191. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. avgusta XIX. leto, 1886. SLOMŠKI MM. Ishaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za h v strij sk o-o ^Id., za pol Irta H »fld., sa četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za M leto 13 prid., %u fVtrt I0 kr.. ta >• d^n uies.-.j l *ld. 10 *t. Za pošiljanje Da •lom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Z>i tuje dežele, toliko več, ka\or p.»fttiiit.;. gnaArt. Za oznanila plačuje se od ČetfriStopne pem-\r»re po 8 ki., če a<- ustf.tttil" pii nkmt tlaka, po 5 kr., se ilVakrat, m po 4 kr. ne trikrat aH v rkrat Tiska. Dopisi naj se izvole t'raiikirati. Kokopisi s ne vracsij.t. Uredništvu rn u p r a v n i 11 v o le v Kndolta Kimifla InAi. MKidallflka »tvlb»*. U p r m v ti i .< t v ti nuj se blagnv pošiljati Oar< ('umu- rMlauiacije, OStiatifln, t. i. vt»- .iiiunnitttivnc sf, hm. eiii Avnncement umi schliesslich wird es Umen 8 te t s eine u n gene hine Eri D ne run g sein". Bismarckove besede so se preteklo soboto izpolnile in kneževanje v Sofiji bode Batenberžanu tembolj v prijetnem spominu, ker si je za svojega vladanja toliko novcev nabral, da je sedaj milijonar, in ker so si tudi njegovi prijatelji Riedesel, Menger in drugi člani nemške kolon je v Sofiji toliko bolgarskega drobiža na stran spravili, da bodo brez gmotnih skrbi j lahko Živeli v svoji nemški domovini. Posebno ugodnih spominov Aleksander na pušča za seboj. Pridobil si je res nekoliko zaslug na bojišči, dasi pri odločilni bitki pri Slivnici ni bil prisoten, a na drugi strani je njegova črna ne-hvaležnost proti Rusiji in njegova trmoglavost Bolgare stala mnogo žrtev in neuspehov in jih pripravila ob \se plodove sijajnih zmag. Odkar je lahkomiselno zapravil naklonjenost carja, bili so mu dnevi šteti in dobro je, da je njegovemu kueže-vanju konec. Kdor koli pride na njegovo mesto, tirati bode moral slovansko politiko in to bode na korist Bolgarom in vsem Slovanom. Sicer pa bode o posledicah bolgarskega prevrata v prihodnjih dneh šc mnogo govora in politično gibanje utegne postati živahneje. »Bolgarska in Vzhodna Rumelija." (Dalje.) Berolinska pogodba napravila je v Bolgarski jako slab utis, ker se ni moglo razumeti, zakaj se je Rusija toliko ponižala. Tudi Dondukov-Korsakov kaj tacega ni pričakoval, marveč že naprej zagotavljal, da Rusija ne bode dopuščala, da bi se narod bolgarski cepil. Ker se je v Berolinu Bolgarska v istini razcepila, imel je vsled tega Dondukov-Korsakov težavno stališče, zlasti ko so bolgarski rodoljubi prostovoljcev nabrali, Ž njimi v Makedonijo udarili in uprizorili ustanek, da bi tako diplomatom pokazali, koliko neumnost so v Berolinu skovali in da se narodi ne dado za nos voditi. Na carja izrecni ukaz moral je Dondukov Kor-sakov to gibanje udušiti, kar tudi ni bila prijetna stvar in kar nikakor ni pomnožilo njegove popularnosti. V obče je bilo generalnega guvernerja stanje težavno in njegovo dostojanstvo imelo je marsikatero kočljivo stvar. Tako na pr. dobil je nalog, za Bolgarsko napraviti ustavo. To je lahko ukazano, a teško storjeno. Šlo je za to, narodu, ki je doslej bival v najhujšem rob-stvu, narodu obstoječemu po veliki večini iz nevednih ljudij, dati svobodno ustavo. V svojej zadregi vzel si je knez Dondukov Korsakov sedanjo Srbijo za vzgled, kjer so že ustavo imeli, dasi so Srbi za za svojega osvobojenja bili na Jsti nizki stopinji, kakor Bolgari 1878. Si'bska ustpva je svobodna, ali pa ne, kakor se hoče. Na podlagi te ustave bila je Srbija še pred kratkim najhujša policijska država v Evropi in vladi je vsekdar možno, na temelji ustave zagotoviti si večino. Za izvrstnost ustave to baš ne govori, morebiti pa je ravno to uplivalo na kneza Dondukova Korsakova, da si je srbsko ustavo vzel za vzgled. Njegov načrt, predložen sebranju v Trnovem, imel je nastopne točke: Knez se izvoli. Dostojaustvo kneza je dedno. Sobranje sestavljajo naslednji člani: 1. bolgarski eksarh ali njega namestnik; polovica škofov ali nadškofov, kakor so na vrsti; 2. polovica predsednikov in članov apelnib sodišč, kakor so na vrsti; 3. polovica predsednikov sodišč prve instancije in trgovskih sodišč, kakor so na vrsti. 4. Iz naroda izvoljeni poslanci. Volijo se po posebnem volilnem redu po razmeri za vsakih 2 0.00 0 prebivalcev jeden poslanec. 5. Poslanci, katere imenuje knez, kateri !i pa ne sme biti nad polovico po narodi izbranih poslancev. Za premembo ustave skliče se „Golemo sobranje" (veliki zbor), ki je po istih načelih sestav Ijeno, samo da se iz naroda voli dvojno število poslancev (na vsakih 10.000 jeden poslanec). (Dalje p rib.) 0 Ljubljanskem učiteljišči. (Odgovor in pojasnilo.) V zadnjej številki časopisa „Laibacher Schul-zeitung" je priobčil gosp prof. Lt. (menda Linhart) članek pod naslovom „Zur Slovenisierung der k. k. Bildungsanstalten ftlr Lehrer und Lehrerinnen in Laibach", v katerem navaja jako napeto slabe nasledke za državo, deželo in posamičnike (!), če bi se nemščina iz Ljubljanskega moškega in ženskega učiteljišča odstranila, a mesto nje uvela slovenščina kot napredno poučni jezik v vseh predmetih. Nem- Prevrat na Bolgarskem. Splošno presenečenje vzbudile so brzojavke, da so se Bolgari svojega šest čevljev dolgega kneza naveličali, ga kar čez noč odstavili, ujeli in mu nakazali pot čez mejo. Vsacega pravega Slovana mora ta vest navdajati s pristnim veseljem, kajti Baten-beržan bil je jedina ovira, da doslej Bolgarska ni bila v jedino pravem, slovanskem tiru, vsakdo mora čestitati Bolgarom, da so kakor ob Plovdivskem prevratu dne 18. septembra 1. 1, tako tudi preteklo soboto pokazali izredno politično spretnost in zrelost ter ves velevažni ta dogodek tako srečno uprizorili, da bi jednako spretnost, zrelost in odločnost prav živo želeli tudi bratom Srbom. Kdo in kako je pri tem prevratu sodeloval, še danes ni očito, ne more se torej sklepati, kake bodo posledice koreniti tej premembi, to pa bi se smelo trditi, da je sedaj Rusija v Bolgarskej zopet dobila ono že dolgo pogrešano Arhimedovo točko, na katero bode oprla svoj politični navor. Za Aleksandrom Batenbergom ne bode nihče žaloval, kajti prišel je mej evropske vladarje, kakor Savel mej proroke. Pokojnega ruskega carja slepo zaupanje v 22 letnega princa posadilo ga je na prestol, ker je bil skromen videti in je bilo upati, da bode voljno orodje v rokah ruske vlade. Le stari Gorčakov je nasprotoval. On je dejal, da zgodovina uči, da se na hvaležnost narodov ne sme računiti. Tudi Bolgari se bodo Rusov v kratkem tako malo spominjali, kakor se Amerikanci, Belgijci in Italijani ne spominjajo pomoči, ki jo jim je nakla-njala Francoska pri osvobojenji. In princ Battenberg bode isto tako pozabil, da bi bil brez Rusije ne poznan, zadolžen prusk častnik ostal. A Gorčakova ugovori neso nič pomagali. Carjeva volja je prodrla, dne 29. aprila 1879 izvolilo je sebranje pri drugi volitvi princa Aleksandra Battenberga jednoglasno knezom bolgarskim in dne 16. maja je v Livadiji iz rok ad hoc odposlane deputacije izvolitev tudi prevzel in zašel ponujani mu prestol, obetajoč večno hvaležnost Rusiji in carju. Kmalu potem potoval je po Evropi in obiskal glavna mesta vseh velevlasti] in pri tej priliki je bilo, da mu je Bismarck na vprašanje, bi li po-nujano knežje dostojaustvo vsprejel, odvrnil: „Neh-men Sie an, denn fur einen preussischen Sekonde-lieutenant ist dies doch immerhin gewissermassen " LISTEK. _ Kazaki v Abisiniji. Po r Moško v. Ved." priobčil prof. —r. Kazakov starega zakala, t. j. kazakov brez gotovih stanišč je v naših časih že malo po ravninah obširne matuške Rusije. Samo na turški meji v Aziji in na meji perzijski brodi še nekoliko stotin svobodnih kazakov, straže naše tamošnje okrajine in krepko drže se vere svojih očetov — pravoslavja, kateremu polagajo pot i v predele turške in perzijske. Pa tudi teh kazakov je dobro polovina hotela v minolem letu naseliti se na zapadnem bregu Kavkaza — v Cebeldi, in ustanovila je že dve stanici. Pa mestne vlasti, razni poljski in armenski zbrod, bile so jim neprijazne, a glavnega njih načelnika — atamana N. J. Ašinova, sumile so celo v izmeni. G. Ašinov obrnil se je v Peterburg, pa uprava kavkaska zavrnila ga je svojimi donosi in g. Ašinovu tudi v Peterburgu nikjer ni bilo moč prodreti do živega vira. Kakor jeden mož dvignoli so se zopet ti ljudje v turške in perzijske pokrajine, a sam ataman krenil je z lepim odredom v Abisi-nijo iskat sebi in svojim potrebne zemljice. Tekom svojega pohoda pisal je g. Ašinov ne-kolikokrat v svojo domačijo in tiskal je svoja pisma v „Mosk. Ved." Občinstvo je ta pisma čitalo z velikim pozorom. Bila so prezanimiva po zadržaji in po vnanji obliki, katera in vlastna hrabremu, pa ne učenemu ataman u. Pred dobrim mesecem vrnila se je ta kazaška volj niča, svobodna družina, zopet domov in v št. 203 „Mosk. Ved.a popisuje neki g. Sokolov svoje prvo svidenje s svojim prijateljem — kazaškim atamanom po precej dolgem presledku. Beseda, katero sta imela ta dva moža pri tej priliki, zanimala bo morebiti tudi Slovence ne samo v jednem oziru. Priobčujem jo vam torej, pa samo v posnetku, opustivši podrobnosti in malenkosti, katere bi utegnili vam biti prej tegotne nego pa prijetne Ne dolgo do odhoda kazaškaga atamana, pripoveduje g. Sokolov, posrečilo se mi je zvidit« se z g. Ašinovim. Kaj vas je pobudilo odpraviti se tako daleč ? Kako kaj ? Mej nekristjani — busurmani nam je že davno priskudelo živeti. Prosili smo vlasti, da bi poselile nas po pravu kazaškem na Kavkazu, kajti večina naša je kazaška. Celo leto sem nablizo pometal Peterburg, pa vsi moji trudi so propadli, nikjer me neso upustili. Mi smo ljudje ruski, prosti pravoslavni. Tak viš, sedaj mislimo odpotovati v Abisinijo k carju Ivanu. Kajti naši ljudje so že bivali tam in pripovedovali, ka je on naše vere. Tak viš, in gremo k njemu, more biti nam pozvoli naseliti se v njegovi zemlji. Pokazali bi mi tedaj pre-preveliko figo poljskim in armenskim biričem na Kavkazu! Pa bo vender predaleč, kako pridete tjakaj. Kaj še, dojdemo! Pomože nam Bog, da sreča kazačja. Tak sta razločila se prijatelja. Pa še mesec ni preteklo, že dobil je g. Sokolov pismo od atamana iz Carigrada, a Čez nekaj časa pismo za pismom iz Alek8andrije, Kajira, Masove, a naposled iz Azmare čez Sudan in iz Gondara. G. Ašinov je ški jezik j« vez vseh avstrijskih narodov (!), pravi učeni go-pod profesor, brez katerega hi slovenski učitelj propal do ni/kega bitja Te ideje neso Hnta/i!«\ ren.več se <.>lanja)o na izkušnje (:); kajti tukajšnjej izpraševalnej komisiji za ljudske in meščanske šoie so se že predstavili učitelji, ki so bili še samo slovenščine zmožm (!). Taki učitelji neso za nobeno labo ter so nazadujoča bitja (.!!). Nemški jezik jt: slovenskemu učitelju neobhodna potrebu (!). Pri teh vladajočih okolnostih mora nemščini na Ljubljanskem izobraževališči za učitelje in učiteljice prisoditi dostojno mesto, kar >e pa nikakor ne doseže, če bi se samo nekateri predmeti v nemščini predavali (!). Z uvedenjem slovenščine kot napredno naučni jezika v nekaterih predmetih se pač učiteljstvo na Kranjskem ni pospešilo itd. Seveda, gospod profesor, vi se boj«te za svoj kruhek in ultragermanizem, ki ga v Ljubljani toli vroče podpirate! Kaj ne, kedar bodo naši učitelji znanje in modrost z veliko žlico iz nemške sklede zajemali, takrat bode navstala zlata doba učiteljstva na Kranjskem 1 In kedar ho s stolpov po slovenskej zemlji vihrala ueniška trobojnica, takrat bodete srečni vi in vaša gospoda kolega, profesorja nemščine in telovadbe, ki v šoli pred kandidati in kandidatinjami pri vsakej ljubej priliki hvalisata, kako so pruske šolske knjige dobre in kako je pruska telovadba bolje razvita od naše! Krasno! O Vas se lahko reče, da pripravljate pot..........! Ali umejo morda francoski, španski, angleški, ruski itd. učitelji nemški? Govoril sem s češkim učiteljem, ki ni umel nemški, a bil je inteligentnejši in boljši šolnik nego mnogi vaših somišljenikov. Sicer pa je bil pouk na izobraževališči za učitelje in učiteljice đo leta 1883 po-polucui v nemškem jeziku, in če trdite, da se vam je kateri učitelj pri komisiji predstavil, ki ni znal več nemški, se pač lahko uvidi, da je to gola Vaša fantazija. Kako je možno v dveh letih po zrelostnej skušnji pozabiti jezik, v katerem je užival 4 leta pouk? Veste kaj, gospod profesor, pospešujte raje poslovenjenje učiteljskega zavoda v Ljubljani in gotovo se vam pr skušnjah za učiteljsko sposobnost predstavijo učitelji, ki ne bodo več slovenščine zmožni. Zt.kaj ne? Ker so uživali 4 leta pouk v slovenskem jeziku. Oj to bode bogata žetev za vaše domoljubne Uftmene in naklepe, potem vam ne bode treba s tolikim trudom šulterajua pO Kranjskem širiti! Gospod profesor, vi trdite, da Be v nemškem jeziku predavani predmeti ozirajo posebno na slovensko terminologijo, To je laž in zopet laž. Vi predavate na moškem učiteljišči ti'd ko in poljedelstvo, a na ženskem prirodopis in vaši slušatelji ne slišijo tekom štirih let niti jedne slovenske besede. Isto trdimo tudi o pedagogiki, glasbi, teoriji v petji, telovadbi, zgodovini in zemljepisu. Učitelj zadnjih dveh predmetov prebere kratko pred maturo iz listka slovensko teiminologijo rekoč: sedaj pa veste tudi slovenske izia/e; a pri maturi se ni nobeno leto za slovensko termiuologijp popraševalo. To je torej oni Vaš naglašeni „posebni ozir" na slovensko ter minologijo. Obratno, o predmetih, v slovenskem jeziku predavanih, zahteva se nemška terminologija. Da bi slovensko predavanje delalo kandidatom in kandidatiujam težave, ni res! Prašajte jih in odgovore vam : mi Zelinu, pouk v svojem maternein jeziku, da se lože učimo. In kako se veuder bojite za naše učiteljske kandidate! Kje si bodo pač iskali služeb, če se naše učiteljišče popolnem posloveni in bil res čez tri mesece ne daleč od svoje svrhe in prispel je najprej k Razsobuli, podkralju tigrijskemu, ravno tedaj, ko sta bili ondu augleško in italijansko poselstvo. Pozneje bival je pri carji Ivanu, a naposled obiskal je tudi druzega abisinskega kralja, Tekli Miaota Gadžauskega, ter prodrl na ta način kot prvi iz vseh Evropejcev v prepovedan jim (iad-žau. Pobivavši v Abisiniji vrnil se je zdaj g. ataman s svojo voljnico zopet v Evropo in g. Sokolovu se je posrečilo, zvideti se z neustrašnim gosp. Ašinov im. Kako Vas je, častiti Nikolaj Ivanovič, osoda zopet semkaj zanesla? Kakor vidite, prišel sem zopet srečno nazaj. Je strašna vročina tam v Abisiniji, da tudi parod tamošnji s svojimi carji, dasi mi jo všečen, pa vere ni sovsem naše. Povejte mi, Boga radi, kaj ste tam videli in kje ste pravo za pravo bili? Kje smo bili V Seveda najprej v Turečini kjer sem našel svoje, a za tem smo prišli v Abi-siuijo. če se prično izdavati slovenska zrelostna spričevala? M"ni se zdi, da be bojite hofjs ta svojo službo, kajti v tem slučaji hi Vam in >e nekaterim Vam podobnim gospodom ol/voniio na .Slovenskem. Naši učiteljski kandidutje (udi ne hrepene po tujih deželah, temveč žele ostati mej drugim svojim naro dom, da mu izrujejo plevel: sicer je Slovencu tu'i odprt Balkan, tniej „gobo čez nemške dežele" Da bi se zgodovina predavala v slovenskem jeziku, ie prav, a kje ostaja zemljepis in dni,d pred meti? Čudo, da sto se tako izrazili, ali se ne bojite za nekatere svoje gospode kolege, ki z vami \red slovenščine zmožni neso ? Naravna postava vsakega človeka in posamez nih narodov je izobraženje v mater nem jeziku. Slovenski narod se naj torej izobražuje v svojem jeziku in to se doseza po ljudskih, srednjih in višjih šolah, katere naj bodo izključno slovenske. Na učiteljiščih se izgojajo našemu narodu učitelji, kateri bi morali slovenščine na toliko zmožni biti, da bi pri veh konferenčnih obravnavah in drugih znan stvenih zborih gladko in lepo slovenščino govorili tor v obče slovensko beletristiko gojili. Ovo poslednje je pač na Slovenskem še bela vrana. Zakaj? ker jih na učiteljiščih z nemščimo pitate, a slovenščino zanemarjate tudi predmet sam! Na naših učiteljiščih naj se uvede kot napredno poučni jezik v vseh predmetih slovenščina isto tako v vseh drugih srednih šolah na Slovenskem. S tem se država pač ne more oškodovati, temveč okoristiti, ker bi se pospešilo s tem duševno blagostanje in zndovoljnost našega naroda, seveda, vi, gospod profesor, in vaši pristaši bi izgubili nade, ki jih sedaj v svojih velikonemških idejah go jite in to bode zdravo za vas! Nekdo razmere dobro poznajočih. Politični razgled. N < > t r a sij e or dne 21. sep teinbra. Jesensko zborovanje bude jako kratko. Koncem oktobra začno zborovati delegacije. Ko končajo delegacije svoja zborovanja, snide se gališki deželni zbor, morebiti pa tudi drugi deželni zbori. Razmerje desnice k vladi ostane nespremenjeno. Viianjc države. ttrl»*ku vlada jako biezozirno postopa s svojimi nasprotniki. Vse urednike opozicijskih listov sedaj toži zaradi motenja javnega reda in miru, ruzžaljenja velečastva in veleizdaje. Več jih je že obsojenih v večmesečno ječo. Prestolni govor, s katerim je otvori! kralj Milan skupščino, je omenjal, da so odnošaji mej Srbijo in Itolgarijo ravno taki, kakor so bili pred vojno. Ta izjava srbskega vladi*rja nikakor ni bila tolažilna za slovanstvo, pa tudi ni bila taka, da bi dajala upanje, da se dolgo ohrani mir. Da pa je kralj Milan v prestolnem govoru resnico govoril, nam kažejo dejanja. Bolgarija in Srbija nemata nuj-nejšega dela, kakor popolnnvati oboroževanja in po šiljati vojake na mejo. Srbija jn za popolnenje vojske vzela 15 milijonov frankov na posodo. Vojni minister llorvatovic z vso energijo reorganizuje vojsko. Zaukazal je, da se do 30. avgusta mora popisati moštvo vseh treh sklice^ in konji, sposobni za vojaške namene. Na bolgarskej meji zbranih je mnogo vojakov. Res sicer ne v ta namen, da bi udri i v Bolgarijo, ampak tam bodo menda vel'ki manevri. Popolnem jasno pa ni, čemu bi manevri morali biti A Turčija, Egipet in druge zemlje so vam ugajale. Mar smo mi bili v Turečini prvikrat'? Kaj bi neki tam moglo ugajati! Tam žive večidelj nekri- Stijani. Dalje prib.) Strahovi. Povest; češki spisal Vac. Beneš TfebJzskj, prevel M. Vrnilež. »Napišite o tem povest! — Napišete?" vprašal me je mož, kakih petdeset let star, ko mi je bil povedal dogodek, o katerem bom v sledečih listih govoril. Bil je mnogo let respicijent finančne straže v Dalmaciji. Jednoč so ga bili imenovali že komisar jem, imel je pateut v roci, pa ... O njegovem življenji bilo bi možno napisati marsikako povest. „Napišem, gospod Maitin!" In dal sem mu roko. Pretekli sta dve leti in jaz sem prišel v svoj rojstni kraj, hudo bolan. „Ste napisali?" opomnil me je gospod Martin baš ob meji, kar bi lahko vznemirilo soseda, saj je drugod v Srbiji dovolj prostora. Srbska vlada je naznanila bolgarskej da bodo velike vuje ob meji, da ne bode nikdo napačno tolmačil, zakaj se je zbralo toliko vojakov na meji, ter ne bode bolgarsko prebivalstvo zaradi tega vznemirjeno. Bolgarska vlada je na to hitro odposlala vojakov na mejo in naznanila v Beligrad, da priredi tudi ob meji velike vaje, ter naj se Srbi zaradi tega ne vznemirjajo. Vsekako ni brez nevarnosti, da je toliko vojakov ziuanih na meji, kajti vsak čas se lahko kaj pripeti, kar zna prouzročiti boj. Mesto Pirot se utrjuje in v kratkem bode močna trdnjava. Municija in topovi se hitro odpošiljajo v Niš Oficijozni listi srbske vlade pa tudi na vso moč širijo sovraštvo proti Bolgarskej. Vedno so polni poročil o bolgarskih agitacijah v Makedoniji in Srbiji, kako bolgar-stvo tam spodriva srbstvo. Ti časopisi naravnost propovedujejo ..revanehe". Bolgarska pa nikaLof ne drži križem rok. Sebrauje dovolilo je vladi 36 milijonov frankov za popolnenje vojske. Število pešba-talijonov je Bolgarija za 12 pomnožila, razen tega je pa nekda moštvo vsakega batalijoua skoro podvojila. Pri Vidinu napravljajo Bolgari nove utrdbe. Cel batalijon pijonerjev dela tam že dlje časa. Pa tudi druge kraje ob meji utrjujejo, celo okrog Sofije se delajo utrdbe. V Srbiji in v Bolgariji dela se tako, kakor da je vojna pred durmi. Iz Belega grada se sicei zagotovlja, da Srbi hočejo vsekako mirovati, dokler se ne konča revizija vzhodnjc.ume-lijskega upravilnika, da bodo vedeli, kak da bode izid njenega dela Ko bi bilo temu tako. bi bil morda mir /a dolgo zagotovljen Posvetovanja dotične komisije so se pretrgala, ker se turški in bolgarski odposlanci neso mogli sporazumeti niti o podlagi svojim posvetovanjem. Sodi se, da so se ta posvetovanja pretrgala na migljaj iz Peterburga. Ruska vlada nekda želi, da ta stvar ostane sedaj še nerešena. Prav lahko je tedaj mogoče, da se pogajanja nič več ne obnove. Sicer pa to še ni nikako zagotovilo za mir. Vsak čas se lahko kaj prigodi, kar da povod novej bratoinorskej vojni. V Bolgariji In Vzhodni Rumeliji vedno narašča nevolja proti knezu Aleksandru. Narod podpisuje resolucije, v katerih se obrača k Rusiji za pokroviteljstvo. Nevolja utegne v kratkem tako visoko dospeti, da se knez ne bode mogel drugače obdržati, kakor da začne kako vojno, ter si tako poskusi nabrati novih lavorov v uspešnem boji. Naravno je pa, da bi začel vojno s Srbijo. Jednako je tudi v Srbiji. Narod je močno nevoljen na kralja Milana iti njegovo vlado in prav lahko je mogoče, da bode s kako novo vojno skušal si pridobiti popularnost. Iz tega uzroka začel je bil morda poslednjo vojno, kajti snovala se ,;c proti njemu baš tedaj velika zarota, kakor po-snameno iz pogovora ministerskega predsednika Ga-i.išina radiknlcem Teodorovičem. Garašanin raz-govarjal se je s Teodorovičem te dni Budimpešti. Najprej se ve da je Garašamn se s Teodorovičem razgovarjal o tem, ako bi ne bilo nikakor moč ra-dikalcev pridobiti za sedanjo vlado, ko bi njega poklicali v ministarstvo. Ko je zvedel, da v tem oziru ni upanja, začela sta se razgovarjati o politiki sploh. Z minulim zasedanjem skupščine je Garašanin, jako zadovoljen in to ne zato, ker se je srečno odtegnil zatožbi zaradi poslednje vojne. Nadalje je Garašanin razkladal, da je neuspehov pri Slivnici največ kriva opozicija, kajti pred vojno bila je vlada prišla na sled jako razprostranej zaroti in zategadelj ni mogla na ineio poslati več kakor četrtino vojske. S skupščino je zadovoljen, ker se je radikalna stranka jako korektno in lojalno obnašala ter je pokazala, da je zmožna za vlado. Sedanja vlada tako ne ostane več kakor pol leta, k večjemu celo leto. Potem pa pridejo radikalci na krmilo, ako bodo tačas zmerno postopali. On se je že naveličal vladanja, zadnjič je prevzel sestavo ministerstva, ker je bil prisiljen. K večjemu kake vnanje zmešnjave utegnile bi še nekoliko podaljšati življenje sedanjej vladi. Potein sta govorila o vuanji politiki. Garašaninu se celo mogoče zdi, da Rusi pbsedejo Bolgarijo. V tem slučaji bil bi položaj Srbije težak, a on se nadeja, da na obljubo. „Prečesto o tem dogodku premišljam. I v snu reveža videvam. Ondaj sem mu podal sli-vovice in kos suharja. Kakor bi še danes okolu nas tekal, kazal na sprhnele tramove in potem vsak večer na pobrežnem pokopališči na porušen grob venec iz morske trave pokladal." „Napisal. Saj vam jo pošljem." A ko sem se imel čez nekoliko nedelj meglo« vitega jutra v aprilu odpraviti na novo stanovališče, vzbudil me je še pred dnem žalostni zvončkov glas. V našem tihem selci zvonili so nekomu z zvonom za umirajoče. „Komu?" »Martinu!" glasil se je odgovor na vprašanje. Nikdo tega niti verjeti ni hotel, kajti gospod Martin se je še pred tremi dnevi z vso silo po prsih tolkel kakor tambor na boben in je imel glas, da bi bil mogel komandovati celi kordon c. kr. mejne straže avstrijske. Kujižice mu pač nisem mogel poslati; ne morem je ni sedaj. Pa ko sem „Strahove" v drugo za tisek pripravljal, bila mi je prav živo v mislih ravna se bode kaka druga velevlast zaradi nasprotja interesov potegnila za srbske koristi. Pred vsem pa mora Srbija gledati, da /boljša svojo vojsko, kajti 300 topov in 150.000 bajonetov se tudi jemlje v poštev. Ta pogovor ni brez vsega pomena, če tudi ni, da bi popolnem verjeli Garašaninovim besedam Zlasti tega ne veijamemo, da bi Garašanin tako rad odstopil. Ko bi bilo to res, bi že dolgo ne bil na krmilu. Kaže pa ta pogovor, da je stališče vlade jeko omajano. Naša misel je sicer, da je Garašanin le zategadelj obetal radikalcem, da pridejo na vladno krmilo, ker se boji že kake ustaje in želi, da bi njih vodje skušali pomiriti narod. Sicer je pa prav lahko mogoče, da so dnevi Garašaninove vlade že šteti in to bi bilo najboljše Opozicila bi se morda mirno sporazumela z Bolgari. Vsi opozicijski listi namreč priporočajo, da bi se mirno sporazumeli z Bolgari, kako daleč segajo srbski, kako daleč pa bolgarski interesi v Makedoniji. To bilo bi najbolje. Prihodnjost bode že pokazala, ali se bodo stvari na Balkanu mirno razvile ali ne. Kakor je znano, potuje velik sovražnik Nemcev, Francoz Deroulede po ltu*iji. Sedaj je v Pe-terburgu. Nekaterim nemškim listom seje poročalo, da mu je ruska vlada prepovedala ščuvanje proti Nemčrji. Najbrž so to le nemške želje. V Peter-burgu so ga jako prijazno vsprejeli in priredili banket njemu na čast. Proti nekemu časnikarju izjavil se je Deroulede, da vzajemno postopanje Francije in Rusije jedino sredstvo, ki more Evropo osvoboditi nemškega ižesa. Sedaj je Evropa podjarmljena dežela z glavnim mestom Varzinom! Nemška hegemonija bi ne uničila le Francije ampak tudi Rusijo. Se jedna nemška zmaga, pa bode Rusija v največji nevarnosti. Rusija se pa mora hitro z vezati s Francijo, prihodnjo pomlad mora že Francija vedeti, pri čem je. Boj se pa ne sme odlašati do 1889 leta. Tedaj je stoletnica revolucije, ki bode gotovo pomanjšala narodne ideje in oživela kosmo-politične. Ko bi Rusija odlašala, bi v Franciji utegnila mirovna stranka pridobiti večji upliv. Že sedaj je ta stranka močnejša, kakor se sploh misli. Bis marck bi utegnil Francoze odškodovati na račun Belgije in sklenil bi ž njimi zvezo proti Rusiji. Ker se stvari na Balkanu vedno bolj zamota* vajo, je Turčija tudi zopet začela oborož"vati se. Jedva je rezerviste odpustila domov, že jih zopet sklicuje. Vojsko hoče pomnožiti za dva voja. Komisija, sestavljena največ iz nemških častnikov, ima pogostem posvetovanja o reorganizaciji vojske. Nakupiti misli Turčija še mnogo pušk. Sultan sam priganja, da bi se hitro dovršila reorganizacija vojske. Ilelui.jski škofje imeli se posvetovanje za-stran katoliškega kongresa, ki se koncem septembra snide v LUttichu in se bode posvetoval o toci-jalnem vprašanji. H kongresu bode povabljenih več tujih katolikov. Napad na predsednika urugvajske republike mora biti večjega političnega pomena, kar kaže to, da je policija že zaprla nad 50 osob. Zbornica se je izrekla, da odločno obsoja napad. Dopisi. Iz Trebiljega 22 avgusta. [Izv. dop.] V naši bližini na Veliki loki in Mrzli luži razsaja driska epidemično, umrli sta v kratkem dve osobi in mnogo jih leži; ravno tako blizu v Knežji vasi navstala je vročinska bolezen epidemično. V celi okolici, kakor tudi v naši vasi, bolehajo ljudje, zlasti na driski; ljudje zahtevajo zdruvnika, — a ni ga, ni ga na daleko nikjer! Naš jedini priljubljeni in izvrstni zdravnik d*\ V. leži bolan, hudo bolan, ne more nikamer iti in tudi upanja ni, da bi tako hitro okreval, bližnji zdravnik v Zatičiui g. L. se je pred kratkim ponesrečil, zlomil si je roko, vrnivši se iz Čateža, kamor vojaška postava z izraznim obličjem, napetimi prsi, levico uprto v bok, korakom, kakor bi bil polkovnik in glasom, kakor bi bil general . . . gospod Martin. Ljubeznjivi čitatelj mi gotovo oprosti, da pišem te vrstice kot spominek. I. Težko si je oddihavalo sinje morje; vzdihi njegovi bili so podobni zamolklemu bobnenju nad gorami, koje oblaci zavijajo v turobne zavoje. Za vsacim vzdihom vzpenjale so se vode na višek kakor kosovi skal, na višku so se spojevale in kakor bi si rekale, v divjem tlesku bfie so zopet ob sive skale in vzletevši do polovice strmih sten, oplaknile so je in oplaknivši zastokale žalobno, da so pre-pretrde, da tleskajo ob nje toliko vekov, da so premalo zmogle in kedaj je že skoro zdrobe, da bi se mogle na ljud zvaliti, prijeti ga, da bi ne živel, kakor zveri žive\ temveč kakor stvor s srcem in umom. So li mar radi tega stokale, da ne morejo do sita napolniti brezdna? Nad vzburkano morsko gladino poletavale so ptice vihauuce do valov glave stegujoče, kakor bi je bil klican k prof. H., na plučnici zbolelemu. Peljal se je, kakor smo čuli, naravnost v Ljubljano v bolnico. Ubogi naš okraj torej od Rudolfovega do Ljubljane nema niti jednega zdravnika. Ljudje kar tresoč se povprašujejo: Kaj hočemo storiti sedaj že in kaj še le, če kolera pride v naše doline, je-li ni mogoče dobiti zdravnika? Dr. R. iz Rudolfovega pač hodi vsake 8—14 dni okužene kraje obiskat in ogledovat, a to gotovo ni dovolj hitra zdravniška pomoč, ki je pri takih položajih potrebna Ali bi ne bilo najbolje, da se župani okraja Trebanjskega združijo in prošnjo, nujno prošnjo ulože na deželno vlado, da jim ta pošlje nemudoma zdravnika in sicer vsaj tako dolgo, dokler okreva naš dr. V.? Trebanjski in Zatiški okraj, 25.000 duš, vendar ne moreta in ne smeta biti zlasti v tako kri tičnem času brez zdravnika! Iz Trnja na Pivki dne 22. avgusta. [Izv. dop.] Danes praznovali smo pri nas rojstni dan presvetlega cesarja. Pri slovesni sv. maši bili so navzočni vsi udje krajnega šolskega sveta, kakor predsednik, blagajnik, tajnik in domači odborniki bralnega društva Mir. Pokali so tudi topiči Po sv. maši zbralo se je nekaj možakov k skupnemu kosilu, pri katerem se je napijalo na čast presvitlemu velečastvu. To je dovoljni dokaz, da naše društvo še životari. Oil Nanosa 22. avgusta. ]Izv. dop.] — V pravo sršenovo gnjezdo zadel je Vaš g. dopisnik s tem, da je objavil nekaj tragičnih dogodkov Seno-žeških. Mej zadetimi in njihovimi nezadetimi a načelnimi bratci navstal je pravi „furor" — in žu-gania, pretenja, strašenja, vriša, piša, sumničenja ni bilo konca. Vsak nenaroden narodnjak čutil je rano, če tudi ni bil z namenom zadet, in vsak kdor je znal pisati bil je dopisnik; kljubu tolikemu sum-ničenju vender pravega niso pogodili. Milovani g. dopisnik, kaj čaka zdaj Vas. Kaj čaka vseh tistih, kateri so zmožni pisariti? Škodo slednjim zakrivili ste Vi, ker Vi ste krivi, da so se toli nesramne stvari obelodanile! — Brez velikanskih posledic to ne more ostati, kajti, kakor „Jupiter tonans" razsajal je neki gospod, za kojega se se g. dopisnik, vem, še toliko ne interesuje, kot za burjo minule zime, — če tudi ve, da je v narodnem oziru strabopetljiveji, kakor vjeti mej Turki krvo loki, — — in je besno kričal: „jaz ali on!" (Kateri on ?!) Čestiti rojaki! Tako ravnanje ni umestno, ni hasnjivo stvari sveti, za kojo moramo biti pripravljeni, darovati vse, kar premoremo Dopis ni imel namena, koga žaliti, marveč učiti, svariti. Ravnajte se, kakor Vam svetuje g. dopisnik, in veselilo bo gotovo njega, koristilo pa bo milemu narodu. Sloga jači - nesloga tlači! Domače stvari. — (Imenovanja,) Dosedanji pristav v kaz nilnici na Gradu g. Fran Bunc imenovan je kon troloijem; g. Alfons Maver, do sedaj pomoćni uradnik pa pristavom v kaznilnici na Gradu. — (Škof Bauer v Brnu) je odredil, da se imajo duhovne vaje, ki prično še ta mesec, vršiti v češkem jeziku. Naša duhovšina je tudi tako vsakako hotele zvedeti, kaj si vender vode pripovedujejo in čemu so se tako iz globočin vzburile. Nekakšna ladjica z nekoliko mož pluje k bregu Razpeta plahta zakriva drzne mornarje. Drznež je istinito, kdor se danes na vodo upa. Vselej, kadar morje tako buči, je razdraženo in mkomur ne zanaša, niti svojim otrokom ne, ki so na njegovih valovih v može vzrastli in zopet na njih sestareli — osiveli, kakor belkaste pene, ki se na milje v kroge razlivajo, dalje nego oko seže. Ptica viharnica poletavala je nad ladjico z razpetimi perutnicami; ni se bala teh mož, da imajo puške, v teh težke krogle svinčenke in da te kroglje štiri sto črevljev nad vodo letavajo. Saj je vedela, zakaj se ji ni bati, a potem naj se reče, da ptica viharnica nema uma. Še nikoli ni mornar na vihar-nico streljal in ako bi streljal, vse te ptice, kolikor jih je mej pobrežnimi skalami, zgrnile bi se, na latlijo sedle, s kluni vrvi razzobale, plahte razklju-vale in življenje mornarjev bilo bi zgubljeno. Kdor bi se hotel rešiti, moral bi pod valovi .k bregu plavati, a pod vodo nikdo dolgo ne vzdrži — pravi Dalmatinec. (Daljo pribil narodna, kakor češka, a vaje še vedno neso ah -venske. Jako ljubo in drago bi nam bilo kako presenečenje v tem oziru, a bojimo se, da duh ni voljan, meso pa slabo. — (Pri volitvah v okrajni zastopšo-štanjski) zmagali so tudi v veleposestvu narodnjaki. Nemškutarji .Orel, Negri, Goli" hočejo sicer uložiti priziv, a to bode plosk v vodo, kajti Velenje voli 8, kmetske občine pa 12 narodnjakov. Nemškutarji bodo imeli 3 okrajne zastopnike, torej bodo imponovali s svojo manjino. — (Potrjene volitve.) Volitev dr. Josipa Goričkega, odvetnika v Radgoni, načelnikom in Vincenza Steinbrennerja oskrbnika v Negovi, načelnika namestnikom v okrajnem zastopu gorenjo-radgonskem, Ivana Kuko v ca, posestnika v Ljutomeru, načelnikom, notarja Antona Š 1 a m h e r g e r j a načelnika namestnikom v okrajnem zastopu Ljutomerskem je potrjena. — (V Dalmaciji) vlada veliko veselje, ker je mesto Trogir otreslo italijanski jarem iu si izbralo narodnjake za mestne odbornike. V kratkem bode vrle Trogirce posnemal tudi Stari grad in v malo dneh bode v Dalmaciji samo še jedna občina italijanska, namreč Zader. — („Zadruge") izšla je 4. številka. Vsebina : Vabilo k rednemu občnemu zboru društva „Zveze slovenskih posojilnic" dne 27. t. m. v Celji. — Davkarske zadeve posojilnic. — Račun stroškov in dohodkov društva „Zveze slovenskih posojilnic za leto 1885. — Poso.ilnica v Celji. — Posojilnica v Makolah. — Razne stvari. — — (Kolera) je na Reki ponehala. Na novo 48 ur nobeden ni zbolel, od prej zbolelih je v soboto jeden umrl. — V Trstu jih je od poiunoči 20. t. m. do poiunoči 21. t. m. 12 zbolelo, v okolici nobeden. Doslej jih je 330 za kolero zbolelo, 78 ozdravelo, 209 umrlo. — (Iz Železnikov:) se nam piše dne 21. avgusta: Zaradi smrti g. Antona Globočnika, fuži-narja v Železnikih, ustavili so njega dediči delo ter vse kovaške delavce odpustili. Ubogi kovači! — (Vodja kmetijske šole v p gos p. Po v še) dobil je poziv, da predlaga kmetijske slovenske strokovnjake, ki bi bili volje iti v Bosno kot kmetijski učitelji in voditelji gospodarskih štacij, kakeršne se bodo ustanovile po Bosni in Hercegovini. Oni gospodje v kmetijskih vedah izšolani, ki ki bi hoteli v take službe iti, naj se s pismom oglase pri g. Povšetu, vodji kmet. šole v p., za zdaj P. Zalog pri Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Carigrad 22. avgusta. Po poročilu iz Sofije sestavila sta K ar a vel o v in Cankov v odsotnosti kneza začasno vlado. Kneza so v V i d i n u, k o j c o g 1 e-daval vojake, ujeli ter proglasili, da je od stavlj e n. Bukurešt 2 2. avgusta. O f i c i j o z n o se naznanja, da so kneza Aleksandra včeraj odstavili. Vlada prevzeli so Karavelo v, Cankov in drugi. V Vidinu pripravljena je ladija, da prepelje kneza v Turn-Se-verin. V Sinai-i biva pod predsedstvom kralja ministerski sovet. Bukurešt 23. avgusta. Proklamacija začasne vlade pravi: Knez stekel si je na bo-jišČ'b za Bolgarsko velikih zaslug, a v politiki je premalo v poštev jemal stališče Bolgarske kot slovanske države in dobre odnošaje z Rusijo. Zategadelj moral se je odstaviti. Knez je v Lompp,-lanki vjet in bode v kratkem čez mejo odpravljen. Dunaj 23. avgusta. Berolinska „Postu zmatra dogodek v Sofiji za znamenje mini, ker je Angleška mameravala Bolgarsko kot pre-porno jabolko potisniti mej Avstrijo in Rusijo, da se tako balkansko vprašanje eventuvaliio reši z avstro-i uskim dvobojem, brez angleških žrtev. Ta namen je sedaj preprečen, Bpofa-zumljenje treh cesarjev je očitneje, nego kdaj. „Kolnische Zeitung" piše v istem zmislu. Angleški listi pišejo več ali meuj prav ostro proti Rusiji. „Times" mislijo, ako se je knez z vednostjo Avstrije in Nemčije odstavil, tedaj se sme sklepati, da ne bode Rusija s tem zadovoljila in se bode skušala, da bi se Še kaj premenilo v razmerah mej Turčijo in vazalnimi državami. Pulj 22. avgusta. Pri splošnem navdušenji in mnogobrojni udeležitvi ustanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda. NačelniŠtvo Stipančič, Cotič, Zalokar. PragarskO 22. avgusta. Mnogobrojno obiskovani volilni shod na Ptuji naudušeno jednoglasno vsprejel kandidaturo kanonika Gre-goreca. Miha Vošnjak ganljivo poročal o zadnjih dogodkih Raičevih na Dunaji. Bem 22. avgusta. Brzo vlak, ki je ob 19/4 popoludne od tukaj odšel proti Gcnfu, je blizu Dildingena iz tiru skočil. Kolikor do sedaj znano, so štiri osobe teško ranjene, Avstrijska* specijaliteta. Tridesetletna izkm stva so dokazala, da se je „Molio v S e i d 1 i t z - p rašek pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštDem povzetji A. Koli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k ■ a Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnnh po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (20—6) Poslano. Družba za zavarovanje življenja in rent A\I4EK" na Dunaji« Ta zavod raste s svojimi vedno višje sezajo-čimi smotri in vsako leto ga vidimo na daljšej stopinji razvoja. Uspehe 1885. leta najboljše označujejo besede, s katerimi začenja računsko poročilo, ki se glase: „Poslovno leto 1885 odlikovalo se je z ugodnimi poslovnimi uspehi in z neprestanim naraščanjem zavarovanj." Te proste besede so pa tud« le preveč opravičene, kajti „Ankeru mogel je govoriti v Buperlativih. Nič več kakor 6789 zavarovanj za 16,414.224 gld. glavnice se je v tem letu sklenilo, mej njimi je samo tako priljubljene kombinacije za doživetje s soudeležbo pri dobičku za 7,583.090 gld. Vseh zavarovanj bilo je dne 31. decembra 1885, odstevši vsa iztečena, 73.928 za 146,605.064 zavarovane glavnice in se kaže nasproti prejšnjemu letu znaten prirastek za 7,340.246 gl. Za hiter in ogromen razvoj ima se zahvaliti le sijajnim uspehom, katere izkazujejo skupine, ki se vsako leto izločujejo, mejsebojnim združbam preživetja kakor tudi zavarovanjem za doživetje s soudeležbo pri dobičku Pri razdelitvi za 1885. leto pri zavarovanji za doživetve s soudeležbo pri dobičku dobili so 37*/10 odstotkov dividende od zavarovane glavnice. Ti sijajni uspehi združeni z odkritosrčnim zaupanjem in rasti čo popularnostjo, katero uživa „Anker", so oživljajoči motor pri poslovanji in proizvajajo uspehe, katere more „Anker" konštatovati baš za leto 1885 v novih pridobitvah. Kako se „Ankertt prizadeva varovati koristi zavarovancev, kaže se najbolje v tem, kako se postopa z zavarovanimi za slučaj smrti s soudeležitvijo pri dobičku. Dobiti bi bili morali manjšo dividendo, kakor prejšnja leta, ker so bile razmere mrjenja neugodne, namreč 18 odstotkov. „Ankeru, katerega poslovno politiko vodijo višji nazori, ter se ravna po lojalnih in kulantnih načelih, povišal je dividendo na 24 odstotkov, odrekši se deležu, ki njemu samemu pripada po pravilih. Skupno je bilo razmerje mrjenja ugodno, kajti bili so mesto 340 slučajev siniti, z 878.050 gld. zapale glavnice, kolikor se je pričakovalo, samo 303 slučaji smrti z 807.918 gld. zapale glavnice. Umrlo je tedaj 37 osob s 70.132 gld. glavnice manj. Kar se tiče finančnega gospodarstva, bilo je dohodkov: 1,551 092 gold. premij, 262.918 gold. upravnih pristojbin združb, 17.520 gld. pristojbin polic, 498.571 gld. obrestij, 49.854 gld. kursnega dobička vrednostnih papirjev, 119.742 gld. doneskov realitet in 93.285 gld. druzih dohodkov. Izdalo se je : 99.868 gld. za pozavarovalne premije, 768.206 gld. za izplačane in rezervovane svote smrtnih slučajev, 60.175 gld. za odkup polic, 10.000 gld. za zdravniške stroške, 22 809 gld. za incaso-provizije in 19.4575 gld. za pogodbene provizije, 298.183 gld. za administrativne stroške centralne družbe in pod-(bužnic, 57.147 gld. za hišni davek in hišne stroške, 16.392 gld. za davke in pristojbine, 53.349 gld. je pa bilo odpisov. Premijska rezerva se je povišala od 7,173.301 gld. na 7,482.921 gld., rezerva upravnih stroškov od 479.830 gld. na 525.794 gld. Oddelku za zavarovanje za slučaj smrti s soudeležbo pd dobičku dodal se je znesek 385.226 gld. za premije in 80.515 gld. za obresti. Konta dobička in zgube se je zaključila s preostankom 317.361 gld. Bilanca za zavarovanje na slučaj smrti s soudeležbo pri dobičku kaže 305.842 gld. dobička. Od tega odpade 59.800 gld. na one zavarovance, katerih police obstoje Že vsaj od 1880. leta, kar zadostuje, ker se je društvo, kakor smo že prej povedali, odreklo svojemu deležu, za razdelitev 24 "/„ dividende na uplačano letno premijo Delničarji dobili so 275 gld. dividende na vsako akcijo. Rezervni zaklad se je povikšal na 500.000 gld., ravno toliko, kolikor je od jedeomilijonne delniške glavnice v gotovini uplačane. Razen tega ima „Anker" še rezervni zaklad dobička 350.000 gld. in še le sedaj ustanovljena posebna rezerva s 47.975 gld. Združbe za preživljenje imajo 17,344.470 gld. premoženja in oddelek za zavarovanje za doživetje s soudeležbo pri dobičku 3,540.522 gld. Tem številkam ni treba dodajati nikakega komentara. Moč in velikost „An-ker"-ja razvidi se iz teh neoporekljivih fakt, ki se opirajo na imperativno logiko dejanj. Zavod s tako trdno podlago je gotov lepe prihodnjosti. Pojasnila daje in ponudbe vsprejema generalna agentura za Kranjsko 3". 3". ZN"-A»c3-I_i-A)j3. Pisarna: v lastne j hiši, Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Tujci 22. »vgusta. Pri Nlona i Paradeiser z Dunaja — pl. Rusnov, dr. Mr'ić iz Zagreba. — Pomaš, Vorrian, Sauni«', Hanisch iz Trsta. — Klancih, Juhase iz Gorice. Pri Mwlt m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73569 mm. 735 16 mu. 735 16 um. 18 6° C 21 4 0 170 i: si. svz. si. vzb. si zab obl. obl. obl. 21 20nm. dežja. 22. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73574 mm. 735-92 mm. 735 94 mm. 16-8°C 21 8'C 17 01 C si. zab. brez v. si. zab. dež. obl. d.jas. 18-7Pm. dežja. Srednja temperatura 19 3" ii 18-5°, za 0 8° in 0-1° nad noi malom. 3D-u.23.slj slsia. "borza dne 23. avgusta t. i (Izvirno telegrafičnu poročil Papirna renta..... Srebrna renta ...... . . Zlata renta......... f>" „ marčna renta ... ... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London . Srebro........ Napol. . . C. kr. cekini Nemške marke 4°/„ državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4U;, Ogrska papirna renta 5°/(, , , 6* n štajerske zemljišč, odvez, oblitr.. Dunava reg. srečke 6°/n . . 100 gld Zemlj. obČ. avstr. 4'/>0/0 tlati tast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele. ce Kreditne srečke 100 g Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. 0.1 Mf) gld. 25 kr. — 120 90 102 - 10 >65 280 10 „ 194 10 10 *> -Vi * 5 , / H3 HI 9 75 132 t — 1H9 _ 50 ■ 109 n 20 96 n — 105 n 50 119 75 125 — 99 _ • 180 50 19 60 lla 80 19.- 25 - >SMtittm je izšla in se sMfM po vseh knjiga- Die la nehv trtschafttichen Gesetee u. I/?rordu u nge n des Hcrzogt/iums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, oaebito za kranjske učitelje in učiteljske pripraunikm. S pojasnili izdal na svttlo proj'. Vilj. Linhart. 6pdl 7>8°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po polti55 kr. Ta knjiiica obsesa vse poljedelske postave in ukane m Kranjsko: postavo ta tu'je varstvo, pokopavanje mrietov, peljsk* varstvo, za pokotn'avanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnim t in poljedelskimi pojasnili. Tudi pnloien* rasprave o itii'jem varstvu*, * predetmi*, tutnnem ribarstvu*, ttrtni uli* ita. obsetajo mnogo potn'i/ivega in tantmivega. Dodatek raspravlja vrednost gost ta rn najvnini /le doto/be gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo ieleti. da se ni-.širja tnanje poljedelskih postav, kajti take xbirke mlede trli posta ?• smo dotttaj , ogrelali, bode ta knjiga istiniti' odpomogta ii'-i /■,•/>,'•/. /'rtpuroramo jo torej vsem onim, ki se pefajo s ptijetMitvom, ostb/t« pa velefestiti duhovitimi in kranjskt-mu u,'ift-!/ti'iniea V Ljubljani Hit Ktmtfrv.tHČHI tfgM. (357—10) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI sta izšli knjigi: Ivan affbogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žitnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halevij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Službo kovača dobi priden in zanesljiv izučen kovač takoj pri Janezu ^Unoj-i, (613) kovaškem mojstru v Kamniku. !Nov«» otvorjena tovarna za cement ali beton v šmarci pri Kamniku, priporoča svoj izvrstni kamniški eenient po najnižjih cenah. — Naroča se pri lastniku >Int«j Llpur-Jl v mmarel k. it. 41. (600—4) S tem naznanjamo, da je podpisano ravnateljstvo vsled reorganizacije dosedanjo agenturo za vojvodstvo Kranjsko opustilo in tvrdki J. J. NAGLAS v Ljubljani dalo mandat za družbe za zavarovanje življenja in rent „ANKER" na Dunaji in h kratu mu odkazalo agenture v Postojlnl, Škof) i loki, Krškem, HočevJI, Kranj i, Litiji. Tržit«!, na Vrhniki, v Ribnici, Novem mestu in Žužemberku. Prosimo tedaj častite p. n. zavarovance od 1. septembra 1.1. dalje se v vseh Blučajib obračati do zgoraj omenjene generalne agenture, ki je h kratu pooblaščena vsprejemati zavarovalne naloge vseh kombinacij, katere goji „A'ikeru, vsprejemati denarje in deuarne v.ednosti in pravomočno kvltovatt. Na Dunaji, dnč 23. avgusta 1S86. Z velespoštovanjem družbe za zavarovanje življenja in rent „ANKER" na Dunaji. Okrožnica. Ozirajoč se na uradno objavo slavnega generalnega ravnateljstva tlruzbe za savarovanje življenja in rent „ANKER** na Dunaji, naznanja podpisar; visokemu plemstvu, častiti duhovščini in spoštovanemu p. n. občinstvu, da je prevzel mandat za imenovanega zavoda in udano tedaj vabi, v vseh zavarovalnih zadevah družbe „ANKER- nanj se obračati in ravno tako uplačevati od 1. septembra t. 1. pri nufiej blagajnici. Proseč h kratu, da bi tudi nam skazovali zaupanje, kakor so ga našemu častitemu predniku, naznanjamo, da smo izročili našemu sina , VIKTORJU NAGLAS-U administracijo in tehnično vodstvo generalne agenti1 "e. V LJubljani, dnč 23. avgusta 1886. Z velespoštovanjem družbe za zavarovanje življenja in rent ^MftER" na Dunaji J. J. NAGLAS. Pisarna: v lastnej hiši, Turjaški trg št. 7. (6i6-i) 1 z i hi t ulj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne".