Iz dnevnika 
malega šiškarja
Četrtek
Bil je temačen dan, ravno smo imeli slo-venščino in smo iskali napake v besedilu, ki ga v časopisih objavlja častno razsodišče za slovenski jezik, ko je vstopil ravnatelj in naznanil, da bodo letos počitnice za teden dni daljše.
Našo učiteljico je skoraj kap, kar seveda ni nič nenavadnega, sa.j se tovrstni simptomi pri n.jej dogajajo skoraj vsak dan. Nekaj učencev je menilo, da je vse skupaj hudo ze-zanje in da nas preizkušajo, kakšna je naša zavest, naposled smo pa vseeno zarjuli hu-raaa, nakar je bi)o pouka za tisti dan seveda konec.
Nato sem v časopisu prebral, da bodo po-čitnice daljše samo zato, da bi prihranili ne-ka.i kurilnega olja. To je sicer dobra ideja, vendar ne vem, zakaj so se na kurilno olje spomnili ravno ob nast šolarjih. Navsezadnje tudi naš ata hodi vsak dan v službo in nato pripoveduje, da ne dela drugega kot da bere časopis in opravlja sotovariše ter mislim, da bi to lahko počel tudi doma in bi v službi lahko pribranili nekaj kuriva. Ampak če so se že odločili, da bodo reševali energetsko bilanco na plečih nas, šolarjev, naj pač to počnejo, se bomo že kako znašli. Jaz bom tisti teden sicer doma, ker domači proračun ne prenese enotedenskega smučarskega viška, toda kuril si bom lahko menda le toliko, da bo organizem prenesel — kajti sicer pri nas dopoldne ne kurimo. Sem pa vseeno ponosen, da bom tudi jaz reševal problem kurilnega olja.
Petek
Danes je prišel naš ata ves nakurjen iz službe. Zaposlen je namreč v takšni ustanovi, kjer se ves čas samo delajo, da nekaj delajo, v resnici pa nič ne delajo. Toda kljub temu so se nekateri odločili, da bi uvedli štemplja-nje kartic, da bi se vedelo, koliko ur in mi-nut na dan se je nekdo delal, da dela, da bi potem lahko takrat, ko bi se naveličal delati, da dela, odšel mirno domov in mu nihče ne bi mogel nič reči.
Po tem ukrepu so začeli nekateri atovi sodelavci nenadoma hoditi v službo že ob še-stih namesto ob sedmih. Predvsem morajo takrat že taka in tako vstati, ker ob takšnih urah začenjajo z delom njihove zakonske tovarišice, ki jih vsak dan vozijo v službo, nekateri pa zaradi starostnih motenj tako in tako ne morejo dolgo spati. In ker šefi pri-dejo v službo šele ob sedmih, se tista odvečna ura sicer krepko beleži na karticah, v resnici pa fantje mrzlično igrajo tarok, ženske se pa neutrudno šminkajo in se nasploh ogledujejo ter kuhajo kavico. Ko pa pride petek, kar-lice pokažejo, da imajo vsi našteti ogromno minut profita in lahko ročno izginejo že ob dvanajsti uri, kar je jako koristno,
Ata je silno besen. Ampak kaj, ko on našo mamo vozi v službo šele ob sedmih in ome-njenih ugodnosti v zvezi z urami sploh ne more izkoriščati. Mislim, da ga to zelo žre in da je vse tisto, kar je povedal, ena sama fovšija, ki je tako in tako eno osrednjih gibal  našega  življenja ...
Srečko