191. St. ^ 5. feto. Poštnina pavšaHrana. Posamezne Številke i Din. V Ljublanl, v torek 22. avgusta 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno ISO D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enostolpna mm vrsta za «hkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA ""•S ff ^ J. }j J ':Svr zrz+m -i- Uredništvo: Woltov« ulica 1/L Telefon 3W Uprava: Marijin trg S. Telefon 44, 3VC-5) ■Ul' n«r >lsi se ne vračajo. 'TT-3; Jas U3 em je priložiti znamke za odgovor Velika radarska stavka v ileisnili. Rudarji se nameravajo posvetiti drugim delom, izseljevanje DELAVSTVA NA KMETE. IZGON DELAVSKEGA ZASTOPNIKA, Trbovlje, 21 avgusta. (Izv.) V Trbovljah Hrastniku in Zagorju je danes izbruimila kompaktna stavka. Tekom dneva je zapustilo na tisoče indarjev svoja bivališča. Pogled na Odarje, ki se selijo na kmete, je pretre- sajoč Občani premogovnih revirjev se zbirajo v 2nak sočutja s splošno bedo rudarskih družin podpore. Povsod vlada red in mir. Ubrati Trboveljske družbe so v rešni nevarnosti, ker se baje delavstvo misli razpršiti In ^»Prijeti drugega dela. To bi pomenilo ne- nadomestljivo gospodarsko škodo. Vse pričakuje energičnega pritiska vlade na tujo družbo. Kočevje, 21. avgusta. (Ižv.) Danes ->o tiSk. rudarji odložili delo in se priključili splošni stavki delavstva Trboveljske družbe. Trbovlje, 21. avgusta. (Izv.) Kr. okr. glavarstvo v Celju je danes popoldne izgnalo delavskega zastopnika g. Emila Stefanoviča iz trboveljskih revirjev. Delavstvo se je od njega poslovilo s solzami. Prihod, ministra Žeriava v Si«rce za ^ «'e in Radomlje priredi dne 3. septem-^ ‘ ** “a vrtu nove pošte v Domžalah Jav-KOdb m-0l° in veselica Sodeluje Domža ska Pr0jea’ avedni Domžald in okoličani so na-Oio8oC da s Prostovoljnimi dobitki kolikor ton- e Pripomorejo, da bo tombola z ve-®° »aibolje uspela. °*rarfe/7i učitelicL Na Kalu nad St. v *tan °a Dolen)Skera ie biI° vlomljeno odsotnih učiteljic Zore M. in obuvalo Tatovi 80 Pobrali vso obleko, OJena Z ®tn,no In posteljlno. Škoda ie ce-na 100.000 K. Ajrton S0narelen srebrni denar Krošnjar 1 * Usi»r' 5*» ii. • — . 65 Dona, • JB» mea Katerimi Pln7enlh' Pu5,£ ie bil aretiran ^°KelJek"-Se ma nosrečiJo. Dclomrf.ni Jakob ^*$1Ju nJ^.nta Qradiščkove hiše v Zg. lal l ‘J ^ei-ice Je v Gradcu proda- os --- ne ^dinarje, tned katerimi je bilo Ca»o 003711, ^“ ‘atu sta pravo" sta hjtej 3 ^rr,diščkova soseda, katera ;o i, r in mu sraice odvzela. Po-_ ’ lZTočen orožnikom. vdov?7!? ^ T Kran,a Ana Ber- P°SrCb k0h- ,21>red Kau-? V P°dsmreki ’'e neznan tat ^Xcta;]uoointonu s,abetu-to- Cegav le voziček? Na ljubljanski 1 »ah*ja štirikolesni voziček, ki je adel tri srajce. Tatu sta pravo- j prejkone ukraden. Lastnik naj se zglasi pri revirnem nadzorniku g. Podreberšku v L kriminalnem oddelku. — Finančni delegat dr. Savnik je nastopil daljši dopust. Vodstvo delegacije je za čas njegove odsotnosti prevzel dvorni svetnik Bonač. — Pomožna pošta Sv. Ožbalt ob Dravi je začasno zatvorjena. — Smrten padec. Delavec Rudolf Dra-2elj je prenočeval na nekem kozolcu v Stepanji vasi. V spanju je padel s kozolca na yoz tako nesrečno, da se je ubil. — Izgubljena zlata ovratna verižica. Pretečeni petek je bila na potu iz Ježice po Dunajski cesti, za Bežigradom do Sp. Šiške (Frankopanova ulica 152) izgubljena zlata ovratna verižica z obeskom, ki je Imel graviran monogram »S. J.« Ker je verižica dragocen spomin, se najditelj prosi, naj jo odda proti nagradi v omenjeni hiši. — D Annunzijeva nezgoda pojasnjena. Kakor znano se je D Annunzio pri padcu 2 balkona neke hiše ob Gardskem jezeru opas-no poškodoval. Sedaj je znano, da je pesnika vrgla z balkona njegova ljubica, ločena žena Baracca, s katero je D Annunzio živel že na Reki in zaradi katere se je ločil od svoje drage žene. Vkljub tem umazanim aferam pa ostane D Annunzao za italijanske nacionaliste >junak«. — Ali Kočevsko ni v Sloveniji? Sole po Kočevskem imajo skoraj povsod nemški napis na prvem mestu, ponekod pa sploh slovenskega napisa še ni, tako n. pr. v Spod. Logu, kjer je le napis »Volksscbule«. Take stvari nikakor niso malenkosti v naši narodni državL — Za pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim krajem je dovolilo finančno ministrstvo 2 milijona Din. Na Slovenijo odpade od te vsote 150.000 Din. — Brzojavne pristojbine iz Češke v Ju-goslavijo. Od 15. avgusta dalje znaša brzojavna pristojbina za 1 besedo 1.90 čsL kron (dosedaj 4 čsl. K). Za časopisne brzojavke znaša pristojbina slejkoprej 0.80 čsL K. — Zračno pošto Beograd—Pariš namerava uvesti poštno ministrstvo, za kar Je pooblaščeno od ministrskega sveta. Pristojbina za 1 pismo se določi na 2 Dinarja, a teža ne sme presedati 100 g. Poleg pisem bo aeroplan sprejemal tudi do 5 potnikov. Potovanje bo trajalo iz Beograda v Pariz 18 ur. — Jugoslovani v Ameriki. V Zedinjenih državah živi 208.544 Slovencev, v Ameriki rojenih pa 105.808; Hrvatov je 140.559, od teh je v Evropi rojenih 83.063, v Ameriki rojenih 57.496. Dalmatincev je 3119, od teh v Evrppi rojenih 2112, v Ameriki rojenib 1007; Srbov Je 52.4787, od teh v Evropi rojenih 36.741, v Ameriki rojenib 15.737: Črnogorcev je 4535, od teh v Evropi rojenih 4198. v Amerik« rojenih 337. Skupno število Jugosovauov v Ameriki znaša torej 407.975 — Razpis ministra za socijatno politiko glede stanovanj, »Službene novfne« od 16. av£. prinalajo razpis ministra za socijalno politiko vsem stanovanjskim odborom, ki se glasi: »Ker prestane 1. jan. 1923 po predpisa zakona o stanovanjih rekviriranje in dodeljevanje opremljenih stanovanj ter se bodo dodeljevala samo še prazna stanovanja, bo status quo od 1. Jaru 1923 več ali mani merodajen, ako se ne zadovoljijo sedaj, za časa veljave sedanjih nredb, .po katerih se morejo rekverirati tudi odvečni deli opremljenih stanovanj, prazna stanovanja in stanovanja novodoseljenih - oseb. Vsled tega poziva vse odbore in oblasti, opozarjajoč jih na ta fakt, da najhitreje in najener-glčneje skušajo, da takoj rešijo dosedaj vložene prošnje rekviziclj ln da izvrše pregled koikor možno velikega števila stanovanj, ki jih Je mogoče rekvlrlrati po sedanjih uradih, popisih in naredbah ministrstva za socijalno politiko.« — Likvidacijski budiet. Po neki odredbi finančnega zakona, ki je bil sprejet te dni, mora finančni minister do 1. januarja 19923 predložiti narodni skupščini zakonski predlog takozvanem likvidacijskem budže-tu. S tem budžetom se Imajo likvidirati vsi, dosedaj Iz kakršnegakoli vzroka nepokriti državni dolgovi. (Ti dolgovi se niso mogli poravnati največ vsled vednega deficita vaših državnih financ od ujedinjenja pa do danes.) — Drevo je padlo na Mat. Marinška, ko je je podiral v gozdu pri Radovljici. Poškodovan je smrtno nevarno. — 2elezniška nesreča. Na pTOgl Zagreb—Koprivnica se je vnelo na tovornem vlaku več s slamo natovorjenih vagonov. Materijalna škoda je ogromna. — Na Češkem imajo preveč železničarjev. Češkoslovaške železnice izkazujejo velikanski primanjkljaj, ker je nad 15.000 uslužbencev čez potrebo zaposlenih. Zadnji ministrski svet se jo bavil z odpustom teh nepotrebnih uslužbencev. —100.00 kron vredeti vol se je Izgubil posestniku \enclu Pristavcu Iz Črnivca. Vol je kitaste barve, pod vampom in čez hrbet ima bele lise. Izgubil se Se na paši. — Nesreča. V gozdu pri Cabru je Anton Mihelič nabiral maline. V tem se ;e utrgala skala in ga zasula. Mihelič Je za-dobtl pri tem težke poškodbe. — Na Glin-cah so bile pokradene Ivanu Cirmann z dvorišča tri mokre srajce, vredne 800 K. — V Kolezijl je bilo med kopanjem ukradeno Danici Jerškovi spodnje perila — Na »Pasjem brodu« so neznani vagabundi odnesli večjo množino vrbnega nasada, v vrednosti 200 do 300 K. — V Mostah je bil odpeljan pos. Fr. Jerančiču 1500 kron vreden voziček. — Na Gllncah Je delavec Anton Primc ukradel svoji materi 800 kron. — Razne tatvine. V Sabočevem je bilo ukradeno Marii! Japelj več perila, v skupni vrednosti 11.000 K. — V dolenjskem vlaku je bil orožnika Tanasku Jakovlovlču ukraden 4000 K vreden nahrbtnik. — Stožicah je bilo neki stranki ukradeno več kosov perila v vrednosti 2600 kron. — Gojenci za tekstilno industrijo in ko-iarstvo. Vojno ministrstvo pošlje letos v Francijo štiri gojence in sicer dva za tekstilno industrijo in dva za kožarstvo. Kan-ditatje morajo imeti zrelostni izpit. Po dovršenih naukih bodo nastavljeni kot tehnični oficirji. — Gojenci za gozdarstvo. Da se vsaj nekoliko odpomore velikemu pomanjkanju gozdarskih strokovnjakov v naši državni službi, ki je nastalo zlasti vsled vstopa mnogih državnih gozdarjev v privatne službe radi boljše plače, Je postavil minister za šume in rude v budzet 80.000 Din, s čimer je omogočen sprejem nadaljnlh štirih gojencev v šumarsko šolo. Nadalje Je minister za Šume in rude odredil, da nal se v tjud-žetu vsake pokrajine unese kolikor možno velika vsota za gojence, ki se jih bo sprejelo v tekočem letu. — Ljudska visoka šola v Srbiji. Kakor posnemamo Iz beograjskih Ustov, se bo sko-ro otvorila prva ljudska visoka šola v vasi Slavkovica v Srbiji. Vodil Jo bo dr. Bogdan Garrilovič, rektor beograjske univerze. Za to šolo vlada povsod veliko zanimanje. — Za napredek Prizrena. »Stara Srbija« se pritožuje, da poklicani faktorji, zlasti narodni poslanci iz Prizrenskega okraja, ničesar ne store za kulturno in ekonomsko povzdlgo Prizrena. Po mnenju »Stare Srbije« ima Prizren vse predpogoje, da se razvije v veliko zapadno-evropsko mesto, kar bi bilo tudi potrebno z ozirom na kulturne in prosvetne naloge Dušanovega mesta v najjužnejših krajih Jugoslavije. To bi se doseglo v prvi vrsti po mnenju tega lista s tem, da bi se zvezal Prizren potom močnega železniškega omrežja z ostalimi kraji in da bi se tam ustanovilo kar največ kulturnih in humanitarnih ustanov z kva-ificlranlmi nnstavlJencL Ljubljana, ■= Člani Narodnega gledališča brez stanovanj. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani potrebnje za 17 svojih članov stanovanja In sicer sedem rodbinskih, obstoječih iz ene do dveh sob s kuhinjami ter pritiklinami, in deset samskih sob za sedem gospodov In tri dame. Obrača se na vse prijatelje slovenskega gledališča ln domače umetnosti s prosrčno prošnjo, naj ji pomagajo najU potrebna stanovanja, ali če jih posedujejo sami, naj Jih dajo na razpolago, Člani brez stanovaoL potikajoči h daiU Ča- sa po hotelih, so opravičeno nezadovoljni in uprava ima zaradi njih zelo težko stališče. Zato se v naprej vsakemu ljubitelju gledališke umetnosti za vsako tako uslujp Iskreno zahvaljuje fn prosi, naj se pošiljajo vsa stanovanjska naznanila upravni pisarni v dramskem gledališču. * Ljubljanska kreditna banka na glavnem trgu v Ljubljani Je podarila tudi letos »Društvu vpokojenega učiteljstva Slovenije« lepo vsoto, namreč 2000 kron v društveni fond. Za plemenito naklonjenost in za blagi dar, se velespoštovanemu ravnateljstva iskreno zahvaljuje — društveni odbor. = Žalostno. Pri neki tukajšnji gradbeni družbi je bil zaposlen 20 let stari Franc I. Te dni so ga aretirali, ker je pokradel svojim tovarišem-delavcem več obleke in perila. Nesrečni mladenič je dovršil 3 letnike učiteljišča, potem pa je šel med delavce. Značilno za sedanje čase in — žaostno. = Ljubljana naj posnema Ptuj in Maribor. Kakor se nam poroča, je ptujska mestna občina odprla lastno mesnico, kjer prodaja meso po 40 K. Takoj so znižali mesarji cene od 60 na 44 K, Sedaj je tudi mariborska mestna občina odprla lastno mesnico ter prodaja na rotovškem trgu meso po lastni cent. Zakaj bi ne mogla isto storiti tudi Ljubljana? = Naknadno prijavljene tatvine povodom vsesokolskega zleta. Na glavni tribuni je dne 13. t m. nekdo ukradel soprogi žand. kapetana ge. Jožici Bedenk zlato zapestno uro z zapestnico vred, vredno 6000 kron. — Češkemu Sokolu Haufekn je bilo iz žepa ukradena denarnica s 750 čsl K, 800 Din, legitimacijo in voznim listkom za povratelc v Prago. — Češkemu Sokolu Preslu Je nekdo Izmaknil listnico, v kateri je Imel 1000 K č, ■bankovec za 1000 Din, potni list, sokolsko legitimacijo in legitimacijo za češke železnice. *=Poljske tatvine okrog Ljubljane se letos močno množe. Posebno krompir ni nikjer varen. .Vsaki dan prihajajo take ovadbe na policija Na Sitarjevi njivi v Zg, Šiški Je zmanjkalo čez noč kakih 50 kg krompirja. Tudi upok. stražnfku Iv.. Miliču Je bilo z njegove njive blizu Brda pokradenega 50 do 60 kg krompirja. =» Policijske v€sti. Policija Je aretirala Vekoslava Broža, kateri Je osumljen, da Je ukradel 65 električnih žarnic in da je 22. februarja poneveril v Virovitici 20.000 kron. — V Ilirski ulici sta dva neznana tatova ukradla Josipu Gorcu kolo, vredno 16.000 kron. Ker pa so ljudje tatvino pravočasno opazili, sta tatova pobegnila in pustila kola — V Zgornji Šiški ie bilo vlomljeno v prostore Ra-petarra Puteany)a. — Tereziji Černe na Žabjeku je bilo pokradeno veliko zlatih m srebrnih dragocenosti. — Delavec Iva Sovdat je s pestmi obtoikel 24 letno Marijo VVolf ln jo precej poškodovat po prsih In glavi. — Delavcu Konrada Ganglu, zaposlenemu pri neki stavbi, Je dvigalo opeke poškodovalo roko. ~ Tatvina obleke. Na Vidovdanski cesti 16 je neznan tat ukradel Alolziju Hu-Jiču sivo sukneno obleko, 2 srajci, 1 spodnje hlače in par rjavih čevljev, v skopni vrednosti 4700 K. Maribor. Kraljev obisk v Mariboru. Kakor smo zvedeli je bilo celo pravočasno telefoniino javljeno v kavarno »Central« v Mariboru privatnim potom iz Ljubljane, da prideta kralj in kraljica z avtomobilom, ter da naj se obvesti o tem občinstvo — a policija Je to zabranila, česar na kompetentnem mestu menda ne bodo prav veseli. Tudi kralj in kraljica menda nista bila zadovoljna, ko sta bBa sprejeta v Mariboru tako slabo, ker sta bila navajena na Kranjskem vedno tako navdušenih sprejemov. Vidi se, da Je stari avstrijski sistem popolnoma okostenel nekatere ljudi. Resna gradbena akcija. Na vse mogoče načine skušajo razni faktorji in razni podjetniki dvigniti gradbeno veselje v Mariboru. Dozdaj vse zastonj. Upamo pa, da bodo z novo akcijo vendar začeli kaj zidati. Po zagrebškem sistemu Delto-stan se je namreč ustanovilo v Mariboru gradbeno' društvo Ma-stan. Ta akcija ima namen, da prezidava hiše (podstrešja, dvorišče, suterene) In prizidava nova nadstropja dosedanjim hišam, kar bi bilo posebno potrebno v Mariboru, kjer je večina hiš enonadstropnih. Svojo pisarno je otvorila ta gradbena akcija v prostorih mestnega magistrata, v pritličju. — Po tem sistemu se hišnim posestnikom nudi zelo ugodna prilika, da dajo prezida-Vati svoje hiše na najcenejši način, ker ako ne vseh, vsaj večino gradbenih stroškov trpijo po tem sistemu najemniki. Nasproino pa se nudi tudi najemnikom lepa prilika, da si zasigurajo za več let stanovanje. Obsojena veriinika. Gostilničar Ivan Kaučič iz Melja je kupil na Koroškem neko pijačo po K 5.50, to Je prodal trgovcu Ig. Tlschlerju na Aleksandrovi cesti kot vino po 10 K. ta Je zopet takoj prodal drugemu po 16 kron, čeravno Je bila podobna skvarjenemu Jesihu. Zato sta bila Kaučič In Tlschter kaznovana vsak na 1000 Din globe, Tisctiler povrhu pa Se s 24 urami zapora. — Pr[ vz-klični razpravi Je okrožno sodišče v četrtek potrdilo obsodbo, in io zvišalo Tlschlerju na 3000 dinarjev globe in 24 ur zapora. — Vandalizem, na ograji razstavnega prostora v Prešernovi ulici je neki vandal opraskal ozir. pokvaril komaj napravljeni reklamni napi*. To Je vendar vandalsko iu zasluži najostrelš« kazni. Celi«. Celjska obrtna razstava. Prejeli smo fe Celja: V nedeljo sem « ogledal celjske obrtno razstavo In reCI moram 2« takoj ▼. 2ačetkn, da se kaj takega nisem nadejal. Obrtnik in trgovec sta se kosala, kdo bo razstavil lepše In okusnejše blago to kdo bo okusnejše pripravil odkazani mn razstavni prostor. Pa tudi razstavni odbor Je IzvrSn svojo nalogo nad vse častno In zasluži vsestransko priznanj« In pohvalo. V nedeljo ]• bil naval občinstva ogromen. Iz vseh kraj*v Slovenije je prihitelo vse polno obiskovalcev ki so se Čudili, kal vse se pri nas donta Izdeluje. Vsem, ki so posetfll razstavo ostan* Ista v najelpšem spominu, le nekaj Je kvarilo celoten lep utis. To je grda razvada naših celjskih someščanov, s glasno nemško govorico Izzivati narodne obiskovalce. V ten se je posebno odlikovala neka naduta nemška dama. In še nekaj je bilo, kar ]• kvarilo lep utls razstave. Bil Je to paviljon goap. Bemardija, lastnika hotela »Balkan«, kt i* Imel nastavljene neuljudne In zadirčne natakarice, pri tem pa še oderuške cene. Nekem« gostu se je pripetilo, da mn Je natakarica prinesla malo hrenovko In polovico žemlj«, položila na mizo In rekla: »dajte dvalstt kron«. Gostje so se spogledali nad tako zahtevo, posebno še, ker vse sknpaj ni bilo vredno več ko 12 kron. Na pritožbo «e Jt lastnik smejal in je goste IzzivaL Uprava razstavišča naj v bodoče poveri paviljoni uljudnejšim restavraterjem, ako noč«, dl" bodo gostje zapuščali razstavišč« vznevol)«-ni. Pa to mimogrede. Splošen utis razstav« je nadvse očarujoč In moramo ponovno €•• stitatl prireditvenemu odboru. Cast celjskim obrtnikom. A. K. Zganite se! Časopisi so poročali, da 14 ptujska mestna občina napravila poskusno sekanje mesa po nizki ceni 44 K, Vsed tega so mesarji nastavili ceno mesu na 40 K IB pravilo, da nimajo zgube ampak kljub tem« Še dobiček. Koristno bi bilo, če bi se tudi naša celjska mestna občina odločila ukreniti kaj sličnega. Mogoč« bi bilo to Izvesti Skupno z okoliško občina Na ta način bi s« latu ko prisililo naše mesarje k znižanju mesnih cen, ki so še vedno previsok«, daslravae cena živini še vedno pada. Mm@rJe. Piirstovo razkritje o poškodbi spommt-ka na K/nn le Italijanskim listom 2aprlo sapa Ne zanikajo sicer, da Je poročilo dunajskega fnženerja strokovnjaško, toda skrtl jih sama kdo je naprosil Fflrsta, da 1« stvtr preiskal ter dognal, da je spomenik polko-dovala strela. O kakem zadoščenju Slov«*« cem listi ničesar ne omenjajo. Spori In Suristlka. Meeting S. K. IUrlje 19. in 20. Meeting je kljub hitremu razpisu prtt! dobro uspel, zrušili so se malodane vsi slovenski rekordi ln postavili novi. Meettnga S« Je udeležila Ilirija in Jadran. S, K. PrimorJ« vsled poznega razpisa ni mogel pravočasno poklicati svojih atletov lz zaseden, ozemlja In Je pustil startatl te 3 tekmovale«, med nji. mi svojega prvaka Perparja. 60 m (dva pr«^, teka in finalel 1. Perpar Stanko (.PrimorJ«) 7.1 (rek.) 2. Beneš (.Ilirija) 72\ 100 m (dva predteka In finale) 1. Perpar Stanko (Primorje) 11.4 (rek.) 2. Modic (Jadran); 200 m 1. Perpar Stanko (Prim.) 24. (rek.) 2. Modic (Jadran) 25.5; 400 m: 1. Vldmaler (IHriJa) 56.6 (rek) 2. Kregelj (Jadr.) 59; S00: L Praunseis (Jadr.) 2.19, 2. Benet (Ilirija): 1500 m: 1. Bončina (Jadr.) 4.46 (rek) i Vidmajer (Ilirija) 4.47; 3000 m: L Prauns«U (Jadr.) 10.26 (rek.); 4 X 100: 1. Ilirija 50.2, 2. Jadran 52 (slov. rek Je 46J*); 100 X 200 X 300 X 400: 1. Jadran 2.17 (r«k), 2. fllril* 2.18; Skok v višino: 1. Borštner (Ilirija) 1.58, 2. Lojk (Jadr.) 1.51.8, 3t Perše UL) 1.81.1, skok v daljavo: L Vidmajer (H) 5.83, 2. Beneš (11.) 5.62, 3. Mus 4.88 m; skok ob pa. lici: 1. Turk (Ilirija) 2.65 m, 2. Ferlan (JsdrJ 2.50, 3. Pavlič (Jadran) 2.40 m; met diska; l. Bašin K. (Primorje) 28.9, 2. Modic (Jadran); Met kopja: 1. Borštner (IL) 31.75, 2. Vidmajer (11.) 31.28, 3. Zuchiatti (Primorje); met kroglje: 1. Podobnik (Jadran) 11.70 (rek.), 2. Derganc (D.) 11.43, 3. Šepetave« (II.) 9.35 m. Postavili so se v celem v osmih panogah novi rekordi: Jadran Je dosegel štiri, Ilirija enega, Primorje tri, vse po Perparju. Atletika je v teku tega leta prav l«PO napredovala in športni teden obeta prav 1» pe uspehe. Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnikov m Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja }av. na odborova seja v sredo dne 23. avgasta t. L ob 20. uii v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. * Gospodinje, ali zahtevate pri trgovcu kjer se strežete, testenine ..PEKATETE?" 50 najodličnejši in najboljši Izdelek te vrste in zato zahtevajte j Ih povsod E. OABURJAU: Zločin v Ordvalu. (Dalje.) Prišla sta malone tik mimo Berte, ki se je mogla udobno nagledati svoje zopernice. Miss Fancy se ji je zdela zalo, a drugače povsem navadno dekle. Ko je videla, kar je hotela, je bila pomirjena, meneč v svoji neizkušenosti, da s takšno neimenitno nasprotnico ne bi imela dosti preglavic. Poslej je mislila le še na to, kako bi se najhitreje vrnila domov. Toda izbrala je baš nepravi trenutek. Ko Je vstala Izza teleg, za katerima je bila skrita, je stopil Hektor iz postaje. Srečala sta se z očmi. Ali jo Je spoznal? Njegov obraz je bil ves presenečen, a pozdravil je ni. »Da, spoznal me je,« si je govorila Berta, vračaje se pokraj Sekvane v Valfeuillu. Polna začudenja in straha nad svojo drznostjo se je vpraševala, kaj ji obeta to srečanje: žalost ali veselje? Kakšne bodo posledice? Hektor ji je sledil v veliki razdalji. Tudi on je bil ves iznenaden. Zmerom čuječa ničemurnost mu je že dolgo šepetala, kaj se godi v Bertinem srcu; toda pri vsej svoji majhni skromnosti se ji vendar ni upal podtikati dovolj silnih čuvstev, da bi jo mogla zapeljati v tako nepreviden korak. »Ljubi me!« si je ponavljal gredoč. »Sauvresyjeva žena me ljubi!« In ni se mogel odločiti. Ali naj pobegne pred nevarnostjo? Naj ostane in se dela. kakor da je ni opazil? Ni se smel obotavljati; njegova dolžnost je bila. da se odpravi nemudoma, še nocoj, kakor bi se mu streha rušila nad glavo. Takšna je bila njegova prva misel. A bliskoma jo je dušil Izbruh nizkih in podlih strasti, ki so vrele v njegovi duši. Aha! Sauvresy mu je pomolil roko. ko se je utapljal... Sauvresy mu je ponudil zavetje, odprl mu svoje srce, svoj dom in svojo denarnico; Sauvresy je tisti, ki se ubija ta hip in rešuje zanj, kar je še možno rešiti... Ljudi Trčmorelove vrste ne moreš ponižati huje, nego če J!m Izkažeš toliko in takšnih uslug. Ali ni njegovo bivanje v Valfeuilluju zgolj nepretrgana muka? Ni li njegovo saraoDibje od jutra do noči razpeto na natezalnico? Kolikor dni, toliko ponižanj. On, pa mora trpeti in pripoznavati jerobstvo človeka, ki je toliko nižji cd njega! »Sicer pa,« je pomislil sodeč prijateljevo srce po svojem lastnem, »ali je njegova dozdevna dobrota kaj drugega nego napuh in farizejstvo? Kaj sem pod njegovo streho, ako ne živ dokaz njegove plemenitosti in veiikodušja? Dela se. kakor da žIvMamo še zame; Trčmorel sem, Trčmorel tja! Moj poraz mu je v zmagoslavje, z mojo propastjo se kiti, z mojo nesrečo si spleta glorijo v očeh neumnih ljudi!« Ne, res nikakor 'ni mogel odpustiti prijatelju, da je tako bogat in srečen, tako čislan in spoštovan ter je umel urediti svoje življenje, dočim je on že do tridesetega leta zapravil bodočnost. In ne bi pograbil krasne prilike, ki ga vabi na osveto za toliko morečih dobrot? Oh da! »In končno,« si je dejal, dušeč v sebi svarilni glas vesti, »saj nisem jaz iskal njegove žene! Rado voljno prihaja k meni, sama od sebe, brez senčice zapeljevanja z moje strani; le tepec bi jo mogel zavrniti.« Kdor hoče kaj, najde vedno dovolj nujnih razlogov. Ko je dospel Hektor v Valfeuillu, je bil njegov sklep neomajen. Odpotoval ni. In vendar ga ni opravičevala ne strast ne slabost napram zapeljevanju, katerega ni bilo; o ljubezni do prijateljeve žene se mu ni niti sanjalo. Njegova podlost je bila premišljena, sklenjena po hladnokrvnem preudarku. Razen krhkih vezi prešuštva pa Je spojila Hektorja in Berto še druga, močnejša veriga: skupno sovraštvo do Sau-vresyja. Oba sta mu dolgovala preveč. Njegova roka ju Je zadržala na robu greznice, v katero sta se valila. Zakaj Hektor se ne bi bil ustrelil in Berta ne bi bila našla drugega moža. Z usodno nujnostjo bi bila prišla do tega, da bi on sramotil svoje slavno ime v družbi lupežev in zločincev, ona pa ponujala na bulvarskih stolih svojo oskrunjeno lepoto v dober kup. Gnev jima je narekoval na prvih sestankih več besed nego ljubezen. Pregloboko sta čutila nizkotnost svojega ravnanja, da si ne bi izkušala prevariti vesti. Drug drugemu sta dokazovala, kako smešen in zoprn Je Sauvresy. Prav kakor da ju njegova sinešnost opravičuje — če Je res obstojala! Ako je naš svet tako strašan, da je zaupanje na njem be-daštvo. potem je bil vrli mož, ki sta ga varala takorekoč pred nosom, res neoprostljiv bedak. Bedak, ker Je zaupal svoji lastni ženi In svojemu najboljšemu prijatelju. Sauvresy ni slutil ničesar: narobe, vsak dan se je veselil, da mu je uspelo pridržati Trčmorela pod svojo streho. In venomer je ponavljal staro pesem: »Srečen sem da nikoli tega!« Omeniti pa je treba, da je Berta hranila to smejočo prevaro s podvojeno hinavščino. Ona. nekdaj tako muhasta, nervozna In samovoljna, je postala zdaj krotka in nežna kakor angel. Bodočnost njenega preljubništva je bila pri soprogu, in nič ji ni bilo zamalo. samo da je odstranila vsako najmanjšo možnost sumnje, ki bi skalila njegovo dobrodušno brezskrbnost. Plačevala je strašni davek vseh preliubnih žen, ki jih strah in neprestana opreznost silita igrati najsramotnejše in najmzkot-nejše komedije strasti. Sicer pa je bila njiju previdnost tolikšna, da ni — kar se posreči le redkokje — nikoli živa duša v njurd okolici zaslutila resnice. A Berta ni bila srečna. Ta ljubezen ji ni sipala nebeških slasti, katerih je pričaken vala od nje. Nadejala se je, da jo ponese med oblake, paJ® ostala pri tleh, obremenjena z vso klavrno morečnostjo ziv* ljenja tesnob in laži. _ » Morda se je zavedala, da išče Hektor predvsem masce* vanja in hubi v nji zgolj ženo, ugrabljeno prijatelju, ki ga so-vraži, V nameček pa še ljubosumnost! Niti v nekaj mesecih ni mogla pripraviti TrčmoreTa tega, da bi odslovil miss Fancv. Kadarkoli je načela valno vprašanje, je dobila isti, previdni, a hkrati tako žaljiv odgovor: »Rotim vas, Berta, pomislite, da je miss Fancy najina varnost!« Natihem pa je vendar premišljal, kako bi se odkrižal Jenn?-To ni bilo karsibodi. V čim globljo bedo se je pogrezalo ubogo dekle, tem obupneje se je oklepalo Hektorja. Večkrat je imel z njo nastope, ker je trdila, da ni več neK* danji in da se izpreminja; žalovala je in jokala ter prihajala n* sestanke z rdeče zabreklimi očmi. Ko je nekoč pol dneva zaman pričakovala ljubimca, se J® zvečer v jezi povzpela do čudnih grožnji. »Saj vem,« mu je dejala, »vem, da imaš drugo ljubico; do* kaze imam! A čuvaj se! Ako me kdaj zapustiš, pade vsa mol* osveta nanjo; verjemi, da ne bom poznala milosti.« Grof Trčmorelski je bil tako nespameten, da ni prisojal Fancinim besedam nikakega pomena. Vendar pa so pospešil® razhod. »Neznosna postaja.« je mislil sam pri sebi. »Kadar me I®* pega dne zares ne bo več v Corbeil, je zmožna, da me poiše® v Valfeuilluju ter mi napravi strahovit škandal.« K temu so se pridružile Bertine solze in prošnje. Nekoč s® je ohrabril in šel v Corbeil z namenom, končati za vsako cen®* Svoj sklep je naznanil ljubici s sleherno previdnostjo, skll* cujoč se na tehtne verjetne izgovore. . »Bodi'pametna, Jenny,« ji je dejal. »Ločiti se morava, vsa! za nekaj časa. Berač sem, kakor veš; moj edini spas je ženi* tev.« Hektor je bil pripravljen na strahovit izbruh jeze, na vpitJfc živčno krizo in omedlevico. Toda miss Fancy ni rekla v ni®' govo veliko osuplost niti besedice. Le prebledela je, njen obraz je postal belejši od njene?* ovratnika, rdeče ustnice so ii pesinele in velike oči so ji z®* breknile, ne od krvi. nego od žolča. »Tak tako,« je dejala, besno stiskaje zobe, »ženiš se!« »Moram se; Bog pomagaj!« je odgovoril s hinavskim vzdihom. Pomisli, da sem te podpiral zadnji čas s prijatelj®* vim, r.e s svojim denarjem. Njegova blagajna mi ne bo večfl® odprta.* ^ Miss Fancy je prijela Hektorja za roke in ga potegnila * luči, bliže k oknu. Srepo upiraje vanj oči. kakor bi hotela * trdovratnostjo svojega pogleda zdramiti njegovo resnicoljubi®* je rekla počasi, trdo poudarjaj e besede: (Dalle prih.) ^ MALI OGLASI m PRODAJA: KOVA KRUŠNA PEC. me-terska in železen štedilnik, dobroohranjen po prlmerr.t Ceni. Dovč. pomožen kurjač Jnž. ieL, Stožce 73, p. Jelka. 326 RAZNO: GOSPODIČNA, stara 39 let poštena, z nekaj premoženjem, Izvrstna kuharica tri gospodinja, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti s poštenim, starejšim gospodom, ki bi Imel kako Službo ali obrt v svrho skupnega gospodarstva. Le resne ponudbe na npravo lista pod št. 3334. 321 tera se v neugodnem Slučaju pod strogo diskretnostjo vrne. Naslov v upravi lista. 319 24letnl OROŽNIK, ki ima dovoljenje za ženitev, želi tem potom Znanja z 18—24 letno gospodično. Za sliko se priporoča. Talnost zajamčena- Ponudbe pod št. 5000 na upravo tega lista. 316 MOŠKO KOLO. Poizve se Emonska c. 10 pri hišnici. __________________________ 324 POSESTVO, radi odhoda. Leži 20 minut od postaje, zemlja dobra, travniki in lep gozd, nova hiša, gospodarsko poslopje v dobrem etanu. Več se poizve pri g. Franc Brečko v Radečah pri Zldanemmostu. 322 BENCIN AGREGAT, popoln, dobro ohranjen. 4 HP, 35 A m p., en popoln Kino »VorfDhrungsaparat, 17 klopi d 6 sedežev (Klapsitzen) Iz bukovega lesa, 2 električna ventilatorja, Z elektr. peči. 500 m nikeln. žice ln druge v kino spadajoče aparate. Pojasnila dale kino »Grika«. Dravograd. 318 MOŠKO KOLO znamke Puh. Dermota, Razpotna ulica 6. Trnovo. 317 LEP VINOGRAD, oddaljen eno uro od Ljutomera, ki meri 7 oralov, s trgatvijo vred. Oglasiti se je pri lastniku Franc Bec, Iiovec št. 1, a Sv. Nikolaj pri Ornic*n. 312 DVE MLADI izobraženi in simpatični gospodični, s 100.000 Din premoženja, se želita seznanili v svrho takojšnje ženitve s kakim uradnikom ali trgovcem. Le resne ponudbe s sliko, ka- NAJNOVEIŠI JOURNALI damske mode za Jesen so došli. Kostume, plašče po meri v najkrajšem času. S. Potočnik, špecijalna damska krojačnica, Šelenbur-gova ulica 6/1. 325 Priložnostni nakup! I 2a obrat z bakrenim LO&COmOtSVa ognjenikom, v najboljšem stanju, 60 mm širina kolotečine, teža 62.000 kg, 30 PS, se za 325.000-— jK proda. Vprašanja na: 3oh. Korhelf Maribor, Pod mostem 6. insBPEPdjte edino o „ 3UBOSLSVI31 “ I 3ygo$f©vensk! Sokolski Savez ©roda potom pf* mene ponudbene obravnave tribune in vse Objekte telovadišču ph artilierijski vojašnici. Interesentje naj podal® svoje ponudbe zn celoto ali posamezne dele dO 1®« Septeltt bra t. I. podpisanemu Savezu. Tozadevne načrte vpošlie Savez na zahtevo proti vzetju 500 K. Javna dražba slama. 3ugoslovensk! Soko skl Savez bo prodala! v TOREK dne 22. t. m. potom javne dražbe SLAMO, ld se je rabila za nastanitev Sokolstva. Dražba prične ob 9. tiri dopoldne v poslopju IV. MESTNE SOLE na PRULAH In se nadaljuje po drugih poslopjih. Natančnejša pojasnila glej v rubriki ^Sokolstvo". SLUŽBE: KUHARICA, starejša, se takoj sprejme, ki bi mala samostojno dooro voditi gospodinjstvo. Plača dobra, (stotam se sprejme tudi kontoristinia, ki bi znala samostojno vodit! korespondenco slovenskega, nemškega in srtiol, vaškega jezika (tudi cirilice). Obenem pa mora biti popolnoma verzi-rana v dyo;t’vnetit Knjigovodstvi’. sni"s ;o v vseh pisarniških po: lih. H'ana ln st-no anle v hiči. Plača do-bm. Ponudb” na uprav ’ !i-s.a pod »Dobr? kuharica« in pou »kontori.,tiiija«. 323 TRGOVSKI VAJENEC z mesečno pučo, se sprejme v elektrotelinKni trgovirl v Celju Ponuobe z navedbo dovršenih šol «e p- sijejo na; Poštni predal 3, C«*Me. 320 URADNIK, zanesljiv in vesten, izvežh *n v vsen pisar-niškri posli ., zeli premenitl službo. Ponudbe ood šiito »Vesten« na upravo lisi«. 31? GOSPODIČNA išče mesta prodajalke. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. fiafzartlmivejše ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. P 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Slnger-šlvalnl stroji Bourne & C©. v svojih paviljonih. Na ogled bo najmodernejše šivalne stroje gonila električna siia kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. OBISK teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! m zavod v Ljubljani s popolnim poznavanjem francoskega in italijanskega ali pa angleškega in italijanskega jezika« Ponudbe z navedbo zahtev je nasloviti na naslov: POŠTNI PREDAL 15 v LJUBLJANI tšžžiš »eevocud« /* e m I *€>•© ••• The JSL IS ER" najboljši in nojcenejši 0trpisalni stroj -5S Zastopstvo In zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina v Uubijanl, Sv. Petra cesta št 2. • •e I • • • • 411 ‘ >eeeei ••® jugoslovanskih narodnih pesmi I. del (tnošKi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 C*1 Emil AdamiC: Naroča se pri ZVEZKI KNJIGAH Ljubljana, Pevska društva segajte pridno po njih! rijin trg & Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja »Jugoslov. no vinsko d. Tiska »Zvezna tiskarna« v l