Nwjmo vojne bonde In namke DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY « AMERICAN HOME SLOVENIAN MORN1NO DAILY NEWSPAPER ^225 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1944 LET0 XLVI1 — V0L- XLVII gospodarskega k s,ali*h, kr,udnikov v vladnih KSrjj ' je vzela vlada ib^j 6 m trS°vine. bi šlo -K^'M Svoja p°d.iet.ia. Ni-vojnih agencijah; K ^ «ene službe. Topo-' l/favHmnogo vojnih agen- «na zaključek svo-I vojne. iN k* ' * K, Ostati0ntrolo cen pravi, da Kj>ove&racioniranje mesa, K)M^ masla- gazolina, |l\; avtomobilov, čev-1JH ča tih izdelkov še za ,Vzrok je, ker ni mShlf,- kl bi zadovoljile PNion?" Edino- kar b° 13, u;?ranja po tej zimi I \ lvn0 olje in sadne 1>V * * R|Sai!klad bo po vojni z ■C. ki s ?olago samo onim bojevale pro-,?ako trdi uradni ■2 ' «e takim izdel-m , toa&obili' električne i Sj11 itd. Izdelko-PiNi alci in prodajalci f dobičke ura- ft- določenih od via- HITLERJEV UKAZ JE BIL, RAZBITI INVADNIKE Zavezniki so dobili v roke nemške dokumente, iz katerih je ( razvidno, da je Hitler ukazal po-1 gnati nazaj v morje zaveznike^ prvi dan invazije na Normandi-' jo. ( Ob 4:55 popoldne 6- junija je 1 poslal nemški poveljnik, feld- i maršal von Rundstedt, vsem svojim poveljnikom sledeče navodi-i«: ; "Izrecna želja fuehrerja je, da se sovražnika uniči še nocoj. Po-!1 navijam: to je fuehrerjeva izrec-! na želja. To je pa absolutno ne- V M 1 1 mogoče.' j' Toda feldmaršal Rommel je ^ besedo "nemogoče" ignoriral in ( ukazal vsem svojim poveljnikom * začeti z napadom. -o--] Razni važni zaključki na konvenciji S. M. Z. V soboto večer je bila zaklju- 5 čena v SDD na Recher Ave., Eu- j clid, O. 3. konvencija Slovenske! ^ moške zveze. Po živahni razpra-' 1 vi je bila sprejeta na konvenciji!1 nova točka k pravilom, ki odpira |i tudi starejšim moškim vrata vj to zvezo. Po 1. januarju bomo namreč lahko pristopili k organizaciji moški do 65. leta staro- 1 sti. Boj za to točko je vodil Jože 1 Grdina. j' Konvencija je zborovala v j pravem bratskem duhu. Pry sprejemu in postrežbi delegatov | i se je zlasti odlikovala podružni- ' ca št. 8, kateri predseduje porž- j tvovalni rojak John F. Jadrich, 1 ki je prav mojstrsko vodil vso stvar. Konvencija je izvolila za prihodnja štiri leta sledeči odbor: : Gl. predsednik Anton Rud- ■ man; 1. podpredsednik Frank Mačbrol, 2. podpredsednik Jo-j seph Lukežič, gl. tajnik Vincent j H. Lauter, pomožni tajnik Jože Grdina, blagajnik Joseph Šega; nadzorni odbor: Chas. Benevol, Nikola Klasan, Frank Maček nadzorni odbor: Math F. Inti-j har, Joseph Piškur, Frank Bran-celj. Zastopnik za JPO/SS je Jože Grdina; uradno glasilo je Ameriška Domovina. Konvencija je odglasovala. da| naj se vrši prihodnja konvenci-: ja v Barbertonu, O. -o- i Armada je zasedla v Sandusky, 0. tovarno Sandusky, O. — častniki ameriške armade so zasegli tovarno Farrell Cheek Steel Co. v tem mestu včeraj po ukazu predsednika Roosevelta. Predsednik je ukazal akcijo, ker je kakih 600 delavcev te tovarne ustavilo delo v protest, ker vodstvo tovarne ni sledilo ukazu iz urada za vojno produkcijo. ,1 Armada je izdala apel na de-[I lavce, ki so na stavki od 11. sep-} tembra, da se vrnejo takoj nazaj j na delo. -o- ^'Vlaki, busi in zračne linije , | vozijo po starem času J Cleveland je od nedelje srečno j'prijadral nazaj v stari čas, ko x smo pomaknili ure za 60 minut j nazaj. Toda ljudje naj pomnijo, da vozijo vlaki še vedno po vojnem času, torej eno uro pred sedanjim mestnim. Ravno tako - zrčane linije in busi, ki vozijo .-' izven države, e' K molitvi i-' člani Borštnarjev in člani dr. Najsv. Imena naj pridejo jutri i- večer 0b 7:30 k skupni molitvi t- za pokojnim »obratom John Kness v Svetkov pogrebni zavod Dewey ostro napada predsednika, ker ni pripravil dežele Oklahoma City, 25. sept.—V napadu na predsednika Roosevelta, ki nima primere v ame-rišik politiki, je Thomas Dewey obdolžil našega glavnega izvršnega uradnika, da ni pripravil dežele v obrambo, kar je potem povzročilo, da je dalo številno Amerikancev svoje živ-, ljenje in kar je povzročilo brezmejno gorje. Dewey je odgovoril na so-j botni predsednikov govor, v j katerem je ta trdil, da je po-tvarjanje resnice trditev, d>a dežela ni bila zadostno pripravljena za vojno. Dewey je zdaj j poklical za pričo svojim trdit-j vam besede generala Marshal-la, generala Arnolda, senator-i ja Barkleya, ki so vsi izjavili, da dežela ni bila pripravljena za vojno. "Ko je prišel napad na Pearl Harbor, mi nismo bili pripravljeni!" Tako je izjavil senator Barkley, najintimnejši Rooseveltov pristaš, je rekel Dewey. General Marshal je pa rekel: "Leta 1940 so imele Zed. države samo 75,000 mož stalne armade in od te jo je bilo komaj 257'' pripravljene za vojno." "To niso moje besede, ampak so besede moža v generalnem štabu in v krogu predsednikovih pristašev, torej naj predsednik ne govori* da sem se te besede izmislil jaz, ali da po-tvarjam resnico," je govoril Dewey. "Predsednik je res nenadomestljiv," je izjavil Dewey, "ampak nenadomestljiv je za take kot je Harry Hopkins, ma-dama Perkins, Harold Ickes, Sidney Hillman in vodja komunistov, Earl Browder. Ali naj mi Amerikanci zato držimo moža 18 let v uradu, da bo udobno živela taka skupina ljudi? Na to bodo odgovorili ameriški državljani novembra meseca." Dewey je imel za nocojšnji govor spisano čisto drugo besedilo. Toda po predsednikovem govoru v soboto večer je svoj govor raztrgal in spisal čisto novega, vse močnejšega. -o- Nezgoda na cesti Včeraj popoldne je truk povozil 4 letno Beverly Gredence, hčerko Mr. in Mrs. Albert Gredence iz 5614 Carry Ave. Šla je preko ceste na 61. St., ko jo je zadel truk, pripoveduje policija. Odpeljali so jo naglo v Glenville bolnišnico, kjer so jo pa proglasili že, mrtvo od zadobljenih poškodb na glavi. Čas pogreba še ni znan. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni prispevki za Lauschetovc kampanjo od sledečih: Fran} Ruttar, 15942 Whitcomb Rd. j< dal $5, neimenovan je prispeva $2, Frank Zakrajšek, 563 E. 99 St. in neimenovan pa vsak po $1 Najlepša hvala vsem skupaj. V bolnišnico Poznani John Terček, ki imi gostilno na Waterloo Rd. je bi | odpeljan v Huron Rd. bolnišni co. Obiski še niso dovoljeni, že ' limo mu, da bi se mu ljubo zdra vje kmalu povrnilo. Na počitnicah i Miss Frances Klun iz 1920 i Cherokee Ave. je odšla za en ti i den na oddih v Philadelphijo. ž( .. limo ji mnogo vesele zabave. Zavezniki so stopili na nemško zemljo na dveh novih točkah v ofenzivi na važno Porurje Vaša ura je prišla! kličejo zavezniki inozemskim delavcem v Nemčiji New York, — Iz gl. stana generala Eisenhowerja je bil danes potom radiu dan poziv na takojšnjo akcijo onim delavcem, ki so jih Nemci prignali v Rajh na prisilno delo. Zavezniki jim obljubljajo takojšnjo pomoč, da bodo mogli izvesti upor. Teh delavcev je v Nemčiji do 12,000.000. "Ura za akcijo je prišla!" se je glasil poziv na radiu, katerega je prenašala! ameriška radijska postaja v Evropi. Nemci so zajeli vso armado republike New York, i— Nemški ra-j dio je včeraj pripovedoval o velikanski z m a g i nemške j armade, ki je zajela eno celo armado neke republike. Toda nemški radio je "pozabil" oni miti, da je zajeta armada iepublilce San Marino, ki šteje manj kot, reci in beri—<)()() mož, Republika San Marino, ki lezi ob Jadranskemu morju, meri 3H štirjaških milj ozemlja, in 900 mož je vse, kar more spraviti republika pod orožje. Nemci so lahko ponosni na to sijajno zmago! LA GUARDIA BO ADMINISTRATOR ZA ITALIJO? Washington. — Radijski komentator Drew Pearson je v nedeljo trdil na radiu, da bo new-yorski župan Fiorello La Guar-dia dobil čin brigadnega generala, nakar bo prevzel administracijo vse Italije v imenu zaveznikov. To, trdi Pearson, je odločila zadnja konferenca v Quebecu. Ko so o tem vprašali La Guar-dio, se je samo nasmehnil in rekel, da bo Pearson najbrže imenovan pa za kakega litvinskega grofa. DELAVCI ZAHTEVA- j i JO DALJŠE URE, KAR JE NEKAJ ČUDNEGA Cleveland, O. — Unijski vozniki pri Coca-Cola Co. so že 12 dni na stavki. Navadno zahtevajo delavci krajše ure, ti pa zahtevajo daljše. Dozdaj so nam-' reč delali 50 ur na teden, šest dni 1 v tednu. Zdaj pa zahtevajo, da napravijo 50 ur dela v petih ' dneh, torej bi delali po 10 ur na T dan. Ampak za soboto pa zahte-1 vajo plačo za čas in pol. Kompanija pravi, da ne more J ugoditi delavcem, ker imajo že • zdaj komaj za 7 ur dela na dan, plačanih imajo pa za 8 ur in če-" trt. če bi delali pa 10 ur na dan, bi cele tri ure postopali. i -o-- ~ White Motor je dobila 1 naročilo za nove truke J Urad za vojno produkcijo je 0 dal dovoljenje za gradnjo 80,000 srednje težkih trukov v prvi polovici 1945. Naročilo je razdeljeno na 16 avtnih podjetij, med >- katerimi je dobila White Motor Co. v Cleveland« naročilo za 758 trukov. Čigav je pes? e Pred nekaj dnevi se je zatekel pes črne in bele barve. Lastnik ie ga dobi nazaj na 6223 Glass Ave. pri Salmičevih. Razne vesti od u naSih borcev v službi j Strica Sama ■ Ameriško poveljstvo 12. letal-• ske armade s Korzike nas obvešča, da je bil nedavno povišan v nadporočnika letalski poročnik ia Frank R. Jakšič, sin Mr. in Mrs. ,il Frank M. Jakšič, 6111 St. Clair ii- Ave., Cleveland, O. e~ Poročnik Jakšič služi kot bom-a" bardir pri bombnem škadronu B-25 Mitchell tipa, ki je pomagal pri invaziji na južno Fran-36 cijo. Za izredne čine, ki jih je e- poročnik Jakšič izvršil pri zra-e- čnih poletih, je bil odlikovan tudi z letalsko medaljo. Naše is- Hitler je ukazal, da Hrvatska mobilizira vso svojo mkdino Washington. — Ko se je vrnil hrvatski poglavnik Ante Pavelič iz Hitlerjevega glavnega stana, je ukazal mobilzirati za armadno službo vse mladeniče v starosti 17 let. Glasom poročila časnikarske agencije Transocean bodo na 28. septembra pozvani k naboru vsi mladeniči letnika 1927 in to po vsej Hrvatski. Vsi, ki bodo sposobni, bodo takoj poklicani pod orožje. Hrvatski kvizling Vjekoslav Blaškov je v časopisu Hrvatski list odločno zanikal, da bi Nemčija zahtevala od Hrvatske, da pošlje svoje divizije na vzhodno ali zapadno fdonto. -o-- škoda po slani V soboto večer in nedeljo zjutraj je napravila slana mnogo škode v nekaterih krajih severne Ohio. O veliki škodi na krompirju in paradižnikih poročajo iz Chardona in Burtona. Nov grob Danes zjutraj je umrl Joseph Novak, stanujoč na 13817 Diana Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogre-ba še ni določen._ krene čestitke slovenskemu letalcu Jakšiču! » 1» P« Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, ki vodita znani pogrebni zavod na 6016 St. Clair Ave., sta naro. čila Ameriško domovino sinu na naslov: 1st Lt. F. J. Zak, Aloe Army Air Field, Victoria, Texas. Mrs. Theresa Strnad iz 979 Addison Rd. je naročila Ameriško Domovino za svojega soproga Pfc. Joseph L. Strnada, ki služi pri poljskih topničarjih nekje v Franciji. Nemci napenjajo vse sile, da bi ustavili zaveznike. Nemški civilisti že kopljejo nove strelske jarke za linijo. London, 25. sept. — Ameriške in angleške čete so udarile preko nemške meje v direktnem pogonu na mesto Kle-ve, kjer se konča severni konec Siegfried linije. Zavezniki vedno bolj ogrožajo s pogonom na nemško industrijsko Porurje. Istočasno je pa 2. angleška armada poslala nove rezerve preko Rene blizu Arnhema, kjer se že osem dni junaško upirajo nemški sili angleški parašutarji, katere imajo Nemci obkoljene. V glavnem stanu zaveznikov imajo trdno upanje, da bo obkoljena divizija parašutarjev vzdržala, dokler ne pride pomoč. Ameriški parašutarji, ki so prideljeni 2. angleški armadi, so zavzeli mesto Beek, holandsko obmejno mesto in zadnja poročila trdijo, da se te ameriške čete že bore na nemškem ozemlju. Na ostali fronti, južno od tu-,kaj, pode nemški poveljniki vse razpoložljive rezerve v boj, da bi ustavile zaveznike. Bojno polje je pokrito z razbitimi tanki in padlimi nemškimi vojaki. Za nemško linijo civilisti hite kopati strelske jarke, kamor se bo. nemška linija umaknila. Angleška armada si je kljub dežju nemških krogel priborila prehod čez četrt milje širokim dotokom reke Rene. Patrulje so vozile čez reko municijo, zdravila in potrebščine obkoljeni diviziji. Pri Metzu se Nemci še vedno držijo proti napadom 3. ameriške armade. Na potu proti Kolinu Amerikanci čistijo mesto Stolberg, ki leži šest milj vzhodno od Aache-na. Tukaj so Nemci izvedli protinapad na Amerikance in izgubili pri tem 40 odstotkov vseh napadalnih čet. Danes je več kot 2,000 ameriških zračnih trdnjav in bojnih letal napadlo nemška mesta Frankfurt, Coblenz in Ludwig-shafen. Ta mesta leže vsa vzporedno z nemško obrambno linijo. Frankfurt je 10. največje mesto v Nemčiji in leži ob reki Main, ki se izliva v Reno, 115 milj vzhodno od ameriške bojne linije. Coblenz leži ob izlivu Moselle^ v Reno in je komaj 50 milj od ameriških prednjih čet, ki prodirajo iz Belgije. Ludwigshafen leži pa ob Reni bolj južno, kakih 100 milj od Metza, kjer se bije 8. ameriška armada z Nemci. Bombniki so predvsem razbijali železniške naprave v teh mestih, da tako zavre j o dovoz potrebščin nemškim četam v Siegfried linijo. -o-— Ne bo seje Radi prevelike zaposlenosti in ' ker ni ravno važnih zadev ta me-1 sec, ne bo seje zastopnikov Lo- • kalnega odbora št. 2 JPO-SS, 1 ampak se bo ista vršila četrti to-! rek v oktobru. Zastopniki in za. • stopnice so prošeni, da to nazna-j nil0 upoštevajo. četrta obletnica V sredb ob 7:30 bo darovaiu i v cerkvi Marije Vnebovzete ma-- ša za pokojno Marjeto Svete \ spomin 4. obletnice njene smrti Rooseveltov kabinet je razdvojen glede uprave Nemčije Washington, D. C. — Vladni uradniki so različnega mnenja glede postopanja proti Nemčiji po tej vojni. Dočim je za-kladniški tajnik Morgenthau za to, da se Nemčijo popolnoma uniči kot industrijsko državo in da se iz nje napravi čisto poljedelsko deželo, razdeljeno v male kmetije, pa sta proti temu državni tajnik Hull in vojni tajnik Stimson. Kot se poroča, je Mr. Roosevelt predložil načrt zakladni-škega tajnika Churchillu na konferenci v Quebecu. Baje je premier za ta načrt, ravno takp angleški zunanji minister Eden. Ne ve pa še, kakšne namene ima Stalin z Nemčijo. Državni tajnik in pa vojni tajnik sta pa mnenja, da bi ta načrt ne uspel, ker Nemčija zavzema prvo mesto v evropski ekonomiji, ter je v stanu izdelovati potrebščine za vso Evropo, torej mora ostati industrijska dežela. iz bojheTronie (Torek 26. septembra) FRANCIJA — Nemci so vrgli štiri divizije proti obkoljeni diviziji parašutarjev pri Arn-hemu. Nemci so osvojili en konec mostu pri Arnhemu v Holandiji, katerega so držali Angleži tri dni. Položaj obkoljenih parašutarjev je še vedno kritičen. PACIFIK — Ameriški bombniki so potopili tri japonske bojjie ladje pri južnih Filipinih. RUSIJA — Ruska armada je skoro popolnoma že očistila Estonijo sovražnika. ITALIJA — čete 5. ameriške armade so še 12 milj od glavne ceste Bologna-Rimini, ki preostaja Nemcem edina še za umik od Jadrana. Amerikanci so še 15 milj od industrijskega mesta Bologna v dolini Pad. V mestu divjajo boji med fašisti in gerilci. Smrtna poškodba V soboto zjutraj je padel po stopnicah z drugega nadstropja Louis Hočevar, star 55 let. Odpeljan je bij takoj v Charity bolnišnico, kjer je podlegel težkim poškodbam v nedeljo popoldne ob 1 eni. Stanoval je na 5377 St. ' Clair Ave. Doma je bil iz vasi ' Radovlje, fara Bučka, odkoder je ' prišel v Cleveland pred 31 leti. Tukaj zapušča sestro Josephine Belle. Pogreb bo jutri zjutraj ol i desetih iz Zakrajškovega pogreb-- nega zavoda v cerkev sv. Vida j in na Kalvarijo. Naj počiva v . miru. * "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIRICAN HOME 2 SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DXBEVSO. Editor) •117 St. Clair Ave. HKndersoa W28 Cleveland I Ohio. ____Published dally aroept Sundays and jgolldaya_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6JM>. Za Cleveland, po DoStt. celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, do pošti. pol leta 14 00 Za Ameriko ta Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poitl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznai&lcltf: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. Četrt lete $2.00 _Foaamesna itwllfca l cente______ SUBSCRIPTION RATES: 0nited States and Canada, $8.50 per fear. Cleveland, br mall, VIM xm i*t U. S. and Canada. $8.50 lor S montbr. Cleveland, by mail. $4.00 for 8 month* 0. 8. and Canada $2.00 for S montk«. Cleveland by mall $2.25 lor S month* Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: 13.60 tar $ mantbj. $2.00 for S month*. Btagle coplc« > oentu______ Entered as second-class matter January 5th, 1$0$. at th«>o«i Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._______ No. 225 Tues., Sept. 26, 1944 Ali je ameriški delavec še svobododen? Da, je, še vedno, če je član unije, ki jo protežira vlada. Tako vsaj bi človek sodil, ko čita nerazumljiv odlok lokalnega narodnega delavskega posredovalnega odbora, ki je svetoval glavnemu uradu v Washington, naj razveljavi volitve proti Thompson Co. v Clevelandu in Euclidu. Kot znano ,so delavci pri tej firmi z 4 porti 1 odglaso-vali, da ne marajo spadati k nobeni zunanji uniji, ampak so popolnoma zadovolijni s svojo, neodvisno. To so odglasova-li delavci potem, ko se CIO unija že sedem let trudi, da bi dobila delavce pri tem podjetju v roke. Lansko leto je baje potrošila do $63,000 za kampanjo samo pri Thompson Co. Ker je bila CIO unija tako strahovito poražena, je za-vpila, da je podjetje grozilo delavcem, naj ne glasujejo za to unijo. Vladni delavski odbor posluša te pritožbe in bo naj-brže razpisal nove volitve, torej že tretje pri tem podjetju. Vprašanje je: ali je s temi volitvami, ki jih je dovolila pri tem podjetju, hotela zvedeti za mnenje večine delavcev, ali hoče delavce prisiliti, da pristopijo v unijo CIO? Unija se pritožuje, da je predsednik Crawford z govori vplival na delavce, da so volili proti CIO uniji. Mr. Crawford se pa sklicuje na svobodo govora in dokazuje, da ni rekel drugega, kot da je zavrnil obtožbe unije, da podjetje delavce slabo plačuje. Predsednik je samo rekel, da plačuje podjetje najvišje mezde med vsemi tovarnami v Oevelandu in da laže, kdor govori drugače. Vprašal je delavce: kaj vam more CIO dati, da vam mi ne damo? In ako mislijo, jim je naročal predsednik pred volitvami, da se jim v neodvisni uniji godi krivica, lahko glasujejo za drugo, zunanjo unijo. In delavci so odglasovali z 4 prot> 1 proti CIO uniji. Vse to kaže, kot bi razsodil človek, da hoče vlada de-* levce prisiliti, h kateri uniji morajo spadati. To pa nič kaj ne diši po ameriški svobodi, toliko slavljeni in opevani. Kje pa je, za božjo voljo, zapisano, da mora imeti ravno CIO glavno besedo pri Thompson Co. ali sploh v industriji? Ameriški delavec je inteligenten dovolj, da lahko sam presodi, kaj je zanj boljše. Upamo, da nismo prišli še tako daleč, da bi mu diktirala kaka unija, ki jo slučajno protežira vlada, ker pričakuje od nje milijone v tej kampanji. Prav je in potrebno je, da je ameriški delavec organiziran v unijah. Le tako bo lahko močan in bo lahko zahteval svoje pravice. Ni pa prav, da bi kdo diktiral, v katero unijo mora stopiti. Naj si to sam izbira in sam presodi. Upamo, da še nismo niti v Nemčiji, niti v Rusiji, kjer mora delavec plesati tako, kot mu ukaže vlada. Ameriški narod je podprl z vso iskrenostjo reforme, ki jih je začel izvajati predsednik Roosevelt takoj z.nastopom svojega urada. Bile so res dobre in koristne reforme, čeprav, na žalost, samo začasne. Predsednik Roosevelt je nagovoril kongres, da je vpeljal starostno pokojnino. To je res dobra ekonomska naprava, toda samo za nekatere. Farmarji, služkinje in mnogo uradnikov namreč nima pravice do te podpore na stara leta. To je absolutno krivično, da delamo izboljšave samo za nekatere sloje. Farmarski delavec in služkinja, ki delata vse življenje za primeroma malo plačo, bi pač potrebovala nekaj zagotovila za na stara leta, ali ne? Pri tem je pa treba pomniti tudi to, da so te izboljšave samo začasne. Niso namreč inkorporiane v ustavo in vsak kongres jih lahko vrže na cesto. Koristi takih izboljšav bi morali imenovati torej res dobre, če bi bile zagotovljene prizadetim za vedno. Vlada, ako je res za narod, bi morala gledati za blagostanje vseh ljudi! vsega naroda, ne samo nekaterih. Vlada ni samo za Wall Street, samo za železnice, samo za CIO ali A. F. of L., ali-'samo za farmarja, ampak za vse sloje, od najnižjega delavca, do največjega trgovca. Saj sestoji Amerika iz raznih slojev in vsi so potrebni, da dežela napreduje. Ako se pestuje samo nekatere, druge pa prezira, nastane nezadovoljstvo in razni sloji začno z mrkim očesom gledati na druge. Nič ni slabšega za deželo kot to, če postanejo stanovi nezadovoljni, ker se čutijo zapostavljene. Ne samo za ekonomsko življenje velja to, ampak tudi za politično. Ljudje, ki so na odgovornih mestih, bodisi na vladi, ali kje drugje, bi morali biti činitelji za koristi vsega naroda. Ako je, na primer, izvoljen predsednik demokratske stranke, to še ne pomeni, da republikanci niso upravičenrdo življenja. Vsak Amerikanec bi moral imeti priliko do boljšega življenja in vsak bi moral imeti priliko, da razvije svoje zmožnosti. V Ameriki ne bi smeli poznati nobenih tako-zvanih privilegiranih stanov, niti oseb, kakor se hoče to izvajati zadnje čase, ko nekateri mislijo, da so nekako "izvoljeno ljudstvo," kakor si to domišljajo, na primer, nemški naduti naciji. Amerika je postala velika samo vsled tega, ker je imel tukaj vsak priliko svoje talente pokazati in razviti. Moža se je sodilo po njegovi zmožnosti in delavnosti, ne pa po njegovem političnem prepričanju. Navadni delavci so se lahko povzpeli do najbolje plačanih mest, če so bili za to sposobni. To je Amerika in taka mora ostati. Kupujte vojne bonde! BESEDA (Z NARODA Ob 30 letnici pevskega zbora Zvon (Piše S. Paulin) j ■Bilo je novembra Jeta 1914, ko ! so se zbrali zavedni možje in ■ fantje, ki so uvidevali potrebo, j da se organizira oziroma usta- i novi pevsko društvo, katero bi v i ubrani hramoniji predvajalo le- ] po slovensko pesem in razvese- . ljevalo slovenska srca tu v naši ; novi domovini. Res, bila je to hvalevredna in plemenita ideja! Posebnq, ker takrat ni bilo v naselbini rfobenega pevskega zbora, ki bi izvrševal to dobrodejn0 delo. Naj bo tukaj častno dano priznanje tistim, kateri so se največ za to'idejo zanimali iz organizirali pevsko društvo, katero še danes, ob 30 letnici, nosi ime "Zvon." To so: Joseph Blatnik, kateri je bil prvi in dolgoletni predsednik in ki je še danes dober in aktiven pevec, za kar mu gre vse priznanje. Drugi je Martin Martinšek, kateri se je dolgo let udejstvoval pri pevskem zboru in bil aktiven 'tudi pri podpornem društvu, bil je glavni nadzornik, kateri urad ima še danes. Tudi Tebi, brat Martin Martinšek vse hvale vredno priznanje! Tretji je pa bil nam tako težko pogrešan, nad vse priljubljen in izvrsten drugi basist, nepozabni Andrej Žagar, kateri nas je prezgodaj zapustil meseca julija 1936. Dokler nam bo sonce sijalo in vsem drugim izven društva "Zvon," kateri so Te osebno poznali, Te bomo ohranili v gor-kem spominu. Da je bil ran j ki Andrew Žagar resnično priljubljen pri vseh, znači to, da smo mu postavili leta 1939 častno spominsko ploščo z njegovo sliko v dvorani Slovenskega narodnega doma, za katerega je tudi veliko delal in žrtvoval. Tudi na Te, dragi Andrej, se bomb;ip«Kftiposebno spomnili ob naši 30 letnici, ko bomo zapeli nadvse pomenljivo pesem "če na tujem zemlja me pokrije", prirejena po našem pe-vovodji g. Ivanu Zormanu. S tem, da se je ustanovilo pevsko društvo "Zvon," je nastala tudi odgovornost in tega so se pevci tudi zavedali in so v polni meri storili svojo narodno dolžnost. Začetek je bil gotovo težak, kot je pri vsakem novo ustanovljenem društvu. Seveda, v takem neizkušenem položaju je dobro, da se dobi izkušeno osebo, da pomaga v takem težkem začetku. Pevci so se obrnili za nasvet na Primož Kogoja in kot dober narodnjak se je Mr. Kogoj na povabilo pevcev takoj odzval s svojimi dobrimi nasveti. Z njegovo pomočjo so pevci društva "Zvon" takoj dobili svojega prvega pevovodjo v osebi Alberta Kolbezna, ki je "Zvon" poučeval nekako dve leti. Ker je bil pa Mr. Kolbezen bolj rahlega zdravja, je bil pri-moran poučevanje zbora opustiti. Potem je "Zvon" dobil drugega pevovodjo v osebi Petra Simčiča, ki je poučeval "Zvon" nadaljni dve leti. Ker je pa slučaj nanesel, da so bili pevci "Zvona" ponovno brez stalnega pevovodje, so se pevci zopet obrnili na Primoža Kogoja za nasvet. Ko je Mr. Kogoj videl, da "Zvon" potrebuje pevovodjo, je pa kar sam prevzel to delo in je potem poučeval "Zvon" dolgih petnajst let, to je od leta 1919 do začetka 1934. Takoj po ustanovitvi je postili "Zvon" leta 1915 član Jugoslovanske pevske zveze in leta 1917 nastopil z mešanim zborom pod vodstvom Mr. Simčiča v Colonial gledišču v Clevelandu, leta 1920 pa v Youngstownu pod vodstvom Primoža Kogoja. Poleg številnih nastopov pri raznih prireditvah in slavnostih drugih društev v naselbini in izven naselbine Newbuvgh, je "Zvon" priredil leta 1920 svoj prvi koncert z sodelovanjem več drugih pevskih zborov in to ob priliki proslave petletnice svojega obstanka v SND na 80. cesti. To je bila prva prireditev oziroma koncert po otvoritvi novo zgrajenega narodnega doma v Newburghu. Tedaj smo imeli le moški zbor, le naša odlična sopranistka Mrs. Agnes Žagar (Bobnar) je nastopila z moškim zborom v pesmi "Sirota" in ki je še danes aktivna pevka ter fina pevska moč pri "Zvonu." Vsa čast ji in priznanje! S svojim udejstvova-njem je veliko pripomogla za lepo petje in obstoj "Zvona." Ko smo prišli do cilja, da se je postavil v naselbini Slovenski narodni dom, je "Zvon" prirejal redno po dva koncerta na leto, v spomladanskem in poletnem času, razen par presledkov, ko smo priredili samo po en koncert na leto. Priredili smo pa tudi več vrtnih koncertov pri Antonu Go-rišku v Randall, O. v prijetno zabavo in zadovoljstvo vsem navzočim. Da smo širili lepo slovensko pesem tudi med drugimi narodi, smo tudi priredili več koncertov v javnih knjižnicah na Broadway in 55. cesta ter St. Clair Ave. in 55. cesta. Dvakrat smo nastopili tudi v Slovenskem narodnem domu v Sharon, Pa. Več let zaporedoma smo nastopili na 30. maja tudi v Slovenskem domu v Girardu, O. Te in številne druge prireditve in nastope je imel "Zvon" pri vseh drugih slovenskih narodnih domovih v Clevelandu in okolici, pri raznih društvih ter v Jugoslovanskem k u 11 u r n e m vrtu. Marsikatera prireditev bi ne bila tako svečana in uspešna, če bi ne bilo "pomoči od strani 'Zvona." Ko se ozremo v preteklost našega 30 letnega delovanja za obstoj slovenske, pesmi tudi v naši novi domovini, začutimo nekako zadoščenje in s ponosom zremo na delo, katerega je pevsko društvo "Zvon" vršilo svojih 30 let. Imeli smo pa tudi srečo, kajti leta 1920 je prišel k nam dober pevec, vrl rojak Martin Rakar Pod njegovim vodstvom se je pri "Zvonu" gojil naraščaj, kar je bilo pozneje oziroma leta 1921 v veliko oporo,, ko se je ustanovi1 pri "Zvonu" tudi mešan zbor, ki je bil zboru v velik ponos. Seveda, ženski zbor se pri "Zvonu" bolj pogosto izmenjava, pa vendar imamo precej dolgoletnih pevk, za kar jim gre vse priznanje, kot Agnes Žagar, Mary Ske-be, Josephine Sever, Mary Ma-tinšek, Jennie Hočevar, Eleanor Vrček. Ko se nam je pridružil Mr. Rakar, so se pod njegovo režijo pevci udejstvovali tudi v dramatiki in priredilo se je lepo število večjih in manjših iger. Za dobro delo pri "Zvonu" gre Mr. Rakar ju vsa zahvala in priznanje. Leta 1934, ko so se začeli pripravljati za naš slavnostni koncert ob priliki 20 letnice obstoja, smo izgubili našega dolgoletnega pevovodjo Primoža Kogoja, ki je izven Zvonovega vzroka poda svojo resignacijo. Mr. Kogoj se je veliko trudil s pevci ''Zvona," za kar mu vse priznanje. Ponovno je bil pevski zboi-"Zvon" v težkočah za pevovodjo in vpraševali smo se, kdo nas bp zdaj učil in nas pripravil za našo proslavo. Danes se lahko štejemo srečnim, da smo dobili novega pevovodjo v osebi našega pesnika in odličnega pevovodjo g. Ivana Zormana. Tako smo v resnici lepo proslavili našo dvajsetletnico z lepim pevskim programom pod vodstvom Ivana Zormana. Skozi, teh deset let, odkar imamo čast, da nas vodi g. Zorman, ,smo tudi redno prirejali po dva koncerta na leto. Tudi naša proslava petindvajsetletnice se je dobro obnesla z lepim pevskim programom. Da se tudi zavedamo in upoštevamo delo naših velikih mož-skladateljev, smo meseca oktobra 1937 priredili proslavni koncert ob priliki stoletnice rojstva skladatelja Anton Foersterja. Celotni pevski program je sestojal iz njegovih kompozicij. ičie preračunamo, da je bilo vsak koncert, katerega smo podali zadnjih deset let, vedno okoli 17 pesmi na programu in brez male izjeme so bile te pesmi vse nove za nas pevce, lahko rečemo, da smo se v zadnjih desetih letih naučili in narodu podali približno 250 novih pesmi, kar je gotovo velika požrtvovalnost od strani pevcev in pevovodje. Lepa je doba 30 let brez presledka delujočega pevskega zbora. Velike so žrtve. Kljub temu, da ima pevec pri takem udejstvo-vanju samo gotovo lepo zabavo, pa gotovo niso z rožami posuta tla, vsaj za one ne, kateri se v resnici zanimajo in vztrajajo, da zbor napreduje in da gre vse v redu naprej. Vsi vemo, da je pesem lepa. Gojiti jo in proizvajati, to je pa nekaj drugega. Petje je glasba, tako živo izražena, da ti udari na srce. Buditi lepe čute do skrajnosti, da se v resnici zavedate lepote pesmi. Pesem vas osvoji, privede vas iz ravnotežja. Saj te pesem naredi veselega, Iružabnega. V pesmi ni sovražnosti, saj ne moremo poznati sovraštva, ako ljubimo pesem. Kje dobimo boljšega prijatelja kot ravno v naši pesmi? Torej ne zametu jmo ta lepega zaklada. Le v pesmi je naša sreča. Ozna-nujmo našo pesem. Ona je edina, ki nam je porok, da bomo še živeli. Navdušujte svojo mladino, da bo bolj številna pri pevskih zborih. Imamo danes pri "Zvonu" še tri ustanovnike, vztrajne pevce, kateri po dolgi dobi 30 let še vedno pojo. To so: Joseph Blatnik, Mike Fabjančič in Anton Gorenc. Kmalu po ustanovitvi zbora se je pa pridružil naš dolgoletni predsednik Andrew Režin. Potem sledi pisec teh vrstic, 25,-letnik. Pozneje so se pridružili tudi dolgoletni vztrajni pevec Gregor Skebe, Andy Hočevar, Mike Plute, Ludvik Vrček, Frank Novak, Joseph Hrovat, John Va-tovec, Sr., Anton Zidar, Casi-mir Panian, Anton Šraj, Frank Zupan. - Ker ni pri moškem zboru večjega števila, je pa vzrok tudi vojna. Fantje-vojaki, kateri so peli pri nas in vsi dobri pevci, izpostavljajo danes svoje življenje za svobodo in domovino, za kar vsa čast jim. Ti so; Alphonse Kordan, Andrew Rezin, ml., John Vatovec ml., Emeric Kordan, Edward Ke-nik, Albert Lipnos. Želimo, da se ti naši fantje-vojaki vsi kmalu povrnejo nazaj med našo sredo, čili in zdravi! Ženski zbor je pa sledeč: Agnes Žagar, Mary Martinšek, Jennie Hočevar, Mary Skebe, Josephine Sever, Eleanor Vrček, Vida Perušek, Victoria Hočevar, Jennie Novak, Mary Zabukovec, Albina Znebil, Olga Novak, Mary Skebe, Ljudmila Žagar, Dolores Žagar, Josephine Cerne. Pri ustanovitvi pevskega zbora se je takoj drugi mesec, 6. decembra 1914, ustanovilo tudi podporno društvo pod imenom Slovensko Pevsko Podporno Društvo "Zvon." S tem, da se je pri "Zvonu" ustanovilo tudi podporno društvo, je postavilo na trdna tla namenjeni ideji — za gojitev in vzdrževanje slovenske pesmi. Smelo trdimo, da brez dobrega in zavednega članstva bi pevski zbor težko obstal in tako nepretrgoma svojih 30 let deloval na kulturnem polju in gojil lepo slovenskem pesem slovenskemu narodu v čast in slavo. In danes, ob naši 30 letnici s ponosom zremo na to skupno in sporazumno delovanje. Vsem članom hvala in lepo priznanje za njih zavednost. Kmalu po ustanovitvi pod- g, —"HIHimilllM! Vi & v, verjamete k ^Ijr^ ^ al' pa ne iiiiiiiuimiiuiii r OCVIREK— c; "Lajdra," nagovori skrbna j, mamica hčerko pri zajtrku, g "sem slišala, kdaj si prišfa ponoči domov. Kje te je pa no-silo?" "O," odgovori zaspana hčer- ^ ka, "na večerji sem bila z . . . v pa saj ga ne poznaš; potem sva n obiskala več krajev, kaj ti bom ^ pravila kje, saj itak ne bi ve- v dela; nazadnje sva prišla v nek luštkan nočni klub, katerega ^ ime sem že pozabila; samo to vem, da je nekje za zapadni u strani mesta. Ali ti je to do- g g pornega društva je "Zvon" hi- v tro rastel v številu članstva in « kmalu je društvo štelo čez 100 j članov. V začetku je društvo plačevalo po 4 dolarje na teden bolniške podpore. Pozne- a je, ko se je društvo malo opo- c moglo, se je plačevalo po 5 dolarjev na teden bolniške pod- x pore. V smrtninski sklad je pa vsak član prispeval po en j dolar za vsakim umrlim čla- j. nom. In tako je še danes. Želimo, ; da bi nas naša mladina v tem ozi-ru, posnemala in se številno pri- ^ družila pevskemu, kakor tudi podpornemu društvu. Kajti v ( mladini je zagotovljen daljši in napredni obstoj. Torej pridružite se! S pomočjo in navduše- | njem staršev bo gotovo razul- -tat, kateri bo v dobrobit vsem. ^ Če je bilo društvo dobro za ; nas, bo gotovo dobro tudi za ■ našo mladino. Pristopite, ne bo vam žal! Da je tudi podporno društvo vršilo dobrodelno delo, znači, da se je v 30 letih izplačalo nad 20 tisoč dolarjev bolniške podpore, kar je lepa vsota za tako mal prispevek — 50 centov na mesec od vsakega člana. Na žalost povedano, smo v teku 30 let izgubili iz naše srede 27 članov, kateri so vsi prišli iz stare domovine in zdaj počivajo tu v ameriški grudi. Vsem so pevci "Zvona" kot dobrim članom ob času njih smrti, zapeli ob krsti v počast in zadnji pozdrav po dve žalostin-ki. Slava spominu vseh članov in članic! To so sledeči: Max Serschen, Louis Pernovar, Julia Vrček, Johana Gorenc, (Nadaljevanje na 3. strani) -O- K poročilu o Sansovi konvenciji Ko sem zadnjič poročal o poteku te konvencije, se mi je pri prepisovanju za list vrinila neljuba pomota, ko sem pisal o poročilih raznih delegatov in odbornikov te konvencije. Ker je bilo med poročili oddano tudi nekaj denarnih prispevkov za Sans, sem pomotoma zamenjal gospo Josephino Erjavec gl. tajnico SŽZ za neko drugo osebo. Moja belezni-ča sama kaže to napako, katero sem napravil, ko sem pisal poročilo za list, pa sem pri tem premalo pazil na malo pripombo,- katero sem napravil pri označeni ge. Erjavec, ki me je tozadevno tudi pismeno opozorila na to, da ona ni ničesar dala takrat na tej konvenciji in med drugimi pravi, da letos SŽZ še ni nič prispevala za SANS. To napako in pa obvestilo gospe Erjavec vzamem rad na znanje in s tem popravljam to napako, ki se mi je po neprevidnosti in naglici vrinila. Ne želim prav nobenemu delati kake krivice, ne vedoma ne neve-doma. Prav iz tega razloga sem izpustil iz poročila nekatera imena predlagalcev ali govornikov; in,izpustil še nekatere druge stvari ,ki so bile tam rečene, a bi objavljene ne zvenele dobro. Upam, da mi ga. Erjavec oprosti napako. Jože Grdina N>1 j pojasnila?" J "Seveda, dragica ^ /eda; hotela sem san),° tje si bila tako dolg* * * * H Torej poslušaj mo- ^ Drenikov Janez šturn1*, ko sta s Kunčičenj la stavo, da ga bo z d 5ajem steklenice zade^ Jazbec je ravno P^, znano slovensko Pe*{ $ prej ne vem, nazaj ■ a ko zabrenči mimo nJeg jji vega ušesa steklen^ naglo zmakne glaV°tMi: pa se v itsem tren# t vso močjo zaleti z? fi go steklenico, ki jeP priletela. Samo toH^( stric jazbec še čaSa> ušlo iz dna srca: * ^ se je parkrat zabrn"'^ gledal, kje bi se boU A žalo, nato je pa P°c®^i čil v večne livade, W .'.J ljudi, ki bi Poganja' radi par storžev kor ^ "Vidiš, Pepe, se je pobahal Dre"*' sem s cigarami!" $ "Od hudika si ^ moram priznati. ^ fi pridi po cigare. Pa ^ kor sva stavila, cel0.^ bom dal, pristnih ku mo če mi še poveš, ^ pravil, da se je J va pri drugem luca.,))il' nagliho v steklenic"' del Pepe. j>! "Se ti dopade ^ strategija, kaj n®'^: voljno in ves f Drenik. "Okej, ti ^ |,l dal, toda da boš m ^f sem že prej rekel, K ji1 lasten patent. NaJ ^ gav Jaka, pa ne j/ vzel puške s seboj-šel na lov." Ji "John, name se ^ lahko zaneseš, j]tV rečem. Živa duša zvedela." j^' "Vidiš, jaz sem 11 ^ ril prvo stekleni«0 v«,j strani jazbečeve t jI zatem sem zagn«1 Ln1. za pet eol bolj na ^ sem namreč, da jf bo frčala stekleni*^ ga ušesa, naglo_u na desno stran pa meril drugo prav tam je bila bečeva glava." "Cast, komur d droval Kunčič ^ debelega jazbeca, dila ohijska k°r ^ steaki bodo ,kaj "Ga ni boljšega j/' ajmoht, kot je »f ca," ga uči ga' zna fino PrJp bim te kar zdajle / "Bom zaenkrat /j klonil cenjeno P brani Kunčič. ' j mi ne bi ustavil0'? g„j "Da ti ne bi Š^/J dar jazbec redi j* A boljših stvareh, * Jj koruzo in podob" /j pa gredo, ki Pob®ej/l ljev vse, kar na J J Sču." , . et "Well, kokos K ^ je pa drugo. TiJ, učij bom pa piške," ^ f "Orajt, pa fi avto, potem bov^pfi Bila sta že sko^ ^ Kunčič pogleda^; glo posvari J° ti J tamle drvi pa P \ kdo, kot bi sta johf'J coj na Havajih-^ ^jr viš, če ni šerif- i\ je kdo videl, K^l J jazbeca in je P° ^ j "O, milijon ^ o, i pa v kaši, Pepe-^if beca na avto i" bom pa ta čas V f da enkrat zastal ^ ■ pa lahko za n^ A sveta, ne bomo 'j ^ kor jaz poznam ^^ In začela se je J padu. Drenik mu je bila na vloga šerifa- J^j govega deputij0/ rfi O, le naprej; °> Junaštvo in zvestoba "^vinski roman iz časov francoske revolucije. ti j. Je> a vendar je res, fclo laskanje silno do-' Wp'el na^°ljše volje' »in s meč s Pozlačeno no-J H8j ^^latim čopom za1 t!je. na glavo s srebrom j L. trikotni klobuk z! iovai m- Potem sem se' ?rcalu sprejemne*! % p8?1 Rozaljino ob-1 fcj j Pri tem mi je šini-1 if misel: Da bi me el1 Verenica in ma-1 «0 bile n W, n°zaliji še pošle ^Uod°Vanja' ko je vst0" ;flllik s pismom in je Ijeni,' dobr°. da ste pri-l! friv, 0 od d'Hervil- Neli teden vas b0" Pomikajo se sil-in v vsakem A SainJo Potniki stopiti z J»iši t!' in njim podobni*'° aux-fleurs s šti-Ptivil6'..lm3ao po kralje-Kilte Ju Pravico, preva-ltlf^;!rPariza v Versail-! nerad se jih mo-H ' kd°r nima konja NCinraP'Š iti-K°- 2ki je Jvy Zavol.i° svoje-. h ie na,šanja. Klicaja j 2a "grofača." Je H i^lljegova družina »i Ce»itna in bogata ^ tr °hVl- Vendar mu L Pred mojimi Vli C tako razločno ^fitii revščino, s. il °.r' a ga je tudi lil Zlobni je prebledel m Pogledom od- i i k Juti'o Veliki četrtek, C č m slovesnosti, C* Do ,p0zabim. Kralj ubogi -ri šegi ta dan WHO starčkom 110-vj° v g",ko je bil Skupno kapeli pre-tHkn° sv- obhajilo. Uredil, da sem S" služCastni straži, ki \ med umiva" ^C^l.ko smo pri- l\Sni rmes in je v \ l sonca stal \ f'Wi igrad! Večje J1 razvil noben 6Voi dvik XIV. v i, S^ palači. Veli-nJenega pro- SJSe?^^ stavba obema krilo-N>ibrez konca raz-\ ? kr^ m sever ; bo-' &ecib stebrov in pi-med dvema vr- stama vlikih oken do mramor-natih balustrad, ki s sohami stopili v notranjščino palače in ozaljšane venčajo visoko streho — že silni vtisek tega pogleda me je prevzel. Kaj šele, ko smo stopili v notranjščino palače in smo šli po širokih mra-mornatih stopnicah in skozi razkošno opremljene galerije! Ko smo se naposled razvrstili v eni izmed neštetih dvoran, sem bil omamljen od krasote in sijaja. Komaj sem mogel odtrgati oči od dragocenih preprog, pozlačenih štukatur in krasnih slik na stropu, kažočih napore in zmage Herkulove. Postavili smo se bili na eni strani dvorane; nam nasproti so stale Francoske straže v svetlomodrih uniformah, ob zadnji steni pa so se bleščali gospdoje z dvora v svojih z zlatom obloženih opravah. Pred njimi je stalo 12 preprostih stolov; kmalu je ceremoniar pripeljal noter starčke, oblečene v čisto novo črno obleko, ter jih posadil na pripravljene sedeže. Kraljevi služabniki so jim pomagali pri sezuvanju, in čim je bilo to končano, so se odprle dvokrilne duri, in pogled je nam splaval skozi vrsto sijajnih soban, koder so dvorani tvorili špalir do kraljevih prostorov. "Prostor za kralja!" je zadonelo; vsi so umolknili in se priklonili; vojaki so prezen-tirali. Ludvik XVI. je prihajal z velikim spremstvom. Naprej so šli ceremoniar j i v stari Španski noši s palicami iz slonove kosti. Kralj sam je bil čisto preprosto oblečen, vendar pa sta veliki zvezdi reda Svetega Duha in Ludvikovega reda di-čili njegove prsi. Obraz mu je poln in nekoliko bled, pogled resen, a vendar prijazen. Dvorni kapelan je prebral evangelij o umivanju nog, in še nikoli me ni njegov vzvišeni nauk krščanske ponižnosti tako persu-nil kakor tukaj, ko sem videl vladarja velike države . posnemati zgled kralja nebes in zemlje. Ko je bil evangelij prebran, se je kralj približal starčkom, spremljan od svojih bratov, grofa od Provence in grofa od Artois. Grof od Provence je iz prekrasne zlate posode uli-val po malem vode na noge, ki jo je strežaj lovil v veliko zlato umivalnico; grof od Artois je pa dajal kralju otiračo, in ta je, kleče na blazini, ki jo je paž premikal, lastnoročno brisal nogo za nogo. Solze so mi silile v oči, ko sem gledal to ponižno opravilo sredi kraljevskega sijaja, s kakršnim je bil Ludvik XIV. odbal Francoski prestol in svojo oboževano osebo. — Še tisti večer sem vse to popisal svoji materi, ker vem, da jo kaj tako bogoljubnega zelo razveseli. Ne, tako si pa nisem predstavljal svojega prvega srečanja s kraljestvom. Naslednje dni sem imel dovolj opraviti, da sem se nekoliko vživel v stanovske dolžnosti. Tudi smo imeli službo ^ kapeli in v gradu pri cerkvenih slovesnostih. Veliki dan pa so švigale v parku vse bajnokras-ne vodne umetnosti, najveličastnejše na svetu, ki jih je za mnogo milijonov liver dal napraviti Ludvik XIV.; njih igra, pravijo, da stane vsakokrat do j 20,000 liver. Popoldne sem bil na straži pri Zmajevem omrežju ob Neptunovem jarinu; vsi dohodi ogromnega parka so bili namreč zastraženi, dokler se je kralj in dvor po vrtu šetal. (Dalje prihodnjič) ^IIsbIP OB 30 LETNICI PEVSKEGA ZBORA ZVON (Nadaljevanje z 2 strani > Frank Novak, Rose Mlakar, Jakob Žele, Anna Žele, Ignac Baznik, Louis Skoportz, John Banič, Joseph Jerič, Karolina Vene, Ignac Novak, John Uri-gelj, Antonia Serschen, Anton erschen, Mary Gorenc,-Andrew Žagar, Frances Banič, Mary Miklaučič, Frank Kodeh, Mary Kenik, Mary Polončič, Rudolph Novak, John Cvitko in Frank Kokotec. Da je pevsko in podporno društvo "Zvon" lepo, živahno napredovalo skozi vsa ta leta, gredo p'a tudi velike zasluge uradnikom, kateri so eni več, drugi manj let skrbno delovali, za kar jim vse hvale vredno priznanje za njih zavednost in požrtvovalno delo. Naj bo tukaj označena doba let njih urado-vanja. Prvi društveni predsednik je bil Joseph Blatnik, kateri je služil društvu pet let. Za njim so sledili v tem uradu sledeči: Martin Martinšek dve leti, Andrew Žagar devet let in Andrew Režin je sedanj predsednik že 14 let. Podpredsednikom so pa bili izvoljeni sledeči: August Strainer, kateri je za "Zvon" veliko storil, posebno v začetku, ko se je društvo ustanovilo je on največ delal pri izpopolnitvi društvenih pravil. Torej mu vse hvale vredno priznanje. Za njim so pa sledili po eno leto: Joseph Glavan, Andrew Žagar, Anton Pelko, Frank Kokotec, Andrew Slak; za dve leti pa sedanji podpredsednik Matt Zupančič, tri leta John Lekan, Andrew Režin, Vincent Zimšek pet let in Joseph Blatnik enajst let. Prvi društveni tajnik je bil pa Matt Zakrajšek in sicer za eno leto. Za njim so sledili v tem uradu: Frank Ločniškar in John Urigel eno leto vsak; dve leti Frank Kokotec, Anton Gorenc, Agnes Žagar; štiri leta Andrew Režin; šest let Andrew Žagar in pisec tega spisa pa enajst let. Prvi blagajnik je bil izvoljen Frank Vrček, njemu so v tem uradu sledili: po eno leto Frank Kokotec, John Fonda, Frank Kužnik; dve leti Gabriel Rus; tri leta Mihael Vrček, Sylvester Paulin; štiri leta Agnes Žagar; 12 let Joseph Plut in sedanji blagajnik Frank Stražar dve leti. Prvi zapisnikar društva "Zvon" je bil za dve leti Joseph Hribar; za njim so bili pa izvoljeni v ta urad sledeči: Rose Krese-Mauer dve leti; Vincent Zimšek eno leto;' Louis Simončič tri leta; John Zimer-man štiri leta; dolgo dobo in vesten zapisnikar je bil Anton Meljač 14 let; John Kaplan in sedanji zapisnikar Fred Krečič dve leti. Prvi društveni nadzorniki so bili: Martin Martinšek, kateri je tudi danes ob 30 letnici v istem uradu; Louis Rozman je bil štiri leta in Joseph Miklič štiri mesece. V urdu nadzornikov so nadalje služili: po eno leto Andrew Žagar, Vincent Zimšek, Mary Gliha, Joseph Blatnik, Anton Hrovat, Matija Fabjančič, Anton Bobnar, Charles Hočevar, Anton Pelko, Andrew Hočevar, Anton Meljač, Andrew Režin, John Breznikar; dve leti: John Fonda, Mihael Blatnik; tri leta: Mary Gregorčič, Agnes Žagar, Frank Vrček; štiri leta: John Rogelj; pet let: Louis Bobnar, S. Paulin; šest let: Mihael Vrček; 8 let: Frank Kokotec; 11 let: Anton Erjavec, in Domen Blatnik 17 let. Tu naveden člani so tisti, ki so s svojim * uradovanjem pri društvu "Zvon" pripomogli, da letos praznujemo 30 letnico društvenega obstanka. Najlepša hvala jim in vsem onim, kateri so tudi številni, pa nisc njih imena navedena v tem spisu. Hvala vsem! Belžinica mu je rešila v • 1 • • življenje Zavitek z darovi, ki ga je prejel neki podčastnik iz Burg-seteinfurta v zapadni Nemčiji med prodiranjem proti Parizu, je možu rešil življenje. Zavitek so mu poslali prijatelji iz domačega kraja in je vseboval poleg drugih, minljivejših stvari tudi debelo beležnico. Podčastnik se je te najbolj razveselil in jo je vtaknil v levi prsni žep svoje vojaške suknje. Med ofenzivo je njegova četa zašla v srdit ogenj francoskega topništva. V njegovi bližini se je razpočila granata in začutil je hud udarec proti prsim, že je mislil, da je vsega konec. Ko se je pa zavedel iz trenutne omamljenosti, je ugotovil, da se njemu samemu ni nič zgodilo, le v njegovi suknji je drobec granate raztrgal levi prsni žep. Belezni-ca v žepu je zadržala smrtno kovino, ta jo je pa razdelila v dva kosa kakor tenka žaga. -o- 1 Povoden j 31. maja 1903 v ^ Topeka, Kansas, je povzročila ' za $4,000,000 škode na imetju, ^ 8,000 oseb je bilo brez strehe j in je zahtevala 200 smrtnih žrtev. I MALI OGLASI • "DESETI BRAT" je ime 1 igre, podane v nedeljo 8. okto-1 bra po dramskem zboru "Ivan | Cankar," ki slavi svojo 25 letni- " ! co. Soba se odda : Neopremljena soba se odda ] na 6127 St. Clair Ave., suite ■ 3. nadstropje. Vprašajte po 7 ; uri zvečer. (227) Dan nnvrarila ca hlifa British 2nd and i I Red armies twin ) Canadian 1st NORWAY drives aim to seal J!?5 armies seal rocket 1 . off Boltic ports, coast; surge North \ / recapture Warsaw (gST } . through Belgium, Sea , and roll across , , head for Holland Polish plains into ^ J and Reich | DENMARK I Germany /^LAT: BPfoV** BRITAIN\J \ ^T^ „ , T^S^fw^sw^ i^K® r-"v-y Sv3^5- rr;—:-1- Warsaw J cm \ 'fif rKi#T lir „ Russians conquer / ^AT »"SS- POLA"y 1' / FRANCE iJT^fCT HitleMoses'piocsti '^VONCU^N^IV V //X IQ!oilfields. Kf> / Cjjf |f J ^ Romanians, aided / \j y j tr*/ ! north to join 3rd; French race west to V T^WLAViA^ BULGAR|A ^ fc Spanish border; U. S. column drives 'A^VVTR^ V i I ■ cost toward Italy's Po river volley -^Y^l^o f ^jt^^TŽZf ^T) Courtesy THE STANDARD Oik COMPANY (OHIO)—36 Kamor koli se Hitler in njegovi gensterji ozrejo, vidijo, da se jim bliža dan plačila za vse njihove zločine. Gornji zemljevid nam kaže, kako zavezniki obkrožujejo potaplajočo se nemško "ladjo." Glavni vzrok nemškega poraza se približuje s tako naglico največ zato, ker So imeli in imajo še zavezniki premoč v zda-ku, za katero pa je nujno potreben "100 octane" gazolin, katerega dobijo naše zračne trdnjave dovolj. Nemška Luftwaffe je prikrajšana na gazolinu in sicer od originalnih 200,000 ton na 50,000 ton mesečno. Spodnja slika pa nam kaže ameriške fante na pohodu skozi slavolok zmage v Parizu, ki predstavlja velikansko moč zaveznikov. ^^_ • ...................."iii ..............................................n ...................................... Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči 1 Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA ! KATOLIŠKA JEDNOTA ; Najstarejša slovenska podporna organizacija | v Ameriki . . . Posluje že 51. leto ( Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43% če hoicš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-Steni in nadsoiventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JE'DNOXI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti | bolezni in onemoglosti. / K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. luia; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. ) K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do »5.000.00. , K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi (lan ) ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ) se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev i K. S. K. Jednote. ali »a na: GLAVNI URAD ( 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se ženska j Da bi stregla napol invalidu. ■ Stanovanje in hrana zastonj.; Pokličite IVanhoe 1844. (227) MALI OGLASI Delo išče Starejši moški želi dobiti primerno delo ,na primer za čiščenje ali pomoč v kuhinji ali v restavrantu, hotelu, bolnišnici, ali pri kakem drugem podjetju. Delal bi samo od kakih štirih popoldne pa do enajstih ali dvanajstih zvečer, daljši ali krajši delovni čas. Naslov: And. Tomec, 15532 Elderwood Ave. Cleveland 12, Ohio. (225) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete, j John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 __(x) Izredno lepa prilika Na 23281 Lakeland Blvd. je naprodaj hiša za eno družino, 7 sob, ena spalnica v pritličju; opeka in šingli; fire place, parna gorkota. stocker furnez, ^ dvojna garaža. Za nadaljne informacije se zglasite ali pokličite M. F. Intihar r 630 E. 222. St. c IV 2644 ali IV 0678 _(229) ' Odda se stanovanje Odda se 3 sobe, kopalnica, veranda, garaža, klet. Pokličite Liberty 2485, ali se zglasite ■ na 6410 Varian Ave. (25) Mošt naprodaj Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138 ali pa Geneva 5204. Lahko tudi; 1 pišete na: Morris Cohodas, Geneva, O. (227) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _(x-Oct. 14) Farmar z družino Sprejme se farmarja z družino, ki bi delal na farmi blizu Cleve-landa. Vsa moderna oprema. Plača. Pošljite svoj naslov na urad tega lista. (225) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Se mora prodati Dve hiši po eno družino, 6 sob vsaka ,na enem lotu, 2 fur-neza, 2 kopalnici; vse v najboljšem redu; nahaja se v okolici 59. ceste in Prosser. Se mora v kratkem prodati. Cena za obe hiši je samo $5,500. Mihailjevich Bros. I 6424 St. Clair Ave. I (Sep. 26, 28) | Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu blizu šole sv. Vida se prodajo poceni. Za nadaljna pojasnila se oglasite na 6713 Edna Ave. po 6 uri zvečer, ali pokličite ENdicott 0147. (Tue. Fri.-x) Packerji in NALAGALO PUNCH PRESS OPERATORJI IN POMOČNIKI Crane operator Nujno rabljeni Za 100% vojno delo Delo podnevi ali ponoči VICTORY TOVARNA Geometric Stamping Co, 1111 E. 200. St. IV 3800 (227) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (225) DELO V SOSEŠČINI MI POTREBUJEMO HORIZONTAL BORING MILL OPERATORJE ENGINE LATHE OPERATORJE DETIN OPERATORJE POWER HOUSE TEŽAKE Dobra plača od ure Bonus za produkcijo Poseben bonus za redno delo Johnston & Jennings 877 Adison Rd. (227) ŽENSKA za pomivanje posode 6 P. M. do 1:30 A. M. Dobi uniformo in hrano PLAČO Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. _(226) Za delni čas Sprejme se strežkinjo v restavraciji, da bi pomagala od 11 dopoldne do 2 popoldne. Jako pripravno ze omožene žene, ki imajo otroke v šoli. Vprašajte Sorn's Restaurant 6036 St. Clair Ave. _EN 52l4 (227) Za hišna dela Sprejme se žena ali dekle, ki zna angleško, za hišna dela, kuha in splošna opravila; nobenega pranj a in nič težkega čiščenja. Plače je $30 na teden . Ima svojo sobo in kopalnico. Pokličite WAshington 5726. (231) TRPLJENJE MLADE MATERE , ROMAN f Armenia se je obrnila proč— 1 Nastal je grozno pretresljiv prizor — i Edward pritisne, od nekake- j ga boja premagan obe roki na svoje obličje, medtem pa se j mu izvije z njegovih ust ime— in kakor bi hotel s to samo be- 1 sedo vse povedati, kaj teži nje- : govo dušo.----) Armenia je medtem časom ] zapustila sobo, ona je morala vso svojo moč skupaj zbrati, . da bi se ne sesedla — in ona ne sme podleči, ona mora o stva- ' vi dobi-o premisliti, ona mora : zmagati, ona je bila pripravi je- -na raje umreti, kakor pa Ed- i vvarda za vedno izgubiti. Vsaka cena, vsako sredstvo ji je bilo ; v temu trenutku vseeno, ona je ( imela samo eno misel, to straš- : no katastrofo odvrniti, katera se ji hoče oviti okoli vratu. , Po preteku ene ure se je že nahajala pri Jozuatu v hotelu. V njeni roki pa je ležalo, kakor se sme reči vse! Jozua je opazil strašno razburjenje od lady in je takoj uganil vzrok razburjenosti. "Edward je pričel iskati Elizabeto Sir Jozua," reče Armenia s tihim in razburjenim glasom," in če se mu jo posreči zopet najti — oh, te misli so strašne! Vi ste mi svečano obljubili, da mi boste za denar pokoj kupili in vsako nadaljno nevarnost odvrnili; toda sedaj že vidim, da stopa z vso okrutnostjo strašna nevarnost meni nasproti!" "Jako ste čudni!" "Od katere strani Mylady?" vpraša Jozua s svojim hinavskim nasmehljajem ,vi mislite če Sir Edward v upanju in nje-j govi domišljiji sanja o Elizabeti, da jo potem že tudi ima? Ne ,ne, nikjer ni še nobenega! dokazila, da bi jo naseli!" "Ha, ha, on se bo poslužil vseh sredstev, da bo dosegel zagotovilo, kje se nahaja sedaj ona Elizabeta!" "Prosim vas, ne delajte si nobenih nepotrebnih skrbi Mylady!" odgovori Jozua s popol-niri) prepričanjem, "moj bratranec išče seveda Elizabeto, vendar pa smem trditi po mojem« prepričanju, da jo ne bo našel!" "On jo ne bo našel! Ko bi jaz to zagotovilo mogla doseči Mylord!" "Vsaka skrb in bojazen vam je odveč, tako dolgo dokler je vsa zadeva v moji roki Mylady!" "Smem 11 v to trdno verova- ti?" "Samo pokoj in pravo zaupanje Mylady! Elizabeta Wilson ne bo več najdena." "Te vaše besede mi dajo zopet proste j ši dih" — "Moj bratranec Edward, s katerim sem govoril Mylady se trudi zaman! On ne bo nikoli, še enkrat povdarjam, nikoli več Elizabete videl! Armenia se ponosno vzravna "Take besede rada* slišim!" "On jo ne bo nikoli več videl!" ponavlja triumfalno Armenia, "sprejmite mojo najprisrčnej-šo zahvalo Mylord! Jaz. sem pripravljena vsako žrtev doprinesti, samo da bi že enkrat dosegla pravo zagotovilo! No, zasedaj pa zdravstvuje!" — LXVI Ko se je Elizabeta prebudila iz dolgega in trdnega spanja ter se spomnila, kar se je bilo zgodilo, je sklenila roke ter smatrala celo zadevo za voljo božjo. Indijanka je bila izginila, je odšla, in Elizabeta je ostala sama na samotnem otoku. Ta misel je bila zanjo velika dobrota. Bila je daleč proč od ljudi. Saj pa tudi ni imela nikogar več, kateremu bi mogla vrjeti. Strah je imela pred vsemi. Saj ni smela več upati niti na tistega edinega, na tistega, ki ga je neizrečeno ljubila, ki ga ljubi še sedaj, in ko jo je pustil na cedilu ter jo zatajil. Strašna misel — Edward jo je zatajil, je ni maral več videti, ker je ponudil svojo roko drugi. Vse bi se zdelo Elizabeti mogoče, vse bi bila vrjela, samo tega ne, da bi jo Edward !kdaj zapustil ter pozabil, j In to se je zgodilo — in nič j ji ni ostalo, nič, niti njen ljubljeni otrok. Ta je bil v Edwar-Idovih rokah — Elizabeta ga ni j mogla ,niti smela videti. Ed-Uvard je imel novo ženo — a .Elizabeta je bila zapuščena in pozabljena. Ko se je dodobra razjokala, ji stopi kot motna slika upa vdanosti spomin na temnopolte žensko pred razboljeno dušo, spomin na Indijanko, ki ji jc je.menda Bog poslal v rešitev in ki se je zavzela z ganljive človeško ljubeznijo za njo. In nato so zrle Elizabetinc oči ,tja po neizmernem morju zatem po otoku, ki je ležal sre-: di vode; pogledi so potem spla-■ vali na stara krasna drevesa ki so tukaj kljubovala vsakemi • neuriu. na grmičevje, obložene s svojim sadežem, na zeleno I preprogo in na vse življenje, ki | se je razodevalo naokoli v kra- H sni božji naravi—in tu je bi- I la sama, čisto sama, ta košček B zemlje je postal njena last, tu ■ naj bi našla zavetje in uteho. Elizabeta se dvigne ter ja- I me hoditi po otoku, da izpozna I zavetje, ki ji ga je naklonilo I naključje. Nabrala si je nekaj H sadežev ter jih zavžila. Našla I je okusne koreninice in na ob- ■ rež ju velike školjke. Na str- I mini je zapazila gnezda raznih I ptičev, po katerih so bila jajca, I ali nikjer pa ni zasledila niti I enega znamenja, ki bi pričalo I 0 tem, da so kdaj ljudje bivali I tukaj. Videti ni bilo nobene I koče, nobenega orodja. Prišedši na sredo otoka, kjer I je bilo nagromadeno razno ska- I lovje, zagleda žuboreč stude- I nec, iz katerega je bila dobila I Toka vode. Elizabeta je pila I ter videla sedaj, da si je poto- fl ček napravil strugo, po kateri I se je vil semtertja, in v kateri I se je tuintam blišča!o, kakor da fl bi bila zlata zrna posuta v pe- I sku, in zgoraj se je razpeljalo j v oboku braneče perje starih I dreves, ki jih je ohlajala in os- I vežala voda v studencu. ■ Ko se je približala noč, si je I samotarka poizkala sredi go- 1 ščave prostor, kjer si je nare- 1 dila iz košatih vej prav primer- I no kočico. Tu ji je bilo zavetje čez noč, I tu je legla k počitku. In rahlo I šumenje mirnega morja, ki je | z brega sem prihajalo do nje, 1 jo je zazibalo v spanje. Zjutraj jo prebudi petje pi- 1 sanih ptičev, ki so se gori v ve- I jevju košatega drevja preleta- I vali, in katerih perje se je le- I sketalo in svetilo v žarkih zla- 1 tega solnca. Samotarka na sikomorskem 1 otoku se je jela čedalje bolj I vdajati v svojo usodo ter ure- I jati način svojega življenja po j danih okolščinah. Zadovoljiti I se je morala s sadeži in z dru- I gimi rečmi, ki jih je našla na I otoku. Morebiti ji bo treba še I dolgo ostati na tem osamelem I otoku, morda se Indijanka ni- I koli več ne povrne. Lahko bi pa I bilo tudi mogoče, da se ji ni 1 mogoče tako kmalu vrniti na | otok. In Elizabeta se je vdala z I božjim zaupanjem v svojo uso- I ; d«. Kmalu potem je dospela na I kraj na obrežje odkoder je za- I | pazila v morju iz vode moleče j ( čeri in skale. Izgledalo je, kakor da je j 1 o'seka, zakaj, voda med obrež-' jem in čermi je bila tako plit-1 va, da jo je mogla Elizabeta prebresti ter tako dospeti do ; tistih štrlečih skalin. > Tu zagleda na skalnati steni, ■ obrnjeni proti morju, prvo sled " ki ji je pričala, da so morali > ljudje že pred njo bivati na 1 otoku. Videlo je križ, vdolben } v skalo, in pod njim pa besede: Bog bodi mi milostljiv. — Tu je gotovo moral ta ponesrečenec zaupati svojo tožbo sivi ska- j li. In kaj neki se je zgodilo po- ! tem z njim? Ali je našel smrt v valovih? Ali ga je mimovoze-ča ladja zagledala ter ga vzela s seboj? Saj je moral vendar biti nekaj časa na otoku, zakaj, naslednji dan je Elizabeta odkrila na oddaljenem mestu svojega otoka kraj, kjer je bil postavljen obsekan hlod, na katerem je pač poprej bilo navezanega nekaj blaga, da bi mimo-vozečim ladjam naznanjalo, kako v silni potrebi je tukaj biva-' joče človeško bitje. In v neposredni bližini tega mesta je bilo izpoznati sledove, ki so pričali, da si je tisti človek naredil ogenj. Tisti pa, ki ga je bila usoda privedla semkaj na otok pred Elizabeto, je moral že pred dolgim časom bivati tukaj, in vse je kazalo na to, da je bil rešen. (Dalje prihodnjič.) SLIKE V SREDO! še ena vrtna predstava je za ta mesec v sredo 27. septembra. Program je: domači vrtovi, ki so bili že naznanjeni za minulo sredo in še več drugih. Dalje bo nova poročna slika Mally-Gliha in dodatno še druge poroke, pet ali šest parov, večinoma takih, katerih ženini so prišli k poroki iz vojaške službe. Zatem bodo slike iz vojne in iz stare domovine. Za dve-urno kazanje bo serija finih slik. Pridite k tej slikovni predstavi že pred 8 uro. V slučaju dežja bo predstava v šoli sv. Vida. A. G., PRIREDITELJ. Rodney Adams Healing Service Dal te PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. Furneze zacemen-tlramoin popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaš furnez in prihranite na kurjavi če instalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Ml imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi instaliramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od ekspertov. 21601 West port Ave. KEN MORE 5461 1874 1944 J^aznanilo in ž,ah%)ala J Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam JM prizadet bridki udarec, ko je angel smrti posegel v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno i« 111 I I pozabljeno mater MARY MILLAVEC I ROJENA URBANČIČ aSPH ki so sprevideni s svetimi zakramenti in vedno v božjo voljo vdani zatisnili ^voje mile oči in v Bogu z J večno spanje dne 19. avgusta 1944 v starosti 70 let. Doma so bili iz Sevnice, fara Mirna na DoleiUs^| I Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jih dne 23. avgusta 1944 spremili in položili " nemu počitku na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za 1 opravljeno slovesno sveto mašo, cerkvene ; pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor 1 . v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. i Francis Baragi za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče in za asi- ( stenco pri sveti maši. Ravno tako tudi pri- ( srčna hvala Rev. Andrew Andreyu za vse i storjene usluge in za asistenco pri sveti j maši, kakor tudi iskrena hvala Rev. Vincent j Jones za navzočnost pri sveti maši. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki ste jih obiskovali v bolezni ler vsem, ki ste se jih še posebno spomnili s številnimi različnimi darili. Ravno tako se želimo ikkreno zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi iskrena hvala vsem, ki so prišli pokojno po-kropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se Udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v. blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, in sicer: Mrs. Anna Blatnik, Mr. in Mrs. Louis Collins, Frank, West Virginia; Mr. in Mrs. Frank Drobnich, Granger, Iowa; Mr. in Mrs. ' Frank Petrick, Mr. in Mrs. John Blatnik, Mr. in Mrs. Frank Glinsek, Mr. in Mrs. Edward Blatnik, Mr. Robert Blatnik, Brezo-var Family, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. Ludvik Krneli, Mr. in Mrs. Leo Kausek in družina, Mr. in Mrs. John Anzelc in družina, Mr in Mrs. Louis Mam in družina, Mrs. Theresa Prince in družina, Mrs. Theresa Petkovsek, Mrs. Johanna Hlad in hčere, Mrs.' Caroline Modic, in družina. Mrs. Ivana Gerzel, Benno B. Leustig Family, Andrew Bajt Family, Carry Ave.; Mr. in Mrs. Frank Rode in družina, Mr. M. Ermakora and Daughters, Mr. in Mrs. Anton Petkovsek, Mr. in Mrs. Tom Maglich, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovsek, Jr., Mr. in Mrs. Frank Petkovsek, Mr. in Mrs. Frank Glavic, Mr. in Mrs. Frank Godec, Mr. in Mrs. P. Dickinson, Mr. Anton Grdina družina, Mrs. Ivanka Shiffrer in Vida, Mrs. Frances Stocker, Mrs. Mary Axtell, Mrs. Theresa Zupančič, Janet and Ellis Busse, Mr. in Mrs. Sam Richter, Mr. in Mrs. Emery Krizman, Mr. in Mrs. H. A. Dank, Mr. in Mrs. Tino Modic Mr. in Mrs. John H. Gornik, Jr., Suha-dolc družina, Mr. in Mrs. J. J. Rada, Mr. Al. Bach, Norman and Adene Mahoney, Mr. in Mrs W- E. Hornig, Mae and Frank Zivoder, Cyril Kunstel družina, Pvt. in Mrs. Joseph Buzželli, Mrs. Julia Franckievicz, Mr. in Mrs. Charles C. Clippinger, Mr. in Mrs. W. T Glidden, Mr. Charles W. Davis. Mr. O. W. Herthneck, Lt. Francis R. Jaksic, Mrs. Frances Slapnik, Mr. in Mrs. Joseph Stare, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. James Slapnik, Ir Sgt. in Mrs. Adolph Rupe, Mr. Joseph Miller Misses Florence and Hazel Miller, Mr in Mrs. George Miller, Mr. in Mrs. Ed. Peck Mr. in Mrs. Wm. Krall, Mr. in Mrs. Frank Bizily, Mr. in Mrs. Henry Opalek, Albert Edward, Dorothy Bruss, Mr. R. F. Hennig, Pvt. Robert Griffiths, Mr. Elwood Dyment, Mrs. R. Nessy, Miss Alice Post, Miss Anne Russ, Mr. Ludwig Klinger, Neighbors, društvo Srca Marije, podružnica št 25 SŽZ, društvo sv. Ane SDZ, društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ, Bookkeeping Controlling Dept. of Brown Fence and Wire Co Buckeye Office of The Cleveland Trust Company, Pipe Machinery Co. and Employees Employees of Brown Fence and Wire Co' Elwell Parker Electric Co. Employees, Gaee Finishing Dept. of Pipe Machinery Co Second Shift Grinding Dept. of Fisher Bodv Co., Joseph T. Ferguson, Auditor of State of Ohio, Employees of the State Auditor's Dept., Columbus, Ohio; Fisher Body Co P""1' No- 1'> The Sherwin-WJlliams Co" Purchasing Dept. of Sherwin-Williams Co" Firestone Tire and Rubber Co., Akron, i o Trumpette Club, Yugoslav (Slovene) Club East 152nd Street Recreation. Iskreno se zahvaljujemo tudi prijateljem in sosedom za krasen skupni venec in za dar za svete maše. Ravno tako tudi iskrena hvala nabiralki Miss Edna Haffner za njen trud. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, in sicer: Mr. Joe Adamič, Burton, Ohio; Rev. A. A. Andrey, Miss Mary Alich, Antoncic Family, Mr. in Mrs. Anton F. Anzlovar, Miss Mildred Arnold, Mr. in Mrs. Ralph Branovic, Mr. in Mrs. Frank Brancei, Miss Jennie Blatnik, Miss Carolyn Broughman, Mrs. Rose Bizjak, Mrs. J. Breskvar, Mrs. Mary Bencin in hčere, Mrs. Lawrence Bandi, Mrs. Jean Be-ljan, Mrs. Margaret Bizily, Mr. in Mrs. James Bartol, Miss Frances Bogovich, Mrs. Walter Buckley, Miss Helen Barmess, Corp. in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. Andrew Bajt in družina, Carry Ave.; Mrs. S. Bra-nicel, Rev. Louis Baznik, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Theresa Besenicar, Mr. in Mrs. E. J. Bell, Dr. in Mrs. F. N. Braidech, Mr. in Mrs. Frank Bizily, Mrs. Caroline Boyce, Lillian Bruss, Misses Carolyn in Anne Budan, Mrs. Julia Brezovar, Mr. in Mrs. Rudolf Cetina, Mrs. Rose Cimperman, E. 55 St.; Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Louis Collins, Frank, West Virginia; Mrs. Frank Cos, Mr. in Mrs. Louis C. Doer-ner, Mrs. Marie DiBello, Mrs. Mary Drag-man, Mr. in Mrs. James Debevec, Mr. in Mrs. P. C. Dahlman and Family, Mr. in Mrs. Frank Drobnich, Granger, Iowa; Mr- in Mf§. Louis Erste, Whittier Ave.; Mr. in Mrs. August J. Fier, Mr. in Mrs. Jerry Grdina, Mr. in Mrs. John Gornik, Sr., Mr. in Mrs. Frank Gabrenya, Mr. in Mrs. John Gabren-ya, Mary Kuhar Gerity, Mr. Anton Grdina in družina, Mrs. Thomas Gillooly, Mrs. Mary Grdina, Mr. in Mrs. Frank Grdina, Mrs. Mary Gornik, E. 76 St.; Mr. in Mrs. Jennie Habic, Mr. in Mrs. Blaze Hace, Airs. Tereza Hrovat, Edna Ave.; Misses Mildred, Helen in Dorothy Hrovat, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mrs. Johanna Hlad, Mrs. Catherine Hrovat, E. 74 St.; Mr. E. J. Hrovat, Mr. Joseph A. Hrovat, Mr. in Mrs. F. Haffner and Family, Mr. in Mrs. Walter H. Hoehn, Mr. in Mrs. Frank Jaksic, Mr. in Mrs. John Jalovec, Giddings Rd.; Mr. in Mrs. Joe Janes and Family, Mrs. Frances Jerman, Mr. in Mrs. Charles Jeric, Mr. Ma-thias Juratovac, Mr. I. J. Jones, Mrs. Nettie Kalish, Mr. Matt Kastelic, Saranac Rd.; Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Kolar Family, E. 61 St.; Mr. in Mrs. Matt Krizman, Sr., Mr. in Mrs. Leo Kolegar in družina, Mr. in Mrs. Mario Kolenc, Mr. in Mrs. Joseph Koprivec, Mrs. Stanley F. Kromar, Mr. in Mrs Edward J. Kovacic, Mr. in Mrs. Louis Knauss, Lake Shore Blvd.; Mrs. J. Krall, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. John Kovacic, Mrs. Mary Kuhar, Herrick Rd.; Mr. in Mrs. Anthony Kromer, Mr. in Mrs. " Emery Krizman, Miss Vera Knaus, Mr. in Mrs. Jernej Kramer, Airs. Jernej Knaus, Mr. in Mrs. Joseph Kmett, Waterloo Rd.'; Mr. in Mrs. Joseph Kmc, Mr. in Mrs. Frank Klemencic, Airs. Julia Knauss, Mr. in Mrs. F. Kraisner, Mrs. Theodore J. Karpinski, Mr. in Mrs. Anthony Kramer, Mrs. Theresa Kmet, Mrs. Marian Knaus, Mr. in Mrs. Wm. Krall, Mrs. Terezija Kasic, Mr. in Mrs. John Kobe in sinovi, Mrs. Mollie Koren, Mr. in Mrs. L. Knap-pe, Mr. in Mrs. Joseph Leskovec, Jr., Mr. in Mrs. Frank Levstek in družina, Airs, Frances Lunder, Mr. in Mrs. CJiarles J. Lau-sche, Mr. injurs. Charles Lusin, Dr. in Mrs. \Vm. Lausche, Mrs. Rose Mickovic, Mrs. Helen Mally, Manno Family, Mr. in. Mrs, John. Milavec, E. 99 St.; Mr. in Mrs. Jerrj Mavko, Madison, Ohio; Mr. in Mrs. Frank Matjasic, Sr. in družina, Mrs. Frances Milavec, E. 61 St.; Mr. in Mrs. Frank Mramor E. 76 St.; Mrs. Frances Mihelcic in družina, Mr. in Mrs. Jos. Modic, E. 62 St.; Mlin Mrs. Joe Meglich in družina, Mr. in Mrs Chester Mazer, Miss Mary Marsich, Mr. ii Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs-^ # lavec, Mr. in Mrs. John Mahne, W^f Mahovlic, Mr. in Mrs. Joseph Mar" in Mrs. Frank Mauer, Mr. in Mh N«1? Martincic, Sr., Air. in Mrs. Josep« Hale Ave.; Mrs. Josephine s'w Mary Oblak, Saranac Rd.; Mr. in V. Okorn in družina, E. 71 St.; « Mary in Millie Orenick, Mr. in Alrs' f Preskar, Air. in Mrs. Anton , m> Louise Pylick, Mr. in Mrs. Ed«ar" ^ Air. in Mrs. Joseph Pozelnik, jv"' fiVj Prince, Mr. Jacob Pozar in druzir>*' j*. Mrs. Frank Pohar, Sr., Mrs. Tne> ^i« , kovsek, Mr. in Mrs. Anton Pryatei. . ham Rd.; Mrs. Teresa Prince in dr" jo>* in Mrs. John Prebil, Mr. in Roitz, Miss Estelle Roitz, Miss ^ R sel, Misses Frances in Mary ; Ann Radwanick, Airs. Frances gif. . Mr. in Mrs. Frank Rode, Mrs. e • Mrs. Mollie Strnad, Mr. Martie ^s 5 in Mrs. Joe Stare, Norwood Rd.j' ;ne, ^ rie Sterle. Mrs. M. Steinitz in ]tK i J. A. Smith, Jr., Norwood Rd.; ^ $< ; Frank Stupar, Mr. in Mrs. LoU'» g^ Mrs. Frances Slapnik, Mrs. Mary, [j Mr. in Mrs. Edward Steffner, Dr. ,y M. Seliskar, Jr., Szymanski **ai gta^-l Gladys Stephan, Mrs. Jasephme m : 156 St.; Mr. in Mrs. Carl J. St««»prf Mrs .Louis Skoda in družina, M"' e»;' n Skully, E. 61 St.; Mr. in Mrs. A" e 5« ; der, Mrs. John Schultz, Mrs. Pal' ML n pfel, C. S. F. in Mrs. Fred StrnintoC 2 j Mrs. Louis 'Srpan, Mr. in Mrs. ^ M nisa, Mrs. Elsie Sell, Mr. 'n .fi i' Tekavec, Miss Ann Tekavec, M'» mazin, Mrs. Agnes Trebec, Mr. '» a ton Urbas, Jr., Mr. in Mrs. Jo*? ^ 5 Sr., Lorain, Ohio; Mr. in Mrs. J°«.fSi'F , Mr. in Mrs. Anton Urbas, Sr., ' JO' 5 Urbancic, Norwood Rd.; Mr. in lv^rS. 5 Urbanic, Miss Mary Vesnesky, ' V«" l' Virant, E. 61 St.; Mrs. Chr'st'" ^ Mr. Anton Vidervol, Mrs. Juh« * f' 5. 7i St.; Wenzel Family, Mr in * JV-). Weichich, Mr. in Mrs. Frank -. Mrs. Charles Yager, Mrs. Jera . W 1 Mr. in Mrs. Frank Zivoder, E- st.;' „ Zupančič, Mrs. Rose Zajc, W. 0CWij n Mary Zehner, Mrs. Alary Zorman. ^ :s Zehner, Officers of Martha J ;0n, t- Fisher Body No. 1 Shop Order coiC t- ing Dept. Elwell Parker Electric . .; Neighbors, Klub Slovenskih vin,er i. Commodores, društvo sv. Ane, ^ z*" r. Enako želimo izreči iskr?Me H* s. vsem, ki so dali svoje avtomof c, polago pri pogrebu. . spffl 1- Posebno prisrčno zahvalo na^ soP s, jo sestra pokojne matere in "'tjfli^ d Mr. in Mrs. Frank in Rose Urffl po*j •y družina iz Granger, Iowa, iy matere Mrs. Antonia Collins, r po? ;s Virginia, ki so prišli sem, da so 5pff r, od pokojne ob krsti in jih z na >h k večnemu počitku. ^ ^ ,h Prisrčno se zahvaljujemo vSifl te|{ s' nam poslali sožalne karte, pispa s- me in nam tako izrazili sočutje- ji Našo prisrčno zahvalo dfj ' članicam društva sv. Ane št. 4 f,: " Srca Marije (staro), podružnice ' društva Jutranja zvezda št. št*'. pr" Slovenskih Vdov in Oltarnega j # sv. Vida, ki so se zbrale k sk^^t« ob krsti pokojne ter se udeleži'" ,s" še in pogreba. ■S- Posebna prisrčna hvala pa c'» rfi ■s' so nosile krsto ter jih častno s^jtK ry groba in jih položile k večnemu v za nk Nadalje izrekamo našo Pri?^jin8 '' li- lo pogrebnemu zavodu Anton " j„ t >r, novi za vso prijazno naklonjeno fet> ii- po urejeno in izvrstno vodstvo P P lr. Slučajno, če smo pomoto" Ker rs. ime izpustili, prosimo oproščen) in namen je izreči vsem najtoplci® Preljubljena in nikdar pozabljena draga mati, težka je bila ločitev od Vas in bridka žalost J)-srce ker Vas tako zelo pogrešamo in tako prazen je naš dom, ker ni več ljubljene matere v njem. J sP^ Vas'je poklical k sebi v večni dom in morali ste zapustiti svoje drage in ostali so nam samo Vasi a ^ j mini. Tolaži nas le misel, da se je končalo Vaše trpljenje in odšli sta k zasluženem večnem počitku, daj mirno počivate in nebeška luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: FRANK, ALVIN, GUS in WILLIAM, sinovi MARY poročena Novak, ROSE, EMMA, MILDRED, ANNE in VERA, hčere S-SGT. ERNEST NOVAK in ROBERT MILLAVEC, vnuka DORIS, DOLORES in MARGOT MILLAVEC, vnukinje LILLIAN, HELEN, TEKLA in FRANCES, sinahe ,, JOSEPH, zet V cievelandu zapuščajo tudi žalujočo sestro Anna Blatnik, v Frank, West Virginia, pa žalujočo sestro Collins, v Granger, Iowa, pa žalojočo sestro Rose Drobnich Cleveland, Ohio, 26. septembra 1944. A