• DELAVSKA SOCIALISTIČNA STRANKA
Ob 60-letnici
Do težko pričakovane zdniži-tve Južnih Slovanov v enotno dr-žavo je prišlo po končani prvi sve-tovni vojni. Leta 1918 je bila pro-glašena kraljevina SHS, o kateri je Edvard Kardel) zapisal, da »je bila rojena v almosferi kontrare-volucije in to ji je dalo vsebino za doigo dobo«. To je bila doba, v kateri je bila ustanovljena komu-nistična stranka, doba, v kateri se je njeno članstvo kljub terorju, preganjanju s strani vladajoče buržoazije večalo in krepilo. Iz tega neenakega boja je kljub vsemu prišla kot zmagovalka.
Nadaljevanje na 5. str.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Toda povrnimo se na njen začetek — ustanovitev. JSDS (K) je bilausta-novljena 20. aprila 1919 vBeogradu, kjer so se zbrali predstavniki JSDS iz vse Jugoslavije, razen iz Slovenije. V JSDS za Slovenijo je bilo vodstvo stranke desno usmerjeno in je vodilo politiko ministerializma (politika udeležbe socialnih demokratov v vladah). Velik del članstva te stranke pa je bil pod vplivom revolucionar-v nega vrenja, ki se je po prvi svetovni vojni, posebno po zmagi oktobršte revolucije, razširilo po vsej Evropi. Svoje napredne ideje so zapisali v prvem slovenskem komunističnem časopisu Baklja, ki je izšel julija 1919.
4. 1920), v katerem so zapisali: »Naš program — marksistični socializem«, ki da ga ne bodo zlahka dosegli, ter nadaljujejo: »Vemo pa da je zlasti v sedanjih zgodovinskih in še posebej v naših jugoslovanskih razmerah prvi začetek vsake uspešne socialistične politike v organizaciji in ujedinjenju vsega jugoslovanskega proletariata«. Za ustanovni kongres DSSS, ki je potekal 11. aprila 1920, so se dome-nili 14. marca na zaupniški konfe-renci DSSS, ki so se je udeležili dele-gati tudi iz drugih krajev Slovenije in s tem dali vso podporo novi stranki, ki se je prva v Sloveniji začela ime-novati komunistična.
¦ V hotelu Tivoli (Švicarija) v Ljub-ljani se je zbralo 54 delegatov, ki so
Nekdanji hotel Tivoli (ali Švicarija) v Ljubljani, kjer je bil 11. aprila ustanovni kongres Socialistične detavske stranke Jugoslavije (komunistov) za Slovenijo.
Nasprotja med levo in desno usmerjeni člani so se zaostrila po končani konferenci socialnodemo-kratske stranke za Ljubljano in oko-lico (4. jan. 1920). Na njej so večino dobili levo usmejeni delegati in za-htevali, naj se skliče izredni strankin zbor in prekine s politiko ministriali-zma. Seja izvršriega odbora JSDS, ki je bila februarja 1920, je zagrozila ljubljanski organizaciji z razpustom. Žato so se člani Ijubljanske organiza-ci je odločili, da izstopijo iz JSDS in se proglasijo za sestavni del nove De-lavske socialistične stranke za Slove-nijo (DSSS). 3. marca 1920 so izdali Manifest, v katerm pozivajo delavce, naj pristopijo v novo stranko.
Nova delavska socialistična stranka za Slovenijo je tudi izdajala časopis Ujedinjenje (od 13. 3. do 17.
zastopali 12.000 članov iz 20 organi-zacij iz vse Slovenije. DSSS je na tem svojem ustanovnem kongresu spre-jela statut JSDS (K), delovni pro-gram ter poleg drugih resohicij tudi resolucijo o zedinjenju, v kateri so zapisali: »Da se borbena moč pro-letariata poveča, stnatra strankin zbor takojšnje ujedinjene s Sociali-stično stranko Jugoslavije (komuni-stov) za absolutno potrebno, zaradi česar proglaša, da se smatra od danes naprej za sestavni del stranke na te-melju resolucij in sklepov velikonoč-nega kongresa lanskega leta v Beo-gradu (21.—23. april 1919«).
S tem je prenehala obstajati DSSS. Njena življenjska doba je bila krat-kotrajna, nekaj več kot mesec dni, a ta dan beležimo kot ustanovitev ko-munistične stranke Slovenije.