199. številka. Ljubljana, v soboto 30. avgusta. XXIII. !«<». :890. shaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 t»ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za edenflcnesec 1 glrt. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kako je vojvoda Lauenburški ustanovil ruskofrancosko prijateljstvo. (Konec.) Ruska orijeotska politika pa tudi ne nasprotuje nemškim koristim. Sanštefanski dogovor še Rusiji ni pripomogel do Dardanel, pa] ž njim je bila Rusija vsekako storila velik korak k osvoj«mju Carigrada. Bismarck se je sam večkrat izjavil, da Nemčija nema nobenih interesov v orijentu. Mi vemo, da nemški narod v tej zadevi ni tako indiferenten, Če bi kaka pomorska sila si prisvojila Dardanele in Bospor, bi nemška trgovina imela škodo. Če pa Rusija s pomočjo Nemčije prisvoji te ožine, bode pa Nemčija v trgovskem oziru celo na boljšem. Ruse nekaj Čudnega vleče v ori-jent. Vsi Rusi neBo tega mnenja, da mora Rusija iskati blagostanja v orijentu. Turgenjev je mislil, da je teženje proti Bicancu odveč in drugi svobodomiselni Rusi tega teženja razumeti ne mogo. Rusov v Carigrad ne vlečejo narodnogospodarski oziri, temveč nekaj mističnega. V Bicanci pokri-stijanila 86 je Olga, soproga Igorja, kar pomenja za Rusijo novo dobo. Cesar Porfirogenetos bil jej je kum. Iz Bicanca prišli so sveti možje, ki so prinesli RuBiji krščansko vero in krstili Vladimirja in narod njegov. Kijev je ostal od tedaj z Bicancem vedno združen s sveto vero. Srce je krvavelo ver nim Rusom, ko je Mohamed II. prisvojil Carigrad in cerkev sv. Sofije spremenil v mošejo, da se Čita koran, kjer se je poprej slavil spasitelj. Leta 1453. je Rusija sama vzdihovala pod mongolskim ižesom in ni mogla grškemu cesarstvu pomagati, danes pa misli, da je poklicana, da iztrga cerkev svete Sofije nevernikom. V Carigradu bila bi Rusija blizu krajev, kjer je Izveličar učil in trpel. V zapadni Evropi ne morejo umeti tega misticizma in zatorej predbacivajo Rusiji, da bi iz gospodarskopolitičnih o/irov si rada prisvojila Carigrad. Čemu bode pa Rusiji Bospor? Ni dosti, da Be ima svetovno cesto za pomorski promet, treba Se druzih faktorjev: mornarice, kapitala, znanstva, podjetnega duha, zvez, pred vsem pa izšolanih mož, kar se pa ne da dobiti čez noč, temveč je zato treba stoletij. Če se bode Rusija razprostirala od orijenta do ledenega morja, ne bode več mogla izravnavati interesov svojih narodov, ki bodo tako različni. Dobiček bode imela le Nemčija, če si Rusi prisvoje Bospor, kajti Rusi bodo na Zlatem rogu no-minelno gospodarili, v resnici pa le Nemčija. Nemški trgovski mornarici, nemškemu kapitalu, nemški podjetnosti bi se odprlo obširno poprišče, tembolj, ker bode Rusija prisiljena opirati se na Nemčijo, da obdrži, kar je pridobila. Na vzhodu Rusije bi se odprle nemški trgovini in industriji obširne pokrajine. Če bi bila Nemčija zvezana z Rusijo, bi se jej nikogar ne bilo bati, lahko bi pomanjšala vojsko, ker že jedva zmaguje vojaška bremena. Knez Bismarck pa ni hotel podpirati Rusije, da se Nemčija preveč ne oddalji od zapadnih vlasti) Bisraarckova politika je Čudna in nerazumljiva. Če mu je ljubša zveza z Avstrijo, zakaj se pa sedaj laska Rusiji, zakaj je pa vse sile napel, da je preprečil, da se pruska princesinja ni omožila po svojem srčnem nagnenji iz ozirov na carja'? Če zvezo z Rusijo Bismarck zmatra za slabšo nego zvezo z zapadnimi vlastmi, zakaj pa obsoja cesarjevo potovanje v Carigrad. Izjave Bismarckove proti časnikarjem neso druzega pojasnile, b kor to, da mu je teško, da ni več kancelar. Rusija se je umaknila nevoljno po kongresu, pa bi so bila morda še približala Nemčiji, da neso tega preprečile Bismarckove reptilije, ki so zatrjevale: Če tudi se Rusija neče nam približati, ima Nemčija vender še dva druga konja v hlevu (Avstrijo in Italijo). Nemški oficijozni listi napadali so neprestano slovanofile, h katerim pripada vse, kar kaj velja v Rusiji. Na to se je pa še začela borba proti ruskim vrednostnim papirjem. Kurs papirnemu rublju, ki je danes 2 30, pal je bil na 1*80 mark. Bismarck se sicer izgovarja, da je le hjtel Nemce odvrniti od tega, da ne bi kupovali tujih papirjev, pa ta trditev ne velja, kajti admiraliteta brez vednosti njegove gotovo ni bila nakupila za 1O0 milijonov ruskih vrednostnih papirjev. Veliko nevoljo je vzbudilo v Rusiji to, da so iz Nemčije brez vsega uzroka iztirali 40.000 poštenih ruskih podanikov. Da ima Nemčija pravico posamične nepovoljne osebe iztiravati, temu nihče ne ugovarja, vsaj še iztirava svoje podložnike. Na tisoče podanikov prijateljske države pa ne iztirajo v nobeni državi, izimši morda Sudan in Dahomeh. L. 1870. so res bili iz Pariza iztirali Nemce, ko so se pripravljali za obleganje; pa tedaj je bila Francija v vojni z Nemčijo, Nemčija je pa zato od Francije še zahtevala odškodnino in jo tudi dobila. Da so pa iz Nemčije iztirali toliko Rusov ob mirnem času, to je globoko užalilo rusko narodno Čuvstvo. Vlada ruska se zaradi tega ni pritožila, kar bi bil Bismarck morda rad videl, temveč iz-tirala je 10.000 Nemcev, čemur tudi Nemčija ni ugovarjala. Kaj je vodilo Bismarcka, da je jel iztiravati ruske podložnike, to se Še sedaj ni razjasnilo. Ko so v državnem zboru najboljši možje nemškega naroda grajali postopanje njegovo, ni vedel druzega odgovoriti, nego, da zmatra tako postopanje za pametno. Jednajst let že Rusija ni v zvezi z Nemčijo, in to je zanjo dobro. Njena veljava sc je povek-šala, njeno blagostanje se je povzdignilo, njen kredit je večji, nego je bil poprej. Lepo se razvija. Zvez ne išče, a gotova je, da v vojni najde zaveznika. Njen naravni zaveznik je Francija, ki ima ž njo jednake interese. Bismarck se pa moti, Če res misli tako, kakor se je izjavil proti nekemu časnikarju, da bode Rusija mirno gledala nemško-fran-cosko vojno. Bivšega nemškega kancelarja govorjenje se pa tudi ne ujema, kajti proti druzemu časnikarju se je izrazil, da je celokupnost Francije in Avstrije potrebna. On dobro ve, da bi Rusi branili Francijo, kakor bi Nemci Avstrijo, ko bi jo kdo napal. Kdor ima le iskrico človeške ljubezni, mora želeti, da usoda Evropo obvaruje nemško-francoske vojne. Prihodnja vojna v Evropi bode strašna, kajti Evropo bode pahnila v barbarstvo. Vsak bojujoč narod bode postavil v boj poslednjega moža, ker šlo mu bode za obstanek. Če bode pa vojna neizogibna, če mora belce-bub triumfovati nad našo kulturo, civilizacijo in človečnostjo, Rusija ne bode neutralna, pa se tudi ne bode na nemški straui bojevala za nemško Bvobodo. LISTEK. Nedeljsko pismo. Bili so hudi dnevi, ko smo si uprav v potu svojega obraza služili kruh, ko je termometer trdovratno kazal nad 30° C, ko nesi niti v Koleziji dobil prostora, da bi v ne baš kristalni vodi ohladil ude svoje, ko je dan za dnevom z jednako silo pripekalo soloce in vse iskalo okrepčevalne sence, ko je zavladala vsestranska suša in kakor v narodni pesmi: „Zemljo voda je vplahnila, V dve, tri morja so je zlila. Vel'ka suša je nastala, Gora vodu ni dajala. Vsi ljudje in vse živali, Žeje konec so jemali." A prebili smo srečno hude pasje dneve in neznosne vročine je konec. V štiriindvajsetih urah prestopili smo iz soparnega poletja v jesen in najhujša vročina je za nami. Nagli ta prehod pro-uzročil je ponedeljaki vihar, ki nam ne pride tako hitro iz spomina. Sledovi njegovi ostali nam bodo še dolgo vidni v naših drevoredih in gozdih, kjer I je polomil in izruval izredno veliko in najlepših dreves. Čudno pri tem je pač to, da ni prizanašal niti lipi, niti vitkim smerekam in sečnatim kostanjem, da je celo tršato hraste vrgel ob tla, dočim so dolgočasne vrbe in zanikerne jelše srečno prestale moč viharja. Bilo je ob viharji, kakor v javnem življenji. Kdor se klanja in upogiblje, navadno bolje izhaja, nego oni, ki ima trdo hrbtišče. Često je bolje biti vrba ali jelša; če tudi se na njej klošči rede, nego pa vonjava lipa ali pa vitka smereka. Dasi je vihar prouzročil veliko škode, sme se vender tudi o njem reči: „Ni je nesreče, brec sreče". Vihar bil je sreča za siromake Ljubljanske, ki v gostih tolpah hite v drevorede in gozd pobirat polomljenih vej. Veliko sežnjev drv si bodo nabrali za zimo in vsaj v tem oziru preskrbljeni pričakovali mrzlih dni j. Za siromake je to važna rubrika, vihar bil jim je prava dobrota, zato je tudi neka suha starka, ko je prihitela v drevored in videla toliko polomljenega drevja, z nekakim zadoščenjem vsklik-nila: „Bog je vender pravičen!" O viharji bilo je čitati iz raznih krajev vsakovrstnih popisov. Mej drugim naletel sem v uradnem listu na dopis, kateremu sem se moral smejati. Gospod K. piše namreč v svojem dopisu: nDas Geheul und Getbse des Sturmes war geradezu haar-strliubend." Humor tiči v tem, da gospod K. sploh las nima, marveč nosi vlaBuljo, da se mu torej lasje neso mogli ježiti. Toda smeh mi je kmalu polegel in lasje, kolikor jih če imam, so se mi res začeli ježiti, ko sera začel premišljati o Sokolski slavnosti v Cel j i. Na vse straui prirerajo se slavnosti in veselice, ne da bi se jim delale ovire. Na Dunaji ko-kodakali so nemški pevci, kakor so hoteli, proglašali Slovane za svoje silovite sovražnike, a nihče jim ni niti lasu skrivil in ministerski predsednik grof TaafFe bil je sam prisoten pri tej veselici. In koliko je bilo druzih veselic po nemških pokrajinah brez najmanjše ovire ! V Celji pa še zdaj nesmo gotovi in ne vemo, ne kaj, ne kako. Zaradi par nervoznih Celjanov, na katere Sokolske rudeče Brajce isto tako uplivajo, kakor Škrlat na purane, izdala se je prepoved, priziv proti njej pa še vedno v Gradci čaka odrešenja. Kdaj pride rešitev, tega ne vemo, le toliko je gotovo, da se Celjani Sokolov neizmerno boje. To pa je dobro, kajti „strah jo lepa reč" in skrbeti je treba, da se Celjani tega strahu nikdar ne znebe. b. K u s k i narod bode dobro vedel, da je ■ obstanek Francije potreben Rusiji, kakor se je izrazil Bismarck sam. Politični razgled. Notranje e že sedaj, da pride zopet toliko tujcev, toliko ljudi] iz okolice v mesto in pusti tam nekaj tisočakov. Mestni urad sam je prvotno brez ovinkov, a ko ravno je odbor „C oljskega Sokola" koj prvič naznanil separatne vlake —, slavnost dovolil, kakor je to seveda tudi storilo c kr. okrajno glavarstvo. In prišli ste Vi, Rakuschi i dr., in pričeli hujskanje privatno in javno, pred dostojanstveniki ia pred mirnimi meščani, hodili sami in pošiljali svoje agente, da se naj Slovencem ne prepuste stano vanja. Če tudi ni pričakovati več kot 150 do 200 nemških goBtov, skušali ste celo odvzeti že od nas najeta stanovanja — v čast Celjanom v velikej večini brezuspešno —, dosecli ste zavratno preklic že dovoljeue slavnosti pri mestnem uradu in gospoda župana celo osebno poslali v Gradec! Kaj se Vam je bati slavnosti! Zakaj hočete odvrniti iz narodne nestrpnosti mestu Celju in njegovim prebivalcem slovenski in deloma hrvatski denar, po katerem navadno tako željno segata? Zakaj nam zavratno očitate namene hujskanja, katerih mi nesmo nikdar imeli, kateri se pa pri Vas nahajajo do skrajne meje. — In mejo, gospodje Rakuschi in drugovi, bodete Vi prekoračili Zavedno postalo bode naše ljudstvo, naši trgovci po Slovenskem in Hrvatskem, in ne varamo se, če trdimo, da tudi Celjani sami v veliki večini postajajo tužni, da tu ni prostora za Velikonemštvo, temveč uvidijo, da smo mi sami drug na druzega vezani. Nam, gospodje Rakuschi in drugovi, za tem ne bode žal; — mi Vam tega ne pozabimo tako hitro, da proti mirnemu slovenskemu ljudstvu, proti našemu razumništvu kličete na pomoč celo bajonete, katerih, hvala Bogu, za nas še ni bilo treba. — Mi vsi smo uverjeni ob uspehu za Celje nasvetovanega univerzalnega leka: naj se internirata za te dni Julij in Pepi Rakusch s svojimi 4 ali 5 drugovi in znahujskanimi trgovskimi pomočniki — in v Celji razvilo se bode te dni veselo ali mirno življenje mej Nemci in Slovenci v materijalni prid meščanom Celjskim, skrivil se ne bode nikomur ne las ne — in to brez pomoči policije in bajonetov. — Iz Kotmare veni na Koroškem 28 avgusta. [Izv. dop.] Dan za dnevom poročate v Vašem cenjenem listu o škodah, ki je je prouzročil pre tekli ponedeljek vihar po Kranjskem. Tudi nam na Koroškem ni prizanesel. Razsajal je po celi Rožni dolini in napravil posebno na pohištvih, kakor na sadnem drevji in na polji neizmerno veliko škode. Poleg tega pa je prihrula še toča, debela kakor golobja in kurja jajca, s tako silo, da je vse poljske pridelke popolnoma uničila. Ajdo je tako v zemljo pobila, da drugi dan ni bilo mogoče spoznati, kaj da je prej na tem mestu rastlo. Že smo se veselili letošnje rasti, ker je vse izredno lepo kuzalo, in veselje je bilo pogledati krasno polje po naših gorah in širni Rožni dolini. Danes je vse pri kraji in naš Um t kmalu ne bode vedel, kako pomagati si, da pošteno preživi sebe in svoje. Davki posipajo čimdalje večji, dohodki pa se kmetovalcu krčijo leto za letom. Pomozi Bog! Naš rojak in odličen posestnik g. P r o s ek a r , p. d. Razaj, poročil se je dne 18. t. m. s hčerjo poBestuika Gaserja ter povabil na gostovanje, ki ga je priredil na svojem lepem posestvu na Plešivci vrh Kotmare vesi, do 200 oseb, deloma sorodnikov, prijateljev in drugih znancev, izraej katerih naj v prvi vrsti omenimo spoštovanega g. dež. poslanca Iv. Hribarja iz Ljubljane, g. posestnika J. R. Hočevarja iz Cerkljan, č. g. provizorja Ant. Ga« brona iz Štebna in nekaterih gospej in gospodov iz Celovca. Zabava je bila izredno lepa in domača, kajti naudušeui govori g. Iv. Hribarja in drugih slovenskih rojakov prepričali so nas, da ni nobenega razločka mej nami, da se drug druzega ljubimo, ko pravi slovanski bratje in da imamo koroški Slovenci onkraj Karavank še mnogo vrlih bratov, na katere se smemo povsem zanašati. Živeli! — Posestnika Kob a na napitnica gosp. Ivanu Hribarju bila je od vseh navzočnih naudušeno vsprejeta in nič manj poslednjega zdravica na ženina in nevesto ter milo domovino slovensko. Živeli tedaj v prvi vrsti rojaki iz Kranjske, ki so nas tudi ta pot počastili s svojim pohodom 1 Iz Orabfttaii j a na Koroškem 29. avgusta. [Izv. dop.] V Pokrški župniji nahaja se v samotnem gozdu ob državni cesti mala cerkvica, ki je posvečena Materi Božji in je imela v zadnjih dveh letih razne nezgode prestati. Pozidana je bila na kraji, kjer se je nekdaj baje prikazovala pobožnim dušam Devica Marija, in verno ljudstvo je vedno rado zahajalo semkaj na božjo pot. Nabralo se je tudi kmalu toliko denarja, da se je mogla sezidati precej prostorna in lepa kapelica. Da bi bila pa ta hiša božja bolj cerkvi podobna, postavil se jej je lansko leto še precej visok zvonik, ki pa se je kmalu potem, ko je bil dozidan, do tal podrl. Zidali so na njem namreč sami taki mojstri, ki so umeli več, nego hruške peč! Ta nesreča je žup-ljaue zelo poparila, kajti s porušenim stolpom pokopalo se je blizu 6000 gld. teško nabranega in izposojenega denarja. Tej nezgodi pridružila se je pa pretekli ponedeljek, 25. t. m., še drugu. Omenjeni dan pride namreč tja neki tujec, in ko najde vrata kapelice zakleuena, hiti k cerkveniku s prošnjo, da bi mu jih odprl, ker bi rad opravil pobožuost svojo. Žena poslednjega ugodi prošnji tujčevi in mu brez ugovora odpre kapelico, potem pa zopet odide na svoje delo. Dolgo časa čaka, in ker tujec le ne pride iz cerkve, ide gledat, kaj da dela, in kmalu zapazi, da si mož prireja za oltarjem limanice, s katerimi bode kradel denar iz pušic. Nekoliko časa ga skrivaj opazuje in ko vidi, da to obrt dobro ume, približa se mu polagoma, in videvša že polno iz pusice nakradenega denarja na tleh ležati, stopi pred njega ter ga iznenadi z besedami: „A tako opravljaš Ti svojo pobožnost; no, le počakaj, koj idem po žandarma, da ti bode pomagal". Žena se obrne in hiti iz cerkvice ter zaklene duri za seboj. Lopov pa, na ta način ujet in prestrašen, ne vedoč, kaj bi hitro storil, da bi se odtegnil zasluženi kazni, odreže vrvico, ki je visela ob strani bandera, ter se obesi za ključavnico na cerkvene duri, zataknivši si prej še za klobuk limanico, s katero je kradel denarje iz raznih pušic v cerkvi. Ko pride žandarm in odpre cerkvenikova žena duri, bil je ujeti tiček Že mrtev in kmalu potem prenesli bo ga k nam v Priloga Slovenskemu Naroda" §t. 199 30. avgnsta 1890. mrtvašnico, kjer je Se včeraj ležal in čakal komi sije, da ga pregleda. Pušice je popolnoma izpraznil in izvlekel je iz njih blizu 16 gld. različnega denarja, katerega je pustil ležati poleg sebe na tleh. Cerkev bode vsled tega čina v kratkem času na novo posvečena. Domače stvari. — (Sokolska slavnost v Celji.) O tej slavnosti piše v jako simpatičnih, izrazih celo vladna „Agr. Ztg.," rekoč: Te patrijotične slavnosti v Celji utegnejo se udeležiti vsa slovenska in primorska sokolska društva, kakor tudi mnogo čeških. Želeti bi bilo, da je udeležba tudi iz Hrvatske — na katero Celjski Slovenci pok'adajo posebno važ nost, — prav mnogobrojna, in se vabijo torej tudi osobe, stoječe izven Sokola, da se udeleže lepe slavnosti bratskega naroda in to naznanijo pri odboru Sokola. Ako bi udeležba bila obilna, osnoval bi se poseben vlak." — (Veselica v Tržič i.) h Kranja se nam piše : Za obletnico, ki jo „Slovensko bralno društvo v Tržiči" priredi dne 7. septembra, je v nas splošno zanimanje. Narodna čitalnica in »Bralno društvo'1 udeležite se te slavnosti korporativno z zastavama. Z vseh krajev Gorenjske sešli se bodo na ta dan rodoljubi v T r Žici, kjer se nam je nadejati prav lepega dne. — (Petarde brez konca in kraja.) Včerajšnji „11 Piccolo" javlja, da jo v sredo zvečer ob V|1P< ur* Pret* Pohodom Dunajskega brzovlaka policaj na južnem kolodvoru Tržaškem in sicer na hodniku pred policijskega komisarja uradno sobo našel petardo in tlečo zažigaluicu pohodil, ter tako preprečil nevarnost. — Včeraj zvečer pripetil se je četrti slučaj. Ob 1U1. uri zvečer razletela se je zopet s strahovitim pokom petarda v drugem nadstropji hiše Hermanstorferjevo via Stadion 6 in sicer pred vrati uredništva lista „L/Adria". Jeden otrok je teško ranjen. — Petarde bo pač žalostne ilustracije Tržaških razmer. V osinih dneh štiri petarde ! In vender še ne mislijo na nas, na zveste Slovane I — (Tega pa vender no!) „Slovenski Gospodar* ima v poslednji številki dopis iz Celja, v katerem se omenja shod zloglasne „Stldmarke", a naposled doslovno piše : nNaši vrli posestniki okoli Celja naj b topiči in mnogoštevilnimi kresovi po naših slovenskih gričih posvetijo in pokažejo prenapetim „Stidrnarkerjem", da se Hlovenska posestva ne kupujejo kar tako z judeževimi groši; topiči in kresovi, naj kakor sv. Cirila in Metoda dan naznanjajo, da Slovenec zna braniti svojo zemljo proti ptujim napadom." Recimo, da so te besede pisane v ironičnem zmislu, nam bode vender sleherni čitatelj pritegnil, da niti taka ironija ni na mestu, najmanje pa v obliki nasveta. Zato se tudi nihče po teh besedah ravnal ae bode in mesto kresov in topičev — pokadilo se bode z ajdovico. — (Pokojni Fran Kotnik iz Vrda) volil je za dobrodelne namene naslednje vsote: Za siromake domače občiue 300O gld, za gasilno društvo v Vrdu 50O gld., za gasilno društvo na Vrhniki 200 gld , društvu za olepšavo Vrhnike in okolice 500 gld., cerkvi sv. Antona v Vrdu 50O gli, „Matici Slovenski" 1000 gld., „Družbi sv. Cirila in Metoda" 500 gld., dijaški kuhinji 500 gld., ubogim učencem na Vrhniški ljudski šoli 2O0 gld — (Za spomenik Marka Pa vi i no vi ća) pokojnega dalmatinskega voditelja narodnega, nabralo se je po slavnosti Makarski v Za ost rogu pri banketu, na katerem so je sprožila misel postaviti mu spomenik, lepa svota preko 3200 gld. To je pač najlepši dokaz dejanjskega naudušonja, katero je vladalo pri zavednih praznovalcih krušne te narodne slavnosti. — ( „Listi na i z 1. 1 17 0—1 190.") Go spoda D. Ivan Trinko in D. Jožef J ušič izdala sta v Vidmu in posvetila č. g. Jožefu Gožnjaku v spomin u meščevanja v župnijo sv. Marije v Dreki 14 stranij obsežno knjižico pod rečenim naslovom in z nastopnim predgovorom ■ „Znano je, da Slovenci so bili nekdaj zelo razširjeni tu in tam po friulski planjavi, posebno okrog Tuliuento ('Paglia-meuto.) Celo do naših dnij so je oudi ohranilo več slovenskih krajevnih imen. A v tem ko so imena ostala sloveuska, ljudstvo je pod tujim uplivom polagoma izgubilo svojo narodnost. Da pa ta jo bila iz početka pristno slovenska, mimo krajevnih imen pričajo tudi ondotnih starih prebivalcev osebna imena, ohranjena v starih listinah. Tako listino, b prekrasnimi staroslovenskimi imeni Vam da Ml poklanjava objavljeno v spomin Vašega umeščenja v slovensko župnijo Marije Device v Dreki. Kako je znamenita za Blovensko zgodovino, lahko razume vsak, kdor jo čita." — (O pianistu g. A n t. F o e r 81 e r j i m 1), bivajočem sedaj zadnji semester na Lipskem kon servatoriji, čitamo v »Leipziger Tagbl." nasl.dnje: „G. Foerster, ki si je pridobil že v polni meri spo štovanje muzikalne kritike, razodeva odlično, nenavadno bogato tehniko, globoko mišljenje in prema-govalno silo v izraževanji." „Leipziger Nachrichte.;" pa oslavljajo našega rojaka naslednjimi vrstami: „Pri g. Foerstera igri divimo se ne samo čudoviti, uprav mojsterski tehniki, ampak tudi plemenitemu, umetniškemu ukusu. Njega simpatično udarjanje in ljubkost figur očarajo vsakega uho." — Razven tega snemljemo privatnemu dopisu, da se je naš Foerster po svoji čudoviti nadarjenosti prikupil tudi svojim učiteljem - mojstrom. Tako ga je hvalil po zadnjem koncertu na konservatoriji, — ko jo bil bviral na klavirji „varijacije in fugo Brahinsa" — prof. Vfeideubach : „Sie apielteu immer schon, dooh dies war ihre gliiuzeudste Leistung." Prof. Rebberg pa trdi: „Seit ich am Conservatoriuui vvirke, wai dies nicht uur in teehuiseher, sondern auch in gei-stiger und seelischer Hinsicht die beste Leistuog, die ich je am Conservatorium gehort habe". — („Slovaški dom".) Kakor smo že poročali, odprli so bratje Slovaki nedavno svoj „Narodni dom", pri kateri slavnoati se je udeležilo mnogo gostov iz gornje Ogerske, in druzih krajev, kjer se govori slovaški. Tudi iz Češke in Moravske došlo je mnogo gostov. „Slovaški dom" v Tur-Čaii8kem sv. Martinu bodo središče uaroduemu življenju bratov Slovakov ter je prav lepa zgridba. Ima čitalnico, oddelek za muzej, .gledališko dvorano, kavarno, gostilnico in sobe za popotnike. Zgradba stala je okolu 85.000 gld. Ta vsota razdeljena je na delnice po 50 gld., katere so vse pokupili Slovaki mej seboj. — (Zadruga pleskarjev i n 1 a le i r a r-jev) se je včeraj v magistratni dvorani v navzočnosti obrtnega komisarja, magistratnega tajnika g. Se še k a, ustauovila. V začasni odbor so izvo 1 jeni gg. : Predsednik Ilugo Eberl, podpredsednik Fran Blaž, odborniki: Fran Pe r k o, Mihael Učak in Adolf Eberl. Začasni odbor bode takoj pravila sestavil in jih c. kr. vladi predložil. — (Cerkljanski dijaki) prirede v nedeljo dne 31. t. m. ua vrtu gostilnice pred šolo veselico z govorom, deklamacijami in predstavo igre „Župan". — (Novi tarif na južni železnici.) K zadnjemu poročilu o južne železnice novem tarifu, bi bode stopil v veljavo s 1. dnem septembra, nam je dodat', da znižanje vozne cene za 15% (toliko je znašalo namreč ažijo za zlato) velja za prvi pojas, to je za daljave do 300 kilometrov, v drugem pojasu, od 300 450 km, bodo zuižaue cene za 30%, v tretjem od 450 km naprej pa za 50%. Znižanje bode torej le znatno pri velicih daljavah. — (Zabavni vlaki južne železnice v Divačo.) Od 31. t. m. bodeta se ustavljala zabavna vlaka št 15 in 16, ki vozita ob nedeljah in praznikih v Divačo, tudi v postajah M i r a m a r e, Gr iguano in na O p čina h po jedno minuto. Izdajati se bodo tudi listki za vožnjo tja in nazaj po znižanih cenah, ki pa veljajo samo za omenjeua dva vlaka. V Mi ram are iti nazaj plačalo se bode 30 kr. (II. r) in 20 kr. (III r.) v Grignano 45 kr. (II. r.) in 30 kr. (III. r.) in na Opčine 1 gld. (II. r.) in 70 kr. (III r.) S to uredbo utegne biti ustreženo Tržaškemu občinstvu. — (Vabilo k tomboli z godbo,) katero priredi gasilno društvo v Šmartnern pri Litiji v nedeljo 7. septembra 1890 ua vrtu gosp. Josipa Jakliču. Začetek ob 3. uri pupoludne. Ćistt dohodek tombole je namenjen za napravo gasilnega orodja. Dobrovoljui dobitki ali darovi se hvaležno vsjirejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Premembe pr i u č i te I j s t v u v Sežanskem šolskem okraji.) G. An hej Se kada, II. učitelj v Sežani, pride v Slivje (okraj Volosko); na njega mesto pa g. Anton Kosovel, učitelj v Dutovijab; v Dutovlje g. Janko Štrukelj, učitelj na Barki; na Barko g. Josip ČJuček, izprašani učit. kandidat; g. Jakob Stare, učitelj v Gorjanskem v Zgonik; na njega mesto gosp. J. S t rekel j, učitelj v Poddragi (okraj Postojina); g. Alojzij K rč, učitelj v Sempolaji v Gradiščanski okraj; na njega raeRto g Avgust Tance, II učitelj v Komnu; na njega mesto g. Justin, izprašani učit. kandidat; g Fran Sinigoj, izprašani učit. kandidat v Velikidol; gspdč Ivana Loze j, učiteljica v Povirji v Tomaj ; na njeno me-ito gapdč. Amalija Je Išče k, izprašana učit. kandidatinja. Gspdč. Terezija So8ič se je službi odpovedala. — (Prvi tedenski semenj v Zagrebu) bil je v sredo, a bil jo le srednje obiskan, ker v narod Se ni prodrla vest o teh novih tedenskih semnjih, ki bodo gotovo dobro obiskani, kadar ae bode to dovolj razglasilo. Kupcev bilo je več, nego prodajalcev. — (Cvetoča jablana) Neki posestnik pri sv. Nikolaji blizu Dobrne presadil je vspomladi precej veliko jablano. Drevesu odpalo je prvo perje, a pognalo drugič in sedaj je jablana v cvetji. — (Popravek.) V notici „Valete" z dne 28. avgusta čita naj se namesto „slovanska vzajemnost" — „poštarska vzajemnost". Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Celje 30. septembra. Osnovalno slavnost „Celjskoga Sokola" namestništvo dovolilo. Udeleženci, ki pridejo z rodbino, naj se oglasijo najdalje do 5. septembra zaradi stanovanj. Tolmin 30. avgusta. Dr. Anton Gregorčič danes zopet jednoglasno izvoljen. Slava našemu poslancu! Dunaj 30. avgusta. „Wlener-Zeitungu objavlja ministersko naredbo, vsled katere je prepovedano uvažati in prevažati cunje, staro obleko in rabljeno perilo iz vse Azije in iz Egipta. Ostende 30. avgusta. Nadvojvodinja Štefanija, hči nadvojvode Friderika ob 1. uri po noči umrla. Voklabruck 30. avgusta. Cesar jahal ob 73U zjutraj z velikim vojaškim spremstvom proti Timmelkammu k manevru. Vso noč je lilo. Budimpešta 30. avgusta. Cesar podaril pogorelcem v Tokaji 5000 gld. Budimpešta 30. avgusta. V Mezoke-resztesu (borsodskem komitatu) zrušila se je goreče hiše streha. Dvanajst oseb zgorelo. Monakovo 29. avgusta. „Allgemeine Zeitung" priobčila nov članek proti državni politiki trdeč, da jej po vsej južni Nemčiji najživahneje pritrjujejo. List pravi, da ne deluje na to, da bi se Bismarck nazaj poklical, a da želi, da se v vnanji politiki ohrani njegov svet, ker Caprivi nema dovolj skušnje. Madrid 29. avgusta. V provincijali včeraj za kolero zbolelo 72, umrlo 36 oseb. Razne vesti. * (Slovar francoske akademije.) Nedavno objavili smo vest, da francoska akademija ne misli več izdati svojega slovarja. Ta vest pa ni istinita. Francoska akademiju je svoj „Dictionnaire d'usage" izdala pred 6 leti in ga tudi zopet izda, kadar bode potrebno. Dosedaj je akademija izdala svuj slovar vsacih 20 ali 30 let. Poleg tega pa namerava akademija izdati še „Dictionnaire historiquetf. Ta slovar bi imel namen, ne le raztolmačiti pojem slednje besede točno, temveč tudi povedati vso njeno zgodovino. Da se izda tak slovar, je treba velicih študij, segajoči h v najstarejšo dobo francoskega jezika. Da to delo počasi napreduje, je naravno. Dosedaj so prišli do besede „ Avant". Ker se delo že desetletja pripravlja in se še ni izdal noben zvezek, so nekateruiki jeli trditi, da akademija slovarja ne izda, kar je dalo povod znani notici, ki je bila čitati skoro po vseh listih in so mnogi mislili, da se ozira na občno znani slovar francoske akademije, ne pa na vse drugo delo. * (Moltkejeva devetdesetletnica.) Dne 26. oktobra spolnil bode generalni vojni maršal, bivši načelnik velicega nemškega generalnega štaba, grof Moltke, 'JO. leto. Tedaj mu nameravajo izročiti skupno adreso vBeh meBt v Nemčiji. Podpisi bodo urejeni po pokrajinah, in od vsake pokrajine krasno v usnje vezani. Na platnicah bode grb pokrnjine. Vsi zvezki se bodo spravili v lep z raznimi rezbarijami in slavljenčevim grbom okrašen predalnik. Na predalniku bode podoba cesarjeva, na vratih paGermanija upodobljena. Vojni minister je odboru za to slavlje podaril 1870. leta priple-njenih topov, da se iz njih ulije cesarjev kip in Germanija. * (Prebivalstvo Z j o d i n j e n i h držav) severnoameriških se ceni na 01,000.000 duš. Pomnožilo se je torej v zadnjem desetletji za 30°/o- * (Ali žival more dobiti pojem o številih?) Znani prirodoznanec Romanes je v tem oziru delal poskuse s šimpansom v Londonski zoo-logični družbi. Zahteval je večkrat od njega, da naj da jedno, dve ali tri bilke. Če je žival dala pravo število bilk, dobila je jabelko, sicer pa ne. Pozneje so delali poskuse tudi z večjimi številkami in pokazalo se je, da je do C opica navadno zadela pravo število, naprej pa ni šlo. ljudsko sredstvo. M o 11-ovo „ Francosko žganje- daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskik in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in liltsih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni taložnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se Izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—11) m. JMJME ZVON" stoji za v»e leto gl«l. MJO : za pol leta gld. 2.30; za vvtrl leta gltl. 1.19. Tujo! : 29. avgusta. Pri Malici: 1*1. Miller, Reicbold, Arnatein z Dunaja. — Kumer8 iz Trsta. — Dr. Sarro iz Berolina. — Plantan iz Radovljico. — Gantar iz Ćermošnjic. — Paradeiser z rodbino iz Pulja. — Dorsner iz Gradca. Pri slonu : Kaindl, Bodenstein, baron Kaebormetter z Dunaja. — Kobn iz Kaniže. — Fiscber iz Budimpešte. — Fuldman iz Gradca. — Luzzatto, Galle, KoBOvich iz Trsta. — Fuchs iz Prage. — Bals, Keiner iz Monakovega. — Kressel iz Bregenca. Pri južnem kolodvora: Jenov iz Londona. — Dolingcr iz Beljaka. — Scharabon z rodbino s Križa. — Zeller iz Kranja. tJmrll so v lijiiltljaui : 27. avgusta: Franca Žafran, Btrugarjova hči, 7 let, sv. Jakoba trg št. 7, za božjastjo. 29. avgusta: Alojzija Svigelj, delavčeva liri, 2 leti, Karolinška zemlja št. 1, za katarom v želodcu. — Ana Petcrca, delavčeva hči, 1 mesec, Kurja vas št. 10, za katarom v črevih in Želodcu. V deželni bolnici: 27. avgusta: Cecilija Httferl, goBtija, 42 let, za sušicu. 28- avgusta: Marjeta Jankovič, dninarica, 30 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > 08 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 735-2 mm. 733 0 mm. 7323 mm. 14-9° C 26 7° C 19 2° C si. svz. si. zah. al. zah. jas. d.jas. obl. 8 00 ud. dežja, j Srednja temperatura 203°, za 2-9° nad normalom. ID-curLaos^si Toorza dne 29. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — daneB Papirna renta.....gld. 88-05 — gld. 8805 Srebrna renta.....„ 89 75 — „ 89-35 Zlata renta......„ 10675 — „ 106-55 5°/0 marčna renta .... „ 10125 — „ 101-45 Akcije narodne banke . . „ 968-— — „ 965-— Kreditne akcije.....„ 30825 — „ 307-25 London....... . „ 112 30 — „ 111*95 Srebro........„ —.— „ — Napol.......... 8-95 — , 8-fO C. kr. cekini ...... „ 5-35 — , 5'35 Nemške marke.....„ 55*— — „ fi4-87'/i 4°/. državne srečke iz I. 1854 250 gld. 131 gld. 25 kr. Državne srečko iz 1. 1864 100 „ 177 „ 25 „ 8gerBka zlata renta 4°/0....... 101 „ 50 „ gerska papirna renta 5°/0 ...... 99 „ 70 „ Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 121 „ — , Zemlj. obč. avstr. 41/i°/0 zlati zast. listi . . llii n 75 „ Kruditue srečke......100 gld. 187 „ 50 „ Kudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akctje anglo-avstr. banke . . 120 „ 165 , 10 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 219 „ — „ GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(15-1) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijelctična in H gld. hektoliter proda (648—4) Fran Prijatelj v Triiši, p. Mokronog. vsprejmo se pod dobrim gospodinjstvom pri meni, ali b lirami ali brez hrane. («*—8) Neža Marolt, gospodinja, Ka stol bi It. *t. **• LJubljana. Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se vedno vekša in mnogo let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osobe (dosluženi žandanni imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom. — Vprašanja pod: „0. 8. 1S9© dradec, poste restante.** (312-20) JA1TES OGHEUS puškar (341-36) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenaroja kresne puške na puške zadovke (Iliuterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopošilja brezplačno ln franko. ♦ ♦ O O o H < > <► O o <► o n o o o O O o o o «» o II 11 11 II II 11 Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v Novi Volk. DalUniorc, Južno Ameriko i. t. d , ter se žolč bitro, varno iti prijotno voziti, dobe natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku, ako se pismeno obrnejo na tvrdko: Karesch & Stotzkv v Bremenu koncesijoniran pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi: Lahn, Saale, Trav«, Allor, Emi, Elder, Fulda, Werra, Elbo. Vožnja traja le kakih H dni). Vozni no zn račun ivu Izredno ceno. SVARILO! Ker nemava v LJubljani in nH Dunaji agentov, in se je često zgodilo, da so potniki, ki bo se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristanišča, in katero so zabarantali za počasi vozečo Indije: Zato svetujeva vsom, da so niti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic. (585-9) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremena. ♦♦♦♦»»»♦♦»< "S * * * * * * Odlikovan na mnogih kmeti\hKili razsta- vah. Priznanja Jokey-klnbov. KWIZDE Korneuburška .Ste živinska redilna štupa ' za konje, rogato živino in ovce je že po večletnej skušnji, če se redno daje, gotovo sredstvo, ce iivinče ueče jesti, ali ima krvavo mleko, in zboljfta mleko. Najbolje preverjeno kot podpiralno sredstvo pri zdravljenji afekeij dihal in prebavil. — Cena škatljici 35 kr., ve-likej škatlji 70 kr. KVVIZDE .in k, pri v, restitucijski fluid < 11 m i valna voda za konje) je uinivalna voda, ki se že več let z največjim UBpehom rabi za okrepcanje in obnovljenje sil pred velikimi napori in po njih. Neobhodno pod-plralno sredstvo pri zdravljenji zvitih ali Npabufenih udov, trdim- uklonivke, trdib kit, slabotnih udov, otrpneujn udov in ule-soy. Konja oživi in ga naredi zmožnega •#.« izredno teška dela. — Cena Bteklenici gld. 1.40. Da se obvaruješ ponareoVb, pazi na gorenjo varstveno znamko. FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. o. in kr. avstrijski in rumunski dvorni zalagatelj zn živinozdravniške izdelke. KVVIZDE Korneuburška živinska redilna štupa (199—7) in restitucijski fluid se dobivata pristna v vseh lekarnah in droguerijali avstro-ogersko države. Q + ♦ ♦ ♦ ♦ TT J. DIMIC puškar Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 4 priporoča Častitim gospodom lovcem vsakovrstne p-uiišlsre, kakor tudi revolverje in različne lovske priprave, patrone in strelivo po najnižjih cenah. Iivrsuje vsa v to stroko spadajoča nnroeila fu popravila. (615—4) Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški vrelec jako odlična zdravilna Btudenčnica pri vratnih, želodčnih, mehurnih in obistnlh boleznih, pri kataru, hripavosti, kapljanji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—12) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnib in želodec otožnjodib primeBi. Cilavna zalsga v I „jul* IJani pri 91. i:. Supun-ii: prodajajo ga nadalje: M. Hastner in J. Hlaner; v Kimiji : F. Dollenz; v Logatcl : J. Tolaszl. Ktthuuuikrke. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno apllrajoče pri boleznih želodca. Preverjeno pri pomanjkanji slaBti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preobloženji želodca z jedjo in pijačo. — Ctna steklenici z navodilom* kako ne rabi, 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Osrednjo razpošiljalnico ima lekar Karol Bradv, Kromeriž (Moravsko). SVARILO! Pristne Marijaceljske kapljice za žo-lodec bo mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da so pristne, mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z gorenjo varstveno znuiukn in z navodom, kako rabiti, ki so pridene vsakej steklenici, opomniti jo, da mora navod biti tiskan v tiskarni H. Onsek-a v Kromerlši. _ MčLrilcLCSllskfi lci 80 i0 vo^ lot z QHJboljšim j , J , J , uspehom rabijo pri zapira- čistilne krorfiice 111'in z a b a 8 a nj 1 • .Be.sedaj O J*W*J pogostoma ponarej ajo.— Pazi naj bo torej na gorenjo varstveno znamko in pod-piB lekarja K. Brady-ja'v Kromoriži. — yCena škatljici »O kr., zvitku 46 škatljic gld. 1.—. Če se naprej pošlje znesek, velja poStnine prosto 1 zvitek gld. 1.20, 2 zvitka gld. St.20>. Marijaceljske kapljico za želodec in Marijaceljske ČiBtilue krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na navodu, kako rabiti, ki so pridene vsakej steklenici. (798—3:)) Marijaceljttke kapljice za želodec in M>ni|it-celjske čistilne krogljice imajo pristno: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar Svvoboda; — y Pogtojini lokar Fr. Baccarcich; — v Škofji Loki lekar Karol Fabiani; — v Radovljici lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Kizzoli, lekar Bergmann; — v Kamnika }ekar J. Močnik; — v ('mumiji lekar Iv. Dlažek. Dr. Rose životni balsazn je nad .'10 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče domače sredstvo. (88—nj Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana/ varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske. Tam so tudi dobi 'ražko uiivmalno domače mnilo To sredstvo pospe&nje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skuSnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljicali po 35 kr.in 25 kr. Po pošti 0 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-nito varstvena znamka. C3-la,-via.a, zaloga B. FRAGNER, Praga, II. 208-294, Mala sirana, lekarna „pri črnem orlu", H^~Po&tna r azpoS ilj atev vsak dan.~^ 54 Važno za zdrave in bolne! Za trpe*«* \ glavi, v prsih, mi , !•«« v želodci, na j< «i ili. ua ok-istih, m pral inom m na zltcili, pri kadiji, hripavnsti itd., za nlroke, dojeni!! . prebolele, ga ženske pr vino o sit ii gld. Francoski tfuj »oper kašelj. i*o originalnem receptu pripravljen jedino v in o jej lekarni, staropreverjono sredstvo zoper vse prano bolezni, plućni katar, kašelj, hri- pavOSt, naduho in oslovski kašelj. — Cona kartonu S16 kr. Kri čiNtilne krouljice, poprej Univerzalne krogljice imenovane, dobe se pristne 1» pri meni. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 Skatljlcami 1 gld. 6 kr., 6 zavitkom S gld. 2r» kr. Hrogljice za bledico dr. lSlaud-a (pocukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, poianjn . — SkatlJIca velja 60 kr. Circnko vino, tudi želodec krepeujoče vin« imenovano, iz naj zdravilne j ših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastarainh boleznih želodca. — Steklenica z navodilom rabe velja le 80 kr. Zeleznato kinesko vino za prebolele, slabotne in otroke, Katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 Ur. Francosko žganje s soljo .-tli brez soli, pristno francosko blago, proti rcviuatizinu iu za olivljenje in okrepoanje. -- V steklenicah po 20, no kr. In l gld. Ma/.a za ozebline, ruska, do sedaj neprekosl j iva. — Cena lončku 40 kr. F i jaltarski prašek, znano in priljubljeno zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Cvet zoper protin in reviuatizem odpravi vsakeršne bolečino, naj bodo akutno ali kronične.. — Cena steklenici fiO kr., dvanajstorici 6 gld. Voda /.a čiHtcnjc obraza, tudi voda za. pego imenovana, ž njo ho gotovo iu popolnoma odpravi VBtka nečistost kože, kakor pege, žultine. inozoli, ruduč obraz, Uiajl In druge nečistosti kože. Jamči se za neškodljivost ta vode. — Cena steklenici z navodilom za rabo 70 kr. titinrannoprnški, zanesljivo sredstvo zoper migreno in jodnostrmiaki glavobol. — Cena škutljici I desetimi praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oži vi j on j c rasti las. — Cena steklenici <>() kr. ltartilo za lase. najboljše. — Cena z navodilom za rabo 1 gld. GO kr. Sredstvo zoper kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože,. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred 40 kr , pol dvanajstorice 2 gld. Obllž za kurja očesa, ,,ob>liz za turiste'6 imenovan, Luser-jev GO kr., moj 40 kr. WQT IIoineo|»atieiia zdravila. Homeopatična zdravila se preskrbe v posebnoj dobroti in čistosti v najtočnejšem potoncovanjL *• Vsa zdravila kakor tudi /.mletja, stanjšunja in potoneovanja so vedno sveža in z najmočnejšo skrbnostjo in iiataučuoNt jo pripravljena. (•-".•<;—17) 2^ Za čas stavbe priporoča t najboljši Kam niš k i md iu Roman cement, Jg^'— ""^^^ li papir (Dachpappe) in ^^mF^ff^ Mestni trg št. 10 trgovina z železarno Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, Bamokolnioe, vezi za zidovje, travei'ze in stare železniške šine za oboke, znano Portlai sklejni asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena steci i ina ognjišča iu njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je malo urah in z majhnimi stroški na pravem vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—40) 3rW Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi Be dobiva žanrom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyj)s) za gnojenje polja. potrebne mogoče v mestu do Skupnega stanovanja in brane mlad urani uil« i u pilima/.i j<»!i 2—3) Dijaki vsprejuiejo bo poil dobrim trospodinjstv om * hrano ali iirr/ hrane na l >>' junaki centi li. nt. JU pri tleh, v 1J ubijani. (660—2; Ir*i-©cl«. *-*e t«,I*o> j hiša, št. 18 v Št. Vidu nail Ljubljano, stojera na prav lepem prostoru ob državni cesti, za vsako obrtnijo pripravna, z velikim vrtom in travnikom. K 11-j hiši spadajo vrhu tega 1 njiv:*, 2 se-nožeti in več gozdnih parcel. Cena in drugo podrobnosti je izvedeti pri lastniku JI. \o\ ali-n v Kamniku. (652—3) Za lovsko sezono priporočan največjo i*b«*r lovskih pušk. puško za drobni svinec, brzodvocevko. rlsanlco in kratke brzorisanioe lastnega izdelka z jamstvom; nadal|e dobro Luttlško puško za drobni svinec, salonske puške in revolverje. V zalogi so vse za lov potrebne priprave in ■treljivro. Obletja iz najbolje* in najlepše orehovine in v vsakerani obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in ne dad«'» poprej puško kaceuni drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vendar uioui izroče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži. Vse ceu gajajoče B9 radovoljno zamenja. — Cenik za puške J9 na razpolaganje. Z velcspoštovanjem Fran Kaiser (633—4) p-važlsetr v Ljubljani, Selenburgove ulice. Zagotovljena eksistenca za krojača! Na prav dobrem kraji zi prodajo navadnejilh i e«lelani h oblek se takoj odda po ceni (65t»—2) noro opravljena proflajalnica. Kaj več po v« npravništvo nSIovenskega Naroda". Ugodna Vse blago prodam pod tovarniško ceno. Kdor želi kaj kupiti, posebno pa gospodje trgovci, nuj ae Oglasi pismeno ali ustno pri meni. (657 — 31 Ivan Fatur, Rakek. ...... ...... m} DR J. KOPRIWA («64-2) mestni fizik ordinuje od 2.-8. ure popohirine v SVOJem stanovanji Resljeva cesta št. 1, II. nadstr. iv >••. •.>• •!• V- ■'•>"*'-- "iT" 'r* ED -»Op- .Totlititi tapeelraraka lcui»ćlfn "v i *\ • «!» IJ»imi - f^ZT\ ANTON ©BBEZA f^i^"1 tta «*"**\ j , Ljubljani, Šelenljurgo« glin K. I. fn istorlt6r\l .72—87) priporoča okusno in trdno nar« j eno zimnice, aiodrocc na peresih, divane, stole, otomane, garniture zu salo:::, jedilne sobe in spalnice; dekoracijo za sobo, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, jo pri-postnano dobro iu brezhibno, kur trotovo priča moja razstava v 1 tud o I limunu, in sinjim z ozimni na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in uzorce blaga, kur razpošiljam zastonj in frauko, /OOCXX>000000000000 O o Brzi stroj za pinjenje (metilnica) 8 o. Icr. n-aLJno^ojše priTril. -patent ^ ki drži 5 do 50 litrov. S tem strojem se najdalje v 4 do 5 minutah iz smetane napravi najfinejše in najokusnejšo snrovo maslo. Pralni i n ©v a. jalni, slr-o.fi n.ajrLOT7-ejšx patent s katerimi se perilo neznanski varuje in hitro jako belo in čisto opere, torej veliko manj trpi nego pri navadnem ročnem pranji. Več nego polovico se pri varuj«* «lrv iu milit. V jednej uri se s strojem toliko obdela, kakor sicer v jednem dnevu. Proti ognju ici mloiiiii varne &>l«i^«i.jiiicc, kasete, potem papirne stiskalnice, kmetijski si roj i vsake vrste zlasti uilalilniee in reziluiee kii kruto, ki so gonijo z roko. gepioin, vodo ali purom, trijeri, eiNtiluiee za žilo, inlitil mm trgano moko lit roenl mlini za itioku, vlatSlce iu Mudue Mtialialulee9 grozilne robkttliiice, stroji r.» uiečkunje «m«lja, robkuluiee xiv turiiieo, ae-Ktiluice za guojnieo i. t. «1. Bi^al^i s-fearo j:£. za domačo rnho iu obrtne iiaiucne, <>irn. ji vozički, tdi-ojue igle za »vilo, sukaiie«, OV$J0 volno, pavolo in ulje zit m troje in vsi i-u mt&terijala lit po nujni/ jii, tovarniških cenah. Pri tej priložnosti se zuhvaljnjem najiskrenejše za dosedaj skozi 2<> let mi 8kazat:o zaupanje ter si bodem prizadeval je tudi nadalje ohraniti z reelno in točno postrežbo. — Za zunaj jeniljeta naročila potovaloa moja, gospoda Janez Kosmatitsch in Janez Grebeno ter dajeta, kjer se zahteva, (tudi na pralne stroje) potreben pouk, Ciepll in lulatiliiive postavljajo na zahtevanjo tudi moji ljudje tako, kakor stvar zahteva, in jib prirejajo za vodno vršim. Prosim za jako mnogobrojna naročila in se znamujem (431—i) z velespostovanjem v Ljubljani, nasproti železnemu mostu na Starem trgu št, 1. Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. Graške delniške pivovarne in Puntigamsko Ss£ v steklenicah s patentiranim zatvorom. Naroča se pri gospodu Gruber ji v gZatvui tolmuni zalo«! v I.juhlfnni, Ht'stui trg nI. IS. (645—5) 'I * S c 4 3 M Tigovina z železnino M v LJubUani ž^:;- Gledališke ulice štev, 8 priporoča svojo bogato zalogo poljedolr':ega orodja, podobno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, moti k, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a polejr tega vender trpežnih, zo- ............................WAŠ2rt£? S vnoadnTaSe: ■ *• ■• v. i^^^^B mesingastih. plošč za komate, po- —-----—-~ tera r02t šteselcev, os, znvornic za vozove, okov za vozove, itd., sin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. .3SF~ Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svlneo kupuje ae vedno po najvišjih cenah. Vaj (75 — 15) 9 j l I I > Ji II. M Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, m-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklcne, ognju protivne (257-2:i) V Q peci v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenfini h e pošt t jam na željo frait/so. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 68