Poštnina plačana v gotovini« U Ljubljani, dne 21. maja 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. _ Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ' Dasilje veiesrbsfva. Kriza se je nepričakovano rešila s trenutno zmago koruptnega velesrbstva. Pašič in njegovi so grozili navzgor in navzdol in te grožnja so imele uspeh, vsaj za nekaj mesecev, kakor se zdi. Ko je namreč radikal Trifkovič kralju vrnil naročilo za sestavo vlade, je kralj poklical k sebi Davidoviča ter mu poveril sestavo poslovne vlade in sicer neomejeno, s katerimikoli strankami hoče. Davidovič je naročilo sprejel ter v nedeljo kralju naznanil, da ima večino za potrditev hrvat-sfeih poslancev zagotovljeno, po potrditvi pa bo imel večino 50 poslancev in se bo parlamentarno delo moglo neovirano vršiti. Med tem pa je Pašič poskusil vplivati s skrajnimi sredstvi na potek dogodkov. V Belgradu splošno govore, da so radikali najeli armado, ki naj bi v slučaju, da Davidovič sestavi vlado, takoj zasedla pošto, telefonsko centralo ter vsa ministrstva in tako z oboroženo močjo vzdržala Pašiča in njegove. To se popolnoma ujema s Pašiče-vo grožnjo v Bjelini, da se bo, če ne bo šlo drugače, s krvjo in nasiljem obdržal na vladi. Dalje je pritisnila na reševanje krize Rumuniia, ki bi silno rada pridobila Jugoslavijo za nastop preti Rusiji v vprašanju Besarabije. Ker pa Rumunija ve, da pri srbsko-hrvatsko-slovenski vladi tega gotovo ne bo dosegla, kar si ji lahko posreči pri velesrbski Pašičevi vladi, je delala na to, da dobi vlado zopet Pašič. Veliko vlogo igra tu tudi posojilo, ki ga Pašičeva vlada hoče za sramotne pogoje dobiti v Italiji. Seveda bi velesrbski prijatelji pri tem veliko zaslužili. Značilno pri tem je neko pismo, ki ga je pisal veliki jugoslovanski bogataš v Južni Ameriki Pe-trinovič, kralju Aleksandru. V pismu roti kralja, nai Jugoslavija ne jemlje posojila pri Itfilijš, ki je nevarnejša za Jugoslavijo, kot je bila Avstrija za Srbijo ter pravi, da so angleški finančniki pripravljeni dati ranogo večje posojilo pod veliko ugodnejšimi pogoji kot Italija — seveda le, če bo ^'ada uživala vsesplošno zaupanje ljudstva. Zato prosi kralja, naj izroči vlado takim možem, ki bodo znali poravsiali narodni spor v Jugoslaviji in tako napraviti Jugoslavijo veliko in močno, — Vsled tega pis- ma na kralja so seveda radikali silno besni, ker se boje za italijansko posojilo. Vse to: armada, Rumunija, italijansko posojilo je bil pritisk, da se Davidoviču prepreči sestava vlade. In v neizmerno škodo države se je to žal posrečilo. Ko je Davidovič kralju naznanil, da ima večino zagotovljeno, je kralj rekel, da se mu zahvaljuje za dobro voljo, pa da vsled Radičevega proglasa ne more sprejeti vlade, katere večina bi se naslanjala tudi na Hrvate in v kateri bi bilo premalo Srbov. Na te besede je seveda Davidovič naročilo kralju vrnil. Nato je kralj sprejel Pašiča ter mu poveril sestavo vlade, z edinim namenom, da se potrdijo hrvatski poslanci, ker je kralj v tem oziru svoj čas dal besedo, na kar bi naj bila skupščina odgodena do 20. okt. Kako velikanski pritisk je Pašič izvajal na kralja, se razvidi iz tega, da je še v noči oH četrtka na petek kralj nagnal Pribiče-viča, najožjega Pašičevega prijatelja, iz sobe z besedami: «Na polje!« In kljub temu bo v vladi tudi sedel ta Pribičevič, Iz tega se vidi, kako krčevito se drži velesrbski centralizem oblasti in moči, ki mu jo daje vidovdanska ustava. Zakaj iz Slovenije in Hrvatske šo niso izmozgane vse milijarde. Ponovno pa moramo po-vdariti in podčrtati, kakšno ogromno izdajalsko delo so izvršili slovenski liberalci in samostojneži, ko so glasovali za centralizem in da za iškariotstvo, ki ga še vedno vrše slovenski liberalci, ki pomagajo Pa-šiču, nima slovenska beseda dovolj grdega izraza. Opozicija seveda r.e bo odnehala od boja. Zakaj nevarnost je, da pahne velesrb-stvo celo državo v prepad, iz katerega ne bo več rešitve. Opozicija se je takoj, ko je Davidovič kralju vrnil naročilo, posvetovala in izdala naslednji proglas: »Predstavitelji opozicionalnih strank: DS. SLS, JMO in HRSS so vzeli na znanje poročilo Lj. Davidoviča, da mu je bilo onemogočeno izvršiti mandat za sestavo vlade, dasiravno mu je uspelo, da osigitra večino že za prvi dan delovanja v parlamentu. Predstavniki opozicionalnih strank bodo pazljivo in hladnokrvno spremljali nadaljni razvoj sedanje kriz©. Tudi na današnjem posvetovanju so opoziclonalne stranke sklenile ohraniti hladnokrvnost, dokler se nov položaj popolnoma ne razčisti, potem bodo jasno in odločno govorile. Vid: se, da zmaguje korupcija in nasilje in da se bo vladalo pO Pašičevem receptu s krvjo in nasiljem ia ne s sporazumom in po zakonu. Kriza še ni končana. Zakrknjeni do pogina Ali se naj še bavimo s stranko slovenskih samostojnežev? Zadnje volitve v narodno skupščino in sedanje volitve za naše občinske zastope dokazujejo, da so zgubili tla pod seboj in da jih je ljudstvo obsodilo, kakor zaslužijo izdajalci slovenskega imena in slovenskega kmetijskega stanu. Pri sedanjih občinskih volitvah ne morejo več niti v svojih nekdanjih najtrdnejših občinah postavljati kandidatnih list pod svojim lastnim imenom. Zatekajo se pod tuja imena in pod okrilje vseh mogočih tujih strank. Žalostna, pa zaslužena tisoda za stranko, ki je leta 1921. pomagala v Belgradu g. Pašiču kovati verige zasužnjevanja s centralistično ustavo za celoten slovenski narod. Po velesrbskih potih. Ali je pa to strašno propadanje to gospodarsko kmetsko stranko vsaj malo iz-modrilo? Znaki kažejo, da ne dosti. V svoji protislovenski in protikmetski zakrknjenosti hoče ostati do konca, do svojega pogina. Najprvo se je stopila nazunaj s srbsko zsmljeradniško stranko, ki jo vodi sama gospoda — med 10 poslanci je en sam kmet — v eno stranko. Če se danes še pri nas naziva samostojna kmetijska stranka, je to samo varanje javnosti. Te stranke ni več, utonila je v srbski zemlje-radniški stranki. Šla je pa še dalje. Pred nekaj dnevi so imeli ti ljudje v Ljubljani sejo, na kateri so jim poročali nekateri srbski poslanci. Vpričo njih so se slovesno odrekli slovenskega imena in slovenske narodne samostojnosti. Za svoj program so prevzeli velesrbsko pojmovanje, da je v naši državi en sam narod. Sklenili so sledeče: »Samostojna kmetijska stranka — te ni več — smatra vprašanje narodnega edin-stva za nesporno.« Slovencev ni. Sedaj pa razložimo, kaj pomeni ta sklep, ki postaja s tem programatična (vodilna) točka njihovega dela. S tem sklepom so hoteli reči, da ne priznavajo Slovencev za poseben narod, potemtakem tudi ne priznavajo nam Slovencem vseh pravic, ki nam kot posebnemu narodu gredo in ki jih moramo pred celim svetom zahtevati in zagovarjati. S tem sklepom tudi ne priznavajo Hrvatov, da bi bili poseben narod, kakor oni sami trdijo in kar ves svet že stoletja ve. Kaj pa potem hočejo ti čudni ljudje, če Slovenci nismo narod zase, dasi imamo svoj jezik in svojo književnost, svojo narodno zavest in svoje narodne običaje, če Hrvatje prav tako niso narod zase. Trdijo, da smo en narod. Kateri pa? Ali tudi Srbov ne priznavajo, da so narod zase? Ali naj morda Srbi postanejo^ Slovenci? Tako nespameten pač menda ni nihče na celcm svetu, da bi to mislil. Če govore o enem narodu, potem mislijo, da sc moramo mi Slovenci utopiti v srbskem morju. To je pravi in edini pomen tega sklepa o enem narodu. Z centralizmom so ti ljudje Slovenijo prodali Belgradu, sedaj so pa s tem sklepom še proglasili, da ne priznavajo slovenskega naroda, ne priznavajo slovenskih narodnih pravic, ne slovenske narodne samostojnosti. Šli so ponovno med narodne odpadnike. Nekdaj smo imeli v svoji sredi nemčurje, sedaj so pa šli naši samostojneži med srburje. Zanje je, kakor pravijo, nesporno, da so sr-burji, za nas je pa prav tako nesporno, da jih bo slovenski narod, ki hoče in bo tudi kot narod živel, pahnil iz svoje srede. Ni gršega človeka kakor je izdajalec svojega nareda in svojega rodu! Spokorniki na zunaj. To temeljno misel o enem narodu — ki je dejar.fko srbski — so naši samostojneži priznavali že takrat, ko se je sklepala ustava, ki je dala vso moč Belgradu in Srbom v roke. Mi smo jih svarili, jim očitali izdajstvo slovenstva, toda kaj so odgovarjali? Ker smo zahtevali avtonomijo Slovenije, zakonodajni zbor za Slo-vcncc, v katerem bi si sami postave delali in sami o davkih odločali, so nas peo-vali s separatisti in da smo protidržavni. Ko smo povdarjali, da pomeni centralizem gospodarsko in politično uničevanje Slovcncev, so tem bolj besneli in se tem bolj pehali, da se sklene centralistična ustava, ki je vrgla slovenski narod v najhujše verige. In še ponašali so se s tem zločinom, da so pdmagali ustvarjati centralizem. To jc sam njihov kolovodja Pucelj na nekem sestanku še pred nedavnim časom slovesno izjavil in se ponosno trkal na prsa. Razmere so pa postajale v Sloveniji vsled te zločinske politike sa-mostojnežev vedno hujše, ljudstvo je spo-. znalo v njih one ljudi, ki so mu naprtili to neznosno breme in samostojneži so se ustrašili ne morda svojega hudodelstva, ampak ljudstva. Zato so zadnjič tudi sklenili, da zahtevajo »revizijo ustave, v smi-s,:i »"""takega prebivalstva«! Ko so šli leta 1920. v volivni boj, so zatrjevali, da so tudi oni za avtonomijo. Ko so 2 prišli v Belgrad, so izdali Slovence in glasovali za centralizem. Ko jih sedaj ljudstvo radi njihovega izdajstva biča in tepe, pa govore, da so za revizijo (izpremembo) tega, kar so oni s svojimi glasovi ustvarili. Toda nikjer ne govere o zakonodajni in iinančni avtonomiji Slovenije, kar edino more zagotoviti »koristi kmetskega stanu«, Kakšna revizija ustave pa je to, če nimamo svojega slovenskega deželnega zbora, ki bi sklepal postave, kakršne so nam primerne in ki bi odločal o davkih, kako se pobirajo in za kaj se porabijo. Samo zakonodajne in finančne avtonomije nam morejo prinesti odrešitev. Te so pa dosedaj samostojneži pobijali, tudi sedaj m govore o zakonodajni avtonomiji Slovenije. Vsaka zahteva po reviziji ustave brez zakonodajne in finančne samostojnosti je varanje javnosti, koristi slovenskega kmeta bodo s tako revizijo ustave brez zakonodajnega zbora Slovenije prav tako malo zavarovane kot danes, ko kmet ječi pod velesrbskitn jarmom. Proč od Belgrada, to je naše geslo I Mi priznavamo in se bomo borili za državno edinsivo, narodnega edinstva, s katerim nas izžemajo, pa ne bomo priznali nikdar. Mi zahtevamo, da sami sklepamo o svojih postavah, si sami nalagamo davke in jih zase porabljamo. Mi zahtevamo svojo šolo in uradništvo, ki bo odvisno od slovenskega ljudstva, nc pa od belgraj-skih mogotcev. Občinske volitve. Slovenski možje! Ali ste že razmišljali o tem, kaj pomenjajo za nas Slovence letošnje občinske volitve, ki se pričenjajo v nekaterih občinah že koncem meseca majni-ka? Ne še?! Če ne, potem pa stopite takoj skup in povejte drug drugemu nekaj sledečih misli: 1. Gre za občinsko avtonomijo. Ohrani-nili jo bomo le tedaj, če bodo v občinskih odborih sami odločni, samozavestni možje, ki bodo znali braniti samoupravne pravice občin proti vsem in vsakomur. 2. Gre tudi za avtonomijo naše Slovenije, naše nerazdružljivo dežele. Pomislite pri tem samo to, s kakšno mrzlično živahnostjo dela takozvana JDS-stranka naših liberalcev, da bi žela kaj vspehov pri teh občinskih volitvah. Vsak čas in v raznih občinah si natika ta stranka na svoje centralistične, samo v Belgrad škileče glave nove in različne klobuke in se oblači v razne po-nošene obleke raznih »gospodarskih« i. dr. strank. A kdo so vsi ti liberalni »gospodarski« kandidatje? — Vsi skup so pristaši onih nebrzdano koruptivnih strank, ki so vam, slovenskim možem, v kojih rokah je sedanja in bodoča usoda slovenskih občin, naložili neznosni jarem s centralistično vL dovdansko ustavo, ki jo hočejo za vsako ceno še nadalje vzdržati. Občina kot prva, — in bodoča samoupravna (avtonomna) zakonodajna kot druga korporacija, sta tako tesno spojeni in navezani druga na drugo, da ni prve brez druge in ne druge brez prve. Brez zakonodajne samoupravne Slovenije ne bo nik- dar avtonomne občine! S tem pa, da se borite za avtonomno občino, gradite zaedno od spodaj navzgor tudi avtonomno Slovenijo. In ko dogradimo to mi vsi z združenimi močmi; ko dobimo svoj lastni postavo-dajalni zbor, šele tedaj bo zajamčena loboda, prava avtonomija slovenskim občinam. Ali razumete sedaj, zakaj tak napor naših velesrbskih centralistov — liberalcev, da bi dobili v roke kar največ občin? Da bi mogli zatrobiti v belgrajski centralni rog:GIejte avtonomistična ideja pada celo v občinah! Mi velesrbski eentralisti, pridobivamo, in ljudstvo se spoprijateljuje z bel-grajskimi izžomovalci, ki iih zastopamo v Sloveniji mi — velesrbski eentralisti. To se pa ne sme zgoditi in se tudi nikoli ne bo! Vse * gospodarske« fraze, ki vam jih bodo ali so vam jih že nametali liberalni, centralistični ljudski osrečevalci, so prazen nič. Zadnje občinske volitve so dale ogromno večino edino pravi avtonomi-stični — SLS stranki, ki js tudi v resnici edina prava zaščitnina avtonomistirnc ideje. — Ali ni naša stranka v občinah (^»podarila vestno in dobro? Centralistične dobrote za na5e občino. In pa še tole premišljujte in povejte drug drugemu: Kakšne dobrote so občinam prinesli oni., ki so pomagali ustvariti centralistično ustavo, in ki hodiio sedaj z gospodarskimi« in sličnimi krinkami na svojih obrazih nad vas in okoli naših mož? Evo nekaj takih ^dobrot« za naše občine! Zloglasnega kuluka se skoro več ne splača omenjati, ker je po edini zaslugi naših poslancev inenda končno pokopan. Toda ogromno dela, jeze, stroškov, ki jih ja prizadejal občinam, ne bo mogoče tako hitro pozabiti. Kaj pa zakon o »Državni hipotekami banki «, po katerem bodo morale občine leta 1927. prenesti v.es denar v Belgrad ? Ce namreč ne pride dotlej zakonodajna avtonomna oblast za Slovenijo. In zakon o »Občinskih poštah«? To bo dirjal župan nli občinski odbornik po brdih in dolinah s poštno torbo na rami na občinske stroške, kleli pa oni, ki bodo plačevali ogromne občinske davščine — s tistimi vred, ki bodo morda v svoji zaslepljenosti dali svoje glasove centralistično-liberalnim »gospodarskim« strankam. — Avtonomna občina pod varstvom avtonomne zakonodajne oblasti bo znala ubraniti ee takih centralističnih sekatur naših občin. Pa še zadnji napad na občine* po katerem bodo te morale plačevati škode »» poštnih in brzojavnih napravah. Centralistična odredba, nad katero ee je zgražal celo velesrbski »Slovenski Narod«! Vse te dobrote centralizma in še druge dobro premislite, zlasti pa to, da so jih kn-vi naši eentralisti, potem pa z mirno vestjo pojdite v boj za avtonomno občino in v »oj za nositeljico avtonomne ideje — za SLS' _ —' Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obld!e A. & E. SKABERNE - Llubllan«. M«tni tri 1®' fia kaj pazite pri občinskih volitvah. 1, Ne zaupajte liberalcem, kadar vam vsiljujejo kompromise. Da ne boste opeharjeni, naznanite vsak tak slučaj tajništvu SLS. , . . 2, Volitve niso povsod na isti dan. Tudi kandidatne liste se ne vlagajo v vseh občinah po istem času. Zato berite natančno vse razglase. 3, Če bi kdo podpisal kako nasprotno listo, naj podpis prekliče. 4, Skrbite že sedaj, da nc bo na dan volitev manjkalo nikogar na volišču, V vsaki vasi mora biti zaupnik, ki prevzame nalogo in skrb, da bodo vsi naši šli na volišče. 5, Naši zaupniki naj skrbe, da zvedo vsi naši volivci pravočasno številko skrinjice in ime čuvarja naše skrinjice (predstavnika liste). 6, Naše kandidatne liste vezite med seboj. Naznaniti morate to glavarstvu vsaj 8 dni pred volitvijo. 7, Pazite že sedaj, če nasprotniki kja uganjajo sleparije s podpisi. 8, Vsa pojasnila, ki jih rabite, vam da tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, ali tajništvo SLS v Novem mestu, Ljubljanska cesta (Tiskarna Krajec), KAKO PREKLIČEŠ PODPIS NA NASPROTNI LISTI ? Okrajnemu glavarstvu pošlji to-le; Izjava. Podpisani preklicujem svoj podpis na kandidatni listi (navedeš označbo tiste liste) in izjavljam, da kandidature po tej listi ne sprejmem, — Loka, dne...... 1924, — (Podpis), — Poskrbi vsakdo, da s I svojim podpisom ne podpira sovražnikov j našega ljudstva. Če si podpisal kako listo pa nisi vedel, da je napačna, gotovo pre-ldiči podpis. p® sv© j a izborni kakovosti • s« tna»iwr«dne, canejše fz-^alko. B833TS G V V S KI TBSOVIMi. K.....,,ll>l>'llllllllllllllllllll|||il|||||l!llllllllllllllllllll1llllllllllUllllllllllllllU | Najvarneje nalagate denar v pupilarno S g varnem zavodu I Hranilnici kmečkih 1 | občin v Ljubljani, § | Dunajska cesta 32, (Hiša Zadružne Zveze), r ''''■lllllllilllllllltlllDlIlllllIllUlUUlUlUlIMIIIIUIIIIUiUltllUUiHtUUIIIUIIIl! d Tridesetletni jubilej krSč. soc, delavske organizacije. 1. junija praznuje naše krščansko delavstvo slavlje 30 letnega obstoja svoje organizacije. S tem svojim gibanjem je naše delavstvo veliko pripomoglo do tako lepega razvoja Slov. ljudske stranke, ki tako neustrašeno stoji danes na braniku za pravice slovenskga delavnega ljudstva. Boj proti korupciji, ki ga bije tudi obrtnik in istotako tudi kmečko ljudstvo, je boj nas vseh. Pripravljalni odbor za praznovanje tridesetletnega jubileja, ki se obhaja v Ljubljani dne 1. junija, vabi vse svoje prijatelje iz kmečkega stanu k proslavi, da tako skupno manifestiramo za pravice vseh stanov. d Birma v dekaniji Novo mesto: Šempeter v torek, dne 1. julija, Šmarjeta v sredo 2. julija, Bela cerkev v četrtek 3. julija, Brusnico v petek 4. julija, Novo mesto v nedoljo 6. julija. Šmihel v torek 8. julija, Podgrad v sredo 9. julija, Stopite v četrtek 10. julija, Vavta vas v petek, 11. julija, Toplice v nedeljo 13. julija, Poljane v pondeljek 14. julija, Črmošnjice v sredo 16. julija, Soteska v četrtek 17. julija, Prečina v petek 18. julija, Mirna peč v nedeljo 20. julija. d Svarila žganjekuharjeiii. Dogaja se, da poedini žganjekuharji, odkar je generalna direkcija posrednih davkov izpreme-nila način pobiranja davka na žganje, od finančne kontrole izdana uradna potrdila, da je trošarina na določeno količino žganja plačana, radirajo in vpišejo na isto potrdilo večjo množino itd., ali da sicer nekorigirana uradna potrdila ponovno uporabijo in končno, da napovedo uradnim organom napačno i mo. Tako ravnanje pa spravi prizadetega v nasprotje ne le s trošarinskim pravilnikom, temveč mu naprti vselej še sodno kazen. Skratka: za izsledeno stranko je vselej ugodnejše, da sploh nima potrdila, kakor pa če bi imela potrdilo s ponarejenimi podatki. d V mesecu marcu se je izselilo iz našo kraljevino 1700 oseb in sicer: 1167 moških in 533 žensk. Po pokrajinah odpada na Vojvodino 979 oseb, Hrvatsko in Slavonijo 345, Dalmacijo 164, Srbijo 102, Slovenijo 79, Črno goro 16, Bosno in Hercegovino 13. Po poklicu je bilo kvalificiranih delavcev 50, nekvalificiranih 85, kmetov 1115. Po zemljah uselitve odpada na Brazilijo 711, Argentinijo 431, Kanado 352, Zedinje-ne države Amerike 146, Chile 10, ostale zemljo Amerike 27, Avstralijo 20 in Novo Zelandijo 3. d Nova banka. Dr. Šušteršičevi prijatelji so ustanovili »Prometno banko«. Banka bo prevzela vse posle dosedanjega »Hranilnega in posojilnega zavoda«, ki preskrbuje kredit tvrdki Indus (Pollak). d Cvetke iz zadnje Domovine. Podrep-niki, klerikalna zanikamost, hujskač. Marijine device, čukovski glasovi, petolizec, župnik bo začel zbirati lepa dekleta, dobro-rejeni fajmošter, culukafrska sirovost. Te psovke je nagromadila 20. številka Domo- vine kljub temu, da v isti številki ponovno navaja Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjega. d Sokolska vzgoja. »Po telovadbi veselica, petje, ples«. Tako se glasa vabila na sokolske prireditve. Glej »Domovina« štev. 20, str. 3. d Stanovanje na trgu. V Ljubljani se je nekdo, ki so mu opravičeno odpovedali stanovanje, naselil na trgu sv. Jakoba. Ponujali so mu že stanovanje drugod, toda mož hoče pokazati svoj »prav« in stanuje daljo na trgu. Brizgalno v rokel d Ustanovitev novega odseka »Orek v Zaplani. Na velikonočni pondeljek se je ojunačilo kakih 30 čilih zaplanskih fantov in so s pomočjo vrhniške orlovske srenje ustanovili svoj odsek. Navdušenja je veliko, a začetek je težak. Zato bo vrhniška srenja priredila v nedeljo 1. junija v Za-plano izlet z dopoldansko sv. mašo na prostem ob pol i0, popoldne po litanijah pa javno telovadbo in slovesen sprejem novih članov v orlovsko družino. Sodeluje sale-zijanska godba iz Mladinskega doma. Lepa romantična lega Zaplane, njen krasni razgled, ugodna zveza vlakov in mična orlovska prireditev bo gotovo privabila dosti izletnikov 1. junija v Zaplano, ki bodo s svojim obiskom dali pobude novemu zaplan-skernu Orlu. d Na Rožniku srno dobili preteklo nedeljo, dne 11. maja novo zvonove. Popoldne so bili blagoslovljeni. Viški cerkveni1 zbor je pa z lepim petjem povzdignil slovesnost. Tako se vračajo nazaj lepi časi, ko nas je z višave opominjal glas zvona k službi božji in k molitvi. d Nespametna ljubezen. Z Viča se poroča, da je neki Jože Svctlič iz napačne ljubezni do svojega porednega otroka naznanil sodišču učitelja M. Jegliča, češ da ga je poškodoval s tepenjem. Pri razpravi pa je bil zaslepljeni oče osramočen, dobri vzgojitelj viške mladine Jeglič pa je dobil sijajno zadoščenje. d Umor Crla na Igu. V torek, dne 13. maja, zvečer so ra Krcmenci pri Igu vaščani pomagali pri Šerjaku staviti strešno ogrodje. Zraven sta bila tudi brata Jože in Janez Kraljič. Janez Kraljič je približno okrog 11, ure, ko so delo končali, začel prepir z besedami; »Smrkovci, spat!« Med navzočimi se je vnel prepir, ki se jj vedno bolj ostril. Zlasti sta se zaganjala oba Kraljiča v svoja dva bratranca, s ka* terimi se že dolgo nista razumela. Alojzij Smole, ki je bil tudi pri delu, je začel miriti z besedami: »Dokler sem jaz tu, se vama (namreč bratrancema Kraljičev) ni treba bati.« Na te besede je eden izmed Kraljičev skočil proti Smoletu in ga z no- volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & IE. SKABERNE - Ljubljana, Mestni tr^lO. ž c m sunil v vrat ter mu prerezal glavno žilo, nakar se je Smole mogel le še v hišo privleči, kjer je takoj umrl, Ne ve se še natančno, ali ga je zaklal Jože ali Janez Kraljič, ker oba brata umor drug na drugega zavračata. Jože je takoj pobegnil v gOizd, kjer so ga pa že dobili. Ranjen je tudi eden obeh bratrancev, vendar ne nevarno. Janeza so takoj prijeli in ga zaklenili v vežo. Spominjamo na to, da je že pred tremi leti hotel Janez Kraljič ubiti Smoleta in je bil za poskus umora kaznovan na deset dni zapora in v povrnitev vseh stroškov za prizadete rane. Orožniki Bo oba Kraljiča zaprli. — Pripominjamo, da sta Kraljiča doma iz velesokolske hiše in je značilno, da je Janez Kraljič kljub poskušenemu umoru pred tremi leti ostal še nadalje navdušen Sokol in nosil tudi sokolski znak. Kakšna surovost teči v Janezu Kraljiču, je razvidno tudi iz tega, da je jokajoči materi umorjenega, ki mu je vpričo svojega v krvi ležečega mrtvega sina očitala, zakaj ji je umoril sina, dal ciničen odgovor z grdo psovko na Orle, katerih član je bil pokojni Smole. — 16. t. m. se je vršil pogreb, Kakor ga Ig še ni pomnil. Pokojnega brata je spremljalo celokupno Orlovstvo z žalnim vencem in i nešteta množica ljudi, ker je bil pokojni Smole eden najboljših, najprijaznejših in najpriljubljenejših fantov na Igu. Ob odprtem grobu se je v imenu Orlovske pod-zveze poslovil od njega br. Čampa. V srce segajoč je bil prizor, ko se je ob spominu, da pokojniku ni prerezala nit življenja vojna, dasi je bil trikrat ranjen, ampak je moral v cvetu mladosti pasti kot žrtev podivjanosti svojih sosedov, vrgla ljubljena sestra — kakor so sploh živeli vsi domači v vzorni vzajemnosti med seboj — na grob in klicala le brata: Lojze, Lojze! Cel Ig je bi! pod strašnim vtisom tega barbarstva, da je sokelska podivjanost, vzrastla baš na Igu iz gostilniškega okolja, oropala mirno hišo dragega sina in bodočega gospodarja, vsem prisotnim pa zvestega prijatelja. Končno besedo ima sicer sodišče, vendar je naše prepričanje, da bo vsled tega dogodka samega ob sebi izginila podivjanost, ki ne prizanaša niti življenju, tudi iz naše fare z vsemi, ki jo podpirajo! Pokoj blagi duši, spoštovani družini r.aše globoko sožaljel d Strašna žaloigra. Dne 14, maja po-oldne se je našlo v gozdu Risje pod marno goro truplo Marije Zevnik iz Št. Valburge pri Smledniku, dvakrat ustreljene in zadavljene. Nesrečnica je 29 let stara, živela sodnijsko ločena od svojega drugega moža, ki ji je zapravil celo premoženje. Posestvo, ki mu ga je ona zaže-aila, je bilo prodano ter je v par letih za- pravil nad 1 milijon kron. Popival pa je tudi z zloglasnim Janezom Kristan p. d. Tomažinovim iz Golega, že večkrat kaznovanim. Tudi ta se je, ločen od svoje žene, držal nesrečnice. Dala mu je 30 tisoč kron, da bi ji preskrbel vožnjo karto za Ameriko. Zastonj je nesrečna žrtev čakala na karto od agenta iz Zagreba, ker sta denar zapila Kristan in njen mož. V torek, 13. maja, jo je zvabil, da je šla po noči ob desetih v gozd, češ, da bosta šla v Zagreb po vožnji list za Ameriko. Pred par dnevi je namreč umorjena še dobilo zadnjih dolžnih 60.000 kron od prodanega grunta Nosila je ta denar vedno s seboj, za kar je vedel morilec. Zato jo je zvabil v gozd, umoril in uropal. Vzel ji je zlato uro in denar, kar ga je imela v torbici. Ker pa je imela večjo vsoto 58.000 kron pod obleko zašito, teh morilec ni našel. 8 Ponarejevalce angleških bankovcev po pet funtov šterlingov so zasledili v Trstu v stanovanju neke gospe. Bankovce so razni ljudje razpečavali po raznih bankah. V Zagrebu so pa ujeli nekega takega razpečevalca, ki je potem vse izdal. d Kropa. V petek, dne 16. t. m., je umrla najstarejša oseba v Kropi Marija Šolar v 91. letu svoje starosti, mati župnika v Žalni g. Jožefa Šolarja. d Železniška nesreča. Na postaji Pre-stranek pri Postojni je nagromadena cela množica vagonov, le en tir za osebne vlake je prost. V noči od 16. do 17. maja je službujoči uradnik Prudenziali po pomoli dal kretniku povelje, da odpre kretnico na tir, kjer so stali vagoni. Mislil je namreč da pride neka lokomotiva. Toda namesto lokomotive je pridrvel ekspresni vlak iz Ljubljane ter se z vso silo zaletel v vagone, dasi je strojevodja ekspresnega vlaka opazil napako, pa vlaka ni mogel tako hitro ustaviti. Mrtva sta er. karabi-njer in en sprevodnik, težko ranjene pa štiri osebe. Ko je Prudenziali videl, kaj se je zgodilo, je vzel revolver in se ustrelil. MED BRATI IN SESTRAMI. f Janko Srdej. 13. t. m. so v Grahovem pokopali prečast. g. vikarja J. Sedeja. Pogreba se je udeležilo 33 duhovnikov in sam prevzvišeni knez in nadškof goriški, ki je tudi imel pontifikalno čmo mašo za pokojnim vikarjem, ki je bil njegov rodni brat. Andrej Lavrič, bivši vipavski dekan, kateremu je bilo odbito italijansko državljanstvo, je dobil župnijo Erezovico pri Ljubljani, kjer je bil pred kratkim inštaliran. Splošno sloven. žensko društvo v Gorici je otvorilo v nedeljo 18. t. m. v svojih društvenih prostorih v Gorici vrsto zani- mivih predavanj o vkuhavanju sadja ia zelenjave ter o konserviranju sploh. Predavanja je prevzel strokovnjak Just Ušaj. Razpusti sloven. občinskih odborov. Ena za drugo padajo naše občino v Julijski Benečiji v roke italijanskih komisar-jev-fašistov. Pred dobrim tednom so razpustile laške oblasti slovenske občinske svete v Tolminu, v Kobaridu in pri Sv. Križu, prejšnji teden pa so se spravili šo nad občin, svet ene največjih sloven. občin na Goriškem, nad Cerkno, kjer je imenovan za komisarja neki dr. Jerabek. Ljubljanski visokošolci v Trstu. Pretekli teden so poselili tehniki in kemiki ljubljanskega vseučilišča v spremstvu nekaterih profesorjev Trst, kjer so si ogledali tamoinje industrijske naprave. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje: Podpisani sem lastnik posestva, od katerega plačujem 13 Din 58 par neposrednega davka. Preskrbujem 10 let staro sestro. Drugo leto bom poklican na nabor. Ali imam pravico do oprostitve vojaške službe in sam se moram v tem oziru obrniti? F. M. V. Odgovor: V smislu čl. 50 c) zakona o ustrojstvu vojne in mornarice imate pravico do oprostitve vojaške službe. Ta člen odst. c) pravi, da so vojaške službe oproščeni: »edini hranitelji nesposobnih za-drugarjev, ki žive ob poljedelskih posestvih ali ob osebnem delu ter plačujejo na leto 20 Din ali manj neposrednega davka. Med nesposobne zadrugarje se štejejo ženske vobče, izmed moških pa oni pod 17 in preko 60 let starosti, ali če jih spozna komisija za stalno nesposobne«. V smislu tega člena se Vašo sestro šteje med »nesposobne zadiitgarje« in ker ne plačujejo nnd 20 Din neposrednega davka, boste oproščeni. Ni Vam pa zato treba delati nobene prošnje. Ko bo župan sestavljal rekrutni spisek za Vaš letnik, — to se godi navadno vsako leto meseca marca, — tedaj si pravočasno preskrbite rodbinsko polo od župnega urada iu potrdilo o davkih, ki ga dobite pri davčnem tiradu, S temi potrdili pojdite k županu, ki bo vse Vaše podatke vpisal v rekrutni spisek. Ob priliki nabora pa opozorite predsednika rekrutne komisije na svoje razmere in rekrutna komisija Vas bo tedaj že ob naboru oprostila. Ha|boi]S( Šivalni stroji in kolesa tfliritfVfiStf*!" za r°dbinsko in obrtno I&ObCjB rabo vedno v zalogi edino pri lOSlp PClCHlIC UUliUagSft, ob vodl b!lin Prešernovega spomeniki stotum potrebščine za Slvllle, krojače, Cevl|orje In sedlari«. Ge'.anterl|a ln vse drobno blago. Scfiicht ScSiiclrtoTO Pravo 'Jdcn, varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime ..StitlClBl" in na znamko „JClCII"! 8 POLITlCni • 2HPISK1 Francija. V nedeljo, 11. t. m. so so vršilo v Franciji državnozborske volitve, katerih izid je iznenadil vea politični svet. Kljub temu, da so se teden prej pri nemških drfavnozborskih volitvah znatno opomogli nemški narodnostni zagrizenci, ki besno sovražijo Francijo in njeno zunanjo politiko in da so je zategadelj skoro s sigurnostjo pričakovalo, da bo tudi pri francoskih volitvah zmagala podobna struja, je vendar francosko ljudstvo pokazalo čisto drugačno politično lice. Francoski narod je pri zadnjih volitvah ostro obsodil politiko dosedanjega ministrskega predsednika Poincareja, politiko železne pesti proti Nemčiji, obsodil blazni militarizem, obsodil protiljudsko in nasilno politiko, ki je osovražila Francijo v svetu. Francosko javno mnenje se je preokrenilo na levo in izreklo nezaupnico Poincareju in istočasno tudi predsedniku francoske repuh like Millerandu, katera dva sta ustanovitelja in glavna voditelja dosedanjega vladnega, takozvanega narodnega bloka, ki je pri teh volitvah temeljito podlegel. Pri vsem tem sta igrala brezdvomno sledeča dva vzroka važno vlogo: želja francoskega naroda po miru v zunanji politiki in odpor proti silnemu povišanju davkov s strani dosedanje Poincarejevo vlade, kar je povzročilo znatno draginjo. Poincare je izgubil okoli 120 mandatov; njegov narodni blok šteje Ie še okroglo 200 mandatov, kar pa šo daleč ni polovico celega parlamenta, ki šteje 584 članov (prej 640). Socialistično, kuiturnobojno razpoloženo opozicijo, ki je položila Poincareja, vodi Edvard He-riott, župan mesta Lyon, mlad, izredno delaven politik, eden najbolj bistroumnih govornikov Francije. V dosedanjem parlamentu je Heriott v boju proti Poincareju zagovarjal sporazum med Francijo in Nemčijo, ker je ta v interesu obeh narodov; krepko so je boril v parlamentu in zahteval, naj se zniža vojaška službena doba na najnižjo mero. Zagovarjal pa je v parlamentu tudi mir in sporazum (pred letom dni se jo dalje časa mudil v Rusiji) m zbližan je z Ameriko. Heriottu ob strani pa stoji Aristide Briand, ki ima kot že sedemkratni ministrski predsednik lepo mero izkušenj in bo najbrž postal za Po-incarejem šo osmič. Poincarejeva vlada bo koncem t. ra. podala svoj odstop, ž njo vred pa bo, kakor se pričakuje, odstopil tudi predsednik republiko Millerand. ZOPER SLABOKRVNOST SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste zdravniki najbolj »AROMATIČNO Pri TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna andelu varim« na Vrhniki. — Je izvrstnega °Ki!sa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli ln pa otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol litra) Stanei 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, pri-porotljitro pa je zaradi cenejše poštnine naročiti p.?.1. J steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! --•-i-.™ lekar"arja HOCEVAR-JA na VRHNIKI I sa Prvovrstna znamka, se dobe po brezkonkurenCni m pri trdili O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ul. 11. p Občinske volitve. Nekateri mislijo, da občinske volitve nimajo tolike važnosti kot se poudarja. Mi vemo, kako preže nasprotniki, da bi jih zlorabili v vsej javnosti. Zato opozarjamo in opominjamo. Vselej so se tisti praskali, ki nas niso ubogali. Povsod torej složno v boj za avtonomijo občin in cele Slovenije. p Volivcem novomeškega okrajal Za vse občine, razen Šmihel-Stopič, Poljan, Črmošnjic in Novega mesta, se bodo vršile občinske volitve v nedeljo, 25. junija t. 1. Skrinjice SLS v občinah Mirna, Mirna peč, Toplice, Velika Loka in Št. Peter bodo prve, v občini Ajdovec pa ima prvo skrinjico Kmetska zveza, drugo SLS. O razporedbi naših skrinjic v csialiii občinah poročamo prihodnjič. p Dr. Žerjav in občinske volitve. Kakor se vsak izdajalec boji sodbe, tako se je boji tudi izdajalec slovenskega naroda — dr. Žerjav. Bližnje občinske volitve bodo najhujša obsodba za naše Iškarjote. Iškarjotje si ne upajo pod pravim imenom postaviti kandidatnih list zato si izmišljujejo nove firme. V večini občin pa liste še sestaviti niso mogli, ker izdajalcev se vsak sramuje. Da bi pa zavlekli obsodbo ljudstva, dr. Žerjav zahteva pri merodajnih oblastih, da demokratom na ljubo kršijo zakon in občinske volitve — odlože. Izdajalci bodo sojeni, četudi se izmikajo in sodba ljudstva bo kruta toda pravična. «Avtonomist« priporoča svojim bralcem sledeče: «Posebno previdni naj bodo naši somišljeniki pri branju časopisov. Kar stoji v časopisih, je navadno strankarsko pobarvano, zato je treba skrajne previdnosti.« Mi bralcem in posebno Prepeluhovim somišljenikom toplo priporočamo, naj imajo te stavke vedno pred očmi, kadar berejo njegov list. p Prepeluh priporoča ljudem, naj mislijo s svojo glavo. Ker so naši somišljeniki to vedno delali in niso potrebovali opominov, velja seveda to samo njegovim pristašem. In tem bi mi nujno svetovali, naj res mislijo s svojo glavo in ne s Prepeluhovo, ker se bodo sicer nekoč tolkli — po svoj}. p Politika nasilstva. Opozicija je opozorila predsednika narodne skupščine, Ljubo Jovanovica, da je dala vlada napadalcem na Davidovičev shod 5000 Din in proste železniške karte. V Šabcu sta povzročila izgrede dva preoblečena policista, v Banja-luki so bili vsi razgrajači od vlade naročeni. Torej vlada, ki je zato poklicana in plačana, da varuje red v državi, ta vlada sama naroča in plačuje nered! Če to ni norost, pa tudi ni nič. Potem naj pa država obstane! p Milijarde slovenskega premoženja so se preselile v Beigrad. To je zapisal zadnjič Domoljub, pa je velesrbsko Domovino silno zabolelo. Skuša utajiti. Pa ne gre. Prazni hlevi naših kmetov, vedno bolj zadolženi kmetski domovi, vedno višji dačni nalogi, ki jih v Srbiji sploh ne poznajo, ker mi za Srbijo plačujemo davke, dalje naša trgo-CDalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) nRznmra n Dof iskana je in izide kmalu na 15 pol ah kot življenjepis in molitvenik Sv. Marjeta Alalcok. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru ali pa pri Ml. Marijini družbi Sv. Anton v Slov. goricah. Cena 20 Din. Prilagajo se položnice. n V Rciečah pri Skofji Loki uprizori Kat. prosvetno društvo na Vnebohod 29. maja ob pol 4 popoldne dramo v Štirih dejanjih: »Eiida in Kerpa-zanc. Vabljeni! n V Smarci smo dobili S nove bronaste zvonove, kateri bodo v nedeljo dne 25. maja blagoslovljeni, popoldne priredi Odbor za nabsvo zvonov v Šmarci igri »Sin< in »Eno uro doktor«. K celodnevni slavnosti od blizu in iz okolice najuijudneje vabljeni. — Odbor za nabavo zvonov v Smarci. n Sv. Gregor. Vljudno naznanjamo cenj. občinstvu, da so vrši ponovitev »Pasijonac še dvakrat in sicer na Vnebohod 29. maja in binkoStni pondeljek 9. junija. Začetek vsakokrnt ob pol S popoldne. Ker sta ti dve predstavi zadnji v letošnjem letu se vabi na obisk. Opozarja se na predprodajo vstopnic. n Tečaj za vinogradnike. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu (Novo mesto) priredi v dnhe 10. in 11. junija t 1. teča za zeleno ccpljemje trt ln za poletno zatiranje trtnih škodljivcev. Tečaj se prične na bin-koštni torek 10, junija ob 8. uri zjutraj in se konča v sredo, dne 11. junija ob 5. uri popoldne. Udeleženci stanujejo lahko na Grmu, revnejši dobijo po možnosti tudi prispevek v hrani. Kdor se želi tečaja udeležiti, zglasi naj se najpozneje do 5, junija po dopisnici pri ravnateljstvu šole in pride naj na aaa pouka na zavod. n Kam v nedeljo 1. junija? Vsi v Vovpolje k Speljaju kjer bo velika čebelarska prireditev: godba, petje, prosta zabava in več zanimivosti. Svira farna godba Cerkljanska. Kdor želi poštenega razvedrila, naj ne zamudi. n n Veliko gozdno zabavo r Čepljah (na Kamnih ali na Pesku) med Dobrovo in št. Vidom pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 25. maja popoldne od 1. ure dalje podružnica Jug. matice na Dobrovi. Igrala bo godba, pekli se bodo na ražnjiii jancl in srečolov bo nudil mnogo dobitkov. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na vnebohod, to je 29. maja. brezpL KROJAŠKEGA POMOČNIKA, boljšo mo8, sprejmem v trajno službo. Pogoji po dotfovoru IVAN LIKOZAR, krojač, Predoslje pri Kranfr fj na deželi išče vpok. uradnik srednje starosti, ki bi imel priliko delati tudi Ponudbe upravi pod Dobra prilika 2879. NAJBOLJŠA JE IN OSTANE »PEKLENSKA KOSA« Dobi se po vseh večjih trgovinah aH pa pri F. S. ŠKRABAR samoprodaja »Peklenskih kos« — VIŠNJAGORA, vina, naša industrija itd. — vse kriči in vpije, da se sliši po celi državi: vrnite nam s krvavimi žulji prislužene a s pomočjo cetra-lizma ukradene milijarde 1 Naše so, sami smo trpeli zanje, sami jih potrebujemo: naš kmet propada, nas delavec strada, naše šole pešajo, naše ceste postajajo nerabne, naši bolniki mrjo po brlogih brez postrežbo in brez zdravil, naše vode brez dela teko po naši zemlji, naša industrija nazaduje, vi v Belgradu pa zidate palače za naše milijarde, hodite v kopališča za naše milijarde, nalagate ogromne kapitale od naših milijard. Vrnite nam vsaj del naših žuljev! —< Ni jih! Zakaj trdno sedi na njih velesrbskl centralizem, ki ga za žive in mrtve, zagovarja sIoh venska liberalna stranka. JEŽICA I'RI LJUBLJANI. V nedeljo, duo 15. junija bodo pri nas občin-«ko volitve. Naši vodilni možje so takoj ob razglasu volitev povabili vso volivce na sestanek, kjer se jc ob velikem navdušenju nad 250 navzočih sestavila kandidatna lista naše SLS, ki bo imela prvo skrinjico. Na tej listi bodo izvoljeni raoije, ki so pošteni in imajo smisel za občinsko gospodarstvo. Ti bodo poskrbeli, da naše občine nc bodo nikdar koman-dirali Žerjavovci in komunisti. So preden smo sestavili listo so se nam ponujali samostojneži, ki sami niso mogli sestaviti liste. Ponujal se nam jo tudi gostilničar Jančo iz Stožic, ki jc rekel, da bo razbil komuniste in socialiste, čc ga vzamemo na listo. Seveda so naši možje takoj odločno odklonili take kandidate, ki iščejo v odboru lc svojega dobička. Tudi komunisti, ki so se svoj čas že hvalili, da nam bodo pobrali živino iz hlevov, ko dobe občino, nas nc bodo komandirali. Vsi brez razlike stanu bomo volili prvo skrinjico SLS, na kuteri kandidirajo možje, ki so vredni našega zaupanja. Na drugih listah pa kandidirajo celo taki, ki so jih žo radi tatvine vlačili po ječah. Takim gotovo no bomo zaupali občine. Naši Žerja>ovci so bili v velikih skrbeh, ker niso megli sestaviti liste. Končno se jim je lo posrečilo pregovoriti toliko samostojnežev in drugih, da so sestavili listo, ki so jo krstili z imenom »gospodarska lista«. Seveda s tem no bodo nikogar preslepili, čeprav žc neki J. K. laže v »Domovini« da jc to lista vseli kmetov, delavcev in obrtnikov brez razlike strank. Naše samostojue-žc obžalujemo, da so se dali speljati na led. S tem, da bodo morali na ukaz dr. Žerjava voliti komija Buzzollinija, so pokazali, da je njihove samostojnosti za vedno konec. MEDVODE. Bližamo sc občinskim volitvam. Samostojneži so se bratsko objeli s Sokoli in sestavili kandidatno listo. Na vso mogoče načine delajo, da bi koga ujeli. Predobro poznamo to ptičke. Navdušujejo sc med seboj, da so bo kmalu potem, ko bodo vladali občino, dvignil v Medvodah Sokolski dom. V ta njih glavni namen in cilj že zdaj nabirajo prispevke, po sosednjih občinah pa varajo ljudi s tem, češ da nabirajo zneske in les za g a s i 1 n i dom v Medvodah. To je skrajna predrznost Opozarjamo pred to nakano. Kes predrzna in zvita je družba teh ljudi, pa vseeno se zelo moti. Da ne bodo vladali občine ti zviti ptički, bodo žc dobro poskrbeli na dan Tolitve naši možje in mladeniči. PREČNA. Pri nas so občinske volitve razpisane za na praznik sv. Petra in Pavla. Naši politični nasprotniki so si zopet kupili nov klobuk, za trak pa nataknili listek z napisom »Gospodarska stranka«. Vse se sprašuje: Kje so pa samostojni? Ali jih ni več v Prečni? Okrog Novega mesta so imeli prej največje gnezdo. Sedaj spoznava vsak, če ima tudi le eno malo žličko pameti, da je treba zrušiti go-spodstvo Belgrada in velesrbstva, da jo sedanja ustava za nas največja gospodarska nesreča. Kdo pa je zato, da bo nastavil gTbo, drugi bo pa tolkel po njej? Za to so jamo liberalci. Mi predlagamo, da naj samo te natepavajo, tem davke povišujejo, take i bolnic ven mečejo, ki za to naravnost prosijo. Ljudje pravijo, da zato tudi sami niso, ampak to delajo zoto, ker so kupljeni in iz sovraštva do »klerikalcev«. Čestitamo! — Dne 10. maja smo poko- Jiaii Franceta Nože iz Daljnega vrha. Bil je v 65. etu starosti. Huda bolezen ga je za dolgo časa priklenila na postelj. Mož kot dober tesar jo bil povsod znan in priljubljen. Bi! jo večleten občinski odbornik in zvest pristaš SLS. Sveti mu večna luč! RIBNICA. ii* p™teMo nedeljo se je pri nas vršil lep političen shod. Poročal jo poslanec g. Škulj. V dve uri trajajočem govoru nam je zelo natančno obrazložil dogodke iz leta 1918 ob razpadu Avstrije. Orisal nam je nato politični razvoj v naši državi do danes. Ii vsega sc razvidi, da je SLS nevstrašeno zastopala pravice in neodvisnost Slovenije. Govornik so je dotaknil So podrobno poskusov gotovih ljudi razbiti našo stranko s tom, da oznanjajo republiko v »Avfonomistu«, Navzoči so spoznali, kara merijo oni, ki poskušajo ustanoviti novo stranko, katero so zborovalci krepko odklonili in izrazili zanpnnj« našim poslonccm. MURSKA SOBOTA (PREKMURJE). V vseh slojih je vladalo veliko zanimanje za birmo, ki se je izvršila pri nas v torek, dne 13. t. m., in ki jo je podelil 1100 birinan-cem prevzvišeni g. knezoškof Iavantinski dr. Karlin. Da ne bi zaostala za Dolnjo Lendavo, kjer je bil prevzvišeni nadvse sijajno in dostojno sprejet, se je zganila tudi naša Sobota in vsaj lepo pričakala svojega visokega gosta in nadpastirja. Sprejem je bil aranžiran od gerentstva občine. V ponedeljek popoldne ob pol šesti uri se je pripoij&l jt škof v spremstvu g^okr. glavarja iz Beltinc v Mursko Soboto. Takoj izven mesta ga je pričakovala četa Orlov, kolesarjev in štirje dobrovoljci-konicniki Pred župno cerkvijo pa {e bilo zbranega lepo število domačega prebivalstva in uradništva. Ko je visoki dostojanstvenik stopil z voza, ga je v prekrasneji pozdravnem govoru sprej'e»a učenka K. Sledilo je neto predstavljanje uraduištva, žal, da je bilo tega precej malo; zastopani niso bili niti vsi uradi; medtem ko je v Dolnji Lendavi skupni nastop vsega uradništva napravil na ljudstvo mogočen vtis, je tukajšnja urad-ništvo le cd daleč opazovalo ve3 sprejem. Prav nikomur ne bi bila padla krona z g ave; če bi bil oficielno navzoč in baš tokih, ki venomer kričijo, da nosio zaslavo narodnosti — mislimo in poudarjamo, da jc letošnje bir-mevanje po več kot 1000 letih po našem slovanskem škofu izredne narodne važnosti — ni bilo pri sprejemu. Opazilo se je še marsikaj, kar pa v drugačnih slučajih izostane: skratka, uradništvo ni storilo svcie narodne dolžnosti, če že za drugo nima volje. Zvečer je bila prirejena visokemu gostu lepa podoknica, katere se _ fe udeležilo ogromno ljudstva; svirala ie vojaška godba iz Varaždina, zapeli pa so gimnazijci in moški zbor. Na dan sv. birme je imel premil. krasen cerkveni govor; med drugim (e izrecno poudaril, da je treba tudi tukaj, kakor v ostali Sloveniji, izpovedovati narodnost države, kateri pripadamo, in da ne bo trpel, da bi njegovo podložno duhovništvo v tem oziru še tako dalje delovalo, kot doslej. Na ljudstvo je napravil ta govor ogromen iu neizbrisen vtis. PODZEMELJ. Kdor jc sedel tri leta na županskem stolcu pa še vedno hrepeni ostati na njem, ta: ali imn resne načrte, katero hoče izvesti občini v blagor, ali pa je častihlepen, ali pa ima dobičkaželjue nakane. Naš g. župan se zdaj vnovič bori za župansko službo. Cemu? Ali ima vobče koristne namene občini v prid? Kakor vidimo in vemo, nc! Zakaj v treh letih ni nič storil, s čimer bi dokazal vsaj dobro voljo. Niti eno občinsko cestc ni popravil (ceste so sicer v upravi cestnega odbora, ali vendar nc tako odtujene županu, da nc bi mogel v sili pomagati. In v tem oziru jo potreba nujua!); celo toliko so ni potrudil, da bi vsaj pred svojo hišo odpravil večno močvirje in olajšal občanom dohod do županskega urada. V Giršičah tako silno potrebujemo novega mostu, ki bi kljuboval vodni sili in vremenskim nezgodam. Stari most se ruši, Lahi-nja nemoteno izpod,joda zemljo in ob nalivih poplavlja bregove, da je prehod zlasti za šolske otroke večkrat nevaren. Kaj jo storil v korist občanov pri razprodaji graščinskih gozdov in njiv, ki so v naši občini? Mogel bi namreč kot župan uspešno ugovarjati pri ministrstvu za agrarno reformo, o ia tudi no sme zginili izpred oči naših volivcev. Jn kaj dobrega so r.ani prinesli komunisti, ki smo jih lansko leto volili? Niči G. Kristaiii,ču pa svetujemo, naj nc prestopi lotos pragov naših hiš v svrho ugi-lir.mja za Kadiča, oziroma kakor je lansko leto storil za komuniste, ker pri nas vladajo edinole av-tonnmistične ideje. Pri dosedanjih volitvah smo se dnli vedno zapeljati različnim strankam, letos pa bomo stopili vsi do zadnjega moža na volisčo in volili cilinole za SLS. Dovolj je tega, da plačamo v tako siromašni občini tako ogromne davke; dovolj jc tega, da naši vojaki nezavestni leio po srbskih bolnicah vsled >batinc. Dasi smo sc izkazali našemu poslancu g. Skulju skoraj pri vsakih volitvah nehvaležne, vendar nas on ni zapustil, ampak jo deloval in bo deloval za povzdigo naše občine. Zatorej naša dolžnost je, da ga tudi vsi volimo. — Olede >I)oma< ,ki sino ga mislili zidati v Fari, je vse potihnilo. Prišlo je do nesoglasja. Žal, da moram reči, da se naši ljudje bolj zanimajo za gostilne kot koristna prosvetna društva. Iiaje bo odprla v Fari nova gostilna. Tornj Fara, ki šteje komaj 100 oseb, bo imela 3 gostilne, dočim še ena ne more izhajati. Ljudjo pamet! Nedelfski obhod po sadovnjaku. Večina naših kmetovalcev sadjarjev misli, da v sadovnjaku čez leto ni nobenega dela in da se sadno drevje v tej dobi z mirno vestjo lahko prepusti samo sebi. Tako mnenje je popolnoma napačno in razvoju našega sadjarstva jako škodljivo. Res je sicer, da sadno drevo ne potrebuje take nege kakor poljske ratline, vendar pa je neogibno potrebno, da ga v dobi rasti tu in tam obiščemo in pogledamo, če se razvija tako kakor je koristno za njegov obstoj, rodovitnost in zunanjo obliko. Zlasti velja to za mlajše sadno drevje, ki se šele r a z v i -j a , kajti redka so drevesa, ki so se na vso strani pravilno razvila in ostala zdrava brez vsako človeške pomoči. Že vidim, da ugovarjate, češ, da je to sicer vse res, toda kje naj kmet vzame čas, da bi se bavil s sadnim drevjem, ko niti drugih najnujnejših in potrebnejših del ne more opraviti. Imate tudi prav. Vsak človek, ki pozna gospodarstvo po naših malih kmetijah, mora priznati, da je naš kmetovalec posebno na pomlad in čez poletje vse preveč preobložen s premnogovrstnim delom, zlasti po vinorodnih krajih. Komaj za silo opravi na tej njivi, pa mora hiteti že na drugo, potem v vinograd, pa na travnik itd. Kaj čuda torej, da mu za delo v sadovnjaku med tednom manjka časa. Vendar je« tudi v tem oziru odpomoč mogoča. Nekatera opravila v sadovnjaku so taka, da se brez greha lahko zvrše tudi v nedeljo. Za obhod in ogled sadovnjaka je nedelja zelo primerna, saj naš kmetic že iz navade tako rad pogleda ob nedeljskih popoldnevih malo po polju ali vinogradu. Zakaj ne bi šel včasih tudi v sadovnjak, kjer med tednom vsaj po njegovem mišljenju nima opravka! Ko se odpraviš v sadovnjak, vzemi sa-boj oster nož, vrtne škarje, nekaj rafijevega ličja in morebiti tudi posodo s tobakovo vodo in cepilno smolo. Najprej se pomudimo pri drevju, ki je bilo posajeno to pomlad. Vsako drevesce poglejmo od tal do vrha prav natačno. Malenkosti opravimo takoj, kar pa ni da bi delali v nedeljo, si zapomnimo, da se bo opravilo čimpreje med tednom. Kdor ima mnogo drevja, naj si važnejše stvari tudi zabeleži. Precej pri prvem drevesu opazimo, da se drevesni kolobarji zaraščajo — treba jih bo obnoViti. Iz korenjače in debla poganjajo mladike — proč ž njimi. Drevesni kol se je nekam skrivil in nagnil — popravimo ga. Drevo je pretrdo privezano — zrahljaj-mo vez. Deblo se drgne ob kol — popravimo napako. Tale kol sega v vrh — treba ga skrajšati. Na ranah po deblu opazimo male bele kosmiče, to so naselbine krvave ušice — s tobakovo vodo po njih. Pri drugem drevesu vidimo poganjke v vrhu, ki so odveč — priščipnimo vršičke, da se ustavi rast in da se bodo tembolj okrepili drugi potrebni poganjki. Tale končni brst ni odgnal, — skrajšajmo vejico do primernega zunanjega poganjka. Onale vejica visi preveč navzdol — priveži jo v pravilno, poševno lego. Tista debela mladika raste pa preveč navpično — odrini jo od debla s primerno zatiko. Tamle vidiš objedene liste —< to je naredila gosenica — poišči jo in uniči. Po deblu in v vrhu opaziš mravlje — na drevesu so listne ušice. Poišči jih in pomoči ušive vršičke v tobakovo vodo. Tako gremo od prvega drevesa do zadnjega in povsod uredimo, kar treba. Morda najdemo kako drevo, ki še ni odgnalo. To je sumljivo. Ako ima še napeto kožo in zdravo brstje, počakajmo še nekaj tednov. Nekatere sorte odganjajo jako pozno. Kontno ne pozabimo ogledati pri vsakem drevescu tablico z imenom dotične sorte. Če se ime že malo pozna, obnovimo napis ali pa napravimo novo tablico. Prav na isti način preglejmo vse mlajše drevje, najsi bo staro šele 2 ali 3, ali pa 10 ali 20 let. Posebno se pomudimo pri precepi jenem drevju. Nazadnje prehodimo šo najstarejši nasad. Tudi tam bomo našli to in ono, kar nas bo zanimalo. Če ni drugega, se bomo vsaj prepričali, kako kaže letina. Kdor ima količkaj smisla za lepo vzgojeno sadno drevo in le najpotrebnejše pojme o umnem sadjarstvu, se bo kmalu prepričal, kako potrebni in koristni so taki obhodi. Ako bi ravnali vsi sadjarji po tem navodilu, bi kmalu izginili iz naših sadovnjakov vse tiste starikave, zanemarjene po-kveke, zatrli bi se mnogi sadni škodljivci, sadno drevje bi pa dobilo vse drugačno zunanje lice in mnogo večjo notranjo vrednost. Tak obhod bi se moral pa ponavljati vsak mesec vsaj enkrat. Gospodarska obvestila. DENAR. g Desetdinarski bankovci (kovači) bo lahko zamenjajo samo do 31. maja pri Na« rodni banki v Belgradu, g Italijansko posojilo. O posojilu, ld ga namerava dobiti Jugoslavija v Italiji, smo že poročali. Danes dodajemo še, da bo za ta denar — 80 milijonov dolarjev :— dobavila Ita,-< 6« lija ves uiaterijal za zgradbo jadranske Železnice, da bodo pri gradbi zaposleni lo italijanski delavci in inženirji in da bo železnica Italiji tako dolgo zastavljena, dokler uo bo posojilo plačano. g- Zlata marka in dinar. Po tečaju na berlinski borzi je danes razmorje zlato marke do dinarja: 1 zlata marka 19 diuarjov. CENE. g Trg z jajci. Povprečne nakupne cene v Jugoslaviji se gibljejo med 1 do 1.25 Din, Na domačem in zunanjih trgih je bilo v zadnjem času opažati rahlo naraščanje cen, sedaj je zopet mirno. Dovozi so se !>ri nas zmanjšali kakor običajno vsako eto v tem času. Kakor je iz podatkov generalne direkcije carin o naši zunanji trgovini razvidno, so jajca postala naš jako važen izvozni predmet. Preko Jesenic je izvoz šc vedno precejšen. Računa se, da je šlo tekom aprila in v prvi polovici maja preko Jesenic okrog 60 vagonov jajc. g Cene lesu so stalne. Znaten je izvoz na Holandsko, Belgijo in v Francijo. Največ povpraševanja je po hrastovem lesu. V naši državi so pričele rasti cene oglju vsled povpraševanja s strani Italije. g Cene umetnih gnojil so precej nespremenjene. Stanejo: 10% superfosfat 110 do 120 Din z vrečami, postavno železniška postaja naročnika, apneni dušik 120 do 130 Din z vrečami, kalijeva sol, 10%, 145 do 155 Din za 100 kg za kompletne vagone in 160 do 165 Din za 100 kg za manjše količine z vrečami, g Za 20 odstotkov so znižale opekarne cene opeki, Vsled nezidanja so skladišča opekaren v naši državi prenapolnjena, ŽIVINA. g Cene živinL Zagreb, dne 15, maja. Današnji sejm ie bil živahen. Prignali so bolj malo živine, zato so pa bile ccne bolj stalne. Povpraševanje jc bilo znatno. Za Italijo so se kupovale največ lepe junice. Zelo so se podražile svinje. Za kilogram žive teže so notirali: voli II. 13 do 14.5, in. 11.5 do 13, krave 10.5 do 14.5, teleta 12.5 do 15, svinje sreroske pitane 20 do 24, mršave 17 do 18, prasci do 1 leta 18 do 24.5, nad 1 letom 17 do IS Din. Krma: seno 100 do 125, otava 125 do 175, detelja 130 do 195, sla.na boljša 100 do 125 Din za 100 kg. Prav živahno je bilo konjsko tržišče, na katerem so mnogo kupovali Italijani. Plačalo se je za težke tovorne konje 12.000 do 12.500 Dan komad, za lahke tovorne 9500 do 10.000 Din, običajne poljedelske 6000 do 7500 Din, žre-beta do 1 leta 4000 do 5000 Din komad, — Maribor, dne 16. maja. Prignali so 554 glav. Povprečne cene: prasci 5 do 6 tednov stari 175 do 250, 7 do 9 tednov 275 do 350, 3 do 4 mesece 650 do 750, 5 do 7 mcsecev SOO do 950, 8 do 10 mesecev 1125 do 1250, 1 leto stari 1500 do 1532 Din za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 17.50 do 18.75, 1 kg mrtve teže 20 do 25 Din. Koze komad 300 Din, ovce 250, kozhci 75 Din. Kupčija zelo živahna. Prodanih je bilo 334 komadov. Večina kupcev je bila iz Dravske doline. g Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. maja 1924 na mestnem sejmišč« v Or-5* Dimn Vzgofa, Kdaj naj pravzaprav pricno vzgoja? Mnogi mislijo: dokler je otrok majhen, ga ne moremo vzgajati, saj ne razume, za kaj gre. Taki hočejo pričeti z vzgojo šele takrat, ko mora biti otrok že vzgojen. — Ravno v prvih letih se vzgaja seme za marsikatere čednosti, pa tudi hudobije poznejšega življenja; kajti v vsakem otroku so kali dobrega in slabega. Treba je slabo kali zatirati, dobre pa gojiti. V prvih letih je za to delo najvažnejše, pa tudi najprimernejšo sredstvo navada. Ni treba še dokazovati, zakaj; saj vsi vemo, da je treba že prav zgodaj vplivati na voljo otrokovo, ki se tako zgodaj pojavlja. Ze čisto majhen otrok hoče uveljaviti svojo voljo s kričanjem; v tem času žo je prvi primerni čas, da zategneš otrokovo voljo v pravo smer. Vsak dan vadi z otrokom primerne a male in neznatne vaje z njegovo voljo: ko ga pokličeš, da te pogleda, pozneje se po svoje oglasi; ko ga siliš k smehu, da se ti odzove; ko zahtevaš njegovo ročico, da ti jo da itd. S temi malimi vajami polagaš temelj za otrokova poznejša dobra dejanja. Na neštevilne slučaje pokorščine, lepega vedenja, reda in snage, kakršne zahteva vsakdanje življenje, so mora otrok kratkomalo navaditi, t. j. vaditi jih je toliko časa, da mu pridejo v meso in kri in jih vrši z lahkoto in nekako nevede. Prva vaja v tem jo že enakomerna prehrana. Nikoli no dvigaj otroka, čc-tudi vpije, ako veš, da je sit, suh in zdrav! Pri tem ostani trdna in spravi svojo mehkobo in usmiljenje le za drugi časi Res jo, da ti bo delalo to gotovo nemalo truda, a prav ta trdnost ti bo tudi pozneje pomagala preko večjih vzgojnih težav. Znati meraš odreči, pa tudi zahtevati, sicer privzgojiš otroku trmo in sebičnost. Ne zanašaj se na to, da ga odvadiš, ko bo večji; kajti prvotna vzgoja je najvažnejša. Do petega leta najkasneje mora biti otrok toliko vzgojen, da brezpo* gojno uboga. Navadi pa se otrok vsega prav lahko, ako ima pred seboj vzor, ki naj ga posnema. Same besede nič ne pomagajo, pač pa vpliva dober zgled na otroka zelo močno. Otrok že po naravi hoče storiti to, kar vidi delati mater. Vse vidi, vse sliši in vse si zapomni. Tudi to vidi, kako mati neumorno dela za druge, kako premaga jezo, prezro bolečino in vse dela s potrpežljivostjo. Vso to napravlja nanj globok vtis in ga spodbuja, da dela tudi on tako. Vidi pa seveda tudi vse napako in skuša posnemati tudi to Noben vtis se no izgubi; otrok si jih razlaga po svojo in jih premleva dolgo, dolge. Zato pa naj mati skrbno pazi na otroka L" svojo ter otrokovo okolico. Kako odganjati nadležni mrčes. Da se obvaruješ v svoji hiši nadležnega mrčesa, skrbi v vseh prostorih za snago. Kakor hitro opaziš, da se je zanesla v tvojo hišo kakšna laka nadloga, pa moraš še podvojiti skrb za snago in tudi tukoj pričeti z uničevanjem mrčesa. Prav pogosta nadlega so m o 1 j i. Majh-ni metuljčki, sivkasti ali rjavkasti so, so zdaj tu zdaj tam vzdignejo iz kake omare, izza postelje, preoblečenega stola ali sploh iz mračnega kotička. Ti metuljčki ležejo jajčeca v volneno obleko, kožuhovino, v posteljo in drugam. Ličinke, ki prilezejo iz jajčec, pa razgrizejo in preluknajo te stvuri možu razstavo goveje živine piacgavske pasme. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresirajo domači živinoreje?, da se še z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva, na drugi strani pa, da se pokaže javnosti in mero-dajnim faktorjem stanje naše živinoreje in uspeh povojnega dela. Otvoritev razstave bo ob 10, uri. Z ozirom na ugodne železniške zveze se pričakuje moogobro-jen poset. g Živinoreja v Sloveniji. Po uradnih podatkih se je naštelo leta 1923. v Sloveniji 49.748 konj, 348.259 govedi, 261.561 prašičev in 805.566 glav perutnine. V primeru s prejšnjim letom se je zmanjšalo konj za 17.1 odstotkov, prašičev za 13 odstotkov, perutnine pa za 26.6 odstotkov. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz našega vina na Češkoslovaško. Ministrstvo trgovine in industrije je naprosilo Češkoslovaško, da začasno, dokler se ne sklene nova trgovska pogodba, uredi in olajša izvoz našega vina na Češkoslovaško, V tej smeri se bodo vršila pogajanja v najkrajšem času v Belgradu. Češkoslovaška je pripravljena priznati uvoznikom našega vina iste olajšave, kakor jih uživajo francoski in italijanski izvozniki. Češkoslovaška bo dovolila, da bodo naši izvozniki osebno obiskali češkoslovaška tržišča kot prodajalci, kar je bilo dosedaj pridržano izključno le češko-, slovaškim trgovcem. ItAZNO. g IU. kongres čebelarjev priredi koncem meseca avgusta v Belgradu »Jugosla-vensko pčelarsko društvo«, na katerem bodo zastopani čebelarji iz cele države. Razpravljali bodo o važnih in neodložljivih vprašanjih glede povzdige čebelarstva v naši državi. g Mlekarsko šolo mislijo zopet otvo< riti. Pred vojsko smo imeli tako šolo na Vrhniki. Gre sedaj za to, ali naj bo šola v Škofji Loki ali v Bohinju. se kupuje v manufakturnl trgovini 4. & E, SKABERNE LJubllaaa, Mestni trg 10. pa vse strani. Kjer so se molji vzgnezdili, jih je mogoče le s težavo odpraviti. Edino in najuspešnejše sredstvo je uničevanje metuljčkov, predenca z jajčki. Za to delo pa je treba mnogo časa, ker je treba dan na dan gtrkavati, krtačiti in prezračevati vse talce stvari, kjer se molji radi naselijo. Zdaj spomladi ravno lezejo novi metuljčki iz bub; zato jib je treba prav posebno uničevati. — Volneno stvari ali kožuhe, ki jih čez poletje no rabimo, je treba dobro spraviti, da se ne naselijo v njih molji. V trgovinah se dobi prašek, ki še dosti dobro zavaruje pred njimi. Nekateri potresejo na zimske stvari, preden jih shranijo, z naftalinom (se dobi v drožeriji). Dobro je tudi, ako narediš vrečico iz pajčolana in jih napolnjene s kafro in celim popram obesiš na več krajev v omaro, kjer hraniš čez poletje zimsko obleko. Ako pa polagaš zimsko obleko v predale, pa zavij vsak kos obleke v platneno i juho in vmes natresi gori imenovanih odga-njalnih sredstev. Tudi sivka (lavendel) in trpentin sta precej uspešna. Na jesen, ko se bliža čas, da boš zopet rabila te stvari, jih prezrači, strkaj, skrtači — kožuhovino tudi razčesi — in sicer v senci in se bolje pri oblačnem vremenu, ker so živalce manj živahne kot na solncu. Stanovanje, ki je bilo dolgo prazno, se obvaruje moljev, ako ga pokadiš z moljevim praškem, ki ga stresaš na žerjavico. Veiika nadlega so tudi muhe. Nagajajo ljudem, zlasti otrokom-dojenčkom: pomisli samo, kako težko de tvojemu malemu, če si povitega položila v zibel in nima nobone ročice proste, da bi zamahnil proti sitnici, ki mu leze v nosek, v usteca. Pone-snažijo pa tudi okna, slike, ogledala, perilo, stene in vso, na kar sedajo. Da se zaradi prenašanja bolezenskih kali zelo nevarne, smo že večkrat slišale. — Toda, kako se ubraniti teh nadležnic? Eno sredstvo za krajo, kjer so se naselile v veliki množini, bi bil ta, da v sobi razpršiš mrčesnega praška (dobiš ga v drožerji), ko si seveda prej zaprla okna in vrata, in počakaš pol ure, potem pa muhe, ki so deloma mrtve, deloma omamljene lezejo povsod, pometeš in vržeš na ogenj. Dobro sredstvo so tudi krogljasti kozarci, ki imajo spodaj odprtino (navadni kozarci za muhe loviti), ki jih deloma naliješ s špiritom in postaviš na s sladkorjem potresene krožnike. Enako dob-(Dalje gloj v naslednjem stolpcu spodaj!) Popolnoma varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici v Llubljani — r. z. z o. z. kl se h PRESELILA Iz hiše Uršulinskega samo-slana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkvc v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg Bolela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo nafboljše * ožirom na višino zneska In odpovedni Jas Varnost za hranilne vloge fe zelo dobra, ker po- j ,u.'f. »zajemna posojilnica večino delnic ntavbne V !nfte dr»žbe hotela .Union« v Ljubljani. -rnutega je njena last nova lepa palača ob Miklo-■cevi cesti, več mestnih hiš, stavbi.« in zemljišč iu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi P" Poštnih položnicah, 5881 Spomin na brata Lojzeta, nosrečne orlovsko irtvo na Igu. Mlad umrje, kogar Bog ljubi. Ob lepih večerih smo sedeli včasih v Katoliškem domu ali kapelaniji in čakali, da pridejo So drugi. Pripravljali smo se za igro. Počasi bo prihajali lantje od trdega dela. Martin, Janez, Tono in Ivan, ki je prišel od vojakov in potem... skoro hkrati smo zaklicali: »Lojz! Lojz!« Kratek -Bog živi, lantje!« iu pogledal je s svojimi veselimi očmi naokoli, snel klobuk in pogledal na šopek, ki ga je imel za trakom ali na prsih, zamahnil s palico, ki jo je vrezal v grmu, povedal nedolžno Salo ali duhovit dovtip, ne enoga, več, da smo so vsi smejali. Najbolj smo ljubili njega, njega vselej pogrešali najbolj, kadar ga ni bilo. Počasi so prišli vsi. Dekleta nazadnje, vse skupaj, kakor se spodobi. Potem je bila skušnja. Lojz je igral zmerom le vesele vloge, zlasti one, Ki so zahtevale dobrega pevca. »Kdo bo pel?« je vprašal gospod kaplan. »Lojz! Lojz, Kovačev s Kremence« smo hiteli vsi hkrati poudarjati, da za nas ne obstoja noben dvom kdo bo najbolje rešil tako vlogo. Po končani skušnji še malo petja in razšli smo se ... » * • V mraku, ol) svitu zvezd je korakal Lojz sani proll domu. Na koncu vasi pa je zapel pesem, pesem kot nagelj peneč se je flrila pod nebo lz polnih jakih prsi in se vlegala na vas, na polje in gozd kot milost in blagoslov božji. Odpel jo iu obstal.. . Gloj, ali ni kakor dr. se ozirajo nanj drevesa in rdeči nageljni ua oknih... Da, kakor v nedeljo pri maši, ko je skušal Martin, da ga prepSje, ko je pel v čast Materi nebeški pesem, polno majskega cvetja, da so posluhnill ljudje v cerkvi in Be ozirali nazaj. -»Kdo?« — Kovačev poje... Samo ono oko pa je zavidalo Tvojo pesem. Šel je dalje po beli cesti. Gledal je preko polja in za hip uzrl, kako se je utrnila zvezda tam nad cerkvico av. Valentina in švignila v mavričnem loiiu v nasprotno sme.'. »Svetinje romajo k farni cerkvi. No... saj če nI polnoči, le utrinek zvezde je,« je mislil. »Nekdo bo umrl.« — Mraz ga je za hip 3preletel, a on, ki ni poznal strahu, je zavri- mmmr-m "* ~ m m m ■ n mw —......i ■■■■ i i n.i — i. ri pa so tudi navadni kozarci, ki jih napolniš do polovice z milnico, pokriješ s tanko rezino kruha, ki si ji v sredi napravila majh. no luknjico hi jo na znotranji strani posladkala ali pomagala z medom. Zadnja leta je v prodaji tudi papir za muhe, ki, če jih res pomori, bi bil primeren, ako pa jih le z lepilom prijemlje, da »e dolgo časa mučijo, ni za rabo. Posebno neokusno sredstvo, ki ga v tvoji hiši nikar ne trpi, je pobijanje muh po mizah, klopeh ali stenah z us-njatimi izrezki, ki jih ponekod pritrdijo na palico in z njimi pobijajo muhe. Ako hočeš dejati malega spat, preden greš na polje in bi ga rada obvarovala muh, naredi takole: Sobo, kamor misliš dejati otroka, dobro prezrači z močnim prepihom. Potem zapri okna, da je temno. Otroku pusti roke proste, a ga drugače zavaruj, da ne bo mogel pasti. Odstrani od otroka vse, kar bi moglo privabiti muhe — seveda v prvi vrsti snaga —I Ko še zadnjič pogledaš k njemu preden greš, vidiš, če morda le ni še kaj muh ostalo v sobi. Da ga te ne bodo nadlegovale, položi v otrokovo bližino košček sladkorja, kuhano hruško ali kaj podobnega, da se muhe v večji množini zbirajo tu, a otroku prizanesejo. skal, — ah, ta vrisk njegov! — in že se je bližal prvim hišam domače vasi. Počasi je stopal v grič. Zopet se ga je lotil nemir... Glej, Lojz, ali ne vidiš... dvoje oči... baš te oči, ki Ti zavidajo Tvojo pesem in Tvoj bohotni vrisk ... oči, ki pretijo zlo... In li vidiš stisnjepo pest? Poglej obraz, ali ni to obraz, kakor obraz Kajnov? Lojz .. .1 Prepozno... V hipu se je vrgel nanj, da mu kakor vampi? izpije kri... Lojz — hrast iz gore vzet — takrat si se ga ubranil. Močan si bil, močan zato, ker si premagal samega sebe, da mu nisi povrnil. Od tistih dni pa do danes so minula tri dolga leta.. . • * * Veselili so se po končanem delu... Majhen prepir. — Lojz, ali ne'vidiš, da Ti zo-pet preti zlokobno oko? Glej, kakor oko ujede je, ' ki kroži nad nedolžno žrtvo, da jo v ugodnem tre« j nutku napade. Ali ni to zopet obraz Kajnov, kakor ! pred tremi leti? O groza! — — — Zablienil je nož v mese-' čini ------ 1 Črn val krvi--gloj, že je mlaka, v ka- j kateri se koplje Tvoje telo--in še izvira. Ah, I izvira baš tam, kjer jo tekel vir Tvojih pesmi, baS I tam, kjer se Ti je izvil včasih bohoten vrisk... 1 sedaj pa živ val krvi--prenehava---v. j kratkem izgine in z njim izgine za vrhe Tvoj vrisk in Tvoja pesem. O Bog--Končano — ■--— Groza se je vsem naselila v duše. TesnobniH src in plahih oči smo begali okoli. In kakor meč v srce, ko smo Te kropUi. Kropili so mnogi, da vsi, ki so Te poznali in še drugi. Mnogo si jih imel, ki so Te ljubili.tif • * • Ali ni ta žalna cesta črnili množic kakor veiika procesija? Plakajo, tožijo, tudi zvonovi pojo temno pesem črne jame — — — Duhovnik je odmolil: »Sprejmi, o Gospod/ njegovo dušo.« — 0 Udarci prsti na rakev---- Glej, udarci prsti na rakev — udarci srett matere, sestre, očeta, ki stoje poleg, in plakajo... Pa zopet kakor olje in vino na rano besede, — izliv srca in duše govornika, ki skuša, da to laži... In še pesem ena, dve, v slovo njemu, ki smo ga ljubili in ki ga ni več med nami-- Zopet udarci prsti--- Mati! Ti, ki si ga rodila, pogledal sem v Tvo» je srce, v srce sestre in očeta. Videl, da tožite, kakor je tožila Mati nas vseh: sO, vi vsi, ki h cedite mimo, poglejte, ali je katera bolečina, kakor j« bolečina moja...« Zrl sem za hip v daljavo. Videl sem v duhu njega, ki se je pregrešil nad Tabo s krvjo, ki vpije kakor kri Abelova, do nebes po maščevanju....l Ali mu ne bo ob pogledu na božje table trepetala srce in bo odmaknil pogled od tistega mesta, kjetf stoji urezana rimska V, videl jo bo kakor obdano od srag Tvoje krvi, kakor dva meča preteča.,,, Pogrebci bo se razhajali... Ozrl sem se na gomilo. Videl sem sestro v bolesti neskončni, plakajoča se je vrgla na grob' in plakala —■ — klicala Tvoje ime--- Kot znan glas v uho čul sem pesnika, in šet bolj sem občutil, da dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub, gro^ bovi tulijo... Lojz, duša blaga, pa Je od^el, da poišče svoh jo zvezdo... R. I. P. 'Joško A. Dolenec. a. Amerika se imenuje lina rajava kotenina, Izdelana lz na}* boljšega ameriškega bombaža, — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE m Ljubljana, Mastni trg tO, A* Kdor je poklican, da drugim ljudem v temi pravo pot kaže, kakor luna ponoči, ta naj bo pripravljen, da ga bodo oblajali, kakor oblajajo psi luno. Toda nič za to I Svojo dolžnost je le izvršil. * Dobro, da se na svetu vse lzpreminja. To je tolažba za tistega, ki ga je zadela nesreča. On si namreč lahko misli: Tudi to bo le nekaj časa trpelo.___ NAPRODAJ dva rabllcna STROJA: slomorez- nica in mlalilnica v dobrem stanju. Cena primerna. Sp. Loj! Mi- Stev. 22, pri Bevcu, poŠta Sava. UJM f| | URBAN: Tine, ali pojdeš z menoj ilMUU • v Mengeš na sejem, »e bova za moj god malo dobro imela! — TINE: Saj mislim itak pri Perkotu usnje kupiti! — URBAN: Kako to? Saj Perkota ni nikoli v MengeS na sejem! — TINE: Govoril sem z njim v Moravčah na sejmu ln mi je zagotovil, da pride z veliko izbiro usnja na sejem v Mengeš. — URBAN: To mi je pa res po volji, bodem pa tudi jaz ob tej priliki usnje kupil. Zato: Kdor hoče tvojo družino dobro obriti, oa/ kapi usnje na sejma r Mengšu, Žužemberku, Mirni peči, Stični in Motniku m stojnici Franc___ POZOR I — NE KUPITE PREJ Vaših potrebščin, predno si nc ogledate zaloge trgovine z mešanim blagom JOS. SENICA — DOMŽALE katera Vam nudi najboljše blago za nizko ceno. Na zalogi je vse vrste manolaktiir. blago, Specerijai f.clczo in železnina. Došle so široko znane «Mcr-kur«-kose. Vse cene globoko znižane! Stalna zaloga najboljšega portland-cementa po znižani ceni. na lepem kraju HIŠO z gostilniško opravo in par njiv. Cena po dogovoru. — JERNEJ CRTALIČ, Novi Lurd, p, St Jernej, Dolenftfco. 2822 2347 A 61/21—2. mmEHl OKLIC. Dne 6. junija 1924 ob pol 11 dop. bo na licu mesta v Pokojnici prostovoljna sodna dražba zapuščine po Frančiški Pajk iz Pokojnice in sicer zemljišče vi. St. 73 k. o. Podboršt (hiša, ena njiva) irt ena krava. — Cenilr.a vrednost 12.500 Din, najmanjši ponudek 10.000 Din. Dražbeni pogoji »o na vpogled pri podpisanem sodišču. — Okrajno sodišče v Višnji ga/i, odd. I., dne 13. maja 1924. noga vrta, na katerem se redi lahko krava, 2 prešiča in perutnina, je v Kristandolu Jt. 49 takoj naprodaj. Stanovanje na razpolago. Pojasnila daje Janez Ov??k, Kristandol 19, p. Dol pri Hrastniku. Revščina je breme, ki je tem težje, čim več je naših ljubih ii), dragih, ki ga z nami vred nosijo. Takoj prihodnjič, ko greste v Ljubljano, si oglejte krasno blago za obleke, perilo, nogavice, rute, kravate, majce itd. v trgovini, kjer kupujete najbolje že NAD 30 LET pri F. ČEŠ STARI TRG št. 16, Nakupite pravočasno OBLEKO — PERILO Hd , za BIRMANCEl DOBRO BLAGO( ZMERNE CENE i Vsako množino OGLJA kupi proti^*?ifma p,afil" lvrdk» BRATA KOLENC na M1KN1 (Slovenija). Vest je tista kamenita plošča, na katero noka nevidna roka vsa naša dejanja piše, 110 da bi jih kaj olepšala; čednost in greh: oba sta imenovana s pravim imenom. Za pomoč gospodinji žensko. Vpoštevam le snažno, varčno in vajeno kuhinje ter ljubiteljico otrok, ki jih mora vzgajati v krščanskem duhu. Poleg hišnega posla jc tudi oskrbovanje vrta in ene svinje. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi pod »VARČNA« štev. 2925. Nič več draplnle! Tvrdka »TEKSTILBAZAR« v LJUBLJANI, Krekov trg 8tcv. 10, prvo nadstropje, PRODAJA vs>ako SREDO in SOBOTO MANUFAKTURNEGA BLAGA in ŠTOFOV po skoro polovični ceni. — Razpošilja po pošti vaaki dan. — Pišite po ceniki 2759 I 8 "BJffS ki ga pa dobite edino v veletrgovini H.Ster-isccUl, Celfe. Trgovci en gros-cciio. Istotsm se letos prodala po čudovito r.lzklh ccnrli p'21'ilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo modno bia0O. KaroCitc cenik I T 1 V Koliko jih je, ki so — žal — šele v pozni starosti vprašajo, ali je bil svet vre-derf vsoga tistega truda, ki so si ga prizadejali, da bi mu dopadli. Dalmatinski" ICJIjgflui SVETOVNE ZNAMKE nudi po najnižji dnevni ccni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12. Mili, podgan«, atanlc« In Kuriti morajo poginiti, ako uporabliute nu-« proiskugena sredstvu: proti miilm In podKnn«m Din 7(0, ER icurks 10 Din, su »turno« 10 Din eu inolio i) l),„ proti mriusu 3 tn 7-60 Din, mast proti uem 5 llin' tiut proti uš»m v oblnkl Din. proti uiravliHiii 7 5» Din. Heior su ihiCs uo maora. — Vsaka kosa, ki ne ustreza zahtevam, so zamenja ali d,.nar vrne, P1lllllllllllllllillll!llil!l!lll!llltilliillllllli|i:'Hlillllllllil(li:illlllllllllllli:i su Ea |D£l€ Sil podplate | Vam mora pritrditi Vaš čevljar na čev-i Ije, ker 3 tem na štedllo le z denarjem | n ampak varujete tudi noge in obuvalo. | i1iiiHmuiiiiitimiiii:ii!iii!iiiimiiRnimm!ii!ti!iRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii!iu ^Mm-mmmm^mgmmim^ms^m^^ P-2a debata! £1a cžs&alo! Na novo urejena MSItia Ljubljano, Su. Petra cesta št. 71 — (»»sproti tovarne Indus Poilaft) opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je trgovina vsled znatnega povečanja v stanju dobaviti vsako količino in vrsto bokscalfa, govejega boksa in barvanega boksa kakor tudi vse vrste vaches podplatov in dr. Kakovost blaga priznano prvovrstna) Cene nizke! Zahtovajto cenik' M-ODR-O-C-E «»bro napravljen« v««h vrat! Vrhnl afrlk modroo im Din, spodnji (fsdermodroc) 436 Sin, mre** xn loateU« 17» Sta, žima od 36 Din dalj«, afHk 6 Sin Soblts tndt Ugotovljen« modroo« ln t« Vam napravi JJ ublrl blaga In po m«rl takoj najoenej« specljolna zaloga tapetniških izdelkov EUDO&F SEVER llllBUAMA, Oogposvetska c. ©. ~Za botre in birmance nudi veliko izbiro raznega VOLNENEGA in peril- nega BLAGA in sicer: sukno, 140 cm široko . jeviote v vseh barvah < razno blago za oblekce > bela in modra kontenina ccfirje Nadalje razno od Din 55.— naprej od Din 50.— naprej od Din 16.— naprej od Din 15.— naprej od Din 12.— naprej tamet, platno, cvilh, blačevino, odeje, svilene in navadne rtite, otroške oblekce, nredpasnike, molke srajce, vseh vrst kravate, nogavice itd. — PAZITE na NASLOV tvrdke: F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA — SV, PETRA CESTA št«v. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da knpl tu tako poceni, kot nikjer drugje. Reja KRAV se Izplača le, če so Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš laneiie tropine, so priznano najbolj rcdilno in zato najcenejše kr\iilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne Ztitiret ta Ko, Brltol pri Hraejn. Oddajajo te ▼ vrečah po 50 kg. VSE ZASTONJ! M. Sussmann-ove SEKIRE iz Himmelberga na Koroškem so r.eprekosljivcl Lesni podjetnikil Gozdni delavci! POIZKUSITE I Naročila sprejema: MILAN VAVPOTIČ — Gorje pri Bledu. Zahtevajte pri trgovcih na deZeli in kupujte rciasiu-fakturno blago od stare leta 1889 ustanovlj. tvrdke. Na debelo in drobno. Prepričajte se pred nakupom. r~~ ~— CROBATH FRANC d.zo.z. KRANJ Tovarniška zaloga prvovrstnega se dobi po znižanih cenah pri novo urejeni tvrdkl L. GERKMAN, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 71. nasproti tovarne Indns (Polab). Prodaja se samo na debelo. Postrežba točna. Na zahtevo sepofilje cenik. »fJ ift Biro želite hupiti dobrs žeuije po zmerni ceni, norošite Genih U3gI;o\irstRsh na rofto i2dBi3n.il! čevljea, sandnio? \\t Čevlje pošiljamo po poštnem povzetju, privatnikom tudi posamezne pare. Za dobro blago jamčimo. Neugajajoče zamenjamo ali povrnemo denar. •fH vse Vaše potrebščine, novodošlega pomladanskega in letnega BLAGA za ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šiion, kotenino, oksSort, ceiir, cvilih za madroce, odeje, koče, posteljne garnitare i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in ierpe pri znani domači trgovini SmM ČciiiiM, Ljubljana, Linyarjeua in Stritarjema ulica BLAGO SAMO ČEHOSLOVAŠKI IZDELEK l -»c Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreme (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE. Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši 6brestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad K 160,000.000, Pozor: Mo*ir.» in ottmUkturaa trgovina nudi vte sporr.la-dW*c polrebiiia« i» MOŠKE, 2LNSK.E, KROJAČE in ŠIVILJE, r«c« VENCE in CVETLICE, OPREME za nevest« in novorojenčke. — Velika Ubira žetukib RUT in NOGAVIC. J>OD mmn LJUBLJANA, Stari trg št. 3. JU! te boicciiici Malo fellerjeveaa pravega ELtallaidc ta pre< so bafetme. Drgnjenje i Fcllerjevim Elza-iluidota je prava dobrodejnosll Umivanje e Fcllerjevim Elza-fluidoni jača mišičevje in živeti Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zrakul Za oči in uiesa! Zobe in glavo! Za vrat in i a! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hiino sredstvo in kosme-tikum. Fellerjsv Elzafluid je veliko močnejši in izc!atr,ej'i kor francosko žganje. En poskus zadostuje da tudi vi rečete: IO JE NAJBOLJŠE KAD Sin KEDAJ OKUŠALI V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi ELZA-FLUID od lekarnarja Feller. Pri naravnih naroči ih »tane • pakovanjem in poštnino £c M polije denar naprej ali po povzetja: 3 dvojnate ali 1 tpec. steklenica 24 dinarjev; 12 dvojnatih ali 4 ipec. »tcklenice 85 dinarjev; 24 dvojnatih ali 8 ipec. steklenic 151 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 «pec. steklenic 214 dinarjev. Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 in 6 Din; Flza-mentolni črtniki 7 Din; Elza-švedska tinktura za želodec 10 Din; Klza-zagorski prsni in kaieljni »ok 9 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šurnski miri« za sobo 15 Din; Glycerin 4 80 in 18 Din; Ly*oI, Ly»oform 25 Din; Kineški čaj od 2 Din dalje; originalno Kadikum Irancosko žganje, velika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni prašek 10 Din, strup za podgane in miši 8 Din. Za primot tu računa zavojnina in poštnina posebej. Na te cene se računa sedaj Sc 10 odstotkov doplatka. Adresirali natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUEICA DONJA, Elzatrg št. 16, HRVATSKO. 7721 liirsfea pesojienlca LJubljana, Kralja Patra trg it. t/l soreierng h7aniine olBge ca 3%. VeCje ir« stelne vloge do 12' ,, fZVONOUVAHNA zvon oo L rs- fer MA bib oa- 5 HITRA POSTREŽBA___ MB/OVR&TNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE RUČUH rpi Tf?T ZAC>XZ«l-03SPC;oP5KI-. MARIBOR Zastonj Vam da toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki »DANICA«, Majzelj & Rajšelj Ljubljana, .Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovclnica), Velika zaloga sukna, hlačevine, žameta, konte-nine, tiskovine, eiamina, blaga za žimcice, odej, p!ctov, _jg3,ic, kru.al, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega dragega blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! - KROJAČI in preprodajalci poseben popust. 2175 e MERAKL f barve, črnila, lake. hit. emaiie. Sj CopiCe in zajamčeno Cisti Ifme2 [}! rajboljše kakovosti nudi nI MEDIC-ZANKI Ljubljana centrala Maribor pcdružolca Tovarna Ljubljana -- Medvode. Novi Sad skladišče prodajalna je v Ljubljani, v hiši ,Vza:emne posojilnic?" na Miklošičevi ce3ti poleg „UnIona". Podružnica pa se caha:a v hiši ^Gospodarske zveze" na Dun8)ski cesti št. 29 Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje! » OVOjllO i fc iLADM* K rt Z E hit. .v, . KAVA. l„,C.v5Rfgi-CA ž,TNE kave, VELEPRAZAPNAZRNATe K.-VE. OUNCE PRI LIU3L1ANI. U ■ Ma F. Falra i mliintvo Ib ;alop t-oblštv.t Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-drocc, žimnice, žičnike, stole, mize, sploh vi o hišno opravo dobite lc v v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17 po najnižjih cenah. Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani prodaja pf £11109 lz slovenskih premogovnikov, vseh kakovost:, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno. prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis £ vis hotela „Union"). ■■■■ ■ = Kapital Sum rezerve skupDo nael K §o,ooo.ooo'- =============== Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Somhcr, Split, Slbenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sadu. Dajo trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vlogo v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1* Odgovorni urednik Anton SnSnik y Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiska«"1