18. številka. Ljubljana, v torek 23. januvarja. XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dau xveč«>r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o-ogerske dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 fdd. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, pe 30 kr. za Četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje s« od četiristopne petit-vrste po tt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  ce m> dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolrnana hiSi „Gled;ili5ka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani, 23. januvarja.
Odkar se je pričelo v Evropi narodnostno gibanje, sili se jezikovno vprašanje neprestano na površje dnevne diskuzije. Zdaj pa zdaj potisnejo je raz dnevni red, a vedno se zopet kaže potreba baviti se ž njim, pretresovati ga, posvetovati se o njem, dokler da bode naposled rešeno definitivno. Interpelacija dra. Sturma na načelnika jezikovnega odseka v zadnjih dneh — je zopet povod, da časniki, zlasti nemško-liberalne stranke, polnijo svoje predele z razpravami o tem predmetu in da se pri tem poslu poslužujejo bojnih sredstev, katerih smo pri njih že od davna vajeni, in ta sredstva so: neresnica, sofizmi, perfidija in jednaka šara, katere treba v opravičevanje katerekoli krivične reči.
Koliko je Nemcem v boji proti Slovanom do resnice, kaže exempli gratia govor znanega dra. \Veit-lofa, kateri je govoril 9. decembra I. 1. v Lincu zbranim liberalnim volilcem o položaji Nemcev v Avstriji in mej drugimi abotnostimi, katerih danes ne mo remo vzeti na rešeto, tudi trdil, da je v Kranjskej vedno 55 °/0 prebivalstva z doma, in le 45% prebivalstva redno doma. Kje je dr. Weitlof dobil podatke k tej goropadnej trditvi, nam ni znano — verjetno, da od noinčurskih kolovodij, — to pa predobro znamo, da mož, ki ima dovolj predrznosti kaj tacega trobiti v Bvet in take neresničnosti rabiti v dokaz potrebe nemščine, tudi v družili svojih argumentih ni ravno izbirčen.
Ako tako govori .generalissimus dr. WeitlofH, je popolnem naravno, da njegova poslužnica „Deutsche Zeitung" — ki je včeraj priobčila gori omenjeni govor — posnemaje svojega mojstra, tudi ni posebno skromna. In res, mej drugimi stavki Čitamo v njej tudi trditev: nŽe dan danes je Nemcem zaprtih v državnih službah veliko mest, za katere rabijo le funkcijonarji, dveh jezikov zmožni!"
Ta stavek čita se v listu prav dobro in Nemec, ki ga bere, uverjen bode, da se njegovi rojaki res zatirajo in tlačijo. Kdor se pa ogleda po našej do
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lermontova posl. J. P.)
Bela.
(Dalje.)
— Od tistega dne, ko sem prvikrat videl tvojega Karagosa, besedoval je dalje Azamat, ko sem prvikrat videl, kako je skakal in izbijal iskre in pesek izpod kopit — čutim nekaj v svojih prsih, in za vse drugo mi ni nič mari. Najlepši jahači mojega očeta mi niso več všeč; sram me je, jezdariti jih . . . Vedno sem žalosten, po cele dneve mislim samo na tvojega konja, njegovo lepo grivo in gibčno hojo. Dozdeva se mi, da njegov bistri pogled išče mene. Z jedno besedo: jaz umrjem, ako mi ne daš tvojega konja.
Azamat začel se je jokati. In vender imel je ta deček železno voljo in nikoli ni jokal, še kot otrok ne.
movini, izprevidi na hip, da je v javnem življenji] vse inače, da so sodnijski iti politični uradniki v ogromnej večini Nemci, ali kar je še hujše, narodni odpadniki in da si de dandanes marsikateri narodnjak mora kruha iskati drugod. In vsi ti Nemci, pri nas nastavljeni, zmožni so jedino nemškega jezika — morda jih je 4%, ki za silo slovenski lomijo — in na ljubo njihovej utragljivosti ali nezmožnosti, priučiti si vsaj jednega druzega jezika, mora vsakdo mnej nas pri sodnijskih in političnih uradih — z malimi izjemami — pri železnicah in sploh v vseh strokah javnega življenja nemški občevati, zarad« teh gospodov ne dobimo mi svojih pravic, kajti neo vrtljiva istina je to, da so glavna zapreka in najgluv-neji nasprotniki ravnopravnosti ravno uradniki. Kakor hitro imamo uradnikov slovenščine zmožnih, ne bode nam treba več trdih bojev za upeljavo našega jezika v urade in upeljava naščine v javno življenje bode le naravna in brza posledica.
Navedeni stavek „D. Ztg.M obnavlja že studno nemško pretenzijo, da Nemec že po rodu pripada „izvoljenemu narodu", katerega jeziku mora biti odprt širni svet, vsem drugim narodom pa biti sojeno, priučiti se nemščine, sicer so izgubljeni. To je gotovo slabo podprta oholost, ki vzbuja v se tako hladnokrvnem človeku vsaj nevoljo. Na drugej strani pa, ako stvar motrimo popolnem objektivuo, moramo celo želeti, da Nemci vsaj pri sedanjih razme rah ostanejo pri dosedanjej oholosti in se ne učo nobenega druzega jezika. Odpor proti nemščini je čim dalje silnejši, narodi zavedajo se vedno bolj svojih pravic, in če je res, da je „ nevednost najdražja stvar v deželi", obistinil se bode ta izrek tudi v jezikovnem vprašanji. Mi vsaj smo se premnogokrat preverili, da je Nemec prišedši v naše kraje, ako se je le nekoliko začel pečati z našim jezikom in se obnašal nekoliko tolerantno na sproti našim težnjam, v kratkem popel se na višo stopinjo in mnogi ima zahvaljevati svoje dostojan stvo plitvemu znanju slovenščine, da, ima celo turih, katerim je jedini fakt um, da so bili člani te ali one
Za odgovor začne se mu smejati Kazbič.
— Čuj, rekel mu je Azamat s trdim glasom : glej, jaz sem na vse pripravljen. Če hočeš, odpeljem ti svojo sestro. Sam veš, kako ona poje, pleše in kako lepe zlate vezarije izdeluje. Lepšega dekleta ni v sultanovem haremu! . . Povej, Kazbič, ali jo hočeš? Počakaj jutri blizu brezdna v gozdu, tam kjer se v vanj izliva potok in jaz ti jo pripeljem . . . Mar Bela ni toliko vredna kakor tvoj Karagos ?
Kazbič je molčal; zastonj je prosil in jokal se Azamat, zastonj se je jezil . . .
Ko je bilo Kazbiču zadosti, zaklical je: Pusti me v miru, neumni deček! Ti hočeš jahati mojega konja? Ne naredi! bi tri korake, pa bi te vrgel na tla in razbil ti glavo.
— Mene, za vpil je Azamat in sunil s kinžalom Kazbiča; kinžal pa je spoddrsnil ob oklep gorca. Kazbič je zalučal Azamata s krepkimi rokami v ograjo, da se je kar potresla.
Tu bo že ropot, mislil sem si in hitel sem v hlev, da odpeljem najina  konja zkoz zadnja vrata.
Čitalnice, pripomogel, da so preskočili marsikaterega narodnjaka, kajti kar: je služilo tacemu Nemcu v prospeh, v pohvalo, to štelo se je narodnjakom iz lehko umevnih uzrokov v greh in tako se je Nemcem na Škodo narodnjakov prednost dajala. Dokler se tedaj dosedanje razmere in capite et membris ne predrugnčijo, dokler so možni taki dogodki, ka-keršni so baš omenjeni, bi mi bili tega prepokor-nega mnenja, da je nam celo hasnoviteje, ako Nemec nobenega druzega jezika razen svojega ne zna.
Politični razgled.
Notranja <lcžele.
V Ljubljani 23 januvarja.
Eksekutivni komitet desnice drža v nega zbora imel je v nedeljo posvetovanje, kojega so se udeležili tudi členi gospodske zbornice komiteta grof Kalkenhavn, knez C/artorvski, baron Ilelfert in dr. Hiihetinek; vlada ui bila zastopana. Govorilo se je v prvi vrsti o tem, kiiko staiišče naj zavzema desnica proti novim davčnim predlogam in še o drugih neilognanih vprašanjih. Izmej teh predlog piide najprej na vrsto ona o osebni dohodnini, naj-zadnja pa ona o pridobnini. Glede jezikovnega vprašanja, ki je imelo še tisti dan zvečer priti v razgovor v dotičnem odseku državne zbornice, misli desnica o predlogu grofa VVurmbrandta za proglasitev državnega jezika) staviti nasvet, da se preide o njem na dnevni red. To bi povsem odgovarjalo programu desnice, po katerem na} se za zdaj narodnostna in ustavna vprašanja umaknejo gospodarskim.
V OffCPSkem državnem zboru bila je včeraj debata o protižidovskej peticiji iz Topolcze, katera zahteva: odpravo postave o emancipaciji Židov, prepoved, da si židje ne smejo pridovivati nepremakljivega premoženja in ne ustanovljati samostojnih konfesijonalnih šol. — V neodvisni stranki nastal je vsled te peticije razpor. Stranka se je namreč izrekla za obdržanje židovske emancipacije in je označila to vprašanje za strankino. Proti temu pa so protestovali antisemiti, poudarjaje, da bi bila le deželna konferenca opravičena, staviti vprašanja za celo stranko merodajna. Na to je stranka še  jedenkrat sklepala in  ukrenila ostati pri prej-
Malo minut pozneje bila je že vsa hiša po konci. Azamat tekel je namreč z raztrganim plaščem v sobo ter povedal, da ga je hotel zadaviti Kazbič. Hitro planili so vsi po svoje puške — in boj se je začel, krik, ropot, strel — vse navskriž. A Kazbič dvignil se je urno na konja in s sabljo si je napravil pot zkoz ljudi, ter je zginil hitro, kakor vrag.
— Pojdite, rekel sem Pečorinu, in prijel ga za roko; najbolje je, da greva, nevarno je mej tujci piti ga malo preveč.
„Počakajva malo!„ rekel je. „Radoveden sem, kako se to konča.u
— Dobro že ne! Ti Azija ti so že taki: najprej se napijo, potem se pa pobijajo.
Usedla sva se na konja in odšla domov.
— No, kaj pa je bilo s Kazbičem, vprašal sem radoveden stotnika.
— Tacega človeka ne dobe tako lahko, odgovoril je in izpil svojo čašo čaja.
— Ali ga ni noben ranil P
sojem sklepu, ob jednem je antisemite ostro napadala tako, da bodo najbrž vsi izstopili iz stranke.
% u a nj ^ držale.
Iz ikađra se tclegrafuje „Agr. Ztg.u, da bo se v mestu albanski gorjanci in turski vojaki hudo sprli in Btepli; prišlo je do krvavega boja, v katerem sta dva Albanca, izdihnila svojo dušo. Vsled tega je baje razdraženost Albancev jako narastla.
OdnoSaji mej Vatikanom in I*m*iJo so še vedno napeti, vzlic pi srnam ti, koja sta si bila pl Bala sv. Ore in cesar Viljem. Poverjenik pl. Selilo zer ne pride skoro nikdar v avdijenco kardinala-državnega tajnika. Obravnave so obtičale pri točki dolžnost napovedi- Pruska vlada zaht« va mej drugim tudi, da se naj kardinal Ledocbowski iz Vatikana odstrani, da ne bi mogel U plivati na obravnavanja; papež pa se k temu ne more odločiti.
V Boboto predložil se je v francoski ka-mori načrt postave, s katero bi bil predsednik republike pooblaščen, da sme vsakega uda onih družin, katere so nekdaj Francijo vladale, ako bi njega navzočnost utegnila Škodovati varnosti države, z dekretom, sklenenim v ininisterskem sovetu, prognati. Princi, kateri služijo v armadi, mogo se staviti v disponibiliteto. Drugi načrt, premenjajofi tiskovno postavo z I. 1881., določuje, da se naj oni, kateri so se zakrivili psovanja na vlado m republiko, pokličejo pred policijsko-etrahovalno sodišče. Bali U e (indikalee) je predlagal, da se naj orleanski princi izbrišejo iz armade in je zahteval nujno obravnavanje svojega predloga. Ministerstvo je pritrdilo nujnosti, ker ,je važno, da se vsa ta vprašanja naglo rešijo. Prva predloga vlade in pa Ballue-tov predlog oddasta se komisi-jonu, katera ima danes voliti odseke za predposve-tovanje Floquet-ovega predloga. - V gradu Clian-tilly pri Parizu obdržal se |e zadnje dni neka« obi teljsk sovet Orleanldov, kojega so se udi ložili tudi mnogi deputiranci in senator i. Nasvttovalo se je, da naj vsi udje orleanske družine priobčijo vkupno izjavo, v katerej na] protes tuj g j o, d>» se njihovo ime stavi v /.vezo s kako konspiracijo proti republiki. Orleanidi ne žele druzega, nego da mirno u/.iva'o francosko državljanstvo In po svojih močeh služijo domovini, katera potrebuje vseh svojih sinov. — Princ Amadeo (brat kralja Ilumberta) povabil je pri oca Na po h; on a, da naj pride v Turin, ako bi imel biti pregnan. Napoleon pa misli bije v London podati se.
l>o,
popisal. Razvideli smo iz spisa, da je gosp. pisatelju mnogo stadij in truda stal. Upamo, da bode g. pisatelj kmalu priobčil ta svoj spis. Tudi za zabavo skrbel je odbor. Gg. pevci pod spretnim voi-stvom go?p. Fiisa peli so več slovenskih kvartetov prav izvrstno. Pozno v noči razšli smo se v najboljši volji, želeći, da bi temu prvemu vet eru sledd kmalu drugi.
Na graškej c. kr. pošti stal je pred 10 dnevi mimo nemškega napisa tudi slovenski: Nabiralnica C. kr. poštne hranilnice, a stal je samo dva dni. Vodstvo je razvidelo, da bo nemštvo v nevarnosti, ako še dalje pusti slovenski napis, zato ga je odstranilo, llisum teneatis amci!
Rektorat graške univerze izdal je sledeči oklic: „An die italienisehen Studenten der Gra-zer Universitiit! Der unterzeichnete Senat nimmt von Vorkommnissen der neueren und neuesten Zeit An-lass, die obeti bezeichueten Studierendeu mit aller Entschiedenheit von jeder Beteiligung an politischen Kundgebuugen und Demonstrazionen abzumahnen. Indein sie sich solcLer enthalten, \vahren sie nicht uur den Charakter hiesiger Universitiit, als einer der Wissenschaft gevveihten Stiitte, sondern befolgen sie auch ein Gebot des wohl verstandcnnen eigenen Interesses, welches ihuen gebietet" ihre Sludienzeit der Beschiiftigung mit der Wissenschait zu widmen. Nicbts gefiihrdet inelir die Erreichung des damit verbundenen Zweckes und vereitelt sicherer die stol-zen Erwartungen, welcbe die Angehorigen der Studierendeu in diese setzen, als das der eigenen Zu-kunft vorgreifende Streben durch Billigung politi-Bchor Agitazionen, besonders soicher, vvelche einen an sich vervverrlichen Zweck verfolgen, sich fitih-zeitig hemerkbar zu machen. Wenngleich der aka-demisehe Senat eine andere Absicht als die oben ervfilhnte bei jenen Voi kommnisseti nicht voraUB-setzt und auf diese Voraussetzung hin es heute bi i einer blossen Ermahnung bewenden liisst, so ist doch dieser Beweis \voh!wollender Fiirsorge nicht als Zei-chen anzusehen, als vvtirde er anderen Falles an der ihm obliegenden Ern**rgie gegen diejenigen es fehleu lassen, \velrhe nachvveisbarer Massen mit Btraflichem Vorsatze in das Getriebe politiseher Par-teien sich mengen.
Der akad. Senat h o Ur. aber mit aller Zuver
)ISL
inuvarja. [Izv. dop.]   Tu- ! sicht, dass ihm die Entvvicklung ernster Strenge er-
■    imt.»<!<•;• 22
kajAnja Čitalnica priredila je 20. t. in. svoj prvi društveni večer, katerega se je udeležilo mnogo udov in gostov. Ta večer je bil v vsacem oziru zanimiv. Gospod profesor Ilauptmau čital je jako obširen spis o Jurili Vegi in njega delovanji. Sodili i so vsi gospodje tako, da je bil ta spis izvrsten in v vsacem oziru dovršen. Če se premisli, da je bil Jurij Vega naš rojak, kateri se je v svojih knjigah sam spominal svoje domovine, ter javno izrekel, da ee ima za svojo kariero nnjvtč zahvaliti ljubljanskemu liceju, če se nadalje uvažuje, da jo bil Vega slaven matematikar in odličen rojak, a žalibog nam dosedaj še premalo znan, moramo biti gosp. Haupt-iiianu jako hvaležni, da nam ga   je  tako temeljito
spart bleibt, indem er sich an das PfiichtgefUhl und an die Einsicht der i tal. Studierenden mit dem vii-terlich gemeinten Rathe wendet, den er ihnen hier miterteilt. Dtto 19/1. 1883 Bidermann m/p. rektor."
Znano je. da od tedaj, ko, kakor stara pesem pravi: „Itabelj se za gavge spravi, Dene štrik okol vratu, Le en malo je zaškripalo, In — Oberdank /e bil uirtu", italijanska mladina še bolj rogovili, ka kor je preje.
■ Trsta 21. januvarja. [Izv. dop.J Irre-denta še vedno igra svojo ulogo vladi pod brkam. Oberdank je pri teh potronih postal pravi malik, jezi jih, da se je do najvišje stopinje na vislice dvignol. Včeraj namreč, kakor se izza kulis poizve-
dava. bil je irredeutovski imenitn; dan, ustanovili so eo skrivno društvo Oberdank, policiji: je zasačila več proklamov s črmm robom, v katerih se hudujejo čez Avstrijo. Vsako tako stvar vlada po navadi /a kriva in prikriva, pa pri vsem tem vse na beli do u pride. Lahončiči, zlasti sinovi Izraela, so posebno v tej stroki na mestu in ta zalega zasluži, da se črti po vsem svetu.
Burja, katere smo mesce in mesce želeli, trajala je skoro 14 dni j, na morji se ni pripetilo posebnih nesreč, kakor, da je debele verige in najde-belejše vrvi trgaia kakor niti. Švedska fregata, katera je minoli teden v najhujši burji prijadrala v našo luko, čemer se je bilo čuditi, je še le v soboto zamogla običajne strele iz topov v pozdrav avstrijske zastave izvršiti. Na kraj ni mogel do včeraj noben človek, kajti cela Adrija je bila peneča in v dimu vode zavita.
Ples tržaške Čitalnice sinoči v dvorani „Monte verde" bil je prav animiran, plesalo je četvorko nad GO parov, godba je bila dobra, trajal je do jutra.
„Delavsko podporno društvo" bo imelo ples v gledališči „Fenice". Ples obeta biti jako živahen, ker se že ves delavski, kakor drugi stanovi vesele, videti tako pisane množice samih domačinov.
Bilanca „delavskega podpornega društva" je ravnokar izšla. Bilanca je prav ugodna, vidi se, da se je odbor trudil po vseh moreh, da je društvo do take stopinje  spravil,  da ga  zavidajo nasprotniki.
X Dolenjskega 18. januvarja. [Izv. dop.J Pred nekoliko dnevi bila je pri nek: tukajšnji sod-niji obravnava proti mesarjem,  ki so  bili zatoženi dejanja, ki se mej omikanim svetom nikjer ne čuje. Stali so pred sodnikom trije obtoženci, ker so cei-kovino pri ljudeh pobirali, domov nosili, doma jedli, sušili, iz cerknenih prašičev delali klobase in je razprodajah.  Te grdobe žrli so meso krepanih živali, ki so poginile vsled kužnih bolezni,  in ni jim prav nič škodovalo, in ko so jim žandarji meso proč jemali, so se celo hvaldi,  koliko so že mesa pojedli. Jeden je rekel: Ze več centov  takega mesa sem pojedel, pa mi nič ne škoduje. Kaznovani so bili nekaj malega, sramota za ves okraj pa je velika. Kdo bi si kaj tacega mislil? U/.rok tej prikazni je nem-škutarija.  V dotičnem okraji bil je več let nemčur za župana, ob jednem pa tudi ogleda mesa. Krojač po obrti ogledovanja mesa  prav nič razuniil ni, za tega delj tudi ni ogledava! nobenega prašiča in nobenega teleta, le staro govedo in še to površno. Bil je pozneje sicer sj;m mesar, a klali so mu le drugi in nikdar ni dal nobene živali pregledati, je li zdrava ali ne, akoravno je vsako leto  veliko telet in prašičev poklal.   Ker je bil uemčursk kričač, so mu nemčurji stregli na Vdo moč, povzdigovali so ga na vse kriplje in pred kratkim  umrli okrajni glavar stavil ga je drugim županom  v vzgled.   Preveč bi imel pisati, ako bi vse na drobno poročal, kako se je županovalo. Postavili so tega župana-krojača tudi prvomestuikom pri cestnem  odboru.   Sam ni znal voditi ni jedne ni druge zadeve,  ker niti pisati ne zna. Žena njegova naučila se je podpisavati njegovo
— To Bog ve. Ti roparji imajo trdno življenje. Videl sem jih v boji, marsikateri bil je že ves pre drt kakor sito, pa je še vedno vihtil sabljo.
Stotnik umolknil  je  nekaj  minut, potem pa zopet nadaljeval.
— Ne vem vraga, zakaj  sem povedal Pečo-1 rinu pogovor, ki sem ga slišal. To mi bo vedno žal. Ta seje lisičje posmejal in njegov sklep bil je gotov.
— Kakšen sklep V prosim povejte dalje!
— Štiri dni potem prišel je Azamat k nam v trdnjavo in šel k Pečorinu, ki mu je vselej pripravil kak oblizek. Jaz bil Bem ravno pri njem, govorili smo o konjih in Pečorin hvalil je Kazbičevega konjfc, kako je lep, hiter kakor gorska srna, da cel evet nema tacega. Oči so se bliskale mlademu Tatarju. Jaz skušal sem napeljati govor na kaj druzega, a Pečorin napeljal ga je hitro zopet na Kazbičevega Karagosa. To se je ponavljalo vselej, kadar je prišel Azamat. Čez tri tedne opazil sem, da je deček začel hujšati — kakor kak strastni ljubimec v romanih. — Še le pozneje sem bil zvedel, kaj
se je bdo zgodilo. Pečorin zmešal je popolnoma dečku glavo. Nekega due rekel mu je: „Kaj ne Azamat, ti misliš samo na Kazbičevega konja, a ga ne moreš dobiti! Reci, kaj mi daš, če ti ga jaz pridobim ?
— Vse kar hočeš, odgovoril je Azamat.
„ln jaz obljubim ti ga dobiti, a le, ako boš držal obljubo"
— Jaz prisezam ... a prisezi tudi ti!
„To se razume samo po sebi. Jaz ti pridobim konja, ti mi pa pripelješ Belo.a Azamat je molčal.
„Ti tedaj nečešV Tudi prav. Mislil sem, da Bi mož, sedaj pa vidim, da si otrok. — Ti si še premlad, da bi jezdil Karagosa.
Azamat bil je rudeč od jeze.
— A moj oče, jecljal je. „Tvoj oče, ali ne gre nikdar z doma ?■
— Se ve, da gre. „Tedaj gre!4
— Že velja, jecljal je Azamat, bled kakor zid " Kdaj pa?
„Prvikrat, kadar pride Kazbič k nam v trdnjavo. Obljubil je prignati nam dvanajst koštrunov. Drugo je moje delo. A ne pozabi svoje obljube."
Bilo je dogovorjeno . . . Res ostudna prigodba. Ko sem jaz zvedel to, očital sem Pečorinu, da ni lepo. On pa mi je odgovoril, da se bo še štela srečno divja Čerkesinja, ako bo njegova žena, da tudi ni napačno, ako malo kaznujemo tega roparja Kazbiča. Povejte mi, kaj sem hotel odgovoriti na taka dokazovanja . . . Takrat pa še nisem vedel ničesar, kaj sta se dogovorila Pečorin in Azamat. — Čez malo dnij prišel je Kazbič, in nam ponudil koštrunov in medu na prodaj. Jaz sem mu rekel priti drugi dan.
— Azamat, rekel je Pečorin mlademu Čer-kesu, ki je bil ravno pri nas: Jutri je KaragOB tvoj, ako mi pripelješ Delo; če ne, ga pa nikoli ne boš imel.
(Dalje prih.)
ime. A pri svojej duševnej nezmožnosti bahal je in Šopiril se in kričal zoper vsako narodno podjetje, pri tem pa naprej županil in opravljal poslove cestnega .odbora, nikdar pa ni dal oklicati, kdaj so na ogled računi in proračuni. Tu nemčurski kričač, ka teri kot prvomestnik cestnega odbora ima na stotine novcev na razpolaganje, katere lahko rabi za svoje potrebe, prišel je do vse slave in časti, imenovan je tudi sodnijskim cenilcem: Krojač pa sodni;ski cenilec, kako se to ujema! Ker je toliko poslov v jednej osobi združenih, ie naravno, da ni imel časa, da bi upeljal novo mero in vago., da bi skrbel za cimentiranje tedaj se tukaj še vse po starem kupuje in na staiib tehtnicah vaga. Jedino krčmarji točijo vino na novo mero, sicer pa kakor pred 30 leti vse po starej meri in vagi celo na tr«u. In kljubu vsem tem neprilikam ta nemčurski krojač še vedno zvonec nosi, ker ga podpirajo tudi stanovi in to Se sedaj, proti katerim je vedno zabavljal in še zabavlja in katere zna na vsak mogoči na in grditi in Bumničiti. Naj tudi ti stanovi ravnajo po gaslu „Svoji k svojim" in naj bi ostajali pri narodnjakih in samo narodnjake podpirali.
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) je v seji dne 19. t. m. volila dosedanja predstojnika za leto 1883. gosp. Josipa Kuša rja predsednikom in gosp. Janeza Horaka podpredsednikom. Sklenila je trgovinskemu ministerstvu na ukaz od 5. dne januvarja 1883 poročati, da na Kranjskem ni tovarn, katere bi izdelovale pokajoče živo srebro in da tedaj odpade odgovor na vprašanja: koliko Be tega živega srebra  na leto napravi in koliko se
— (Sokolove maskarade odbor) je v svoji včerajšnji seji mpj drugim tudi določil, da se pri maskaradi ples prične še le po 9. uri, od 7. do 9. ure pa bode promenada in sprejem raznih grup in mask. — Pri nastopu posameznih grup svirala bode godba potnice. — Pretekla leta bila je to velika napaka, da se je ples takoj s 7. uro pričel in se vsled tega v prevelikej gneči razue lepe maske in celo grupe popolnem prezirale.
— (Prva promocija) na češkem včeuči-lišči v Pragi bila je 19. t. m. in promoviran bd je baron O tokar Pražak, sin pravosodnega ministra. Kandidat razpravljal je pravice pisateljev.
— (Letni veliki somenj sv. Pavla) zadnji ponedeljek bil je jako živahen, kajti prišlo je mnogo kmetskega ljudstva celo iz daljnih krajev. Goveje živine prignalo se je do 500 glav in bila je kupčija jako živa, cene dobre Živinski kupci iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja kupili so nad 200 glav. živmski trgovec iz Tirolskega samo 30 glav, tudi iz Gradca so bili mesarji, kateri so kupovali za Dunaj Ljubljanski mesarji so kupili nad 70 «lav. Konj jt bilo kakih 300 in so kupci iz Laškega in Koroškega kupili do 100 konj in dobro plačali. Tudi v drugih strokah trtiovstva b la je kupčija precej živahna, kajti mnogo je ženitev, mudi se pa tudi, ker je predpust jako kratek.
— (Meni še vs ko bralno društvo v Begunjah) je znanega rodoljuba g. Fr. Hrena izvolilo jedricglisno predsednikom.
— (Iz šolskih krogov.)   Dne 18. januvarja t. 1. vršila se je v Litiji volitev dveh zastop nikov učitelistva v okrajni šolski sovet. Ob desetih dospe c. kr. okrajni glavar g. Gril v šolo, kateri je vodil volitev mesto na Dunaji bivajočega c. kr. okraj-
za to alkohola porabi. Ces. kralj, okrožni sodniji v Rudolfovem se ima naznaniti, da zbornica ne more «e8» nadzornika g B. Taufferer-ja. Izmej 33 v okraji v zmislu ministerskega ukaza od 2. decembra 1864. '■ nameščenih učiteljskih močij zbralo se jih je le 29 leta številka 89. drž. zak. predlog staviti za ume-1ter Je bi,a P° tPm takem absolutna večina 15 gla-fičenje dveh prisednikov pri trgovinski sodniji vltu-;80v- Izvoljena stt za bodočo šestletno dobo naduei dolfovem, ker ji ni znano, kateri protokolirani trgovci in obrtniki novomeški imajo one lastnosti, ki   jib   terja omenjeni   ukaz  ministerski. Pošlje
zelo nizka. — Priporočamo jako toplo to prav a tempo nam došlo kompozicijo, katero je založil in prodaja g. Konstantin Tandler v Gradci, Frančiškov trg štev. 1. B—k.
— (Za vojskino dopolnjevanje na Kranjskem) je vsled nove vojskine preustrojbe c. kr. vojno ministerstvo določilo, da v prihodnje politična okraja Postojna in Logatec spadata k dopolnitvenemu okrajnemu poveljstvu pehotnega polka št. 97 v Trstu, a vsi drugi politični okraji bodo sestavljali dopolnitveni okraj pehotnega polka št. 17.
— (Plesni venček v Ptuj i.) Od ptujske Čitalnice osnovani ples dne 20. t. m. se je vseskozi izvrstno obnesel. Mnogo tukajšnje inteligence, ves Častniški kor p s našega regimenta št. 87 (4. bataljon) počastilo je ples s svojo navzočnostjo. Dvorana je bila jako ukusno okinčana. Oddelek godbe 47. regimenta sviral je /, znano preciznostjo. Lepota, prijaznoBt in elegantne toalete mnogobroj-nega krasnega spola nas je tako očarala, da smo rajali do ranega jutra. Plesalo se je G kadriIj. Kakor čujemo, bode Čtalnica letos tudi kakor prejšnja leta priredila veliki ples v kostumih.
— („Nova Zastava") bode ime listu, ki bode začel pod tem na-lovom izhajati v Pešti. Smer in program bode rnu baje praktičnu po «aslu : „Me-dia tennere heati." Glavni uredniki bodo: dr. N. Muk-simović, Stj. Popovid Vacki in Stj. P. Popović. Tako poroča v Veršeci izhajajoči list „Srbstvo". Miletičeva
Zastava'1 prešla je po poročilu nekaterih časnikov v roke ministra Tisze za 2(1.000 «ol !. Bode li nori imenovani novi list naslednik stare „Zastave" za srbske rodoljube, si po programu, da bode hodil le srednjo pot. ne usojamo sklepati.
telja Jos. Cepuder  in   Peter G ros.  prvi iz Litije, drugi Iz Zagorja; obu pa sta trdna pristaša narodne stranke.   Po končanoj volitvi zahvalita se novoizvo se tedaj izpisek  protokoliranih firm v Rudolfovem I U*A» častite j gospodi za i/kazano jima zaupanje ter
okrožni sodniji s prošnjo, naj ona naznani, katere imajo v omenjenem ukazu zaznamovane lastnosti. — Sprejela je zbornica poročilo o razsoji pisem, katere je predložila jedna tovarniška firma c. ki. oblasti, na katerih podlagi naj bi se ji odmeril davek.
Pritrdilo se je poročilu, zadevajočemu skladišča, v katerem se izraža misel, da ustanovo skladišč ovi rajo železniške tarife in dokler se te ne spremene, ni mogoče ne za žito ne za dru^e stvari na Kranj-
obljubita poganjati se vsikdar za pov/digo in napre dek narodnega šolstva ter blagor učiteljstva. Ven der pa ni biio pričakovati tacega izida, ker agiti ralo se je strastno in uplivalo posebno na neodločne, malo samostojne došle. - Učitelji gotovo sami naj bolj vedo, komu je upati in nasprotno; naj bi se pri jednacih prilikah ne nadlegovali in motili s puh limi frazami.
— (Veteransko koračnico), katero je
skem skladišč napravljati. Konečno zbornica  sklene |zlozil      P-n- veteranom v Št. Mariji pri Jelšah po-ministerHtvu  prošnjo  predložiti,  naj bi spremenilo §. 3 postavnega načrta,  kateri določuje, koliko ur sme delavec v rudokopu na dan ddati, tako, da bi ustrezal delavcem in posestnikom rudnikov in fužin.
— (Občni zbor dramatičnega društva) vrfiil se je v ponedeljek ob 7. uri v Čitalnici. Prvosed-nik pozdravi zbrane ude in naglasa, da se je odboru posrečilo izvežbati nekaj igralnih moči, katere so že b precejšnjim uspehom javno nastopile. Dramatična šola se bode nadaljevala in, ako bodo igralne moči tako lepo uapredovale, potem bode morebiti že drugo leto mogoče, uvesti zopet redne slovenske gledališke predstave. Zbor pohvalno vzprejme poročilo g. prvo-sednika. Neutrudljivi blagajnik dr. Josip Stare poroča o denarnem stanji dramatičnega društva. L. 1882 bilo je dohodkov 1876 gld. 78 kr., stroškov pa 1869 gld. 3 kr., tako da je ostalo 7 gld. 75 kr. Stan premoženja je koncem 1. 1882, 5580 gl. Zbor izreče g. prvosedniku Murniku in neutrudlji-vemu blagajniku dr. Stare-tu zahvalo. V odbor se izvolijo gg. Maks Pleteršnik, Josip Celestina, Ivan Hribar, dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, Ivan Trtnik, Ivan Jan, Fran Wiesthaler, Kari Žagar, Ignacij Va-lentinčič iu dr. Zarnik. Prvosednikom je bil izbran g. Ivan Murnik, blagajnikom g. dr. Stare. Obširneje poročilo tajnikovo o delovanji društva še priobčimo.
— (Redek izgled rodoljublja) Znani domoljub, tovanrčar gospod Valentin Krisper v Ratečah, kupil je 1O0 sreček „narodnega doma" Želeti bi bilo, da najde mnogo posnemalcev.
svetil g. Fran Jurkovič, tamošnji nadučitelj, bode gotovo vse naše slovenske veterane razveselila. Odslej se je bode lehko vsako tako društvo posluževalo, gredoč kam, kot prave koračnice; v krasnem „trio" pudfd nam je g. J. Gaberšček prav primerne besede, katere se lehko po godhinih glasovih pevajo. GaberSčekov prav srečno sestavljeni tekst slove:
Spomin sladak vojaških lot, Spomin na hrabrost naših čet, Povraća ho nam dan na dan, Še meč pOgratt krepka dlan! Še puško vaak bi nosil rad, Prijel vojaških se navad, Bi rad podal se v boja grom: Za carja in /a dom. In kadar trume vneto Za pravice svete Na Bovragc kleto Stavijo so v bran, Mi hočemo rojaki, Služeni vojaki, Vedno Še junaki Sablo vzeti v dlan. Na veselicah v dvoranah pa naj bo ta koračnica v prihodnje za zmirom uvodna  točka, kar se tem lažje spolni, ker je nadarjeni g. skladatelj sam priredil in obelodanil partituro za  velik orkester. Naj tako napreduje. Pričakujemo od g. Jur-kovica še mnogo  lepega in  lepšega, vsaj ta op. 2 nam je zelo ugajal. Izdaja za klavir se je, mimogrede rečeno, ukusno, prav salonsko tiskala, radi tega zdela se bode vsakemu njena cena (55 kr.)
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. januvarja. Jezikovni odsek zavrgel je predlog Wurmbraiidov.
Pariz 22. januvarja, Bivša cesarica Kv-genija prišla je zvečer v Pariz. Govori se, da se je senat konstituiral kot najvišje sodišče, da sodi princa Napoleona. Desnica, radikalna levica in najskrajiieja levica so sklenile, zavrniti predlogo proti pretendentom; Union republicaine nagiba k transakciji.
Hamburg 2:>. januvarja. Sestnajstorica pasažirjev od unesrećene ladije „(Simbria", katere je rešila ladija „ Diamant", dospeli so včeraj popoludiie semkaj. Ti rešeni bili so, ko se je njihov čoln preobrnil skozi, deset ur v največjem smrtnem strahu v takelaži C Embrije. Vsi hvalijo soglasno obnašanje kapitana in mornarjev, ki so vse možno storili za rešitev, dokler so sami poginili. Rešenci pripovedujejo, da so se luči na „Sultanu" raz jamboru razločno videle, klic na pomor moral se je čuti na krovu Sultanovem, a Sultan je odplul.
Razne vesti«
* (Zdravstvena statistika Avstrije.) Po poročilu statistične centralne komisije je v Avstriji 509 zasobnih in javnih bolnišnic, v katerih He zdravi vs kko leto 242.800 bolnikov. Izmej teh jih je 1 1 °/0 umrlo. Mej poletnimi, ki so se lečile v bol-niciih, širi|o se najbolj Bpolovne, kajti 10-09°/0 vseh bolnikov bilo je sifihtičnih, v drugej vrsti pa je tuberkuloza, katerej pripada 6 84°/0 vseh bolnikov; v tretje] vrsti so bolezni vsled poškodovanj in ran. fttevdo umrlih, ne samo v bolnišnicah nego v vsej Avstriji, znašalo je 647.622 ljudij, to je 2 93%, vsega prebivalstva. Umrljivost pa je v raznih kro-novinah zelo nejednaka. Največja umrljivost je v Bukovim, kjer je umrlo 3 75°/0 prebivalstva, najmanjša v Tirolskoj z 2 37%• Posebno velika je umrljivost po mestih, pred vsemi v Ljubljani, Pragi, C e lovci in Lincu, kjer je v jednem letu pomrlo več nego 4°/0 prebivalstva. To je tem čudneje, ko je na Dunaji, v največjem mestu, umri] i vost le malo nad poprečno številko, namreč le 3.18°/0. Najmanjat je umrljivost v Solnem Gradu, namreč 2°/0. Zanimljivo je tudi to, da umrje več možkib nego žensk, prvih namreč 3.38 °/0, Blednjih pa le 2.8t>°/0. Silne smrti vsled umora, samomora, uboja itd. umrlo je 8079 možkih in 2905 ženskih osob. Samomorov bilo je 1881. 1. 34«9, (3480 v prejšnjem letu), vsled umora in uboja 734.   Največe število umorov in ubojev
pripada Kranjskej in Dalmaciji. Kolera, ki od leta 1873 vedno bolj gineva, zahtevalagje 1881. leta £e 311 žrtev, steklina pa 98 ljudi j. Za pomoč v bolezni ima Avstrija 4682 doktorjev medicine iu 2904 ranocelnikov, tedaj na 2898 prebivalcev jednega zdravnika, a ker je v većph mestih število zdravnikov veliko, so po deželi le redki in v Galiciji so kraji, kjer je za 20 000 ljudij jeden sam zdravnik. Število zavodov za blazne, gluhoneme, slepe in kretine je jako nizko. Izmej 25.818 blaznih je samo 9129 v zavodih nastanjenih, le 1260 gluhonemih, 374 slepih in 2G0 kretinov je v dotičnih zavodih dobilo svoj stan, 21.410 gluhonemih, 12.287 slepih in 13.407 kretinov je še pri svojih rodbinah.
* (V lastni masti zadušil) se je v Mil-vvaukee pred nekoliko tedni John Ilerzer jedva 28 let star, a 486 funtov težak. V svojem 16. letu bd je še tako slab in suh, da so vsi mislili, da bode slabosti poginil. H krati pa je tako odebelil, da so ga morali voziti v kovačnico (bil je kovae)i in da si pozueje ni upal uleči se v posteljo, ampak da je navadno spal v naslonjači.
Narodno-gospodarske stvari.
O prekopavanji zemljišča za nasaditev vinograda.
Spisal K. Dolenc. (Dalje.)
Ostanimo torej po vsem tem pri gotovo pravem sklepu, da je najboljše, svet pri zasaditvi novega vinograda Čez in čez primerno globoko prekopati, ter ga še le po prekopavauji čisto redno s trtami zasaditi.
V dosti krajih na Dolenjskem in v Vipavi je pa sploh že od nekdaj navada, svet za nov vinograd čez in čez prekopati ter ga sproti s trtami za-sajati.
V Vipavi vrši se prekopavanje glede kakovosti dovršenega dela prav dobro, da dostikrat se vidi še skoro pregloboko, to je dosti čez meter globoko prekopavati.
Pri prekopavanji se v Vipavi *) tudi vse kamenje izrije svet sam kolikor le mogoče poravna ali planira, voda deževnica tako odpelje, da ne dela škode. Na Dolenjskem ni povsem tako, kajti prepričali smo se osobno, da se na dosti krajih za vinograd namenjeni svet veliko preplitvo, dostikrat kar tako plitvo prekopava, kakor bi si igrali, da se kamenje le prav malo ali pa kar čisto nič ne odstranjuje, še manj pa odpeljuje deževnica.
Glede načinu prekopavanja samega prevladuje v Vipavi še večinoma slabejši starejši način, no na Dolenjskem pa ni žalibog, razen pri nekaterih večjih, inteligentnejših, za napredek Mletih posestnikih vino gradov (kakor pri g. baronu Ahfaltrernu, g. dekanu Alešu, g. dr. Suppanu, g. vikarji Kravsu, dr. Mencingerji in znabiti se pri katerem nam nenoznatem gospodu) o količkaj pravem načinu prekopavanja uiti govora.
Mogoče, da ta čisto odkiitosrčna izpoved koga nemilo diegne, pa odkritosrčnost je v tem slučaji, kakor še marsikje, čisto na mestu, kajti ona le je v stanu pouka potrebnega do pravega izpoznunja dovi-Bti, pravo izpoznanje pa dalje k poboljsku. Laskanje, neopravičeno laskanje škodi vedno več kakor koristi, osobito v kmetijstvu.
Naštejmo, po tem malem koraku v stran, zdaj najprej pravila, po kuterih naj se svet za nov vinograd prekoplje, potem hočemo pa še le različne načine prekopavanja samega navesti, ter najboljšega z besedo in podobo  kolikor mogoče jasno razložiti.
Prekopavanje za nov vinograd vrši naj se: 1. tako, da bode svet čez in čez jednakomerno in zadosti,  to je gotovo jeden meter globoko preko-
*) Pod Vipavei razumevamo tudi sosednje (Joricano, Kraševce itd. sploh vse tiste Slovence, kateri velijo „kcj pej" namestil .kaj pa".
pan, in pa tudi popolnem obrnen. tako da pride najvišji del v globočino, najnižji pa na površje. 2. Vse do te globočine nahajajoče se kamenje mora se izkopati, ter ali za podzidja posameznih oddelkov vinograda porabiti ali pa na kupe znositi. 3. Pre kopani svet mora se bolj ko mogoče poravnati — planirati. 4. Skrbeti se mora tudi za to, da se celo delo tako uredi, da ee voda studenčni2a, ako je v zemljišči, osobito po, da se voda deževnica tako odpelje, da ne dela trtam nikake škode.
Kar se pa posamičnih načinov prekopavanja tiče, prekopava se v glavnem na dva načina, namrefl ali po starem vipavskem, ali kar je vsejedno, po navadnem nemškem načinu; ali pa po novejšem vipavskem, tudi takozvanem slapenskem načinu, ke»-se je najprej na Slapu udomačil, ter od tod naprej razširil.
Stari vipavski ali navadni nemški na<"in vrši 8e tako le : Vsi delavci — kopači — izkopljejo in izmečejo najprej na najspodneji strani zemljišča ja rek primerne globokosti in širokosti, recimo meter sirokosti in meter globokosti. Na to udarijo z orodjem zopet za jeden meter ali tudi kaj manj naprej v trdi svet, katerega zrahljajo ter ž njim izmetani jarek zasipljejo, dokler ni čisto zasut. Tako nastane nov drugi jarek, katerega na jedni strani že prekopani, na druni pa neprekopani svet obdaja. Ta drugi jarek zasujejo zopet in tako ravnajo dalje, dokler ni ves svet meter globoko prekopan, na kar se se le poravna, osobito ako se ni sproti kopalo in sproti tudi zasajalo.
(Konec prih.)
C. kr. cekini. ......                                    .   . 6 , 65
Nemške marke ..... 58 „ 80
4«/0 državne srefike iz 1. 1854   250 gld. 119 ., 25
Državne srečke ti I. 1864     .    100   „ 168 „ 70
4°/0 Hvstr. zlata renta, davka prosta .   . 95 n 90
Ogrska zlata tonta 6u/0...... 118 „ 25
n     4°/0...... 85 „ 40
„      papirnu renta 5\        .       .   . 84 , 75
f>°/. Štajerske zemljišč, odvez. oblig. .   . 108 —
Dnnava re^r. srečke 6%    .   .    100 gld. 114 —
Zeiulj. obč. avHtr. 41/,00 /lati zast. listi   . 119 „ —
1'rior. oblig Elizabetine zapad, železnice 98 . 50
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 105 „ 25
Kreditne srečke.....100 gld. 170 „ 75
Rudolfov« srečke.....                        10   „ 20 „
Akcije anglo-avstr. b:inke .   .    120   , 115 „ —
Trammway društ, velj. 170 gld. a. v. .   . 218 . 50
Umrli so t LJubljani:
16. januvarja: Jera Grad, gostija, 66 let, Poljanska cesta St. 47, za prsno vodenico.
18. januvarja: Helena Kečman, gostija, 66 let, Kožne ulice St 35, za plućno sušico. — Janez Miler, lastnik zavoda postreščekov, 74 let, Kravja dolina St. 20, za spride-njetn krvi. — Karel Zupančič, črevljarjev sin, 11 tednov, Stari trg št. 9, za jetiko.
19. januvarja: Josip Oven, urar, 68 let, Ilovca St. 18, za oslabjenjeui. — Josip Žitnik, kajžarjev sin, 10 mes., Ilovca št. 9. — Aleksander Dekval, učenec knjigotržtva, 19 let, Rožne ulice št. 11, za plučno tuberkulozo. — Alojzija Čer'e, branjevčeva hči, 7 meB., Gradišče št. 12, za vnetico v grlu. — Janez JerSe, mokar, 68 vlet, Dunajska cesta št. 7, za otrpnenjetn pluč. — Josipina Škof, delavčeva Žena, 43 let, Kladezue ulice št. 3, za pisno vodenico.
20. januvarja: Josip Klemenčič, kaižar, 48 let, Ulice na grad št. 12, za odtokom krvi. — Josip Mahkota, delavec, 22 let, Kladezno ulico St. 3 — Neža »tare, dninarica, 77 let, Soteska St. 6, za pl urnim empbysemoni. — Ana Ur banec. mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta Sr. 7, za rakom v bezgavkah.
21. januvarja: Matija GrosiČer, gostač, 75 let, Kravja dolina št. 11, za oslabi jenjem. — Janez Pezdir, črevljar, 42 1 t, Uradeckijeva vas Št. 4, za organično srčno napako. — Janei Pečnik, delavčev sin, 6 tednov, Dunajska cesta St. 30, za božjasrjo.
22. januvarja: Jera PavlinSek, perica, 79 let, Soteska št. 6, za starostjo.
V deželnej bolnici:
17. novembra: Jakob Prebil, gostač, 70 let, za slabostjo vsled starosti.
18. novembra: Si men Šmon, gostač, 46 let, za jetiko. — Jakob Martinšek, dninar, 53 let, za kroničnim plućnim cmphvseinom.
19. novembra: Janez Cemin, dninar, 29 let, za hudo mrzlico. — Josip Kraner, gostač, 77 let, za Senom. — Neža Šorl, gostija, 80 let, za starostjo. — Urša Butara, gostija, 76 let, za kroničnim plučnim emphysemom.
20. januvarja: Josip Skoda, dninar, 3! let, za jetiko.
Poslano.
Večkrat sem že sliSal govoriti, da pustim na Gradu delati. Ker pa lahko skažera, da to ni res, zato temu odločno oporekam.
(60—1) F. J. Škerbinc.
Oznanilo.
Odbor prostovoljno požarne hrambe v Dolenjej Vasi naznanja vsem posestnikom lozov dobrodelne loterije v Dolenjej Vasi, da so listi zadetih srečk razposlani vsem tistim, kateri so omenjene srečke prodajali. — iVaj tedaj p. n. gospodje, kateri so srečke kupili, blagovolijo pri tistih povprašati, katere številke so vzdignene (izžrebane), kjer so srečke kupili. Ako pa želi kdo liste zadetih srečk imeti, naj poroča načelništvu omenjenega društva ter se mu bodo franko precej poslali.
(5 ) 0<U>oi-.
Št. 865.
Razglas.
(58)
Dražba popravkov na cerkvi in farovžu v Ko-Mani. cenjenih na 4700 goldinarjev, se bo dne 3. lebruvarja t. 1. zjutraj ob 10. uri tukaj nadaljevala, h kateri se podjetniki povabijo.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojim,
dne 21. januvarja 1883.
Gostilna „pri skalnati kleti",
Oluvni trg ftt.
priporoča  slavnemu občinstvu svojo  bogato zalogo prav naravnega
iHlrijannUefja vina.
Liter rudečega po..........32 kr.
n n n ..........®® »
n    Črnega po...........36 „
40
bodi si v biši ali pa tudi za na dom ter se prav toplo priporoča z vso udanostjo
(54—1) Iflnrifa OholtIK.
ID-io.nsMJslsza, "borza,
dne 23. januvarja.
(Izvirno telegra6čno poročilo.;
Papirna renta..........                                         77 gld. 20 kr
Srebrna renta .... .....                             77   , 65 „
Zlata renta........                                    .   .    95   , 85 „
5°/0 marčna renta.........92   , 15 ,
Akcije narodno banke . .....                          827   , — .
Kreditne akcije........                                       277   , 80 ?
London   . .......                                               120   „ 05 „
Srebro                . .......                                     —   „ — B
Napol. ..........                                                        9   „ 53>/i ,
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.   1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi ".obe blesteče bele, a 80 kr.
Najnovejše spričalo. "W!
Vaše blagorodje! Mim»;o let vponibljaut Vašo Maliriluo ustno %odu in  Hit.ieilni   zobu!  prašek z izvrstnim vspebom in priporočati ja moreni vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (39—1) _A.3a.toxx Sla.x3c.et, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,.pri samorogu"
v -.junij h u i. Mestu! trg št. 4.
Dražba konj.
Z dovoljenjem občinskega  predstojuistva Treboveljskega stavi
Trebovcljska   družba za   prciuogokop v dan
1. fe bril v a rja t. 1. dopoludne ob 9. uri pred restavracijskim poslopjem v Trcbovljah na prodajo z zdražbo
16 uprežnih konj z opravo vred
za gotovo plačilo; k tej dražbi se najuljudneje vabijo mnogi udeleženci.
Železnična zveza je dokaj ugodna, kajti lokalni vlak iz Celja, kakor tudi mešanec iz Trsta dospeta ob l/g8. zjutraj v Trebovlje.
(69)_Vodstvo Treboveljske družbe za premogokop.
Bonboni iz sladnega izlečka,
koje izdeluje lekarnar
6. Piccoli y Ljubljani, na Dunajski cesti
iz najčistejšega sladnega izlečka (koncentriranega s parom) so lahko prebavljivi, tečni, utešivajo razdražene čutnlec, pribavljajo slino in razkrojevajo sliz; lečijo
kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu.
No zamenjati jih s sličnimi bonboni, ki so navadno prodajejo in ki so, proizvedeni iz priprostih snovij, večjidel zdravju škodljivi.
Sladni bonboni, kakor tudi vse po meni izdelano pastile imajo izbuukauo
iroizvodnika „G. Piccoli" in na drugej strani
utisneno na jednej Btrani ime proizv „Laibach".   Jeden zavitek IO kr.
Naročila se izvedejo obhodno s poštnim povzetjem
(46-2)
1/datelj m odgovorni urednik Makao Ar mir.
LaBtnina in tisk „Narodne tiskarne".