XVI. letnik.
V Gorici, 23. januvarja 1908.
4. številka.
—
labaja vsak četrtek ob 4. ari popoldne. Bokopiii se ne m-
Sojo. NefnuikoTftni
piimi w ne spre-fessajo.
Cena liita znala ■m celo leto 4 krone, m pol leta I kroni. Za manj premoine n eelo leto B krone, sa pol leta K 1*60. Za Vemtijc je cena lista 6 K, sa druge Želele laven Atv trije S K.
rejema
r Gonci, Tflicsrl lorinl It. 9.
et-
slovensko
(-<*■$>)'<5^
Naročnino in na manila 8 pr p j <*ma upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica it. 16. Posamezne Ste-Tilke io prodajajo t tobakaniah t, Šolski ulici,Numki ulici, na Josip Verdijevem to-kaliMu nasproti mestnem vrtu, pri Vac-lavu Baumgart! t Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) it. 14. po 8 vin.
OglaBi in poslanice •e računijo po petlt rrstah in ticer: fle se tiska enkrat 14 T., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
uiujatelj in o igovorm urednik: Ivan Bajt t Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgor. L. Lukežič) t Gorici.
V
Cesa nam manjka pri zadružništvu?
Naše zadružništvo v goriški deželi ni več v povojih, njegov razvitek je že precejšen. Ali vendar zadnja leta opažamo, kakor da se je procvit zadružništva ustavil. Nove zadruge in zadružne oblike se silno poredkoma snujejo, stare delajo v prvotno jim začrtanem okvirju. Res, da nepremišljena naglica snovanja in razširjanja ni zdrava, a ravno tako škoduje tudi zanemarjanje zadružnega dela. Marsikje vzdihujejo ob lepem začetku zadružnega organizma: „Oh, zakaj niso že naši stariši tega napravili, kar smo zdaj začeli! Koliko dobrega bi se bilo zgodilo, kar je zamujeno!" A koliko je krajev, kjer se še zdaj nihče ne loti tega dela, im morda bodo črez desetletja razumni potomci zdihovali: „Oh, zakaj niso oni, ki so pred nami gospodarili, že začeli zadružne organizacije!“
Resnica'je: naše zadružništvo po-času napreduje. Ne bo odveč, če vpra šamo, kaj je temu vzrok. Očitno je: nam manjka veščih, izkušenih vodnikov na zadružni poti. Za taka podjetja morata sodelovati dve strani: ljudstvo in vešči voditelji. Narod mora imeti primerno zanimanje za to gospodarsko obliko ter jej mora zaupati. Tega med našimi ljudmi ne manjka. Knjige, časopisi, predavatelji so vzbudili v širokih vrstah prebivalstva toliko zadružnega duha, da skoro povsod bolj tiho ali pa tudi prav glasno zahtevajo zadrug. Nezaupnost do njih je popolnoma izginila. Če se še kdo ustavlja tem gospodarskim oblikam, iina navadno čisto druge |raztoge, zlasti se boji za dobiček, ki bi mu na ta način odšel. Tudi ne ma:ijka v deželi kapitala, ki bi se [moral založiti v zmerna zadružna podjetja — a manjkajo izkušeni vodniKi.
Imamo nekaj mož pri »Goriški zvezi gosp. zadrug-, ki svojo stvar u-mejo, a ti so preobloženi z delom, tako da se ne morejo lotevati podrobne organizacije po deželi. Na deželi pa se naloži tako delo zvečinoma na rame duhovniku. Ti sodelujejo pri mnogih obstoječih zadrugah in pri ustanavljanju novih morajo dati svojo pomoč. Ta stvar je v naši deželi že leta taka, in vendar moramo z obžalovanjem reči, da se še zdaj nič ne stori za globljo izobrazbo dutiovskega in drugega naraščaja v znanju o zadružništvu. In vendar bi bil to najuspešnejši najložji način pomagati gospodarski organizaciji naše dežele. Duhovski kandidat naj bi umel zakonodajo, ki se tiče zadružništva iu trgovstva, znal naj bi knjigovodstvo iu korespondenco, oskrbele naj bi se bogoslovcem prilike, da bi si tudi ogledali poslovanje zadrug — tedaj bi bil ob nastopu svoje službe sposoben, da z veščo roko pomaga ljudstvu, ki želi gospodarskega napredka v zadružništvu. Vemo, da prav duhovski in učiteljski stan tudi v sedanjih razmerah precej storita za zadružno stvar, a koliko več bi lahko, ako bi imeli že iz šol v to potrebno strokovno izobrazbo, ki si jo morajo zdaj šele sami prido- ; biti.
Delavci pri naših zadrugah naj bi * tudi gledali na to, da bi si z zadruž-
nimi shodi izpopolnjevali svoje znanje iu izkušnje. Dozdaj so se vršili za Slovence taki shodi le v Ljubljani; deloma tega značaja so občni zbori naše zadružne centrale. A za to učno sredstvo je pri nas premalo zanimanja. Ko se je lani vršil po iniciativi .Goriške Zveze* v Gorici nekakšen kurz za zadružnike, je bila udeležba silno slaba. Z lepim uspehom se je priredil poučni sestanek zadružnikov pred kratkim na Krku. Kakor posnemamo iz poročila v „Pučkem Prijateljuje bila razprava zares koristna.
Vsekakor je treba, d;' vodstvo našega zadružništva obrne vso skrb na to, da preskrbi naši gospodarski organizaciji dovolj izvežbanih moči. ki bodo sposobne voditi lepo započeto delo naprej po poti čvrstega napredka. Obrnimo oči na naše furlanske sosede! rZveza furlanskih kmetijskih zadrug na Goriškem" šteje 71 društev kmetijske smeri. Mi smo tu še precej odzdaj. In še kar imamo, je zelo razcepljeno in raztreseno, kar nas zopet le slabi. A o tem jzpregovorimo drugoč.
Politični pregled.
Državni zbor. — Naj večje in naj-Tažnejin vprašanje, ki 86 bo imela z njim baviti zbornica, je splošno starostno zavaro»anje, toda predpriprave za ta zakon fie niso tako dozorele, da bi mogla ta predloga biti parlamenta predložena že t pomladnem zasedanju. Predložila ae bo šele jeseni. Za bod-getno posvetovanje bo potreba Teč tednov. V prihodnjem zasedama bodo prišli na vrsto: novela k državljanskemu zakonika, r* forma poslovnika in zakon
O	trgovinskih pomočnikih.
Veterinarski svet (ži*inozdravni-Iki svet) v poljedelskem minister-t*a je zboroval 13. t. m. Povdsrjalo se je, da je Df(lh(0D0 pctrebno. da se zvifa šte-vilo živinr zdravnikov. Zastopnik „S oven-»kega kluba* je »prožil vprašanje, kaj misli vlada ukreniti glede živinske kuge. Mni-t»r je objabil, da se zakonski načrt kmalu predloži. Sklenili so nadalje zebtevtti, da nsj i*e za konje, ki jib po bijajo radi konjskega smrklja, goupndarju izplača odškodnina, ker je krivično, da mrrajo gospodarji toliko trpeti, Obenem je veterinarski svet zahteval od vlade, naj c»tro zastruži našo mejo pred vtiho tapljenjem tnje ž <ine, ki zanaša k nam živinško kago. Viada je obljubila podpi rati tudi svinjerejo S«*|i je predsedoval slovem-ki prstanec g. Povle.
Poljedelski odsek v državnem zbora je izvolil podod ek, ki se bo kavil z razdelitvijo kmečkih posestev. Prihodnja s>ja je 4. f br.
St obodna Sola na Fraucoskem.
—	Dne 18. decimbra 1. 1907 se je v neki (»riški dtški Soli d< godil sledeči, slučaj Meed tem ko učencev ni bilo v razredu si je uritelj Deslanc delal kra tek čaa na »It-deči način. Napravil je možica iz dame in ga pr’bil na tablo. Nad njen pe je narisal velik križ z napisom I. N. H. I.. ktr p« meni J»-zuz Nazarenski kralj Jodov. Na drugo manj-io lablo, ki je stala poleg velike, pa je napisal besedo stranišče ter narisal poleg roko, ki je kazala na moža iz slame.
To je potem razkazoval dijakom. Nekateri stariši so to naznanili oblasti; a vkljub pritožbam stariiev oni »napredni in svobodomiselni" učitelj ni dobil niti graje. — Taka je torej svobodna šola na Francoskem. nSvobodnau je od vsega, kar je svetfga in Boga dopadljivega; a nesvobodna in zasužnjena je v sovraštva do cerkve in Boga. — Gospodje liberalni učitelji, ki pridigujejo svobodno iolo naj ne mislijo, da bodo danes še dobili kakega poštenega dir veka, ki bo šel za otrobi, ki jih vežejo. Proč z liberalnim učiteljstvom I
Kako je zadolžen ruski kmet.— L. 1867 so znašali zemljiški dolgovi na Ruskem 99,594.000 rubljev; 1. 1877 — torej deset let pozneje — so ti dolgovi znsšali že 416 miljoaor rubljev; I. 1887 742 miljonov 913 tisoč rubljev; do leta 1897 pa so dolgoTi poskočili že na 1358 miljonov 936 tisoč rubljev. Torej so bili
I.	1897 dolgovi 14 krat večji ko I. 1867. Sedaj pa znašajo dolgovi že 2314 miljonov, 341 tisoč rubljev. Danes so torej dolgovi 23 krat večji ko pred 40 leti. Žalostne številke, ki so le žalostneiše, če pomislimo, da velja en rutki rubelj za tri krone in 77 vinarjev našega denarja; torej znaša zemljiški dolg danes na Buškem nad 8725 miljonov kron. — Vzroki dolgov so isti ko pri nas.
Izkoriščanje ljudstva po načelih gospodarskega liberalizma. Ni čuda, da danes Ru«ijo pretresa revolucija; socialni demokratje reiuiejo ljudst< o z bombami in dinsmitom. Toda ali je mogoče trajno odpraviti krivico z drugo krivico? Nel Kadar se bode na Ru«kem socialno vpra-it nje začelo reševati na podlagi krščanske pravice in ljubezni, tedaj bo tudi na Ruskem boljše. Dokler pa vlada ondi na eni strani sila carjevega absolutizma z bičem in puiko v roki, na drugi strani pa vladajo bombe socialistov, toliko časa ne bo boljše. Rusija je v vzgled nsm, na kateri podlagi se da kaj doseči v ljud Bko korist; namreč ra podlsgi krščanstva.
V	nemškem državnem zboru je vlada predložila zakonski načrt ki dovoljuje vladi, kar meni nič tebi nič šiloma odkupovati od Poljakov pose*tva in jib dajati Nemcem, da bi se oni kraji, kjer bivajo Poljaki, ponemčili. Poljaki in pa nemški katoliški centrom se upirata tej grozni krivici, a zaman I Na Nemškem imajo večino vendarle liberalne luteranske stranke, ki ne gledajo na pravico; ampak le na svrjo moč. To se bo pa na Nemcih le britko maščevalo.
Proti katoličanom v Rusiji. — Predstojnik odseka za bogočastje v notranjem miniateratvu namerava v nasprotju a ktnoničnim pravom in prgod-btmi, sklenjenimi med vlado in sv. stolico. rszgosti vilnski kapitel, ker noče slednji imenovati nprtvilelja. ker po pravici smatra izgnanega *kr fa Rjppa za pravega p< glavarja škrfije, kajti sv. stolica ni priznala nasilnega čina ruske vlade. V Lublinu in Ghiedlecu se je izdala naredba, da katoliškim cerkvenim slavnostim ne sme prisostvovati vojsštvo, da ljudstvo ne sme peti slavospevov in se prccesij ne sme udeležili v narodnih noisb. Kdor bo temu nasprotno ravnal, bo kainovtn b trimesečnim zaporom.
Redovnice Iz Pariza Izgnane. — Dne 16. januarja ao morale zapustiti redovn.ee „Hotel Dien“, kjer so opravljale posel usmiljenih sestra že skoro pol stoletja. Velika množica je proti izgonu demonstrirala s klic: „D)li s tatovi 1“ „Živela svoboda Iu „Žvele sestre !u
Maroški sultan. — Iz Madrida poročajo, da je naznanil Muli y IUfid nedavno velevlastim, da so ga proglasili v Fezu za maroškega sultana.
Francoska, angleška in Spaniia ne odgovore na ta dopis, Španija in Francoska sta dogovorjeni, da hočeta vzdrževati edinole red po pristaniških mestih. Novi feški kalif El Mraui je poizkusil zopet uvesti Abdal Azisa v njegovo dostojanstvo, a se mu je poizkus vsled iz-dajalstva ponesrečil.
i	---------
Male politične vesti.
16. ianuarja. — Hrvaškemu bana Rancha so v sredo Hrvatje v Zagreba ob njegovem dohodu priredili barno de-1 monstracijo.
16. V poljedelskem odseku dri. iuo-ra se socialisti nočejo udeleževati sej ter štrajkajo. — Umrl je glavni urednik judovskega lista “Neue freie Presse" na
, Dunaju. — V kratkem se sklene trgo-j vinska pogodba s Srbijo. — Na Portu-; galskem se je pogreznilo mesto Rio Pia-to. — Delegatje so si ogledali pri Pulju streljanje s torpedi in topovi. — Novi švedski kralj Gustav je imel prvi prestolni govor.
17. V Silnegradu je umrl veliki voj-
! voda toskanski, oče znanega bivšega nad-| vojvode Wofl nga in bivše eaške prince-zinje gospe Toselli. — v Bara so zaplenili zaboj orožja, ki so ga tihotapci peljali v Črnogoro.
18. Turčija zbira veliko armado v Mali Aziji. Sodijo, da je naperjeno to proti Perziji.
19. Bivša mažaronska stranka na Hrvaškem se trajno razpusti. INje od-stopi hrvaški minister J isipovič. G ivori se, da odstopi češki minister Prašek. — Bolgarsko ministerstvo je odstopilo.
20. Na Portugalskem se vrše volitve v miru. — V Maroka so proglasili mo-hamedanci sveto vojsko proti Francozom.
— Sveti oče je popolnoma ozdravel. — M m-terski predsednik Beck je obolel.
— V Trstu in Miriboru je stavka delavcev. — V macedonski vasi Dragovo je neka bolgarska četa med Turki povzročila veliko klanje — Pri Parizu se je tgodila velika železniška nesreča. Mrtvih mnogo Ijndi; 40 ranjenih. — Cesar je zadišal notranjega in trgovinskega ministra.
21. Obolel je štajerski slov. posl. Benkovič. Tudi dr. Lueger je zopet obolel. — Anarhisti na Raškem vedno hojie delajejo. Vedoo je kak napad. — Ruska duma se je sešla. — Pri Milana »e je zgodila velika ielezniška nesreča.
9 je mrtvih 26 ranjenih. — V Rio de Janeiro v Južni Ameriki sc anarhisti hoteli z bombami razstreliti ameriško bro-dovje, ki plove v Tibo morje. Napad so odbili. Najbrže sc napad povzročili Japonci. — Rasi h^č^jo zasesti Perzijo.—
V	Uaroku bo proglasili ia tretjega sul-tans.
22.	V Zagreba so na uradih nabili samohrvaške napise. — V B*rolinu je na tisoče delavcev biez dela. Priredili so demonstracijo, pri kateri je delavce napadla policija in jih toč ranila.
S. K. S. Z.
Zadnji torek je dr. Brecelj predaval v Centrala o alkoholizma. Predavanje bilo strokovnjaško in selo zanimivo. G. predavatelj je označil vpliv alkohola na čloteško telo, na človeški dah in na človeško drožbo sploh. Predavanje so razjasnjevale krasne skiopti-ške slike.
Prihodnje predavanje bo zopet silno zanimivo! Predaval bo o starem in novem Kima g. dr. Srebrnič. Že naslov predavanja, kakor tadi ime predavatelja nam jamči, da bo drorana zopet polna. Pozabiti pa ne smemo, da bo skioptikon pri tej priliki kazal krasne barva n e alike mesta Rima, na podlagi katerih se bo predavanje vriilo. Člani „Zveze" so prosti; nečlani plačajo 20 vinarjev vstopnine.
Odbiirova seja bo v petek ob 6. ari zvečer. Dnevni red je važen. Odborniki, pridite I
Novice.
Izvrševaim odbor S. L. S. je imel svojo sejo v torek dopoldne. Posvetovalo seje o deželnozborskih kand i da tih. Pri seji so bile po svojih odposlancih zastopane „Kmečke zveze" ter politični druitvi v Bovcu in Kobarida.
Deželna podpora za visokošolce.
— Letoa je vložilo nad 40 slovenskih vi-Sokošolcev prošnje za deželno podporo, več nego nikdar popred. Ker pride na slov. prosice od Bkupnega zneska 12.000 K le 6000 K v razdelitev, je razvidno, da zamore dobiti povprek vsak prosilec ie ne 160 K. Vkljab tema, da so prišli v poštev le povsem siromašni in potrebni dijaki, odknzana je juristom prvoletni-kom in tretjeletnikom le podpora od 100 K do najvišjega zneska 150 K, dočim bo jaristi drago- in četrtoletniki, kakor tadi dragi visokošolci dobili podpore do 300 K. Dijaki ne bodo letos a temi pičlimi podporami zadovoljni; toda za sedaj, dokler se ne snide deželni zbor, ni odpo-moči.
Lisica o morali. — Tetka „Soča“ se repenči in jad.kaje že v dveh številkah zaporedoma o velikem pohujšanja, ki se godi v hiši »Centralne posojilnice", kjer je bil zadnjo nedeljo proti izrecni ptepovedi načelstva ples, ki ne spada v te prostore. Pobožno obrača ta „nedolžna devica" svoje čiste oči proti neba in kaže s prstom na te »lakomne klerikalce*, ki oddajajo plesno dvorano vsakemu — za groše, samo da je »far-ika bisaga" polna. No, če bi koledar ne kazal, da smo v postnem časa, bi nam pisava brezzobne tetke to povedala. Oaa Bi dopada namreč navadno v postnem času v vlogi lisice, ki pridiga o morali.
— Imenovanje. — Aijunkt na moški kaznilnici v Gradiški Viljem Franke je imenovan nadzornikom ženske kaznilnice v Begnnjah.
— Ob dobavi novih topov izpre-mene imena »artiljerijskim" polkom in »oblegovalnim baterijam". Kirni artilerijski polki dobe naslov: nPoljski havbični polki", divizijski artiljeriski polki pa ime: .Poljski topniški polki". Dosedanje oblegovalne čete dobe naBlov: „Težka hav-bična divizija". Mobilne oblegovalne čete, ki so imele do zdaj le kadre, dobe določeno število topov in moštva.
. — Duhovščini goriške nadškofije.
— Častiti sobratjel Lepo Vas prosim, da mi pomagate posebno v tem času razširiti med ljudstvom knjižico nPles", katera se naroča pri nprav-ništvu »Plesa": Trst (Vincenzo Bellini
2.	IV.) po 70 vin. — Z bratskim pozdravom	Ivan	Tul,
prireditelj knjižice.
— Zajci na delu. — Od raznih krajev poročajo, da je zajec na sadnih vrtib, koder drevje ni zavarovano, že na deln in da gloda mlado drevje, koder le more. Na travnikih krt, na vrta zajec, na polju pa miši, to so škodljivci kmetu, za katerega se naši liberalci seveda toliko brigajo kot za lanski sneg. Zdaj ob volitvah se ga bodo sereda spomnili, potem se bo pa zopet pokazala na dan iberalna — ošabnost I Kmet si bo pa
to ošabno preziranje že zdaj v spomin poklical I
— Operiranje jetike. — V Londona so na neki jetični ženi, o kateri so zdravniki prerokovali, da bo le nekaj tednov še živela, izvršili na kliniki zb-nimivo operacijo. Prežagali so ji več reber in ji kirurgičnim potom odstraniti tnberkolozni del pljuč. Dotični kirurg je imel posebno za tak slučaj sesttvljen nov instrument. Opcracijo se je kakor zatrjujejo londonszi listi, popolnoma posrečila in žena bo popolnoma ozdravela.
— Gobovi prihodnjega tedna. Nedelja 26. januarja: Sveta družina; Polikarp, Pavla vdova; ponedeljek 27: Janez Zlatoust; torek 28: Julijan škof, Marjeta; sreda 29: Frančišek Šaleški, Konštantin; četrtek 30: Martina, Janez milošč., škof; petek 31. januarja: Peter Nol; Marcela; sobota 1. februarja: Ignacij, šk. m.; Efrem,- i cerkv. uč.
— Sejmi meseca februarja na Primorskem. Boljunc: 24. februarja; Divača 26. februarja; Gorica: 13. in 27. februarja; Dutovlje: 3. febr.; Hrpelje: 2. febr.; Mošče-nice 3. febr.; Šmarje 3. febr. Na Beneškem: 12., 13. in 14. februarja je v Vidmu semenj sv. Valentina; dne 2. febr. je v Gemoni. Po bližnjih krajih: 1. febr. v Šturiji; na pustni ponedeljek v Vipavi.
Listnica uredništva: Posestnik I. Z. v B.: Prašate, če res kandidira znani „kmečki prijatelj" Dr. Gilčvert na pogram »agrarne" stranke. Odgovor: Do-sedaj ni še nič znaufgi. Dinas »agrarna" stranka liberalnih učiteljev postavi kandidate. — Volčjigrad, Birka, Vel. Dol, Baška dolina, Krn, Anhovo, Kanal, Št. Ferjan, Šmarje, Vel. Žtblje: Sano morali odložiti vsled pomanjkanja prostora. Potrpljenje je božja masti Oprostite! Urednik je v zadregi, ker bi rad takoj ustregel pridnim dopisnikom, pa nemore.
H rala za dopise, pride vse na vrsto I Bog Vas ž »i vse skupaj! — Gospodarstvo: Prejeli smo od veščaka lep spis o reji domačih zajcev. PrihoiajiČ pride na vrsto. Sploh bomo skrbeli za dober gospodarski del.— Zt izobrazbo pa imamo pripravljen lepo stvari Pa zt danes še nič ne povemo. Čikarao še novih naročnikov
Mestne novice.
m Predseduištvo društva „Skal-niča" naznanja, da se bodo delite podpore bolnim drnštvenicam od zdaj naprej Ie ob nedeljah in sicer od 4. ure do 5. ure pop.
m Izleženi volilni imeniki. — Goriški municipij naznanja, da bodo iz-loženi volilni imeniki za bodoče deželno-zborske volitve na tak. maaicipijn, ia sicer v dragem nadstropja občinske hiše v Bobi štev.	20 od 22.	t.-m.	do	4. februarja t. 1. na	vpogled	vsaki	dan razum
nedelj od 8.	ure do	poludne	in od 3.
do 6. nre pop. V tem	casu	se	bodo za-
mogle vložiti tudi eventualne reklamacije in sicer za vsakega volilca possbej. Take reklamacije pa morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, dokazujočimi volilno pravico onega, za katerega se ista reklamira. Na reklamacije, vložene po 4. februarja in pa na take, ki ne bi bile opremljene s potrebnimi dokumenti, se ne bode jemalo nobenega obzira.
m Kapelnik vojaške godbe gosp. Benczur je v petek proti večeru nenadoma zblaznel. Hodil je po raznih prodajalnah, v katerih je naročil za 80 K parfamov in za 50 K čopičev na račun vojaške godbe. Potem je šel na telofon-ski nrad, kjer je delil cigare in hotel biti zvezan z Zagrebom. Ko so mu povedali, da to ni mogoče postal je hud ter je rekel, da gre v Trst k neki gospodični, ki je pri telefonu; ona da mu bo že dovolila telefonirati v Ztgreb. Pravil je, da se bo oženil in da vidi svoje nevesto le enkrat na leto. Hralil se je tudi s svojim bogastvom; da ima en miljon denarja in da pozna sredstva s katerimi se dobi denarja, kolikor se hoče. Reveža so spravili na opazovalnico. Kapelnik Benczur je izvrsten godbenik. Bil je svoj čas nadporočnik, a je Id iz ljubezni do godbe postal kapelnik. Upajo, da je to omračenje uma bilo le trenutno.
m Pavletičevo hišo v Gosposki ulici so kupili Lahi. Gospodje z magistrata no v zadnjem trenntkn preprečili, da hiša ni prišla v slovenske roke. Sedaj seveda hočejo magistratovci hišo obesiti na na vrat mestu. V ta namen je bila za petek večer sklicana seja mestnega sveta. A v zadnjem trenntku so sejo
preložili na poznejši čas. Kaj pa to pomeni ?
m Umrl ie v petek zjutraj v Girici g. Frančišek Zoratti v starosti 83 let. Pokojnik je bil 53 let dnhovni pomočnik pri župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici.
m Dela za konjeniško vojašn'co v Gorici so razpisana. Dotične ponudbe je vložiti do 20. februarja dopoldne na mestnem magistratu. Vpogled načrte in natančne pogoje ie dobiti na magistratnem oddelku VII. v G edališki ulic1.
m Zadruga gostilničarjev in krčmarjev v Gorici vabi k pripravljavui seji ki se bo vršila v petek 24. januarja ob 2 I pop. v dvorani hotela „Pri treh kronali." v pritličju. Razpravljalo se bode o ustanovitvi i delniške družbe, katera bo postavila tovarno ' sodavice ter zalogo karbolno kisline. Prebrala se bodo tudi pravila v slovenskem in italijanskem jeziku. Namen konsorcija bo zboljšati gmotne razmere svojih članov ter prodajati njim, kakor tudi nečlanom pridelke svoje toverne po nizkih cenah.
Iz goriške okolice.
Zahvala
veleblagorodnemu gospodu državnemu poslancu
JOSIPU FONU.
Za Vaše dosedanje delovanje v prid nam zapuščenim kolonom, Vam briški koloni izrekamo najtoplejšo zahvalo, ter vas ponižno prosimo, da blagovolite tudi nadalje vstrajati pri tem blagem zapo-četju. Svoje hvaležnosti Vam sicer ne moremo pokazati z darovi, a hvaležna srca Vam hočemo ohraniti in nikdar nočemo pozabiti, da ste bili prvi ravno Vi, ki je na Dunaju povzdignil sv^j glas za nas reveže-kolone.
Bog Vas živi in ohrani!
V srednjih Brdih, dne 21. januarja 1908.
g Odbor „Kmečke zveze* za go-riški sodni okraj je imel danes do-poludne svojo sejo. Predsedoval je načelnik g. župan Lutman. Sklepalo seje
o	kandidatih za deželni zbor. Odbor goriške »Kmečke zveze" je tudi sklenil spomenico na vlado, kako odpomoči kmečkemu ljudstva v okolici in dragod. Spomenica je izročena posl. Fona. Prihodnjič jo objavimo.
g Katoliško delavsko društvo v Mirnu bode imelo v nedeljo dne 2. februarja svoj letni občni zbor v prostorih g. J. Bodihna ob 3 in pol ari pop. z običajnem dnevnim redom. Op. K obi-čnema zboru smejo priti vsi adje, ki niso zaostali več kakor tri mesece z ndnino. Kdor dolguje reč kakor 3 mesece je naprošen, da poravna svoj dolg do občnega zbora.	Odbor.
g Občinski dom r Sovodajah je pokrit. Lepa stavba, ki je zgrajena tik spomenika, bo pričala sovodenjskim poznim rodovom o podjenosti mol, ki so se trudili za to, da se je sezidala čedna občinska hiša. V občinskem domn bo vdelana tudi spominska plošča. Stavbo je zgradila stavbena tvrdka Stepančič & Žnidarčič iz Renč Stavba bo stala okoli 20.000 K. Graditelji so najeli za delo skoraj samo domače sovodenjske delavske moči. Denar je oslal večinoma r domači občini, kar je le odobravati.
g Rubijski most odkupljen. — Cestni odbor za goriško okolico je odkupil most čez reko Vipavo v Rubijah, ki je bil privatna lastnina barona Bian-chia in sicer za 22.000 K. S tem je ko-nečoo vendar rešeno to za naše voznike važno vprašanje njim v prilog. Do sedaj se je namreč na lem mosta pobirala še precej velika mitnina, s katero so bili jako oškodovani posebno biljenBki vozniki, ki vsaki dan zvozijo mnogo opeke na rubijsko železniško postajo. Večkratne pritožbe voznikov in drugih interesentov je napotilo cestni odbor, da je napravil ta pameten korak, za katerega mu bodo interesenti gotovo hvaležni. Mitnina seveda se ne bode več pobirala.
g Cesta ob Lijaku je] dodelana do vasi Vogersko. Zdaj bo delavci na cesti pri mostu pod vasjo. Žal, da delo jako počasno napreduje in nimamo opanja, da bi bila v letu dokončana zveza b akladovno cesto pri Volčjidragi.
g Delo na cesti od Šempasa proti Vogrskem pa celo zimo počiva. Merodajni krogi naj se vendar prebude, da
spravijo delo v tir in se vendar enkrat sveže Šempaska občina z Vogerskem na Jazbini.
g Misel zveze Sempas-Prvačina še ni zaspala in občine nekaj snujejo za prvi začetek dela.
—	Logar. — Dne 14. t. m so pripeljali iz ŠempaBa mladeniča A. Iiamar v goriško bolnišnico bolnega na naii »komunski* bolezni. Tndi drngi novi slučaji take bolezni so se pojavili r zadnjem časn. Zli se da v Sempaski okolici tadi ta mraz sedanji še ni popolnoma zatrl te bolezni.
g Umrla je v soriški ženski bolnišnici sestra č. g. Antona Berlota, župnika na Vogrskem. Bolehala je že kakih 5 let na želodca, v četrtek je še knhala; vsled hudih želodčnih bolečin so jo peljali v bolnišnico, kjer so jo operiral, pa nič ni pomagalo. Niše sožalje gospodn župnika.
Pri volitvah v Sovodnjah so zmagali liberalci. „Soča" se tega veseli in pravi, da ni treba komentarja. Mi pa pravimo, da bi bil komentar silno zanimiv in za marsikoga tadi nekoliko potreben. Vložen je utok. .
g Podgorska Marijina druiba deluje po svojih razmerah vrlo dobro. Veselica pretekle nedelje je prav dobro izpadla. Ni mi žal, da sem se je vdeležil. Če ravno je bila velika sobana natlačeno polna, sem vendar vstrajal do zadnjega, da bi videl vse do konca, la res so igralke v resni igri „Po prevarah do zmage* prav dobro zadele svoje uloge.
V	prizoru »Umetnica in kmetica* pa so se pokazale res precejšne umetnice. Petje je kazalo, da imajo dekleta podgorska dobre glasove. Dakleta 1 Lepo petje blaži človeka in ga omikaje. Le pridno vadite Be petja. Vaše pesmi r nedeljo so prav dobro izpadle. Ša boljše pa bo, ako se bote v večjem števila pridno vadile. Tako mi je tudi draga deklamacija prav ugajala. Dekleta! ne zamerite tej moji kritiki. L9 vrlo naprej! Z vašim trudom širite pravo krščansko omiko.
g Novi ravnatelj v podgorski papirnici gosp. Leo Wodiczka si je s svojim nastopom pridobil splošne simpatije. —
g Predavanje na Lokvah. — V smislu § 3, 2. društ. pravil je priredilo »Del. podp. društvo" 19. t. m. predavanje: Načelnik otvori shod in predlaga, naj navzoči izvolč predsednika; izvoljen je bil Anton Šaligoj, ki je svoje mesto pozneje odstopil kuratu Kodrič-a. 2. načelnik pozdravi navzoče ude in nenie in pravi, da ni dobro človeka biti samemu; da bi želi družbe, prijateljev, učenikov; da mu je v njegovem debelo-zidanem farotža dolgčas in da je že sit raznih knjig in časopisov, not in harmonija ter bi rad tadi v dražbi kako povedal... Na to razloži — na podlagi dr. Lampetovih »Obrambnih govorov" — kje je naša prava sreča? Oirečiti nas ne more samo bogastvo; saj vsakdo v6, kakd kapitalisti osrečujejo ljudi... Tadi svoboda, kakoršno hočejo soc. demokrati, anarhisti, nihilisti e tutti quanti, ni vir prave sreče... In slednjič omika, kakoršno hočejo in Sirijo naši liberalci in foaš-naprednjaki, tudi ne more osrečiti človeka skozi in skozi... Prava in stalna in večna sreča je le v Ijnbezni do Boga in do bližnjega, kakor jo uči sv. kat. vera, namreč v pravem bogastvu, ki da*e tadi reveža dovolj kruha; v pravi svobodi, ki nikomur ne krati pravic; in v pravi omiki, ki človeka vedno bolj dviga in mu daje spoznavati, da ni žival, ampak bitje iz telesa in duše, kateri duši je odločeno nebeško — večno — veselje, ako bo živela po naukih bv. kat. vere... Tajnik Fr. Kolenec obrazloži druit. pravila in priporoča, naj se udje bolj zanimajo za društvo, ker delavci se zamo-rejo le v društveni organizaciji uspešno boriti za svoje pravice — in le v izobrazbi je prava zmisel za politično življenje, pa tudi gospodarski napredek... Zato društvo ne sme biti »pobeljeni grob", ki se sicer na zunaj sveti z lepim imenom, z zastavo, a znotraj je lo nekaj gnilega praha... Vsi adje naj delajo
—	kakor je nekje rekel naš delavski učenik dr. Krek — za resnico in pravico, a to odkritosrčno... Tudi predsednik Kodrič je na tajnikovo poročilo povdarjal, naj bi vBi odkritosrčni ndje delovali resno — ne tje v en dan — in naj bi tisti, ki morda zdaj društvu nasprotujejo, vsaj doma bili edini: eno palico lahko zlomite, deset palic skupaj pa ni mogoče zlomiti I Zato naj z Ijabeznijo skuša vsak društvo še novih adov pridobiti — potlej
bo društvo rastlo... Načelnik je razložil navzočim de stanje, blagajne in nhod se je zaključil. Prihodnje predavanje se svoječasno naznani v „Pr. Lista*■.
g „Del. podporno društvo" na Lokvah kaže sledeči račan za 1907: A. Dohodkov: 1. iz I. 1906 K 229 12; 2. □dnine I. 1907 K 142'—; 3. podpore K T—; 4. zastanka K 48—; skopaj K 42012. B. Stroškov: 1. po blagajničnem dnevniku K 14040; 2. zastanka za I. 1907 K 48-—; skupaj K 188 40. G. Sklep: dohodkov K 42012; stroškov K 188 40, ostane za I. 1908 K 23172.
Načelstvo, g Prve zvončke so videli te dni v Grojni, v naši takoimenovani Sibiriji. Če kje v naši okolici, zavzema gotovo Grtjna prvo meBto, kar se mraza tiče.
Iz ajdovskega okraja.
a Ajdovska »Kmečka zveza" ima v nedeljo ob 3h popoldne .pri Rebku“ sestanek odbornikov in .zaupnikov. Razgovor boo kandidatih za deželni zbor.
a „Bralno društvo" v Velikih Zabijali sklicuje na Srečnico ob 4. uri javno predavanje, ki bo v prostorih g. Josp. V r to v ca, krč m. Na shoda bo govoril o zadružništvu odposlanec S. E. S. Z. Želeti je velike udeležbe.
a Vinska kupčiji je letos v Vipavski dolini nenavadno živahna. Od Gorice do Črnič je Bolaflio pokupil skoraj vse vino. Od Črnič do Ajdovčšine pa je istotako po rokah vinotržci Godina šlo naše vino na Semering. Ta dva ata sicer ceno nizko držala, vendar je naše ljudstvo vino hitro prodalo in dobilo lep sknpiček. Nekateri pa so raznim zasebnikom in krčmarjem svoje boljše vino prodali po 30 do 36 kron hekto. Nekateri pa, ki mislijo, da mora biti letos še cena višja ia jih posebna sila denarja ne tlači, držijo še vino v kleteh. Prav bi bilo, da bi ga vselej toliko prihranili, 'da bi vsaj domače krčmarje zalagali z njim; ker drugače bomo morali piti po leta tuje... vino!
a Liberalni volivci na Vipavskem pripisujejo svojemu poslancu Štreklju vsemogočnost. Vse ugodnosti, katere čudijo pri gospodarstvu vsled ugodnih prometnih in drugib razmer, jim je baje pridobil Štrekelj. „IIrala Bogu", kličejo liberalci „da smo poslali na Dunaj :Štreklja; ko bi njega ne bilo bi ne prišli Nemci na Vipavsko po vinol“ Sicer je lepa lastnost misliti o človeka le dobro. Še boljše pa je in najlepše, spoznati in govoriti resnico. Če bi bilo res, da je Štrekelj spravil kapce na Vipavsko, potem pa je res možak, ki ma ga med vsemi liberalci ni para; ker skrbel je najbolj za svoje nasprotnike ,, klerikalne1* Dornberžane, ki niti njegovi volivci niso; saj so vendar oni sami prodali ,Nemcem na Dunaju skoraj toliko vina, kakor vsi drugi Vipavci skupaj. Naši liberalci toraj mislijo, da je njih poslanec vinski agent ki po oštarijah ponuja vipavsko vino, v zbornici pa glasaje proti pogodbi, katera zajamči tadi na Ogrskem postavo zoper ponarejeno vino.
Ker je resnica Boga in Ijadem ljuba, je treba tudi liberalcem pojasniti resnico, da ne bodo vedoma poslušali in razširjali liberalnih zvijač. Na poizvedovalnem shodu ajdovskih županov in podžupanov pri Rebku, je Štrekelj trdil da je on glasoval za dvorjenje meje žitu in moki, ne pa živini; poslanec Slov. Ljadske Stranke kranjske Vipavske Žitnik je pa na shoda v Vipavi odločno zatrdil, da bo je pri enem glasovanja ni šlo za to, da se žitn odprejo meje v Avstrijo, ampak živini in mesu, ker žitu je že tako odprta meja, žito pa nam ne manjka iz Ogrske. Komu gre torej vera, Strekelju ali Žitniku? Štrekelj je trdil, da sta bila dva posebna socialdemokraška predloga, eden glede žita, drugi glede živine. On je bil za uvoz žita, pa zoper uvoz živine. Kako se pa zopet to strinja 3 glasovanjem zoper m godbo! Cene moke iz O^erske Štrekelj nemara, pač pa bi rad dražo moko iz daljnih dežji. Vidi se, da imajo liberalci posebno pameti
a Kako gre to skupaj? — Na shodu županov in podžupanov pri Rebku je Štrekelj povda-jal, naj ne gledamo pri deželnozborskem kandidatu toliko na izobrazbo, ampak na to, da bo znal proti Lahom nastopiti tudi s surovostjo. — V Komnu pa je priporočal Komencem naj volijo moža, ki bo izobražen, ker le tak bo kaj dosegel. Kako gre to skopaj? Mi Štrekelj Vipavcem privošči le suro- I
»ega, Komencem pa izobraženega poslanca? Naj on privošči, kar hoče! Mi pa bomo volili može, ki so zmožni, ki imajo srce za kmeta in o katerih vemo, da bodo znali tudi kaj doseči za nasl
Cerknem. Na Vrhovljici (tri četrt ure iz Cerkna) so izkopali globok rov in priJli do znakov kofrene rude. Sedaj pa so pričeli kopati prav tik Cerkna v isti smeri kakor leži lirih Vrhovljica. Bog daj srečo I
Pa ne mislite g. urednik! da je pri nas res tako splošno pokvarjena mladina. Ne, tega ne! Naša mladina je še v primeri z drngimi še dobra in nepokvarjena. Le ta nesrečni slučaj je vrg«! sicer senco na celo občino, ali krivično, ker cela občina ne more trpeti radi dveh pokvarjencev. Ob enem je to dober nauk naši mladini, da pijančevanje in ponočevanje ne koristita nikomur. L<) življenje uravnano po krščanskih načelih prinaša srečo in blagoslov.
km Nesreča. — Pred dnevi je trgovec A. Sigmond vozil gnoj na bližnjo njivo. Pri delu mu je pomagal 13 letni sinko. Ker se mu nekoliko spodrsne, pade pod voz, kateri mu zlomi eno nogo. Prepeljali so ga takoj v tržiško bolnišnico.
km Nabrežina. — (Nesreča.) — Vže blizu dvajset let se trudi komenski cestni odbor, da bi se pri nabrežinski postaji zgradil most črez železnico, ker s« vedno ponavljajo nesreče. Toda železniška uprava ne dopušča niti pedi zemlje v to svrho. (To bo treba gotovo intervencije državnih poslancev). Ta dni bi prišle kmalu tri osebe ob življenje. Le izredna sreča jih je spremljala, da so odnesli življenje in raztrgano kožo. Načelnik komenskega cestnega odbora se baje trudi, da bi dosegel most črez železnico, ali aprava želežniška se neče j adati. Morda bo pa sedaj še bolj energično zahteval, ker tudi njega skrbi neko-| liko koža.
Iz sežanskega okraja.
s Veleč. g. Ivan Narobe, bivši
1	župnijski upravitelj tomajski, sedaj kot | vpokoj. žnpnik bivajoč v Kamnika, koje-: ga imajo tomajski župljani še vedno r ! blagem spomina, podaril je zavoda čč.
! šolskih sester v Tomaji v podporo znat-no svoto 450 K. Iskrenemu rodoljuba ia vrlemu podpiratelju vsake dobre stvari bodi tem potom, tudi v imena čč. redovnic, izrečena prav srčna hvala. Vsega-mogočni naj ma vže na tem sveta obilno poplača ta blagi čin in obadi maogo posnemovalcev 1
Iz Iržiškega okraja.
ti Devin. — (Motenje vere). V ; nedeljo smo pokopavali neko staro ženico. Ko smo dospeli v Št. Ivan na pokopališča, smo kot po navadi položili krsto v grob. Toda ta začne razsajati neki Italijan tako grozno, da so se vsi pričajoči nemalo jezili. Zahteval je, da se mora odkriti krsto in vnovič blagosloviti. Vpil. zmirjal in rogovilil je, kot bi bil obseden. In ta se ma pridruži še veren drug — devinski rudečkar, ki a glasnim protestom zahteva, da se mora vzeti krsta zopet iz groba in odpreti. Tako, da je bilo vedno, in mora biti tadi danes. Pričajočim je bilo to preveč, prišlo bi bilo gotovo do tepeža, da nista obmolknila, ker sta se bala težkih pesti pogrebcev. Vso stvar ima sodišče v rokah, ki naj pouči rudeče brezverce, da se nimajo v cerkvene zadeve prav nič mešati, dasi jim to dovoljujejo socialno-demokraški štatuti.
ti Hib ni. — Vže par let sem opažajo naši ribiči, da je vedno manj rib. Od poletja in celo zimo niso vlovili ničesar. Ubogi ribiči gledajo s strahom v bodočnost, ker preti jim grozna lakota. Zaslužka nikjer, v prodajalnicah „pof“, doma lačni otroci — to je gorje! Pač bi bila ta umestna državna podpora I
Essassaissa
Za izobrazbo.
Avstrijska moč na morju.
Te dni, ko so se avstro-ogrski de-legatje mudili v Pulju ter si ogledovali naše vojno brodovje, se je mnog) pisalo in govorilo o naših bojnih ladjah. Zato naj se tuli mi naročniki in bravci „Pri-morskega Lista" v svojem listu kaj pomenimo o avstrijski moči na morja.
Ena petina naše meje leži ob morja. Ta meja mora biti zavarovana. V to služi vojno brodovje. Drage države silno mnogo denarja žrtvujejo za to, da imajo močno brodovje. Avstrijsko brodovje pa je v primeri z brodovji drugih driav precej majhno.
Vojno brodovje obstoji is raznih ladij, ki so med seboj raznih vrst. Ta
Iz kanalskega okraja.
ki Zavarovalnica za govejo živino. Vstanovile so se podružnice deželne zavarovalnica: v Anhovem, predsednik Tinta Štefan, Gar. polje št. 61, podpreds. Stanič Jjže, Gor. p. 71; v A j bi, prads. Jeronim Franc, Potravno št. 150, podpr. Levpušček Alt. Nekovo 26; v Kanala, preds. Mtlnič Henrik Kanal, podpreds. Drašček Fr. Bodrež 11.
Iz Anhovega nam pišejo: Minojo nedeljo smo ustanovili v Anhovem podružnico deželne zavarovalnice za govejo živino. Članov se je vpisalo do sedaj 37, ki imajo približno 100 glav goveje živine. Z* predsednika podružnice smo si izvolili Štefana Tinto iz Girenjegapolja za podpredsednika pa Jožef« Stanič tadi iz Gorenjegapolja. Deželni odbor je poveril vodstvo te volitve g. Mihu Z)gi iz Kanala, ki nam je povdarjal pomen in potrebo takih podražnic. Z ustanovitvijo te podružnice smo vsi prav zadovoljni le Rakotina Francu, podžupana na Gorenjeinpolju in prijatelju liberalnega učitelja Klavore ni bila ta ustanovitev kaj po volji. Posebno izvolitev predsednika ma ni kaj ugajala. Najraje bi bil menda on sam rad izvoljen.
Iz tolminskega okraja.
t „Kmečka zveza" za tolminski okraj priredi v nedeljo ob lh popoldne pri Sr. Luciji v prostorih g. Vuge po-svetovaven shod odbornikov in poverjenikov in zaupnikov. Dnevni red: Določitev kandidatov za deželni zbor.
t Za pogorelce m Ponikvah. — Ministerstvo za notranje zadeve v dogovoru s finančnim miniBterstvom je dovolilo 5000 kron podpore za pogorelce na Ponikvah.
Sv. Lucija.— „Soča“ lanskega leta št. 117 je prinesla : .Župniku pri Sr. Luciji je .poslal 1. M. iz I. 1 K, naj moli rožni venec za nevernike. Poslal ma jo je po cestarju Juriju. Krono je pridržal župnik, kot nekako potrdilo pa je prine-sal cestar 1. M. od župnika razglednico s fantom, ki nese punco na boteljki; zraven je nalepen list c. kr. glavarstva. Kaj to pomeni? Tako „Sočau.
Oigovor: To pomeni, da označenemu župniku tiste krone nikdo ni prinesel; — pomeni, da župnik nikomur ni poslal potrdila; — pomeni, da tisti, ki je krono sprejel in shranil, je tisto tako potrdilo sam izdal pod župnikovim imenom; pomeni slednjič, da bi tako ravnanje vtegnilo kaj neljubega pomeniti za dotičnega.
Hvala ti „Soča“, dušica moja, srček moj zlati, za razodetje, kajti le po tebi sem to izvedel, čeprav skoraj šele po treh mesecih.	Župnik Fabijan.
t Nesreča na železnici. — Bliža postaje Hudajužna je ponesrečil zavirač Barič. Padel je namreč z vlaka ter si pri ti priliki zlomil nogo in je bil tudi na glavi težko ranjeo. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
Iz cerkljanskega okraja.
c DruStveno življenje. — V nedeljo dne 19. t. m. je predaval v Csr-knem go«p. pravnik Oblak .o oporokah11 (testamentu). To važno predavanje je bilo zelo zanimivo, zlasti še ker je gosp. predavatelj govoril zelo poljudno. Hvala mu iskrena!
c Dne 2. februarja (na Svečnico) ob 723 uri popoldan se bodo uprizorila v dvorani »Gospodarskega doma" v Cerknem zanimiva veseloigra „Čevljar“. Pri tej igri bode prvič nastopili mlajši dile-tantje: sami mladi fantje. Vstopnina 20 vin.; člani polovico. Posebnih vabil so ne hode razpošiljalo. Ker je ta igra zelo dolga, zato ne bo mogoče pri tej priložnosti ponavljati „Literista“, kakor je bilo že omenjeno. Med odmori bode igral tamburaški zbor.
c Umrla je najstarej&a žcua v Cerknem. Marijana Bsvk, ki je dosegla starost 94 let. N. v m. p.
c Ruda. — G. Solnik iz Ljubljane in g. Primožič, imata rudosledstvo v
Iz kobariškega okraja.
kd Dr/.Mnozhnrske volitve se
bližajo. Liberalci, ki so 14 maja tako imenitno podlegli, se zopet zbirajo iz spanja. Kramerjev Tomaž iz l.ibušnjega je že pričel z vajo za volivno agitacijo. Tudi kobariški mesarji pojdejo kmalu po okolici „junice“ kupovat. Pozor pred temi liberalnimi mešetarji! —
kd ČitJilu ca v lv"bardu je pričela posnemati izobraževalno društvo.
V	društvu imajo tamburaše, v čitalnici pa ne. Stopili so na noge, pregovorili so par fantov izobraževalnega društva, da so pristopili k njim in s pomočjo teh napravili tamburaše. Čitalničarji le za nami; z našimi močmi, po naših stopinjah! Morda se vam razjasnijo kedaj vaši zmešani pojmi.
kd Luteranski „B auovestuik"
zajde večkrat v naše kraje. Najraje ga pošiljajo našim šupanom. Morda imajo pri tem posebne namene. Ali ta volk v ovčji koži roma takoj v peč. Luteranski pastor Chraska v Ljubljani bi pametneje naredil, če bi to „kurjavo“ doma porabil za svojo peč.
kd Pustni čas je, doba zabav in veselic. Bodimo veseli, pravijo fantje, saj je pust! Prav, le veselimo se! A naše veselje bodi pošteno razvedrilo; in ne ono divjanje po raznih plesih.
Iz bovškega okraja.
b Županstvo občine Bovec se je ob volitvi 14. dne januarja 1908 konstituiralo tako le : Mlekuž A. A. Bovec št. 23. župan. — Podžupani so: Ostan Franc Bovec št. 341, Kenda Franc Dvor št. 52, Kravanja Ivan Kal št. 22, Kravanja Matija Bovec št. 37, Novinc Anton Bovec št. 298, Hubar Domicijan Bovec št. 302, Jonko Leopold Bivec št. 122, Klavora Frauc Bovec št. 235. Starešine: Černnta Franc Plažna št. 56, Fon Franc Dvor št. 14, Fon Franc Bovec št. 330, Kravanja Anton Piužna št. 27, Kravanja Alojzij št. 24, Lajler Andrej Bovec št. 271, Mihelič Iran Bovec št. 171, Mišič Franc Dvor št. 46, Mlekuž Miha Borec št. 225, Mlekuž Andrej Koritnica št. 26, Mlekuž Franc Koritnica št. 34, Mrakič Andrej Dvor št. 12, Ojtan Izidor Borec št. 128 Štraussgill Anton Borec št. 96, Šuler Anton št. 410.
Iz komenskega okraja.
km Ni bil bratomor. — Iz Gor-anskega natn pišejo r — G. uredniki Poročilo zadnjega „Prim. lista* o bratomora v naši vaBi ne odgovarjajo popolni resnici. Stvar je ta le: Dva malovredna brata sta izvabila dva druga mladeniča na pijačo. Najprej so se napili žganja in nato so šli še pit vino. Ko so se do dobra napili, sta se ona dva mladeniča vračala proti doma in mlajši izmed onih dreh bratov. Na cesti vrže mlajši brat kamen v neko okno in jo razbije, na kar ga mladenič posrari in okrega. T« se takoj vrne k svojemu bratu, ki je ostal v gostilni ia jedel sir ter mu pove, da ga hočeta ona dra mladeniča tepsti. Brž se spravita na noga in gresta za onima dvema in začne se prepir in tepež. Brata oborožena z noži sekata neusmiljeno okoli sebe tako, da enega popolnoma usmrtita, druzega, ki je imel glavo in roko skozi in skozi prebodeno, je rešil le srečni slučaj, da je prišel po cesti nekdo v suknji, o katerem sta mislila brata, da je orožnik in sta utekla. — Smrtno nevarno ranjeni mladenič se je privlekel še do doma, tu poklical očeta, padel v nezavest in v četrt ure bil mrtev. Druzega je pa zdravnik zaiil in mislim, da bo pomnil, da ponočevanje in pijača ne prineseta blagoslova. Oaa dra brata sta jako malopridua, ki ne spolnujeta nobenih dolžnosti. Kar sta zaslužila, sta zapila, bila sta prepirljiva, tako da sta celo svojega starega očeta na cesti zmerjala in ga hotela tepsti. Sploh ni sta spolnjevala nobenih zapovedi, ampak bila sta trmoglava in jezava do skrajnosti. Zato se nihče ne čudi, da sta tudi kaj takega storila.
/
imamo tako zvane linijske ladje, bojne ladje, ladje za brambo obrežja, oklopne križarke, hitre križarke, ogledne ladje, torpedne križarke, rušilce torpedovk, torpedovke, torpedovke za visoko mori«, obrežne torpedoTke in tako dalje. Ob časa vojske ali vojaških raj večkrat beremo take izraze. Zsto se nekoliko pogovorimo, kaj ti izrazi pomenijo.
Vojno brodovje v obče. — Jedro brodovja, v katerem leži cela moč, so bojne ladje. S tem imenom, ali z imenom linijske ladje, zaznamujemo one ladje, ki so s težkim jeklenim oklepom kolikor mogoče dobro zavarovane in zakrite, da jim sovražne kroglje ne morejo tako lahko do živega. Poleg teh težkih, debelih oklepov pa morajo te ladje biti oborožene z zelo velikimi topovi, ki so v stana sovražne ladje občutno poškodovati ali jih potopiti. Bojne ladje ne nastopajo nikdar same za se, pmpak vedno v zvezi z dragimi ladjami pod skopnim poveljstvom. Bojne ladje bi lahko primerjali pehoti v vojski na suhem.
Draga vrsta vojnih ladij so oklopne križarke. Od bojnih ladij se razlikujejo v tem, da so manjše, da imajo tanjše oklepe, loije topove, pred vsem pa so hitrejše ko bojne ladje. Giavna naloga oklopnih križark je poizvedovalna ogledna služba. Zadnje čase posegajo tudi v boj. Oklopnioe križarke morajo natančno poizvedeti, kje se sovražno brodovje nahaja, kod in kam plove, biti morajo hitrejše ko bojne ladje, pri tem pa morajo imeti tak oklep in take topove, da lahko prtpode sovražne križarke ter pridejo celo do sovražnega brodovja aamega. Te oklopne križarke imajo še druge naloge, ki jih radi pomanjkanja prostora ne omenjamo. Splošno lahko oklopne križarke lahko primerjamo a težko konie-nioo (s kirasirji) v vojski na suhem. Poleg Uh težkih križark imamo pa še lažje križarke, ki bo z oklepi zavarovane le okrog strojev. Te lahke ladje so hitrejše ko oklopne križarke ter se dajo primerjati z dragonci ali huzarji na suhem. Te ladje so najhujie sovražnice torpedovk.
Torpedovke imajo avoje ime od torpeda. Torpedo je iznašel avstrijski kapitan Luppis. Torpedo je razstrelivo v obliki cigare Dolg je 5 metrov in se premika a pomočjo stisnjen« gt zraka. Ko ae ta torpedo zadene v kako trdo stvar, se razleti. Ker pa se topedo sam od sebe ne more premikati več ko 600—1000 metrov, ga je treba z ladjo pripeljati bližje k sovražni ladji. Za to pa je treba malih ladjic, ki jih ni mogoče kmala opa siti, in poleg tega ornih, da ae hitro umaknejo, ko je aila. Take ladje, kiapu-ičajo torpede, in ki imajo vae označene lastnosti, se zovejo torpedovke. Teh torpedovk pa je več vrst. Eae so večje, druge so manjše. Večje, rušilci torpedovk ali torpedolovci, lahko a svojimi topovi uničijo manjše torpedovke.
To so glavne vrste ladij v vsakem torej tndi v našem brodovja. Poleg tega ima vsako brodovje seboj ladje z delavnicami, ladje, ki vozijo premog, vodo; ladje, ki polagajo mine itd. Velikost vojnih ladij računamo po tonah deplace-menta (r*-ci: deplasni). Ker potakozva-nem „Arhincedovem principu1* vsako plavajoče telo odrine toliko vode, kakor ja teža telesa, pomeni deplacement ladje v tonah Jena tona = 1000 kilogramo ) obenem težo ladje. Ladja, ki ima 10.000 ton deplacemenla, tebta 10 miljonov kil.
Hitrost ladij pa računamo z morskimi miljami. Ena morska milja je enaka 1853 metrom.
Naše brodovje. — Ko smo se tako poučili o brodovja splob, oglejmo si še posebej naše brodovje. Avstrija ima sedaj devet bojnih ladij. NajveSje so ladje ^Nadvojvoda Karol", .Nadvojvoda Friderik* in „N»dvojv. Ferdinand Maks“. Te ladje so popolnoma nove, čeprav se ne dajo meriti z ladjami drugih držav. Velike so 10.000 ton ter imajo po 34 večjih in manjših topov. Njihova hitrost znaša 20 morskih milj na uro. Z* temi pridejo precej manjše bojne ladje .Habsburg'', Arpad" in *B*benbergu, ki imajo le po 7340 ton, 33 lopov ter hitrost 19'5 morskih milj milj na uro. Bijne ladje .Monarh*, „Dunaj‘ in .Budnost* so pa j ie manjše ter imajo le 5600 ton (moder-! ne ladje drugih držav ima|o od 16.000 J do 20.000 ton). Tupov imajo 32, hitrost znaša pa le 17 morskih milj na nro. Oklopne križarke ima Avstrija žal le 4 in sicer: „Sv. J a rij", ki ima 7300 ton, 28 topov, h trost 22 milj; „Cesar Karol VI- 6800 ton, 24 topov, hitrost 20 milj; te dre oklopni križarki sta glavni. Najalabša je križarka »Cesarica Marija Terezija“. Poleg tega ima naša vojna mornarica 5 zavarovanih križark, namreč „Cesar Franc Jožef* in „Ce*a-rica Elizabeta14 po 4000 ton in „Zenta“, „A8pern“ io nSzigetrar'< po 2300 too. Torpedovk je: 13 torpednih rušilcev, 20 velikih torpedovk in 24 starih obrežnih torpedovk. Delajo se tri bojne ladje po 14.600 ton z 32 velikimi in več manjšimi topovi. H trost bo znašala 20 morskih m li. Nadalje je v delu brza križarka s 3500 tonami in z velikansko hitrostjo 26 morskih milj na uro. Tadi podvodne čolne dobimo kmalu v naši mornarici. Gavno naše vojno pristanišče je Palj; poleg t*ga je važen Šebenik in Boka Kotorska.
Te stvari so se zdele koma, posebno našim bralkam, dolgočasne. A potrebno se nam je zdelo, saj je z usodo naše mornarice združena tudi usoda toliko naših fantov in sinov, ki služijo cesarja na teh vojnih ladjah.
Slovarček tujih besed.
Klerikalizem (klerikalen, klerikalec), beseda grškega izvora. ki pa sedaj pcmenja strujo v javnem, ki hoče duhovščini prenkrbeti premoč v javnem življenja. V tem pomena rabijo besedo liberalci za vse one, ki niso njih mi-šlljenjs. „Sočau imenuje klerikalca vaa-cega, ki hodi še v cerkev, četudi mn niti na misel ne pride delovati na to, da bi dobila duhovščina vso moč v državi.
Konkurz, beseda iz latinščine in pomeni prvotno „8hajanjeu sedaj ae rabi v trgovskem življenju. Ce trgovec svojih dolgov ne more plačati napove konkarz, to se pravi naznani svojim upnikom, da jim svojih do gov ne more plačati, naj mu del teh dolgov opmte, ali pa naj mu vzamejo, kar morejo. Jadje znajo konkurz »porabljati v to, da avoje upnike opeharijo za velike vsote. Pri njih postane trgovec bogat še-le, če je že parkrat napravil konkurz.
Kurz, latinska beseda, ki pomeni prvotno »tek*. Če govorimo o kurzu pri denarju mialimo pri tem na veljavo, katero ima v gotovem času denar jsdne ali druge države, ker ae ta vrednost menja.
Če govorimo o znanstvenih kurzih, mislimo pri tem prireditve, katerih namen je v kratkem časa ljudi, ki se te prireditve udeležujejo o eni ali drugi stvari podučiti. Tak je bil kurz S. K. S Z. v Gorici v začetku t. I.
Liberalen, liberalizem) — latinska beseda in pomeni človeško mišljenje, ki hoče popolno svobodo posameznika. Liberalizem je struja, ki hoče svobodomiselna načela uveljaviti v gospodarskem in državnem oziru. V tem pomena je sedaj liberalizem že končal, ker vsa naša zakonodaja (n. pr. obrtni ztkon) stremi za tem da omeji vvobodo posameznika v korist celoti. Slovenski liberalec hoče le svobode v izkoriščevanja ljudstva Naš liberalac ima za prvo vodilo besede: Far je hudič. Naš liberalec je oni, ki pravi: vse kar je v „Sači“ je rfls, vse kar piše .Prim. List" pa laž, on pravi: Sv. pismo je zbirka tujk, resnica pa je, da človek izvira iz opice.
BSaEESESa
Volitve.
Kdo ne sme voliti?
Paragraf 22 ae glasi :
Od volilne pravice in izvoljivosti so izključeni: a) osobe, ki ao bile kaznovane radi hudodelstva ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, njune deležnonti, goljufije, zvodstva (§ 460a461, 463 464, 512, kaz. zak.). Ta posledica kazenake obaodbe neba v tiatih slučajih obsodbe, ki jih našteva § 6. štev. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 131, ko je preslana kazen; v slučajih obsodbe radi dragih hudodelstev, ko preteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen; drugače ko preteče 5 let; v slučaja obsodbe radi označenih prostopkov pa, ko pretečejo tri leta po prestani kazni, b) Oiebe, o katerih premoženja se je razglasil konkurz, do rešitve koakurza. c) Osebe, ki radi uboštva uživajo ali ao uživale v letu neposredno predidočem volitvi preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev, ali ki sploh iive odjavne milodarnosti. Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti se ne smatrajo: podpore iz bolniških blagajuic, rente za nezgode, starost ali onemoglost, oprostitve šolnin, podelitev učil ali štipendijav ter pomoči v stiski, č) Častniki, vojaški duhovniki, gažistibrez činovnega razreda in moštvo oborožene sile, oziroma orožništvo, vštevši tiste, ki ko začasno na dopustu, ne morejo ne voliti na voljeni biti.
Od izvoljivosti ao izključeni razna zgoraj imenovanih tudi vsi trajno ali začasno aktivno službujoči uradniki oborožene sile.
Izvoljivost pa ni omejena glede tiatih oaeb, pripadajočih oboroženi sili, katere v dotičnem časa aktivno alužoajejo vsled tsga, ker ao zakonito zavezane orožnim (olažbenim) vajam.
Kolikokrat se sme voliti?
Vsak volilec more izvrševati avojo volilno pravico le v enem volilnem okraju onega volilnega razreda, kateremu pripada, in praviloma le oaebno.
Izredno morejo volilni upravičenci veleposestvu izvrševati svojo volilno pravico po pooblaščenca. Ta mora imeti
volilno pravico v istem volilnem razredu in more zastopati le enega volilca.
Kdor ima volilno pravico v volilnem razreda veleposestva, ne more voliti v volilnem razreda mest, trgov ia industrijskih krajev, in kmetskih občin;. kdor ima volilno pravico v mestih, trgih in industrijskih krajih, ne more voliti v nobeni kmetski občini.
Voiillec volilnih razredov meat trgov in industrijskih krajev, in kmetskih občin, ki je član raznih občin, izvršuje svojo volilno pravico le v občini, kjer redno prebiva.
Kdo lahko postane poslanec?
Poslancem v deželni zbor je izvoljiva vsaka oseba moškega spola, ki: a) je avstrijski državljan ; b) je trideset let stara; c) uživa vse državljanske pravice, in č) ima pravico voliti poslance za deželni zbor po določilih prejšnjih paragrafov v kakem volilnem razredu, t. j. ali v volilnem razreda veleposestva; ali mest, trgov in industrijskih krajev; ali kmetskih občin : ali v splošnem volilnem razreda. Te kvalifikacije za izvoljivost veljajo tudi za poslance trgovske in obrtne-zbornice.
Utoki — izkaznice.
Proti odločbam, ki se izdajo • r smislu § 30 — ako se ne nanašajo iste na reklamacije proti volilnim imenikom veleposestva, trgovske in obrtne zbornice ali mesta goriškega, — je dopuščen utok, ki se ima odposlati tekom treh dni, računajoč od dneva vročitve izpodbijane odločbe, c. kr. deželni politični oblasti. Odločba deželne politične oblasti je v vsakem slučaju končnoveljavna. Reklamacije in atoki, ki se vložijo po preteka* zakonitega roka, se imajo zavrniti, ker so zakasneli.
Čim je imenik volilcev za volilni razred veleposestva ali trgovske In obrtne zbornica po izdani odiočbi o pravočasno vloženih reklamacijah popravljen, izdajo se posameznim volilcem izkaznice, katere morajo obsegati tekočo številko volilnega imenika,, ime in bivališče volilca, kraj, dan in uro začetka in zaključka volitve. Na Primorskem bivajočim vo-liloem ae izkaznice vroče; izven Primorskega bivajoči voliloi ae povabijo v deželnem uradnem lista, naj dvignejo svoje> izkaznice.
Za volilni razred mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred izda volilcem po rešitvi reklamacij izkaznice tista politična oblast, katerej pri* stoja reševati reklamacije proti volile,im imenikom v smisla tega zakona. V m: . t goriškem ae more naročiti žapanu, da izda izkaznice.
Itkazn;oe, se dostavijq volilcem na njih atanovanjih in vročevanje ae more naročiti županom. V slučaja pa, da bi ae izkaznice iz katerega koli razloga ne vročile najpozneje 24 ur pred dnevom volitve, povabijo se volilci na kraju običajen način, naj pridejo oaebno po svoje izkaznice.
Pozor na volivne imenike!
© Novoporočencem-novicem
priporoča KROJAŠKA ZADRU6A“ V (SORICI
svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma-«• drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd.
■*l© Blago izvrstno. Cene prav nizke in stolne. ©
Priloga „Prim. Listu" št. V z dne Z3. jan. 1008.
Deželna uprava, deželni uradi in železnica Kobarid-
V	sledečem podajemo nekaj odgovora in pojasnil na laži liberalnrga časopisja.
Deželna uprava ob koncu šestletne dobe.
Dne 26. decembra I. I. ;e iztekla Šestletna doba zasedanja naSrga deželnega zbora; zato je pač primerno, da porofamo o delovanja, vapehih in neuspehih te dobe ter da podamo o nji — čt ta d i v tesnem okvirja — kolikor mo-gcče jasno in pristno sliko toliko našim pristašem kakor volilcem v obče, ki morajo eedaj sami sestaviti vestno in natanko bilanco o tej dobi, oziraje se na bližnje deželnozborske volitve.
Kolikor je v človeški moči, hočemo pfsati stvarno, objektivno, resnično, naslanjajoč se le na pozitivne podatke in ogibajoč se novodobne navade, ki delaje le s frazami, obrekovanji in trditvami brez temelja. Da bodemo pri tem zavračali neresnične, zvite in brezvestne nasprotnikove trditve in obrekovanja, je ob aebi razumljivo.
Kdor ima količkaj vpogleda v našo deželno opravo, mora pač priznati, da je bila minola šestletna doba najizdatnejša in plodovilejša glede napredka v kmetijstva, kakor tudi glede različnih strok javnega življenja. Nočemo pa s to trditvijo nikako podcenjevati delovanja in vspehov prejšnjih dob. Vsaka doba je imela svoje vspehe, svojo zasluge. Ta opoiarjamo posebno na dobo, ko je bilo le sedem slov. poslancev in 14 italijanskih v zbornici. Koliko trada, koliko previdnosti, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba, da se je to razmerje predrugačilo in zboljšalo v toliko, da so imeli Slovenci v zbornici 10, Italijani 11 poslancev I
Bila je tadi doba, ko ni bilo slišati niti v zbornici niti v odboru in odsekih besedice slovenske. Ko je pokojni poslanec Filip Kofol, batujski župnik, prvič spregovoril v zbornici slovenski, nastal je vriič in ropot, kakor dandanes v Trsta, če hočejo govorili slovenski poslanci v sejah v materinem jezika.
Vse uradovanje, notranje in zunanje. z oradi in občinami je bilo tačas italijansko ali nemško; saj tadi nismo imeli tedaj niti slov. prevoda občinskega reda. A ko je začel velezaslužni gospod baron Winkler dopisovati občinam slo vensko, prihajali so župani s prošnjami, naj se uraduje po prejšnem običaja, ker razamijo nemške ali italijanske odloke bolje nego slovenske. Toda to se je prebilo; a treba je bilo mnogo trada in požrtvovalnosti, predno se je je Blovensko uradovanje udomačilo. To požrtovalnost ve prav ceniti pa le oni, ki je živel in poznal tedanje razmere.
Radi pripoznamo tndi, da se je storilo v prejšnjih časih mnogo za kmetijstvo. C. kr. kmet. družba ima na tem polju lepih zaslug ; deželni kmetijski šoli, posebno slovenski oddelek, sta svoj čas zelo pospeševali napredek in razvoj našega kmetijstva.
Najneplodovitejša, najžalostneja je bila pač predzadnja šestletna doba, ki je obečavala v začetka za Slovence najlepše vspehe. Posebno sta zastopala Slovence kot odbornika g. dr. Tama, „brezoziron mož“, kakor ga imenuje „Sočin“ člankar v svojem spisa o deželtli upravi, in dr. Abram. To žalostno dejstvo so priznali ■ n priznavajo tedanji odborniki sami, toliko oba italijanska, kakor tudi mirni, premišljeni in reB značajni pok. dr. Abram. To dokazujejo tadi vsa poročila deželnega zbora in odbora iste dobe. Pisec v „Soči“, ki toliko hvalisa ono dobo, je pozabil navesti vsa dejanja, janaške čine in napredek one dobe. Prav bi bilo pa, če bi to storil naknadno; toda navaja naj fakta in ne fraze I
Res je, in to priznava ves slovenski svet, da so delali nSlogini" poslanci, v prvi vrsti visekorodni gospod grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič, v isti dobi prave čudeže; pridobili so Slovencem velik ngled, zapričeli in storili so veliko dc brega in koristnega, izposlovali od vla-
Sv. luc:
de velike državne podpore za različna dela, katerih izvršitev je dr. Tnma po možnosti oviral. Mož je rabil sploh vso svojo „brezozirnost“ v to, da je vse preprečil, Česar ni on započel in ni bilo njemu v slavo. V dokaz navajamo le vipavsko železnico, obmejne ceste in vprašanje o užitnini.
Vže dne 26 oktobra 1897 je bila dana grofa A. Coronini-ja in drugom koncesija za zgradbo vipavske železnice; a „brezozirnostt“ Tumovi se imamo zahvaliti, da je zgradba zaostala do 1.1901, ko se je posrečilo „Sloginim“ poslancem za hrbtom tega „brezozirnegaH odbornika spraviti to vprašanje zopet v pravi tir. Da je bila le njegova „brezozirnostu uzrok zavlačevanju ugodne rešitve tega podjetja, to povedo v obraz vsakemu,'ako treba, še živi člani tedanjega deželnega odbora, drugi interesirani gospodje ter se da to nedvojbeno dokazati po uradnih spisih. Kdcr se hoče o tem bolj natanko infjrmirati, naj čita zadevne članke v „6orici“ koncem leta 1901. Kake so bile razmere tedaj pri deželnem odboru in kake vspehe ata odbornika dosegla, to razsodi lahko vsakdo iz dejstva, da so morali prosjačiti slovenski poslanci, ki so se za to zadevo zanimali, pri italijanskih članih deželnega odbora pomoči v ugodno rešitev tega za Vipavsko vitalnega vprašanja. Seveda, „Sočin“ člankar bi tega ne storil, njemu je več vredna odbornikova „brezozirnost“, nego vipavska železnica; a uverjeni smo, da ljudstvo na Vipavskem misli drugače.
Isto velja tudi o obmejnih ceBtab. Grof A. Coronini in dr. Gregorčič sta izposlovala od vlade 360.000 K za te ceBte; a po „brezozirnoBtiu dr. Tume je prišla ta zadeva tako daleč, da bi bil ta znesek skoro zgubljen. Kdor se hoče o tem natanko poučiti, naj čita zadevne članke g. E. Klavžarja v „Gorici“. Tam je do pičice dokazano, kam dovede „brezozir-nost" odbornika, katerega člankar v „So-či“ toliko hvalisa in katerega »brezozir-nost14 mu toliko imponuje. la kdo je ko-nečno spravil to zadevo na pravo pot? Vendar le ,Slogini“ poslanci in sedanja slovenska odbornika. To izpričajo, ako treba, vai deželni odborniki in uradni spisi; spriča župan v Kožbaai, različni interesenti v Golembrdu in v Brdih.
Toda kaj pomagajo.nam Slovencem vsi ti vspehi ? „Brezozirnost“ je junaštvo ; tak mora biti odbornik, če tudi gre vse podzlo. To je „Sočinega* član-karja — modrost.
In nžitnina? O jojmenel Ves svet ve in je prepričan, da je zakrivila „brez-ozirnost" dr. Tume in A. Gabrščeka, da ni dobi a dežela užitnine v svojo režijo vže 1. 1901. Ves Bvet ve, in uradni podatki jasno kažejo, da so trpele naše občine, dežela in država v sled tega milijone škode. Toda kaj to de? Kaj je občinam par stotisoč kron izgube na leto, kaj deželi? = Vrhunec vse odbornikove čednosti in modrosti obstoji le v njegovi nbrezozimosti"; od oje se nasiti narod m postane Ijaastvo srečno in zadovoljno.
Tako „SočaM I — Našim pristašem pa za danes le toliko v pojasnilo. Prihodnjič hočemo naveBti vspehe zadnje šestletne dobe in pojasniti še drage spletke, zavijanja in neresničnosti navedenega lista o tem vprašanju.
Deželni uradi in uradniki.
Gospod urednik I Nisem niti Vaš pristaš niti Vaš dopisnik ; vkljub temu, prosim, dovolite mi malo prostora v Vasem cenjenem lista v pojasnilo istinitih sedanjih in prejšnjih razmer v deželnem oradn. Kar piše „Soča“ v 4., 6. in 6. številki t. I. v tej zadevi, je tako zvito, tako nesramno, da se mora vsakemu poštenemu človeka studiti, naj pripada vže tej ali oni stranki.
BSoca-* dviga prejšnja odbornika, dr. Tumo in dr. Abrama, v deveta nebesa, čei pod njima se ni upal deželni
ja-Idrija.
glavar postopati pri imenovenju deželnih uradnikov tako, kakor postopa pri sedanjih ; a ista „Soča“ je pisala v svoji 34. z dne 22. marca 1900 na drugi strani v tretji koloni doslovno:
„Za vstop v deželno službo se po deželnih Statutih zahteva poleg dragih sposobnosti znanje obeh deželnih jezikov. V ko-Hko se je pa do sedaj oziralo na to odredbo, kaže dejstvo, da sta v deželni službi izmed 9 definitivno nameščenih uradnikova a-mo dva Slovencaw.
in vendar sta sedela tedaj v deže-nem odboru v „Soči“ toliko hvalisana odbornika dr. Tama ia dr. Abram I Kak apliv sta imela potemtakem ta dva odbornika na dr. Pajerja, in kake zasluge se jim morejo prepisovati v tej zadevi, ako ata bila tedaj v deželni hiSi izmed 9 uradnikov le dva Slovenca?
A ni zadostno. Pod istima odbornikoma sta morala iti eden Slovenec, g. E. Klavžar, in bivSi Slovencem zelo simpatični in prijazni kaucelar Doliac v pokoj, tako da je ostal med 9 uradniki 'le eden Slovenec v deželni hiii.
In kdo je bil imenovan tajnikom mesto g. E. Klavžarja? — Sedanji svetnik A. Pettarin, Italijan.
In nSočau hoče svetu natvezati, kak npliv sta imela in kak ugled sta uživala bivša odbornika dr. Tuma in dr. Abram pri deželnem glavarju. Zakaj pa nista zabranila vpokojenja slovenskega tajnika ter nista zaprečila imenovanja italijanskega tajnika? ,Ja, Baner, das ist was anders“, bo odgovorila „Soča“; ona dva sta bila možaka in sta vedla, kaj delata; a sedanja ne moreta preprečiti ničesar. Ona dva nista mogla preprečiti imenovanja tajnika Italijana, zato sta hvalevredna; sedanja nista mogla preprečiti imenovanja podtajnika, zatj ju je treba
—	zaničevati. Tako uči „Soča“.
Čujte, kaj piSe „Sočau dalje: „Pri deželni blagajni ni nobenega Slovenca1*. Vprašamo: „Koliko uradnikov pa je pri deželni blagajni?“ Kdor je kedaj pogledal v ta arad, ve, da je en sam. Ta je res Italijan, toda kedaj je bil imenovan blagajnikom, pod sedanjima odbornikoma, ali prej ? Vsakdo in todi „Sočin“ pisun ve, da je sedanji blagajnik vsaj 10 let na svojem mestu; a „So-ča“ slepari svoje čitatelje, češ: To je delo sedanjih odbornikov.
„Pri deželnem kmetijskem uradu1*, piSe list dalje, „je en Slovenec"; zamolči pa, da je tam tadi le en Italijan tako, da mora čitateij misliti: Tam mrgoli italijanskih uradnikav, a med njimi je le en Slovenec. Ni to perfidno?
hto velja tadi o deželni pisarni. Kar je uradnikov tam Lahov, bo iz časa prejšnjih dob; pod sedanjima odbornikoma sta bila imenovana le Cigoj in Gali, oba rojena in vzgojena Slovenca, ki zna-' sta prav dobro vse tri jezike.
Kar piše „Sočin* člankar dalje o stavbinskem uradu, je res vže preneumno. Tu se hoče dokazati, kako krivico in škodo sta naredila slov. odbornika Slovencem, da sta bila imenovana dva Italijana kot deželna inženirja. Mož, ki to piše, je zrel za norišnico.
Sreta nebesa! Ves svet ve, da S.o-venci nimamo nobenega slovenskega inženirja niti v mestu niti na deželi. Vai vemo, da ga ni tudi ne v Trstu in v Istri in na Koroškem. Še celo na Kranjskem imajo češke ali nemške inženirje. Za gjnški stavbeni nrad ni prosil noben slovenski inženir. Vkljub tema bi morala slov. odbornika imenovati tlovenske inženirje, in ker tega nista storila, je to najboljši dokaz, da nimata niti trohice onega ugleda in one veljave, ki sta ga imela dr. Tama in dr. Abram.
Ta pojasnila in podatki, ki so povsem zanesljivi, naj Vam, g. urednik, zadoščajo, da spoznate vso perfiJnost in hudobijo „Sjcinega“ pisca. Pomilovanja so pač vredni čitatelji, katerim se predlaga taka hrana z namenom, da bi po prihodnjih volitvah marširala dva liberalna poslanca kot odbornika v deželno hišo.
Ako želite, g. urednik, Vam pošljem seznam vseh uradnikov v deželni hiSi in čas njihovega vstopa v dešelno službo, (Prosimo I Uredništvo), da na podlagi teh podatkov lahko razkrinkate ostudno gonjo proti sedanjima odbornikoma in neopravičeno hvalisanje drugih, ki na tem polju res nimata nobenih zaslug.
J a n i a s.
Liberalna nepoštenost.
Znana je v obee vsa zadeva železniške proge S'. Lic;ja - Ilrija vsem onim, ki se zanimajo zanjo. Znano je, da so se poslanci naSe stranke zelo zanimali za to progo ter storili, kar je v njihovi moči, v prospeh in ugodno rešitev iste. Shod pri Sv. Luciji pred državnozborskimi volitvami je to jasno dokazal. Liberalni poBlanci in ves njih štab so morali priznati resnico, da so obračali le poslanci naše stranke temu vprašanja največjo pozornost ter je pospeševali brez bobna in kričanja, hto tako so gospodje molče morali priznati, dn sta storila naša dva odbornika, ne glede na ka-tero-koli strankarsko razmerje, v tem ozira svojo polno dolžnost.
A po shoda se je stvar zasukala drugačno. Vže sklicevanje shoda liberalnega upravnega sveta vrhniške železnice tik pred državnozborskimi volitvami je vzbnjalo opravičen sum, da se gre gospodom pri tem vprašanja bolj za agitacijo nego za stvar. V tem vprašanju so liberalci podkrepili vse prizadete činitelje in vse pristaše S. L. S. z zahtevo, naj bi deželni odbor goriški odstopil zadob-Ijeno koncesijo in po deželnem zbora dovoljene groše v zneska 12.000 K za splošnje načrte kranjskem gospodom, ki imajo na čelu Hribarja, da bi jih oni rabili kot agitacijsko sredstvo pri volitvah proti našem kranjskim somišljenikom. Deželna odbornika slovenska sta radi tega postala previdnejša, in tdež Ini odbor se je obrnil običajnim potom do strokovnjakov za izdelovanje zadevnih sploSnih načrtov, ter dobil med dragimi tudi ponudbo od tvrdke, ki hoče sprejeti vse delo za vse tri postranske proge, Sr. Lucija - kranjska meja, Sr. Lucija -Kobarid in Gorica - Červinjan, za znesek
11.950 K- Potemtakem bi bilo mogoče povsem ugoditi sklepu deželaega zbora, ki je dal 12.000 K na razpolago deželnemu odbora za vse tri proge.
Da se ni delo oddalo — meni nič, tebi nič — isti tvrdki, je naravno; treba je bilo poizvedovenj in zagotovila, da bo delo tadi odgovarjalo svojema namena. Zato se je zadeva zavlekla, in Hribarjev upravni svet vrhniške železnice jo spravlja ravno sedaj na dm, ko ve, da v zimi je tako delo nemožno ; a on dobro ve, da bo deželne volitve pred durmi, zato ta nebtrpnoBt. Sedaj preti celo deželnemu odboru s polno blamažo in vstajo in-teresiranih krajev, „Sočau zabavlja čez slovenska odbornika po stari navadi in njen lastnik A. Gabršček po Hribarjevemu naročilu prigovarja našim revnim, z dokladami preobloženim občinam, naj s svojim denarjem podpirajo kranjske gospode, da bodo ložje agitirali proti „kle-rikalcem*.
Toda Cerkljani in Tolminci naj bodo mirni; ko bode to vprašanje aktualno, bodo zadevni načrti gotovi; za to bode skrbela „S. L. S.“. Občine ob Idriji pa naj ne pošiljajo svoj h krvavo zasluženih grošev Hribarju na Kranjsko, ker bi bil to le zavržen denar. Če je katera občina na prigovarjanje „So-činega* lastnika A. Gabrščeka v tem oziru kaj sklenila, naj to prekliče, inače naj pristaši S. L. S. protestirajo proti taki potrati občinskega imetja.
Da bi „Soča* izsilila 12.000 K od deželnega odbora, predbaciva slov. deželnima odbornikoma, da nista za nič, da ata onemogla in da se slepo odajata dr. Pajerju. Toda kakor ata A. Gabrščeka razkrinkala v vprašanja „o sleparjih našega ljudstva pri nžitnini*, tako ga bosta razkrinkala tadi v tem vprašanja, dokler oitaneta na tvojih meatih. Ob*
čine pa naj pomislijo, za koliko so bile oikodovane one, dežela in držam pri nžitnini vsled nečnvenega opora proti pobiranju iste r deželni režiji, naj pomislijo. da ta Skoda je znašala I. 1905 in 1906 nad 1 milijon in 170000 K potem bodo prepričani, kdo varuje bolje njihove koristi, ali poslanci S. L. S. ali A. Gabršček in njegovi liberalni kranjski pristaši, potem bodo tndi vedeli, komn je zaupati in verjeti in komn ne. Te številke pa priporočamo v pobožno pre-mšljevanje tndi gospodom liberalnim učiteljem in drngim voditeljem bivše »kmečke*1 stranke I
*****
Drobtine.
d Ženske napadle ministra. — Londonske emancipiranke so napadle 17. t. m. dopolndne med ministerskim svetom na londonskem Diwuing-Streetom palačo angleškega ministerskega predsednika. Pripeljale eo se v izvoščekib, da bi jim policijsti ne preprečili demonstracije. Ko je prišel finančni minister Asqailh, so skočile nanj, a jih je odrinila policija. Policija je odgnala demonstrantke. Pet so jih zaprli.
d Strašen umor. — Na varšavskem kolodiorn so prišli na sled grozovitemu umom. V nekem zaboja so našli na koEce razsekano moško truplo brez glave. Dognali so, da je truplo nekega Ilsinskega, katerega je nmorila njegova sorodnica Knzniočovs. Vedela je, da ima 2000 rubljev, katerih se je letela polastiti. Napadla je Ilsinskega od zadaj s sekiro. Pri nmorn jo je presenetilo nekaj deklic, katerim je pa podarila vsaki po sto rubljev, da eo molčale. Deklice so zbrisale sledi krvi na tleb, ona mn je odrezala glavo in jo vrgla v peč. Sežgano glavo je potem vzela iz peči, jo zdrobila in jo vrgla na gnojišče. Telo je razkosala, dejala v zaboj in je odposlala na kolodvor, kjer so odkrili njen nmor.
d Novo strašilo. — V Medjimnrjn začenja hrvaško ljudstvo čitati in narodno čutiti. Zbog tega je velik strah v ma-žarskib listih, ki poživljajo policijo, da bi medjimnrskim Hrvatom prepovedala čitati hrvaške knjige in časopise.
d Podsulo 40 rudarjev. — Pitts-bnrgn je nastal v rudnika ,požar. Zai sati radarji so najbrže zgoreli. Rešiln. oddelek 20 radarjev se ni vrnil iz jame
d Iz strahu pred kaznijo lakote umrl je neki šolo obiskujoči deček r Mesekenhagenu. Deček bi imel radi neke nerodnosti ksznovan biti. Radi tega je pobegnil od svojih starišev. Nekaj časa bo je potikal po bližnjih gozdih, dokler ga ntso prisilile mrzle noči, da si je po-iskal gorko nočno bivališče. To je našel v bližini vasi v nekem stogn slame, kjer je napravil globoko jamo, v katero se je vsako noč in ob neugodnem vremena zatekel. Nesreča pa je hotela, da so v bližini orali in da deček ni mogel skrivaj zapustiti svojega skrivališča. Slednjič ga je vendar lakota prisilila, da je zlezel iz svojega bivališča, a je že tako oslabel, da se je takoj zgrudil, kjer so ga naslednjega dne na polja našli mrtvega.
d Odlikovanje za mučenje šolskih otrok. — Iz Poznanja se poroča: Pravcati dež odlikovani je prišel na Ijndske prnske učitelje za potlačenje stavke poljskih šolarjev. Tako v zahodni Prnsiji je bilo h konen leta odlikovanih 14 poljskih učiteljev, dva ravnatelja, pet uradnikov šolskega nadzorstva, 6 načelnikov občin in okrajev, eden landrat in eden nadgozdar. Na Poznanjskem je dobilo red rdečega orla oziroma red krone 4. vrste: 19 nadzornikov, 2 žolska svetovalca, 10 nadučiteljev in 53 ljudskih učiteljev.
Loterijske številke.
19. januarja.
Trst............... 64	12 86 64 69
Liuc ....... 66 31	32	14	13
Oznanilo.
Prodajala se bo planina „Polje“ za Krnom na javni dražbi. Dan dražbe se naznani pozneje.
IVAN KURINČIČ,
Smast pri Kobaridu št. 40.
OOOOOl«
0 VIKTOR TOFFOLI0
0 velika zaloga oljkinega olja najugodnejih krajev.
.vr_vr.
IZ
Gorloa, vla Teatro 20, vla Semlnnrlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ flneje 56 „ „ „ bari 60 „ „ „ bolje 56 „ „ „ lucca 70
8 8
dalmat. 56 Istrsko 56
nlzza 80 „ najfin. I gl.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici
OOOOO^OOOOO
523 Na prodaj je CK
te lepa hiša as
v Dornbergu
prpravna za vsako obrt n trgov no. Cena po dogovoru. Ponudbe na naše upravnštvo.
Rafael Vuga
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom
na drobno in debelo
v Oorici na Komu 6
priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje, petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir, pšenico, rež, ajdo, fižol itd.
^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna ^	^
♦ K. Draščik |
^ v Gorici na Kornu ^
(v lastni hiši)
♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na ^ drobno ali v orig. buteljkah. Pri-
♦ poroča se sl. občinstvu. Ceue jako nizke.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišče nirnberškega in drobnega bagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obnvala za vse letne im.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
|}J Jiekama Cristofoletti (Jopica na Jravniku.
Trsklno (štokfižcvo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti.
Izvirna steklenica tega olja naravnormene barve po K 140, bele barve K 2. Trsklno že-leznato jetrno ofje.
Raba tega olja je sosebno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trsklno jetrno olje z jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Opomba. 0>jo, katerega naročam direktno iz Norveglje, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljei\je
[H] CCristofoleltijeva pijača iz kine in železa J2
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trnkinim oljem.
[H,	i	Ena	steklenica	stane I krono 60 vinarje«.
K
Šiv. 14 I 08
OBjnvn
Naznanja se. da je poverila avstro-ogrska banka poslovanje »Zastopstva avstro-ogrske banke v Goricitukajšnjemu deželnemu hipotečnemu kreditnemu zavodu in da se bodo izvrševala dotična opravila od pondeljka 13. januarja t. 1. naprej pri sedežu hipotečnega zavoda v Via Scuole^ št. 3 in 5 v I. nadstropju.
V	Gorici, 8. jan. 1908.
Ravnateljstvo deželnega hipotečnega kreditnega zavoda.
Svečarna 'v*
na paro
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
Ptiprroča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, p. r. s avnrmu občinstva sveče iz pristnega	čebelnega
1	vosks. Kilogram po 6 K. Z« pristnost jamčim	s 2000 K.
Sveče za pogrebe in med po zelo nizki ceni.
Na zahtevo pošiljam cenik franko Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove anerlkaaike blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►t
o
M
O
*1
o
p
o
c*
p.
o
i
P r o * i v a * a h * e v s t i i i • t i» «
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Domai4!