Če-
jrav je bila na letošnjih jubi-
»jnih igrah udeležba za 12 od-
totkov manjša kot lani pa to
e pomeni, da igre niso uspele
1 da niso še enkrat potrdile,
a jih imajo delavci radi.
Nastopilo je 341 ekip ah 39
lanj kot lani, ki so se pomerile
tekmovalnem delu v devetih
portnih panogah (smučanje,
ih, namizni tenis, kegljanje,
lali nogomet, atletika, roko-
»Kje so pred leti tako popu-
ime trim steze, telovadnice
naravi? Naredili smo jih,
ničili in nanje pozabili, pozi-
li pa vsi rinemo v telovadni-
e, ki jih je treba drago plače-
ati,« je pripovedoval eden
ajstarejših organizatorjev
fer v žalski občini Drago Bo-
ič in dodal, da ga moti, da se
lladi nočejo vključevati
\ organizacijo iger, kjer žal
^tajajo v glavnem starejši.
»V zadnjem času smo pri-
ravili tri akcije pohodov na
ozdnik, Bukovco in Šent-
ingert, žal pa je bila udelež-
it slaba. Vedno smo imeli
aven tudi godbo na pihala,
»ndar ne vem zakaj ljudje ne
ridejo,« je tarnal predsednik
»misije za športno rekreaci-
Vinko Bezenšek
et, košarka in odbojka) ter
nožičnosti
Rezultati: Ml. članice 1. SIP
bnpeter 163, 2. VVZ Žalec
i5. 3. TT Prebold 149, st. čla-
ce 1. SO Žalec 130, 2. SIP
empeter 88, 3. VVZ Žalec 84,
sterani 1. OOS delavcev pri
isebnih obrtnikih 134, 2^SO:
alec 121. 3. Juteks Žalec 118,3
. člani 1. SIP Šempeter 191,
TT Prebold 176, 3. Aero
empeter 141 in ml. člani 1.
^fVinko Banovšek je predsednik komisije za športno rekreacijo
pri občinskem sindikalnem svetu, ob njem pa dva izmed
začetnikov iger pred 25 leti Drago Božič in Adi Vidmajer (od
leve).
OOS delavcev pri zasebnih
obrtnikih 256, 2. TT Prebold
237 in SIP Šempeter 234 točk
itd. Množičnost 1. skupina do
100 zaposlenih 1. DPO Žalec,
38. 2. PM Žalec 25, 3. LIKO
Liboje 19, 2. skupina do 300
zaposlenih 1. SO Žalec 100, 2.
VVZ Žalec 49, 3. Sigma Zabu-
kovica 34, 3. skupina do 500
zaposlenih 1. Aero Šempeter
90. 2. Juteks Žalec 71, 3. Ga-
rant Polzela 36 in 4. skupina
z nad 500 zaposlenimi 1. SIP
Šempeter 115, 2. TT Prebold
102 in 3. KIL Liboje 65 točk.
Vseekipni zmagovalec sindi-
kalnih športnih iger Žalec 88 je
SIP Šempeter pred Aero Šem-
peter in SO Žalec. Posebno
priznanje je dobilo Društvo
upokojencev Žalec, ker se je
prvič vkjučilo v to tekmova-
nje, za organizacijo sindikalnih
športnih iger pa še Marjan
Štrozak, Franc Kekec, Karel
Seibert, Franc Kralj, Smiljana
Žuža in delovna organizacija
Juteks, ki je bila tudi pokrovi-
telj zaključka jubilejnih sindi-
kalnih športnih iger.
V skrbno pripravljenem pro-
gramu so poleg učencev žalske
osnovne šole in zabavnega an-
sambla Jogy band sodelovali
tudi tisti, ki so s sindikalnimi
športnimi igrami v žalski obči-
ni začeli ter tisti, ki se z njimi
danes aktivno ukvarjajo. Nji-
hovi spomini so takšni:
Drago Božič:»Začeli smo že
leta 1952, ko je sindikat ob več-
jih praznikih pripravljal delav-
ske športne igre, s sedanjo
obhko pa leta 1963. Včasih
smo imeh turnirje in vse ekipe
so do konca počakale, kdo bo
zmagovalec, medtem ko se da-
nes po opravljenem nastopu že
razbežijo.«
Adi Vidmajer: »Za organizi-
rane sindikalne športne igre
smo se odločili na željo delav-
cev. V začetku so bili pogoji
slabši, saj ni bilo igrišč in telo-
vadnic, prometne zveze slabše,
vendar pa vzdušje prijetnejše
kot danes. Med prvimi začetni-
ki sta bila tudi pokojni profe-
sor telesne vzgoje Vlado Veber
in Rudi Pur. Včasih pravilni-
kov ni bilo, danes je to ure-
jeno.«
Vinko Banovšek je predsed-
nik komisije za sindikalni
šport pri občinskem sindikal-
nem svetu: »V jubilejnem letu
smo imeh slabšo udeležbo kot
prejšnja leta. Vzroke bomo po-
skušali ugotoviti še decembra,
ko bomo analizirah kompletne
igre. Veliko je pripomb in naj-
tehtnejše bomo upoštevali, da
bi bile prihodnje igre še uspeš-
nejše in da bi zajele še več de-
lavcev, kot v zadnjem ob-
dobju.«
Hedvika Vidmajer je prejela
pokal za zmagovalno ekipo
DPO Žalec v množičnosti:
»Vsega nas je 28 in vsi v igrah
sodelujemo vsaj v eni panogi.
Najraje imamo streljanje.«
Marjan Štrozak Skupščina
občine Žalec: »Ker so v našem
kolektivu pretežno ženske, so-
delujerno v glavnem v množič-
nosti. Žal pa moramo zlasti
mlajša dekleta po večkrat pro-
siti, da se srečanj udeležijo. Mi-
slim, da bi streljanje morali
prestaviti v tekmovalni del, pri
množičnosti pa dati še večji
povdarek pri akcijah v naravi,
hoji, teku, izletih, teku na smu-
čeh in podobno.«
Franc Kosu Aero Šempeter:
»Letos sem postal športni refe-
rent in zadal sem si nalogo, da
po desetih letih končno osvoji-
mo vsaj en pokal v množično-
sti. To nam je tudi uspelo, saj
smo celo zmagali. Imamo še
veliko rezerv, zlasti med mlaj-
šimi članicami, ki se še vedno
nerade udeležujejo rekre-
acije.«
Tatjana Krnjak SIP Šempe-
ter: »Znova smo dobili veliko
pokalov in fantje bodo v pro-
stem času morali narediti nove
vitrine, da jih bomo shranili.
V našem kolektivu smo zlasti
v množičnosti aktivnejše žen-
ske, kjer pa tudi pogrešam več-
jo udeležbo mlajših članic.
Razmišljali smo že tudi o uved-
bi rekreacije med delovnim ča-
som, vendar vsaj zaenkrat
v bitki za večji dohodek za to
ni časa.« TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
POD KOSI
1. B zvezna liga 8. kolo moški: po krajšem premoru so košar-
arji Merxa gostovali v Zagrebu in kljub visokemu vodstvu v 1.
Dlčasu ob koncu vseeno izgubiU z Novim Zagrebom 85:72.
ttkrat je bil najboljši strelec Pipan, ki je dal 22 košev. Celjani so
eno samo zmago na repu lestvice.
1. B zvezna liga 7. kolo ženske: ekipa KORS Rogaške je
oštevala v Bečeju in izgubila z domačinkami 83:79. Ciglarjeva
bila daleč najučinkovitejša, saj je dala 30 košev. Kljub porazu
) Rogačanke zadržale 4. mesto.
Republiška liga 9. kolo moški: Comet iz Slov. Konjic je
istoval v Ljubljani in doživel visok poraz proti enemu izmed
andidatov za prvo mesto Mineral Slovanu 85:72. Šmid je dal 27
ošev. Rogaška je pripravila prijetno presenečenje, ko je zma-
ila na gostovanju v Domžalah, kjer je premagala Hehos 76:87,
nferdorben pa je dal 20 košev. Na lestvici je Comet zadržal
etje mesto. Rogaška pa je sedma.
Republiška liga 9. kolo ženske: derbi je bil v Celju, kjer so
Jstje iz Slov. Konjic ekipa Cometa premagale domačo Metko
!;78. Pri Metki je dala največ košev Obrovnikova 17, pri
ometu pa Šporarjeva 21. Lestvica: 7. Comet, 10. Metka itd.
HOKEJSKE NOVICE
Medrepubliška liga 4. in 5. kolo: v 4. kolu so hokejisti Cin-
>irno doma premagali Slavijo iz Vevč 12:6 (4:0, 3:3, 5:3), strelci
■'bili Žolek 3, Perčič in Grčar po 2 ter Žlof, Grabler, Filipovič,
bšck in B. Kernjak po 1 zadetek. V 5. kolu so gostovali na
Jedu in premagali domačine 2:9 (0:4, 1:1). strelci pa so bih
,^Ulatovič in Fihpovič po 2 ter Grabler, Grčar, Žolek in Sendel-
j'ch po 1. Kazenske minute Bled 15, Cinkarna 15, sodila pa sta
ozman Jesenice in Ulčar Bled. Več kot 400 gledalcev je na
j'edu videlo dobro igro Celjanov, ki so bili vso tekmo premočni,
r b koncu tekme je prišlo tudi do spora med domačinom Iskro
i Celjanom Filipovičem, tako da bosta morala oba v prihod-
om kolu počivati in si hladiti razgreto kri, ki ne sodi v športne
i ene. V celjski ekipi so razen Filipoviča bili dobri vsi, še pose-
r>i pa Bulatovič in Strašek.
'Pionirji Cinkarne so odigrali dve srečanji: v borbi za točke so
- -Pričakovano visoko izgubili z Bledom 14:4 ter v prijateljskem
"oboju premagali Crveno Zvezdo 5:4. Mladinci Cinkarne so
'stovali na Jesenicah in doživeli pravo katastrofo 39:3, strelci
'bih Pire, Milidragovič in Mauh. MARJAN SORŠAK
Lojtrca domačih spet v Celju
Lojtrca domačih, ki sta jo
pričela pripravljati skupaj
Radio Ljubljana in Kaj in ki
je kasneje po raznoraznih pre-
piranjih vseeno zaživela kot
največja tovrstna celoletna
slovenska prireditev te glas-
be, je kot kaže našla domovin-
sko pravico v Celju, saj bo le-
tos že drugič finale v dvorani
Golovec.
Letošnja prireditev je zami-
šljena nekoliko drugače kot
lanska. V prvem delu se bodo
predstavili ansambli, ki so bili
mesečni zmagovalci Lojtrce
domačih. To pa so: Avsenik,
Stoparji, Celjski instrumental-
ni kvintet, ansambel Vilija Pe-
triča. Alpski kvintet. Zrelo
klasje, ansambli Nika Zajca,
Toneta Žagarja, Lojzeta Slaka
in Franca Mihehča. Ob Janezu
Dolinarju, ki bo povezoval ves
program, bo v tem delu prire-
ditev popestril še Franc Pe-
stotnik, ki ga nekateri poznajo
tudi kot »podokničarja« iz zna-
ne akcije priloge Osa.
V drugem delu prireditve, ki
je zasnovana kot show pro-
gram pa bodo nastopili še: an-
sambla Štajerskih 7 in Prepo-
rod, kot zmagovalca Ptujskega
festivala. Vaški kvintet z Bo-
žom in Miškom, ki so pravza-
prav pričeli s to glasbo še pred
Avsenikom, kot Rib'nčan Ur-
ban pa se bo predstavil Brane
Ivane.
V dvorani Golovec bosta dve
prireditvi, generalna vaja bo
v soboto ob 16.30 uri, glavna
prireditev pa se bo pričela ob
20 uri.
Takole je izgledal zaključni prizor na lanski Lojtrci domačih v dvorani Golovec, ki jo je
popestril tudi Pihalni orkester štorskih železarjev.
REKLI SO:
Štefan Jug, mednarodni ro-
kometni sodnik iz Celja: »Mi-
slim, da je dobro, da je roko-
rnetni klub Aero angažiral
priznanega rokometnega stro-
kovnjaka Anteja Kostehča za
vodjo prve ekipe. On zahteva
pri igri maksimalno delo in an-
gažiranost, prvi rezultati pa se
že kažejo, čeprav je bil start
skromen. Pod njegovim vod-
stvom lahko pričakujemo pre-
porod celjskega rokometa, saj
lahko dela z mladimi, kvalitet-
nimi igralci. Gre za kombinaci-
jo »starejših« in »mlajših« po
stažu. Predvsem je odličen
vratar Strašek, ki vnaša potre-
ben mir v ekipo. Z malo sreče
se lahko že v tej sezoni potegu-
jejo za 1. mesto v 2. zvezni hgi,
čeprav bodo za prodor v 1.
zvezno ligo zreli šele čez dve
leti.«
Vlado Gobec, sekretar TKS
Celje: »V zadnjem mesecu leta
nas na področju telesne kultu-
re čakata še dve pomembni na-
logi: kako bo v bodoče s finan-
ciranjem športnih panog v Ce-
lju in problematika nadaljnega
vzdrževanja športnih objek-
tov. Pri prvi nalogi smo v zak-
ljučni fazi. V času javne razpra-
ve smo dobili veliko pripomb,
žal jih je zelo malo takšnih, ki
jih bomo lahko uporabljali
v zaključnem tekstu. Poseben
problem predstavljajo telesno-
kulturni objekti, za katerih
vzdrževanje ni dovolj denarja.
Res je, da je bila večina objek-
tov zgrajenih po vojni, vendar
so dotrajani. Edini športni ob-
jekt, ki smo ga uspeli popolno-
ma obnoviti, je atletski stadi-
on. Zdaj nas čakajo težki zalo-
gaji, kot letni bazen ob Ljub-
ljanski cesti s spremljajočimi
objekti, drsališče v Mestnem
parku in še nekaj manjših. Na
srečo smo športniki optimisti.
Veliko bo odvisno od sposob-
nosti našega gospodarstva, če
bo lahko pomagalo. Pojavljajo
se tudi problemi z vzdrževa-
njem zimskega bazena, kegljiš-
ča itd. Oba objekta sta v sklo-
pu ŠRC Golovec, ki bi moral
z notranjo dobro organizacijo
posrbeti, da bi problem finan-
ciranja rešili. Telesna kultura
ali sami porabniki tega prav
gotovo ne bodo zmogli. O obeh
problemih bomo razpravljah
na skupščinah TKS in ZTKO,
20. decembra.«
TONE VRABL
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
18. STRAN-NOVI TEDNIK

Prisluhnite
v Ninu smo lahko prebrali, da Slovenija nimai
nerazvitih občin. Ker je ta vest prišla iz Beograda,!
v Šentjurju in Šmarju upajo, da tega pri nas ne:
bodo upoštevali. i
Zakaj?
Le zakaj imamo Alpe?! Saj je alpsko mleko vse
dražje. Na južni strani Alp!
Združitev
Terme Topolšica naj
bi se združile z Gore-
njem.
Zdravilišče Dobrna je
že nekaj časa v Merxu.
Nekaj zdravilišč na na-
šem območju je še ved-
no na voljo. Res pa je, da
niso vsa v »zdravstve-
nih« težavah.
Kadrovska
Trdne
Obljube
Pomoči so
Eni jemali z
Rezervo!
I/SE BOlJ^E OZIRAMO NA STARE SVETNIKE,
f>AČEPRAVJsJAM BI NEKATERI fiADI VSILILI NOVE
Od veliko besed ostajamo vse
bolj brez besed!
Miklavž, Božiček, dedek Mraz,
nosili bogata so darila.
Zdaj prišel je čuden čas,
strašno so se osušila!
Sprememba
v Emu bodo morali spremeniti
svoj zaščitni znak.
Morda potem ne bodo več imeli
levjega deleža celjskih izgub!
Udarniška
v velenjskem rudniku bo v soboto udarniški dan,
a ne več v bitki za postavljeni plan;
premoga zdaj je pri nas že preveč,
saj vse g I obje zanj treba v žepe je seč!
Vzdih tedna
če bi dobil trinajsto plačo
- prisežem - takoj bi pozabil, da
sem vraževeren.
Med vojno so nas želeli iz Slove-
nije pregnati Švabi;
zdaj bi nas pa radi neki Švabiči!
Vse več imamo raznih potrošnišldli svetov;
potrošniid pa so mnogim prodajalcem vse manj sveti!
Avioprevoz
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DELAVSKI SVET
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE
IN
2. VODJE RAČUNOVODSKO-
FINANČNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih i
v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske
politike v občini Žalec, izpolnjevati še naslednje po-
goje:
- da imajo, v obeh primerih, končano višje šolsko'
izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri ali z de-
lom pridobljeno znanje;
- da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izku-
šenj;
- da so družbenopolitično aktivni.
Za navedena dela in naloge bosta kandidata izbrana
za dobo 4 let. Ob prijavi naj kandidati priložijo doku-
mente o izpolnjevanju razpisanih pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15. dneh na zgornji
naslov. Po izbiri bodo kandidati obveščeni v 30.
' ■  dneh.
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. projektant v razvoju
2. konstrukter v razvoju
POGOJI:
- pod 1 se zahteva VII ali VI stopnja strojne smeri
z dvoletnimi delovnimi izkušnjami
- pod 2 se zahteva V stopnja tehnične šole - smer
konstrukter in dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas
s trimesečnim poizkusnim delom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
naj kandidati pošljejo na naslov »KOVINSKA INDU-
STRIJA VRANSKO« v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po
končanem izbiranju ponudb.
»LJUBECNA«
Industrija keramičnih izdelkov
Ljubečna 36, 63001 CELJE
Komisija za ocenitev in odprodajo osnovnih
sredstev, po sklepu delavskega sveta z dne
5. novembra 1988, objavlja
JAVNO DRAŽBO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v soboto, 17.
decembra 1988 ob 10. uri v jedilnici delovne
organizacije
Prodali bomo: Izklicna cena:
1. tovorni avto TAM 170 T 14
leto izdelave 1983,
reg. št CE 174-897 11.000.000 din
2. nal<;ladalec RD tip 130.2 leto
izdelave 1982, v voznem stanju      25.000.000 din
3. viličar Steinbock tip DFG 2, 5R/160
leto izdelave 1974, nosilnosti 2500 kg,
višina dviga 1,60 m, v voznem stanju 4.000.000 din
4. rezervni motor za viličar Steinbock
tip motorja OM 636 917501
št. motorja 094160, motor ne deluje
in ni kompleten 1.000.000 din
Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo eno
uro pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sode-
lujejo fizične in pravne osebe.
Izlicitirana osnovna sredstva je potrebno plačati in
prevzeti v 5. dneh od dneva licitacije.
Nakup bo možen po načelu videno - kupljeno,
v ceni ni vračunan prometni davek. Prometni davek
plača kupec.
Interesenti morajo najkasneje uro pred licitacijo pla-
čati kavcijo v višini 10% izklicne cene pri blagajni
delovne organizacije, oziroma predložiti dokazilo
o plačilu kavcije.
.VALERIJA SKRINJAR-TVBZOVA

DOLINA ČRNE KBKE
Prevedla Neža Maurer
Bataljon seje ustavil pri majhni kmetiji visoko v hri-
bih. Ano ni doletelo ne eno ne drugo. Komisarje zahte-
val, naj takoj pride v štab. Izvidnica je pripeljala nekega
Nemca, ki gaje bila našla pri kmetu na seniku. Če ga ne
bi bila ovadila desetletna deklica, ga ne bi bili našli. Bili
so presenečeni nad tem ulovom in komisar je takoj
odločil, da ga morajo zaslišati. Ana je znala nemško, ne
ravno najbolje, no znala je pač, zato je prevajala pri
zasliševanju.
» Vprašaj ga, kdo je in od kod? Saj ni padel s hruške na
senik!«
»Pravi, da se imenuje Helmut Bergman in da je iz
Essena.«
»Nak! Ni iz Essena; z našega senika je. Pa se bomo na
ta način tudi pogovarjali,« seje vmešal komandant.
» Vprašaj ga, kaj je počel na seniku!« nadaljuje koman-
dant.
»Pravi, da je zbežal od svoje vojske. Pravi, da je social-
demokrat. Ve, da se naš narod bojuje proti okupatorju,
pa seje tudi sam hotel pridružiti pravičnim bojevnikom
kot pravi delavec«
»To bomo šele videU. S socialdemokrati nisem nikoli
imel sreče,« zamrmra komisar.
Na mizi so ležali papirji, ki mu jih je bila odvzela
patrulja med pregledom. Še pred zasliševanjem se
obveščevalec, komandant in komisar dolgo pregledo-
vali vsako podrobnost v teh papirjih.
Ani ni bilo ravno všeč, da se držijo tako trdo in neza-
upljivo. Tudi njen oče je včasih delal v Essenu. Na neki
fotografiji, ki jo je bil poslal materi, je pisalo: Photo-
graph Kari Bergman. Oče je pripovedoval, da se pri
njem najpogosteje slikajo bergmani, to pomeni rudarji,
s svojimi družinami ali sami, da bi poslali fotografije
domov. In ta Helmut pravi, da je delavec in da se želi
pridružiti partizanom.
»Kako si se znašel na seniku?« vpraša komisar.
»Zbežal sem; zaostal sem za kolono. Dovolj mi je
bojevanja.«
V želji da bi mu pomagala, ga Ana prehiti.
»Da bi našel partizane in da bi se nam pridružil?«
»Da, gospodična. Prav to.«
Ana obmolkne. Neprijetno jo je zadela beseda gospo-
dična. Preselila jo je v svet, kjer soji prihranili le zadnjo
stopnico. Da, klicah so jo gospodična, toda ona je v tej
besedi zmeraj čutila lahni, vendar zmeraj navzoči pri-
zvok, kije določal njeno mesto v družbi. Ljudje iz njene
bližine sojo zmeraj klicali po imenu.
Ko je prišla v partizane, soji dejali: »Tukaj ni gospode,
mi smo vsi tovariši.« Lepo je zvenelo. In vendar, ali je
res tako? Kako naj bi rekla starejšemu gospodu: Ti,
tovariš ?
Bilo je povsem novo, vojaško življenje, vendar se mu
je Ana zelo hitro prilagodila. Niso ji bili težavni ne
marši, ne napori. Tudi s pomanjkanjem seje sprijaznila.
A seje vendarle spraševala: Le kaj me drži pokonci? Zdi
se mi, da se včasih še zemlje ne dotikam.
Spominja se prvih dni v brigadi, ko je gledala naokrog
kakor tale Švaba, ne da bi koga poznala. Še zdaj sliši
besede tovarišev in tovarišic v teh prvih dneh.
»Tovarišica Ana, vzemi. Sinoči sem dobil v patrulji.«
Na iztegnjeni roki nekega borca so bile tri suhe
hruške.
»Kako se počutiš, tovarišica? Ali lahko tvoje noge
zdržijo marše?« - jo vprašuje četna bolničarka.
»Gre, gre.«
»Opazujem te, ti si pravi bojevnik, čeprav si komaj
prišla. Lahko si zgled drugim,« je dejal politdelegat.^
Tako drag ji je spomin na prve partizanske dni! Čim
vztrajneje išče korenine svojega navdušenja, tem bolj
čuti, da je tisto, kar ji daje moč, tovarištvo. Ker se ni
treba klanjati; ker je človek s pravicami in dolžnostmi
kakor vsi. Ta občutek je z dneva v dan močnejši. Zdaj bi
tudi sama lahko rekla novincu (kar so tudi njej rekli): To
je tovarištvo na življenje in smrt.
Zdaj pa jo je ta Švaba nenadoma imenoval gospo-
dična in ji vrgel v obraz občutek vseh »gospodičen«,
dokler ni prišla v partizansko kolono. Še obstaja tak
svet, pomisli. Še ni izginil, le mi smo ga potisnili stran.
Najlaže je, da ga ne priznaš. Kaj pa bo takrat, ko bomo
zamenjali gospodo na pološčenem parketu? Ali bomo
zadržali zdajšnja občutja? Kaj bo zmagalo: meščanska
tradicija ali bistvo naše neposrednosti?
Meni zadostuje ta preporod za vse življenje.
Če je ta človek delavec in če je, kot pravi, prišel, da bi
se bojeval za pravično stvar, bo kmalu postal eden
izmed nas.
Vsi trije za mizo gledajo v papirje in ga ocenjujejo od
pete do glave.
»No, vprašaj ga, kakšen delavec je, kaj je delal.«
24. STRAN - NOVI TEDNIK

Športni plesalci s Celjskega uspešni
Po državnem prvenstvu tio v Celju v nedeljo velik plesni turnir
Poleg Ljubljane se v enega najmoč-
nejših centrov športnega plesa razvi-
ja tudi Titovo Velenje. Tamkajšnji
plesni klub je v zadnjih letih izjemno
oživil svojo dejavnost, zlasti pri delu
z najmlajšimi.
Naravna posledica povečane aktiv-
nosti je organizacija večjega števila
plesnih tekmovanj, ki jih ni mogoče in
tudi ne smiselno, vsaj vseh ne, izvesti
v Titovem Velenju. Tako bo prvi turnir
v standardnih plesih po državnem pr-
venstvu v standardnih plesih to nede-
ljo v Celju.
Državno prvenstvo v standardnih
plesih je bilo konec novembra v ljub-
ljanski Hali Tivoli. V štirih starostnih
kategorijah - pionirji, mladinci, starej-
ši mladinci in člani - se je pomerilo 60
parov v petih standardnih plesih, po-
časnem valčku, tangu, dunajskem
valčku, počasnem fokstrotu in quick-
stepu. Pari so prišli iz devetih jugoslo-
vanskih plesnih klubov, ocenjevali pa
so jih trije domači in kar štirje tuji
sodniki.
V Celju sicer ne bo tujih sodnikov,
bo pa ohranjen nov način ocenjevanja,
ki drži tako tekmovalce kot gledalce
v napetosti in pričakovanju do zadnje-
ga plesa. Sicer pa se celjsko območje
lahko pohvali z izvrstnimi plesalci, saj
Na državnem prvenstvu v Ljublja-
ni sta med pionirji prepričljivo zma-
gala Matej Krajcer in Mirjam Šulek
iz Plesnega kluba Velenje, članska
državna prvaka pa sta z enoglasno
sodniško odločitvijo postala Peter
Urankar, doma iz Laškega, in Bojana
Rangus iz Ljubljane. Sta sicer člana
Plesnega kluba Kazina, sicer pa sta
naslov odnesla v London, ki sta si ga
izbrala za domovanje prav zaradi
plesa. Z Londonom je povezan še en
letošnji uspeh plesalcev s Celjskega
- Matej Krajcer in Mirjam Šulek iz
velenjskega kluba sta tam letos na
odprtem mednarodnem prvenstvu
osvojila med pionirji tretje mesto
v latinskoameriških plesih.
Najboljši športni plesalci
tudi v Celju
Ker bo v začetku prihodnjega leta
tudi v Celju ustanovljena redna pi-
onirska plesna šola, bo za populariza-
cijo dejavnosti nadvse koristen velik
plesni turnir zveznega ranga v stan-
dardnih in latinskoameriških plesih
vseh starostnih kategorij, ki bo
v športni dvorani Golovec v nedeljo,
11. decembra. Organizatorji so na pri-
reditev brezplačno povabili okoli ti-
soč celjskih šolarjev.
sta od štirih letošnjih naslovov držav-
nega prvaka v standardnih plesih kar
dva na nek način odšla v celjsko regi-
jo. Drugače je z družabnim plesom, ki
je množična osnova za športni ples. Tu
je Celje bilo in ostalo nekakšna siva
hsa v slovenskem prostoru, čeprav je
na račun vsakoletnih plesnih tečajev
za maturante splošna plesna kultura
vendarle na zadovoljivi ravni.       ]3Š
Peter Urankar in Bojana Rangus sta na nedavnem prven-\
stvu v Ljubljani že sedmič zapored osvojila naslov držav- \
nih prvakov v standardnih plesih. On je doma iz Laškega, \
sicer pa že vrsto let živita v Londonu.
FOTO: Z. VOGRINČIČ
Obadjl piki
Izgubarji bi se lahko
rešili z izdelovanjem
transparentov, če bo
tehnološki višek
prekvaliHciran v pro-
fesionalne udeležence
zborov.
Naše bogastvo so raz-
ličnosti. Razlike pa
nas vodijo v beračijo.
Če bomo vsi berači, še
uši ne bodo imele kam
skočiti!
Nekateri bi nas posla-
li služit dolarje in ši-
linge! Razumljivo, saj
jim dinarji več ne za-
doščajo!
Tam kjer ima vsak
svoj prav, složnost ni-
ma bodočnosti!
Vedno bolj se razliku-
jemo tudi tam, kjer
smo bili vedno naj-
bolj enotni.
Sprti bratje se največ-
krat spravijo po
smrti.
Ustanovimo Zvezo
prijateljev dela, da ne
bomo še nanj poza-
bili.
Bolj se odpiramo
v svet, manj smo od-
govorni domačemu
okolju.
Preveč se poznamo,
da bi si verjeli.
Izgubarji združite se!
Skupaj vam bo to-
pleje!
OBAD
Raliv spačkov
Mnogo je raznovrstnih
rallyjev po svetu. Drzni voz-
niki v vseh mogočih vozilih
drvijo po asfaltnih stezah,
po puščavi in savani, po
blatu, snegu in še kje. Tek-
movalci se hočejo dokazo-
vati. Biti hitrejši od drugih,
pomeni imeti ugled in
denar.
Tudi Slovenci se lahko
pohvalimo s svojim rallyjem,
ki se bistveno razlikuje od
vseh ostalih. Imenuje se
Spaček rally ali kot so ga po-
imenovali letos: »Ride Slo-
venija moja dežela 88«. Voz-
niki si s tem rallyjem ne mo-
rejo pridobiti slave in denar-
ja. Tudi njihova vozila nima-
jo kdo ve kako visoke cene.
Ravno tako s spačkom ne
morejo dosegati velikih hi-
trosti.
Spaček rally je zanimiv za-
radi ostalih stvari. Iritere-
santni so že sami spački, ki
skoraj vsi dosegajo spoštlji-
vo starost in veliko jih je do-
datno opremljenih z domisli-
cami njihovih lastnikov. Ta-
ko na njih lahko vidimo na-
mesto odbijačev tenis copa-
te, nekateri so popisani z gra-
fiti, včasih lahko na njih opa-
zimo takšne barvne kombi-
nacije, ki že spominjajo na
slike kakšnega sodobnega
shkarja. Tudi lastniki spač-
kov so največkrat zanimivi
ljudje. V spačkih se najraje
vozijo stari rockerji, hippy
popotniki in vsem tem sp
ček ne pomeni le prevozne
sredstva, temveč tudi pr(
met, ki sooblikuje njihov i
čin življenja. Spaček v i
kem smislu simbolizira si
bodno življenje. Zato
v njih vedno poišče pros
tudi za kakšnega štoparja
Organizacijo letošnj«
rallyja so prevzeli v Sek
AS kluba iz Murske Sob(
(AS je klub lastnikov in si
patizerjev citroenov, v gl{
nem spačkov, s sedež«
v Beogradu). Rally je
prejšnji vikend, vendar se
tos ni najbolj posrečil.
Nekateri spački niso pri«
pihali niti do starta, ki je 1
v Brestanici, veliko jih spli
ni prišlo. Kakorkoli že,
lastnikov spačkov se je pc
nalo v neizprosno borbo s (
som in večina jih je tudi p
šlo na cilj v Koper.
Rezultati seveda niso p
membni. Za informacijo
to, da je zmagal Tomič
Ljubljane, Mitja Ocvirk
Celja je bil četrti. Mitja na
je po končanem rallyju deji
da je veliko voznikov zgre
lo pot, nekaj je bilo tež
z varuhi reda, precej je bi
okvar, vendar je bilo (
vsem tem tudi zelo zabavni
To pa je tudi glavni cilj taki
nih tekmovanj.
VOJKO ZUPAN
............... -    ...________J.M.
SHALOM IZRAEL!
2
Piše Branko Leban
To je bilo v času, ko je pravi prestolona-
slednik, potomec Davidov hodil po dežeU
in učil ljudi »prave vere«. Bil je tisti, po
katerega rojstvu ves svet piše leta in po
katerega smrti na križu na Golgoti v Jeru-
zalemu, je postal ta križ najpogostejši sim-
bol pripadnosti ljudi nečemu. Njegove pre-
roške besede: »Tu ne ostane niti kamen na
kamnu, ki se ne bi zrušil.« (Matej - 24), so
bile leta 70 usodne za mesto. Veliki židov-
ski upor pod vodstvom zealotov leta 66 se
je končal z rimsko okupacijo Jeruzalema
(cesar Tit) in popolno porušitvijo templja
(1.70). Ostal je le zahodni zid, danes Zid
žalovanja, najsvetejše mesto Židov danes.
Ponovni upor Židov leta 132 je sprožil Si-
mon bar Kochba, zadušil pa Hadrijan in
dokončno porušil zidove »mesta miru« in iz
njega naredil majhno provincijsko mesto
Aelia capitohna. S tem so Židje izgubili
Jeruzalem za 1800 let. Razkropih so se po
celem svetu.
Ponovni vzpon mesta so povzročile sanje
bizantinskega cesarja Konstantina in božje
besede v njih: »V tem znamenju (križa) boš
zmagali« Njegova mati Helena, cesarica Ev-
dokija, ki je od 1.430 celo živela tu in cesar
Justinijan stoletje pozneje, so na vseh sve-
tih mestih postavili cerkve in naredili Jeru-
zalem za sveto mesto krščanstva in Palesti-
no za sveto deželo.
Cerkve so v svoji 13 letni oblasti (612-
625), razen ene v Betlehemu, uspeli porušiti
Perzijci, Bizantinci pa jih po svoji vrnitvi
do 1. 638 niso uspeli obnoviti.
V tem času se je pričela arabska ekspan-
zija. In kot da si prerok Mohamed ni mogel
izbrati drugega mesta za svoj odhod v nebo,
kot ravno Goro Morijo s porušenim temp-
ljem in s tem še bolj zakomplicirati bodoč-
nosti mesta in dežele. Tako se pojavi poleg
Davidove zvezde in križa še polmesec in
Jeruzalem je postal sveto mesto treh veh-
kih religij. Normalno je, da je kalif Omar
predvideval, da porušenega templja nihče
ne misli obnavljati, zato je na njegovem
mestu zgradil mošejo v čast svojemu prero-
ku, katero je pozneje Abd el Malik nadome-
stil s takšno, kakršna stoji še danes. Od
templja je ostal le zahodni zid. Vendar je
Jeruzalem kljub svoji svetosti za Islam (ta-
koj za Meko in Medino) živel v teh stoletjih
arabske nadoblasti precej mirno in obrob-
no življenje v ogromnem arabskem imperi-
ju. Navidezni mir je zmotil 1.1009 nori kalif
El Hakim, ki je dal porušiti vse cerkve in
sinagoge in pobiti kristjane in Žide.
Na odgovor se je čakalo le 90 let, ko s
v imenu križa padah spet Židje in muslimi
ni. Evropski vitezi so ustoličili kralja Kr
žarskega kraljestva Baldvvina L Vse mošej
so spet postale cerkve, Omarjeva mošej
npr. Templum domini. Toda prebrisanem
mameluškemu sultanu Saladinu ni bil ko
niti Rihard Levjesrčni in nad Jeruzalemoi
je za dolga stoletja spet zavihrala zastav
s polmesecem. Saladinove gradbene mo,
strovine še danes dajejo pečat starem
mestu.
Vsekakor bi bilo skoraj neverjetno, če s
v mestu ne bi pojavih tudi Turki. Seveda s
se in sicer 1. 1517 s sultanom Sehmom I. r
čelu, nasledil ga je pa Sulejman Veličastn
ki je z mnogimi zgradbami poskrbel za sv(
spomin. Pod štiristoletno turško oblastj
so se pričeli nazaj priseljevati Židje, najpn
iz Španije (inkvizicija), nato pa tudi od dri
god. Organizirano priseljevanje se je priči
lo konec 19. st., predvsem po ustanoviti
cionističnega kongresa v Baslu (Theodc
Herzl). Takrat je bilo v Jeruzalemu že okrc
18000 Židov.
Po razpadu otomanskega imperija 1.191'
je prevzela mandat nad Palestino Velik
Britanija, 1.1948 pa je OZN ustanovila n'
odvisno židovsko državo Izrael z glavnii
mestom Jeruzalem. Izrael je bil prvi dan p
ustanovitvi s strani arabskih sosedov napi
den, vendar se je uspel obdržati, črta pr)
mirja pa je postala meja med Izraelom i
sosedi od 1. 1948 do 1. 1967. Ta meja ;
potekala skozi sam Jeruzalem, tako da;
bil stari del mesta z Židom žalovanja t
jordanski strani meje. Po šestdnevni voji
1. 1967 je Izrael, kot zmagovalec, zased
precejšnje arabsko ozemlje, vzhodni del J;
ruzalema pa za razliko od drugih zasedeni
ozemelj takoj anektiral (o tem več kasneje
(nadaljevanje prihodnji
Jeruzalem - Zid žalovanja.