«. Hranu, i vmm, • ml b. Mnn mi. xlviii. im. »ili. * -*JP^a^B ^^B^^H l^^^^l ^^^^^^B H^^^^l ^^^^^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^h ^^^^^^^Bi ^^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^^^H ^^^^^^^l^^^^^^^^l ^^^^^^B ^^^^^^h ^^^^^^1 ^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^^1 •Slovenski Narod" velja v Liublganl na dom dostavljen: • v upravništvu pftjeman: cclo lefo naprej • . • • K 24 — I ćelo leto uaprej - # • • K 22*— po! leta m • • . . . 12-— I pol leU „ • . . • # U*— ctni leta » • • • • . 6*— I četrt leta . • • . • # 5*50 sa ttic^ec m > » • • » 2*— " na mesec . • • • • 9 1*90 Dopfsf naf ss trankirafo. Rokopisi s» ne vrafajo. Cred^iitvoj IlaillOFa olltft 6L 5 iv pritlkju ie^oj Uielon ĆL 34. lsMafa vMk iaa ivrter Un—ili m*«11« te praialk* Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 16 vio., u dvakrat po 14 vin., z* tnkrat aii većkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Uptavništvu naj se pošiljajo naročniae, reklamacije, inscrttl Lld, to je adnrnfstratfvnt stvan ■ Posamtua tlavilka vel|a 10 vinari««. ■ Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine St nt oziia. „NaroJaa UsLanift« ttltlca ŠL SS. .Slovenski Narod" vella po poitls ta Avstio-Ogrsko: • za NcmCljo: eelo leto skupaj naprej • K 25*— ćelo leto naprej . - . K 30 — ^°U^ " " * * • l%7k *« Amerlko in vse druge deželes cetrt leta m m • • • troo na ir.esec • » » • • 2*30 ćelo leto naprej . . . • K 35.— Vprasanjeni ^lede instratcv se naj priloIJ za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravntštvo (spodaj, dvorišče ievo), Kn&flova ulica tt 5, ieielon St 85. V Karpatih odbiti ruski napadi. — Večji boji ob Dnjesiru. — Od januarja so naše čete ujele 40.000 Rusov. — Zavrnjeni franeoski napadi pri Yperna in Verdunu. — Nove borbe pri Grodnu in Suchiwoli. — Neniški p!en v Mazariji znaša 100,000 ujeinlkov, 150 topov in mnogo voine?a materiiala. V KARPATIH SO N\ŠI ZAVRNILI VSE RUSKE NAPADE. _ JUŽNO OD DNJESTRA SO SE RAZVILI VELIKI BOJI. —OD KONCA JANUARJA SO NAŠE ĆETE VJELE 40,^06 MOŽ. Dusai, 22. februarja (Kor. urad.) Uradno razglasio, dce 22. febniarja opoidne: \a front? v ruski Pc!jsk: in v za-nađnl Galici,?! artlltenisRi boji *n praske. Posarane sovraz^Skove navale smo odbili brer truda. V Karpatih številni ruski napadi, kl so v zapadnem odjeku trajali tuđi nonoči. Vsi ti po?kusi «ovražaika, da bi nrodri do zavome crte, so se pone-srečiU z veJiktei izgubasii zanl. Južno od Dniestra «o ?e razvili bo?? v -»'cčj^'n oh*c?u. Po daljšem boju stno včerai od-h?!i već*o sovražno skupino, visIS 3000 mož teir vplenili 4 topove ia mnogo votnega materijala. V fjradnem ruskem kom«n;keju za napačno označena vsota 29.000 vojnih.vietnikov, k? so i!h naše čete od konca jtanuarja do pred par dnevi lajels v karpatskih boiih. ?e je meć tem povečala \n je narasla na 64 čast-nikov In 40-806 mož, K temu se pri« haja 34 stror"n!h pušk in 9 topov. Namestnsk načelnika generalne-ga štaba pl. ?f o f e r, fm!. m m m NOVI BOJI V SEVERM POLJSKI. Berclin, 22. februarja. (Kor. ur.) Woffiov ursć !2>l»a: Veliki glavni rtan- dne 22, februara. ! Vzhodnoboii§čc. Novi bo- ji h> se jeli razvijati pri Grodnu in Kverno od Suche wole. Javljeni ton severnczapađno cd Ossoniecu in Lorr-že. kakor tuđi pri Przasnsza ?e nadaljujeio. V Po'isLi južno ci V\s\q nlčesar novegs. ■ Vrbovao armadno vodstvo. • KONĆM REZULTAT NE^SKE Z^iAGE V MAZURIJI. BeroHa, 22. februarja, (Kor. ur.) Uradno. Zasiedovcini boji po zimski fcitki v Mazirriii so kerčani.Pri č'šče-n.iu gozdov sevemozapadno od Clrcdna in v bo'ib v cbrečjju Bobra in Narewa, c katerih smo zadnje dni I poročali, smo dosje] vjt*i 1 povelju« j iočega generala, 2 divizijska pove*i-I nika, 1 druge generale in približno 40.000 mož ter vpieni!! 75 topov, se ne dognano £tevilo strojnih pu^k in mno^o drusitga voinega mat ri5ala. Ce'ckupni plen iz zims3 topov, dočim f-e vo'ni materijal vselv vrst, vk?it?čno stro're pu^ke. še ne da niti približno pregledat5. Težkc *opo-ve in fr*«nicij[o je sovražnlk često zakopa! ali pa potopi! v iezerih. Tako snio včeraj pri Lot/enu in v Widniinskem jezeru iz kopali 8 tež-kiii topov, odnosno jih spravili iz vode. X. rusko armado generala Sie-\ersa s tsm iahko smatramo kot po-po-n* tu a uničerio. KONEC BOJEV V MAZURUi. "Secolo poroča: Od Njemna do i Visle ie nastor-ilo lepo a mrzlo vre-i me, vsled česar so operacije silno otcžkočene. Velika bitka se razvija na fronti Plock, Ostrolenka, Oso-viec, Augustovo in Suvaiki. O ljutih boiih poročajo izpred Osovieca in Augustova. Vsi italijanski vojaški krogi sogiasajo v tem, da je zadnja Hindenburgova zinapa velike važnosti. V Petrogradu pricakujejo sedaj, kakor peročajo iz Curiha. nemški napad na Varšavo in sicer s severa. j i Nemci so izvršili ??lre šunke z na- i nienom predreti ruske poziciie na čr- I ti Sierpc - PlocV; in v okolici Augu-stova. VoiaŠki kritiki prineminjajo k temu, da zapira to crto Novo Oeor-gljevsk. Napad na Auc:i;crovo znvira trJn?ava Osov;?c, ki je že enkrat zadržala invazijo Nemcev. % VELIKA BITKA ttEO PLOCKOM IN VAR5AVO. Ženeva, 23. fehrunrja. Iz Londona javljajo: Kaicor poroča ^Daily Newsi«, se je pričela velika bitka med Plećkom in Varšavo, kjer koncentrira jo Rusi svoje glavne sile. Sochaczew - Yprcs Vzhoda. Pod tem naslovom poroča vojni poročevalec ■> Daiiv Maila^, da je osta! od in.oon prebivalcev v ir.estu ! samo katoliski duho\*nik, da streže ranjenim in umirajočim kateliškim vojakom. Božjo službo opravlja v kleti cerkve. Nemci so Sochaczew tri mesece bombardirnli. Sochaczew je kl.-uč do Varšave, kakor je Vpres ključ do Calaisa. Obrežje Bzure igra tu ir to vlogo, kakor obrežje Vsere na Flandr5kem. Edino poslopjc, ki je ostalo v Sochaczewu nepoškodova-no, je belgijska tovarna za svilo, ki ie bila varovana z Rdečim križem. Most, ki stoji tuđi še nepoškodovan. so podminirali do polovice Nemci, drugo polovico pa Rusi. Sochaczew je bila os tretje bitke za Varšavo, ki je bila izvojevana 30. ianuarja. Rasi pošlljaio v boj svoje čete s švedske meje. Iz Stockliolma poročajo: Začetkom vojne so stale moćne ruske čete na švedski meji, kar je na Šved-skem spiošno vzbujalo pozornost. Zlasti ?.o bili švedski krogi pozorni, ker so Rusi zbir ali čete v blizini Tcrneje in Kemija. Švedsko časopis-je pa o tem iz patrijetičnih vzrokov ni pisalo ničesar. Sedai pa se poroča, da so Rusi tekom mesecev decembra, januarja in februarja vreli od tam največji del Čet, ki so bile zbrane na Finskem. Zatrjuje se. da je ostalo na Finskem komaj 5000 mož regularnih ruskih čet. V posa- i mezr,ih garnizijah stoji komaj 18.000 do 20.000 mož ruskega opolčenja. | Vse prostake finske, poljske in nera-ške narodnosti, poš'ljaio v Kavkaz. Pejstvo. da ieinlje}o Rusi čete s Finske, dokazuje, oa zbira Rusija iz vseh kotov velikanske svoje države zednje izvežbane rezerve. BOJI V KARPATIH. Iz Satoraija - Ujnelvja poročajo dne 20. februarja v Berolin: Zdi se, da se krušijo vse ruske poziciie na ćeli fronti v pomiadnem solneu. Do-mneva se, da se je zbrala med Uzso-kom in Dukio silna vojska, sestav-Ijena iz rezerv v kotlini Sanok-.Iaslo in da ima nalogo. izz\'ati odiočitev v Karpatih. Kljub temu Rusi ne more-jo naprei. Prodiranje velike ruske vojske ima glasom ruskih poročil glaven namen, o katerem ruski glavni stan ne pove ničesar. stranski namen pa ie, zastavi ti našim pot proti Przeinyslu. Zatrjuje se, da se ie pri Laborczu zakopaj en ruski armadni zbor, da se tam drži za vsako ceno, pa naj se na krilih zgodi, kar hoče, Iz Curiha poročajo, da pošiljajo iz ruske fronte v Karpatih polke re-zervistov vedno nazaj in jih nado-meščajo z novimi četami najmlajših letnikov. Baje se Rusi iz Bukovine umikajo z največiimi iz^ubami in trpi vojska tuđi pomanjkanje. Umikajo se pa ćelo po gorskih stezah in pogosto skozi sneg. ki je nad meter visok. V Petrogradu pricakujejo Rusi sedaj napad Nemcev na Varšavo, in sicer s severa. * BOJI ZA KOLOMEJO. iz Bistrice poroča »Pest. Lloyd«: Pri zadnjih bojih. severno od Kolo-meje, so imeii naši velik vojni plen. Danes so pripeljali skozi Bistrico 4 višie ruske častnike, ki so bili v teh bojih dne 16. in 1S. februarja vjeti in cd katerih sta se dva, neki polkov-nik in neki podpolkovnik udeležila rusko - iaponske vojne. Ta dva baje pripovedujera, da sta imela neizvež-bane čete, ki še nikdar nišo služile ir. ki so bile prav nemoderno oboro-žene. Nekako pred mesecem so jih poslali v Radom, tamošnji povelju-ioči general ua jih je, ker so bile čete neizvežbane. poslal nazaj. Potem so prišle te čete preko Nad\vorne in Črnovic v Kolomejo z določbo, da bodo vršile službo v etapah. Ko so se pričeli boji z avstro - ogrskimi četami je bilo jasno, da se ruske čete ne bodo mogle držati. »Neues Pester Journa!« prmasa poročilo svojega poročevalca, ki pravi: Uspešni boji pri Nadvvorni in Ko-loraeji so potisnili Ruse nazai do Stani slavova, kjer je dobil sovražnik sopet ojačenja, da prepreci nadaljnje i prodiranje naših zmagovitih čet, Si-len je boj pred Stanislavovom. Sovražnik se brani obupno. V Karpatih se vrše ljuti boji. Sicer na fronti ni porocati o ničemer, kakor o artiljerijskih bojih. Med minami pri PozoritL Iz Reke poročajo: Inženir Artur Redlich, ravnatelj električnih na-prav. ki ie bil začetkom vojne vpo-klican kot črnovojnik, se mudi sedaj že nekaj dni tu. O svojem delovanju poroča: Ko so se Rusi približali okolici Jakoben^ja, sem položil iz Pozo-rite do gore Mestrv Kanesti kabel za mine. Min je bilo 6, vsaka je imela svoje eksplozivne snovi. Ko so nato dospeii Rusi nad mine. sem na dano znamenje sprožil. Najprej so se raz-počile mine v sredini. Strahovit pok, siien ogenj. vsa okolica je zletela v zrak. Kar ni bilo Rusov tu ubitih, je bilo nerabno za boj. Kdor je pribežal naprej. je prišel med žice in v voleje jame. Istočasno z eksplozijo so za-celi streljati naši topovi z vrhov ter Dmurikanka. Franeoski spisal Pierre d e C o u -1 e v a i n. (Dalje.) Vse to bi mu bilo moralo olajsa-t! korak, katerega ie od njega zahte-vala gospa de Lene. Navzlic temu mu je bil skrajno mučen. Sam ni ve-del, kako naj vojvodinji dopove svojo željo: poroci ti bogato Amerikanko, o kateri se je toliko govorilo in že ćelo ne. kako naj jo zaprosi njene pomoći. Ime! je vtis, da ji ta uvod ne bode ugajal. Plahega srca in proti tlom pove-senih očij ie zavil po čaši proti rue de Varenne. Palača Anguilhonov se je Idotikala palače Bianzacov. Marki je opazil, da so glavna vrata odprta in je vrgel kratek pogled na dvorišče. Zdelo se mu je zanemarjeno, zapu-ščeno. Ta pogled ga je vzdramil; po-vzdignil je glavo in z odločnim licem in premišljenih korakov je stopil pred vojvodinjo. Ko ga je Kristiiana zagledala, je veselja vzkliknila, mu šla nasproti ter mu podala roko, ki jo ji je po-ljubi!. — Vi! ie dela, sama Previdnost vas ie privedla! — Bilo bi mi prav po volji, je odvrnil Jacques smehljaje. — Ni se pet minut, kar sem ob-žalovala. da ste odsotni. — Čemu imam zahvaliti to po-Čaščen je ? — Takoj vam povern. Sedite. Voj vod inja ie svojemu gostu ponudila stol, sama pa se je vsedla na mali kanape z blazinicami v spretni-njajočih se barvah. j — Vi prihajate naravnost iz Al- i gerije? je vprašala. — Ne, ustavil sem se za neka] dni v Annes. — Kedaj ste se vrnili? — Sobo to z večer. — Čudno, mislila sem na vas v nedefjo v cerkvi. Vaša mama se je proti svoji navadi udeležila maše ob eni uri. Molila je s tako gerečnostjo, da sem jo zavidala in mislila sem si, gotovo moli za vas. Takoj se je obraz Jacquesu raz-jasnil. — Zame? je dcK mogoče. Mora-jo me dobro poznati tam gori, zakaj, prepričan sem. da si moja mati želi smrti samo zato, da enkrat v nebesih, tem lažje izprosi srečo za svojega sina. — Uboga žena, je sočutno dela Kristijana. Želim ji. da ne mislite zo-pet takoj odpotovati. Marki je ročno vici žogo v zraku. J — Prav, toda to povsem odvisi od vas. — Od mene? je vzkliknila Kristijana. Potem kar izpraznite svojo prtljage zakaj jaz ne maram pogre-šati svojih prijateljev. Kaj morem storiti, da vas zadržim doma? Jacques se je obotavlja!. tako so ga njene velike vprasujoče plave oči zmedle. — Govorite, govorite ...! — Oženiti se hočem__ — A.... in vi potrebujete mole ponio ci? Mesto odgovora je pritrjevaje prikimal. — Upam. da me ne prihajate prosit, naj vas predstavim bogati Amerikanki? je rekla vojvodinja smeie se. — Ravno za to. — O, tega ne! Te besode so Kristijani razločno črka za črko ušle \z ust. Kristijana jih je tako jasno slišala, kakor da jih je spregovoriia kaka druga žena in osramoćena vsled svoje odločnosU je zarudela. — Tega ne, je ponovila tišje. Ni mogoče. Odkar Ijudje vedo. da spre-jemam gospodično Villars, mi govore samo od nje. Deset — poslušajte, deset — jih je že prišlo in me prosilo, naj ji predlagani, ta sina, drugi brata, drugi zopet prijatelja. Nikomur ni-sem ničesar obljubila. Pred vsem. Amerikanki ne moreš predlagati partije kakor to gre pri Francozinji. še mani Amerikanki, ki je izjavila, da se ne mara omožiti v Evropi. Kedo vam je vendar vtepel to misel v glavo? — Bontemps. mol zaupnik v kupcijskih zadevah. Po njegovem nasvetu sem šel snoči v opero, kjer sem videl gospodično Villars. Veo kakor eno uro sem jo opazoval s svojo lornjeto. Zelo ini je ugajala, denarno vprašanje na stran. — Res? je nekako ironično pri-pomnila vojvodinja. — Res, je ponovil Jacques. — No, če vas njen denar ne osreci, potem zelo dvomim, da bi vas mogla osrečiti ona. Je inteligentna, dobro vzgojena... toda vajini naravi ste tako različni •.. — Z inteligentno in dobro vzgo-jeno ženo ni mogoče čutiti se ne-srečnim. Kontrasti pa vstvarjaio naj-globokejša nagnenja. — Najhujše strasti, hoćete reci. Po mojem mnenja ie za zakonsko srećo neka sorodnost vsekako potrebna in, odkrito povedano, med vami in gospodično Villars je ne vidim ... Vi tu, ona tam •., Sicer pa je nesmiselno, pomišljati se pri deklici s šestdesetimi milijoni, je nekoliko osorno zaključila vojvodinja, Latina rdečica je oblila Jacquc-sa, nato je aurno odgovoril: — Znan vam je moj položaj. Da dvignem svojo hišo. moram porociti bogato ženo. Priznam, da nimam sredstev za sijajno življenje, storim pač, kar je mogoče .., — O, ne grajam vas, je hitela vojvodinja de Blanzac Da se gre za mlado Francozinio. rade volje pre-vzamem ves trud; tada pri gospodični Villars bi bilo moje posredovanje brezupno, da ćelo škodljivo. Treba je čisto jednostavno, da si pridobite njeno Ijubezeru Se priliko vam hočem dati, da ji pričnete dvoriti. Pojutriš-njem priredim dine, kateremu sledi velika soareja. Mislila sem, da ste odsotni, zato vas nisem po vabila. Vojvoda d' Ormense se je opravi-cil, morate ga torej nadomestiti. Pri svojih intimnih obedih rada vidim goste veselih obrazov, saj veste, da je to ena mojih zabav. Pridejo Kera-dieujevi. gospodična Villars in njena sestrična. Seznanite se z njo, sicer pa, kakor se mi zdi, mene ne bodete potrebovali. — Nasprotno, jaz potrebujem pomočj inteligentne, bistroumne žene, to je v taki zadevi neobhodno potrebno. Osvojitev Amerikanke za^ hteva vse drugo taktiko, kakor ona Franeozinje. Prepuščen samernu sebi, bi zagrešil nerodnost na nerod-nost, o tem sem tako trdno prepričan, da opustim takoj svoj nacrt, kakor hitro mi odrečete svojo pomoč- Stran 2._____________________________________________________-SLOVENSKI NAKULT, One 23. februar}« JSH&.___________________________ 43 Mev. prizadejali Rusom sflne izgube. Tu prodirajoče ruske čete so bile popol-noma uni£ene. O izgubah si Ie tnogo-če napraviti sliko, če sUiimo, da je bilo treba nič mani, kakor 8 seneuth vozov, da so odpeljali plaJče pacUib Rusov. * * • Obrekovanje našeg* trtnađnega vodstva. DmtaK 20. februarja. (Kor. ur.) \z vojnega pročevalskega stana po-ročajo: V komunikeiu ruskega gene« ralnega štaba, za katerega se je izve-dclo pred kratkim, se je đolžilo naše armadno vodstvo, da je provzročilo razširjanje proklamacij za upor med ruskimi četami. Kako zelo se kvalificira ta že z vso odločnostjo zavrnje-na trditev kot podlo obrekovanje, za to je nov dokaz neka rezervatna odredba, ki je pred kratkim prišla nara v roke. Ta kot tajni cirkular označeni 12. (25.) januarja 1915 izdani ukaz s štev. 10.214 sefu Štaba 6. armadne-ga zbora se glasi doslovno: S tem se sporoča to-Ie pismo nadzoroval-nega generala vrhovnega vodstva pod $t. 263: Po poročtlih agentov poskušajo v Rusiji živeći 2iđje in agitatorji raznih političnh smeri raz-širjati med Četami pozive, ki zahte-vaio od čet, da na] izrabijo svoje zmage nad svetovnim sovražnikom in da naj stavite) ruski vladi zahtevo, da uresniči osnovne ideale, ki so jih postavile revelucijonarne stranke. Te pozive pošiljajo v paketih vojakom na bojišču. Opazilo se je. da se posiljajo ti paketi z vso previdnostj<\ kakor v zabojih z dvojnim dnom, pod podlogo oblek itcl Na povelje armadne^a vodstva sporočam to, da se store potrebni koraki. Na-restr.ik generalnegra kvartirnega moistra rolkovrr'k Posochow. V očigled tega avtentičnega priznanja med četami obstoječega suN verzivnega jribania se pač ni čuditi, da dolži rusko armadno vodstvo, ki se ima boriti proti revolucionarni propagandi v armadi, nas. da razšlr-jamo okiice in proklamacije. Povratek v Bukovino se o7 prlpcročljiv. Dunaj, 22. februarja. (Kor. urad.> Ker nrirnanikuje v Bukovini, v kra-jih, ki jih je bil sovražnik okupira!, živih je smatrati narneravani povratek mnogih ^e^uncev za sećaj še kot nemojToč. Izdalanje prostih voznih Iistkov in p-'poročil beguncem za povratek v Bukovino, je torej do na-daljnih odredb prepovedano. Tuđi one bukovinske begunce, ki imajo potrebna sredstva za življenje, svarimo pred škodljivim! posledicami prenngljenega povratka v domovino. Iz Galicije. >Nowiny Wieđenskie* poročajo iz Lvova, da so dobili koncem januarja v Galiciji mrego ruskih učiteljev iz gubemije Che'm, ki so dobili me-sta Ijudskošolskih ravnateljev. Iz Varsave je dospel državni pravćnik Hesse s tajnikom Tieplowom, da štu-dirata pravo v Galiciji, kjer naj se v kratkem uvede rusko pravo. Ustanovile so se nadalinje podružnice Ruske državne banke v Lvovu in drugih večiih mestih v Galiciji ter podružnice nekaterih večjih petrer^rad-skih bank, da dvijjnejo petro'ejsko industrijo in uvedejo racijonalno go-zdarstvo. Vesti iz Tarnoiva. Krakovska »Nowa Reforma i poroča te-Ie podrobnosti izTarncwa: vKo Je avstrijska arrnada zapustila mesto, je razstrelila za sabo most preko reke Biale. Kmaiu na to so vkorakale v Tarnov/ ruske č>t*> pr ' poveljsrvom generala Melmickega. General je pezval k sebi župana dr. Tertila ter mu ukazal, da mora mest-ni magistrat tekom treh dni znova zgraditi most preko reke Biae ter v istem roku temeljito desiniekcirati vse bolnice in vojašnice. To je bila vojna kontribucija. Mestni magistrat je seveda vse te ukaze izpolnil. Ne-*:aj dni na to je ćospel v Tarnow general Rađko Dimitrijev, vrhovni po-veljnik ruske armade, ki je prodirala oroti Krakovu. Nastanil se je v po-Slopju podružnice Avstro - Ogrske banke. Župan dr. Tertil se je takoj sglasil pri njem ter ga prosil, naj posrbi za to, da vojaštvo ne bo nasil-io nastopalo proti mestnemu irebivalstvu. General Dimitrijev je *»prejel župana z največjo vljudnostjo •er mu obljubi!« da bo ukrcnil vse po-'rebno v zaščito prebivalstva* Izjavil je, da bo z vso strogostjo *aznoval vsakega vojaka, kf bi za-rrešil kako nasilstvo. Obenem je županu izročil 8000 'ubljev aii 20.000 K kot povračilo stroškov za napravo mostu preko 3iale in za izvršeno desinfekcijo bol-aic in vojašnic. Drugi dan sa bili po ulicah na-epljeai razglasi generala Radka Di- mitrijeva, v katerih so bili po«¥wi vsi delavci, ki so bili zaposUeni pri zgrađbi mostu, na] se zglase v nrad-nih urah na magistrala, kier be plafiila za svoj« delo. Župan ar. Tertil !• op^torano posredova! pri ruskih rojnlh obla-steh v korist inestnema prebtvalstvu in samo njemu gre zasluga, ćm so bili me&ani raimeroma varni pred na-silstvi ruskega vojaštva,« • » • Za^edanla pruske postanak* zbornice. Berlin. 22. februaria. (Kor. uri Pruska zbornica poslancev se ta da- nes zopet sestala. Na začetku seje je prečital predsednik današnje poroči-lo velikega glavnega stana o plenu zmagovite mazurske bitke. Zbornica je sprejela poročilo z opetovanim odobravanjem in pioskanjem ter je pooblastila predsednika da izrazi z ozirom na veleradostno in velepo-membno poročilo * cesarju čaMitke parlamenta. Zbornica je na to pričeia drugo branje proračuna za !. 1915., s kate-rim je zvezana tuđi razprava o državnih prispevkih za vojno oskrbo-valne irdatke občin in občinskih zvez. Poročevalec Boenusch je ob-širno razpravljal o ukrepih gospo-u^rskega značaja ter je pouclarjal: »Sprejemamo gospodarski boi, ki ga nam je vsilil sovražnik i vso odloč-nostjo, zaupajc>č v svoje pravo. Narod je trdno odloćen izdržati do končne zmage. (Živahno odobravanje.) Podr»redsednik državnega mini-strstva Jr, Delbruck je poudarjal, da se denarne in kreditne razmere cd rneseca do meseca bolj konzolidirajo. Angteži hočejo Nemčtjo izstradati, s tem je dobila vojna značaj boja ljudstva proti ljudstvu, meža proti možu, boja, v katerein je vsak dolžan — in naj si bo vojak ali ne — zastaviti vse svoje sile za dobrobit in zmago domovine. (Odobravanje.) PosL Hirsch je v imenu socijalnih demokratov odobraval predložene zakone. Priiiodnia seja Jutri. • • • \FZMCI SO ODBILI VSE FRANCO- SKF NAPADE TER VJELI 1000 MOŽ. Beroiin, 22. februaria. (Kor. ur.) \Volffov isra^, javlja: Veliki glavni stan, dne 22. februarja. Zapadno bciišče. Vzhod-no od Vperna smo včeraf zopet za-vzeli neki sovražei strelski jarek. Sovrsžm crotinapadi na zauzete pozicte so ostali brezuspešn!. V Champagni je vladal tudl vče-raj razinerema mir. Štsvi'o v zadniih tanikaj se vr-šečsh bo|ib v]etih Francczov se je zvišalo na 15 častnikov in nad 1500 n?ož. Da^nano ie, da so krvave so-vražnikovc izdube tzredno visoke. Prat? naši poziciii od Verduna je nasprotnik vćeraj in danes ponoći izvrsii brezupešne napade. Po boju snio v Vceezir zavzefi Hohrod in Stossweier. Sicer ničesar bistvenesra. Vrhovno armadno vodstvo. • • • Francosko uradno pore ilo. *M. Ne^este Nachrichtcn? jav-ljajo iz Pariza: Poročiio Keneralne^a štaba z dne 19. februaria ob 3. popoldne se glasi: Od snoči nimamo pornčati ničesar vaznega. Noc ]e bila mirna. V dolini Aisne in pri Reimsu so bili precej srditi topovski boji. V ckolici Pertbesa so ostale vse osvojene pozicije v naših rokah. Med Argoni in MaaKni v okalici Sonafna, Perthesa in Eeausejoura ic sovraž-nik v noči od ia na 19. t m. »vrSil pet protinapadov ter poskusiU di bi iopet osvoji! one strelske Jarko, ki Jih Je prejšnje dni izgubi!; odbili smo vse napade, boj pa Se trajt. V Argonih se je ponesreOk) vcC akcij, ki so JfTi Nemci skuhali 'ivesti v noči od 18. na 19. t m. Rardejali smo neko stražnico in zasedli kraj, k}cf Je stala. Na hribih pri Cpargesu smo z artiljerijskim ognjem zausta- HnWi» tvk% ki nm Uh *»▼*«■ «m 17. trn. V Vogezfh smo prepocfiB so-vražnika • hribt 607 mmi 1 mn|iw in Wls«bmchom. Za ta napad smo rabili polirugo ttoča Iz Brem-m: Ameriški fmrnik »FaTlyn«, Iri »c je vozil z bombažem iz Ncw Yorki v Brcmen, Je dne 21. febmaila zju-trti zadel sevemo od Borkom« na mino in se potopiL Moitvo se |e re-lila • . • Iz Ženeve poročajo, da Je do 20. februarja ustavilo 17 angleških družb b Stockholma poročajo, da Je paroplovna zveza med Goteborgom in Anglijo prekinjena. Jutri, 23. t. m. se asUvi yc» promet v Angliia »Taglicbe Rundsch*u« pile: Prmacosk* severne in zahodne želez-niike drmžbe najnianjajo potujoSentu občinst^ii* da je plovba na probah Boologne • Folkestone in Keppe-Verhaven do preklica ustavljena. Za druge rveze družbe ne prevzemajo garancije, Potniki morajo v pristani-šču čakati na priložnost. Zatrjuje se, da so to najbrže Ie provizorični ukrepi. Angliia »kuša konstruirati konflikt. »Kolnisclie Zeitung- prinaša pri-povedovanje kapitana rekega ho-landskega parnika v Rotterdamu, da mu je angleška vlada Donudila lW.0fX) funtov, če potopi svoj parnik m poroča nato v Rotterđam, da je parnik potopil neki nemški podmorski čoln. • » • Cburchili hoče izvesti energično akcijo proti Nemčiji. Iz ffaaga poroča jo: Na predlog ministra Churchilla je sklenil angle-ški ministrski svet, da naj izvede an-gleŠko brodovje popolno blokado Nemčije in cbenem forsira izliv Labe. Admiraliteta pa je proti izvršitvi tega sklepa. O ceniških podmorskih čelnih. Francoski mornariški list ^Mo-nitenr de la flotte^ skuša pomiriti občinstvo ter pravi, da Je nemška grožnja bluff, ter izvedba te grožnje nemogoča, V listu »Revne« pa svari Alfred Duquet pred podcenjevanjem nevarnosti, ki je po niegovem mne-nju prav resna. Duguet pravi, da ie sreća, da je štev ilo nemških podmorskih čolnov maihno. »Nieuue Rotterdamsche Cou-rant« je mnenja. da nemŠki podmorski Čolni prve dni blokade pač nišo toliko torpedirali ladij, marveč tro- sili mine. m m * Strah ima velike oči. Cez Kopenhagen javijajo, da pri-povedujejo nekateri angleški listi, da so Nemci zgradili v zadnjih 6 mese-cih 120 ogromnih podmorskih čolnov. Vsak tak čoln ima 100 min, katerih vsaka tehta 600 kg seboj. (Kakor znano potrebuje zgradba pod-morskega čolna skoraj toliko časa, kakor zgradba velike vojne ladije. Podmorski čoln, ki bi imel za 60.000 kg min seboj bi moral imeti narav-nost neverjetne dimenzije. Strah pred nemško podmorsko akcijo dela angleškim listom »velike oči.«) Francoski momarBki niinister boce odstopitf. Iz Rosendaala poročajo, đa fto-če franeoski mornariški rninister* Au-gagner, koncem febniarja odstopiti. Njegov naslednik naj bo admiral Marmolles ali kontreadmirai Four-nier. Baje ie Millerand očital Augag-nerju, da je povedal časnikarjem stvari, ki bi utegnile omajati zaupa-nje do zaveznikov. Tuđi je baje Au-gagner izjavil, da je nemška blokada za Francosko bujši udarec, kakor za Angino. * Petit Parisien* nfse, đa se je Augaccner izjavil glede nemške grož-nic, da bodo nemške ladje potopile vse ladje v Kanalu, da ta grožnja Prancoske in Angleške ni razburila. Storilo se Je vse potrebno. ♦ TURSKA VOJNA. Ruski naklepi glede Carigrada. Kakor javijajo peštanski listi, ie došla iz Sofije vest, da zbiraio Rusi pri Odesi veliko armado, katere naloga bo, da se izkrca v Mfdfji ter s suhega napade Carigrad. Sueski kanal. Ce bi se turski armađi posrećilo zavzeti sueski kanal In prodreti v Egipt, bi bil to najhujSi udarec, ki utegne zadeti Angleško. Z ozirom na veltkansko važnost sueškega kanala, morda ne bo odveč, Ce povemo o njem nekaj dctajlov. Kanal Je zgradil franeosk! inženir Le53cp?, za kate-rim Je stala mednarodna akcijska družba, Otvoritve kanala sta se tidc-letila tuđi naS ctsar in takratnf fran-coski cesar Napoleon III. Na$ rojak« rtjnki haran 5chwegel, Je bil takrat pri konzulat« v Aletawidrt}i n^tnv-tiw tn 5e jt pnv pri otvorttv^mb $lftvno*tih ntlviJlim meh^m tako prtJmpil, da to potem napravil silazno karijero. Na prizadevanje ansta-$kt vMf to |9« oktobra ISSa vse vtletilt podpisak mednarodno pogodbo, da |e sueski kanal privatno akcijsko pođjftfo in 4^ si ne srne no-bena država lasti ti v tem kanalu vladarskih pravic. Najvažnei^a določba Jm «W94fre 1*» % »qr^ btti jtffiiki kanal v vojni in v miro odprt ladjam vseh držav, da mora biti kanal brez-pogojno nevtralen In da se ga ne srne zaplesti v vojno, tuđi če bi Turčija sama vodila vojna Nadalje stoji v tei pogodbi, da se ne srne no-bena ladla dlje kakor 24 nr muditi v tem kanalu. Ko si Je Angleška na ta način pridobila gotovost, da se sueski kanal v slučaju vojne ne bo rabi! proti njej, je zahtevala zase izfe-mo. Postavila se je na stališče, ki je bilo protokolarično zabeleženo, da ni vezana se držati te pogodbe, do-kler vladajo v Egiptu vizjemne razmere«. to se pravi, dokler bo imela Arglelka nekako vrhovno oblast nad Egiptom. To kaže, da je Angleška že takrat mislila, da dobrovoljno nikdar več ne da Egipta iz rok in da je hotela, naj velja mednarodna pogodba za vse države, samo ne zanjo. Kako malo so Angleži mislili respektirati nevtralnost sueskega kanala, se je pokazalo dne 16. oktobra 1914, Na povelje Angleške je morala egipt-ska vlada iztirati iz sueskega kanala vse avstrijske in nemške trgovske ladje, ki so ob izbruhu vojne pribe-žalt v sueski kanal in ki bi po rečeni mednarodni pogodbi imeli pravico, ostati tamkaj nemotene in nedo-taknjenc do konca vojne. Ko so se kapitani branili, izpolniti ukaz egipt-ske vlade, so angleški pomoršcaki silama spravili te ladje iz kanala na široko morje. Tam ie nanje že caka-la angleška vojna ladja »VVarrior«, ki $e je polastila teh trgovskih lađi] in jih spravila kot plen v Aleksandri-jo. Tuđi je Angleška dolgo pred začetkom vojne s Turčijo napravila ob sueškem kanalu utrdbe in na vseh mestih, koder se ladje druga drugi umikajo, postavila vojne ladje. Angleška vlada tega svojega postopa-nja seveda ne more opraviciti in se izgovarja, dolžeč Nemčijo. da ni respektirala nevtralnosti Belgije in Luxembourga, torej da tuđi Angle-žem ni treba respektirati nevtralnosti sueskega kanala. • • • KITAJSKA IN JAPONSKA: Izjava iaponske vlade. Budimpešta, 22. februarja. »Pe-ster Lloyd« poroča: Pekinški Naponski poslanik je izročil, kakor poroča »Ruskoie Slovo« diplomatićnemu zboru memrandum, v katerem izjav-lja japonska vlada, da njene zahteve nlkakor ne ogrožaio integritete kitaj-ske države. Japonska ne namerava spraviti Kitajsko v svojo odvisnesi, marveč želi Ie dvlgniti nieno trgovino in gospodarstvo. Japonska stavila Kitajski oltimatum? Berlinski listi prinašajo brzojavko petrogradskega »Novega Vremena^, da je japonski ministrski svet sklenil staviti Kitajski ultimatum. To poročilo se ne potrjuje in dunajski politični krogi dvomijo, da bi se bil jap.-kitajski spor že tako dalec raz^l. m • Boj nevtralistov In Intervencijonistov v Italiju Kakor znano, so sklicali socijalni demokratje skupno z meščanski-mi nevtralisti za nedeljo, dne 21. februarja v vseh večfh italijanskih mestih shode, ki bi se naj izrekli proti vsakemu vmešavanju Italje v ev-ropejski konflikt Intervencijonisti so te shode razbili. Pri tem ?e prišlo zlasti v Milanu. Jakinu, Turinu, v Messini in drugod do krvavih prete-pov. Posredovati je mtirala policija in žandarmerija, V Milanu je bilo 20 oseb ranjenih. • * m Vatikan in Italija. Oiic'jelni papeški ^Osservatore Romanom dementira vesti franeoskih listov, da je papeški državni tajnik kardinal Gasparri izjavil, da se Vatikan ne bo protivil nastopu Italije in da je papeŠka stolica poslala v Fran-cijo nekega visokega prelata, ki nai I franeoske katolike poduči o prijaz- I rtem stališču Vatikana. I • . • General Pao na potu v Rusijo, SoHia, 21. februarja. (Kor. urad) *Agence Telegraphique Bulgare« I javlja: General Pau% ki ie snoči pri-spsl semkai, ia danes zvecer odpo-toval preko Bukarešte v Rusijo. • • • Švicarski *dravnlkj v \vstriii. 1 Bern, 22. februarja, (Kor. urad.> Švicarska brzojavna agencija poro- \ C«: V ivicar^kih časopisih je nedav- a no tega kročiU vest« da nišo bili švi- I cararski zdravniki, poslani v Avstri- I jO> tamkaj tako »preleti, kakor bi Wiko pričakovali, !n da ilm ni$o dali ona mesta, ki ^o Uh Hm prejc obiju- I bili.^ Zato se je eden izmed njfh že I vniil v Švieo* drugi pa mu bodo 5e I slediti. K temu pripominia ^Der I sch\veizerische Armeearztjc, da je I *3- §te»______________________________________________________»SLOVENSKI NAKULr, cUic 23 februarja I»|5. Stran 3. Ien, ker ni naše! v Bolzatra zađovo- I ljivega delokroga. Vsi ostali, v Av- ' strijo poslani zdravniki, pa se še na-hajajo tamkaj in so dobili odkazane popolnoma zadovoljive delokroge. Vsi zdravniki, in tuđi dr. Sutter, so-glašajo v tem, da so bili v Avstriji docela primemo in dostojno sprejeti. Popolnoma neutemeljena je trditev, da bi v Avstriji ne bili izpolnili ob-Ijub, ki so jih tim dali. m m * Amerikanske kupcije. Iz Haaga poročajo: Belgija je naročita v Ameriki za 40 milijonov dolarjev voinega materijala, ki je v prvi vrsti namenjen za opremo novo poklicanih Ietnikov 1914. in 1915. Iz Curina poročajo: Tripleen-tenta je naročita v ameriški smodniš-nici Dupont za 50 milijonov dolarjev municije. Preko Amsterdama poroča kor. urad: Amerika dobavlja tuđi mnogo aeroplanov za tripleentento. Na toza-devne nemške proteste pa je ameriški zunanji urad odgovoril, da se severaameriška vlada ne smatra za upravičeno prepovedati izvoz aeroplanov, ker takih aparatov sploh ni smatrati za vojno orožje. Poljudno razprava o ncvem poravnata redu. Dr. Albin Smola, ođvetnik v LjubljanL (Konec.) VIII. Razmere po poravnavi. a) normalne. Težišče poravnave leži v tem, da dovoljuje dolžniku v sanacijo njegove gospodarske situacije gotove dobrote in olajšave, po navadi delni popust ali odlog njegovih dolgov. Upniki smejo zahtevati od dclžnika plačilo svojih terjatev le v oni meri in le pod onimi pogoji, kot jih določa poravnava. V kolikor je oprostila poravnava dolžnika njegovih obveznosti, je dolžnik od teh oproŠčen za vse čaše. Dolžnik ni obvezan pozneie pla-čati upnikom izpaćka in tuđi onim ne, ki se postopania nišo uđeležili ali pa so glasovali proti poravnavi. V ravno tej meri je dolžnik prost svojih obveznosti napram porokom in drugim regresnim upravičencem. Oni upniki, karerih teriatve se le iz đolžnikove krivde nišo vpoštevale, lahko zahtevajo od dolžnika polno plačilo svojih terjatev. b) anormalnc. Nekatere po poravnavi nasto-pivše okoliščine odvzamejo poravnavi njeno moč. V nekaterih slučajih izgubi poravnava, ne da bi bilo treba to s tožbo posebe uveljavljati, takoj svojo veljavo, v drugih slučajih je treba veljavnost izpodbiiati tožbe-nim potom. V slučajih prve vrste govorimo o ničnosti in v slučajih druge vrste o brezmočnosti poravnave. Poravnava postane nična, ako je doižnik radi goljufive krivde tekom dveh let po potrditvi poravnave pravomoćno obsojen. Posledica te obsodbe je, da izgubi sklenjena poravnava svojo obveznost za upnike, v kolikor so tu v nje] dovolili dolžniku olajšave, kot popust, odlog, itd. Na -drugi strani pa ostanejo vzlic temu v veljavi one prednosti, ki so se dale upniku z đolžnikove strani ali od tretjih oseb. Upniki se tedaj lahko sklicujejo na poravnavo, v kolikor jim nudi ugodnosti, nišo pa vezani nanjo, v kolikor jim ni na korist. Ako se je sklenila poravnava s pomočjo goljufivih dejanj ali na ta način, da so se dovolile posameznim upnikom posebne nedopustne prednosti, tedaj toži lahko vsak upnik na nlačilo izpadka ali pa na neveljav-nost prednosti, ki si jih je pridobil kdo napram dolžniku ali tretjirn ose-bam s poravnavo. Take tožbe je treba viožiti tekom treh let po odobritvi poravnave. Pozneje vložene tožbe so zasta-rane. Ta zahtevek pa pristoja le onim upnikom, ki se nišo udeleževali takih nedopustnih manipulacij in nišo bili brez svoje krivde v stanu ta dej-stva uveljaviti v postopanju, ko je šio za potrditev poravnave. Vse te tožbe je treba uveljavljati pri porav-nalnem sodišču. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik pri cesar- ju. Cesar je sprejel včeraj prestolo-naslednika, nadvojvodo Karla Fran-ca Jožefa d' Este v posebni avdijen-ci. Prestolonaslednik je nato odpoto-val v Konopišt, da obišče sirote nadvojvode Franca Ferdinanda in voj-vodinie Hohenberškc [ — Kouferraca prebedoiitva državaega zbora. Včeraj se je šesta-lo na Dunaju predsedništvo državne-ga zbora. Navzoči so bili: predsednik dr. Svlvester, podpredsedniki; dr. German, Pernerstorfer, Romanczuk, 2darsky, vit. Pogačnik in Jukel. Ita-liianski podpredseđnik dr. Malfatti ni prišel. Na začetku beje se je spomi-njal predsednik slavnih činov na^e arinade ter si izprosil dovoljenje, da ji posije pozdrav parlamentarnega prezidija. Konferenca je nato raz-pravljala o meritornih zadevah. Pozneje je predsednik konferiral z grofom Sturgkhom. Vest, da bo sklican državni zbor, je neresnična. — Skupni finančni ntinisier v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo: Skupni iinančni minister dr. firnest pl. Korber je sprejel včeraj do-poldne v palači deželne vlade visoko duhovšeino vseh veroizpovedanj, generalitete), poveljnika orožniskega kora, sekeijske načelnike deželne viadc, uradniški zbor, župana sara-ievskega in podžupana, predsedstvo trgovske in obrtniske zbornice, pred-sednika odvetniske zbornice ter tur-škega, nemškega in italijanskega konzula. — Novi cesarski namestnik v Gorici. Novi tržaški nainestnik, ba-ron Fries - Skene, ie obiskal včeraj Gorico, kjer ga je sprejel vod-ja tamkajsnjega okrajnega glavar-stva, namestniški svetnik R e b e k. Namestnik si je ogledal nekatere bol-nišnice ter posetil nadskofa, dežel-nega glavarja in župana. — Imenovanja v armadi. Za rit-mojstra je imenovan nadporočnik bos.-herc. žandarmerije Josip Š t i f -tar. za stotnika je imenovan nadporočnik Friderik L a v r i č , havbič-nega polka št. 6., za nadporočnika pa poročnik Edvard Levak, trdnj. topničarskega po>ka št. 5. Za poreč-nike v rezervi so imenovani rez. pra-pcrŠčaki: Oton Gregorič, 7. topni-čarskega polka. T. Ogrodnik, 41. pešpolka, Martin Bevk, 47. pešp., Anton Kos, 47. pešp., Ferdinand Lešnik, že!ez. polka. A. Jok'ič, brzo-iavnega polka, Gustav Pesarič, 17. pesp., Fran Gogala in Karei Juvan, 27. pe^p., fvan Valkovič, 67. pešp., Josip Ovsenek, 97. pešp., Vladimir Goljevšek, 79. pešp., Alojzij Trstenjak. 70. pešp., Pavel Lenarčič, 27. pešp., Mihael Gabrijelčič, 27. pešp., Ernest Ferjančič, 17. pe5p,, Fran Jane. 31. pešp.. Otmar Vidic, 27. peš-po:ka. Fran Pere, S7. pesp., Fran De-dič. 30. pešp.. Stanka Velkovrh, Jakob Dereani in Ivan Bavdek, vsi 27. pešp.. Pavel Cvenkelj, 79. pešp., Adolf Koren. 27. pešp., Josip liudo-vernik, havbič. p. Št. 7.. Ivan Juvan-čič, havbič. p. št. 31., dr. Jos. Vav-rovšek in Karei Jelovšek, trdnjav-skega torjničarskesra po!ka st. 4. — Poziv superarbitriranib voja-kov. Oficijalni organ vojnesra mini-strstva »Streftleurs jMilitarblatt-« poroča: Oni vojaki. ki so br!i povodom mobilizacije spoznani za nesposobne in so po izvršeni superarbitraciii dobili dopust do jeseni 1015, bodo s 1. aprilom znova pozvani pod orozje. Kdor bo pri takratni prezentaciji znova spoznan za nesp^sobnegu, dobi nadaljni dopust do 1. novembra 1915. — Srebrno svetin'-o I. zreda je dobil četovodja 7. lovskep.'i bat^Ijo-na Karei Klairšek. doma t Gorice. Nahaja se na bojnem pol'r že šest mesecev. — Iz ruskega vjetništva se je zjrlasil Jernej Sirca iz Siške. Piša! je iz Rjazana. Bil je ranjen in leži v tamkajšnji evakuaciiski bolnišnici. — Seznamek izgub št. 130 z dne 20. febmarja izkazuie nadporočnika 59. pehotnepa polka. Ferdinanda C e-1 a r i a. iz Predoslja, in rezervneo:a poročnika 2. bosansko - hercegovin-skega nolka, Josipa Moćnika, iz Idrije, kot ranjena. — Ctiva ranjenim vojakom! Na notico pod zgorajšnjim naslovom v 24. številki vSlovenskega Naroda« z dne 30. prosinca t. 1. so se dalje od-zvali še ti-le: gdč. Ana Turkova iz Trsta (omotek vsakovrstnih časni-kov in knjig): ga. Josipina dr. Weib-lova fzaboj kniig: in časnikov); g. M. Zalar iz Radovljice (»Slov. Narod«, »Slovenec-* in »Das inter. Blatt« v mnogih izvodih); Rdč. Angela Sittcr-jeva, učiteljica v Dramljah na Sta-jerskem (»Slov. Narod« v mnogih izvodih): gdč. Ana Mršnikova iz Spod-nje Siške pri Ljubljani (omotek vsakovrstnih časnikov); ga. Milena Pir-jevičeva, kavarnarica v Sežani (omotek vsakovrstnih časopisov). Podpisani Zlatoslav Planine, računs. podčastnik pri c. in kr. 16. trenskj diviziji v Mostarju (»Slov. Narod«. »Edinost^. »Tedenske Slike«, »Kikiriki«, »Das inter. Blatt^, »Rcclams Universum«, ^Tolnai Vilag Lapja« v mnogih izvodih). Vsem najprisrčnej-ša hvala! Onemu pa, ki mi je dopo-slal »Štajerca« pa prijateljsko svetu-jem, naj si ga le v prihodnjc sam bla-gohotno otarži. Ncmški časniki, ho-čem reci dobri nemlki časniki so do- brodošli! Ah, kako milo }e človeku, ako zagleda tu v daljni, daljni tujini časnik v domaćem »kranjskem- jeziku pisan! Zato, ni eden časnik se ne srne več po nepotrebnem raztrgati, ampak poslati se mora med naše slovenske junake, bodisi v snežene Karpate, bodisi v mokre drinske pokrajine, bodisi v bolnišnice v notra-njosti ljube Avstrije, S tem ni storje-no samo dobro delo, s tem se ra-njencem znatno olajša njihovo gorje. — Vse čitateije in čitateljice »Slo-venskega Naroda< najprisrčneje pozdravlja Zlatoslav Planine, rač. podčastnik pri c. in kr. 16. trenski diviziji, Mostar, Hercegovina. — Zdravnik gosp. dr. J. Dem- šar piše s severnega bojišča.....; ^i:*otih.nili so topovi, pozdravi iz on-stranskih ruskih pozicij so ponehali in večer je ogrnil vso vas s temnim plašcem in odtegnil ocem pogled na pogorišča in zaplakane obraze. B .... se zove vas, v katere ozadju stoje naše gorske baterije in v katere zaledju se vrste položni griči, kjer so vkopani naši fantje. Večja vas je B . . . ., prijazna, z večinoma bornimi parternimi hiŠami, čisto slovaška, grrško - katoliške vere njeni prebi-valci. Koinaj dva kilometra bo do nje. Na gališki strani se vrste vzpo-redno z mejo vas za vasjo, katere so pa v oblasti Rusov. V par večerih je nebo krvavelo v njihovi smeri. Prva dva dneva je bilo tu povsem prijet-no, seveda polno vojakov, vojaskih vozov, topov in vse druge vojaške privesi, dokler nišo prifrčale prve granate ali šrapneli do vaši. V sredo je bil alarm. Dolocen je bil naš bata-ljon v rezervo. Š!i smo preko gričev, mimo baterij, prav blizu do okopov. Prišli so prvi šrapneli. Tiho rožlja-nje po zraku in končni pok! Iskali so nas Rusi — imajo dobre opazo-valce — v velikem polkrogu, najprej na južnih — oddaljenih — gričih, po-tem vedno bližje in že so se lomili vršiči skromnih borovcev našega gozda, v katerem je naš bataljon hitro izkopal zavetišča. Nazajgrede som že opazil sledove ruskih granat. Tik ob poti so bile od njih izkopane .eloboke jame in malo nižje je nastala v vrsti »Bespannnun£^pferde« vrzel — priletela je bila nad baterij-ske konie ruska granata in ubila dva vojaka in dva konja. In zvečer, na mojem obvezovališču sem dobil šest vojakov težko ranjenih od šrapnela. Pa to je bil samo preludij. Drugj dan so vzcli Rusi našo vas^na piko. Šrapneli so frcali čez vas. Sel sem bi! san-kat za par momentov. Prepodile so me granate. Najhujši je pa bil današnji dan (8. februar). V eni bajti je ubilo 4. ranilo 8 oseb, v drugi ubilo 1, ranilo 5 oreb, in to skoro v neposredni blizini mojega obvezovali-šča .... Tukaj imamo mnogo bolni-kov, večinoma ozebljine. Moji fantje ga prav nihnejo, posebno moj sluga Hz Ježiće) .... Pozdrav vsem prijateljem! — Žitni monopol. Od podučene strani se nam poroča, da je vlada opustila namen, $ podporo velikih bank ustanoviti organizacijo, ki bi ime^a žitni monopol. To je tuđi naravno. Žitni monopol bi se bil dal morda izvesti začetkom vojne, a ćdaj se ne da več. Pri nas nimamo takih javnih onlastnij kakor na Nem-skem, in če se je na Neniškem izve-del žitni monopol samo z največjo težavo, bi pri nas šio še težje. Zdaj bi to že ćelo ne šio, ker so kronovine, okraji in občine tod in tam že na lastno roko to in ono ukrenile. Name-sto žitnega monopola hoče vlada ustvariti drugo organizacijo in sicer birokratično. O tcj bo mogoče govoriti sele tedaj, kadar bodo do dobra znani vladni nameni. — Nove ministrske naredbe* Uradna »Wiener Zeitung' priobčuje ministrsko naredbo, s katero se od-reja, da se ločijo na kužnih boleznih bolni in takšnih bolezni osumljeni od ostalih bolnfkov in da se morajo hiše in zgradbe, v katerih se naha-jajo taki bolniki, posebno označiti. Istočasno je izsla tuđi ministrska naredba, s katero se za Ieto 1915. ome-juje saditev sladkarne pese. — Mleko hočejlo pod raži ti. Nekatere mlekarice napevedujejo, da bodo s 1. mareem podražile inleko za 4 vinarje Iiter, češ, ker je že vse dražje, pa naj bo še mleko. Za po-dražitev mleka v tem času ni prav nobenega utemeljenega razloga. Krme Ietos ne primanikuje in tuđi dela s kravami ni zdaj več. nego je bilo pred vojsko. S podraženjem mleka pa bi ne bili prizadeti brez izjerne vsi sloji, ampak najbolj še najrevnejši t j. oni krogi, kojih glavna prehranitev je sedaj, ko se ie čez mero podražilo meso, mast, jajca, fižoU krompir, tnoka itd. — ravno še mieko. Vrh te-ga se je mnogim delavskim rodbi-nam, kojih člani so bili zaposleni po tovarnah ali raznih večjih podjetjih, zaslužek še izdatno znižal, delomt ker so njih člani vpoklicani pod orožje, deloma, ker so podjetja radi manjkania dehi rnižali plače. — Ker podralenje mleka ni gospodarska po- treba, ampak izvira zgolj iz dobič-karstva, se mora proti temu odlocno in vsestransko nastopiti. Naj bi to storile poleg raerodajnib oblasti tuđi naše gospodinje, osobito tuđi one, katerim ravno ni treba računati s 4 vinarji. K temu jih veže kolegijalnost do revnejših svo.'ih stanovskih tovarišic. Sploh pa bi bilo želeti, da bi se naše vrle gespodinje organizi-raJe in skupno nastopaie proti ved-nemu podraženju živil, kakor to de-iajo gospodinje po nenišRih mcstili. — »Rdeči križ'<. Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani je izročilo podpisanemu predsedstvu znesek 220 K, dohodek od koncerta v stolni župni cerkvi Sv. Nikolaja dne 11. februarja. Predsedstvo >Rde-čega križa - se zahvaljuje prevzviše-nemu gospodu knezoškofu, prečasti-temu stolnemu kapiteljnu za blago-hotno prepustitev stolne župne cerk-ve Sv. Nikolaja z razsvetljavo vred za koncert ter s tem društvu >Rdeče-ga križam naklonjeni velikodušni dar. — Koze„ Od 14. do 20. februarja so bili na Dunaju prijavljeni 104 slu-čaji pri vojaskih osebah. Od začetka vojne je na Dunaju obolelo na kozah 819 oseb, izmed katerih jih je umrlo 172. Umrla je torej skoro vsaka peta oseba. Ražen tega so bili v avstrijski državni polovici v času od 14. do 20. februarja prijavljeni 103 slučaji koz, med drugim po 1 slučaj v Knittelfel-du, Spielbergu, Eisenerzu in Šmi-helu. — Pegasti legar. V Mauthause-nu je zopet umri en zdravnik na pe-gasteni legarju, neki dr. Kaczuba, ki zapušča 6 otrok. Bolnih je na pega-stem legarju še šest zdravnikov. — Občni zbor bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Liubljani. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov je imela včeraj popoldne ob 2. svoj občni zbor. Iz poročila predsed-nika g. G j u d a , tajnika g. P r i s t o-v a in blagajnika g. rranchetti-j a posnemamo to-le: V preteklem letu sta umrla člana Anton B e r n i k 13. aprila, in Karei L i p o v š e k dne 14. avgusta. Začetkom leta je imelo društvo 15S članov, ined letom je pri-stopilo 18 članov, odpadlo pa je 30 članov in sicer sta 2 umrla, 17 jih je odšlo k vojakom, 5 se jih je izbrisalo, ker nišo plaćali prispevkov, 5 jih je izstopilo in 1 je bil izključen. Podpor se je izplačalo 36 članom za 797 dni. Od trgovskega ministrstva je do-spel ukaz, da se mora odbor ozirati samo na one obolele Člane. ki so direktno navezani na posteljo. Od 40 k vojakom vpoklicanih članov plačuje S prispevke naprej. Dohod-kov je imela blagajna 5073 K 94 v, gotovine je bilo 31. decembra 1914 v blagajni 443 K 6 v. Društveno pre-moženje je znašalo koncem 1914 sku-paj 11.961 K 13 v. Končno so bili iz-voljeni v odbor na novo gg. G j u d (predsednik). Franchetti (blagajnik). B 6 g e 1 ml.. S r e b o t, Kersnič, Pristou (tajnik), 5 p e 1 e t i č . ostali so v odboru stari člani gg. B 6 g e 1 st., E r i a v e c, Černe, I r k i č . G a y e r. Za na-mestnike so bili izvoljeni gg. Re-bek, Kukman, Kosec. V nad-zorovalni odbor so prišli sg. Kernc. Škafar Fran in Zam-I i e n ter kot namestniki gg. Zor-man. Kalan in Ahcin. — Nezgode. Sedemnajstletni de-lavec Josip Črtanec iz Črnuc je te dni padel s strehe železniškega skladišca v Črnucah ter si zlomil le-vo roko. — V nekem gozdu pri Dol-skem ie padla 61 let staremu delavcu Iv. L e t n a r j u klada na levo nogo in mu jo zlomila. — V Spodnji Ši-ški se je poparil enoletni Henrik Perhaj s kavo. Poško-dovan je hudo. NesreČa. Tiskarnarja v Katnni-ku gosp. A. Slatnarja je zadela težka nesreća. Pri popravljanju stavka v stroju, ki je bil v teku. ga je stroj zgrabil ter mu na desni roki odtrgal dva prsta, druge pa moćno poškodoval. Poljakl v Idriji. Krakovska »No-wa Reforma < priobčuje ta-le dopis iz Idrije: Pešcica Poliakov, po pretežni većini poštni poduradniki iz Dembice in železnicarji žive od meseca septembra na Kranjskem v Idriji v blizini Trsta. Imamo tu poljskega svećenika Jana Bilinskega, župnika iz Siemianowke. ki lepo skrbi za nas, nas poseča in tolaži. Na božič je sve-čenik opravil službo božjo, pri kateri smo peli poljske božične pesmi. Spo-minjamo se tuđi zdravnika Poljaka, ki je odšel na Dunaj. Dokler je bil v Idriji, je nam dr. Mazalek služil z dobrimi nasveti^ zdravil brezplačno bolnike in jim ćelo preskrbljeval zdravila. Izrekamo svojo zahvalo tuđi tnkajšnjemu okrajnemu glavarju na njegovi zares očetovski skrbi za Poljake. — Ker nimamo poljske sole, obiskujejo naSi otroci slovenske sole, St. Marfett niže Ptuja, Dne 1(5. februarja je umri po več kakor enoletni mučni bolezni tukajšnji velepo-sestnik in bivti trgovce ter gostilni-Car i. Tonai Mfld ▼ 7& letu »wjc ' starosti. Rojen kot sin preprostih kmetskih staršev si je znal pridobiti s svojo neumorno delavnostjo, varč-nostjo in treznim razumom veliko premoženie, s svojo preudarno in prepričevaino moško besedo pa spo-štov^anje vseh, kateri so ga poznali. Blagi pokojnik je bil več let občinski predstojnik, občinski odbornik pa do svoje smrti. Bil je mnogo let načelnik krajnega Šolskega sveta, načelnik konkurenčnega odbora in 31 let v nadzorstvu »Hranilnega in posojilne-ga društva« v Ptuju. Vse to mu je nalagalo mnogo truda in dela, a g. Mikl je opravljal vse posle v največjo zadovoljnost vseh. Najvcč pozornosti pa je posvečal svojemu vzornernu gospodarstvu, o čemur priča veliko diplom in kolajn, katere so mu priznali odbori raznih razstav in gospo* darskih đruštev. Kot sin slovenske matere je bil neomajno zvest svojemu narodu ter si je veliko prizade-val za njegov napredek. Kako sploš-no priljubljen je bil g. Mikl, je poka-zal pogreb, katerega se je uđeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Zapazili smo med njimi mnogo odličnih dara in gospodov. Dolga vrsta ga je spremljala na njegovi zadnji poti v cerkev in na pokopališče, kjer so njegove zemeljske ostanke položili v redbinsko žrv. Pred hišo žalosti in na pokopališču so mu zapeli pevci lepe žalostinke, pri odprtern grobu pa ie domači g. župnik orisal njegovo plodonosno življenje. Naj bo blagemu pokojniku lahka slovenska zemlja! Drobne novice s Štajerskega. K o n k u r z je razglašen za zapušči-no umrlega hišnega posestnika in go-stilničarja Blaža Plevčaka v Pobre-žu pri Mariboru. — O b e s i 1 se je iz strahu pred vojaščino 35!etni po-sestnik in živinski prekupec Franc Dreflak v Orehovcih pri Radgoni. — Iz Maribora. »Marb. Zeit.« je poleti pisala, da so jareninskega dekana Čižeka zato zaprli, ker je imel pridi-go posebne tendence. Ko je prišel dekan Čižek iz preiskovalnega zapora, je naperil proti odg. uredniku »Marb. Zeit..: Jahnu težbo zaradi razžaljenja časti. Pri obravnavi pa je bil Jahn oprosčen, češ. da ni drugega piša! kakor to. kar je poročalo orožnistvo in zaradi česar je prišel dekan Cižek v preiskovalni zapor. Zasledovanje je naslov krasne detektivske veseloigre v treh deja-njih, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Dalje ie na sporedu ginljiva drama iz hribov v dveh dejanjih ^Smrtna groza«. Posebna prednost te slike so krasni naravni prizori. Velezanimiv je tuđi vojni žurnal. Književnost. — Pesnitve. Zložil B. Bevk. O tej zbirki borno še poročali, kadar bo zopet čas pretresati literarne stvari. — Zbrani spevi — Hoinerjeva Odiseja. Poslovenil Blazij Bevk. I. del. Ta knjiga je druga popravljena izdaja. Poslovenil je to delo Blazij Berk po originalu in z vporabo pre-vodov I. fi. Vossa, A. Kraglja, L Pindemontea, I. Minkwitza, Freunda itd. Cena 1 K 50 v. Razne stvari. * Svetovna razstava v San Francisku. Korespondenčni urad javlja, da so v petek, dne 19. februarja otvorili svetovno razstavo v San Francisku na obrežiu Tihega oceana, * V Kotom se pocasi vračajo normalnejše razmere. Pred par dne-vi so tam otvorili neka] razredov ljudske sole, katere pohaja preko sto otrok. Ostale sole v mestu in tuđi v okolici pa so se zaprte. * Dividende banke »d' Itaiia«. Kakor poroča korespondenčni urad, je sklenil nadzorstveni svet banke »d' Itaiia«, da bo na skupščini, ki je sklicana 31. marca predlagal, naj se delničarjem izplača dividenda v iznosu 4S lir. * Belgijski kralj Albert Iz Kolna prihaja vest, da se zavze-majo gotovi krogi na Francoskem za to, da bi izvolili belgijskega kralja Alberta za franeoskega kralja, ker je danes na Francoskem zelo po-pularen. * Obdačenle samostanov v Rusi jL Iz Petrograda poročajo: Namestnik ruskega finančnega ministra je baie sporocil nekemu casnikarju, da nameravajo v Rusiji vpeljati vojni davek za samostanska posestva. ki bo donašal do -00 milijonov rubljev. * Caruso poje za Francoze. V Monte Carlu se prične 2. mar. velika operna sezona, katere celotni dobi-ček je namenjen franeoskim vojno-oskrbovalnim svrham. Na čelu oper-nega ensembla stoji Caruso, ki priđe iz Amerike. * Praznovanje nemške zmage na Dunaju. Z Dunaja porojajo: Povodom velike, v celem obsegu še le sedaj znane zmage feldmarSala pL IftN denburga je župan dr. "i'ii iiiinlii Stran 4. „SLOVENSKI NAROD«, dne 23. februarja 1915. ________________ 43. Stev. određil, na] se na vseh mestnih ura-dih in poslopjih razobesijo zastave. * Umri ie na Dunaju ustanovi-telj lista »Deutsches Volksblatt« Er-nest Vergani star 67 let. Bil je SVOJ čas pristaš Schonererja, potetTi pa se ie pridružil kršćanskim socijalcetn ter si za njih razvoj na Dunaju pri-dobil mnogo zaslug. Svoje dni je bil tuđi drž. poslanec. Ko je v stranki zmagala klerikalna struja, je Verga-ni odstopil. * Pogreb k 2 pitan a netnške kri-žarke »Bliichcr«. Iz Edinburgha po-ročajo: Včeraj, dne 20. februarja so tu z vojaskirni častmi pokopali kapi-tana potopljene nemske križarke >Bliicher«. Krsta, zavita v nemško zastavo, je bila položena na topovsko lafeto, v katero je bilo vpreže-Jiih 6 konj. Cetrti polk »Royal Scotts« je oddal častno salvo. Nem-ski pastor iz Edinburgha je imel na-grobni govor. * Pomanjkanje živi! v Dalmaciji. Dalmatinski listi tožijo, da je nastalo V nekaterih dalmatinskih okrajih veliko pomanjkanje živil. Posebno neugodne prilike vladajo v Sirijski okolici. V reesto prihajajo vsak dan ćele trume kmetov, ki prosijo pri trgov-cih, da bi jim prodali vsaj nekoliko koruze. Tođa vracajo se žalostni v svoja sela, ker so trgovcem vsc za-loge pošle, novih pa navzlic intervenciji oblasti ni dobiti. O enakih pri-zorih poročajo s Korčule in iz Makarske. -Nn rodni List- zaključuje svoje poročilo: »Neka se za Boga pozvani faktori zauzmu, da narod ne počne skanati od gladi.« * Fatalni položaj diploraatičaega zbora v MehikL Kakor znano je naj-novejši rsehikaiiski prezident Car-ranza španskega poslanika iz Mehike kratko malo izgnal, češ, ća se je hotel vmesavati v notranje mehikanske zađeve. Zdi se, da Carranza ni le napram Spancem, neljubeznjiv. Berlinski listi poročajo namreč, da se nahaja ćeli diplornaticni zbor v fatal-nera položaju. Evropejski poslaniki se nahajajo v glavnem mestu Mehi-ko. General Carranza. ki je etabli-ral svojo vlado vVeracruzu pa zahte-va, da iiaj se preselijo k njemu, čes, da jih bo dal sicer iz dežele izgnati. Corrar.zovo postopanje bi rodilo v normalnih časih gotovo dalekosežne posledice — tako pa posvečajo evro-peiske države razmeram v Mehiki le malo pozornosti. Naš rrtehikanski poslanik ;Ie znani bivši načelnik Iitera-ričnesa biroia v zunanjem ininistr-stvu d!. Kanta. * rfindenburgovo šoisko spriče- ya!o. Memški listi priobčniejo šolsko spričevalo. ki ga je dobil diiaček Hindenburg na gimnaziji v Glogavi pri odhodu ♦■ kadetnico. Spricevalo pravi: Pavel Loui^ Hans pl. Hindenburg, rojen 2. oktobra 1847 na Poznanisketn, sin stotnika gosp. pl. Hindenburga. tu, evang. veroizpove-danja, je obiskaval podpisani zavod od oktobra 1S57. in je bi! nazaduje učenec v kvinti (drugem gimn. razredu). Vsled težke bolezni se dalj časa ni mogel udeleževati nouka. sicer pa je bila njegova udeležba ve-Činoma normalna. Njegova pridnost je bila popreje hvalevredna, v zadnjem času pa je preče] popustila. Obnašanje je bilo dobro, izvzemsi njegovo precejšnio blebetavost. Učni uspehi v zadnjem kvartalu po v ve-ronauku. iatinščini. francoščini in v geografiji zadostni. v nemščini dobri; le v računstvu se mu ni posrećilo za-đostiti stavlienim zahtevam. V sptoŠ-nem pa ga ie smatrati za zrelega. da prestopi v kvarto (3. gimn. razred). •— Ker zapušča gimnazijo, da vstopi v kadetnico, mu želimo božjega blagoslova.* * Zlato. Cekini so postali zelo redki. Pri nas že kaki dve leti ni no-foenega videti. a tuđi v drugih drža-vah so menda većinom a izginili iz prometa. Na Nemškem dobi solar hleb kruha — pomislite, cei hleb kruha! — če prinese zamenjat cekin. A tu ne mislimo govoriti o de-narneir? pomenu zlata, ampak le o njegovem pridobivanju. Statistika n pridobivanju zlata ie seveda bolj točna in boli zanesljiva, kakor statistika o pridelanem krornpirju. in zato se Je lahko nanio zanasati. Ta statistika izkazuje. da ie lansko leto bilo mani zlata prićobljenega, kakor v vseh zadnjih 28 ietih. L. 1906. je vrednost izkopanega zlata znašala se 1920 milijonov kron. leta 1905., še za 288 mi-lijonov kron več. leta 1912. pa 234C milijonov kron. V lanskem letu pa se je pridobilo le za 2&2 milijonov kron zlata. Med deželami. kjer se koplje zlato, zavzema Transval v južni Afriki prvo mesto, potem pridejc Združene države severoameriške ir za njim Avstralija. Rusija pridela na leto za ?8S milijonov kron ziata. Me-hika za 54 miiijonov. Kanada za 72 miliionov. Vzrok, da se lani ni dobilo toliko zlata, kakor preisnia leta. je ta, da so v Transvalu nastale vsako-vrstne težave. Najbolj rase prkiobi-yanle stala na Euskcra, Tam trt m pridobivanje zlata lahko še prav iz-datno pomnožilo, če bi ne manjkalo železnic in če bi ne bilo podnebje, koderso zlati rudniku tako strahovito nezdravi. Tuđi v Mehiki in v Indiji, kakor v Kaliforniji in v Koloradu se da pridobivanje zlata še izdatno pomnožiti. * Strašne razmere v Avstriil. \ ečkrat smo že omenili originalna porocila raznih ameriških listov o dogodkih v sedanji svetovni vojni. Rekord za točne in zanesljive informacije pa pripada nedvomno zname-nitemu listu >Journal de Alagons < ki izhaja v še znamenitejsem brazilijan-skem mestu Macecio in sicer v por-tugaiskem jeziku. Štev. 182. prinasa pod velikim zaglavjem -^Važna porocila iz vojuiočih se država nasleđnie velezanimive in najzanesljivejše informacije o razmerah v Avstriji: »Notranjost Avstrije. katero je prvič prepotoval Macdonald 1. 1862. je še skoraj popolnoma nerazkrita in ne-ix)znana. Domaći prebivalci v sploš-nem Še ne poznajo belokožea. Njihove šege in navade spominjajo v mno-gern oziru na razmere, ki so vladale v kameniti dobi. Zlasti moški so prav divji in dočakajo visoko starost. Hranijo se v glavnem z gozdnimi produkti. Žene in otroci pa znajo posebno spretno loviti veverice. žabe, kace in podgane, ki tvoriio priljubljeno delikateso. Tuđi neka vrsta trave je posebno priljubljena, meckajo jo med kamenjem in pripravljajo \z nje jed. podobno naši salati. Leno življenje prebivalstva prerušijo od časa do časa velike tolpe kenguru-jev. Edina velika slavnost je vsako-letno uvajanje mladeničev v verske obrede. Pri tej sla\Tiosti se vrše za-nimivi divji piesi. za katere si možje in žene pomažeio svoja naga telesa z ostudnimi barvami.« — Priznati moramo, da smo iz tega natančne-ga popisa tuđi mi nesrečni prebivalci centralne Avstnje- o sebi marsikaj novega izvedeli. Obcudovanja \Ted-ni urednik cestltega »Journal de Alagons«: se ie k nesreći — nekoliko zmotil. Hctel je pedati svojim čitateljem zanesljive informacije o Avstriji ter jih je prepisal iz svojega va-demeeuma, neučnega slovnika. kjer je mesto Avstrijo poiskal — Avstra-liio. * A ia Fletcher. Nemški listi razpravljajo o potrebi, da se prebi-valstvo v konzumu mesa in kruha kolikor mogoče omeji ter omenjajo pri tem rudi metodo amerikanskega zdra\Tiika Fi-2tcheria, ki je propoved-nik nove vrste uživanja. Njegov princip je: -^Zvečite trikrat in pet-krat.^ Vsak grižljaj, ki ga damo v usta. moramo po Fletcherjevem nauku žvečiti tako dolgo, da takore-koč kar sam v želodec zdrkne. Če zvečimo ala Fletcher potrebujemo le eno tretino dosedanje hrane in smo pri tem Še boli zdravi kakor sicer. Mesto da bi jedli 3 kose lileba šest minut, meramo jesti eden kos 4 minute ter vsak grižljaj 40 do 50K rat pregrizniti. Fletcherjev jediini li^ je silno enostaven: Zajutrek: 2 žl :ki goste ovsene kase, dva koščka črne-ga kruha s 3 cm3 sirovega masla. 2 do 3 koščke sladkorja na gosto i iz-topljenega v topli vodi. kozarec smetane. Obed: 3 do 5 dkg mesa, kavino škodelico zmečkanega krompirja s koščkom surovesra masla. 2 koščka kruha, košček sira. Večerja: 2 do 4 kronipirje z nekoliko slanine, kruh in surovo maslo kakor zjutraj, 2 kosčka sladkorja vr topli vodi. Pri obedu in večerji ie dobro pojesti tuđi nekoliko salate. Dr. Fletcher uči nadalje: Spr-va se bo pri tej hrani pojavil glad. To pa }e le posledica dejstva. da je člo-vek navajen napolniti svoj želodec, kar za zadostno prehrano nikakor ni potrebno. Kajti ne poln želodec, tem-več prava živila so potrebna za re-diino prebavo. Občutek glada se bo že čez 10 do 14 dni popolnoma izgubi!. Do tega časa pa naj oni. ki hoče-io Fletchcrju slediti, jedo prav nridno sadje, da potolažijo praznoto želod-ca. -- Tako dr. Fletcher. Njegov nauk vsebuje gotovo pravo jedro, da je dobro žvečenje predpogoj zdrave prebave. V ostalem pa: qui capere potest, capiat. Dejstvo je baje, da ima dr. Fietcher v Ameriki mnogo privrencev, ki hvalijo njegovo metodo, po njej živijo in kar Je najbolj čudno — tuđi izvrstno izgledalo ter se prav dobro in zdravo počutijo. Brcojara paratila. Prestolonaslednik v Beoešovu. Benešov, 22. februarja. (Kor. u.) Danes ob 2. popoidne je prispel sem-kaj nadvojvoda Karei Fran Josi p v spremstvu ritmojstra, grofa van der Straten. Na kolodvoru so ga sprejeli in pozdravili otroci pokojne-ga nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške in njih va-ruh, grof dr. Jaroslav Thun. Njegova c. in kr. Visokost je opetovano objel in poljubil otroke. Nato je spre-jel porocila okrajnega giavarja, de-žeinega orožniškegu poveljnika in štacijskega poveljnika v Benešovu, nakar mu ie bil predstavljen bene-šovski župan. Nadvojvoda se je z otroci odpeljal v Konopišt. Ob 5. popoidne se je nadvojvoda s posebnim vlakom vrnil na Dunaj. Številno na-vzoče občinstvo je pozdravljalo Njegovo c. in kr. Visokost z navduše-nimi »Slava!« - klici. Nadvojvoda se je vidno vzradoščen zahvaljeval za ovacije, Povodenj na Ogrskem. Budimpešta, 22. fehruarja. (Ogr. korespondenčni urad.) Vsled silnega deževja so reke silno narasle. Dolina pri Bikasu in Rezsopartu je popolnoma preplavljena. Pri Bikasu se je nakopičiio toliko ledu, da je reka iz-stopila iz struge ter ugrožala tam-kajšnje državno skladišce lesa in žago Vendar se je pravočasno posrećilo, razstreliti led ter odstraniti nevarnost. Radi blokade angieškega obrežja. Amsterdam, 22, februarja. (Kor. urad.) ^>riandelsblad p>oroča: V so-boto se je na parniku »Amstelstrani«, ki bi moral odpluti v Leith, uprlo ka-kih 10 mornarjev in kurjačev ter nišo hoteli na ladjo, ako se jim ne do-voli vzpričo nevariiosti. ki jim grozi od min in podmorskih čolnov, dvroj-an plača. Holandska parobrodna družba ie izjavila, da je pripravljena zvi-šati premijo za mine tedensko na 5 goldinarjev ter izpolniti gotove druge zahteve. odkloniia pa je plačevati dvojne plače. Mornarji na r.ekaterih drugih ladjah, ki pripadajo isti družbi, stavijo iste pogojc. Veselje v Nemčiii radi zmage. Berclm, 22. februarja. (Kor. ur.) Vsi časopisi izražajo svoje živahno veselje nad izidom zimske bitke v iMazuriji. -Die Deutsche Tageszei-tung piše: »Pcpoino uničenje X. ruske arniade pomeni toliko, kakor da je na ruski strani z novo bitko izgubljenih več kakor 200,000 mož. Oči-vidno je, da je izgubljena tuđi vsa artiljerija. Ore. kakor se zdi. za naj-večji uspeh v vojni zgodovini. za ka-terim zaostajata. ako uvažujemo stvar s čisto vojaškega in števnega stališča, ćelo Lipsko in Sedan.« Umrli so v Ljubljani: Dne 17. februarja: Engelbert Hack. pesec črnovoinik kr. ogrskega domobranskega pešpolka ?>t. 102, BIei\veisova cesta 23. — Ivan Ful-genzio, pešec 97. pešpolka. v garni-zijski bolnici, Zaloska cesta 29. Dne 18. februarja: Marija Car-men Oolia. liči deželnovladnega kon-cipista, 6 let, Slomškova ulica 6. V>nc 19. februarja: Sestra Henri-ka Antonija Levičnik, usmiljenka, 26 let, adeckega cesta 9. Dne 20. februarja: Frančiška Er-bežnik. bivša kramarica-hiralka, 58 let. Radeckega cesta 9. Dne 19. februarja: Fran Jugo-vič, pešec 17. pešpolka, v garnizijski bolnici Zaloska cesta 29. Dne 20. februarja: Peter Dech-ler, črnovojnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnici Zaloska cesta 29. — Iv, Mrak. čevljarski mojster in posest-nik, 50 let. Planinska cesta št. 196 v Spodnji Siški. — Ivan Šelovin, dela-vec, .36 let, Kolodvorska ulica 33. Dne 21. februarja: Terezija Če-hun. gostilničarka in hišna posestni-ca, 59 let. Sv. Florijana ulica 36. — Emilija Kepa, bivša tovarniSka de- lavka, 4b let, Radeckega cesta 9. — Peter Kamenšek, pešec 97. pežpolka, v garnizijski bolnici, Zaloska cesta št. 29. —r Marija Černivec. bivša kuharica, 75 let, Poljanska cesta 16. — Juri Sorle, črnovgjnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnici, Zaloska cesta Št. 29. V deželni bolnici: Dne 16. februarja: Ana Sark, tr-govčeva žena, 34 let. Dne 17. februarja: Otilija Golob, žena skladiščnega delavca državne železnice, 44 let. — Josip Mazi, čevljarski pomoćnik, 22 let. Dne 18. februarja: Marjan Pov-het sin gledališkega režiserja, 13 me-secev. Dne 19. februarja: Matevž Por, kajžar, 49 let. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Vabilo na naročbo. Slavno p. a. občicstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekLa koncem meseca naroćnina, prosimo, da jo o prav era času ponove, da pošilj&oje ne pre* nclia ia da dobe vse številke. SLQVEHSKI NAROD" „ilLUiLIlJiil IIHl;U u velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . X 24-— I Četrt leta . . . E 6»— Po! leta . . . „ 12-— | En me&ec . . . „ 2.— V L>praTn!štvn prejeman na ntesec K i*dO. Spošiljanjera po pošti ? Avstriji velja: Vse leto. . . K 25-— I Cetrt leta . . S 6*30 Pol leta . .. „ 13-— I En mesec . . „ 2'30 Za Nemčijo vse leto ZO K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 35 KL Wf9r' Naroča se lahko z vsakim dnsvonu a hrato se mora poslati tuđi oaročnina, drn^ače se se oziramo na dotično naročilo. Pri rek^aiEacijuh naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. MP" List se ostavlja 10. dan po potekli raro čnir.i brez ozira vsakemn, kdor je ne rpošlje o pravem Ćasn. UnravnlštvB jnmttEfia MMt Daitj^nii list nhsena 6 strani Izdai^teii in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna ia tisk »Narodne tiskarne«. Oči se trudi$o prav lahko, ker iniajo opravljati veliko in po finosti naporno deio. Utru-jenja oči. rnigljanja pred ocrni, oslab-ljenja oči bi pa ne smeli puščati zne-mar, nego bi morali oči oživljati in krepiti z voljno, osvežujoco ocesno kopeljo. To ni potrebno samo pri sta-rejsih osebah, nego tuđi pri takih, katerih oči so od branja itd. utrujene. Za take očesne kopeli rabite Feller-jev blagodišeči, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. Elsafluid, katerega 12 steklenic stane samo 6 K franko. Dobiva se editio pristen od lekarnar-ja E. V. Feller, Stubica št. 2,^8 (Hrvatsko) in tuđi pri glavobolu, migreni, revmatičnih bolečinab, bode-nju, trganju itd. izborno služi, ker ta-koj blaži bolečine. NeteorolosKno noračllo. Vitla« nad a«rjeni 300*2 Stei*]\ zra£ H tlak 73« «■ | V«:-'ST." I? = Vet.«wlj Nebo v"Ja t mm £ S________!_______ 22. ta. pop.! 7193 i 9 4 ! si. svxh. i obllčno t, 9.zv. 1 7154 ! 2 7 sr. zah. | » 23. ! 7. xj. 7130 1-4 ' si. scver i i . ! Srednja včerajšna temperatura 3 8n, norm. —05. Padavina v 24 urah mm 1*8. I Zahvala. I ^H Za vse blage dokaze srčnega so- ^H ^H čutja ob prerani Izgubi nad vse Ijub- ^| ^B ljenega brata, gospoda ^B I Frana Schmeida I H biril deielnl đaear H ■■ izrekam vsem udeležencem za sprem- fflj BB stvo iskreno zahvalo. ^^ WM Osobito pa se zahvaljujem veleč. |9 IH gospodu župniku Vrhovniku za tolaibe ^9 WM polne obiske in ć as teče sprem stvo po- H| H V Ljubljani, 20. februarja 1915. j|j H £alnfofia sestra ^ Bj Marila Psirič rcj. Sthmeida. K #|UVt»& l^b & j II IIIV priioroča „Fsr-^a^a ttskarna". ^ Velika W ij&Qra TQi\avic in raznovrsnih patfemov -^zzzn Najboljša in najzdravejša .___ , & 86 mk v9. *Sm' ^fc B ^ S 9^fr J^ "9© Wl *Q0 ie dr. Drallea ,,KERIL"f ki daje sivim in pordefelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v stekienicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Sfefan SfriTEoii Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Las?ie kite, nođlage In mrežice ▼seh vrst; gledšliščnd in toaletne ■ potretUčice ttđ. - Danes in vsab dan koncert izbornega damsksga tambura-ftkega in vokalnoga zbora ,^X ^r cl tx %x «»**• Njegov zadoji nastop je bil v Prze-mislu sa časa vojne. Začetek ob delavnikih ob pol 7. uri zvečer, ob nedeljah In praznikih ob 4- uri popoidne. 42 W Vstop prost. ^Ml f Prsne bolesni, oalovski kAŠelj. iiAduha, influenci. fggJPSfcM^ Kdo nttf jemlje Siroffn f WŽm 9^nas mB^&g* , T. Vsak. ki Iroi «* f«-*jn«m k*4l)u j 1 VaduAljivf .kaferim Sirelln zn»1no ■;'■ rf<^; »011 L A Om& • kronST«! k»#«ronTSra^M|«i^. ( *. $hro'u*ni ofroci.prik*tenh ufinkuMSrotin »{1 ZZZtSZ Hl Hi ^» Sirolinom aEdrav«. ., > * ugodnim vspahamM«»>einlpeeuf«k. l^|^=»sH|l| ^- *"*•__________________.____________________________.aoVENSKI NAROD* dac 38. februari« 1916. Stnn 5. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas ljubljeni sin, brat in stric, gospod I JANKO TOMEC | bivfti tehnik in c. kr. prapor&6ak SS. peipelka * Fragl dne 21. februarja ob 6. uri 35 minut zvečer vsled ncsrečnega I na kl u čj a izdihnil svojo blago dušo. I Bodi prerano umrlemu blag spominl Praga-Ljubljana, 22. iebmarja 1915. Xal«]t*l •»tali, I Brcz posebnega naznanila. 491 Dva kontorisfa ali kontoristinje zmožna slovensčine in nen^ščine sprejme takoj €dmund Koizbsk v Kranju. Št. 60/pr. 482 Mesto MBiH! Pilla bode pri podoisanem uradu v kratUem mogoče izpraznerso Pooolno znanje cbeh dveh dežeinonavaHnih jezikov ▼ hesedi in pisavi neobhcdno potrebno. Edmo prosile? ali prosilke, ki raz^o-lagajo s izuričevali o večletni porabi ? tej stroki, naj vložijo takoj tjUradno svoje lastnoročno pisane prošnje, opremljene z rojstrenimi in domovinskim! dckazili kakor tud z dekazi o dosedanji porabi Izurjeni pisani na stroju ima;o prednost. L h. ilnhi iMn i Pesfolnl dne 20. februarja 1915 j Frt veilt ipecerilikl tvrtffcl ¥ M ubijani se sprejme •prekn mlajša moč; sk!adiš^n;ki imao prrdoost Pononbe pod § fra „10! 47JH na unratm »S'ov Naroda«. 471 liP=js=ji==ii—^^ <ŠPapirtiate sermjeie i ti reSce pneoroča 453 v vseh množina h ĐlCati/a Sičaz £ju$lfana Sv. ofctta ceola S( 26. O. št. A I 739/14. 469 Piluli %k fliia nspremilnin. C. kr. okrajno sodišče Celovec i-di. I. je na prošnjo dedičev po 21. av^usta 1914 umrlem Antona Jauežiču dovodio s sklepom od 9. februarja 1915 opr. št A T 739M4/45 prc^o?o'ino «oi--»o d">z">o na ntrnovo irre vd sare nepremičn'ne. htša ŠK 4« V PsralaPtOvl HUc! V CslO CT1, vo* *t. 38 zemlj kni ga Celovec IV okra: 'n nie tžcedbo oov^r !o c. tcr. uoiarjU dr. Fraou barcnu Martinezu v Celovcu kot sodnemu komisarju. Pritiklin ni. Dražba bo v sob:-io, Bne 6. marca 1915, ob 10. uri oopoldne nafska aHcai (We^r^e) stt 19. iu radstrop]e, I'.:;ii r.a cena zna-a prrr.erno cer-,i vrfdnosti 03.110 K 8i vili.« beri št Stinšestdeset tisoč stoindeset kron 85 vinarjev in ss pooudbe i,ai tem rneskom ne sprejerr.ajo, ker se bo to zemijišće oddalo samo za ali nad cenitno \FednosTJo Ka zem!j šču zavarovaa;m upnikom ostaaejo ne glede na \> odajno Ceno pridrj^ne njih zs?tavne ravec. Oražbeni pokoji in crnilni zapi-oiV se IsT-ko vp^^i^data rr^ im^fiova-r«em c. kr. sodnem k-omisarja in se prioominja. da poSoviCA najvi^jega \ ponudka odStevši znesek 5000 K ▼ smislu dražbenih nr» r fv in pri ieh 'ežeče7a fonrularja zadoJznicc !ahk"» ostane vktijiŽena. tna polOV*0a naivi-šje^a pooudka in nadalini znesek 6000 K je pa v sn slu dazoeoih pogojev Dlačati v notri dclcčen^h rokih. Vadi?, ki *?a je pred zametkom črp.zh" položiti ▼ rok« d^ažbene^a komisarja, znaša6 600 K in s cer v gotovini ali pa v moratorija prostih vložnih kniiž'c»h kake keroške hranslnice. 0. br. okr. so^lšče Calovec odcL L, cne 18. lebruarja 191S C. kp. notar in sodni komisar. IJlTMLIlliMI ZVON Jlmtift a tajilivMit hi prtsfttt. UMU BBf. Otttl. takrt Miim^afN aM«>M|tte ittito p» li »iMim „Varate* MskarM" v ld«M|mL HHHHHHHHH V Gornji Radgoni na Sp Štaierskem je vsied smrti dna. Josipa Gorički !ipran!«M *!•*•*• aiest« odvetnika Želeti bi bilo, da ee za to mesto, ki !ežt na ierikovni meji iu kjer je po-k< ju no^loval nriMižno 35 \ett potrudi ZO et ti«?Mll)ll CNlV«tallu Fos5cm nrakt Čni ^^arnišk prostori, kjer je uiacioval prej^nji odmetnik so še ?edno z vso opra?o poa zrlo uj»cdnimi pogoji na raipolago. (Daje se w najem) j Slovenski odvetnikl ootruđite sa I Vprašania na AL0JZ1J0 00 Rit Kl, odvetn'kovo vdovo v Oor* Rm4g#ni« miš] misiii ism hei drogerija in /otosnannfaktura ' Ljubljana, Sclenbnrgova ul. 5 priporoča veliko zalogo j desinf ekci jskih preparato? kakor: Lysolf Ly$oform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kis- linat karbolovo apno. Potrebićiae za poitrežbo bolnikov in ran]encevy ob¥M Ih gvniMtagi blaga, konjaka, ruma in čaja. yicro/orm. f\ httniiu Perolin. Na novo izšlo! Slovi« 469 Fouorit modni ilkam za nomlsđ in poleti« 1915 in Favorit AHi fm ^= za perilof ^= kalior todi vsi ao¥l krofl p i: 0« dobe ori tvrditi u u M. Ranth Ejibliana, Marijin trg. Favorit Urno astipsto za Rmisko. Favorit modni tlbna eeaa 95 w.f oo p J*tt 1*» a. Favorit ■itadlnakt alfesm (mi perlo) •oae tS fton po pootl !•#• B. ! Posestvo! vMM-MMaab art lalatla, obstc ječ* iz 1 koće, vrtov, njiv, pašo i ka, tratnikov io fosda kakor tuđi opremljena Sgaojaraa. U h taktj v uje«, tzfreaa se preta. Pojasnila pri: MatrTO ftPSt ▼ L|a- VjMl, atotaa mllca itev. 5. 490 Proti prahajem, lnskinam In ispadanja las TlDO-ChlDiB MtDia na leiao katera okreo&ul« la»l#6*. •d«tran|u|« lusk« o pr»pr«£uje lipadanjo las. I fll«>kleMlMiB mmwm^man i krsn«. RazpoAilia se z obratno no^to ne mani koi Hve iteklenid. Zeloea veeh ere'zlrufenfh ^revil, m^dlc. rrII, rredlcinai. vln, Speo^aH (otv najl'r.eišlh parfumav. kirurgiikih i obves, evažlh mineralnih vod ftd. Del lekorna Milana leasteka »Liubl|in Resi eva cssti it I. pole? no?oxerai«n«pi Fna loiefovega i obli. mostu 15 V te1 lekarn! doUlTalo idravlla tniU tlaal BOiniskllt bla^afD intne toleznlce, , c kr. tobaćne tovarne in okr. boLniike | bla^aine v LinhVani. Prešernove slike pniaii to PbUi H ntta nnbH Iv. Bonač v Ljubljani trnu diki • ta*«. 373 M staioviDj s oao ali v«i »obori, kaklaj« Ili. m otti sa lak»| *U aulav tenala «» HotelirjL S osli Inldarll! Ke odla^ajte dolgo, temveč preskrbite se takoj s papiralml prtiti, katerih najboljio, res bigiiesićno, ^isto bc]o kvaliteto ima v bogati ralogi in po neverjetno nizkib cen^h Iv. Bonač, LJvhlJanat nasproti glavno poftte. Na željo prtiče tuđi tiskam v poljubili barvi in okusni izpeljavi. 492 1 Spfliiep niina in sirana i mlekarna v Ravni gori (Hrvatsko). Plača po dogovopu. ^ Nastop čim preje. Posi. St. A I 739/14 470 Unolioa Mi drallia nvii. C. kr. okrajno *odišče Celovec odd I. je na prošnjo dedičev po 21. avgustu 1914 umrlega Antona Janežiča, dovolilo prostovoljno sodno dražbo na njegovo ime vn»«anp a zerr,lii§*a 1.) ffScb6^bor* ▼ Anabibln vi. št. 21 xeml). bnl. Erental^ 3.1 l,Scb6nbofacH«TM ▼!. št. 50 zemli. knUga Marola, 3.) „Knantrscbe Omndstflcke" vi, št. 88 zernl. kn}. Srental« polr^ različnih k fundus instruktusu spaoatočh maenko^tnih premičnin. Izvedba dražbe se je povrrilo c. kr. notarju dr. Fran baronu Martiaezu v Celovcu kot sodnerru komi-ar u. Ta tri zcmlji^ča, preje last h'v§p^a visieea stabne^a rdravnika dr. Valentina Janrži^a, ležeča prav ▼ Uliini Celovca ob fiOatal Želeillicl IH po večin^ a rod rana, se zdražbajo kumulativno. Dražba bo v cetrtek, dne 4. marca 1915 ob 10. uri Oopoldne ^ ▼ BOtarslri plsaral preje im^nnva^e^ sod^^a komisar ja w Celoveu, Da« ; Bsjska nlloa (VV.mrrgasse) it. 10, II. nađatrople. j Cemini vr.diosti oA« v^»-^»i -^ 'zkhcna cena teh treh zemijiŠČ znaša s fundus iostruktusom ?r d 63*018 K 81 vln., beri: triinšestdeset tisoč osem-na st kr >n 81 vinarjev Pooudbe pod tem zneskorn se ne sprejemajo, sa po* pclnost fundus mstruktusa se ne iamči. Na zemliišču zavarovan'm upnikom ostanejo ne glede na prodajno ceno pTidržane n;ih zastavne pravice. Drajheni pogoji in ceni ni zapisnik se lahko vpocjledata pri imenova-nem c. kr. sodnem komi anu io se pripominja. da pOlOVfM najvišjega po-nudka od*tevši znesek 5000 kron ▼ smislu dražben-h pogojev in pri teb l<že<*fga formularja zadolžnice lahko ostane vknjižena, 0HS pOlOTloa naJTi« Sjrga ponudka in nadaljni zoesek 5000 K je pa v smislu dražbeam, pogojev plaćati ▼ nutri določenih rokih Vad'i, ki pra je pred začetkom dražbe položiti v roke draibenega. komisaria, zna5a 6300 K in sicer v gotovini ali pa ? moratorija prostih vloinib konžcah kake koroske hranilnice. G. kr. okr. sodiščo Celovec odd. L, dne 18, febrnarja 1915- C. kr. notar kot sodni komisar« I Centrala v Jrstn. podružnice na Duuji, t Dabrotiflci, Xotan, JrUlkotiči, Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadro. m 1 a Zlvabaa zveza x loirik«. a DelniŠka glavni*« K SfOOO.OOO. UAmmMm wlaurtf li akrUUM. i Sprejema nove vloge s kateriml se ssmore vedno razpol«g«ti9 M 1| 01 ;; brez ozira na določbe moratorija fer jlh obreetuje po Ustih ■ I2 ° Smn 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 23. fcbruarja 1915. 43. štev. BOV|MI| ■# ttfl|#fliPMtffttti HflBHBS V^OVCOIB« VOJull. •■MBW#B^ ■•■••■■i perilo trikoi. Srake eaostr. pMioft tofMi« Mi m cm *•£* I fVU srtjc« «?••». »«i* t M !»•»• *•" ■• « «*t« J 2" »lače đ»ostr. scdlaga vet po utr. ok*U 11» em a«tffe K 84-— Hat« »Mtteo tdke, .»<**. H*L •*•« Ui ea ««!fc I M- Cene veljajo za tucat čisto nctto kasa, z Dunaja, po povzetju ali dunajskc reference. ALBBBT MATZMEfi, 404 Dunaj I, Kohlmessaega**« 8. Sprejema savarovatlja ČlaVfcSkef« «tv- • • SI «L# ^V %T I Jf A» 4 4 Zavaru,e posiopja in pret#cnme proti I ljenja po najraznOVrstncjUh kombi««- " požarnim škodam po nainižjih cenah ■ cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko •'• • •■• WiaJ««i»« itwai»§iialai banka v Pragl. .. • .. skode ceni takoj in naikuiantneje ■ nobena druga zavarovalnica. itMrnri SmNU S f+JM.Tlt'U. — lipll—«« #4tt9teU* fa kapitalce S IX9,»S53O4 23. Uživa najboljši sloves, koder posluie. ■ ------- . M Po felitati drugi vzaje«M avarovtlnica oiSe držife z vseskozi slovansko-narodno upravo. c.r^Z7T di .avarOV2n;a 1 Zlastl ]C Ugodno lavarovaniC na do- * _______ ^|M.I.. *.■.. _____________________ PozOrl Sprejema t.ai zavarovanja ■ živetje in smrt i manjSajočimi se --------------------------~7 tu miumu niti .....„« proti vloraski tatvini pod zeio ugod* B u vpiačiu. itKfaiu zastapstit i Liiiliaai ^J^'vr^ ^l^l \ fiosioski ilin Ste?. 12- nimi »>«*• - ^*™** ^ospekte 1 f. n nm ^ puškar I LJUBLJANA ^ Splsnhuronva nlira it II prS^:::i:^rhto pušk, samokresov, lovskih votrebščin kakor tu'*__ ^*" |5j' M_____^!?^?—~-* TLzi I Greliinsrnehii. I Zabeljene in osoljene kratkočasnice. ■ Brei tfovoljenia kac£cSkofi*>Kega ordinarijata lsđal ■ Tinček Hudaklin. ■ u Cena 1 krono. 9 pošto 1 krono 10 vinarjev. • I Jfarodna knjigama v Sjubijaai, prescrnova ul. 7. I umetni in trgovski vrtnar B3n3Tjj2 st. p. n. cfelnistt«, ti « nahaja njega? 127 cvetlični salon v sams pod Jranco stev. 2. £ poleg Gevljars'iega mostu | Velika zip soliili veocev. r* iMmm šop' o?, fsicev. Irakov iti Zunanja naročita točno. Vitoanla na Tržalk! cesti 9.34. l SANATORIUM • EMONA /j PORGDN2SNICA *J )LJUBL ^ ^••2 2 odličnim spožizvaKtem $e pnporoča . 483 S J ge modni salon Stuchly'Ma5chkš š^ ^CT ŽidovsfrG uica st- 3 S>vor?%i trg jrt. t. ^^ffi C. kr. avstržfske 0> državne že'©ižiiee. —— Szvieček s veljavnost}o od 1» »eptembra 1914. r Z veliavnosiio od 1. septembra 19H ^ du vu/ili do prekiica v okra u tukaj^nesa ravnatelistra s odaj navedeni vlaki po od i. maia 1914 veljavnem poletnem vozoem reda. Teh vlakov se lahko po>lužujejo vs» civilni potniki !srei isris!!nega Ieg!tf!n!r33fa. Civilni potniki, kl se pe^efo v Pali, meraio smet! legitimacije od c 1. kr. novelistva voine u^q v Pa! n. OraOB iz L?i>Uf9se glrvn? kolodvor, sstno oseboi vlabi: 6*00 xrutraj v Krani (TrŽič), Jeserice, v ; 8-03 dofsoSdne v Grosunlje KoCevje\ Trebn?e (S'.. Janž\ Novo mesto, (Straža-T^nire\ Eubn;arc:. f1«3C dopoldne v Kran;, Jesenice, Trbiž. 12*52 pcpo3dne v Grosuplje, Trebnle, N'«-'Vo niefto (Stra?a-Toplice>. Bubr.jarci. 6"«2 zvečer v Kranj, Tržič, Jesenke, Ce- 1 !•■■ ec cez Salcburg na Dunaj. 6»2S x»«čer v GtosuDlie (Kočevje), Treb- i ie. Novo mes*c, Bubnjara. PKIK03 ▼ Lu^l'mo 9!e«ai kolo^cr, C?rbra viski: 7-35 do po F dne iz Jesenic, Kranja (Tr5iča^. C-5G dopoidno iz Novega mesta, Treb- mega i5t Jir ža), Giosupla (Kočevja). 11-16 dopoSđneiz Trbi2a, Jesenje, Krania 2*35 popoidne iz Bubnjarcev, Novela i -nesta(Sti2^e-Toplic\Trebniega, Grosuplia j 8*2*i ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Iržičai. 9-23 ponoći J2 Novega mesta, Strane-Toplic), Trebnjega (St'Janža), Grosuplja, (KoCevja). Kamnišha žeJeznčca. OĐSOD s driavnegako'odvora v Kamnik z raešcnim! viaki 7*40 dopoldney 2*30 popolcSfie in ob 7-J5 »vefear* PRIBOĐ is Samalka v Ltabl'sno ob 6*4-2 cjutraj, 11-OO dopoldne in ob 6"15 zva&er. i C.kr. £33žavao-žele^it£ko ravaatellstvo i Trsta. Ljubljana, Prešernova ulica št 3. 2NTs.i^re6is. slovenska 3n.rs-rLll3n.ics.I Dcnarncga prometa koncem leta 1914......K 740,000.000'— Vlog....................♦ 44,500.000 — Rezervnega zaklada.............« 1,330.000«— 41/ 0/ / I brez odbitka. HranilnUnlca je pnpllarno vama in stoji pod kotrolo o. kr. dežsln« vlade. Hranilnic« posoj* n« zemljiič« in poslopj« proti S'AV. obrestim in najmanj •/.% amortiz čije. Za varčevanje ima vpdjane UCne domače hranilnike.