1SZ. itnllta.
I UiHjnl, • pm«)*, I |md Mll.
hhi. uto.

.Slovenski Narod" velji ¥ Itmfcllanl
na dom dostavljen: ćelo leto naprej   •   .   .   .   K 24*— pol leta       *       •   •   •   •    • 12*— ^etrt leta     ,       .   .   •   •    ,   6*— tna mesec     m       •   •  #   •    •   2-—
•   #
▼ upravništvu pcejetnan: ćelo leto napi ej   •   ,   #   .   K 22*— pol leta       .       •  .   •   .    • H'— četrt leta      „       •   •   •   •    •    5*50 na mesec     -        •   •   •   •    •    1*90
Dopisi na] se frankirajo. RokopUi se ne vra?*)o. Grednlitoo: Snellova «liea 4t S (v prtttćja le*o.) ItltlM * M.
Ukata fitk šmm «f#*er ■■■■—! m4«1|« m ■§■■■!>■
Inserati veljajo: peterostopna petit vrste za enkrat po 16 vio., za dvaknit
po 14 vin., za trikrat ali  večkrat po 12 vin.  Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insercijah po dogovor*.
Upravništvu naj se požiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je Administrativne stvari.
-^———   F*mmi«uui Številka vd|a fl# vi■■>!■■■   ——^ Na piMMO* aaročtta brez istodobne vpootatve nimfnit se at «a*m
.Slovenski Narod* velfa po poitts
sa Avsbo-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej     .   K 25-— pol leU       m         m      .   .    m  13-— četrt leta     .        •     .   .    .   650 na mesec    .        •    •   .    •   2*30
1                    za Nemaj«: ćelo leto naprej       .   .   .   K 30*-4 za Ameriko in vse druge delder ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35.—
Vprasaajem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Ufa ■■■Ulio (spodaj, (hnriKc Icto). KasHara mite« ŠL 5, tttelM «4 Sfe
Gonja je končana.
Umor prestolonaslednika in njegove žene je dal povod veliki &onji, ki je pa z današnjim dnem pač že končana.
Neposredno po umoru so se zgodili v Sarajevu veliki izgredi. Katoli-ška in mohamedanska sodrga je dva dni divjala proti Srbom, je demolirala blizu tisoč srbskih trgovin in sta-novanj. razbila vse, kar ji je prišlo v roke, in kradla in kradla. Posebno so se odlikovale katoliške dame sarajevske, kakor bi hotele dokazati, da res zaslužijo tišti slabi glas, ki ga splo-šno uživajo.
Tuđi ko je Caserio umoril franco-skega prezidenta Sadi Carnota, so se v Lvomo zgodili izgredi proti Itali-janom. a javna oblast jih je v par urah zadušila. V Sarajevu pa, kjer je toliko redarjev in orožnikov, vojakov in detektivov, je ropanje trajalo dva dni, in kako se je ropalo, se lahko sklepa iz tega, da je vlada tretji dan razglasila naglo sodbo. V Sarajevu ni izpolnila vlada svoje dolžnosti in uspeh tega je, da je vsa Evropa ogorčena in da se je med Srbi in Avstrijo obstoječe nasprotje silno    poglobilo.
Tuđi v Zagrebu je klerikalna pravaška stranka priredila izgrede in vodja te stranke je s posebno brzojavko na dvorno pisarno poskusil provzrociti oblastveno gonjo proti Srbom.
Kršćanski socijalci na Dunaju so tuđi vprizorili izgrede in demonstracije. Žalosti nad umorom prestolonaslednika ginjeni patrijotje so na-padli c. kr. policijo, jo obmetavali z opeko in petardami, a čim je policija hotela razgrajače razgnati, so zapeli — cesarsko pesem. nakar se je uboga policija morala umakniti. Dunai-ska sedrga bi bila posebno rada na-padla ruski in srbski konzulat, ve-doč, da bi to vsa obstoječa nasprotja silno pooštrilo.
Tuđi nemško in madžarsko ča-sopisje je z vsemi sredstvi laži, obre-kovanja in hujskania delalo na vojno in da seveda tuđi s 1 o v e n s k i k 1 e-r i k a 1 c i nišo hoteli zaostati, je samo ob sebi umljivo.
Umor   prestolonaslednika ni sa-
mo grozen zločin, ki ga obsoja ves svet, nego je tuđi hud udarec za državo. Najuglednejši gospodarski časopis avstrijski pravi ćelo, da je umor prestolnaslednika nekak drugi Kraljevi gradec in da so streli ne-zrelega dijaka postali usodni za monarhijo.
Preiskava zaradi umora prestolonaslednika se ni končana in uraJno se je razglasilo, da so vse vesti, ki so se razširjale kot rezultat preiskave, izmišljene in neresnične. Nič se to-rej ne ve. če imamo opraviti z zločinom nekaterih posameznikov, ali z večjo zaroto, če je atentat bil zasnovan v Bosni ali če je v zvezi z tfoto-vimi belgraiskimi krogi. O tem, da so gotovi krogi na Srbskem pripravljeni posegati tuđi čez mejo in se posluže-vati bomb, o tem pač ni dvoma, saj nam to kaže z^odovina Macedonije in Stare Srbije v zadnjih dvajsetih letih.
Nihče ne ve, kaj bo preiskava dognala, a toliko je danes že gotovo, da se je v prizor jena gonja na vojno proti Srbiji izjalovila.
Merodajni krogi nečejo vojne brez vzrcka. brez dokazov, da je Srbija res sokriva na storjenem atentatu, ker pač vedo, da bi taka vojna provzročila evropske komplikacije. Za zdaj je konec gonie in ta ni prinesla pričakovanega rezultata. Merodajni krogi se nišo dali zape-ljati v prenagljene korake, ki bi znali monarhijo zaplesti v največjo vojno in narodi so ym za to hvaležni.
Po atentatu v Sarajevu.
Cesar svojim narodom.
Cesar je izdal kot odgovor na mnogobrojne izjave sožalja na svoje narode sledeče pismo, katerega po-sredovalec naj bi bil ministrski pred-sednik:
Ljubi grofSttirgkh!
Globoko potrt sem pod v tiskom nesrečnega dejania, ki je iztrgalo Mojega iskreno Ijubijenega t -caka iz resnemu izpolnjevanju sve ih dolžnosti posvečenega delovanja na strani njegove blagodušne, v uri  nevarno-
stl zvesto pri njem vztrajajoče so-proge in je spravilo Mene in Moj rod v na?bridkejšo žalost.
Če Mi more biti v tei bridki bolesti kaj v tolažbo, so to nešteti dokazi > roče naklonjenosti in odkrito-srčnega sočustva, ki so Mi došli v ravno preteklih dneh iz vseh krogov prebi valstva.
Zločinska roka Me je oropala Ijubega sorodnika in zvestega so-trudnika, je oropala otroke petrebne-ga varstva, ki so komaj odrasli naj-nežnejši starosti, tega, kar jim }e bilo drago na zemlji, in je nagromadila neizrečno bol na njihove nedolžne glave.
Blaznost male čete zapeljancev pa ne more omajati svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode, ne more seč! do čustev iskrene Ijubezni, ki so se izrazila Meni in dednemu vla-darskemu rodu iz vseh delov monarhije nanovo na tako ganljiv način.
Šest in pol desetletij sem delil s Svcjimi narodi žalost in veselje, tuđi v najhu;ših «irah vedno svest Si Svojih vzvišenih dolžnosti in odgovornosti za usodo milijonov, za kate-re sem Vsemogočnemu odgovor dolžan. Nova bridka izkušnja, ki jo je prisodija človeskemu umu nedvom-na božja volfa Meni in Mojim, bo pa potrdiia v Meni sklep, da vztrajam na poti, ki sem jo spozna! za pravo, do zadnjega zdihljaja, v blagor Svojim narodom. In če bom mogel zapustiti nekda? zastavo njihove Ijubezni kot naidražie volilo Svojemu nasled-niku, bo to na?!ep$e Tlačilo Moji oče-tovsk! skrbi.
Naročam Vam, da razglasite Mo-jo iskreno zahvalo vsem, ki so se staviH v teh dnevih polnih žalosti v potrieni zvestobi in udanosti okoii Mojega prestc!a.
Na Dunaju, dne 4. julija 1914. Franc Jožef s.r. Sttirgkhs. r.
Ce«ar armadi.
Cesar je izdal nadalje tuđi slede-lc armadno povelje ob enem tuđi za vojno mornarico:
Njegova c. in kr. visokost, general kavalerije in admiral nadvojvoda
Franc Ferdinand, generalni inspektor celokupne oborožene moči, je podlegel ostudnemu atentatu na svoje življenje: v globoko občuteni žalosti obžalujem ob enem s ćelo Svojo oboroženo silo pokojnega, čegar zadnje delovanje je veljalo še izpolnjevanju dragih    mu vojaških doižnosti.
Njegovo zadnje povelje se je obraćalo še na zavedne čete, ki streme v Bosni in Hercegovini zvesto in z veseljem po popolni    izvežbanosti.
Kakor visoko je bilo mesto, ki sem je rajnemu v Svoji vojski na kopnem in na morju podelil, tako visoko je tuđi on razumeval prevzeto nalogo. Sredi iz veselega delovanja so ga n.?in iztrgali. 2alujoči se klanjamo nepojmljivi volji Vsegamogoč-nega, ki je zahteval od Mene, Moje vojske in domovine neizmerno žrtev.
Vendar ne opuščam upanja na dobro bodečnost, prepričan, da bo nasla monarhija v vseh težavah, ki nas morda še čakajo, svojo zasčito v hrabri udanosti in v neomajni zvestobi vojske Avstro-Ogrske.
Dunaj, 4. julija 1914.
Fran Josip m. p.
Atentatorji in atenćat.
Kakor se sedaj izve, je bil pri demonstracijah v Stolca umorjen eden izmed demonstrantov, neki Srb. V Sarajevu so aretirali v petek zo-pet nekega stavca, pri katerem so našli orožje in patrone. Budimpeštanski listi nadaljujejo svoja senzacijo-nalna razkritja. »Esti Usszag« poro-nalna razkritja. »Esti Ujszag« poro-veljnik od bosansko-hercegovinske mejc brzojavno obvcsti!o, da je prekoračilo mejo 50 kot Tur'Ki preoblc-čenih srbskih četašev, ki imajo nalogo izvršiti atentat na jeco, da s tem preprečijo, da bi zapr:i atentatorji kaj priznali. Prciskave glede atentata baje nišo privedle po budimpeštanskih fantazijah samo do majorja Milana Pribičevića, marveč segajo še mnogo višje. do generala Jankovića, ki je predsednik Narodne Obrane. Med balkansko krizo, ko je bila napetost med Avstro-Ogrsko in Bel-gradom zelo velika, so našli v strugi Save pri občini Brčki 20 bomb.   Pa-
pir, v katerem so bile bombe zavite, je bil oficijalni papir arzenala y Kra-gujevcu. Na kosih tega papirja so našli tuđi podpis nadporočnika Arze-na Jovanovića.
Bombo atentatorja Grabesa so baje našli v klosetu na stanovanju njegovega strica. Do sedaj so baje dognali, da je bilo na atentatu udele-ženih 9 oseb in sicer: Princip, Cabrinović, učiteljiščnik Danilo J e I i ć , učitelj P a 1 a v e t r a , časnikarja V a s i 1 i ć* in J e f t i ć ter dij. Cubrulović in Spirić. Aretirali so tuđi nekega dijaka Aleksandra S i a r i ć a o katerem su-mijo, da je bil v zvezi z atentatom. Tuđi sicer nadaliuiejo z aretacijami ter so v Gorazdi aretirali srbskega popa G o ž e v i ć a.
m                       m
*
Vojaške odredbe v Bosni.
Korni poveljnik XV. armadnega zbora v Sarajevu je izdal povodom atentata poveije, v katerem pravi med drugim tuđi sledeče: »Tuđi v tem težkeni trenotku ne smemo biti malodušni. Delati hočemo neumorno na tem, da vzbujamo in gojimo oni auh, ki je bil doslej vedno po pravici ponos in tradicija armade, ki je za-ščitnica države. Na] vedo ostudni inohici, pred vsem pa oni, ki se skri-vajo za njimi, da ne bodo nikdar dosegli svojih temnih ciljev. Za to bo skrbela naša, njegovemu veličanstvu in naši domovini vedno zvesto vda-na armuda in spontani izbruhi patriotizma ne samo v tej deželi, marveč v vseh delih naše prostrane države dokazujejo. da smo v teh stremlje-njih s svojimi sodržavljani edini. Zve-sti do smrti! bodi tuđi za prihodnjost naša deviza.«
Armadni inspektor v Sarajevu je cdredil, da se v 15. in 16. armadnem zboru do preklica ne bodo dovoljeva-li dopusti za časa žetve. Tuđi mora-jo ostati vsi generali in poveljniki do preklica na svojih mestih. Že dovolje-ni do-pusti častnikov so bili prekli-cani.
Pogrebne svečanosti.
Dejstvo, da so se gespodje iri dame avstrijske in ogrske visoke ari-
LISTEK.
Arsene Lupin uide.
(Dalje.)
Dva dni pozneje je objavil Echo de France, ki je očividno postal oficijelni glasnik za podjetja Arsena Lupina — govorili so, da je eden glavnih njegovih komanditistov — Echo de France torej je objavil naj-natančnejse posameznosti o tem po-skusu ubega. Ćelo besedilo pišem, ki sta jih izmenjala jetnik in njegova skrivnostna prijateljica, sredstva, ki sta jih uporabljala za to dopisovanje, sokrivda policije, sprehod po boule-vardu Saint - Michei, — dogodek v kavarni Soufflot, vse je bilo razkrito. Vedelo se je, da preiskava nadzornika Dieuzyja pri natakarjih restavra-cije ni dovedla do nikakega uspeha. Zvedelo se je po vrhu tega še za to presenetljivo okolnost, ki je doka-zovala neskončno raznovrstnost pri-pomočkov, s katerimi je ta človek razpolagal: kaznilniški voz, v katerem so ga prepeljali, je bil od konca do kraja ponarejen, njegova banda ga je bila podtaknila na mesto enega izmed šestih vozov, ki so sicer služili jetniški upravi.
Nikdo ni več dvomil, da Arsćne Lupin v kratkem pobegne. Sicer je pa on sam svoj beg naznanjal v kategoričnih besedah, kakor je dokazo-val odgovor, ki ga je dal dan po do-godku gosp. Bouvierju. Sodnik se le
namreč norčeval iz njegovega poraza. Tedaj ga je Arsene pogledai in mrzlo pripomnil.
»Poslušajte dobro, gospod. in verjemite mi na mojo besedo: ta po-skuseni beg tvori del mojega nacrta za beg.«
»Tega ne razumem,« posmehoval se je sodnik.
>Nepotrebno je, da razurnete.«
In ko je sodnik tekom tega za-slišanja, ki je v celem obsegu izšlo v predalih »Echo de France«, hotel na-daljevati svojo preiskavo, je vzklik-nil Lupin z ozlovoljenim obrazom:
»Moj bog, moj bog, čemu? Vsa ta vprašanja nimajo nikakega pcme-na!«
»Kako,  nikakega pomena?«
»Seveda ne, ker se ne namera-vam udeležiti svojega procesa.« »Vi   se  ne  nameravate   udeležiti...«
»Ne. To je fiksna ideja, nepre-klicen sklep. Ne udam se nikakor.«
Tako zagotovilo, nerazložljive indiskrecije, ki so se dogajale vsak dan, so dražile justico in jo spravljale iz ravnotežja. Bile so tu skriv-nosti, za Katere je vedel edini Arsene Lupin in katerih razširjanje naravno ni moglo izhajati od drugod, kakor od njega. Toda v kakem na-menu jih je odkrival in kako?
Zaprli so Arsena Lupina v drugo celico. Nekega večera so ga prepc-ljali v spodnje nadstropje. Tedaj )e tuđi sodnik zaključil preiskavo ter pred loži I zadevo svetovalstveni zbornici, da đvifite obtožbo.
Nastala Je tfhota. Trajala je dva
meseca. Arsene jo je prebil ležeč na svoji postelji, obraz skoro vedno proti zidu obrnjen. Sprememba celi-ce ga je očividno potrla. Svojega advokata ni hotel sprejeti. Komaj je spregovoril nekaj besed s svojimi stražniki.
V  zadnjih štirinajstih dneh pred procesom je nekako oživel. Tožil je, da mu primanjkuje zraka.  Pustih ^v ga i ti zgodaj zjutraj na dvorišče, ob strani oba moža.
Radovednost občinstva pa ni prav nič ponenala. Vsak dan je bilo slišati vest o njegovem begu. Skoro želeli so, da uide, tako je njegova osebnost, njegov polet, njegova veselost in zabavnost. njegova duhovita iznajdljivost in skrivnost njegovega življenja ugajala množici. Arsene Lupin mora uiti. To je neizogibno, od usode določeno. Čudili so se ćelo, da se toliko časa mudi. Vsako jutro je načelnik policije povpraševal svojega tajnika:
»Ali še ni odšel?«
»Ne, gospod načelnik.«
»Tedaj odide jutri.«
In dan pred obravnavo je pri-šel v pisarno »Grand Journala« neki gospod, vprašai po sodoem poroče-valcu, mu vrgel svojo vizitnico v obraz in se hitro oddaljiL Na karti pa so bile napisane sledeče besede: »Arsene Lupin drži vedno svoje ob* Dube.«
V  takih okoliščtnati se Je otvorila razprava.
Naral le bil vebkansta. Vaak )«
hotel videti glasovitega Arsčna Lupina in že vnaprej okusiti način, kako se bode norčeval iz predsednika. Odvetniki in uradniki, Časnikarji in odličnjaki, umetniki in dame iz naj-boljših krogov, ves Pariz se je gne-tel na klopeh razpravne dvorane.
Deževalo je, zunaj je bil mra-čen dan. le slabo je bilo razločiti. Ar-s6na Lupina, ko so ga stražniki pri-peljali v dvorano. Sicer pa njegovo neokretno obnašanje, način, kako je skoro padel na svoj sedež, njegova ravnodušna in pasivna nepremičnost, nišo ravno delovale v njegov prilog. Opetovano ga je njegov zagovornik
—  eden maitre Dauvalovih tajnikov, ta sam je namreč vlogo, na katero je bil omejen, smatral za sebe nevredno
—  poskusil nagovoriti:   Toda  Arsene je zmajal z glavo in molčal.
Ko je zapisnikar preora! obtož-nico, je izpregovoril preusednik:
»ObtoŽenec, vstanite! Vaše ime, priimek, starost in poklič?«
Ker ni dobil odgovora, ie pono^ vih
»Vaše ime? Vpraš&m vas za va-Se ime.« Okoren in izmučen glas je v odsekanih besedah odgovuiil;
»Đaudru, Dćsirć.«
Nastalo je mrmranje. Toda predsednik je nadalfova!.
Đaudru, Dćsirć? Dobro, zopet novo ime. Ker je to že skoro osmo ime, ki si ]e pridevijete in ker je isto broš dvoma izmišljeno, kakor druga imena* držali se boderao, če vam je pravt imena Arsene Lupin, pod kate-rim ste Bajbotfk pozaani.«
Pogledai je v svoje   zapiske  in zopet povzel besedo:
»Kljub vsem poizvedbam namreč ni bilo mogoče vaše identitete dognati. Vi predstavljate v naši moderni družbi ta zares originalni slučaj, da nimate nikake preteklosti. Mi ne vemo, kdo da ste, odkod prihaja-te, kje ste preživeli svoja otroška leta, kratko, ničesar. Vstali ste naen-krat, temu bodo tri leta, iz bogzna kakega milijeja ter od prvega početka nastopili kot Arsčne Lupin, to je Kot čudna zmes nadarjenosti in po-kvarjenosti, nemoralnosti in velikodušnosti. Podatki, ki jih imamo iz ča-sovr pred to dobo, so več ali manj ugibanja. Verojetno je, da neki Ro-stat, ki je pred osmimi leti delal ob strani prestidigitaterja Dicksona ni bil nikdo drugi, kakor Arsene Lupin. Najbrže ruski dijak, ki je pred Šestimi leti obiskovai kliniko doktor-ja Altierja v bolnici Samt - Louis in pogosto presenetil učitelja po duhovitosti svojih hipotez o bakterijologi-ji in drznosti svojih eksperimentov, ni bil drugi kakor Arsene Lupin. Ena-ko Arsene Lupin,profesor japanskega bojevanja, ki se je naselil v Parizu precej prej, kakor se je tu govorilo o djiu - jitsu. Arsene Lupin, kakor do-ranevamo, dirkač na kolesu, ki si je priboril veliko razstavno darilo, po-bral svojih 10.000 frankov in se ni več prikaza!. Arsčne Lupin mpgoče tuđi tišti, ki se rešil toliko ljudi skozi malo lino bazaija de la Charitč.,. in fih^pkradeL«              .           >„-
Strma 3.
»SLOVENSKI NAROD«, dat 6. Juliji 1914,
152. fttev.
stokracife pridružili pogrebnemn sprevodu na Dunaju, se baje v dvorskih krogih ne smatra kot demonstracija. Aristokrati so hoteli biti samo priče tega sprevoda ter ga spremiti na tej poti. Za kak protest proti odredbam glede sprevoda ni bilo povoda. Pokazalo pa se je, da ceremo-nij, ki imajo svoj izvor v časih Karla VI., ćelo visoka aristokracija ne pozna več. Po teh ceremonijah je imel prestolonaslednik sprevod HL razreda, I. razred je samo za cesarja, II. razred pa za cesarico.
Ko so se udeleženci pogreba od-peljali, je vzbulal na kolodvoru posebno pozornost neki gospod v črnem smokingu in s crnim slamnikom, ki so ga vsi navzoči spoštljivo pozdravljali. Govoril pa ni z nobenim. IV zneje je dospela na kolodv^- -iad-vojvodinja Marija Terezija. Stopila je k njemu in se z njim razg >varjala rudi še, ko je bila že vstopila v vlak Sedaj sele so v gospodu spoznali bivšega nadvojvodo Ferdinanda Kara, sedanjega Ferdinanda Burga. Ko se je začel vlak pomikati, je nadvoj\\ dinji poljubil roko, potem pa je zamišljeno obstai ter se nemo obrnil proti vlaku, ki ga je odpeljal v Linč. V Pochlarnu je vladala za časa pogreba med funkcijonarji politične uprave silna nervoznost. Vse ulice so bile zapne. Prebivalstvo ni smelo že dvanajst ur pred pogrebom na ulice. Kogar nišo poznali, tega so aretirali. S iotografičnim aparatom se ni smel nikdo pokazati na cesti. Tujce v hotelih so stražili orožniki, da se nišo ganili iz sob. Sploh se Je kazala v vseh odredbah izredna nervoznost. Orožništvo je zapustilo Pochlarn. Domaćini in tujci smejo zopet na cesto. Vsled pretirano strogih vamost-nih odredb je orožništvo zadržalo tuđi dva visoka gosta, ki sta se hotela udeležiti pogreba.
*      *      * Sirote.
Posebno ganljivo je bilo svidenje nadvojvode Karla Frana Josipa in nadvojvodinje Zite z osirotelimi otroci bivšega prestolonaslednika. Prvi, ki je mogel govoriti, je bil princ Maks, ki je rekel: »Srečen sem, da sem očetu napravil še veselje, da je vide! moje dobro izpričevalo.« Ko so spravili otroke zvečer v posteljo, je zopet rekel princ Maks: Mama bi bila gotovo zblaznela. Če bi bila ostala sama živa, V soboto popoldne so otroci obiskali cesarja v Schonbrun-nu. Na poti od kolodvora do Schon-brunna so stali Dunajčani, ki so sirote pozdravljali. Nekako ob tričetrt na 3. so dospeli otroci k cesarju, kjer so ostali deli kakor pol ure. Tuđi na povratku v Belvedere je ljudstvo sirote živo pozdravljalo.
Protisrbske   demonstracije    na    Dunaju.
Pri dosedanjih protisrbskih de-monstracijah na Dunaju je bilo v ce-lem samo 19 oseb aretiranih, in še te samo zaradi javnega nasilstva proti stražnikom in zaradi razžaljenja straže. Tuđi v soboto se je zbralo v blizini srbskega poslaništva mnogo ljudi, večinoma radovednežev. Policijske patrulje ne puste Ijudem, da bi se ustavljali. Zvečer so imeli kršćanski socijaJci v blizini srbskega poslaništva shod.
*     *     *
Kako je bilo v Bosni?
Iz Konjice v Bosni nam piše slovenski potnik: »Radi strašnega atentata na prestolnaslednika je tu vse grozno razburjeno. Od fanati-kov, v prvi vrsti od frančiškanov na-hujskani Hrvati in muslimani prireja-jo hrupne demonstracije, nosijo v sprevodih cesarske zastave in slike, napadajo pod vodstvom duhovščine srbske hiše in cerkve ter jih demoli-rajo. Nepopisno razburjenje je po ćeli Bosni in Hercegovini. Dva dni že trajajo izgredi, demonstrante ščiti vojaštvo. Ubogi Srbi so brsz vsakega varstva. V Sarajevu samem je škode čezdesetmilijonov. Koliko je škode po deželi, se niti približno ne ve. Najžalostnejše je, da se pri takih izgredih nosijo cesarske zastave in slike, oblasti ocividno podpirajo demonstrante in takoj aretirajo vsakega Srba, ki v skrajni sili in smrtnem strahu misli na lastno obrambo. Uso-depolna razburjenost se je polastila prebivalstva, po deželi groze pokolji in požigi. Danes (2. julija) bo tuđi tu proglašen preki sod, upati je, da se nevarnost anarhije zmanjša, a vtisU ki so jih ti dogodki napravili, in po-sledice so prežalostni. Slovani se v svoji slepoti koijejo med seboj, Nem-ci in Madžari pa se smejejo v pest. Značilno je, da je po strahovitein atentatu na prestolnaslednika in njegovo soprogo opažati pri Slovanih resnično žalost in potrtost, pri tu-kajšnjih drugorodcih pa neko čudno razpoloženje, ki si ga ni mogoče raz-lagati. To se opaža ne samo tu v Konjici, marveč tuđi povsod dmgođ.«
Tirolski itiilii ihr.
V svoji petkovi seji. ki Je trajala do 1. ponoći, je rešil tirolski deŽelni zbor razne predloge glede sabvenci} za gospodarske institucije in učne zavode in za društva. V sobo tu i seji se je bavil deželni zbor v tajni seji z zvišanjem plač deželnim uradnikom. V javni seji je bilo na dnevnem redu tretje branje šolskega zakona in debata o finančnem zakonu.
RlafBPi izioiop.
Uradna bolgarska brzojavna ko-respondenca noče ničesar vedeti o protidinastičnih demonstracijah na dan oMetnice izbruha vojne med Srbijo in Grško na eni ter Bolgarsko na drugi strani. Uradno poročilo pravi, da je dan potekel popolnoma mirno. Prišlo je samo do demonstracij dija-kov radikalne stranke. Trije poslan-ci skrajne levice so izrabili svojo imuniteto, da so v oštrih govorth na-padli vse dosedanje vlade in kralja. Ti govori pa so ostali brez učinka.
Bolgarsha in Romunska.
Bolgarsko zunanje ministrstvo je izročilo romunskemu poslaništvu verbalno noto, v kateri obžaluje ne-srečni dogodek na meji ter sporoča poslaništvu, da je bolgarska vlada pripravljena imenovati sporazumno z romunsko vlado elane za mešano komisijo, ki naj dogodek na mestu preišče ter konstatira, kdo je odgo-voren za te dogodke.
Napetost med Brško in Tur-tijo
Iz Carigrada poročajo, da so dobile v turskih vodah se nahajajoče grške ladje povelje, da se vrnejo do 11. t. m. v Pirej. Će bi grške dalje do tega dneva ne mogle skozi Dardane-le. naj se ustavijo v kakem drugem pristanišču, nikakor pa ne v kokem turškem pristanišču.
Revolucija v illbaniji.
V Draču.
»Quousque tandem?« Neverjet-no dolgo sedi knez Viljem v Draču. Vedno pravijo, da se ni nic izpreme-nilo. Kakor je to žalostno. da se albanska stvar ne gane ne na desno, ne na levo, kakor je še boli žalostno, da se ravno zaradi tega troši v veter tuji denar in da še ni pričakovati konca temu razsipanju, za kneza Vi-ljema bi bilo to dejstvo vendar lahko razveseljivo. Rekel bi sedat lahko: »Olejte me, kako dofgo sem se dr-žal in držal ni se še lahko, končno bi tuđi lahko zmagal, kaj to meni, — »Pappenstiel«, pa ne maram preliva-ti plemenite albanske kri. Zato zbogom sinja Adrija, zbogom gostoljub-ne albanske gore, zbogom Drač, ti prestolica vseh čednosti, ti škrinja miru!* Še dru^ače bi lahko T-ekel, zapuščajoč albanski prestol. e to stara prislovica: »Fortuna fav> fa-tuis% samo bedaki imajo sreC > in »fortuna sortes metuit«, jaz sem bil hraber, sem bil junak, zato ' :sem imel sreče. Smelo je zaupal knez Viljem v božjo milost, zakaj bi ne spoznal svojega greha in vzkliknil s cesarjem v Favstu: >Die Stind* ist gross und schwer, wo-
mit ich mich beladen: Das   leidige Zaubervolk bringt mich
in harten Schadan?«
Toda ne, on še upa na pomoč dunaiskih pouličnjakov in na pomoč Prenk Bih Dođe. Tuđi pet italijanskih izstradanih desetnikov je prišlo, sedaj je albanska domovina rešena! Kadar bodo imeli v Draču 500 Dunaj-čanov, hoče baje major Kroon juna-ško udariti na vstaše, ki jih cenijo še vedno na tisoče in tisoče, toda samo zato bo udaril, da bodo Dunajčani pokazali, da znajo tuđi oni junaško bežati. Veliko vprašanje pa je še, če bo sploh prišlo do tega, ker že živ krst knezu ničesar ne kreditira več. Knez bi se moral sicer že sedaj obr-niti do haaškega sodišča in oddati ključe Albanije, ker je znano, da pre-segajo pasiva Albanije njena aktiva. Napovedati bi moral konkurz. Na-vdušeni albanski nacijonalci so knezu že povedali, da bodo šli rajši k vstašem, če jim knez ne bo zopet napolnil lačnih žepov. Od kod bo potem jemal za dunajske lačenber-gerje?           _________,
Proiaie za ponoć.
Turkan paša, takozvani mttiistr-ski predsednik, se potifa po svet« kl išče za kneza pomoći pri velesaah. Zlasti sa zanima, če velesile ie vedno vztrajajo na tem, da se okrtni autonomna AlbanHa. Spocatt ie bale, da avstrijska vlada svojega staiiiča  io
si tepremeafla, Tidi hofii dali Av-stro-Ogrska knezu baje priliko, da organizira vojsko. Dali bi ma vojake iz Skadra, da mm vešfeajo njegovo ar-mado. Ce se knezu do sedaj ludi Ie ni posrećilo, da bi bil ustanovi! centralno oblast za Albanijo, veadar po njegovem mnenju ni isključeno, da si bo vendar utrdil svoje stališče. Cdi-nost velesil je veliko pomirjenje za kneza. O od poslanju čet v Albanijo pa ne more biti govora. Jasno znamenje, da Esad paša ni hotel uslišati proŠenj kneza, je, da Turkan paša pravi, da ne ve ničesar o kaki podobni misiji ministra Turtulisa. še bolj pa osvetljuje Esadovo naklonjenost knezu dejstvo, da se hoče odpe-ljati v Pariz, da se izogne kneževim nadlegovanjem.
Štajersko.
Z Vranskega. častnim članom »Savinjskega učiteljskega društva« je bil izvoljeti gosp. Simon M e g I i č, nadučitelj v pokoju in posestnik na Vranskem.
Iz Celja. Na tukajšnji višji gimnaziji se je končalo šolsko leto v soboto 4. julija na običajen način. Iz iz-danega samonemškega letnega poro-čila posnemamo, da je bilo koncem tega šolskega leta na zavodu 19 led-nih in 3 pomožni učitelji; med njimi sta samo dva Slovenca, profesor slo-venščine S u h a č in katehet K a r -dinar. Učencev je bilo 291; k temu številu pa ni prištetih Še 11 deklic. Med dečki je bilo 80 Slovencev, 2 Čeha, 1 Hrvat in 208 Nemcev; med dekiicami 3 Slovenke in 8 Nemk. V višji gimnaziji je bilo 63 Slovencev. Veliko število Nemcev si je razlagati iz tega, da je v Celju nemški dijaški dom. v katerega vabijo dijake iz ćele nemske Avstrije. Ako bi sešteli slovenske dijake samostoinih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju in pa višje gimnazije, bi se se-veda videlo, da bi imela slo\renska višja gimnazija v Celju neprimerno večji obisk ko nemška še s pomočjo dijaškega doma. Učni uspeh višje gimnazije je pov s~n; povoljno je iz-delalo 205 dijakov, z odliko 31; 28 iih je padlo in 24 dijakov ima ponavljalni izpit. Na uvodnem mestu letnega po-rcčila je priobčeii prav dolgočasen govor prof. Iranska o bitki pri Lip-skem. Ustmeni zrelostni izpiti se vr-šijo na višji gimnaziji od 10. do 15. ju-!ija; priglasilo se je 35 kandidatov, med njimi 14 Slovencev. V letnem poročilu nas je interesiralo tuđi, da je inspiciral veronauk kanonik M a i -z e n iz Maribora; ali se ta gospod sedaj tako piše ali pa ga je tako samo-lastno prekrstil ravnatelj Prof*? — Na slovenski p^naziji je bil učni uspeli, kakor siišimo, zelo povoljen. Od 200 diiakov so padli samo 4, Let-no poročilo vsled stavke v Zvezni ti-skarni ni izšlo.
Iz Žalca nam poročajo, da se država pogaja za Lappove premogov-nike v Zabukovci pri Grižah in v Skalah pri \releniu.
Iz Maribora. »Marburger - Zei-tung . ki jo mora drugače državno pravdništvo prav pogosto zaplenjati zaradi vsenemških Člankov proti dinast'5 e in armadi — se hoče mersda sedai rehabilitirati z izmišljevanjem in priobčevanjem najordinarnejših denuncijacij o Slovencih. Znameniti so tozadevno zlasti njeni uvodniki, katere ponosno podpisuje urednik Jahn sam; njih znamenitost pa obsto-ia samo v tem, da kažejo toliko hudo-bije in pokvarjenosti, kakor je ni naj-ti pri nobenem časopisu »barbarskih« Jugoslovanov. Na posamezne denuncijacije v »Marb. Zeit.« niti ne bodemo odgovarjali več; je škoda truda in papirja. Ljudem, ki jim veru-jejo, se itak ne da več pomagati.
Od Sv. Trojice v Slav. goricah nam pišejo: Te dni se ie od nas stalno poslovil gosp. dr. Alojzij Kraigher. Ta izguba ne zadene Ie naše fare, am-pak globoko jo občutilo prebivalci velikega dela Slovenskih goric; bil je splošno priljubljen in visoko spo-štovan zdravnik daleč naokoli. Njegova spretna in vešča roka je pogodila in pomagala povsod in zato Je ljudstvo od blizu in daleč kar vrelo k njemu. Želimo vrlenut možu vz srca, da bi na novi postali našel isto zdravniško srećo, pa todi zadovoll-nost, ki mu Je Sv. Trojica ni mogla dati.
Sv. Vid pri Ptafci. Zanimivo ie, da je sv. vidski župnik, ki se Steje k zavednim Slovencem, naročnik »Pet* taner - Zeitime«! Zakaj neki?
Iz OnMia. (Pod strahovlado Ivabskih prenape* t c ž c v). Med našimi IJubimi nem-Skntarskimi someščani zavladalo Je zadnje dni mneiile, da so ormoškl Slovenci krivi tračne smrti nmieta prestolonasledaika. Sklenifi so se to-rei nad Slovenci na poseben način satsti ta so pri Shorafia naroMi že »frajbir€. Raziarili so prvtddi torak *> Ormoža naiiilaln^ vest, da prida na vačar ▼ OnMi nalBHnt 300
fraftih buriakov in drugih takih ljudi in da bodo ti polomili na slovenskih hišah vsa okna in sploh priredili zoper Slovence kar najhujšo demon* straciio. To nakano izdal je gostilni-čar Skorčič, ki \t vrgel nekega Slovenca iz svoje gostilne, češ, da spada v Srbijo in da sploh več ne srne stopiti na ormoška tla. Vpil je, da se ie razlegalo skoraj do Olavnega trga ter pri tem grozil z zgorajšnjo demonstracijo proti Slovencem. Ker pa štajerski Slovenci nemškutarje po spod-nještajerskih mestih že prav dobro poznajo, obvestili so o tem okrajno glavarstvo, to pa še posebno z ozi-rom na to, ker je res bilo opaziti popoldne po mestu razne sumljive ljudi, ki so opazovali posamezne hiše. Okrajno glavarstvo je res na večer poslalo v Ormož nekaj orožnikov, ki so patruljirali vso noč po mestu. Do demonstracij sicer ni prišlo, pač pa so ormošKi nemškurarji pokazali svojo omiko na drug način tako, da je plemeniti nemški narod lahko na to ponosen. Pri hiši ormoške posojilnice na stopnjicah bil je namreč drugo jutro opaziti velik kup človeškega blata, poleg pa so bile stena kakor tuđi stopnice oblite z najbolj smrdečo prnojnico, od katere je še bila drugi dan ćelo predpoldne tam precejšnja mlaka. Ko se je drugo jutro mimoido-če občinstvo s posebnim napisom nad vrati opozorilo to lepo znamenje nemške kulture, so isto šolarji nem-ške Sole, gotovo po naroči'u, raztr-gali in odstranili, O dr. Delpinu pa se pripoveduje, da je isto noč mirno ido-če Slovence mimo svojega stanovanja zmerjal z »\vindische Bagage« itd.
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. IV. redni občni zbor se vrši dne 8. julija, t. j. v sredo ob 8, zvečer v društvenih prostorih.
Drobne novice. V Studencih pri Mariboru je umrla hišna po-sestnica Cecilija Iloffmann, — V M a-r i b o r u so vsled škrlatice zaključili v soboto tuđi na ljudskih šolah šolsko leto. — Iz P t u j a poročajo, da sia se v Draži vaši brata bredikaka najprej za šalo metala, potem pa je bra: Martin v jezi svojega brata z nožem dvakrat zabodel, iako da se je težko ranjeni Blaž Predikaka neza-vesten zgrudil in so ga morali takoj spraviti v bolnišnico. — Iz Ormo-ž a. Pri Veliki Nedelji je padel 25 let stari Martin Meško tako nesrečno s črešnje, da se je zlomil več kosti in da je dobil tuđi težke notranje po-škodbe.
Rorošho.
Patrijotična manifestacija v Ce-lovcu. Danes, v ponedeljek se vrši v Celovcu splošno dostopna patriotič-na manifestacija, na kateri bodo ce-lovški Nemci izrazili svoje ogorčenje nad sarajevskim atentatom.
Slovo celovškega knezoškoia dr. Kahnerja. V soboto riopoldne se ie poslovil od Celovca knezoškof dr. Kaltner ter se podal na svoje novo mesto v Solnogradu. Na kolodvoru so se pošlo vili od njega zastopniki raznih korporacij in državnih hi deželni h uradov.
Drobne novice. Požar. V Veli-kovcu je 3. t. m. okoli 11. ponoči iz-hruhnil požar v skladiŠču in hlevu trgovca Karla Kultererja. Nastala je velika panika, ker se je obČinstvo balo, da bo eksplodirala v blizini se nahajajoča smodniŠnica. Požarni brambi iz Velikovca se je končno posrečilo lokalizirati požar po dve-urnem napornem gašenju. Škoda znaša kakih 5000 K, ker trgovec Kul-terer ravno ta poslopja ni imel zava-rovana. Vzrok požara do sedaj še ni znan, ni pa izključeno, da je zanetila požar iskra iz bližnjega dimnika. — Nezgodana železnici. 3. t. m. okoli 1. ponoči sta prišla pod lokomotivo dva vola mesarja Oorični-ka pri Celovcu. Lokomotiva je vrgla enega vola čez železniški nasip in je ta dobil Ie malenkostne poškodbe, medtem ko je drugega vola vlekla lokomotiva kakih 20 korakov po tiru in ga strašno razmesarila. Ko se je vlak končno ustavil, so z veliko te-žavo potegnili poginolega vola izpod stroja in je imel vlak kakih 20 minut zamude radi te nezgode. Oba vola je gnal mesar ponoči iz 2elezne kaplje v Celovec in se domneva, da nišo bile železniške zatvornice raprtc, ker bi dingače ne mogla priti vola na tir. Skoda, ki Jo trpi mesar, Je precejšnja.
FriMnln,
V toboto so ae vriile oiie volitve iz nmtne kurile v Palio. Ntsproti $U si stala hnrataki narodni kandidat banćnt rarnateO Josip Stihović in taamorai Fabbro. Pri votitvah Ie dobil Josip Stihović 43» glasov, kamo-nš Tabkfo pa te 35» glasov. Uvoljen te  torel  r UL puUskem   volitoem
okraju Hrvat Stihović za deželno-zborskega poslauca. Italijani so v zadnjem času, tik pred volitvijo, be-račili pri Nemcih za njihove glasove, a vse to jim ni nič pomagalo. Zmagali so zavedni narodni Hrvati. »Tages-pošta« poroča, da so vsi Nemci glasovali kot en mož za kamoraša Fabbra. Našli so se torej Nemci zopet v objemu z Italijani, a tuđi ta zve-za jim ni nič pomagala, pogoreli so popolnoma. Narodna zavest slovenskih in hrvatskih volilcev je pri teh volitvah zmagala!
Umri je te dni v Trstu zaveden narodnjak in soprog prve igralke na slovenskem odru ge. Anice Kobalo-ve, Anton Ščuka. Pogreb je bil veli-Časten. Vrlemu Slovencu bodi ohra-njen trajen spomin.
Osebna vest. Živnostenska banka v Pragi je imenovala v seji upravnega sveta dne 23. m. m. gospoda Franjo Skorkovskega, bivšega ravnatelja Jadranske banke v Trstu, za drugega ravnatelja svoje podružnice v Trstu.
Najdena trupla zasutih rudariev v Vremskem Britofu. V soboto so našli v rudokopu v Vremskem Britofu še dve trupli v decembru lanske-ga leta zasutih rudarjev.
Aretacije. Policija je v nekem hotelu v Šibeniku aretirala tamkaj zaposlenega Ilija Sasića, ker je odo-braval atentat v Sarajevu in se žalji-vo izrazil o cesarski hiši. — Tuđi v Reki in na Sušaku so oblasti izvršile povodom sarajevskega atentata pre-iskave. Rezultat teh preiskav drže strogo tajno. Do sedaj so aretirali osemnaist oseb. Neki bivši podčast-nik vojne mornarice, Cujo Marian, se je izrazil napram svojim znancem sledeče: Kar se je v Sarajevu dogodilo, ni še prav nič. Videli bodete, kaj se ho z božjo pomočjo še vse zgodilo. Neki poslušalec je ogorčen nazna-nil to pristojni oblasti in Mariana so aretirali. Ponoči so pripeljali na policijo več Srbov, ki jih je ta kratkim potom izgnala. Morali so Reko še isto noč zapustiti s prvim vlakom. PriČakuje se še nadaljnih aretacij.
Drobne novice. Nevaren pade c. Avgust Heinzel, star 24 let, je delal v petek zvečer na nekem parni-ku ob pomolu št. IV. v prosti luki v Trstu in pri tem padel v spodnji del la-dije. Dobil je razne poškodbe, ki pa nišo nevarne. Obvezali so ga na re-šilni postaji. — Pod voz je pri-š e 1 v lesnem skladišču v Škednju 451etni Ivan Pangoša. Voz je bil obložen z lesom in se je prevrnil na Pangoša, pri čemur si je ta zlomil desno roko. — Vlom. V Pulju so vlomili dosedaj še neznani tatovi v restavra-cijo Štetan, vlomili v blagajno in od-nesli večjo vsoto denarja in raznih jedil in pijace. O storilcih nimajo še nobene sledi. — T a t v i n a. Nekega mornariškega poduradnika v Pulju je obiskala te dni brezposelna natakari-ca A. Ullmanu. Po te m obisku je opa-zil poduradnik, da mu je odnesla pe-rila in obleke v vrednosti nad 100 K. Tatico so prijeti in izročili sodniji. — Potopljena ladja. V blizini peščine pri Palzquoliju leži v globim 15 metrov neka ladja. Čije dva jambo-ra molita nad morsko gladino. — Arabca je okradel. Na zahtevo pomorskega kurjačaAhmeda iz Alžir-ja je bil predvčerajšnjim aretiran 541etni težak Josip Dereschek v Trstu. Arabec in Dereschek sta skupai pr eno če vala v nekem ljudskem pre-nočišču in trdi sedaj Arabec, da mu je Dereschek, ko je on spal, ukradel večjo vsoto denarja. — Ta t v i n a. Predvčerajšnjem sta ukradla 301etni Josip Smrekar in neki njegov tovariš v trgovini Ivana Schillinga v Trstu 12 kilogramov sira. Ko je trgovec opazil tat vino, je stekel za tatovoma in srečno ujel Smrekarja, in ga je iz-ročil roki pravice, dočim je Smrekar-jev tovariš srečno odnesel pete. — Naparniku aretiran tat. Par minut, predno je odplul Llovdov par-nik »Metković« predsnočnjim iz Trsta, je bil aretiran na parniku se na-hajajoci privatni sluga Josip Kness, doma iz Nemčije. Hotel je pobegniti v Italijo, a predno se je odpravil na potovanje, je ukradel nekemu nata-karju vso obleko, uro in nekaj denarja. Ko so ga aretirali, je imel na sebi vso ukradeno obleko. Oddali so ga sodišču. — Nezgoda na čest i. Slabosti so napadle na cesti v Pulju nekega mornarja, ki je zaposlen pri aviatični postaji. Prepeljali so ga v bolnišnico. Domneva se, da se mu je ali nenadoma zmešalo, ali pa da ie silna vročina tako vplivala nanj.
Dnevne vesti.
+ Kterfcatoo sboravaolo v Unl-9O««% Klerikalci poskušajo tragično smrt prestolonaslednika z brezčutno nesramnostio izkoristiti za svoje straokarske naniene. Radi bi se pri-k^>iU navigor in radi bi ljudstvo na-hoJskaU proti svofan domađm oa^ sprotnikom, ki fim že rasejo čez gla-
152. Ster;
»SLOVENSKI NAROD-, dne «. j«|lja 1914.
Miaii ^C
+ o... ,V ta namen so za včeraj skli-cali v Union veliko zborovanje. Pripravljali so ta shod z raznašanjem govorice, da bodo napravili poullčno demonstracijo proti naprednemu prebivalstvu. Ta poulična demonstracija, morda po sarajevskern vzoru, bi imela pač rramen, pokazati najvišjim krogom, da so slovenski naprednjaki sami veleizdajalci, klerikalci pa naj-zvestejši državljani. No, ljubljansko prebivalstvo se je za ta slučaj krepko pripravilo in klerikalci bi bili v slupaju kakih izzivanj dobili tako lekcijo, da bi io bili pomniii... Tega so se klerikalci tuđi zbali in so namerava-no demonstracijo opustili ter se ome-jeli na zborovanje y Unionu. Zboro-vanja so se udeležili tišti ljudje, ki jih je vkieti na vsakem klerikalnem shodu. Seveda je bilo več žensk kakor pa moŠkih. Pa sami davno znani obrazi... Na shodu sta govorila stari Povše in vedno rabijatni dr. Šu-steršič. Povše je govoril čisto mirno in ravnodušno, kakor človek, ki ga vse to le malo interesira. Vse druge strune pa je napel Šusteršič. Dri se je kakor je že njegova navada in metal okrog sebe največje infamije ter hujskal na najpodlejši način. Tako je trdil: »Kdor je svobodomiseln, je ob enem propagator velesrbske ideje in veleizdajnik.« — »Ce slovensko svo-bodomiselno časopisje ni direktno sokrivo na umoru, je vendar v tem oziru sokrivo. ker propagira svobo-domiselno idejo.; — »Očetje in ma-:ere naj opuste napredne liste, dru-gače so sami sokrivi veleizdaje in indirektno zvezani s srbsko idejo.« — Nazadnje je kričal, da se bodo slovenski fantje dvignili in takozvanim bratom Srbom razbili črepinje. — Človek ne ve, ali bi se jezil nad ta-kimi infamiiaml ali naj bi se smeial trotelstvu teh besed. Trditve so nam-reč trotelske, izrečene pa s hujska-jcčim namenom. Kaj ima svobodo-niseistvo opravili s srbsko idejo in z umorom? To je tako bedasto, da se morajo temu smejati še tišti ubožci :ia duhu, ki se dajo od ?usteršiča za norca imeti. To zborovanje v »Union u« je pokazalo, na kaki nizki stop-nii so klerikaici, kako zavržena stranka da so. kajti samo zavržena stranka se more tako daleč spozabiti. će ^o zdaj klerikalci povedali. da neče-jo biti SSovani, nas ni to nič presene-iilo, saj vemo. da za denar in časti vse prodajo, da so sama klerikalci in nič drugega. Če se hočejo navduše-vati za vojsko, o kateri pač ncben človek ne ve. kako bo iztekla in ki zna. eventualno nas Slovence uničiti, je to njihova stvar in nima pomena, rier o tem odločajo drugi, ne kleri-:alci: če se navdušujejo za pokojne-:a nadvojvodo, vemo, koliko je to -edno. ker nam je znano, kako so ^esneli klerikalci, ko je bil Belvedere ' bveščen o gotov ih personalnih ^krivnostih klerikalnih prvakov in je pokojni prestolonaslednik izrekel svoje mnenje z uničujočimi beseda-mi — ali da se upa ta stranka na tak podel način sumničiti svoje politične naspromike in na tak lopovski način hujskati, to je malo nrevec in to nam bodo klerikalci še drago plaćali. Ne zanima nas, kak vtisk bodo napravile klerikalne hujskarije na mero-dajnih mestih; če sedejo tam na take limanice, potem so obžalovanja vredni.
'-r Zatajena »Zora«. Klerikalci so ci z izdatnimi žrtvami vzgojiH nekaj
kademične inteligence in skrbe tuđi za naraščaj. Glasilo te inteligence in :ega naraščaja je »Zora«. Ta časopis
e pisan v duhu tistega   jugoslovan«
r.ega nacijonalizma, ki ga sicer klerikalna stranka med drugim dija-mvoih navidezno pobija in ga izrab-!ia za denunciranje ćelo napredne uranke, ki ni imela s tem gibanjem nikoli nič opraviti, nego ga je odloč-no zavrnila, kakor je pokazala afera > »Preporodom«. A ne samo, da za-
ropa glasilo katoliške inteligence in ■atoliškega dijaštva ideje jugoslo-• anskega nacijonalizma, priobčilo je rudi pravi revolucijonarni članek. ki je označil daJeć čez nacijonalistično U i ban je segajoče cilje.   Ravno sedaj,
;o so se klerikalci povodom tragične ^mrti prestolonaslednika osmelili napasti ne le jugoslovansko nacijonali--tično gibanje, ampak tud! stranke, ki ž njim nišo v zvezi, je prišlo na dan, kako revolucionarne članke priobčuje katoliška »Zora«. Klerikal--. bi se radi otresli odgovornosti za :a izbruh revolucijonarnega duha, ki mu daje sicer dr. Krek na vsakem shodu prav drastično duška, in so to delo poverili »Slovencu«. Ta se v >oboto otresa kakor polit pudel, češ, *a članek je prišel po nerodnosti ali ^alomarnosti v list, tore] slučajno. Slučajno ali po nerodnosti priđe lah-ko kak a stvar v »Slovenca«, ali v
Domoljuba-, ne pa v revijo, pri ka-icri ima vendar urednik dosti časa, da članke pregleda. Zgodi se, da se med stotinami drugih notic vtihotapi kaka neljuba notica v kak dnevnik, ali da bi mogel priti na uvodno mesto i kake revije revolucijonaren članek le slučajaot to fe UopAoom* Jzklfctfea«.*
I V tem slučaju Je to toliko bol} izkUu-I čeno, ker se oaamč ta dmmk po I svoil tendencl popotoo— v)mui i drugim! H**l v list«. Klerikalci st v »Zori« ćelo izrečno laste prveostvo glede jugoslovanskega gibanja in je torej čisto odveč, da se poskušajo na tak način otresti konfisciranega Članka v »Zori«. Ta članek nam kaže, kako hinavska je z vednimi denuncija-cijami prepletena oficijalna politika klerikalne stranke in kako ti patri-jotje, ki vsakega opljujejo, kdor ni zadovoljen z avstrijsko politiko, v svojem srcu mislijo. Kako hud uda-rec za klerikalce je razkritje tega članka v »Zori<, kaže tuđi način, s katerim bi se klerikalci radi otresli odgovornosti. Navadno zagovarjajo in opravičujejo vsak klerikalen skandal, ćelo vsak klerikalen lump in zlo-činec lahko računa na to, da ga bodo branili, samo v tem slučaju so brcnili list in risatelja od sebe. Pa ne bo nič pomagalo!
-f    Klerikalni    patriodzem.    Mi
smo pretekli teden priobčili odstavek iz »Zore«, ki je glasilo klerikalnega dijaštva in starešinstva, odstavek, v katerem je klerikalno dijaštvo in sta-rešinstvo jasno povedalo svoj patrio-tični credo. »Slov. Narod« je bil zaradi tega konfisciran. Včerajšnji du-najski listi prinašajo ta značilen odstavek iz »Zore«, ne da bi bili konfiscirani, dodajajo mu pa tuđi primer-ne komentarje. Tako piše dunajska »Neue Freie Fresse« pod naslovom -Dvojna igra slovenske klerikalne ljudske stranke na Kranjskerrh : V Ljubljani se vrsi 5. t. m. velik shod v dvorani hotela ^ Union«, na katerem naj se da duška patriotičnim čustvom. V očividnem nasprotju s Tem pa pri-naša zadnja številka priznanega in od c. kr. kranjskega dež. šolske-ga sveta šolski mladini kot čtivo pri-poročanega strankinega glasila slovenskih klerikalnih dijakov in starej-šin. -Zora« sledeča izvajanja, ki do-besedno praviio . . . (Potem prinaša »Neue Freie Presse < oni odstavek iz »Zore^, zaradi katerega smo bili mi konfiscirani.) . . . - Neue Fr. Presse« nadalje: »Vprašanje. katerim izva-janiem nali se verjame. ali uvodnim člankom previdno urejevanega in za Dunaj namenienega »Slovenca« ali srčnim izlivom »Zore«. Će bodo taki jasni pojavi na merodajnem inestu pojasneni in čedeželnipred-sednik zaKranjsko o tak ih dogodkih po svoji dolžno-sti poroča. to je seveda več nego d v o m 1 j i v o po izkušnjah zadnjega časa, ko vlada smatra vse za resnično in pristno, če se le spravi v bizantinsko obliko.«
— Pri nas in drugod. Zadnje dni nemški listi kar tekmujejo v najne-sramnejših napadih na Jugoslovane. Pred vsem jim odrekajo vsak patri-iotizem. kakor da bi samo Nemci in nemčurj: imeli patent na to čustvo. Toda ti Nemci so večinoma »patrijo-tični« samo na jeziku in takrat, kadar napadajo Slovane, v dejanjih pa so vse preje, kakor patrijotje. To se je pokazalo tuđi v zadnjih žalostnih dneh. Ljubljana na primer se je zavila v žalost, čim je došla nesrečna vest iz Sarajeva, in že v ponedeljek je ni bilo v celem mestu niti ene hišc, ki bi ne imela crne žalne zastave. Kako pa je bilo v tem oziru v Grade in v Celovcu, kjer so se ondotni r mški listi najbolj junaško trkali n. »pa-trijotska« prsa in napadali Sk ence in ostale Jugoslovane, češ da o so-vražniki monarhije in dinastije Pri-poročamo prav toplo ekscelenci ba-ronu Schwarzu, naj se da v tem pogledu prav temeljito in točno poučiti. In če se bo dal poučiti, bo izve-del: da so v Celovcu visele in se vise crne žalne zastave samo na vojasni-nicah in na uradnih poslopjih, na privatnih hisah pa so tako redke, da bi se jih dalo prešteti na prstih ene roke! Kaj ko bi se gospod deželni predsed-nik o resničnosti naše trditve morda ćelo osebno prepričal? Bilo bi pri-poročljivo! In v Gradcu? Tožba gra-ških listov samih, da prebivalstvo kaže premalo žalnega razpoloženja in pijetete, pove več kakor debele knjige. Očividci, ki so bili te dni v Gradcu, zatrjujejo. da je dobra polovica hiš v Gradcu, ki nimajo žalnih zastav. In vendar je Gradec — »die aller-deutscheste und treueste Stadu v Avstriji! Ljubljana pa je, kakor jo Je izvolila nazvati »Marburger Zei-tung« v svoji nemški finosti in kultur-nosti, — morilski brlog, a vendar je ni v ćeli Ljubljani ne niše, ne hiŠice, kjer bi ne visela žalna zastava. Za barbare nas psujejo, a v naših srcih je več človeškega čustva, kakor pri gospodarskih naobražencih »najkul-turnejšega« naroda. Ta kultura pa najlepše odseva iz srčnih izlivov, ki jih je te dni čitati v nemških listih gori od »ReichspoŠte« pa doli do listi čevt kakršni so »Wiener Karrka-turen,«, »Deutsche Wacht« in »Mar-burger Zeitung«. O da, mi »divjakic smo vendar boljši judje!
+ Sponta mi  presioloMsMtal-M» Od nekega odlićncga ncmSkcga
politika, ki je sedaj član gospo&ke zbornice, smo pre|elf te - le vrstice o pokojnem prestolonasledniku: Pred leti sem bil y kopališču Gastcin v času, ko je bival tam tuđi nadvojvoda Fran Ferdinand. Nadvojvoda me je dobro poznat. Ko je izvedel, da se nahajara v Gasteinu, je poslal k meni v hotel svojega adjutanta z obvesti-lom, da bi se rad z mano razgovarjal in da me v to svrho vabi na sprehod. Razume se. da sem se z veseljem odzval prijaznemu prestolonasledni-kovemu vabilu. Na sprehodu sva predvsem razpravljala o notranji državni politiki. Nadvojvoda me je po-zval, naj mu docela odkrito in brez vsakih ovinkov povem svoje mnenje o državni politiki. Nisem se obotav-Ijal in sem izčrpno razvil svoje nazore. Naglašal sem, da je po mojem najboljšem prepričanju za državo edino umestna in koristna v resnici liberalna politika, ter skušal dokazati pogubnost klerikalnega vpliva na tok državne politike. Prestolonasled-nik je pazno poslušal moja izvajanja, stavil mi je razna vprašanja, a se je skrbno ogibal, da bi zavzel svoje stališče napram mojim izvajanjem in nazorom. Razgovarjala sva se tako dobro uro. Ko sva se vrnila s spre-hoda, se je nadvojvoda prijazno za-hvalil za družbo in se vljudno poslo-vil. poudarjajoč, da so moja izvajanja vzbudila v njem velik interes. Ostal sem nato se dlje časa v Gasteinu In nadvojvoda tuđi. Toda od tistega dne me nič več ni vabil na sprehod.<' — Morilec Princip — katolik? ^Tribuna« zatrjuje, da je morilec prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove soproge, dijak Princip — katolik. Če je ta vest resnična, je to prava ironija usode. Ako Princip ni Srb, čemu potem vso kanibalsko div-janje proti srbskemu narodu, černu potem grožnje, o razbijanju srbskih buč. kakor se je včeraj tako lepo iz-volil izraziti gospod deželni glavar?! Res, prav privoščili bi našim in hrvatskim klerikalcem to blamažo!
+ Iz deželnega odbora. Koncept-nim praktikanton se imenuje absol-virani pravnik    Stanislav    M a č i č.
—  Ker si je občinski odbor vjese-n i c a h, čeprav obstoieč zgolj iz pri-ftašev S. L. S., tako tuđi v laseh, da ga ni mogoče več brzdati, se bo de-želnfvladi predlagal razpust,če se za-deva v osmih dneh ne uredi mirnim potom.     Gerent bo v tem slučau po volji većine deželnega odbora deželni tajnik in državni poslanec dr. Lovio Pogačnik.   —   Pogajanja z vlado glede šolskega zastopa obetajo kompromis. Za ta slučaj bo skHcano še tekom    poletjja    zasedanje    deželnega zbora ad hoc. — Deželnemu zboru se predloži nacrt mitniškega zakona. — Odobri se predlog Deželne banke, da dovoli  mestni  obeini  ljubljanski  po-sojilo v znesku U 00.000 K. — Zade-va inkorporacije 2umberka in Marin-dola v kranjsko deželo se pri   c. kr. centralni vladi s primerno utemeljit-vijo urgira.   —   Zgradba mostu čez Ljubljanico na Selu    (zveza Moste-Štepanja vas) in dotične ceste se od-da tvrdki Miiller za svoto 67.450 K.
—  Sklepu Ijubljanskega    občinskega sveta na zazidavo trga Tabor se ne pritrdi, pač pa menjalni pogodbi med mestno občino in tvrđko Souvan sin, vsled katere se bo primerno reguliral Muzejski trg. — Za uredbo šolskega vrta na Brezovici se dovoli   izredna subvencija 800 K. — Končno se do-volijo   podpore    različnim   gasilnim društvom,seveda le takim,ki so včla-njena v klerikalni deželni zvezi.
+ Pri baronu Schwarzu sta bila v soboto opoldne nad eno uro deželni glavar dr. S u s t e r š i č in policijski ravnatelj grof K ti n i g 1. Raz-pravljali so o včerajšnjem klerikalnem shodu.
-r Občinsko imerje fn mošcan-ski župan Oražem. Župan v Mostah Oražem je prodal nekaj občinskega sveta. Kupnina je znašala 489 kron. To vsoto je Oražem spravil v svoj žep. In da bi se stvari ne prišlo na sled, je rekel kupcu Zupančiču, da ni treba delati pismene kupne pogodbe, češ, da se na ta način izogne plačtlu predpisanih pristojbin. Radovedni smo, kaj bo k temu najnovejšemu činu rekla državna oblast, Če bo mirno trpela, da se na tako pretkan način gojjufa davčno oblast za zakonite pristojbine?
+ Vojaška imenovala. Imenovani so: Načelnik topničarskega fi-lijalnega depota v Ljubljani, artilerij-ski oskrbnik g. Božidar Drenigg za predstojnika artiierijskega skladi-šča v Gvulafeheraru; stotnik g. Karei Greben polka št 5 poljskih havbic za predstojnika artiierijskega filijalnega skladišča v Ljubljani. V prezenčno službo je bil prevzet voja-ški računski akcesist Henrik 2ab-kar od intendance 18. pehotne divizije.
-4- iz mdatatetelM slvJte. Ime-novani so profesor za veronauk v Idrifj Andrcj Plečnik na državno realko v Ljubliaai; suplent Ivan Đ r fi c k 1 z Dimaja na realko v Ljubljani in suplcot za verooauk dr. Ja-
kob Kotnik v Kranju za pravega učitelja na istem zavodu.
+ Odvetaiikl Izpit ie napravi! gosp. dr. Mirko Triller, odvetni-ški kandidat pri gosp. dr. Karlu Tril-lerju, odvetniku v Ljubljani s prav dobrim uspehom v Gradcu.
—  Združene organizacije c. kr. državnih nastavljencev za Kranjsko so podale po gosp. Maksu   Lillegu, c. kr. davčnemu nadupravitelju,   pri sestanku v mestni posvetovalnici dne 4. julija ob 8. zvečer nastopno žalno izjavo: »Dne 28. junija 1914 je zver v človeški podobi na način, ki mora v srcu vsakogar vzbuditi    gnjus in stud   nad   človeško   razbesnelostjo, pretrgala nit naHcrasnejših   lastnosti bogatega življenja Njega cesarski in kraljevi visokosti nadvojvodi  Franu Ferdinandu, avstrijskemu    prestolonasledniku in njegovi do smrti neraz-družno - zvesti družici presvitli gospe vojvodinji Zofiji Hohenberški. V času, ko sta s svojo navzočnostjo iz-kazovala ljubljeni    avstrijski    zemlji najgloblje prijateljstvo in jo ogrevala z najtoplejšo ljubavjo, sta morala pasti kot nedolžni žrtvi pod podlo roko zavratnega izdajalca, ki se ni    po-misljal, prizadeti prejasni habsburški hiši in nje zvestim podanikom te ne-izmerne izgube. Nedostaja nam prt-mernih besed za zadostno obsojo hu-dodelstva, ki po svoji nizkosti in po-divjanosti nima primere  v svetovni zgodovini. Prepojena gorja in bolesti plaka v teh težkih dneh ćela mogoč-na Avstrija nad prebridko izgubo, ki je kakor strela opalila zadnjo gorsko vas. Na nas c. kr. državne uslužben-ce vojvodine Kranjske,   najzvestejše podanike presvetle    habsburške vladarske hiše, pa udaria ta nesreča na-ravnost unicujoče. Žalost, iskrena In globoka, stiska naše duše, težko pre-izkušena in razplakana klonijo naša srca. Iz te dragocene, po nedolžnem prelite krvi   pa   naj vzeveto večno duhteče rože blagoslovljenega   spo-mina na velika pokojnika. Slava nju-nemu spominu! Osirotele,   spremlja-ne z najsrčnejšimi  čuti  neomahljive zvestobe, vro misli  c. kr.  državnih nastavljencev vojvodine Kranjske do Najvišjega prestola, ki stoji    in    se nikdar zruši: Vsemogočrii naj blagoslovi    našega    presvitlega   vladarja, Njegovo Veličanstvo Frana Josipa I. še nešteto let! Bog čuvaj naso ljubo Avstrijo in slavno hišo Habsburgov!« — Zaeno se je soglasno sklenilo,   đa peda deputacija danes ob pol 11. do-poldne    pri    deželnem    predsedniku vdanostno izjavo.
—    Slovenskim      abiturijentom. Klub    slovenskih    tehnikov v Pragi naznanja. da dajejo sledeci elani informacije na češki tehniki in o gmot-nem   stanju   slovenskega   tehnika: Perko Ignacij, Tolčane p. Zagradec-Fužine pri Zatičini, Dolenjsko;  Žer-jav Joža, Boljunec pri Trstu, posta Boršt, Istra in Ciaffarin Fran, Gorica, Piazza S. Antonio 9.
—  Umri Je dne 28. junija t. 1. v tukaišnji bolnišnici g. Franc Župan, c. kr. davčni upravitelj v p. Ljubez-njivi rajnki bil je samec do smrti, vri naprednjak  in  zlasti priljubljen  dru-žabnik. Rojen je bil leta 1853. na Go-renjskem, služil je 5 let. 4 mesece pri vojakih, a leta 1879. je   vstopil    pri davkariji. Kjer je služboval,   v   Kr-škem, v Ljubljani, Kranjski gori itd.. povsod je bil prijazni   mali   okrogli mož z vržinko najpriljubljenejši človek. N. v m. p.!
—  Dirka motociklistov,  pri   kateri bi morali dirkači včeraj pasirati Ljubljano. kakor smo to naznanili, je bila v soboto nenadoma odpovedana in preložena na september.
—     Tekma     »Libertas« : »Ilirija Rezerva«, ki se je odigrala včeraj po-poldne kljub;   skrajno   neugodnemu vremenu in pri razmeroma   slabem obisku, je končala z rezultatom 3 :0, v polčasu 0 :0 za »Ilirijo«. To je bila zopet enkrat prava komedija. »Libertas« je laško mostvo in sicer najbolj-še laško moštvo z Reke. Glede pro-vincijalnega    laškega    Športa   imajo naši športni krogi že od nekdaj slabe izkušnje in to se je to   pot   izkazalo. Malo športa, zato pa tem več kriča-nja, nobene discipline, odrekanje av-toritete sodniku itd. to je bil karakte-risttkon laškega moštva. In to naj bo najboljše resko moštvo, ki je po naših pojmih kvečjemu  tretjerazredno; če ne četrtorazredno. Kaj potem sele druga tamošnja moštva? Rezerva »Ilirije« bi jih bila lahko odpravila z 10 : 0, da je napadalska vrsta   vzela ćelo stvar za bolj resno.   In Lahi so bili še ćelo ogorčeni, da se jim   postavi nasproti rezervno moštvo. Obljubili so pred tekmo, da    pokažejo, kaj je »Libertas« in končno so res pokazali, da o športu nimajo dosti pojma. Ko je po brezuspešni prvi polovici dosegla »Ilirija« prvi pravilni, prav lepo kombinirani goal, so k rat koma lo šli iz igrišča in trdili, da je to of - side - goal. Po daljšem pogajanju   so potem zopet nastopili, toda zahtevali so, da bodi   mesto   g. Mencingerja drug sodnik. Ugodilo se jim Je i to in ko )e potem »Ilirija« dosegla še dva
goala, so trile igrale! >C|bertas^ bre25 vsake opravičbe zapustili igrišče. In ko je končno pet minut ored pravila nim koncem igre vjei nTih goalman-* kapitan — pristni Italijan Milavec —« oštro žogo ter Je občinstvo za-kričalo goal, je s surovo psovko vrgel žogo v občinstvo potem, ko je že prei parkrat ozmerjal ploskajoče občinstvo, in ćela compagnia bella je vnovič med žvižganjem občinstva zapustila igrišče. — Lahi so imeli sicer par igralcev, ki so že preboleli nogometni abe, o kaki skupnosti pa ni govora. »Ilirija« je bila dobra zla-sti v ozadju, napadalska vrsta pa po stari navadi premalo odločna. Naj-slabše od njih je bilo njeno desno krilo, katero je kljub šibkosti parkrat hotelo biti sirovo. Razmerje kakor za »Ilirijo« 8:3. — Pri laških mo-štvih naj bo »Ilirija,« bolj previdna, ker drugače jej tuđi »gostje« odže-nejo občinstvo.
—  Slovita praška »Sparta« dela sedaj turnejo po Ruskem.   Pri dose-danjih štirih tekmah se glasi rezultat 51 : 0 njej v prid!
—  Kolesarstvo. Tuđi v Ljubljani poznani dirkač G r e g 1 si je pridobil prvenstvo pri jubilejni dirki    »Rund um den Hochschwab« (190 km) pred dunajskim favoritom Meschvarjem s časom 7 ur 57 min. 47 sek., katerega je prehitel za 25 minut.
—  Čudna poroka.   Danes  se je oženil znani Jože Cerar, ki je 28 let hodil v ženskem krilu kot Micika po svetu. Pravijo, da se popolnoma dobro počuti v moških   hlačah.   Samo precej težko mu je bilo, pripraviti se na zakon. Zato je kupil   takoj, ko je zamenjal žensko krilo za hlače, ško-fovo rdečo brošuro ter se tako prav Temeljito pripravil na zakon. Ker pa je bil precej dolgo časa v novem svetu, Ameriki, je   tuđi svatbo   priredil pri »Novem svetu«.
—  Tujski promet. V mesecu ju-niju je došlo v Ljubljano    4647    tui-cev.
Umrla je v Kostanjevici na Do-lenjskem gospa Frida Bučar, rojena Gatsch, soproga gospoda Lavo-slava Bučarja. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Sklep šolskega leta na novotne-ški gimnaziji se je vršil v soboto, 4. julija. Poročilo prinaša razpravo g. profesorja Markiča o višji matema-tiki.
Odsek za prireditev poučnega in zabavnega izleta gostilničarjev v Novo mesto in Belo Krajino naznanja, da se bo vsled žalosti v vladarski hiši izlet odgodil do jeseni.
Požar. Dne 30. m. m. je izbruh-nil v Daljnih njivah iz neznapega vzroka požar, ki je vpepeljil 8 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda zna-ša 45.064 K, zavarovalnina pa samo 12.320 K.
Đeklica iz Transvala napeto zanimava kriminalna drama v dveh dejanjih. ki-se predvaja v kinematografu »Ideal« dosegla je najlepši uspeh. Mnogo smeha povzroča krasna veseloigra Nj. ekscelenca gospod minister. Velezanimivi so pogrebi nje Vel. nadvojvode Franc Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške. Jasna in čista fotografija, kaže nam vse naj-znamenitejše momente.
Robinson. Stirinajstletni Josip Knaflič z Bleda se je naveličal kle-parskega dela pri svojem mojstru v Ljubljani ter jo je pred tednom po-pihar na Golovec, kjer je nočeval na prostem ter se preživljal z ukradeni-mi češnjami in krompirji, ki jih je kradel in pekel.
Tatvine. Plačilnemu natakarju Rudolfu Oswaldu je pred kratkim ukradel nekdo iz odprte miznice dva bankovca po 100 K. — Dne 29. m. m. je v Notranji gorici ukradel neki do-mači fant gostilničarju Valentinu Mraku 40 K ter izginil.
TatinskI gost, V soboto so are-tirali v Komenskega ulici nekega 48 let starega čevljarskega pomočnika, ker je bil na sumu, da je v neki go-stilni na Sv. Petra cesti ukradel neki tovarniški delavki denarnico z 10 K.
V mestni klavnici ljubljanski je bilo v času od 21. do ^. junija zaklanih 54 volov, med temi 3 bivoli, 12 bikov, 11 krav, med temi 3 bivolice, 112 prasičev, 179 telet, 13 koštrunov in 4 kozlići. Vpeljanega mesa je bilo 151 kg in £1 zaklanih telet.
Društvena naznanila.
Društvo „Mladika" ima v torek, dne 7. julija 1914 ob polšestih popoldne v društveni vsprejemnid, Subičeva ulica St 9. I. nadstropje svoj letošnji (IX.) občni zbor. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
Društvo inženelrjev v UaMinl ima v nedeljo dne 19. t. m. v hotelu Ti voli ob 10. uri dopoldne svoj občni zbor. Opozarjamo na inserat tega društva v današnji številki.
Narodna SocOaioa Zveza v LW>-liaaL Včeraj dopoldne se je vršil v društvenih prostorih v »Narodntm domu« prvi se^tanek qaoo90   osta-
Stran 4.
,3lOVCNž>iyi MAKUO*. dne 6. ju nj a 1914.
152. Stev.
novljene »Podružnice N. S. Z. ra dvorski in kolizejski okra] v Ljublia-ni«. števiina Udeležba čianov je jasno pokazala, da imamo v Ljubljani dovolj narodnega delavstva, ki se zaveda pomena svoje narodne organizacije. Sklenilo se je, da se vrše taki sestanki vsako prvo nedeljo v mesecu. Nadejamo se pa, da pridejo prihodnjic tuđi elani, ki so bili včeraj zadržani. Tovariši! Na delo, da bo naša podružnica, ki je bila prva ustanovljena, tuđi v delovanju in uspehih prva. Dajmo podružnicam, ki nam slede, dober vzgled.
Izredni občni zbor zadruge go-stilničarjev kavarnarjev itd. v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 9. julija ob 3. poldan v vrtnem salonu go-stilne „pri LeviT Marija Terezija cesta 16 s sledečim dnevnim redom: Poro-čilo in sklepanje 0 ustanovitvi obrtno nadaljevalne strokovne sole za vajenec gostilničarske in kavarnarske obrti. Raznoterosti.
Novomeška sokolska župa je preložila svoj župni zlet v Metliko na nedoločen čas.
Dunajska podružnica Sloven-skega planinskega društva na Du-naju priredi v nedeljo,^ 12. julija 1914 skupno s „Klubom Českych Turistu ve Vidni44 izlet na Snežnik k odkritju spominske plošče dr. Frančiška Intro-vica na Burklefadu. Odhod ob 5*30 zjutraj iz kolodvora Aspangbahnhof do Puchberga (za udeležence bodo reservfrani posebni vozovi). Cena voznim listkom do Puchberga, katere je dobiti v knjigamah Otto, I. Gluckgasse 3, in ViHmek, I. Schortenring 1, je znižana na 4 krone za tje in nazaj. Po skupnem obisku gomile dr. Intro-viča v Puchbergu lahko volijo izletniki na Snežnik oziroma do Burklepfada, kjer se bode odkrila spominska plo-šca ob i 22. popoldne, eno naslednjih tur: 1. Žcleznica do postaje Baum-gartner — severni Grafensteig — Krumme    Riss    —    do    Biirklepfada,
2.   Hengstvveg — severni   Grafensteig
—    Krumme    Riss    do    Burkleptada,
3.   Losenheim  —  Sparbacherhiitte  — severni  Grafensteig — Krumme  Riss
—  do Burklepiada.   Odhod v dolino po   Schneidergratien,. Hoje  5—7 ur. Vodijo člani „Kluba Českvh Turistu ve Vidni". Provijant je treba vzeti seboj.
Književnost.
—  Hrvati kod   Atine   (Hrvati pri Atenah). Prilozi  antropologiji i istorij-skoj etalogiji Atike. Napisao dr. Niko Zupančič. Sa  11 slika i 7 tablica u tekstu. U Beogradu 1914. — Naš učeni belokranjski  rojak je napisal  izdal to knjigo kot prvi plod svojega nauč-nega  potovanja  po  Mali Aziji,  Grški in Makedoniji  spomladi leta 1912. — Knjiga je vrlo zanimiva za to se borno k nji ob priliki še povrnili. Delo je posvećeno Nikoli   Henrikoviču  pl. Har-toigu, ruskamu poslaniku v Belgradu, ki je z naklonitvijo znatne štimpendije omogočil dr. Župančiču,   več mesečno naučno potovanje   po   Mali Aziji,   Grški in Makedoniji.
—  Maksim Gorki: „Mati11. Rav-nokar je izšel v hrvaškem  prevodu ta roman Gorkijev, zaradi katerega je bil ruski pisatelj   toliko   preganjan   ter ga hočejo ruske oblasti tuđi še sedaj,  ko se je  vsled, amnestije  vrnil  v Rusijo, zaradi enega  odstavka  v tem  romanu obtožiti, Delo obsega 17 tiskovnih pol ter je izšlo kot 6 in 7 zvezek „Moderne knjižnice". Dobi se Narodni knji-garni ali pa pri upravi „Moderne knjižnice" Zagreb, Marovska ulica 30, po ceni 2 K vezano 2 K 50 vin.
torstVDri.
*  Velika vročina. Iz Draždan po-ročajo: Vsled velike vročine so umrle tri osebe na solnčarici.
*  Tragedija   zapuščene.    Iz Cu-riha poročajo: V Lencburgu v aargav-skem  kantonu je skočila  žena,  ki jo je zapustil mož, s svojima dvema otro-koma v jezero. Vsi trije so utonili.
*  Velika   carinska  sleparija.    Iz Petrograda   poročajo:    Carinski   urad v Kališu je prišel na to, da je mnogo tovarn   v Lodžu   in    Lalisu    osleparilo državo  pri carini   za već nego dvajset milijonov kron.
*  Šest nadstropna   hiša   se po-drla. Iz Novega Jorka poročajo: Vsled razstreljevanja z dinamitom pri zgradbi podzemeljske   železnice   se   je   podrla šestnadstropna    hiša.    Okolt   petdeset oseb je bilo usmrćenih.
*  Žrtve avijatike.   Iz Reimsa po-roćajo:    Avijatik Mirat  z  narednikom Godefrov   kot   pasaširjem je padel  iz visine   250   metrov.    Godeirov je   ob-ležal mrtev, dočim je Mirat kinalu nato umri.
*  Aretacija italijanskega špiiona. Iz Inomosta poročajo:    Italijanski listi poročajo,  da so vojaške  oblasti areti-rale dva italijanska častnika, ki sta kot navadna   delavca    delala   pri   zgradbi novih   avstrijskih    trdnjavskih   naprav ob tirolsko-italijanski meji pri Rivi ter špijonirala.    Oddali  so  ju okrožnemu sodišču v Roveretu.
*  Rodbinska tragedija. Iz Pariza poročajo:  Strašna rodbinska tragedija
se je odigrala v Evreiu na Praneo-skem. Bogati in ugledni tovarnar For-tier je iznenadi! svojo ženo doma pri intimnem sestanku z nadzornikom Lavignem. Zaljubljenca sta napadla tovamarja ter ga zadavila. Po umoru sta ho'ela zbežati, pa so ju prijeli.
* Usodno mesto. Iz Sarajeva poročajo: V petek se je trideset ko-rakov od mesta, kjer je bila vržena bomba, prigodila nova nesreća. Osem-letni sin občinskega svetnika Zelenike je videl očeta v električnem tramvaju ter mu tekel nasproti. Po nesreći je prišel pod voz, ki ga je povozil. Ga-silci so ga potegnili izpod voza po* polnoma razmesarjenega.
Telefonska in brzojavna porotila.
PO    ATENTATU    V    SARAJEVU. O atentatih.
Poznant, 6. julija. »Pzienik Po-znanski* prioheuje interviv z dr. Jo-vanovićem, dlanom berlinskega srb-skega poslaništva. Ta je predvsem z ogorčenjem zavra!al insinuacijo, da bi bila imela srbska vlada pri atentatih svojo roko vmes. Kar se tiče umorjenega prestolonaslednika, je re-kel, da ni nikdar misli! na trializem, marveč da je skusal s trializrnom samo ostrasiti Madžare. V Bosni je vladala Avstrija samo z intrigami, izigravala je narod proti narodu ter roŠiljala tja samo poljske in češke uradnike, ki pa so bili le po imenu Slovani. Glede režima skupnega fi-nančnega ministra se je izrazit Jo-vanović zelo prevtdno, vendar je priznaj, da je on odgovoren za raz-mere v Bosni. Gonjo proti Srbom, ki se uprizarja sedaj v nemškem časo-pisju, je primerjal z gonjo za časa afere Prochaska. Srbija pa boce ži-veti v miru z Avstrijo ter je tej ideji prinesla že velike žrtve. Avstrija pa je prisilila Srbijo, da se je odpoveda-la Albaniji, dasiravno je to deželo že z orožjem v roki zavzela. Srbija bi si bila v Albaniji že vedela pomagati. Avstrija sama je dajala vstašem orožje. morđa v upanju. da bodo Albanci to orožje kdaj rabili proti Srbom. Avstrija pa ni premislila, da bo njen varovanec varuhu samemu sto-ril hudo zlo. Kar se tiče dornnevanja, da je kralj Peter odpotoval v kopelj in oddal vlado prestolonasledniku. da izbriše sledove o atentatu v Sarajevu, imenuje te vesti podlo obrekova-nje. Kralj Peter si je nakopal 1. 1870. v franeoski vojski težek revmatizem, ki mu provzroca časih hude bolečine. Tuđi gluhost kralja je napredovala tako. da ovira hitro rešitev državnih zadev. kljub temu pa bo krali Peter po končanem lečenju zopet prevzel svoje vladarske posle.
Atentatorji.
Split, 6. junija. »Jedinstvo* izve iz, Orahova, da je Princip bližnji so-rodnik nekega dru$?ega morilca. ki Je pred par leti umoril političnega komi-sarja v Orahovu. Petra pl. Tartaglijo.
Dunaj, 6. junija. Policija je areti-rala na nekem donavskem parniku dva Srba, o katerih «;umi, d sta v zvezi s sarajevskim atentatom,
Presianjanje Srbov.
Praga, 6. julija. Hrvatsk in slovenski visokošolci vr Pragi ^o imeli zborovanje, na katerem sr. izrekli obžalovanje po nedolžnem p ganjanim Srbom.
Belgrad, 6. julija. „Piemont* po-roča, da je bil v Priboju ubit znani srbski mecen, Gligorije Jeftanović. Vest še ni potrjena.
Belgrad, f>. julija. Listi oštro na-padajo avstrijske oblasti, ki dopuščajo protisrbske ekscese. V Belgrad se je vrnilo mnogo srbskih dijakov z Du-naja, ki pravijo? da jim je dunajska policija namignila, da naj se vrnejo domov.
Dunaj, 4. julija. Policija demen-tira vesti o aretacijah Srbov na Du-naju. V soboto je policija prevzela na nekem donavskem parniku dva Hrvata in ne Srba, ki sta prišla po odgonu po Donavi iz Nemčije.
Avstriia in Srbija. — Obrekovanje Srbije.
Duna], 6. julija. V dunajskih me-mdajnih kroenh se zatriuje z ozirom na vesti, da obstoja med Avstrijo in Srbijo vojna nevarnost, da so vse te vesti popolnoma brez podlace. Sarajevske preiskave do sedaj nišo spravile na dan ničesar konkretnega, kar bi moglo služiti kot dokaz, da so bili na atentatu udeleženi oficijalni srbski krogi. Če bi se dokazalo, da vodijo niti zarote v Belgrad, bo sledila di-plomatična izmenjava misli. Avstrija bo prijateljsko zahtevala od Srbije, da pripomore k popolni razjasnitvi afere. Tej želji bo Srbija tuđi brez dvoma ustregla.
Belgrad, 6. julija. »Odjek« poro-ča, da se vrši v Srbiji policijska pre-iskava zaradi sarajevskega umora. Policija išče četaša Ci gane vica, ki ie haje dal atentatorjem bombe, ga pa ne more oaitL Isti list ooroča. da bo
priiel v Belgrad avstrijski policijski komisar. ki bo vortfl preiskavo.
Beltrtd, 6. julija. C, kr. kore-spondenčni urad poroča: Jugoslo-vanska nacljonalistična »Omladina« je imela dne 2. julija tukaj shod, na katerem so se vsestransko razmotri-vali dogodki, ki so sledili atentatu na nadvojvodo Frana Ferdinanda in se je sprejela sledeča resolucija: Prvič se obsoja in obžaluje barbar, posto-panje zapeljanih množic proti nedolž-nemu srbo - hrvatskemu narodu, dru-gič se pred celim kulturnim svetom protestira proti dejstvu, da so avstrijske oblasti odobravale in dopustile vandalizem nerazsodne mase; tretjič je »Omladina« vesela, da veči-na Hrvatov ne odobrava napade Frankove stranke; četrtič »Omladi-na* pozdravlja vse Hrvate, Slovence in Srbe, ki trpe vsled nezaslišanih in nepravičnih napadov in ki so kljub temu ostali ponosni. — To resolucijo jrinašajo vsi srbski listi ražen vlad-nega  lista   ^Samouprava*.
Katolički huiskači.
Dunaj, 6. julija. Katoliški »Volks-bund< je imel protestno zborovanje, na katerem so govorili razni govor-niki natančno po SusteršiČevem konceptu. Po zborovanju so hoteli uprizoriti protisrbske demonstracije, toda le kakih 500 ljudi se je dalo zapeljati. Ti so nekaj časa tavali po Ringu. — Zvečer so hoteli demonstrirati v IV. okraju pred srbskim poslaništvom. Policija pa je oštro nastopila ter demonstracije preprečila.
Aretiran zarotnik?
Budimpešta, 6. julija. »Az Est« poroča iz Zemuna, da so tam aretirali nekega 171etnega Svetozara Popovi-ća. ki ie baje sokriv na sarajevskih atentatih. Poslali so ga z močno eskorto v Sarajevo.
Prepovedan film.
A rad, 6. julija. Mestno glavar-st\o je prepovedalo filme o atentatu v Sarajevu, v kolikor se tičejo atentata samega.
Denuncijanti na de!u. — PoroCilo 0
včerajšnjem shodu v Unionu.
Dunaj. 6. julija. Urednik > Slovenca«, znani Štete ie poslal včeraj na Dunaj korespondenci »Herzog« poročilo o kierikalnem shodu v Unionu. Pri tem ga ni bilo sram, da se ie po svoji stari navadi prav debelo zlagal. Porabil pa je to priliko, kakor izvemo iz najzane siiiveišega vira,tu-di za podlo denuncijacijo. Poročal je, da je bilo na shodu 4000 ljudi navzo-čih, v isti sapi pa se je zlagal tuđi, da sta bili »Narodna tiskarna« in »Učiteljska tiskarna« obdani z postim policijskim kordonom ter dostavil, da je to znak slabe vesti. Svoje poročilo je zasolil na koncu z besedami, da je treba to srnsko »Sippschaft« s kore-ninami vred izruvati.
Dunaj. 6. julija. V brzojavki »Herzogu« govori Štefe o atentatu z besedami deželnega glavarja, da je za atentat brez dvoma odgovorna srbska vlada. Tuđi one besede nava-ja. ko pravi Šusteršič: »Mi imamo cesarja po božji milosti, Srbi pa kralja po milosti morilcev.
Zagorje ob Savi, 6. julija. Danes ponoći so na Sokotskem domu žalno zastavo raztrgali. Provzročitelje tega o^udneea deiania je iskati v klerikalni stranki. Vrši se preiskava.
Cesar.
Dunaj, 6. julija. V soboto popoldne ob 1. se je peljal cesar z dvora v Schonbrunn. Zaradi slabega vremena se je cesar peljal v zaprtem vozu, pri katerem pa so bila okna odprta. Cesarja je spremil pobočnik major baron Catinelli. Vso pot je prirejalo ljudstvo cesarja ovacije.
Cesar in dogodki v Bosni.
Dunai, 6. julija. Kakor izvemo, je cesar pred par dnevi sprejel v avdi-jenci srbskega podpredsednika bosan-skega sabora dr. Dimovića. Dr. Di-mović je imel vtisk, da cesar nikakor ne želi, da se prične še ostrejša kampanja proti Srbom v Bosni. Cesar, po ministru Bilinskem informiran, je mnenja, da naj ostane Bilinski še nadalje vrhovni upravitelj obeh deiel. Na drugi strani pa je smatrati za gotovo, da bo moral deželni šef Potiorek odstopiti. Potiorek je glava protisrbske gonje. On je spuščal v svet neresnične vesti o dosedanjih uspehih preiskave, on je tuđi pridobil glavnega voditelja Franko-Fartimašev v Bosni dr. Peršića, da je prevrel zastopstvo Principa in Čabrinovića, v prozornem namenu, da ju zagovarja tako, da bi bilo dokazano, da je ob sto jala zarota.
Dunai, & julija. Cesar je v soboto zvečer ponovno sprejel v posebni privatni avdijenci prestolonasledmka Karla Frana Josipa. Danes dopoldne je sprejel ministra Đerchtolda v poldrugourai in ministra Điltnskcg« v polurni avdi* jenci. Jutri se odpelje cesar v obiiaj-nem spremstvu v BI.
Sam«mor v Mevsiii m«*tu.
Novo m#tto, 6. julijt. Finančni painik Fran Brinar je skotil snoči s
srede drtavnega mosta v Krko. Pusti! je na mostu svojo uniformo. Brinar je utonil. Danes so naili njegovo truplo. Vzrok samomora je nezan. Hrvatski sabor.
Zagreb, 6. julija. Deset hrvatskih poslancev koalicije je izročilo v današnji seji hrvatskega sabora predlog, da naj se uključijo frankovski poslanci dr. Hop vat, Frank, St. Vučetić in J. Zatluka za šestdeset sej zaradi škandalov, ki so jih provzročili ti postanci v zadnji žalni seji hrvatskega sabora. Pričako-vati je zelo burne seje, izključitev pa bo gotovo sprejeta.
Italijanska zbornica.
Rim, 6. julija. Italijanska zbornica je bila včeraj odgođena do jeseni.
Nemčija.
Berolin, 6. julija. Nemški cesar je imenoval državna tajnika K ii h n a in pl. J a g 0 w a za člana pruskega kabineta.
Francoska.
Parii, 6. julija. Senat je sprejel člen finančnega zakona, s katerim se sprelema princip splošnega dohod-ninskega davKa, odklonil pa je predlog, da naj se splošni dohodninski da-vek nadomesti z doklado na sedanje direktne davke.
Smrtno elektriziranje.
Berolin, 6. julija. V blizini Span-dava se je utrgala žica električne naprave. Delavci, ki so bili v blizini, so se hoteli elektrizirati. Enajst se Jih je prijelo za roke, oba skrajna pa sta prijela za konec žice. Električni tok je vse strasno opekel. Pet delavcev je na mestu ubilo, dva pa sta pozneie umrla.
Proces proti Mme. Caillaux.
Pariz, 6. julija. Proces proti Mme. Caillaux se prične 20. julija.
Pariz. 6. julija. Predsednik po-rotnega sodišča Albanel je v ječi Saint Lazare izročil gospe Caillaux v soboto obtožnico. Predsednik sodišča je zahteval potrdilo. Ko je ga. Caillaux podpisala potrdilo, se ji je tresla roka, rekla ie da vsled injekcije, ki jo je bila ono jutro dobila. Mme. Caillaux ima 5 dni časa, da se pritoži pri kasacijskem dvoru proti obtožbi. Rusija.
Petrograd, 6. julija. Ruska duma je sprejela zakonski nacrt, s katerim se ministrski svet pooblašča, dovolje-vati prosti uvoz inozemskega premo-ga za državne in privatne železnice od 17. julija 1914 naprej za eno leto.
Atenski poslanik Zedinjenih držav. New York, 6. julija. Ameriški poslanik v Atenah Wiliams, ki je pred kratkim izjavil, da je vseh albanskih homatij kriva evropska požrešnost, je bil odpoklican.
Mehika.
Washington, 6. julija. Poroča se, da bo pri današnji volitvi izvoljen za mehikanskega predsednika fedro Lacurain. Muerta priđe kot poslanik v inozemstvo. Razširjene so vesti o
atentatu na Huerto.
*             *
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Knez se hoče odpovedati.
Milan, 6. julija. »Perseveranza« poroča iz diplomatičnega vira, da na-rnerava knez Viliem albanski v nai-krajšem času odstopiti. Odpotoval bo iz Drača na avstro - ogrski vojni lad-ji. Do tega sklepa ga ie privedlo dej-stvo, da nima nobenega denarja več, da je njegova vojaška situacija zelo slaba in da Malisori t rumom a dezertiralo. Tuđi je Romunska prepoveda-la najemanje romunskih prostovolj-cev, ki naj pridejo knezu na pomoč.
Drač. 6. julija. Prenk Bib Doda je dospel sem ter zahteva od albanske vlade denarja. sicer ne more pomagati knezu. Ministrski svet se za nova plačila ni mogel odločiti, ker albanska vlada nimanič več denarja. PrenK Bib Doda je bil sprejet tuđi od kneza, kateremu je nasvetoval, da se naj preseli v Skader.
Berolin, 6. julija. Znani dunajski Oberalbanec Gurschner je dospel sem ter nabira prostovoljce za Albanijo. Nemška vlada mu je dovo-lila nabirati samo inozemce, katerih je nabral do sedaj baje 300.
Milan, 6. julija. Iz Drača poročajo, da so se vršile snoči pred kneževo palačo demonstracije. Prebivalstvo je protestiralo proti strogemu voja-škemu režimu.
Rim, 6. julija. Miriditi so nazna-nili holandskim častnikom, da imajo orožniki v Draču zveze z vstašL Srbski vpadi.
Belgrad, 6. julija. Srbski tiskovni urad kategorično dementira vse vesti, da bi bila srbska vlada odposlala srbske čete v Albanijo ali pa da bi bile srbske čete brez povelja prekoračile albansko mejo. Vstalf.
Drač, 6. julija. VstaSi so zavreli Starovo.
Rili, 6. Julii*. Iz Drača poroča)ov da $0 vstaiiis Slaka ooslali prebival-
cem Berata proklamacijo, da jih pregovore, da se pridružiio vstaji in x$Zr obesijo turSke zastave. V proklamaciji zagotavljajo vstaši Beračane po-moči tripelentente ter grške in 5rbsJcQ vlade.
Isa Boljetinac.
Drač, 6. julija. Uradno se poroča« da se nahaja Isa Boljetinac živ in zdrav v Draču.                 ,
EpircL            , \   ■. :
Drač, 6. julija. Epirci so napadli Korico in mesto tuđi vzeli. Pri tem so vjeli holandska častnika Schnel-lerja in Martinkroota ter bivšega av-strijskega častnika Gilardija, Zagreb-čana. Vest povsem še ni potrjena.
Atene, 6. julija. »Agence d* Athe-nes« označuje vse vesti, kakor da bi epirske čete začele prodirati proti se-veru, kot izmišljene.
Rim, 6. julija. »Agenzia Stefanic poroča iz Drača, da je dospela deputacija iz Argirokastrona v Drač ter zahtevaia, da napravi tam mir in red, sicer se bo mesto pridružilo Epir* cem.
Esad paša,
Pariz, 6. julija. Esad paša je dospel sem. Pravijo, da se pogaja za zopetni vstop v tursko armado.
•             *
Grška in Turčija.
Atene, 6. julija. Med Grško In TurČijo je prišlo do sporazuma. Obe državi sta se dogovorili, da se glede spornih vprašanj obrneta na kako nevtralno velesilo kot razsodnico.
Atene, 6. juliia. Atenski listi poročajo, da je neka turska topničarka med Egejskimi otoki napadla neko grško ladjo z begunci. Turki so baje pomorili vse begunce.
Turski prestolonaslednffc.
Carigrad, 6. julija.    Nemški cesar je povabil -turškega    prestolona-slednika Jusuf Izzedina    k velikim nemškim manevrom.
Gospodarstvo.
—  Coriški eksportni trg. Iz Gorice poročajo:   2. i. m. so prodali na tukajšnjem eksportnem trgu:  8 stotov jabolk po 40 K,  40  stotov hrušk  po 36 K, 30 stotov breskev po 70 K stot, 100 kg marelic po 1 K kg, 50 stotov češenj po 36 K,   12 stotov češpelj po 24   K  stot,   40  kg  fig   po  76   v  kg, 100 kg  agreza   po  34 v,   40 kg  ribi-zelja po 48 v, 90 kg jagod po 1 K kg, 20 stotov ostročjega fižola po 22  K, 2  stota  graha  po  34  K,   30  stotov krorapirja po 10 K stot.
—  Zopet poslabšana trgovinska bilanca. Meseca maja je znašal uvoz 340*9 milij. kron (4- 55'3 milij. proti maju 1913). izvoz pa 238*4 milij. kron (4- 12*3 milij.)   V mesecih januarij-maj je znašal uvoz 1542*6 milij. kron (f 155 milij.), izvoz pa 11182 milij. (+ 21'4). Trgovinska bilanca izkazu-je za prvih    pet    mesecev pasivum 4244 milij. kron napram 2907 milij. lani in je torej za 133*7 milij. kron višji nego lani. Bilanca se je poslab-šala, ker je narasel uvoz, predvsem poljedelskih  pridelkov, tekstilnih  su-rovin itd. Pri izvozu je značilno, da se je znižal izvoz sladkorja. Uvoz de-zelnih pridelkov je bil v prvih petih mesecih skoro dvakrat    tako velik, kakor v isti dobi lani in je znašal 59S milij. kron, torej za 30*8 milij. kron več nego lani. Uvoz pšenice je znašal 1,670.000 stotov v vrednosti 33'3 mi-lijon. kron in od tega pripada samo na mesec maj 942.000 stotov. Pšenica se je uvažala iz Romunske, Nemčije, Rusije in Severne Amerike. — Uvoz bombaževine je za 26*4 milij. kron večji nego lani ter znaša 167*6 milij. kron,    uvoz volne znaša 82*7 milij. kron (+ 18 milij.). Uvoz klav-ne in vprežne živine se je zvišal za 5'3 milij. kron;  uvoz goveje živine se je znižal za 3*4 milij. kron; uvoz prašičev se je zvisal   za   96 mili}. kron.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatel] In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodno tlskarne«.
Kdor  Odol  dosledno rabi   vuk   dan, po   oašem    današnjem    znanja   kar najbolje neguje sobe in usta, Ccft«: V> stcklenice K 120, Vi  sttklealct (dotti sa vtč aMttetv) K 7r~*
152. Siev
»SLOVENSKI NAROD', dne 6  julija 1914.
Stran 5.
KINO METROPOL
v areal „Min*■•§• dHMM.
Cei 1M0 ooo»  si to v mini* o«lo*mlo
pogreb  Jfl. Yis. prua  feriiiaila.
Danes   so   zopet   došli   doti   pogrebni film I od Pathć in Dakino.
Skupna doliina   pogrebnih   iilmov čez 300  metrov.
5rorcd: HiđŽe. — Prestolonaslednikov spre-r.od po parku. — Sarajevo. — Ulica bomb--ega atentata. — Mestna hiša. — Pred mo->eio. — Prevoz trupel na »Viribus unitis« v Trst — Nadškof dr. Karlin blagoslavlia trupli. — Sprevod na juž. kolodvor. — Od-hod vlaka. — Na Dunaju pred cesarskim dvorom. — Množice viharno pozdravljajo cesarja. —  Grad Arstetten.
Pređstive dtaes in fsak dal ob i 24.   5. popoldne,     .7   ia   ] 29   ivcčcr.
Cene: I. pr. 80 v., II. 60 v., III. 30 v.
miefns milo s konjičkom
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razSirjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na ttsoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovani. Pozor pri nakupu.
Pazite lzrecno na označilo »s   kon-   1
jičkom« in na polno firmo!  Po 80 h  I
v lekarnah,  drogerijah in parfun?eri-  I
'ah   itd.   Istotako   ie   Bergmannova  I
iilijska krema »Manera« (70 h lonček)   I
čudovita   za    ohranitev    nežnih   dam-   I
skih rok.                    P?4   I
_________I
Borzna poročila. Ijublianska „Kreditna banka v Ljubljani-. Uradni   kurzi dun. torze   6. julija  1914 Malo 2 beni   papSrji.                                    ^ 4^o majeva renta.....      80 85      81*0^ 420 a srebrna renta    ....      83 °5     8415 4"1 o avstr. kronska renta .  . ||   M 45     81-65 4n o ojjr  kronska renta    .  . ;;   79-55     79 75 4- j kranjsko dež. cosojilo  . i    *5O 75      —■— 4'    k. o. češke dež. banke . j    95'—     96'— Srećke,                     j!               ' Srečke \z J. 1860 \'s .  . .  .    415—   425*-......18b4......670--   690-„      tiske........287—   297-zemeliske   I   izdaje . | 278—   283-— J            „          !!.      .,      JI234--    244-1     czrske hipotečne . ., 224-25   234-25 „     dun. komuna ne   . •II 452—   462- — „     avstr. kreditne ... i1 485--   490 — „       ljubljanske.....j    5750      6050 avstr. rdei. križa .   . !|    50-—      54 — W-         »        »      •   -1     27—      31-bazilika......,   24--     28 — Delnice.                 I            I ljubljanske kreditne tanke.!| 39950' 400-— Avstr. kreditnega zavoda    . || -92 60    09^*60 Dunajske bančne družbe     .'. 502 50;  503-50 _hžne železnice......|i    77' 0 |    78-60 Državne železnice.....j. 671-50 i 672 50 AIoine-Montan.......| "86*25    787-25 Češke slaćkorne družbe .   . "  28550    297 — Živnostenske banke  ....    255*50   266-50 Valute.                      1 Cekini   ......;;:."    11-42.     11*46 Marke..........117*90    118*10 Franki   ..........      ^6 —     96 20 Rublji..........U 251-62: 25262 Žitne cene v Budimpešti. Dne d. julija 1914. Termin« ženica za oktober 1914    .   za 50 kg 12-78 ^enica za april 1915     .    .    za 50 kg 13 01 ~« za   okL 1914   ....   za 50 kg    9*23 ' es za oktober 1914    .   .   za 50 kg   7 68 oruža za jutij  1914      .   .   za 50 kg   736 ■ ruža za avgust 1914 •   .   za 50 kg   7 52 Koruza za apr. 1915 .   .   .   za 50 kg   726
ttitoritaiioi mfliL   i =5   •»•«••' Z2L    li     *et.o»i      Nebo .4. 2.pop.l 731-«     107   si. Jsah.   ■nrttita „    9. xv.' 732^2      17-4          „          «WaCno   1 5   7. xj.    7318    181    si. jvxh.       Aet i „   Z pop.! 731 7       16-0   sl.jzali. m     9. xv.    732-2      15 3   brezvetr. đeL ob1a£. 6.    7. «j. ! 735*1       141           .             megla
Srednja temperatura sob ote 17'5*, norm. 19-3b nedelje 1 -5°, norm. 1^4*. Padavina v 24 urah 280 mm in 3*6   mm.
Trfovril                 Tr«9Tcll   2586
V Kanaika na glmeai trfgm se ::   otldalo ▼ mml^m Upi, veliki   a
trgovski prostori
z opravo vred. Prostor door, za vsako trgovino. —   Vpraša se   pri   F. Cvok,  KaiMth.
jVtesečna soba
neopremljena, s posebnim vhodom, prav lena, 2 okni na ulico, se Oddft tako) Ćevljarska ulica 1 HL   °6os
Išče  se proti   dobri  plači
v hmdjski kupčiji Dobro izurjena oseba;
prednost  trgovskim pomočnikorn
Ponudbe pod „Geldliif'c, poste restante Celje.                          2568
Sruštvo inženirjev y £jubljani
naznanja,  da se vrši
v necieljOf  dne 19. Juliia  cb  10 ::::   dopoldne v hotelu Ti voli  :: u
IV. redni občni zbor
z že objavljenim dnevnim redom.
Na predvečer ob 8. uri je istotam sestanek v čast delegatov „Hrv. društva inženjera i arhitekta v Zagrebu*.
NB. Za društveni izlet v Idrijo (odhod iz Ljubljane v soboto, dne 11. t. m. ob 1*6 popoldne) naj se izvolijo gg. elani odboru nemudoma prijaviti. Za vožnjo iz Lo^atca v Idrijo ter obratno je oskrbel odbor avto-mobi!e iz  društvenih  sredstev.                 2617
1660 Piva domaća to vama
omar za led
Simona Praprotnika
v ljubi; ani, ]cnkova nlica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohi5tV' no : mizarstvo spachiioća : dela, katera se to no in po najnižjih ot ah v.-*------^___^r -~         izvršujejo. —   =
Velika zaloga gostiiniikib okroglili iz.
Cemki se pcšiljsjo na zatitevo brnplatno it poitmne prostu.
I ZA*Marn^ANkJ^J^SH^?f ^^^ BOL-EZNL /! 3LJLBLJMSIA.KOMENSKEGAULICA H U
j aEPzn^NKiHTOiiJ-D^FR DERGANC11
Bmimmm^t   1845   KolaMrlli KlftfraCevinaste prevlckc
na seđlih mttmm zabranijo trganje in svetlikanie obleke. U4»*w in h\Miw tedenje! Prospekt po-Slie A. IbNU, tap«t»lk. I «k-l|aaa, leleakvieva aUea 1.
SPenzionistS
trezen in zgovoren, ali vdova z odraslim! otroki, s kavcijo dobi prostor za prodajo pijace s provizijo in stanovanjem ali pa v najem. Ponudbe pod „TakoJ 4OO 2583" na upravništvo »Slov. Naroda«.             2585
■V*   Ii£e ae ▼ Celju    ^H
majhna trgovini«
pripravka xa eao tonsko.
Ponudbe vp- ^]ati :  M«   MudrOV-
eić, trafika Cenalu&a-KošeTO, 9ara|0Te.                                  2567
TOVARNA ZAMAŠK0V
JELAČIN&K9 UUBLJANA
NAJSOLIDNEJSAihNAJCENEJSA
P05TREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT.
DIREKTNI UVOZ PR03KOVINE
izSPANIJE iNPORTUGALSKE.
ZAHTEVAJTEVZORCEl
Sprejme se
iPOTNIK:
ki   bi   obiskoval   stranke   na   deželi proti stalni plaži la provlzlfL
Reflektira se le na boljšo moc, znanje
stroke ima prednost. Pismene ponudbe
z   navedbo   dosedanjega   opravila   je
nasloviti  na                2=80
A. RASBERGER, Ljubljana.
TovarniSKa zaloga gramofosov io godbegili avtonatif.
Fr. P. Zajec
Izpraiaa opttk,
zjilagatelj c. kr. armadt, vojne mornarice, domobrancev itd.     123
Ljubljana, Stari trg it 9.
O£ala in ščipalntki po stroko^njaškill in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica mm- Najnofejši cenik brezplačnol *M
Preminula je danes po polnoči, previđena s svetotajstvi, moja presržno ljubljena soproga, oziroma hčtrka, sneha, sestra, svakinja, vnukinja in nećakinja gospa,
Frida Bučar roj. Gatsch
stara 22 let. Pogreb nepozabne bo v Kostanjevici, dne 6. julija ob 6.  uri   popoldne.
Maše   zadušnice   se bodo   brale   v  tukajšnji   župni cerkvi.
V Kostanjevici, dne 5. julija 1914.
26ii                                            lavoilar Bvter.
IPnoi ncetBi šiba
!    trn- MiH« -«■
I         PoniKttie   na   uprava.   »SIot. Na-| roda« „Prljm* ttW it 2610-.       2610
1  DečeiT
star 15 let, želi vstopiti za ačenca sedla rske obrti (Sattler) in sicer v bli-iioi Ljubljane ali pa ▼ Ljubljani oziroma, kjer je obrtna Šola.               2613 Naslov se izve v uprava iŠtvu »Slov. Naroda«.
Kawarna ><<
'                   FloHlanska nlica sL 6.
I
Novo!                  Novo!
30- 40
vagonov ledu
Mengi?kih pivovarniških  ledenic
Ljubljani, Metelkova  ulica št. 13 in   v   !^iški,    restavracija    wVega**
jv   v vsaki množini           2381
mkct    prodajt
Ccna   do   100 kg  1 K 60 v, za 100 kg dostavljeno na  dom   v  Ljubljani.   Pri  večjem odjemu ali pri   oddaji   iz   ledenice cena po dogovoru z lastnikom
ANTON MAVER
posest. restatricije Vega, Sp. Siska 26. •
! Začetniki !
Griko,   latinsko,   franeosko,  angleSko,
nemško, italijmsko         2577
11      po zelo nlzki ceni.      n
MaHla lUnlfe, Maate?4 alloa 4/L
Stanovanja
Mba.kaldiila, drvarnica, 1 sofea a Madllalkoat, aa ođdajo sa Nadvojvodo Frldorlka oottl it 1 u avgasL                    2573
Hi sofrodnlk
samostojna moč, želi mesta kot poslo-vodja v filijalld, razpolaga tuđi s kav* cijo. — Dopisi na upravništvo »Slov, Naroda« pod ,.1000/2612"            2612
Kopijo se dobro obranjene
necerijske site
ter nekaj oprave za specerijsko trgovino.
Ponudbe z označeno mero in ve-
likost pod „Trgovina it 6000 2581'«
na uprav. „Slov. Naroda".             2581
Proda se pocenl lepo   2616
posestvo
na krasnem kraju, lep razgled, 2 dobro pitno vodo iz studenca, ki izvira le malo proč od hiše, pripravno za letovišče ali za človeka, ki je v pokofu in rad živi v lepem mirnem kraju. Oddaljeno od Ljubljane kakih 13 km ob dol. Seleznici. Hiša z 2 sobama po 25 m2, kuhinja, klet, hlev ža 3 živine, 1600 n sežnjev sadnega vrta. Resni kupci si tuđi lahko ogledajo,seve da je tuđi hiša od znotraj v najlepšem stanu. Naslov gospodinje pove upravn. »SI. Naroda«.
5OO    kron
Vam plačam, ako  moj  uničevalec  korenin MRia
balsatn"    Vaših   kurjih    očes,    bradavici
oti&čancev v 3 dneh ne  odstrani brez   bolečin
Cena   lončku  z garancijskim   pismom   K V—,   3
IonČki K 2*50. Na stotine zahvalnih in prizn. pišem.
Kemenvi Kaschau (Kassa)       2185
I.   Postfach    12 736    (Ogrsko).
Gostilnicarji in trgovci, pozor!
Na prodaj SO — samo Slovencem — pod zelo ugodnimi pogoji slede6a posestva:
1.  V   večjem trgu   dobroidoča   gostilna  in   trgovina  S krasno vilo in lepim posestvom, cena 65.OOO K5
2.  izvrstno    obiskana     gostilna    nsi     najugodnejšem    kraju mesta  z lepimi sobami, krasnim vrtom, dvorano in keg-Ijiščem, cena 3O.OOO K;
3  ugodno ležeča gostilna  in  posestvo v Celovški  okoliciv lepo novo poslopje, cena 15.OOO K.                                   2614
Pojasnila daje: Hranllnlca In posojiliilca v Velibovcn* Koroftko« Trgovsko bolnliko In podporno društvo ? L|nbl]aoL
Zap. St. 694. 1514*
T7"suToilo
gospodom častnlm, pođpornim in pravim članom
trgovskega bolniškega in podpornega društva
v Ljubljani
na
76. redni občni zbor
ki se vrši
v torek, dne 21. julija 1914 točno ob pol 9. zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata«
DNEVNI RED:
1.  Računsko poročilo ravnatelja o pošlo-            5. Samostoini prediogi članov, kiše mo-vanju in stanju droStva za I. 1913                    rajo po §  43. društvenih   pravil  vsaj  osem
2.  Poročilo   revizijskega  odseka  o pre-     dni pied  občnim   zborom   izročiti   pismeno gledanju   računskih   sklepov   za U 1913. in     ravnateljstvu.
skontriranju imovine.                                                 6  Volitev revizijskega odseka za I. 1914,
3.  Prediog   ravnateljstva   na   odobrenje      obstoječega iz treh računskih pregiedovalcev enkratnih fakultativnih podpor, ki jih je rav-     in dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne nateljstvo dovolilo in iz plaćalo leta 1913.        pripadaju ravnateljstvu*                      2615
4.  Prtdlog ravnateljstva   na podelitev izrednih podpor članom za U 1914.
V Ljubljani, dne 6. julija 1914.
ŠMtm Uli«                                                             Ivan YoU,
ravnatelj.                                                                        tajnik.
Sukno, volneno  blago,  vse  vrste  perilno  Uago,
sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo
možko perilo se dobi po najnižjib cenah
i v manufakturni
in modni trgovini
J KKTEft
Oglejte si
itt  L)ubl|anat m. „hteiraite
Sv. Petra cesta 4. 10W      vioro«.
___,______________________   ■ _______«■_______   i
^^^__________^_____^aaaaail
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD* dne 8. jttlija 1914,
152. Itev.
listo ctn!
■L^fll H H^H|m MM| ■NM Mili! Pfflll I« V. PPI
Zaktevajte vzofcb!
»WBI^MW^HaM^MM«MMa^l^HH^a^V^^^i^HMB^^^Ma|^|^M^|^^
UMI flrittn da 4
•    Vnik   «wovu.

[DRUŽBA  „P.  MTERNIG"  BOROVLJE,   KOROSKO.
LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJL    ITD.   JTĐ.
11    CEWiK 1914     » ■•
5JI ttei*o za „Sokole"! ^
Ra^nokar sem dobi!! jako lične
sokoli? spctn&iske znake.
«c m: ?* a  o   ■   ^' m jw.
Ker sem edini pooblaščen od rSiover.sko Sokolske Zvezeu, sem prepričao, da bodejo brati „Sokoli" segrali po istih, osobito pa še, ko je polovica Čistejra dobitka v prid r Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu veČ koniadov dara primeren popust       Se priporoča
EKLKO KRAPEŠ, ur-r in 'rgovec,
2353                        Ljubljana, Jurčičev trg at. 3.
W*T    Modni salon
Svane SchiHer, Sa. <?etra cesta 29
priporoča  veliko   izbero  izi/otorljetiih  dima jakih
damskih in dehlišhih sfamnihov
praznih oblik in nakita.
Sajma   lnr^A$£*ir   J^2a^V
2!»*OVO!                     NOVO!
Grand Hippodrom Noblesse.
Usojam si cenj. p. n. občinst^u naznanlati,
da sem s svoffm hipodromom prve vrste dospel v Iii&biiano, Lattennannov drevored
i
!
Vszk (Lzn velika }aha?aa r?7.7eseI;CTanJa za dame, cp*pode In otrove ob trescerfa. Ćele ure zabave sa gleđalce- he^ Je vedno kaj za  smeli.     —     Lastna godba.   —   Bestavractja.
2579                                    vijudno vabi                                     Kerael Eabath«
laljn tninki sotndaik
specerijske stroke, pripravea tuđi za potovanje in pisarno, nbeh dežeinih jezikov   zmoien, se  liče   za   tftkoj.
Ravaetaia se iprejme
kcDtaristinJa in praktikantioja
wmwk   plsarno.
Ponudbe   pod   „ftt   1000 2591"
na upravn. »SIot.  Naroda«.              2^91

sosolosno priljubljeni ker so neđoseini v taku in trpešnesti.
filagovclite si Jih I cglcdcii alt 3dhte- ^§ vajte cenik          £M
H                               «                                                               H
I Karei Camernik & Ko.   i
I specijalna trgovina 5 kolG5^t ctv- I I  to mobi ti, motorji in posam. dcli I
f ^(ehanična delavnica in garaža I
I        JLjubljana       j
I Dunajska cesta $t. S— ?2 I
IM      *A+mm             v ^l^gantni obliki priporoča
ViZliniCc Narodna tiskarna.
i se iipraii knrjaf
sa parae kotte (Kessehelzer) za vedjo tovarno na Gorenlikem. Prosllec mora bili veič slovenskoga ta aemškega Jezika. Služba }e stalna, vstop tako). Ponadbe se na) blagovali poslati na ANTONA P0N6RATZA, tov. ora&al&a, Jesenlce-FnžiBoy Oorealsko. Tadl se reOektaat lahko takoj gori Imenovanomu
osebno predstavi.                                  2597
Palite in prepntajte se!
s    Od dobrega najboijše    :
se kapi po aajnižjl ceai pri  "             2338
F. ČUDEN
Ljubljana 81 — Prešernova ulica št 1.
Fine,zanesljivo idoče ure, uhani,
prsiani i. t- d.
Now cenik zastonj in pošinine prosto.
Stavbeno poef/etje:
Pi^evzamein javne in zasebne stavbe, zelezobetonske jnostove^ strope itd. — Popravila iz-vrmjem po najmž)ih cenah. Izdelujem nacrte in dajem stroko vna   n a vodila.
Parketna tovarna:
Velika zaloga hrastovih tn bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevza-mem trudi popravila in pola-gam deščice na stara že 06-
sfnjeda   tla.
Strojno mizarstvo:
lzddu)em vsa stavbeno-mizarstvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročitu. Izvršujem tuđi vsakovrstna popravila točno7 povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor; stresne stole, strope, verande, barake odre i. U d. — Popravila izvrsujem   točno  in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in iagam hlode tuđi proti plačilu. — Po ze-leznici poslan les se dostavi na žagopo lastnem industrijskem tiru iz drzavnega kolodvora.
Ustanovljeno  1.   1000.
V. Sc^9^^ttlt JLjubljana.
lehnična  pisama;  za  sldadiščem  drzavnega   kolodvora.
Tele/on štev.  299.
Jadranska banka Hlijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s  Bvafeaa mu 1 Aatrlfc*. s                     DalnUlia glaVllioa K 8,000.000.             ~""   ■akuUa t MmnOto ta afeNttiM.
I                                                                                      f
Kupnje in prodaja Tredaosta« paptaff«  i
(rente, sastavna plaoM, debate«, avaifca  |
itd.) — Valate In devize. — Prianei  ( == k vieni ireeanjeav ===
■~-Z^        ^&&l_____>&g%____>C"g">___^XrS^        >SW^-W^-------^C^>-------Tt&VK-------»^____Z&Z^     ?-Bg^v™ -T-T^
i Sprtlii Uf sa fcrasttet kjUlca
ttr m Ura Ib tokt)M nAok   ^ Obre$lovaa|c ed dec vlefitve de dee dviga.
lalremptirai menico, devize in laktnre. — Zavarovanle vredn. papiriev proti knrznl IzgneL — Kevlz||n irelmnla eri ih lretpiienii — RenAoan-kreditL ==== Berzna naretila. — Inkaso. ====