23. štev. postmna plačana v gotovini. y Ljubljani, sobota 6. junija 1925. pfn: Leto V. flaMHaaH|MUHa(BHniiaHaBnMBBBaaaHiaBauaiMMBnMMnniwnMaBBanawaBm»aaHi " i na i nissan— m ---------------------rn*row.<.ic»WMWM—Mi——o—m—— iifu ni" 111 ■ i J .u.iol—assa—rssaasa—«a——a——■—o—i GLASILO NARODNO • SOCIALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, -........== 1. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago a=s = v upravi. —v. ----------------------------------------- ■ ■ --- M zbor Harodno - socijnlne strokovne zveze no Jesenicah. Letošnje binkoitne praznike si je izbrala Narodno socijalna strokovna »veza »a dom svojega glavnega »bora. Na binkoštno nedeljo so s« »brali delegati 1» cele Slovenije, da prisostvujejo glavnem »boru strokovne organizacije narodno-socijalističnega delavstva. Jesenice »o videle na binkoštno nedeljo lepo in dostojno manifestacijo na-rodno-soeijalističnega delavstva, ki je prihitelo v lep gorenjski Industrijski kraj, da tam zboruje, polaga račune svojega dela in •e navduši ta nadaljne delo. Nič vika in In krika, nič bučnih parad, temveč delo Je bilo glavno, ki jo »bralo ob binkoštih nad dvesto udeležencev la cele Slovenije na Je-•eniee. Seja upravnega odbora na predvečer binkošti tn glavni »bor na binkošti sta dokazala, da Ima Narodno-socijalna J strokovna a veza aelo veliko čivljensko moč in odlično misijo med narodno in socijalno čutečim delavstvom in da je zato njeno delo potrebno lu hvalevredno. Narodno-socijalna ■ strokovna »veza je lahko ponosna na svoj letošnji glavni »bor, ki bo gotovo mnogo doprinesel k razširjenju in učvrščanju vrst organiziranega uarodno-iocijalisticnega delavstva. Prihod žeških gostov. te v petek 29. maja »o ■ praškim brzo-vlakom dospeli prvi gostje, ki so prihiteli na glavni »bor. Prišla sta zastopnika češke Obec Delnicke, br. Jan Pulkrcb, član predsedstva hrbr. J«sef Voseeky, tajnik C. 0.1). Na kolodvoru »o draga gosta pozdravili člani osrednjega vodstva N. S. S. Z. s predsednikom br. Rudolf Juvanom na čelu in zastopniki načelstva N. S. S. z načelnikom tov. Deržičem. Gostom je bil zvečer prirejen intimen prijateljski večer. Seja uprav, odbora. V *oboto *0. maja so se » popoldanskim vlakom odpeljali na Jesenice člani osrednjega vodstva in upravnega odbora N. S. S. Z., katerim sta s. pridružila tudi oba češka gosta, ki kar nista mogla prehvaliti lepot* divn* gorenjske proge. Na Jesenicah eo dospel* gost* pozdravili številni *a*topniki strokovne podružnice * predsednikom br. Frbcžzrjom, dalje predsednik prireditvenega odseka br. Ivo Se-tin*, predsednik krajevne organizacije N. S. S, tov. Andrej Globočnik ter mnogoštevilni »astopniki mladine. Točno ob pol 7. uri »e je v prostorih br. Ravhekarj* vršil* »eja upravnega odbora N. S. S. Z. Seji J* predsedoval in jo vodil predsednik br. Rudolf Juvan, ki je ob otvoritvi pozdravil lelk* goste .ln vse došle delegat*. Razpravljalo •• j* na to o točkah dnevnega reda *a glavni »bor in so se napravili razun v eni točki samo soglasni sklepi, kar j* predsednik ob koncu 6eja konštatiral. Seja je trajala skoro do 10. ure •večer, na kaj *• j* v dvorani gostilne Verglet vršil pozdravni večer, na last goztom in delegatom. Večer je otvoril kombiniran tamburaški »bor »Bratstva« • Jesenio lu Hruške pod spretnim vodstvom br. Nik*liča. Po prvi Točki pevskega »bora »Bratstva« ■ Hrušice pod vodstvom »borovodj* M. Nikoliča je došle goste in delegat* po»dr*vil predsednik podružm-»• N. 9. S. Z. n* Jesenicah br. Frbežar, ki j« želel pr*dvsem bratom Cehom iskreno in bratsko dobrodošlico, želeč jima, da so na Jesenicah med brati počutita kot doma, tudi vsem delegatom j* izrekel dobrodošlico ln posebej pozdravil predsednika br. Rudolf. Juv.n*. V vznešenih besedah je navzoč* pozdravil mladi nnrodno-socijali-stični bojevnik, br. Bokal z Hrušice. Njegov ognja polen pozdravni govor, v katerem se je »pomnil tudi zasužnjenih bratov v Primorju ln Koroškem, je bil sprejet z burnim odobravanjem. Na .večeru so govorili š* predsednik »Bratstva« * Hrušice br. Poženel ln za krajevno organizacijo N. S. S. na Jesenicah tov. Bošil. Burno pozdravljen j* odzdravil tajnik C. O. D. br. Josef Yo-ceckj, ki j* iirekel pozdrave predsedstva C. 0. D., se divil lepote naše zemlje in orisal pravi pomen strokovnega gibanja tor povdarjal naloge, ki še čakajo N. S. S. Z. v Jugoslaviji. Njegov govor je bil večkrat pretrgan z odobravanjem, ki se je ob koncu podvojilo. Za osrednje vodstvo N. S. S. Z. »e je ta lep sprejem in gostoljublje zahvalil predsednik br. Juvan, ki je obenem v imenu vseh udeležencev ln posebno 5e v inienu osrednjega vodstva pozdravil češka Bosta ln naročal pozdravu za vse brate, or- ganizirane v C. O. D. Oficijelni del večera je zaključila pesem »Hej Slovani« izvajana po pevskem zboru ob spremljanju tambu-raškega zbora. Po olicijelnem delu so ae-umoruo svirali tamburaši, ki so se menjavali s pevskim zborom. Požrtvovalnemu ln agilnemu zborovodju br. Nikoliču gre vse priznanje za res lep večer. Večer je končal v najlepši bralski harmoniji in pokazal vso gostoljubnost Jeseničanov. Na binkoštno nedeljo zjutraj so »e domačini zbirali pred Ravhekarjem in odšli ob pol 9. uri s sokolsko godbo in praporom na čelu k sprejemu delegatov in gostov. Ob prihodu vlaka je godba pozdravila goste z narodno koračnico, na kar se je razvrstil sprevod in se vršil obhod po Savi do gostilne Vergles. Sprevod. Na čelu sprevoda jo korakala Sokolska godba. Za godbo je korakal ljubljanski rod tabornikov pod vodstvom vodnika Mlakcrja. Za taborniki je šlo pet narodno-socijalistiš-nih praporov. Za njimi češka gosta in osrednje vodstvo ter upravni odbor N. S. S. Z., za temi pa mnogoštevilni delegati im gostje. Sprevod je bil veličasten in dostojen. Došli gosti so bili med sprevodom pozdravljeni tudi s streljanjem s topiči, kar so oskrbeli vrli Jeseničani. Ob prihodu sprevoda pred gostilno Vergles je došle goste pozdravil predsednik podružnice N. S. S. Z. z Jesenic br. Frbežar, ki je vsem želel dobrodošlico. Odzdravil mu je podpredsednik N. S. S. Z. br. Tomc, na kar je godba zasvirala »Lepo našo domovino«. Delegati in gostje so se na to podali v dvorano, kjer je ob pol U. uri otvoril predsednik N. S. S. Z. br. Rudolf Juvan glavni zbor, konštatiral sklepčnost in pozdravil predvsem češka gosta, zastopnika Č. O. D. br. Jana Pulkraba in Josefa Voscckjja, katerim so zborovalci priredili burne ovazije, dalje je pozdravil zastopnika Delavske zbornice tajnika g. Filipa Uratnika in konštatiral, da je najvažnejša delavska inštitucija prvič zastopana na glavnem zboru N. S. S. Z. Tudi g. Uratnika so zborovalci burno aklamirali. Pozdravil je še zastopnike načelstva N. S. S. tov. Franjo Rupnika in Antona šircelja in vse mnogoštevilne zastopnike podružnic, delegate in drage goste. Kot prvi se je za pozdrav zahvalil iu odzdravil tajnik Č. O. D. br. Josef Vo-socky, ki je zboru prinesel pozdrav predsedstva Č. 0. D. obenem s željami, d* bi zbor obrodil zaželjen sad. Govor br. Vo-seckyja so zborovalci burno pozdravili? Odzdravil je tudi član predsedstva Č. O. D. br Jan Pulkrab, ki je opisal važno misijo delavskih organizacij, ki edina, da so zmožne zboljšati bedno delavčevo stanje. Zeli zboru obilo uspeha in obljublja vso moralno podporo velike Č. O. D., ki šteje pol milijona organiziranih delavcev. Burno ploskanje spremlja konec njegovega govora. Za-stopnik delavske zbornice g. Filip UraHilk se zahvaljuje imenom te inštitucije za vabilo na zbor, na katerega je rad prihitel in želi zboru obilo uspeha. Zastopnik načelstva N. S. S. tov. Franjo Rupnik pozdravlja v imenu stranke glavni zbor in mu želi mnogo uspeha. Kot zadnji pozdravi zbor zastopnik mladine br. Poženel s Hrušice. Nj*-gov temperametni govor je sprejet z burnim odobravanjem, na kar preide predsednik k dnevnemu redu. Zapisnikarjem imenuje strokovnega tajnika br. Kravosa, ki prečita zapisnik lanskoletnega glavnega zbora. Zapisnik se je odobril. K drugi točki dnevnega reda poda predsednik br. Juvan obširno poročilo o poslovanju N. S. S. Z., oriše delavski položaj in se dotakne vseh važnejših delavskih vprašanj. Za njim poda kot strokovni tajnik svoje poročilo br. Kravos. Poroča o stanju N. S. S. Z., o delu, ki ga je tekom leta izvršilo strokovno tajništvo, o težkočah v organizaciji, o delavskem položaju. Iztakne posebno pereča vprašanja kot n. pr. bedo, draginjo, brezposelnost. Žigosa ostale strokovne organizacije, predvsem komunistične in socijal-demokratske, ki razbijata že obstoječe strokovne organizacije in navaja za to slučaje. Poročilo, ki je bilo obširno in stvarno je bilo s predsednikovim vred vzeto na znanje. Blag. br. Žorž poda blagajniško poročilo, ki se na predlog člana nadzorstva br. Stoparja vzame na znanje in se blagajniku da soglasno abso-lutorij. Volitve odbora. Sledile »o na to volitve. N* predlog br. Albina Tomca Je bil soglasno iu * velikim odobravanjem izvoljen predsednikom, dosedanji večletni predsednik br. Rudolf Juvan, kateremu »o zboroval« ob izvolitvi priredili burne ovacije. Ha predlog upravnega odbora in zastopnikov podružni«, katerega je prečital strokovni tajnik br. Kravos, so bili v upravni odbor soglasao Izvoljeni sledeči odborniki: Za Ljubljano: Albin T*m«, Karol Maj-ce, Adoll Lceb, Franjo Juvan, Ivan Garbaji, Mirko Pogačnik Peter Majo* in Stan* Hra-sehvvil; za Je»*nice: Zupan Tino; 8t. Pavel: Frano Derez; Litija: Bizjak Luka in Bučar Jakob; Celjo: Gob** I)rng*tin, BI. D*bra-va: Strani Le*; Kranj: Sušnik Albin; Zagorje: Sedlar Vinko tn Ptuj: Sigi Egidij; ia namestnike: Srečko Mlakar, Franc Simšič, Ivan Stankovi!, Andrej Globočnik, Ilabja* Franc, Vork Ludvik, Umek Franj*, Men'*nl Milan in Franjo Vidmar. Nadzorstvo: Tin* Stopar, Žorž, Ciril Lamcgar in Jakob Dobrih*. Po volitvah j* referiral br.' Iv* letin« O delav. zavarovanju. V svojem referatu z* j* referent dotaknil zgodovinskega raavoja *o*ijalno zakonodaje zavarovanja delavcev. Navajal jo raa-ne ukrepe odredbe iu zakone pod bivšo Avstrijo in..*e pri t*m dotaknil špccijelno krajev, ko so po prevratu prišli v okvir države SHS. Zelo podrobno »e je pešal a vprašanjem zavarovanja po prevratu In v današnj'em !asu. Navajal j* vse izšle uredbe in zakone, jih poljudno in kratko obrazložil ter pojasnil niih nedostatke. Končal je z apelom na delavstvo, da »e za to vrsto socijalne zakonodaje posveša vel brige. Referat je bil sprej’et z burnim odobravanjem. Po sprejetju resolucij j* v imenu (Referat priobčimo.) Kot drugi je referiral strokovni tajnik br. Vladimir Kr*T*i O delavski zaščiti v Jugoslaviji. Skrbno pripravljen referat ebravnava v uvodu s zgodovinsko dobo, ki so delavci in kmeti ie tlačanih in se ni z.alo »a socialno zakonodajo in ukrep* za zaščito dela in delavca. Referent razloži potem prv* po-čelke delavskih gibanj ln prve početke so-cijalnega »akonodajstva, potom katerega »e je delo zaščitilo. Pela se z povojnimi razmerami v Jugoslaviji, posebno ie z onimi prevratne dobe. Citira vse izšle uredbe in naredbe v osemurniku, podpiranja brezposelnosti itd., ter preide na zakon o zaščiti delavcev in razlaga točko za toiko. Razpravlja posebej o osemurniku, brezposelnosti, delavskih legitimaslj, pravice združevanja delavcev, higijene, vajeniškega vprašanja itd. Obširen referat konša z konstatacijo, da izvira vsa socijalna zakonodaja po zahtevi delavstva, odnosno strokovnih organizacijah in poživlja na jašenje delavskih strokovnih organizacij. K referatu prečita naslednjo resolucijo, ki s* soglasno odobri. Resolucija. Glavni zbor Narcdns seeijalnc strokovne zveze, ki se je vršil dne 51. maja 1S25 na Jesenicah je po slišanju referata • **-ščiti delavcev v Jugoslaviji ugotovil, da je sedanja socijalna zakonodaja, ki bi morala skrbeti za zadostno zaščito in zavarovanje delavskega razreda pomanjkljiva in da se še te itak nezadostne socijalne odredbe kršijo s strani delodajalcev, kak*r tudi večkrat s strani državnih organe v Predvsem se s strani delodajalcev krši načelo Burnega delovnika in se mesto njega uvaja večurno delo. .Tudi se krši odredba zakona e zaščiti delavcev v vprašanju delavskih zaupnikov, ki niso dovolj zaščiteni in so zato s strani delodajalcev preganjani in največkrat odpuščeni. Glavni zbor ugotavlja dalje, da je skrajno pomanjkljiva skrb v vprašanju brezposelnosti, akoravno je ta točka danes najaktualnejša in najbolj pereča. Ugotavljamo, da so za brezposelno vprašanje merodajni činitelji ne brigajo v zadostni mori, kar ima za posledico ogromno naraščanje brezposelnosti in nezaščitenost brezposelnih. Tudi ugotavljamo, da sc brezposelne ne podpira v zadostni meri, ako ravno se pobira pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev prispevke za podpiranje krozposel- ■il. Ti prispevki, katerih je par miljonev dinarjev, so stekajo v banko in ne služijo svojemu namen«. Ugotavljamo, da se de danes 1* ai uvedlo po zakonu predpisanih delavskih legitimacij, namesto dosedanjih delavskih knjiži«. Ugotavljam*, da s* delavstva jemlj* svoboda združevanja v strokovne organizacije i« da se s trani delodajalcev oiitn* krši zakonska odredba, ki delavska sdruie-■ja dovoljuj*. Ugotavljam* dalje, da tudi hlgijenski pogoji, ki se zakonom predpisani povsem ■e odgovarjaj* v rasnih »bratih dejanskim potrebam. Končn* ugotavljam*, da s* vpralanj« vajencem n* posveča potrebo* pašnje i« j* vajenec danes prepuščen na milost ln nemilost učnem mojstru, ki ga največkrat izrablja v sv*jo svrhe, pri tem pa trpi Izobrazba vajenca. Tudi ugotavljamo, da ni r zadostni meri poskrbljen* sa nadaljevanj* strokovne izobrazbe vajencev. Na podlagi vseh ugotovitev delegati sbrani na glavnem »boru NSSZ dne II. nsa-ja 1925 na Jesenicah zahtevaj*, da s* obstoječa socijalna zakonodaja, ki ima skrbeti sa zaščito in zavarovanje delavstva ispepot-ni in razširi. Obenem pa »dlošn* zahtevaj*, da s* še obstoječe zakonik* odredb* • delavski zaščiti spoštujejo tak* s strani delodajalcev, ’ k*t s strani državnih organov Zahtevaj* zakonik* saščito delavskih saupnikov, katerim s* naj sasigura s tem, da jih delodajalec ne sm* odslovit' bres predhodnega pristanka pristojne inšpekcij* dela. Vsak* preganjanj« ali zapostavljanj* delavskih zaupnikov j* kot kršitev zakonske odredbe kaznovati. Zahtevaj*, da s* vprašanj« bresposel- . nosti posveti s strani merodajnih činiteljev vsa pažnja in da s* bresposelnost čimprrj« odpravi. Tudi zahtevaj* sašlite in zadostnega podpiranja brezposelnih, sa kater* naj služijo od delavcev vplačani prispevki, ki jih pobira okroini nrad sa zavarovanj* delavcev in ki s* stekaj* v bank*. Ta denar naj s* nakaže pristojnim borzam dela, kf poselnih. Zahteva]*, da s* delavstva sagarantlra svoboda združevanja. Zahtevaj«, da s* spoštujejo in isp*lntj* vsi predpisi • higijenskih pogojih sa del*, ki s* predpisani p* sak*nn • saščiti delavcev. Končn* zahtevajo, da s* tudi vajeniškemu vpašanju posveti vs* pažnjo in da se tudi vajenci sadostno zaščitijo pred izkoriščanjem ter se jim sasigura možnost nadaljevanja strokovne izobrazb*. Delegati poživljajo vse merodajne Mnl-telje, da tem zahtevam posvetijo vs* painj* in izjavljajo, da se bodo s vso silo borili d* končn« izvedb« vseh ta navedenih sa-htev. Po sprejetju resolucij j* v imenu upravnega odbora prečital strokovni tajnik br. Kravos predloge o »nižanju podpor, ki jo bil z veliko večino sprejet. Predlogi o zvišanju vpisnine, »višanju pristojbin* za knjižice in določitvi kraja prihodnjega »bora so bili soglasno sprejeti. Zaključek zbora. Po sprejetju predlogov upravnega odbora je predsednik »aklj'učil sijajno uspeli glavni zbor z konitatacijo, -da j« N. S. S. Z. s tem »borom dokazala, da j« njeno delo plodonosno in da hodi pravo pot. Pozdravil je še enkrat brate Cehe in vse udeležnike ter zaključil zbor. Pevski »bor »Bratstva« s Hrušice je zapel »Lepo našo domovino«. Izleti. Drugi dan binkošti so se vršili razni izleti. Največji del izletnikov je pohitelo na Golico, kjer so taborniki ie v nedeljo postavili svoje taborišče. Nekateri so pohiteli » Golice na Stol. In del izletnikov je pohitelo v Bohinjsko Bistrico. Lepa skupina, med njo oba češka gosta, je šla skozi Vintgar na Bled, kjer je bilo v hotelu »Loves« skupno kosilo. Na Bledu so si gostje pod vodstvom domačina tov. Hudovernika ogledali kopališča in se kopali ter s* povzpeli na grad in si ogledali vse starine. Lop izlet ostane vsem v neizbrisnem spominu. Glavni zbor Narodno-socijalne strokovne zveze je za nami. Delo, ki se je izvršilo na Jesenicah ne sme ostati brezplodno, za kar, moramo poskrbeti vsi, ki smo bili na Jesenicah. Na delo torej, da svoje vrste ojačamo in razširimo. Na delo za dobrobit ln spas jugoslovanskega delovnega ljudstva. IZ STRANKE. Mariborsko okrožje. Članski sestanek krajevna organisacij* NtiM v Mariboru se vrši v soboto, dne 8. junija ob 8. uri zvečer pri Bernkopfu, Fran-kopauova ulica štev. 17. Med drugim se b* ua sestanku podalo kratko porošiio tudi o poteku glavnega zbora N9S v Ljubljani in o glavnem »boru NSSZ na Jesenicah. Tovariši 1 Pridit« v polnem številu 1 Odb*r. Celjsko okrožje. Izrodni občni zbor krajem« organizacij« v Celju s« vrši, kakor smo poročali »e v poslednji številki našega lista v sredo dn* 10. junija 192Ž ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Balkan s sledečim dnevnim redom: 1. Porošiio predsedstva; ‘J. poročilo tajnika; I. poročilo blagajnika in računskih pregledovalcev; 4. volitev predsednika, odbora in računskih pregledovalcev; 5. slučajnosti. — Ponovno vabimo vse tovariše ter Vas pozivamo, da se vdeležite občnega »bora ločno ih polnoštevilno. Članske legitimacije ptl-nesite seboj, ker brez istih ne bo pripuščen nihie k občnemu zboru. Oni tovarili pa, ki strankinega davka in članskih prispevkov ie dosedaj niso plačali, lahko poravnajo svoje dolžnosti še pred občnim zborom blagajniku, ki jim bode na legitimacijah plačilo ■ znamkami potrdiL Pridite toraj polnoštevilno in točno I Bedni članski sestanek Celjsk« krajevne organizacije, ki bi se imel vršiti danes, soboto, 8. VI. odpade zaradi prireditve »Bratstva«, ki se vrši pri Balkanu. Vršil pa se bode članski sestanek potem zopet pri J*len« drug* s*bot* dn« II. 8. L L Islet na Uršk* ger* namerava prirediti mariborska krajevna organizacija dne 28. in 29. junija v »vezi * konferenco zastopnikov pokrajinske oz. oblastne organizacije, ki bi •e naj vršila ob tej priliki ali v Slovenj-gradcu, ali pa vrh planine same. Udeležijo se tudi Ptujiani in zastopniki drugih krajevnih organizacij. Zaradi tega i Celjani ne smemo zaostati ter moramo skrbeti za to, da postavimo častno število udeleinikov na noge. Vabimo torej i* **daj vse tovariš«, naj priglasijo svojo udeležbo, da pohitimo navedena dva dni, 28. VI. je nedelja, 29. VI. p« praznik »v. Petra v lepo naravo ter s* okrepimo za nadaljnje cmolreno delovanj*. Morebitne želje naj »e naznanijo pravočasno našemu tovarišu blagajniku, o podrobnostih pa se bodemo itak pogovorili pri članskem •estaakig Ferske društv* Oljka. Zopet se j* poigral tiskarski škrat v poslednji številki. — Pravilno bi moralo stati tam: V četrtek 11. VI. na praznik Rešnjega telesa pevska vaja odpade. Nadaljnje pevske vaje pa se bodo vršile takole: V sredo 17. IV, v četrtek 25. VI, v zredo 1. VII, v četrtek 9. VII, v sredo 15. VII, v četrtek 2$. VII, in v zredo 29. VIL 1925. Za naprej pa se bodemo pogovorili ob priliki pevskih vaj. Pesmarice so naročene ter pozivamo vs* pevce, da prihajajo k vajam vsakokrat točno in polnoštevilno. Hkrati pa ponovno opozarjamo, da j* tudi v pevski sobi strogo prepovedano pušiti, tudi pred začetkom pevske vaje, ker je lokal itak majhen in je brezobzirnost naproša učitelju, ki s« požrtvovalno trudi z nami, kakor tudi napram pevcem, jim zastrupiti in zasmraditi grla s strupenim dimom in nikotinom. — Upoštevajte! KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZA D V ORSKIOKRA J V LJUBLJANI priredi v soboto, dne 18. t. m. svoj prvi letošnji zabavni večer v restavracijskih prostorih >pri Pelcu« v Hribarjevem gaju, na kar opozarjamo vse krajevne organizacije in članstvo z vabilom, da se tega večera v čim večjem številu udoleže. Preskrbljeno Je za vse. Pričetek ob 7. uri. -0 V/ 1 T ^ KINO °MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Pvnmnff trboveljski, libojskl In rrcmug črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete do- Iliri iu« LJUBLJANA, Kralja bavlja J)1*1* U41 Petra trg 8, tal. 220 Plačilo tudi naobroka. ■ pncjcimm POLITIČNI POLOŽAJ. Pavle Radič je bil ponovno pri kralju v daljši avdijenci, nakar je kon-feriral z Pašičem. Splošno se trdi, da so se pričeli oficijelni razgovori med radikali in radičevci. Kakšni so pozitivni uspehi razgovorov, še ni v javnosti znano. Vsa znamenja pa kažejo, da je pri večini radikalov resna volja sporazumeli se z Hrvati, če tudi šef stranke Nikola Pašič ne zaupa HSS. Kakor smo pa že ponovno povdarili, zaenkrat ni misliti nato, da bi akcija za sporazum lahko takoj dozorela tako daleč, da bi radikali tvorili z radičevci vlado. Dokler niso verificirani HSS mandati in dokler^so Stefan Radič in tovariši v zaporih, ni misliti na RR vlado. In če potem, ko bi se ukinilo na ta ali oni način izjemno stanje prot; HSS, ostane še precej težkoč za vstop HSS v vlado. Zaenkrat je v ospredju homogena radikalna vlada, katero bi podpirali radičevci in kateri bi ne bili tudi^ samostojni demokrati baje nenaklonjeni. — Radikalni časopisi, na čelu jim »Vreme« že razpravljajo o možnosti homo-' gene radikalne vlade. Za slučaj, da se pojavi homogena radikalna vlada, bi dobila HSS gotove upravne koncesije na Hrvaškem. Govori se tudi, da si del samostojnih demokratov uglaja pot za vstop v radikalno stranko. Posebno slovenski (samostojni djemokrati se hočejo ubran niti politične izolacije na ta način, da bi že v doglednem času predstavljali del radikalno organizacije v Sloveniji. Sicer se pa kot vedno tudi sedaj zelo veliko intrigira. Vse politične stranke ne izbirajo sredstev, kako bi odrinile nasprotnika in zagotovile sebi vpliv na državno politiko. Tej zakulisni intri-gantski igri odgovarjajoče so tudi vesti, ki prihajajo v javnost glede 'politične situacije. Vse vesti so preračunjene na gotov efekt in jih je vsled tega sprejemati v primerno rezervo. NARODNA SKUPŠČINA. Narodna skupščina razpravlja o zakonskem predlogu glede poljedelskih kreditov. Večina opozicijonalnih poslancev se izreka proti vladnemu načrtu, ker zasleduje politične tendence in je tudi škodljiv že obstoječemu zadrugar-stvu. Na seji dne 3. junija je minister za socijalno politiko Marko Gjuričič predložil predlog o invalidskem zakonu. — Predlogu je bila priznana nujnost, nakar je bil izvoljen tozadevni odbor, v katerem je zastopanih 13 pristašev vladnih strank in 8 opozicijonalcev. — Stroški za ureditev invalidskega vprašanja bi znašali po vladnem načrtu 400 milijonov dinarjev, za kar je predvideno kritje v novem proračunu. Na isti seji je bila sprejeta tudi nujnost predloga o zakonu o priviligi-rani državni obrtniški banki, iz katere bi dobivali obrtniki cenen kredit. DRŽAVNI PRORAČUN. Finančni minister dr. Stojadinovič je predložil narodni skupščini predlog državnega proračuna za leto 1925-1926, katerega izdatki znašajo 11 milijard 910 milijonov dinarjev in sicer: Vrhov. dr. uprava 1.076,152.608 Ministrstvo pravde .279,208.955 Ministrstvo prosvete 749,587.103 Ministrstvo ver 115,164.387 Ministrstvo notr. zad. 606,704.965 Minist. narod, zdravja 317,181.777 Ministrst. zun. zad. 227,552.209 Ministrstvo financ 1.767,192.398 Min. vojske in mor. 2.248,259.366 Min. jav. del 474,047.781 Ministrstvo prometa 2.234,578.987 Minist. pošte in brzoj. 409,598.192 Minist. poljed. in vod 277,201.605 Minist. šum in rudn. 359,872.510 Minist. trg. in indust. 91,681.193 Ministr. za soc. pol. 459,984.557 Ministr. za agrar. ref. 75,388.658 Ministrstvo za ustavotvorno skupščino 642.742 prorač. rezervni krediti 140,000.000 Dohodki znašajo prav tako 11 milijard 910 milijonov dinarjev in sicer: Carina in vzporedne carinske takse 1.690,000.000 Trošarina in takse 1.810,000.000 Monopoli 2.468,000.000 Dobiček v denarju 163,000.000 Davek na poslovni promet 225,000.000 Prometne ustanove 2.162,000.000 Poštna hranilnica s čekovnimi uradi 15,000.000 Invalidski davek 140,000.000 Vozarinski pridavek 70,000.000- Izred. pridavek (500% in 30%) 500,000.000 Državna posestva 235,000.000 Davki 910,000.000 Državno gospodarstvo 1.120,000.000 Razni dohodki 101,000.000 V primeri z dvanajstinami za april, maj, junij in julij se je znižal proračun za 400 milijonov dinarjev. V osfarem ne predvideva predloženi proračun nobenih novih dohodkov in so ostali na isti višini, kot v pretekli proračunski dobi. MNENJE RADIKALOV. Radikalni beogradski dnevnik >Vreme« se odkrito izreka za sporazum s Hrvati in odločno nastopa proti onim, ki hočejo z intrigami onemogočiti sporazum. V eni zadnjih svojih številk polemizira »Vreme« z mnenjem, da se radikalna stranka ne bi smela vezati s HSS, ker je dobila pri volitvah od naroda mandat le za skupno deio z strankami nacijonalnega bloka. »Vreme« ugotavlja: Pogrešno je mnenje, da so dobile stranke narodnega bloka zaupanje naroda z omejitvijo, da se ne smejo raziti in ne morejo v koalicijo z drugimi strankami. Stranke takozvanega nacijonalnega bloka so šle na volitve vsaka s svojim programom. Od naroda so zahtevale privolila samo za gotovo politiko, ne pa zato, s kom se naj ta politika vodi v parlamentu. V tem pogledu je imela vsaka stranka po volitvah proste roke, kar odgovarja tudi gibčnosti parlamentarnega življenja. Če bi to ne bilo res, potem bi stranke nacijonalnega bloka ne predstavljale vsaka zase stranko, ampak bi bila ena stranka. Stranka bi se pregrešila samo v tem slučaju, če bi zavrgla .politiko, za katero je dobila zaupanje naroda. — Kakor je razvidno, radikali že v naprej utemeljujejo eventuelni prelom s samostojnimi demokrati ter sporazum s SHS. NAROČEN BANKET. Za binkoštne praznike je povabil Svetozar Pribičevič iz Osjeka nekaj hrvaških kmetov, pristašev sam. dem. stranke v Beograd, kjer jim je na to na banketu razlagal svoje mišljenje o politični situaciji. Pribičevič je izjavil, da je Radič popolnoma kapituliral m da je čisto izključeno, da bi bila vlada brez samostojnih demokratov sploh mogoča. Po Pribičevičevem mnenju je popolnoma izključeno, da bi radikali delili vlado samo s HSS. Glavni namen obiska Hrvatov v Beogradu je pa bil, da bi napravili štiinungo za Pribičeviča v času, ko je resna nevarnost za sam. de -mokrate, da se Pašič sporazume s Hrvati, v katerem slučaju bi bili takoj, ali pa v prav kratkem času odrinjeni sam. demokrati iz vlade. Po časopisnih vesteh iz Beograda pa Pribičevič s svojim binkoštnim banketom ni dosegel efekta, kot si ga je želel. C* v m mmm MMJM4MM CE1IOSLO V AŠKA. Železniški minister Striberny se je pretekli teden na nekem izletu ponesrečil. Sedaj je v domači oskrbi in je upati, da prav kmalu okreva. — Zunanji minister dr. Ileneš je obiskal Pariš, kjer je konferiral z Berthelotom, Laro-che-om in Briandom. O razgovorih ni bil izdan noben oficijelni komunike. Dr. Beneš se je razgovarjal o vprašanju Avstrije in o situaciji v Srednji Evropi. Dosežen je bil sporazum in Francija se je popolnoma osvojila stališče Male antante, ki je protivnica akcijam, da se Avstrija združi z Nemčijo. SOVJETSKA RUSIJA. Trocky je na nekem zborovanju delavcev govoril o stabilizaciji kapitalizma. Pri tej priliki je povdaril, da se je ^višala produkcijska zmožnost Ameri-; ke, Japonske in Indije. Amerika je začela akcijo, da pomaga evropskim državam ,da ji bodo odplačale vojni dolg. Po revolucionarnem napadu delavskih množic v letih 1918 do 1923 se je kapitalizem opomogel od svojega paničnega strahu, očvrstil valuto in dobil čas za splošno uravnavo razmer. Vendar se ne more govoriti o stalni stabilizaciji kapitalizma, ampak samo o obnovi normalnih funkcij evropskega gospodarstva. Umetna stabilizacija valute pa otežkočuje industrijski izvoz in poslabšuje položaj delavstva, kar vodi le k poostritvi razrednega boja. — Vlada SSSR je imenovala Trockega članom predsedništva najvišjega gospodarskega odbora in predsednikom glavnega odbora za koncesije. MADŽARSKA. V zadnji seji madžarske narodne skupščine je obravnaval poslanec Ba-rossa problem o. brezposelnosti na Madžarskem. V Budimpešti je preko en četrt milijona oseb brez kruha in dela. Produkcija industrije je padla za 45 odstotkov. V rudokopih dela mesto 55.000 samo 22.000 delavcev. V stavbeni stroki dela mesto 22.000 samo še 3000 delavcev. Število samomorilcev je naraslo v Budimpešti za 50 odstotkov. V zadnjem letu sta se v Budimpešti končala na dan po dva človeka življenje. Večina samomorov se je izvršilo iz gospodarskih ozirov. Vojni invalidi dobijo 18.000 kron mesečne pokojnine, to je ravno toliko, da si vsaki tretji dan lahko kupijo en vozni listek na mestnem tramvaju. Vdove dobivajo mesečno podporo 24.000 kron, kar pomeni, da si lahko kupijo vsak tretji dan po eno žemljo. Kakor je razvidno iz ugotovitev poslanca Barossa, vladajo na Madžarskem najžalostnejše socijalne in gospodarske razmere za delovno ljudstvo, za vojne vdove ter sirote in za invalide. Etika narodnega socljalizma. Tudi o tem vprašanju treba razpravljati v okviru programa naše stranke. Zivljenska sila naroda zavisi v prvi vreti od sposobnosti in volje njegovih žensk, roditi življenja sposobne otroke in jih vzgajati lako, da postanejo delovni Slani narodne in s tem človeške družbe. Ravno tako pa je dolžnost moških, da ohranjujejo in se bore za bitnostne pogoje obstoja naroda. Pri tem moramo seveda povdariti, da je mnogo odvisno tudi od celokupnega dela in pa od volje posameznika žrtvovati svoje osebne ci. Ije v prid celokupnosti. Če narod zgublja svoje sile v spolnih strasteh in perverznostih, zgublja praviloma te svoje sile na račun svojega obstoja. Pomanjkanje spolne čistote pomenja zato- trajno zastrupljanje narodove krvi. Sedanji družabni in moralni red prispeva k temu zastrupljevanju. Vsled tega baš moramo iz-pregovoriti tudi k temu vprašanju principi jelno besedo. Obstoječe stanje ima neskočno važne posledice. Današnji družabni red podpina na eid strani obstoj skoro prisiljenega zakonskega stanu, na drugi strani pa prostitucija. Prvo navaja na posredne, drugo na neposredne zločine proti nastajajočemu rodu, na zločine proti katerim so zločini proti živečemu rodu naravnost malenkostni. Sobitnost zakona z ljubeznijo tvori posledico: spolno čistost in zvestobo. Rodno dednost more obvarovati v zakonu samo zvestoba, spolna zvestoba. In če treba, v interesu otrok ali medsebojne ljubezni, tudi spolno vzdržnost. Prostitucija, katero obravnava dosedanja morala preveč po- pustljivo, je iz vidika nove morale, naše morale, mnogo škodljivejša, nego odkrita razporoka, odkrito zrušenje le navidezne zveze. Osebnost in osebna vrednost človeka se le ponižuje s slabostjo in goljufivostjo ravnanja, ki ga mora prestati človek, ki ravno drugače nego čuti. Poleg tega zmanjšuje vrednost ljubezni, pravo ljubezni, tako za posameznika, kot za široke narodove plasti. In v tem pogledu se zdi, da je »močnejši« spol slabejši od ženske. Znani prof. dr. Kisch je postavil tezo: Cm se izneveri prava mati, kot n|eizku5eno mlado dekle, v zakonu zaobljubljeni zvestobi, je kriv temu v prevladujoči večini soprog. Ce naj ima zakonsko življenje v polni meri svojo visoko kulturno in moralno ceno, mora biti osnovano na moralmem življenju!, na čustvih ljubezni, dolžnosti, po-žrtvovanju; nesebične ljubezni, s' '.šile so se preiskave v velikem obsegu. Aretiranih je bilo nad 300'oseb. Slirbeno se je razglasilo, da se je izvršila blokaeija radi odpusta 10.000 dobrovoljcev, kakor je zahtevala "konferenca ambasadorjev. V resnici je pa izvršila vlada blokacijo zato, da ujame vse komuniste, ki se še živi nahajajo v Sofiji. — Raznašajo se vesti, da je ubit naslednik Todora Aleksandrova, vodja makedonstvujuščih Aleksander Proto-gorev. — Ubita sta tudi bivša generala bolgarske vojske Ličev in Topaldžikov, ki sta zasedala za časa Stambolijskijeve vlade zelo važna mesta. — Odpuščen iz službe* in aretiran je ravnatelj vojnega Ni dvoma, da se danes pri sklepanju zakonov še vedno polaga več važnosti na socijalno stališče in premoženjske razmere, nego na zdravje, ki more vendar edino prinesti mir in zadovoljstvo tudi tam, kjer manjka premoženje. Prečesto se namreč pozablja, da je imetje in socijalno stališče prav za praiv samo posledica dela, ki ga more izvrševati samo zdravo telo in zdrava duia. »Ne pozabljajmo^ da je najlepša rodbinska zapuščina, katero morejo dati roditelji svojim otrokom, to, če jim zapuste svoje lastno zdravo telo in zdravo dušo. In najsrečnejše bo torej tudi ono potomstvo, ki .bo moglo o sebi dejati, da mu je rojstvo srečno, ker je podedovalo po svojih ro li-tel jih izborne telesne in duševne lastnostih (dr. Artur Brožek: Oplemenitev človeštva.<) Jako važno je naravno razmerje med materjo in otrokom in roditeljska skrb. O tem nam daje jasno sliko statistika o umrljivosti dojenčkov. Statistika o umrljivimi otrok v prvem letu kaže, da umirajo otroci mater, ki se nahajajo v nestalnem in zelo odvisnem življenskem položaju v nenavadno velikem številčnem razmerju. Pri navajanju vzroka smrti se v večini slučajev navede za vzrok smrti »prirojena šibkost«. Vendar pa je to nepravilna diagnoza. / Profesor dr. Kirchner trdi, da se da pri otrocih, ki umro nekoliko dni, tednov ali mesecev po rojstvu brez posebnih bolezenskih znakov, ki takorekoč ugasnejo kot luč brez olja, v pretežni večini slučajev pata-losko-anatomično! ugotoviti na pljučah, na jetrah in drugih notranjih organih težka moteja sifilitičnega značaja. Ako izločimo »prirojeno šibkost« kot vzrok sriirti iz tabel umrljivosti, potem naj- arzenala v Sofiji polkovnik Brakalov. Osumljen je, da je dal revolucionarjem orožje in municijo iz državnih skladišč. Bolgarski zunanji minister Kalfov je bil v Pragi in "Bukarešti. V Pragi je bil Kalfov zelo neprijazno sprejet. MAROKO. Boji v Maroku so se zaenkrat zaključili z uspehi Francozov. Maroške operacije so izzvale v francoskem parlamentu burno debato. H koncu so se vse stranke razen komunistov zedinile na to, da je francosko posest v Maroku za vsako ceno obdržati. Invalidsko vprašanje. Udruženje invalidov nam je poslalo sledeči članek: Sedanji načrt invalidskega zakona je izdelala posebna komisija v ministrstvu za socijalno politiko. Pripustila ni nobenega sodelovanja invalidov in šele po posredovanju Nj. Vel. kralja je prišel v komisijo brez vsake odločilne lunkcije zastopnik udruženja invalidov. Na ta način izdelan načrt, ki z daleka ni bil zadovoljiv, so pozneje še popravljali v škodo vojnih žrtev. Udruženje je zaprosilo za nadaljno po-mo4 na najvišjem mestu ter izročilo svoj memorandum. Kakor se VSuje iz zanesljivega vira, je vladina opozicija predložila zakonodajnemu odboru bivši Behmenov načrt invalidskega zakona, ki je bil izdelan v sporazumu s invalidskim udruženjem. Istemu pa je skupščina odklonila nujnost. Udruženje izjavlja, da je sedanji (vladni) načrt nezadovoljiv in ga odklanja, ker lic vsebuje najslavnejših invalidskih zahtev in ker ni izdelan v sporazumu z udruže-njein. Sedanji načrt izpušča sledeča za vojne žrtve najvažnejša vprašanja: 1. Ne priznava invalidskega udruženja in njegovih materijahiih ugodnosti, kar je pridobljeno že po sedanjem začasnem zakonu, 2. deli preianske oficirje od srbskih, 3. izroča Narodni fond, kateri je mišljen kot ustanova # široko samoupravo, enemu ministru, 4. prezira vozne ugodnosti vojnih žrtev, ko ima te že vsako zabavno društvo, 5. se ne izraža določno glede poprave redukcij potoni špecijalne komisije. 0. predvideva veliko manjše pokojnine od drugih načrtov, 7. deli miloščine, ne pa priznanje. Dne 7. junija se vrši v Skoplju redni invalidski kongres. Udruženje bo ponovno protestiralo najodločneje proti toki retfilvi tako važnega vpraSanja. Natančnejše stališče udruženja v vprašanju vojnih žrtev je objavljeno potoni memoranduma v »Ratnem invalidu« iz Beograda, kateri bo objavljen tudi v prihodnjem našem »Vojnem invalidu«. Za Izvršni odbor: Udruženja vojnih invalidov Slovenije. Stefe, L r., predsednik. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG demo skoro povsod kot glavni v?,rok smrti dojenčkov »pomanjkljivo prehrano*;. Ce iščemo po poti bijoloških '.akonov globlje pojasnitve tega pojnai najdemo, da je vzrok smrti prav za prav protinaravna ločitev matere od deteta. Naravnost frapaiu-no je primerjanje staistike n. piv dolnjega Bavarskega, kjer matere ne doje, s sta tisti-Btiko Dalmacije, kjer je nedojitev pri materi redka izjema. Razmerje umrljivosti dojencev v teh dveh zemljah je 2 : 1 in to primerjanje kaže tudi, da številnost porodov in umrljivosti dojenčkov ni samo vprašanje blagostanja. Zelo jasno piše o tem raziskovalec tega vprašanja dr. llenkel: »Ponovna predčasna nosečnost, ki tako zelo izčrplja materine sile in povzroča njeno predčasno staranje, se pripeti pri dojenju mnogo liedkeje, in tako vzdržuje dojenje mladostno moč in lepoto. Dojenje omejuje izčrpajoče gospodarstvo materinskega organizma, ki s često nosečnostjo in čestim splavljanjem ploda, strašno umrljivostjo otrok, slabi pleme in ljudstvo ... Svetost materinske dolžnosti polni prsa doječe žene, dviguje njeno sampzavest, zavest lastnega zdravja in zrelosti in prinaša uajčistejšo srečo v oskrbovanju njenega ljubljenčka, v vzgoji silnega pokolenja.« Narodni socijalizem mora zato podpirati tudi moralno stremljenje za ozdravljenjem človeškega rodu in mora posvetiti tudi posebno pokornost zaščiti mater in dojencev ter končno delati na to, da bo delovno1 ljudstvo preskrbljeno z zdravimi in primernimi stanovanji, ki imajo bistven vpliv na ozdravljenje naroda. štev. 28. HOV* PK&VKK« ' " Stran 3. 'MlAJMmmS VESTNIK Zaključek srbohrvaškega tečaja »Bralstva« v Mariboru. Kakor drugje, tako je tudi »Bratstvo« v Mariboru priredilo letošnje leto tečaj za srbohrvatski jezik, ki se je vršil od 20. januarja do ‘26. maja v šolskem poslopju v Razlagovi uljici. |iiu mljd mož Truk pod izkopanim hribom iz katerega se je nenadoma zrušila zemlja ter moža zasula. Blizu njega se Je igral njegov triletni sinček, ki je videč očeta zasutega, pričel jokati in vpiti. Ljudje so prišli sicer na pomoč, a prepozno. Našli so moža že mrtvega. Triletni sinček je sicer očetu hotel pomagati, dobili so ga ko je z ročicama odkopaval zemljo. Zena ponesrečenca je po obvestitvi znorela. — Tako je uničena družina v trenutku. — Rdeča internarijonala v skrbeh za Balkan. — Socijalni demokrati so se pričeli zanimati za razmere na Balkanu, zlasti za klanje v Bolgariji. Sklicana je posebna komisija, ki bo obravnavala to vprašanje v kratkem v Pragi. — Malo pozno so se gospodje oglasili. — Mati zaklala sina. — Tam ob mad-žarsko-romunski meji se je pripetila tragedija, ki jo je povzročila beda.- Nekima zakoncema je pred desetletji ušel od doma njiju 9 letni sinček, kateremu se je posrečilo priti brez sredstev v Ameriko. Tam je fant zrastel, postal podjeten mož in si pridobil premoženje. Sedaj se mu je zljubilo po domu, da obišče stariše. Predno je pretopil rojstno hišo, se je zglasil v vaški gostilni in se dal spoznati. Nafo je šel domov, kjer je našel roditelja v hudi revščini. — Zato je takoj poslal po jedi in pijače ter za plačilo izročil očetu, ki sina seveda Se ni spoznal, velik bankovec. Reveža sta poželjivo gledala po denarju. Ko oče odide, se tujec nasloni na posteljo in zaspi. To priliko pa je izrabila mati, kateri se je vzbudila želja po denarju, ter ubila tujca in mu vzela denar. Oče pa je med potoma zvedel, ua je tujec njegov sin, katerega je ob povratku našel mrtvega. Ko je mati čula, da je umorila sina, se je tudi sama hotela usmrtiti. —Čin blaznega. — V Zagrebu je lzvo-šček Varšič zaklal svojo ženo v hipni blaznosti ter se potem sam Javil policiji. — Zopet potres. Potresna opazovalnica prof. Belarja pod Triglavom je na binkošt-no nedeljo zaznamovala zopet potres v oddaljenosti 300 km. Menda se zaznamba nanaša na Dalmacijo. — Streli na vlak. 2. t. m. je nekdo oddal več strelov na brzovlak, ki vozi iz Subotice proti Beogradu. Z dotičnim vlakom se je vozil general Wrangel. — Nimamo nič proti Rusom, toda ruskocaristična strašila bi morala v naši državi zginiti. Čemu se to tolerira? — O Amumlsenu ni sledu. Zato smatrajo nekateri, da se je polet nn severni tečaj ponesrečil. » — Okrepljene trgovinske zveze med Avstrijo in Rusijo že kažejo svoje uspehe. Na Dunaju se pojavlja v vedno večjih množinah rusko žito, med tern ko Avstrija prav pridno izvaža drugo robo sovjetom. — Nova iznajdba v zdravstvu. — Profesor dr. Wagner-Jaurezz je študiral vprašanje, kako oteti človeštvo pred progresivno paralizo, ki je najbolj žalostni konec ter posledica znane spolne bolezni, ki se je zlasti med in po vojni tako zelo razpasla. Po dolgem študiju in raznih poizkusih se je učenjaku posrečilo iznajti sredstvo proti paralizi. Sredstvo obstoja iz injekcije krvi od ljudi, ki so oboleli na malariji v hujšem Stadiju. Sredstvo je baje sigurno učinkovito, kar so dokazali že številni preizkusi. — Trojni samomor. — Blizu Prage Je končalo v nekem gozdu troje mladih ljudi svoje življenje iz ljubezni in prijateljstva, dva fanta in enn deklica. 161etna učenka meščanske šole je imela razmerje z nekim pleskarskim pomočnikom. Njena mati je hotela temu napraviti konec ter je zato sklenila hčerko oddati v drug kraj k sorodnikom. To je parček užalostilo in sklenila sta ostati skupaj — vsaj mrtva. To sta zaupala tudi nekemu svojemu prijatelju, ki je imel ‘.udi svojega dekleta. Tudi on se je priključil njenemu sklepu in prigovarjal k temu tudi svojo izvoljenko, ki j>a mu ni sledila. Zato , so svoj načrt izvedli sami. Eden izmed fantov je ustrelil po dogovoru najprej svojega prijatelja, potem deklico in nato še sebe. — Pač korajža! — Sodnik in krvnik v eni osebi. — Pri nekem ogrskem polku v Nyiregyhaza se je te dni pripetila sledeča resnična do-godbica. Huzarja Naho, ki je že večkrat dezertiral, so pripeljali k polku nazaj. Komandant ga je zopet izročil desetniku Ma-deku v nadzorstvo, da ne bi ponovno ušel. Desetnik Madek se je vsled tega nad hu-zarjem silno raztogotil. V hlevu Je poklical potem dva vojaka in jima ukazal, da Naho obesita. Naho se je branil in boril proti nasilstvu, proti izvršitvi obsodbe, pa ni pomagalo. Justjifikaciju je bila izvršena. Drugi dan je Madek javil, da je huzar Naha izvršil samomor. Vendar pa pri tem ni ostalo. Vojaka, ki sta sodelovala, sta zločin odkrila. Vse tri so zaprli. — Trgovanj,- z lesom. Lično izdelano »Obče in splošna uzance za trgovanje i l<*-som« je založba Yougoslave Express Ke-clamo Compan/. d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se istotam. Ceni Din 20.— — Prepro.iajalci 20% popust. ^ — Nov vozni red »Ekspres«, ki so ga sestavili in založili strokovnjaki, železniški uradniki v Ljubljani, je zopet izšel ter stopi v veljavo 1. junija. Naroča se pri administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1. Dobi se pa tudi na vseh kolodvorih in večjih knjigarnah za ceno 10 Din. Vozni red je vzorno urejen in vsakomur priporočljiv. Ljubljana. — Nova policijska ura. — Gospoda velika župana ljubljanske in mariborske oblasti sta se odločila podaljšati policijsko uro za gostilne do polnoči in za kavarne do ene po polnoči. S tem sta ta dva gospoda, ki na drugi strani prav tako z vso vehemenco podpirata protialkoholno gibanje, ob enem še bolj odprla vrata demonu, ki razjeda sodobno človeško družbo, odprla sta še bolj vrata pijančevanju in zapravljanju. — f Viljem Tiinnies. — -Na binkoštno nedeljo je umrl v Ljubljani od kapi zadet znani podjetnik in industrijec g. Viljem Tonnies, ki je marsikateremu slovenskemu delavcu rezal kruh. Nenadna smrt ga je dohitela v tivolskem parku sedečega na klopi. — Pogrešajo bivšega trgovca sedaj poslovodjo vnovčevalnice za živino gospoda Viktorja Nagy-ja v Ljubljani od 29. maja. Ker je bil zadnje čase duševno zelo potrt, domnevajo, da je izvršil samomor. Harlbor. — Velik shod najemnikov. Društvo zaščite najemnikov je za 29. p. m. v veliko Gotzovo dvorano sklicalo shod v svrho pojasnil novega stanovanjskega zakona. Še nikdar ni bil noben shod najemnikov tako obiskan, kakor je bil ta. Vse prerokovanje in opominjanje skozi tri leta na posledice novega stanovanjskega zakona so bile bob ob steno. Ljudje, ki bi si bili lahko pomagali, so fantazariii o zlati valuti, državni podpori, o padanju vrednosti hiš in posestev, skratka o vsem, samo da jim ni bilo treba saj pričeti kaj resnega delati. Za pijačo se je bil našel denar vsako soboto, celo noč in v nedeljo celi dan. Raje stradati, samo da je za pijačo, 14 dni preje je bila razstava za vrtno delo. Vabilo se je najemnike na obisk predavanj. Nič, nobenega odmeva. Vse je pričakovalo odrešenja iz Beograda. No in zdaj je to odrešenje prišlo. Strašneje kot se je prorokovalo. 2e dan pred tem odhodom je znani g. Frelih u Ljubljane na občnem zboru hišnih posestnikov odkrito priznal, da tako ugodnega stanovanjskega zakona hišni gospodarji niti sami niso pričakovali. S teni je vse po\e-dano. In ker zakon ne pozna šale, so se ga prestrašili tudi brezbrižneži. Ravno le ti, ki Jih ni bilo sicer nikdar ua zborovanju, so prenapolnili veliko dvorano. Zakaj pa ne, voda teče v grlo in na takem shodu je prilika protestirati tudi brez vplačane članarine za društveno organizacijo. Z ozirom na veliko število brezbrižnežev Je bil odbor še preradodaren s pojasnili. To pot se je poznalo, da veje nova sapa v novem odboru. Gospod postajenačeinik Mohorko je celo stvar vzel resno v roko. Brez fraz je odkrito povedal, da so krutosti novega zakonu krivi edinole komunisti, katerim se je posrečilo se vtihotapiti v vse večje organizacije, celo v glavnem taboru, v savezu. Tički so se brezvestno obnašali, pa tudi tem primerno razkrinkali. Maribor jim je preskrbel javno nezaupnico. Gospod predsednik Mohorko je nadalje raztolmačil važnejše točke novega zakona ter začrtal pot, katero bo treba sedaj nastopiti. Za njim Je g. profesor dr. Perhavee podal pojasnilo, kako se najmarino pravilno računa. Na to opozarja vse naše tovariše. V smislu teh pojasnil je bilo vse dosedanje zaračunavanje zlasti raznih davkov in pritiklin napačno. Na to je govoril naš tovariš Pire: Ne potolčena armada, izdana armada smo najemniki. Izdani smo v svojih lastnih vrstah v glavnem štabu. Pa zato ne kloniti! Imamo še orožje za končno zmago: organizacijo! Društvo naj razdeli svoje delo v dva oddelka. En odelek — pospeševanje novogradenj naj sodeluje z zadrugo »Mojmir«. Drugi oddelek naj se oklene zaščite. Predsednik zborovanja pozdravlja končno idejo po ustanovitvi občinskih posredovalnic, katere se je že decembra priporočalo. Izdelati hoče nov osnutek za take posredovalnice, ki naj poslujejo za slučaje, ko je upati na sporazum, predno pride spor pred stanovanjsko sodišče. Društvo naj se zavzame tudi za akcijo preskrbe strehe za deložirane .najemnike. Tozadevne sramote, katero je dozdaj trpet Maribor, je odslej ne sme več trpeti. Občina je v prvi vrsti dolžna skrbeti za to akcijo. Nastopilo je še več govornikov v imenu invalidov, brezposelnih, krovskih vpoko-jencev itd. V imenu Zveze železničarjev Ja nastopil zvezni predsednik g. Kcfer v stvarnem govoru. Gospodarji so lahko videli, da tako gladko, kakor so si zamislili, stvar vendar ne bo šla. — Našim tovarišem ■ HOMCEM potrebščine zaOPALOGRAF (Preservat in Ffrat) dobiš samo pri tud. Baraga, L)ub,,ina^en^v^.,Jl^;,^^štJO, tudi drugod priporočamo, d« se vsi organizirajo v druitva za laičito, pa tudi t stavbne zadruge. Novi lukon jo le priietek neizogibne katastrofe, ako n» sami ue bomo pomagali. — Naval najemnlkor. T* dni je velik naval najemnikov na druStvo aaSSite. Naie tovariše opozarjamo, naj se glede nov* najemnine nikar ne prenaglijo. Naj plaiajo, ako se s gospodarji ne morejo pobotati ■ lepa za primerno najemnine, 80 staro najemnino. Ako jo gospodar noža sprejeti naj jo poiljejo po počti. Je namrei treba urediti ie mnogo zelo važnih vpraSanj, ki bodo pozneje tepla tiste, ki se prenaglijo. V to svrho se namerava skli«ati anketa, na kn teri se med najemniki in gospodarji v sporazumu določijo razna dosedaj nepojasnjena vpraianja, zlasti glede raznih pristop)/! (smeti, dimnikar, žižčenje itd.), Tudi gl«iie občinskih in drugih doklad je vpra?anie Se nerazreSeno. Vse najemniške organizacije na Štajerskem se zvežejo skupaj in tvorijo z ostalimi organizacijami v Slo -eniji svojo zvezo, novo armado, s latere boiio grspodarji m rali računati. — Starček utonil. 77 lotni stariek pater Kalit Herič, Franžiikaa v Mariboru je utonil v nekem bazenu ua samostanskem vrtu. Mož je bil baje slep ter se mu je ob sprehajanju zgodila nesreša. —• Po Mariboru pa se raznašajo razne druge govorite. Belokrajina. — Teža in strela r Belekrajini. — Pretečeni teden je Belokrajino obiskala težka nesreča. Nad Adlešiči ter drugimi sosednimi vasmi so se nenadoma 27. maja popoldne pripodili težki, sivi oblaki, prišla je huda nevihta, pričelo je treskati in strela je uigala neki kozolce. Vlila se je ploha in njej je sledila strahovita suha toča, ki je padala kakor cestno kamenje debela. Padlo jo je toliko, da se drugi dan vzli« toplemu solneu ni stopila in še tretji dan jo je bilo dosti. Pokončani so vsi pridelki, opustošena polja In vinogradi. Že itak siromašno ljudstvo je čisto obupano. Tu bi bila državna pomot nujna I rAmmmMi Vsi’ posedejo v krogu okrog ognja, ki je naš simbol, in vodnik prične razpredati vreteno (spravi zabavo v pogovor v pravi tir). Kaj naj govori, bo kot naS navdušen pristaš ie vedel; ostane Se: kako naj govori. Za to velja preprostost, neprisiljenost in vljudnost ter prijaznost besede. Le s takim govorjenjem bo navdušil mlada srca, da bodo vzljubila, našo misel ln se ji posvetila. — Po kosilu so lahkoatletske vaje, predvsem teki in skoki, veibanje v plazenju in signalizaciji, v ustnih znakih in znamenjih na daljavo. Vse to naj se vrši med zabavo in ne v strogosti od vodnikove strani. Kake pol ure se posveti vajam v korakanju, ustavljanju in obračanju. Zaenkrat zadostuje, da se znajo vsi naenkrat ustaviti, vsi v taktu pričeti in pravilno korakati. Za tem slede še razne druge vaje in spretnosti (n. pr. plezanje po drevju) ln v takem prijetnem razpoloženju «e neopaženo približa čas odhoda. — Šotori se spravijo, ogenj pogasi in vse taborišče se tako pospravi, da no ostane niti sledu. To je običaj vseh tabornikov in tudi ml s« moramo po njem ravnati. Ko je vse pospravljeno se postavijo vsi izletniki pred vodnika in ta jih opozori na to, če ni morda kdo kaj pozabil. Ako je vsa v redu, se mirno odkoraka proti domu. Med potjo se lahko zapoje lepa pesem, te pomeni o prihodnjem sestanku In Izletu; po razhodu se vsi lepo poslove in odidejo naravnost na svoje domove. Nekaj isletnih pravil: 1. Ne pij vode med hojot 2. Ne kadi! 3. No nagajaj tujim ljudem in livalim! 4. Govori in obnašaj se dostojno! 5. No pustoši prirode in v gozdu bodi tiho! 6. Drva za kurjavo nabiraj po tleh! 7. Na izletu in v taboru bodi resen! 8. Manj govori, več misli! 9. Ne lenari pod šotorom! 10. Daj solčnim žarkom, da te otgo! 11. Ljubi čisto vodo! 12. Imej smisel za lepoto gozda! 13. Pazi na ogenj! 14. Na pohodu bodi vztrajen! 15. Pri delu v taborišču bodi marljiv! 16. Ubogaj vodnika in pazi, da se kaj naučiš! 17. Pri jedi bodi skromen! 18. Do drugih izletnikov bodi prijazen! 19. Tujcem bodi postrežljiv in vljuden! 20. Pri vsem delu vedi, da sl tabornik, da si hočeš utrditi dušo ln telo, blažiti misli in vedriti um! 8. Poveljevanje. Naša najnujnejša povelja so: mirno! levo! desno! obrat! naprej marš! na mestu stoj! voljno! na mestu voljno! posdrav na lev* (desno) 1'tekom tek! zbor! #. Izpit. Takoj na prvem izletu lahko že nekateri napravijo dve točki taborniškega izpita in »icer 8. in i. zauetitev ognja (brez papirja, samo a eno vžigalico; še se komu ponesreči, sme poskusiti tisti dan še dvakrat, toda na drugem mestu in z novimi drvmi), skuhati iaj ali kaj podobnega in razpetje in postavitev enostavnega šotora. Izpit iz 1. in d. toike. napravi pred vodnikom v navzočnosti glavarja bližnjega rodu. Za izpolnitev 5. toike napravi novine« kako sličico, kipec, rezbarijo, mozaik ali kaj podobnega. 6. točka (6 ur molčanja) se napravi na izletu ali v taboru v navzočnosti vseh tabornikov. Pri tej točki tudi smejanje ni dovoljeno. Resnost in popoln molk morati G ur krasiti mladega šloveka. — Ko so vsi napravili izpite lz vseh točk, se določi čas in kraj slovesne obljube Povabijo se vsi bližnji taborniki in načelstvo ZST, ki pošlje enoga ali več zastopnikov Obljuba se izvrši na način, ki je opisan v »Taborniškem reduc. Posamezne družine navadno dodajo temu izpitu ie kako toiko; n. pr. prehoditi 20 km polezti na ta in ta vrh, poznati cestne znake Itd. 10. Delo v sobi. Na sestankih v sobi se navadno predava, uil signalizacijo, pripoveduje se Setonove povesti Itd. Vsi naši sestanki se vrše okrog ognja in tudi v sobi ga moramo napraviti. Seveda ne pravega! Ce ni mogoče z električno lučjo, pa ovijemo navadno ročno sve-tiljko na petrolej ali svečo, v rdeč papir in naložimo okrog nje v podobi piramide nekaj dračja (ne «epljenih drv!) Nato vsi posedejo okrog navideznega ognja (seveda mora biti v sobi tema) in razvije se prijeten pomenek o ideji, njenih ciljih in nalogah, o našem de lu in uspehih. Citajo se sestavki o gozdovni-itvu in razvijajo se smernice in bodočnost našega dela. 11. Razmah. Gotovo se prav kmalu nabere če* 12 članov in takrat se družina razdeli na dva dela. Prejšnji vodnik postane glavar rodu, dve novi družini pa si izvolita vsaka svojega vodnika; ena obdrži prejšnje ime, druga pa si ga šele izbere. 0 delu in organizaciji rodu glej »Taborniški red<. m ijw. % j CE3KOSLOV. LETALA V TUJIH Litovska armada se je opremila » češkimi aeroplani. Slika kaže poleg ARMADA H. najmodernejšega tipa tudi prvi izkus Češkega letalca. po- teajitistveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Toda William se prav nič ue zmeal »a oskrbnikove besede. On vidi pred sabo le Elieno, svojo izvoljeuko, katero je tako vroče ljubil in ta ga je sedaj »a vedno zapustila. Tedaj začuje oskrbnik korake, glasove — moške glasove, prihajajoče i» veže. Prestrašen opozori Williama na pretečo nevarnost rekoč: »Policija, milostivi gospod, policijski organi so ie tukajk William se dvigne s tal, divja strast mu sika a obraza. »Policija, hahaha — niti malo se je ne bojim, naj le pride. — Še preje pa se hočem maščevati, strašno maščevati, nele nad Terezo, ne, tudi nad drugimi. Ha — maščevanje, da, sedaj se me bojte, podle duše! Sedaj morate videti, kaj sem v stanu Izvršiti! — Ellene- ni več. — Tudi jaz nisem več človek. Sedaj sem le še denion, zli Jur., ' grozen, strašen — — — !< Pri tem izbruhu se oskrbnik prestrašen odmakne od vrat Vidi le še, da je p:,ljubil \Villiam roko mr \i teti, potem pa hi'ro odp • okno, ki drži na vrt. Uvidevši njegovo name") ojpubuik še glasno krikni, medtem pa žc VVilliam z divjim smehom skoči skozi okno, ki je več metrov od tal. Po vsem životu tresoč se od strahu hiti stari, oskrbnik k oknu, prepričan, da leži njegov gospodar s polomljenimi udi pod oknom. — Toda kako razočaranje, ko se nagne skozi okno in ničesar ne vidi na tleh, le iz Ja-ljave se oglaša še odmev čudnega smeha. Na pol omamljen od prestanega strahu zapre oskrbnik okno — tedaj pa tudi ie pridejo v sobo uradniki in stražniki, za njimi pa vstopijo še zdravniki, od katerih eden — že bolj postaven gospod — začne takoj preiskovati na divanu ležečo Elleno. Uradniki pa medtem izprašujejo oskrbnika o vseh okolnostih, sestavijo' zapisnik in se, ker je iz izpovedi oskrbnika nedvomno, da je umrla izvršila samomor, po ugotovitvi dejanskega stanja zopet odstranijo. Sedaj se približa stari oskrbnik k zdravnikom. S tesnobnim vprašanjem »o tiho obrne na mlajšega zdravnika, ki pa skomigne z ranami rekoč: »Ničesar točnega še ni mogoče reči; brezdvomno so pa še znaki življenja v telesu mlade deklice, sicer bi bil moj tovariš, ki uživa svetoven sloves, takoj potrdil, da je že nastopila smrt. Pokličite strežnico, da sleče mlado damo in jo položi v posteljo!« Stari oskrbnik takoj pokliče bolniiko strežnico, da izvrši nalog zdravnikov, sam pa ostane zunaj na hodniku. »0 Bog — vsemogočni« moli proseče, »ohrani mlado gospodarico pri življenju — povrni ubogemu otroku zavest!« Naslonjen na steno začne znova razmiš-ljevati o nesreči, ki je zadela hišo, v kateri živi že od svojih mladih let. Pri tem se spomni zagonetnih besed svojega gospodarja, ki jih je izustil pred usodepolnim skokom skozi okno. Kaj naj pomenijo? — Zakaj se hoče maščevati? Cemu noče vej biti človek, ampak le demon? Kdo je tista Tereza in drugi, ali so oni krivi Ellenlne usode? Zaman si beli oskrbnik glavo, težkih misli hodi po hodniku gorindol. Naenkrat zapazi na tleh nekaj belega. Nehote se skloni in pobere s tal. »Ah, pismo! — Kako pa to pride semkaj?« Potem pa razgrne list in stopi k oknu, da bi bolje videl. Tedaj pa stari oskrbnik skoro odreveni od groze in strahu. Nepre- mično zre v usodepolno pismo, katero jo preje padlo Williamu iz žepa, ko je hotel k Elleni. Zopet in zopet čita pismo, ki ga Je mlada deklica v naglici s tresočima rokama napisala Williamu v slovo. Pismo so Je glasilo: Williamu Morris! Varal si me ponovno, čeprav si mi nekoč prisegel, da ne boš nikdar več kako druge ljubi), Tvoja nova žrtev se Imenuje Tereza — ona pozna celo Tvojo skrivnost. In strašna je skrivnost, ki mi jo je odkrila ta dama. Groza me je pred njo, pero se mi ustavlja, ko pišem te vrstice. Ti VVilliam si tisti strašni človek, pred katerim se trese ves London vsled njegovih grozodejstev, Ti si tisti Jak, cegar roka jih je že toliko umorila. Tvoja zagonetna ladja Ti služi za pobeg, če Te policija zasleduje. In jaz —• nesrečnica, jaz sem bila Tvoja nevesta, nevesta morilca! Ali misliš, da moram sedaj, ko sem zvedela grozno resnico in ko mi je umria mati, *e ostati liri življenju? Ne, to je nemogoče! Ko prejme* ?r»tise, bom stala že pred sodnim stolom najvišjega sodnika, prostovoljno »ern dala žir-Ijenju slovo 1 Moja zadnja prošnja, ki jo drigam proti nebesom je ta, da so ne bi nikdar križala najina pota v tajinstvenih svetovni, kamor se preselijo duše po smrti. Sedaj si svoje delo dovršil, VVilliam. Sedaj hodi po potih Tvojih strasti, sedaj nimaš nikogar vel, ki bi Ti mogel biti v oviro pri 'ivojih grozodejstvih. Zdravstvuj na vekomaj Sitem. Stari oskrbnik so krčevito drži okna, sicer bi se zgrudil na tla. Le ena misel mu roji po glavi. — .Njegov gospodar je Jak, morilec deklet! — Radi tega torej, ne radi smrti matere, je obupana lillen segla po steklenici s strupom. Sedaj «o mu tudi jasne zagonetne besede VVilUamove. Svoja grozodejstva hoče nadaljevati ke bolj kot doslej. Sedaj hoče naravnost besneti med nesrečneži, kateri bi »bog »vojega življenja vzbujali njegovo pozornost. Z grozo »trmi stari oskrbnik v usodepolno pismo — »koro se že odloči, da nese pismo na polieijo. — Vendar pa že pravočasno premisli na posledice, ki bi nastale, ie odda pismo policiji. Njegova mlada gospodari«« ie ai mrtva kot je rekel zdravnik. Če po kakem Judež« vendarle ostane živa — ali naj potem doživi še sramoto, da bi »o je kot sorodni** morilca vse izogibalo? -• Odločen, da o tem, kar je zvedel, nikomur niiesar k* črhne, spravi pismo v iep. »Niti sekundo je n* zapustim, 4« bi j* Bog ohranil pri življenju. Jaz .moram, Jaz hočem čuvati mlado gospodično, dokler s* ji ne povrne veseljo do življenji. In Bog ml bo pomagali, da jo 'morem tudi v bodoč* obvarovati pred izvršitvijo njenega iz obupa izvirajočega sklepa. Bolje je vsekakor, pristavi žalostno, da bi umrla. Oh, kako nesrečno s.traSno bo njeno iivljenje, *• bi j! zdravniki oteli življenje.« Tedaj se odpro vrata — aied vrati 1* prikaže mladi zdravnik. Oskrbnik takoj skoči k ‘njemu. »Rešena!« izjavi zdravnik obupanemu oskrbniku. »Umetnosti mojega slavnega tovariša je uspelo odstraniti strup iz teles* nesrečne deklice, ie predno zo nastopil* vsa nevarne posledlee zavžitega »trup«. --Seveda bo mlada dama 1* polagoma *kr*‘ vala, najbolj pa bo trpela na živcih.« Priporočamo toniko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NnJcenejšI n&kup nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilj^ krojače, Soiingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt NA VELIKO IN MALO. Oskrbniku »topijo od vetelja — pa tudi velod tug« iu »krbi »ol*e v oči. »Ali ima mlada dama tukaj dobro postrežbo?« nadaljuje zdravnik, »drugaeo bi bilo »a njo najbolje, da •• gr* leiit v bolnico ali sanatorij • — —< »Ne, ne,< mu naglo pre»trez* besed* oskrbnik, »jaz in moja ieua hočeva tako skrbeti »a postrežbo mlade gospodične kot za lastnega otroka. Niiesar ji ue bo manjkalo, strežnica in tudi v»* drugo, kar rabi za ozdravljenje, ji bo vedno na razpolago, gospodična Morris j* *elo premožna in —< »Z* dobro,« odlok zdravnik vljudno, »poten pr*v»aBi*i* ja* tadaljnj* letenje težko boln* gospodiču*, 4* vam j* prav.« Oskrbnik ■ veselje** pritrdi. Tedaj pa *• pride tudi »dravnik, ki j* preiskal Elleno, iz »obe, ter *e nekaj ia*a razgovarja * svojem mladim tovariiem, ootem p* obariva odideta is hii*. Vrli oskrbnik zača* rnzmiiljatl, kaj naj predvsem ukrene. Sreča, da je stari moi vs* dodobra preudaril m tudi mislil na vse posledise, ki bi mogl« »astatl »a mlado gospodično, I* bi javnost doznala, da je VVilliam Morris, »j*» sarolene*. grozu! morilec deklet. Nlhi* ■* *jegov*ia mestu bi tega »ajbri* a* isvriil • tolikim preudarkom. Predvse* p*«ov* »»krbnik breojavnim potom *vojo len*, ki j* edila na obisk k sorodnikom aa d*ielo, da *« takoj vrne v London. Dalj* sl j* na jasnem, da ne sm* ostati Elleft niti »ekund* bre* nadzorstva, k*r ai izkljuien*, da bi s* znova skušala usmrtiti. Zato ** *dlo)i, da bosta ta posel menjaj* vrillo *a In *tre£ni«a, ki j* zelo •snetljiv* oseba, da a« najd* Elle» noben* prilik* h ponoven »bupea korak, ki bi lahk* povzročil njeno smrt. In ias, ki v»* osdravi, bi jo pa5 polagoma edvrnll od njenega obupnega »klepa. Toda Ukuienl oskrbnik misli tudi le na drugo možnost. Kaj pa, I* ajegov gospodar zve, da Ellen ni umrla, ali pa, •* prid* ponoll v hii* la bol* videti *voj* urolenke. k»j fo R*te»t DfOTormi iradnif: Trai]c BapalM. Tiska tiskana M. Hrovatin ▼ Ljubljani Izdaja koazorci| »Nov« Pravda«. Modni salon Hinka Horvat LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo. Oglašajte v Novi Pravdi! TUNGSRAM ZAGREB * ZEMUN Pozor, krojaf, Šivilja, neiivilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji krojaJe, . livilje In nešivllje. Glasbene Instrumente In potrebščine kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risalne in šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velik* z* log* šolskih zvezkov, map, in blokov. IKf v Liljani, laril trg fe II sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. najboljši JMnI stroji •o edino Josip Melincu znamke ..Grltzner" In ..Adler** Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo »trojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu PreSernovaga spomenika za vodo.