203. številka.
Ljsbljasa, f torek 5. septembra 1905
XXXVIII. leto.
16AA> vsak  ;Ud zvečer, •to 24 K,  sa poi leta 11 ^a oarečb« brem istodobne i4i ao iavole frankorati. -
m  aa aom m tm
isimii uedeljt in praznike, ter volja po posli prejema* aa avslro-ogreke eeai aa m lato 16 K, aa »ei iata 11 K, aa četrt lata ( K 60 h, aa an mesa« t Ji so h.   Za Ljubljano • »oSUjamei K, ca Satrt lata 6 K, aa aa meiec 1 K. K dat hodi ean panj, ela&a aa ti« a« t« M K, za pel lata 11 K, aa eatrt lata 6 K 60 h, aa en mesee 1 K HO ti. — Za tuje dežela tolike već, kolikor *n»fia pofitnina. -vpofiujatre naročnine se ne emira. — Za oznanila aa plačuje ed peteroatopit petlt-vnte pa 11 h, če ie aa einanile tiska enkrat, pa 10 h, de se dvakrat, in po 8 h, če aa  tiska trikrat ali  večkrat. — Dep»l - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo ja w Knaflevih alicaiat. 6, ta fieer aredniitve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravoifitva naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije,
ejanila, t J. administrativne stvari.
„Slovenski JSTarod" telefon št. 34.
Posau&ssna številke po 10 h.
„Narodna tiskarna0 telefon 6t. 85.
—
Časopisje — velemoč.
V času vsestranskega kulturnega napredka se je mogočno razvilo tudi časopisje in si priborilo v javnosti tako moč, da je upravičeno prištevajo med one velesile, ki vladajo in ukazujejo vesoljnemu človeštvu.
Moderno časopisje Jgra brez dvoma pri vseh kulturnih narodih eno izmed glavnih vlog in njega vpliv ca javnost in na vseobči razvoj je dandanes tako velik, da se mu v naši dobi radcvoljno pokore sile, ki so ga še nedavno tega podcenjevale, oziroma ga smatrale za največjega škodljivca in najnevarnejšega sovražnika človeštva vobČe, države in vere še posebe.
Prepričanje, da je časopisje mogočen kuiturni faktor, je dandares predrlo Se vs*_> kroge in baš oni elementi, ki so še v nedavni prošlosti z vsemi mogočimi sredstvi skušali zavirati razvoj časopisja in ga z&treti z brutalno siio, so uvideli njega velikanski pomen, uveriii so se, da se jo časopisje razvilo v siio, ki je nepremagljiva, in prišli so do prepričanja, da reprezentuie časnikarstvo tako ogromno moč, da ga je nevarno imeti za sovražnika, marveč da ga je treba izrabiti V prilog ssbi in ga vpreči v avejo službo.
Dria^na in cerkvena oblast sta še v n^dsvnem času prav pisano gledali na razvoj časopisja — a danes se je izvršil v tem oziru pepolen preobrat in zlasti oni krogi, fci sioje pod vlado krive palice, umejo danes skero najbolj uvažavati in upoštevati njega važnost in veliki pomen.
V tem cziru je vekz&nimiva iz java znanega krsča^sko-socialofcg* poslanca in urednica lista »Kcirea-pondcnzbiatt fiir den Kleru« Oesfcer-zeichs«, dr. bcheicherja, ki je izjavil, d a \e pospeševanje strankarskega časopisja veliko važnejše, kakorako se grade aerkve, šele in drugi vzgoje-valni zdvodi. Ako kdo te&t&n^en-tarično, pravi Scheicher, sporoči svoj denar v dobre namene, misli pri tem
kvečjemu na ustanovitev kakega samostana ali sličnega s&vođa, na časopisje pa nikdar!
Ta izjava dr. Scheicberja zasluži, dasi je klerikalec, največjega uvaže-vanja in največje pozornosti, in sicer v prvi vrsti v naprednih krogih, zakaj klerikaloi so že zdavna uvideli veliko važnost časopisja in smatrajo ua svojo prvo nalogo, da si ustvarijo mogočna in vplivna strankarska glasila, ker vedo prav dobro, da so jim leta najboljša opora in da lahko ž njimi vladajo najširše nerodne mase.
Jvfsne dokaze tega imamo tudi pri nas doma!
Naši klerikalci so v zadnjih letih napeli vse sile in ne strašijo se niti stroškom nit' truda, da bi č m najbolje in rajspretneje orgainzovali svoje Časopisje. Za »Domoljub:*, za »Naš D~>m« itd. so žrtvovali ogromne vsote, zavzeli so se z vsemi močmi, da jih spravijo med ljudstvo in res se jim je posrečilo, da so te liste razširili v naravnost ogromni množini med narodom; to se je pm moglo zgoditi v prvi vrsti seveda z beg tega, ker jim nihče ni nasprotoval in ker se je z naše strani vselej doslej, re kel bi, dosledno podcenjevala moč in važnost časopisja.
Pri klerikalcih sc rasli ljudstvu namenjeni iisti iz tal kakor gobe po dežju, a mi srro zrli na to s prekri-žammi rokami in ravnodušno smo motrili, kako je nasprotna stranka pred našimi očmi zavijala potom časopisja naše ljudstvo vedno bolj in bolj v svoje mreže, ne da bi rganili proti temu osmo z enim prstom.
Res, ustanovil se je »Rodoljub«, ki bi bii brez dvoma najmogočnejši jez preti klerikalnem stremljenjem, ako bi bil zasnovan na samostojni podlagi in bi bil res namenjen ljudstvu.
Koliko bi ta list koristil napredni stvari, se je jasne pokazalo za oa?a zadnjih državnozbors&ih volite^, ko ja »Rodoljub« izhajal kot samostojen tednik. Takrat je bil ta list najboljši tednik, kar smo jih kdaj imeli Slovenci, in prepričani smo, da bi bil
lahko frt krasno uspeval, dasi sprva ni mqia noail dobička, ako bi se bilo nj!aijevalo v započeti smeri.
Sjao eno leto je izhajal »Rodoljuba pt samostojen tednik, a že to je zadstovalo, da je na vseh koncih naše (imovine zapiapolalo novo življenje p da se je pričelo živahno napreao gibanje med najširšimi sloji našeg; ljudstva.
K je prenehal »Rodoljub« kot tednik je ž njim zamrlo tudi ono napredjo gibanj?, ki ga je vzbudil, ko je ričel izhajati kot samostojen tedniki— kar je pač jasen dokaz, kako nravnost velikanski vpliv ima dobro trejevan, ljudstvu namenjeni list na ajširše narodne mase in kako lahko i potom takega časopisja pridobiti e mase za &vG|e ideje
Žaibog, da se to pri nas še tako malo uažuje!
Naa javnost še vedno ne ume dostojn? in po zaslugi ceniti pomena in važnsti dobrega časopisja in niso baš redi posamezniki, ki še v naši takozvai prosvatljeni dobi smatrajo časopiaj za nekako — »potrebno zlo«, k je dobro samo takrat, ako ga potrebujejo v svojo obrambo, ali ako ga irihiijo zi dobrodošlo orožje, da navalijo § n\in na svojega nasprotnika.
Sice? jim je pa časopisje svoje stranke tarč«, na katero prožijo kaj radi najstrupenejš* pšiee. Da bi pa žrtvovali kaj v pzd časopisja, da bi ga podpirali gmo'no ali duševno, to s- v da re pride ta misel tem junakom, kako tudi, laj je kritikovati in streljati izz* ploU. dosti prijetnejše in
— komodnejše!
Časopisja pri drugih narodih in pri nasprotnih strankah sa je razvilo ▼ velesilo, ki obvladuje vso javnost, pri na« paoe m-re napredovat' v tisti meri, k -r bi bilo potrebno, ker naši I j i đ j e še vedno ne pojmi j o, kir je, rekel bi, pravi ana-hronizem, pomena in važnosti
— časi pisja!
Ču* je že, da bi so že tudi, pri nas v femoziru zjasnilo!
Iz govora g. L. Jelenca na dež. učiteljski skupščini.
V naslednjem podajamo glavne misli iz govora, ki ga je imel g. Jelene na včerajšnji učiteljski skupščini v Ljubljani
G. Jelene je govoril prilično takole:
Slavna skupščina! Najnujnejše vprašanje, ki ga je treba rešiti, da ohranimo in očuvamo kranjsko uČitelj-stvo in šolstvo, je vprašanje o regulaciji učiteljskih plač.
Predvsem izjavljam, da ne govorim sedaj iz lastnega nagiba, nego da sem v to pooblaščen od cenjenih svojih ko-leginj in kolegov, ki jih je odposlala svobodna volja kranjskega učiteljstva na to slavno skupščino. To pooblastilo sem prejel na zaupnem sestanku dne 17. avgusta t. L v Ljubljani. Kolikor mi izpričujejo moje poizvedbe in dokazujejo želje, došle mi od vseh strani naše kronovine, so moja izvajanja zajeta iz mišljenja in naziranja celokupnega kranjskega učiteljstva. Saj dokazuje vse gibanje, ki valovi zadnjih 10 let med kranjskim učiteljstvom in ki je zlasti v zadnjih 2 letih do skrajnosti razburilo vse naše vrste, daje vprašanje o regulaciji učiteljskih plač najnujnejše in najaktualnejše, za šolo in učiteljstvo naravnost vitalnega pomena. Nisem torej samo opravičen, govoriti o tem vprašanju, nego čutim se k temu celo primoranega, ker mora tudi delegat učiteljstva v dež. učiteljski skupščini v prvi vrsti upoštevati želje in voljo svojih volilcev. Vrhtega ni kranjsko učiteljstvo že 14 let imelo prilike govoriti po svojih legitimnih zastopnikih na takem mestu z najvišjo našo učno upravo v naši kronovini in s tega mesta potožiti se o ranah in o bedi, ki ga more in tirajo naravnost v obup.
Sedanjo dobo imenujemo po pravici dobo socijalnega gibanja. V vse stanove je šinila zavest, da zadoščajo lahko svoji nalogi samo tedaj, ako nimajo materijalnih skrbi, ako je njih gmotno stališče tako, da jim daje dovolj sredstev za življenske potrebe. Skrb za krah tira Človeške misli od izvrše-
vanja stanovskih dolžnosti in ga žene v boj za kruhom. Kjer rastejo življenske potrebe bodisi zaradi množeče se draginje, bodisi zaradi vedno večjega števila Članov rodovine, ki jih mora preživljati posameznik, bodisi zaradi važnih lokalnih, socijalnih ali zdravstvenih razmer, bodisi iz kakršnegakoli drugega vzroka, a kjer ostajajo službeni prejemki vedno na isti stopnji, ki prihajajo zavoljo vednega naraščanja potreb Čimdalje nezadostnejši in nepri-mernejši, tamkaj je napredek Čudež, tamkaj ne morejo človeške moči služiti samo prospehu poklica ali stani, ker se morajo cepiti in služiti sam> ohranitvi, k r je s Človeškega stališča popolnoma umevno in opravičeno.
Država sama je že dejansko priznala, da je treba tam tudi materijalne podpore, kjer rastejo zahteve in potrebe. Izboljšala je plače vojaštvu, uradništvu in v zadnjem času duhovništvu. To so priznale tudi druge avtonomne oblasti, ko so n. pr. dežele in mesta regulirale službene prejemke svojemu uslužbenemu osebju. To je priznal glede učiteljskega gmotnega položaja tudi deželni zbor bukovinski. To je priznal naposled tudi Šef našega dež. šol. sveta, ko je predlagal v dež. zboru 25" (J zvišanje učiteljskih plač. To poslednje priznanje je ostalo samo na papirju. O vzrokih ne kaže razpravljati na tem mestu. To je učiteljstvo že storilo s peresom in z besedo.
In ali ni že samo dostojanstvo poštenega dela, ki je posvečeno blaginji našega ljudstva, dovolj opravičen vzrok, da je treba to delo, njega vrednost in pomen primerno in dostojno plačati? Ali bi ne storila najvišja šolska oblast v naši kronovini samo svoje svete dolžnosti, ako bi opozorila osrednjo vlado na dejstvo, da je dala učiteljstvu zakonito garancijo poštenega plačila v že imenovanem § 55., a da ne stori ničesar, da bi tudi upoštevali in izvrševali določila tega zakonitega jamstva? Ze 36 let greŠe faktorji, ki nam režejo kruh, proti temu paragrafu, greše brez kazni in odgovornosti in dajejo s tem slab zgled, kako ni treba respektirati zakonitih določil. Opravičen sem izjav-
9
Naravoslovne črtice.
(V kozmlčnih meglah.)
Na milijone oči je gledalo in opazovalo solnčni mrk zadnjih dni ~ na milijone jezikov je o njem govorilo nekaj ur — potem pa so se opazovalci in govorilci zopet vrnili k svojim vsakdanjim opravilom in mar jim ni več zatemnelega solnca ne njegove za nekaj ur zmanjšane svetlobe in gorkote toliko časa, da oznanijo zopet kako novo nebeško prikazen pravi svečeniki nebes — zvezdogledci.
Tudi ti so opazovali solnčni mrk na vseh svetovnih astronomičnih opa-zovališčih, napravili so takrat dolga potovanja iz vseh krajev sveta v ono deželo, katero pohajajo menda sicer simo »katoliški učenjaki« — v šolnino Španijo in severno Afriko, v kraje, kjer je bil šolnini mrk popoln. Opazovati in študirati so imeli mnogo: soln&ni mrk sam, šolnino razeevje
— korono imenovano, potem p'anet Merkur, pri katerem je bilo dognati, ali je kaj zraka ob njem ali ne, in končno najti še oni hipotetični planet »Vulkan«, katerega pa radi prevelike solnčne bližine doslej nikoli ni bilo videti in ga morda tudi ne bo — ker ga mogoče sploh ni. A o tem — drugi pot!
Kakor vidimo, imeli so zvezdarji mnogo poHla — a vsak samo dvoje oči za malourno opazovanje. Naročili so si torej še drugih, dosti občutljivejših, zanesljivejših oči — namreč fotografične plošče.
Fotografijo so že davno uvedli v astronomijo, kjer se je njena uporaba izkazala kot neprecenljive vrednosti, če pomislimo, da opazimo v jasnih noieh gotovo itevilo sveid in zvezdic 9. velikosti, in vzamemo to Število kot jednoto, tedaj nam odkrije fo to grafična ploiia pri obsvetbi ■amo 20 sekund trajajoči 3—4krat toliko ivezd. Ako pa svetloiutno ploščo izpostavimo 6 minut zvezdnim lučeam, dobimo 15—16, pri 40 minutah ekspozicije 73krat toliko itevilo nebeških teles.
Kikor čudno se to sliši na prvi hip, tako postane hitro stvar umljiva, ako p>mislimo, da more ostati naše oko komaj 1 minuto ali pa še ne odprti in za svetlobo sprejemljivo. Zato iudi teh najslabejfiih svetlobnih tresljajev več zaznati ne more, prvič, ker so sa naenkratno zaznatje pre-| slabi, drugič, ker trajno ne delujejo na našo mrežnico is že povedanega vzroka. Fotografična plošča sicer tudi ni toliko občutljiva, da bi zasnamenovala v nekaj hipih vse te neznatne svetlobne pojave — a ne utrudi se tako hitro kot svetločutni organi nsšega telesa. Svetlobni tresljaji vplivajo na fotografično ploščo — (četudi so jako slabi) trajno, po oele ure, če je treba — tako da se sumirajo njihove neznatne moči, ki pa končno vendar razkroje* svetloiutno srebrno spojino.
Svetloiutna plast fotografičnih ploši obstoji kakor znano v bistvu is spojine srebra in brona, (srebrnega bromida ali bromovega srebra) Ako pade svetlobni trak na tako ploiio, razkroji njeno plast na onem mestu, kjer jo je zadel, uiini torej delo. Na
taki borni svetločutni plošči opravijo sile, ki so pred sto in tisočletji na-stvarile v neskončnih daljavah in prostorih svetovna solnca al. jih pa uničile — še svoje zadnje, zadnje delo, čitljivo za nas, ki žirimo na tem revnem kozmičnem prašku, zemlja imenovanem.
Prof. M. Wolf v Heidelbergu, znan po svojih znamenitih odkritjih raznih planetoidov, je potom fotografije odkril na istem prostoru našega obzorja, kjer smo dotlej poznali komaj 80 meglenih kopic ali zvezdnih megel, 1730 takih skupin.
Mnogo teh megel je podolgovatih,— okrog 330 — druge se kažejo zopet okrogle oblike z zgoščeno sredo, iz katere izhajajo zaokroženi in zaviti trakovi in proge. S d druge so okrogle, a bres jedra, prištevajo jih med planetarične megle. Premer teh skupin je iz veiine jako majhen; ne dosega niti ne pol minute ločnice, ali je pa eelo še mnogo manjši. Seveda je tudi nekaj megel, katerih premer presega vei minut. Kako velike so te megle v istini, tega seveda ne moremo presoditi, ker nam je
njihova oddaljenost od našega solnca neznana.
Mnogokrat se vlečejo po megli in med zvezdami temne tenke niti in proge, kar bi dalo sklepati, da leži megla podobna okrogli plošči, na katero pa ne gledamo z naše zemlje od spodaj ali od zgoraj, ampak od strani, torej na rob celega sistema. Tako n. pr. vidimo tudi Sa-turnov pas ali venec v gotovih pozicijah kot tenko tuintam prodrto črto.
Težišče vsega tega meglenega sveta, čigar glavni reprezentant je megla v zvezdni skupini »lasje Be-renike«, pada preoej s severnim tečajem znane »rimske ceste« skupaj.
Po tem, kar se je našlo megl o doslej, se da sklepati, da jib ima severna poluta neba vsaj 100.000. Gotovo pa jih je še mnogo več; kdaj jih odkrijejo, je vprašanje časa. Z iz-popolnenimi instrumenti in boljšimi ploščami ni dvomljivo, da naraste število megel na milijone.
Kaj pa je v istini taka našim oiem tako nesnatna ali eelo nevidna zvezdna megla?
Ijati, da prešinja učiteljstvo misel: Zakaj bi se pokoravali zakonom mi, ko nam kažejo že toliko let naši predpostavljeni, da se ni treba ozirati nanje! — Tik teh upornih misli se zbuja bridko in pekoče domnevanje, ki se je Se nemara pretvorilo v prepričanje, da imajo veljavo samo oni paragrafi, ki nakladajo učiteljstvu delo, a nimajo veljave tisti paragrafi, ki govore učiteljstvu v prid.
Ko je zborovalo L 1899. na Dunaju vse avstrijsko učiteljstvo, je naučni minister g. pl. Hartl dal deputaciji zagotovilo, da bo njegova skrb, delovati na saniranje deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih plač. To zagotovilo se do danes Še ni uresničilo. Od tedaj je preteklo že nekaj let; življenske zahteve in potrebe so se pomnožile, dolžnosti učiteljstva so narasle a njegovi prejemki se niso dvignili tako, da bi se vzdržalo med izdatki, med delom in med plačilom normalno razmerje. Nesoglasje, ki si ga večjega ne moremo misliti, vlada med našim delodajalcem in med nami, delojemalci.
Tako je sedaj razmerje med nami in med tistimi, ki imajo usodo šolstva in učiteljstva v rokah. Ali je to Šolstvu v škodo ali v korist, ni težko uganiti.
Naš deželni šolski svet ima torej po zakonu zajamčeno, priliko in dolžnost, da poroča na Danaj vsako leto, kako je stanje našega ljudskega šolstva in učiteljstva, saj je to združeno s šolstvom tako, kakor plamen z gorivom, da si enega brez drugega ne moremo misliti, ker takoj premine eno, ako ni drugega. Če umrje očesni živec, ugasne oko : če ni učiteljstva, ni šolstva.
Navdaja me opravičena bojazen, da nam opeša šolstvo, ker izumira učiteljstvo. Učiteljstvo pa izumira zategadelj, ker so njegove plače take, da nimajo niti najmanjše privlačne sile. Predsednik te slavne skupščine, gosp. deželni Šolski nadzornik, poda lahko glede tega žalostnega dejstva na Dunaj jako zanimivo poročilo, ki naj iz njega izve gosp. naučni minister, da so začeli na Kranjskem mašiti vrzeli s pomožnimi učitelji, ki nimajo potrebnih študij in izpitov ter mečejo na naš stan luč predkonkordatskih in konkordatskih časov. (Viharno ploskanje. Klici: Tako je! Izborno!)
Žalostne gmotne razmere, ki vladajo med kranjskim učiteljstvo m, so obče znane, torej ne morejo biti tuje niti najvišji učni upravi naše kronovine.
Žalostno je, da imamo šolske in občinske sluge, da imamo orožnike in finančne stražnike, da imamo razne paznike in hišnike i. t. d., ki so bolje plačani, nego kranjsko učiteljstvo. Prav je, da imajo ti stanovi dostojne plače, a prav ni, da se zapostavlja naš stan, ki je vendar v svojem bistvu in po svoji nalogi med najvažnejšimi stanovi. Nase plače so kričeče nasprotje naše inteligence in našega zvanja in velik je greh tistega, ki ne stori najenergič-nejŠih korakov, da preneha to kruto izsesavanje in izkoriščanje trpečega učiteljstva.
Sedaj mora biti temu konec.
§ 11. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1872. 1., št. 3306, zahteva izrecno, da je v vsaki deželi vedno vsakih 6 let deželna učiteljska konferenca. Zadnja deželna učiteljska skupščina na Kranjskem pa je bila 1. 1891. Minilo je torej že 14 let, kar je naša učna uprava brez ukorov ali druge kazni grešila proti tej zakoniti določbi. V teh 14 letih ni imelo kranjsko učiteljstvo prilike oficijalno povzdigniti svojega glasu za izboljšanje svojih gmotnih razmer. Danes se nam ponuja prilika, da resno opominjamo vlado, naj stori vse potrebne in možne korake, da pride kranjsko učiteljstvo nemudoma do svojega kruha. Učiteljstvo ne more in noče več trpeti!
Učiteljstvo je zmeraj   vestno in zvesto   izpolnjevalo   svoje stanovske dolžnosti. Tudi v sedanjih težkih Časih pomanjkanja se ni strašilo dela. Letošnje uradno glavno poročilo o stanju kranjskega ljudskega šolstva nam pravi, da je bilo izmed 783 učiteljev in učiteljic prav dobro uporabnih 271, dobro      „ 382, manj dobro       „ 75, zanikarnih v službi 6.
Ta uradna sodba je za naše delo in za našo sposobnost častno priznanje. Taki uspehi so ob takih razmerah pravi čudež!
Prihajam k sklepu.
§ 14. že večkrat imenovanega ministrskega ukaza pravi: Dolžnost je izvoljenemu, volitev sprejeti in iti h konferenci. — To smo legitimni zastopniki kranjskega učiteljstva tudi storili: sprejeli smo volitev in prišli semkaj. Ker pa smatramo regulacijo učiteljskih plač za prvo in najnujnejšo zadevo, ne čutimo drugih obveznosti in ne sprejemamo drugega dela, dokler ne bo končnoveljavno rešeno to vprašanje. K temu sklepu nas je privedla vlada sama, ko je s preziranjem § 55. državnega šolskega zakona in s preziranjem § 11. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1. 1872., št. 3306 dokazala, da nismo vsi pred zakonom enaki, in da ga ni treba izvrševati, ako ni to komu po volji. Tudi mi se dalje več ne menimo pokoravati § 14. To nam je toliko lažje, ker nam je prišel zgled od tam, kjer morajo gledati in Čuvati, da se ne kršijo zakonita določila I
Nato je podal izjavo, ki smo jo priobčili včeraj.
Nova češka pridobitev.
Dunaj, 4. Beptembra. Govori se, da je v drž. proračunu za leto 1906 preskrbljeno, da dobe Čehi v Pragi svojo kmetijsko visoko šolo, kakršna je na Dunaju, in kjer se lahko celo promovira za doktorja. O tem 3e je vlada s češkimi agrarci pogajala že v zadnjem zasedanju drž. zbora.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 4. septembra. V jutrišnji seji vodilnega odbora združene opozicije bo predlagal pcslanec
V a s z o n y i, naj kateri poslani iz opozicije p redi oš i izgotovlen zakonski načrt o spletni volilni pravio i. O tem njrtu ■e mora v sbdrniei takoj rasprskati, da ne bo vlada te ideje izrablja v taktične namene. Baron Binf| je izjavil, da se temu nasvetu priaiii. Zadnje dni krotijo vesti o k m -promisumed vlado in bali c i j o. Koalicija bi se za sedi zadovoljila z madjarskim o I -kovnim jezikom, a vladali se morala obvesno isjaviti, da ni iclju-čeno, da se v gotovi dobi vede madjarsko poveljevane v armadi. — Včeraj so priredil b u-dapeštanski meščani ki pripadajo k neodvisni stranki, relik shod v prilog splošni voilni pravici. V posebni resoluci se pozivajo neodvisni poslanci, d i s -vedejo v parlamentu spišno in tajno volilno pravio.
Dogodki v Macedonij
C e t i n j e, 3. septembra, urški specijalni komisar je prišel s verna bataljonoma na mejo pri m k r i planini, razgnal Albanoe tt napravil zopet mir.
Sofija, 3. septembra. j vasi Resne je bila 30. m. m. prvcata bitka med turškim vojaštvom i bolgarsko četo, ki je bila skrita neki hiši. Turškim vojakom je kazi pot duhovnik Caharija. Prvi vstaš) strel je ubil duhovnika, turškega čitnika in nekega vojaka. Nato so začeli Turki oblegati hišo. Turki s- ubili štiri vstaše ter zažgali 25 hiš
Položaj na Ruskem
Petrograd,4. septemba. Volitve v gospodarstvennajo duno se vrše meseca decembra. Prva eja bo 25. januarja 1906. — Namera ajo se pripraviti še nadaljne reorme.
V ta namen je bil včeraj k n n s k i svet pod carjevim predsdstvom. Ministrskemu odbora se je naročilo, naj izdela zakonBk načrte o z b o r o v a 1 n e m , dnštve-nem in tiskovnem z.konu. Vsi ti načrti se naj prrAlo&ib gospo-darstvennaji dumi takoj v začetku zasedanja. Občnim se je sklenilo glede odprave obsednega stanja nad V.ršavoinLod-ž e m.
Odesa, 4. s«pt »mbra. V Baku so bili 2 t. m. velki izgredi. Štraj-kujoči uslužbenci iličnih železnic so streljali na vojake, li opravljajo mesto njih službo. Na vijake, ki so prišli posredovat, se je streljalo z oken in streh. Seveda so tudi vojaki streljali. Med ustreljenimi je 8 Mohamedanov, 3 Armenci in 1 Rus. Ranjenih je tudi več vojakov in policajev.
Carjevo obvestilo Liieviču.
V brzojavki, s katero ji car obvestil generala Lineviča, ca se je sklenil mir, pravi car: »Meja požrtvovalna, draga mi armada je zadrževala korak nakorak
naval po številu mnogo močnejšega sovrainika v Mandžuriji ter 19 mesecev trdovratno odbijala njegovo prodiranje. Pod Vašim vodstvom je ta armada dandanes številnejša in močnejša kakor sploh kdaj poprej ter pripravljena ne samo sa odbijanje sovražnika, temuč tudi za krepak udar. Jaz in vsa Rusija verujemo v moč slavne armade in v njeno pripravljenost, da se irtvuje v dobrobit domovine, toda moja dolžnost pred vestjo in od Boga mi zaupanim narodom mi ukazuje, da na iskušam snova možatosti in vernega srca svojih dragih Rusov, da jih ne izpostavljam novim brezkončnim strahotam vojne, vse to zaradi polovice oddaljenega otoka, ki nam ga je Japonska leta 1875. odstopila. Posebno z ozirom na obveznosti, ki so jih glede tega otoka Japonci prevzeli, sem sprejel japonske mirovne pogoje. Ruske čete so v krvavih bi tkah opetovano pokazale možatost in požrtvovalnost. Izročite vsebino te brzojavke moji dragi armadi. Vedite, da jas in Rusija cenimo vaše žrtve, ki ste jih doprinesli v tej težki vojni.«
Rooseveltu za posredovanje.
Car se je predsedniku Rooseveltu brzojavno presrčno zahvalil za posredovanje ter zaključuje: »Maja dežela bo hvaležno cenila odlično Vašo zaslugo, da se je mirovna konferenca tako srečab završila« — Ker je po pravilih Noblovih nagrad letos prepozno, sklenilo se je, da dobi Roosevelt prihodnje leto N ob lov o mirovno nagrado. — Mikado pa je brzojavil Rooseveltu: »Srčno se Vam zahvaljujem za nesebično in vztrajno prizadevanje. Cenim veliko vrednost miru, za katerega se moram Vam zahvaliti, in zagotavljam Vas. da hvaležno priznavam vlogo, ki ste jo igrali pri dosegi miru, ki je temelj za blagostanje na Daljnem Vztoku.«
Mirovna pogodba podpisana.
Včeraj je bila oela pogodba iz
gotovl^na ter so delegatje le še čakali na brzojavno odobrenje is Petrograda in Tokija, da jo podpišejo.
Ali bo mir stalen?
Ruski kakor japonski mirovni delegatje so prepričani, da sklenjeni mir nima stalnosti, zato pa tuii nočejo priti v nobeno zaupljivo zvezo med seboj. Oboji delegatje so namreč odklonili udeležbo na banketu, ki ga je hotel prirediti Roosevelt; istotako so tudi odklonili povabilo ntwyorške trgovske zbornice k skupni pojedini, češ, da morajo takoj odpotovati.
Koliko stane Rusijo vojna?
Izdatki za vojno se niso izkazovali v državnem proračunu, temuč v posebnem izkazu. Za lansko leto je bilo proračunjenih 621 milijonov, t. j. povprečno dva milijona na dan. Baje se vsa vsota ni porabila.   Lstos se
je isdalo 120 milijonov rabljev, a izgube ladij se raŠunijo nad 300 milijonov. Vai vojni stroški presegajo potemtakem 2 bilijona rabljev, za katere bo treba na obrestih in amortizaciji plačevati 220 milijonov ali 3Vi rablja sa vsako moško osebo na dan.
Marokanska zadeva.
Pariz, 4 septembre. Vse napeto pričakuje, kaj se zgodi, ako maroški sultan ne ugodi franooskim zahtevam. Francoski ultimatum poteče že jutri, 5 t. m. Rasen Že znanih zahtev stavi Francoska v ultimatumu pogoj, da se mora maroška vlada pismeno opravičiti ter urediti že prej stavljene zahteve.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 5. septembra.
— Učiteljski  štrajk. Na
včerajšnji dan sklicana deželna učiteljska konferenca se je razšla, še pređno se je začelo pravo posvetovanje. Zastopniki učiteljstva so štrajkali. O dogodku samem smo poročali že včeraj, danes pa prijavljamo bistveni del govora, s katerim je g. Jelene utemeljeval ta korak učiteljstva, tako da je javnost o stvari popolnoma informirana. T a učiteljski štrajk je mogočen in glasen protest proti sedanjim revnim učiteljskim plačam in protest proti klerikalni obstrnkciji v deželnem zboru vsied katere je nemogoče zvišati učiteljske plače, dasi je večina odločno zato, da se plače regulirajo. V tem tiči pomen tega koraka in Če klerikalci še ne bodo odnehali od obstrukoije zna v kratkem slediti še drugi korak. »Tapres-pošta« je o tej fctvari priobčila danes neko Čvekanje, ki jasno razodeva gorostasno nevednost teera lista o kranfsk h stvareh. Posebno smešne so njene čenčarije o pomenu nemštva za kulturo.na Kranjskem, ko vendar vsakdo vidi, da so Nemci na Kranjskem kulturno popolnoma brezpomemben, vseskoz sterilen in vseskot icfdrijortn element, ki bi niti kot parasit ne mosrel živeti, če bi ne imel za sabo Kranjske hranilnice in vlnde.
— Metelkov spomenik. V
Škocijanu pri Mokronogu nameravajo postaviti Metelku spomenik. Ni dvoma, da si je Metelko pridobil znamenitih zaslug za slovenstvo in sicer kot j e-zikoslovec in kot dobrotnik; za to, kar je storil kot jezikoslovec in kot dobrotnik, zasluži, da se mu postavi primeren spomenik. Odločno pa moramo ugovarjati, da bi se mu postavil spomenik v cerkvi. Sicer je bil Metelko duhovnik, ali spomenik mu gre kot jezikoslovcu in dobrotniku, n e kot duhovniku; gre mu za zasluge, ki si jih je pridobil za slovenski na-
UsV* Dai I i« v enlloai-
Na gorskem observatoriju Ar* q:\ipa V Peru so fotografovali največjo meglo južne nebesne poiate v zvezdni skupim Centavra. V Centavru je videti zvezdo 4. velikosti zavito v svetlo meglo, v približni navidezni velikosti naše lune. Daljnogledi razkroje to navidezno zvezdo v zvezdno-megleno skupino, v katere sredini so zvezde tako gosto naBejane, da se njihova svetloba zliva za naše oko I v eno samo. Fotografija nam je u?troj te megle stoprv nadalje razkazala: cela megla je neskončen svet za-se Plošča, izpostavljena 6 ur uplivu me glene luči, je pokazala nič manj nego 6389 zvezd v in ob eni sami navidezni zvezdi. I a kaj se to pravi, ve ceniti ta, kdor ve, da dobro oko v naših krajih v jasnih nočeh ne vidi več kot 4200 zvesd!
Več kot 4/s onin zvezdic je 13. in msnjše velikosti, a tudi iimed ostalih, večjih, ne presega nobena 7. mesta. Vse pa svetijo in Žare, torej so sama solnca, seveda neizmerno daleč cd nas.
Še bolj zanimivo je pa to, da se ■vetlost teh zvezd, katere že fotografirajo 15 let, prav pogosto spreminja.   Kolikor so   po posameznih
ploščah doslej dognali, jih je vsaj 135 spremenljivih. Najbolj čudno je pa to, da se to preminjanje svetlosti izvrši izvečine jako hitro, tekom 24 ur, in da naraste ali upade pri dobri tretjini zvezd svetloba jako hitro; pri nekaterih zvezdah ne rabi niti ure ne. Te spreminjave v svetlosti tudi ne zadevajo vseh premen-ljivih zvezd istočasno, ampak vsaka zvezda zase Be usvetli in zopet potemni.
Astronomi so dognali, da je povsem izključeno, da bi jih kaki planeti, kroječi okrog njih, zatem nje vali; marveč sodijo, da se na zvezdah samih poraja luč, bodisi da ima površina njihova različno svetla mesta, ki se pri njenih rotasijah menjujejo sa nas v vsžarevanju in ugašanji, ali pa pride na zvezdah iz teh ali onih vzrokov do velikanskih izbruhov ognja in luči.
Mnogo zvezdnih megel, oaa v »Orionu« ali »amerikanska megla« *) v »labodu«, kažejo v splošnem zono, eno gosto a drugo le redko s zvezdami posejano. Svetlejše zveade ne kaiejo nikake odvisnosti od megel;
*) Imenovana po svoji podobi, ki spominja na severni ameriški kontinent.
bržkone ne ležć v isti oddilji od solnca kot megle in male svezde, ampak so nsm dosti bližje in niti ne spadajo v megleno skupino, ki je svet sam zase. A tudi megle se pre-gibljejo v vsemiru, ali vsaj mi z našim solncem vred njim nasproti ali od njih proč. Tako so na p. na potsdamskem observatoriju doznali, da hiti Orionova megla taiemu osolnčju s hitrostjo 5 do 6 kilometrov v sekundi nasproti!
Neizmerni so prostori, v katerih se sučejo ti svetovi, neizmerna tudi oddaljenost od nas, tako da bi razdalja od zemlje do njenega zvestega spremljevalca meseca ne pomenila niti ne dobrega skoka, tako blisu nam je v primeri b temi daljavami. Zato ga pa tudi boljše poznamo in vemo povedati o njem marsikaj, ne da bi nas kdo dolžiti moral, da smo morda skrivni poeti. V zadnjem času leti tudi sumnja na plešastega starca, da vreme dela. Falbovih prorokovanj seveda ne upoštevamo; saj ne prihajajo njegove prognoze pri resnem meteorologičnem rasmotrivanju dosti bolj v poitev kakor njegovega kolege po poklica: fajmošter Kneipp v medioinskih vprašanjih.
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.)
Vitez TomaŽ z gradu Retina ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Vzlic temu je molčal, se zopet usedel na svoj naslonjač in sledil z očmi mlademu Jurju Devinskemu, ki je nemirno begal po širni dvorani, kakor bi komaj pričakoval poklicanega svetovalca. Tomaž Retinski je med tem razmišljal, ali naj še nadalje skuša pregovoriti devinskega gospodarja ali naj tiho pripusti, da stori, kar si je vtepel v glavo. V tem so Tomaževe ustnice skoro mehanično zašepetale žensko ime in staremu vitezu se je zdelo, kakor da sliši iz groba poziv, naj Jurja ne zapusti.
Dvignil je glavo, vstal z naslanjača in Be nekako slovesno postavil pred Jurja, ki je bil vsled tega prisiljen, opustiti svoje beganje po dvorani.
„Ker svojemu bivšemu varovancu nimam ničesar več reči, zato se, Juri, obračam do tebe kot gospodarja v Devina in na Premu, v Senožečah in v Belaju. Že drugič si mi danes očital dejanje, dasi mi je dal tržaški škof ie davno odvezo za ta čin. Ti si bil še
jako mlad, ko sem storil dotično nasilje, in menil sem, da je Že davno pozabljeno. Ali, kakor vidim, ni pozabljeno in ker mi je celo ti očitaš, ti moram vendar stvar pojasniti, Že da bodeš mogel soditi, Če sem bil dober in vesten varuh in če sem skrbno in pošteno Čuval nad tvojimi pravicami."
„Ah, pustiva to; kaj me skrbe stvari, ki so se zgodile, ko sem bil še nedoleten," je nestrpno rekel Juri iu poskusil nadaljevati svoje potovanje po dvorani. Ali Tomaž ga je prijel za roke in ga šiloma posadil na svilene blazine, na katerih je prej sedel.
„Sedi in poslušaj," je z odločnim glasom, skoro zapovedujoče rekel vitez TomaŽ Retinski in se potem sam usedel na naslanjač.
„Oglejski patrijarh Popo je bil jako velik in moder mož. Dolgo let je bil kan celar cesarja Henrika II. Kot patrijarh je leta 1028. premagal Ogre, ko so vdrli na Kranjsko. Pridobil si je neodvisnost od koroških vojvodov in postal fevdnik cesarja samega. Popo je ustvaril teritorijalno neodvisno, samo cesarju in cesarstvu podložno državo in je vedno gledal, kako razširi to svojo državo. Pravil sem ti že, kako je napadel patrijarha v Gradežu, da zagotovi
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 203, dne 5 septembra 19P5.
rod, ne za zasluge, ki si jih je morebiti pridobil za cerkev. Kako malo pojmi odbor, ki hoče zbirati prispevke za ta spomenik, Metelkov pomen za slovenstvo, se vidi iz tega, da postavlja Metelka nekako v isto vrsto z obskurnim misijonarjem Knoblehar-jem, ki je bil za slov. narod popolnoma brezpomenben mož. Ako se hoče Metelku v čast postaviti spomenik, naj se postavi na prostem; ako pa hočejo Skocijanci le svojo cerkev olepšati, naj župnik in njegovi pristaši sami na svoje stroške postavijo spomenik in naj puste liberalne žepe pri miru.
— C. kr. okrožni rudar** ski urad v Ljubljani najbrže ne pozna § 19 drž. osnov, zakona, s ko jim je od države priznana enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in v javnem življenju, ker sicer bi ne uradoval le v nemškem jeziku, ne imel samonemskega uradnega pečata, zavit kov s samonemškimi nadpisi „k. k. Revierbergamt" in dopisoval občinskim uradom na popolnoma slovenskem ozemlju le v nemščini. Treba je tudi temu uradu ki ima predvsem opraviti s slovenskimi rudarji, dokazati, da je slovenščina deželni jezik več krouovin in tedaj popolnoma enakopravna z nemščino. Slovenski rudarji pa naj nikdar ne sestavljajo prošnja ali pritožb v nemškem jeziku, kojega ne razumejo, ker je docela napačno mnenje, da se nemško pisane prošnje ugodneje rešujejo. S tem bi se najlažje primoralo c. kr. rudarski urad, da se navadi tudi slovenskega uradovanja.
— Razmere na učiteljišču v Gorici« Avstrijski viadi j«* mnogo ležeče na tem, da se vzdrži v Trstu in Gorici namštvo in da se kolikor mogoče okrepi. Zato vidrŽuje v obeh krajih cel kup ljudskošolskih razredov v podporo nemška gimnazije in realke. Tudi na učiteljišču v Gorici hoče nastaviti kolikor mogoče učnih moči in s tem izpodrivati predvsem seveda slovenske korcpetent?. Do 20 avgusta t. L ja bilo na goriškem učiteljišču razpisano mesto glavnega učitelja za nemščino, zemljepis in zgodovino; po razpisu imajo oni prosilci, ki znajo laški in slovenski, prednost pred drugimi prosilci. Po tem razpisu ima vsak Nemec pravico do te službe, kajti prosilcev, ki bi bili izprašani za nemščino, laš5ino in slovenščino, menda ne bo! Dalje je bilo ca istem učiteljišča rakpisano pred kratkim provizorno mesto vad niškega učitelja z laškim in nemškim učnim jezikom ter mesto defiaitiv-nega učitelja tudi z laškim in nemškim učnim jezikom. Da se pri teh službah gleda predvsem le, da se Nemca spravi na varno, ni treba razlagati, saj poznamo predobro cilje in namene n&še vlade. Germanizacija Lahov in Slovencev ji je vedno p^ed rčmi.  Sicer ne bi vzdrževala v Go-
rici celih 16 razredov vadnioe, kjer se goji le nemščina. Na obah deških vadnicah se v 3 in 4 razredu uče predmeti: verstvo, nemščina, ra čunstvo in lepopis; o drugih predmetih ljudske šole ni sledu. Na de kliški šestrazrednioi, ki se imenuje »vadniea«, se od 3. razreda naprej poučuje le v nemščini, oba deželna jezika, torej materinščina večine učenk, se pa poučujeta le kot ne-obligatna predmeta! Ofioialno se sicer trdi, da je ta šestrazredna dekliška »vadniea« nekaka pripravnica za učiteljišče. Pa to je le pesek v oči onim, ki se dajo radi preslepiti. Če je to pripravnica za laško in siovensko učiteljišče, čemu ima pa nemški učni jezik? Država meče denar s polnimi rokami za nemške šole tam, kjer je le peščica Nemcev in kjer so drugi narodi, posebno Slovenci, prisiljeni pohajati te nemške šole. Vladi ni mar za kulturo Slovencev, ampak kako bi jih Čimprej ponemčila.
— Iz službe državnih železnic. Prestav Peter Romauch, postajen&čelnik v Medvodah pride k direkciji v Beljak. Na njegovo mesto pride pristav Ivan Pečar, posta-jenačelnik v RadeČah-Bela peč. Pri stav Karel Ogoreutz, poaUjenačel-aik v Žabnici-Višarje, je v isti lastnosti premeščen na postajo Radeče-Bela peč.
— Šolske vesti. Gdč. Mariji Žgur, učiteljici v Teičah, je dovoljen dopust zaradi bolezni do konec februarja 1906. Suplent g. Josip Peč-nik je s svoje suplentuve v Veliki Dolini imenovan v isti lastnosti na euorazrednici v TeiČah.
— Odkritja Prešernovega spomenika se udeleže nadalje društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani, ženske telovadno društvo v Ljubljani akad. umetniško društvo »Vesna« na Dunaju, Zveza slovanskih odvetnikov * Liubljani, Dramatično društvo v L ubijan1, »Sokci« v Postojni, Straža ob Savi na Jožici, društvo »Glasbena Matica«, slovensko tigovsito društvo »Merkur« v Ljubljani, akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu. vybor Ume! čeke besede u Prate, hrvat. pjfv. i tamb. društvo »Lovor« v Opatiji-V :loskem, klub m 1 a d o Č e s k i h drž. poslancev na Dunaju, jugoslovanski klub slovanske »Besede« na Dunaju
— Kraljevsko srpska op&tina gradit Beograda je po
svojem županu gosp K Glavini ca sporočila, da se radostno udeleži Prešernovega slavita dne 10 t m. tar da odpošite deputacijo 11 odoornikov in lupana K*kor se k« že, dospe Srbov posebno veliko število v Ljubljano, kjer bodo pre-srčno pozdravljeni in *p? ji ti
— Sofijsko gradsko občinsko upravienje je sporoči
da zaradi vršeči h se oboinsk h voiite v v Sofij! P r e š s r n o v iv g a slavja ne m-r>m udeležiti rep da
! udeleži proslava najodiičnejše>ga slovenskega poeta v duhu. leleea na rodnih ija kultornih iispbhov br&tom Slovencem.   Pač p& s« udeleži slovesnosti nekai drugih Bolgarov.
— Akademija. Ž« naznanjeno predavanje g- dr. I vana Pri j a telj a o temi »Drama Prešernovega duševnega življenja« se vrši 9. t. SS. — na predvečer odkritja Prešernovega spomenika — v »Mestnem domu« točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se bodo dobivaie tudi v pred prodaji v Sešarkovi trafifei. Vstopnina je kakor običajno k predavanjem Akademije po 20 vin. Tam se bo dobiva; tudi spored predavanja s kratko vse bino, kakor je to v navadi pri pre davan jih v večjih mestih in na pr. tod j na Ruskem.
— Knjižico „Stava Prešernu!" so v zadnjem času naročili: „G o renjski Sokol" v Kranju 6 izvodov, šolsko vodstvo v Št. Jerneju na Dolenjskem 10 izvodov, šolsko vodstvo pri Sv. Marku pri Ptuju 10 izvodov, šolsko vodstvo v Rajhenburgu 58izvodov, krajni šolski svet v Srni h e 1 u nad Mozirjem 20 iztisov in g. R. Rak telj, župnik v Radvanju na Štajerskem, 10 iztisov. — Doslej se je razpečalo največ knjižic na Štajersko, kjer jih krajni šolski sveti in šolska vodstva kar zapored naročajo. Krajni šolski sveti in šolska vodstva na Kranjskem se pa dosedaj z malimi izjemami še niso ganili, dasi je knjigo odobril kranjski dež. Šolski svet in jo priporočal šolam v nakup. Prosimo naše rodoljubno učiteljstvo, da stori svojo narodno dolžnost in vpliva na krajne šolske svete, da nakupijo več izvodov knjige „Slava Prešernu". Na Kranjskem bi ne smelo biti niti ene slovenske šole, ki bi tega ne storila! Torej rodoljubi na delo!
— Odbornike „Društva slovenskih književnikov in časnikarje*" opozarjamo na sejo, ki bo jutri 6. t. m. ob šestih pop. v ured. prostorih „Slov. Naroda" !
— Ženski zbor „GSasbene Matice11 ima ? & i d o p c svetovan?« glede Prešernove slavnosti v sredo, dne 6. septembra ob 6. uri zvečer v »Glasbeni Matici«. Oibor vljudno vabi, da se tega sestanka udeleže vse Čestite pevke.
— Češko dija&tvo na slovenskem jugu* Danes zjutraj oD polu 4 uri so se pripeljali češki vi-sokošolci pod protektoratom g*, prof. dr. Chodou^skegs in Stoklase z gorenjskim vlakom v Ljubljano, odkoder so sa po zajtrku odpeljali ob 5. uri skupno s slovenskim ntrodno-radikainim dijaStvom v Postojno in pott-m dalje v Trst m dijaški shod. I« Trsta napravijo enodneven izlet v Benetke ter se- vrnejo v Ljubljano v soboto opoldne. V nedeljo bo češko dijaš-vo po a&vsBU čeakoslo vanskćho studentstva« tfici&ino zastopano pri odkritju Prešernovega spomenika. Prilično si ogledajo češki akademiki seveda tud' Ljubljano in njeno okolico, v terek pa polete na Bled, Vint-gar in obiščejo Prešernov rojstni dom. V Prago se povrnejo v torek zjutraj.
— Koncert »Učiteljskega konvifcta" se vtši vfcijuD razid* detel ne ^'nfarence v ceno v soboto 9  t  m  Gdč*, pevke in gg pevci naj
blagovolijo vse note seboj prinesti, ker sd nam popolnoma* poile. Glavna skušnja bode v soboto 9. t. m. dopoldne ob 9. uri v »Nar domu«. Gdč. učiteljice in gg. uSitelji se ne bodo vabili še s posebnimi vabili. Vstopnice se dobivajo v prodajalni g. Lozarja na Mestnem trgu in na večer pri blagajni. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
— Desetletnico učitelje-vanja praznujejo dne 8. septembra v Ljubljani v hotelu »Ilirija« (Kolo dvorske mlioe) zvečer ob 8 uri tisti učitelji, ki so maturirali na ljubljen skem učitelji ču leta 1895 K temu sestanku je dobro došei vsak učitelj
— Javna skušnja „Dramatične dole" bo v areni »Narod nega doma« v četrtek zvečer Ni stopijo učenke g. G. Danilove in g A Verovška v igrah: »Ena se mora ornožiti«, »Bob iz Kranja« i k »Prijetno iznenađenje« Pri stop k skušnji ima vsak prijatelj slo \enske drame.
— 60 udeležnikov antropološkega kongresa v/ Sol-nogradu je v soboto dospelo v Ljuoijano z gorenjskim vlakom. N-kolodvoru jih je pozdravil magistratni svetnik gosp. E. Lah v županovem imenu. Antropolog* so si na to ogledali mesto. Vodil lih je muzejski kustos gosp. dr. V. Š m i d in muzejski jjsistent g. F. Schuitz. Po kosilu v hotelu »Ilirija« so si ogledali popoldne muzej, na kar so se odpeljali sveder z brzovlakom v Trst. — Pri pomniti je, da je g. dr, V. S m i d imel na zborovanju v Solnogradu predavanje o grobišču v Kranju. P:e davanje so učenjaki sprejeli z velikim odobravanjem.
— „Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo." V »Agramer Tag !>lattu« razpravlja Fr. Sela k o tej prof. Tominškovi dupliki, ki jo je poslal pisec uredništvu z željo, da se ravno tako vzame na znanje, '•akor Aškerčeva replika. Selak citoje v celem podlistku le odlomke iz Tominškove knjižica ter zaključuje z opombo: »V tem samozavestnem in bsgatelizujnčem tonu je pisan tudi ostali del brošure prof. dr. Tominška, ki je napravil tako skromno paralelo med seboj in pesnikom Tončkom. Kako pretir&nja je že v dosledno rabljeni zmanjievalnici »Tonček»! Tako se nsgovarja otroke in dečke, nikskor pa ne mcž., ki ni več daleč do 50. leta. Se-d bo o tem, ali se s tako, na osebnih napadih temelječo metodo, sploh da k&j doseči, prepuščamo mirno svojim čitateljem. Z vs m poudarkom in z osebno odgovornostjo pa izjavlja pisec teh vrst da tako surcvz, izzivajoča pisava napram tako resnemu in z?s'ožnemu možu, kakor je Anton Aškerc, nikakor ni na mestu, da ne rečemo, da je breztaktna, tudi tedaj, afco se komu njegove poezije ne dopadejo.«
— Nezasliftanu novica. Včerajšnji »Slovenec« ie prinesel tole novost: »Liubljanski rudarski urad je Gddalza eno leto gospo ^oroa trgovcema Iranu Kn.^zu in Fr Stupici dovoljenje kopanja šote po celem Kranjskem« Čuditi se moramo tej Velikanski učenosti »Slo ven če vi h« redskterj^v, ki hočejo vsak trenutek n&Btopati kot najbistrejši uČenjaM, prosvetljeni od k&toliške-rimske kulture, pred katerimi naj bi se mi gred ni iti nevedni liberalci kar v prah pogrešali »Slovenčevo« pašo orav iz srca privoščimo klerikalnim Daofcom in ovčicam!
— Umrl je v soboto g. Maks Josi n, tukajšnji mestni učitelj v pofco^u Pokojnik je bi! blaga duša m zvest pr ista! ra^odno-napreuTne stranke, a ga je neirpro^na smrt iz trgala ljubeči rodbini. Naj v miru počiva!
— Zaradi kolere. Ljubljan sk župan uf. I? Hribar se je za radi bližajrče se kolere čutil dolžnega, odrediti posebne komisije, ki bodo še ta mesec preiskale hiše in poslopja po mestu glede razmer snaž-nosti in saniiarnosti. Poskrbljeno je tudi za eventualne odredbe, ča bi se kolera približala prav do Ljubljane, o černer sedaj seveda Še dolgo niti govora n s. Bolnica za silo pa je pripravljena tudi na t« doceianeverjetni slučaj.
— Za zastavo šišenskega „Sokola" je daroval gosp. Matija L*vr: i čič uradnik državne železnice 20 kron Iskrena hvata! Naj bi dobil še mnogo posnemovalcev.
— Izlet jeseniškega „Sokola" v Kranjsko goro, a* se je vršil minolo nedeljo, se je sijajno obnesli in ostane nepozabljiv vsem udeležnikom. Kranjska gora je oblekla praznično opravo. Kamor je pogledalo oko, povsod so plapolale naše krasne narodne trobojnioe, ter pričale, da je Kranjska gora ena skrajnejših slovenskih postojank v gorenji dolini, skozinskoz narodna in da hoče vrlo prebivalstvo s vsemi močmi braniti to našo posest. Izleta
se je udeležilo 42 Sokolov v društveni opravi. Sprejela je Sokole požarna hramba v zvezi z veteranskim društvom. Načelnik požarne hrambe je pozdravil »Sokola« z oduševljenim!, v srce segajočimi besedami. Zahvalil se je za krasni sprejem starosta jeseniškega »Sokola«, poular jajoč, da je Kranjska gora v slovenski zvestobi vedno zvesto stala na strani Jesenic in zato si je štel »So kol« v častno dolžnost, da priredi svoj prvi izlet v Kranjsko goro. Z vrlo kranjsko mestno godbo na čelu je potem »Sokol« odkorakal na prostor, kjer je jako lepo in preeisno izvajal proste vaje in telovadil na orodjih TJjpeh telovadbe je bil vse skoz imeniten in je telovadoem samo Čestitati Po telovadbi je bila prosta zabava s piesora. Vse je bilo veselega srca in polno narodnega navdušenja. Itlet jeseniškega »Sokola« je utrdil in poživil ataro pobratimstvo med Jesenicami in Kranjsko goro. Le dvigaj se ponosno slovenska za stava, Jesenice in Kranjska gora te bodeta vedno branih!
— Tateina. GostilniČarki Ani Dragar v Št. Vidu nad Ljubljano je iz spalne sobe neznan tat vzel škatljico, v kateri je bilo 350 K denarja.
— Iznajdba« Soprcga stotnika Kaučiča je dobila avstrijski patent za iznajden aparat, kateri povzroči, da ostanejo kruh, vsaaovratno pecivo, testenina, sir, telenjad, narezane gnjati itd. popolnoma sveže. Kruh n. pr. ostane svež 6 dni. Iznajdba je velikega pomena za vsako gospodinjo, slasti pa za slaščičarja, proda jalce delikata, za kavarnarje in oštirj6. Gena aparata bo zelo nizka, tako d% Bi ga h! ko vsakdo nabavi.
— Umrl je včeraj v Gorenjem Logatcu oočespoštovani g. Leopold S v e t 1 i č i č , umirovljeni orožniški Btražmojster, ki je v Logatcu opravljal posel funkcijonai ja državnega pravdništva. Blagemu možu bodi prijazen spnmin.
— Roparski umor. Kakor smo že poročali, so našli 27. pr. m. v strugi put k* Nikava mrtvega znanega lesnega trgovca Irana Osvalda iz Logatca. S.mdna komisija je kon-štatovala, da je bil Oivall umorjen. Ker se je izkazalo, da je imel prejšnji v^čer pri sebi denarnioo z 200 do 300 K vsebine in pri mrtvecu niso dobili nobenega denarja, je bil opravičen sum, da ga je umoril njegov spremljevalec, ki je zbežal po izvršitvi umora. Aretovaii so ga v Maravi na Štajerskem Aretovaneo j lesni delavec Ivan Pozen el z Unca pri Vrhniki doma.
— Samomor. V Reko je skočila 261etna Frančiška Maljevac iz Kuteževega pri 11. Bistrici. Bala se je nasledkov svojega ljubezenskega razmerja.
— Vipavska narodna čitalnica priredi dne 8. septembra v Vipavi veliko ljudsko veselico. Na sporedu je ples po goriški šegi v dveh oddelkih: »Pod kostanjem« in pri g. županu Hrovatinu. Zvečer koncert, igra, srečkanje. Dne 6., 7. in 8. septembra keglanje na velike denarne dobitke »Pod Skalo«. Pri plesu in koncertu sodeluje 24 mož vojaške godbe peč polka št 47 iz Gorica.
— Sankcijoniran zakon. Cesar   e   sankoion7ral   zakon štajer skega deželnega zbora o reguliranju Pesnice.
— Vlak je povozil v Mariboru savirača Ivana Justa. Just je skočil na vlak, ko sij je ta že pomikal, a je pršel z nogo pod kolo, ki ga ie potegnilo med vozove   Just je
tnrtev   in  ves razmesarjen.
— Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo  zboruje dne 3
kimavca oh 1 uri popoldne pri Sv. Kr lu tik Slatine. Spored: Poročilo o deželni skupščini Poročilo o zborovanju »Zavese«. Hjspitaotje Šolskih vodij. Ie šolske prakse. Slučajnosti. K temu zadnjemu našemu seatauku pred počitnicami vljudno vabi odbor.
— Ljutomersko učiteljsko društvo ima v četrtek, dne 7. »ep-tembra t. L ob polu 11. uri predpo-ludne v Lutomeru zborovanje s sledečim sp-r i «n: 1 Zapisnik. 2 Do-piai. 3. Poročilo o deželni skupščini v Gradcu, poroča g Robič. 4. Poro čilo o delovanju v okr. šol. svetu, poroča g. Robič. 5. »Basni in zmote v prirudopts.u živalstva«, poroča g. Pus?m»ik   6 Slučajnosti.
— Splavi so se razbili v petek pri Breiioth pri zasilnem mostu čez Savo in Krko Neai splavar je padel v vodo, pa so ga vseeno z veliko težavo reJili Tuli v soboto je neki splav zadel v ta/tn. s , ki je kalor M kaže, nevaren za splave.
— Mlad bik je ubil graščaka E. Strubeggerja v Majerbergu pri Celju Ratkačeno živinče je na padlo gospodarja v hlevu ter ga toliko časa obdelovalo na tleh a rogovi, da je mož izdihnil.
— Samomor« V Meži se je ustrelil voznik Jos. Erjave, pristojen v Ljubno v Savinjski dolini,
sebi in svojim naslednikom nadvlado. Od tedaj preže patrijarhi samo na to, kako bi povzdignili svojo moč in razširili svoje ozemlje. Patrijarh Siegbart je postal vojvoda furlanski in je izpo-sloval, da ga je cesar imenoval za mejnega grofa na Kranjskem. Odkar mu je mejni grof istrski, Urh II., daroval Buzet, Vranje, Litijo in mnogo drugih posestev, od tedaj si ti, vladar devinBki, na potu oglejskim patrijarhom. Že patrijarh Sieghart se je pripravljal, da te prepodi z devinske skale, na kateri krUjuje tvoj rod izza davnih časov. Tu ob Timavu, takorekoč pod okni devinskega gradu, se je 1. 1112. bila krvava bitka Mejni grof istrski, Henrik, je bil postal vojvoda Koroški, Takrat je Henrikov brat, patrijarh Urh, poskusil, polastiti se Istre, a prehitel ga je najmlajši teh bratov, Engel-bert in prevzel mejno grofijo istrsko. In tu ob Timavu je bil boj in morda bi se bila tedaj za vedno odločila tvoja jsoda, da ni bil izid boja negotov in da se nasprotujoči si bratje niso poravnali."
„Čemu mi pripoveduješ te stvari, ki so se zgodile davno predno sem prišel na svet,w je zaklical Juri Devin ski z vidno nestrpnostjo. „Kaj so mi mar dogodki, ki so se zgodili pred sto leti in še prej."
-Vedeti jih moraš, da bodeš v stan*', pojmiti nakane oglejskih patri-
jarhov ter njihovih privržencev, in poj-; miti nagibe, vsled katerih sem storil [ tisto nasilstvo, ki si mi je danes zopet j očital."
Stari vitez se je naslonil na ozadje svojega stola in zasopel globoko, po tem pa z mirnim glasom nadaljeval.
„Pred davnimi stoletji je tu pri Sv. Ivanu kraj Devina stal sloveč samostan, ki pa so ga podrli sovražniki,
v*
da je ostalo le nekaj zidov. Ze patrijarh Popo je nameraval obnoviti ta samostan, ali tvoj praded mu tega ni dovolil, vedoč, da bi si patrijarhi s tem samostanom postavili  močno trd-
j dnjavo tik pod zidovi devinskega gradu.
j Ali patrijarh Sieghart je bil srečnejši. L. 1075. mu je dovolil tvoj stari oče, Valhun Devinski, da je sezidal samostan, a s pogojem, da menihi tega samostana ne smejo utrditi. Novi samo stan pri Sv. Ivanu je patrijarh izročil benediktincem iz furlanske Beligoe in tudi v to je privolil tvoj stari oče, a s pogojem, da imajo devinski vladarji pravico ugovarjati pri volitvi novega opata, ako bi menihi hoteli izvoliti za opata moža, s katerim devinski vladar ni zadovoljen. Ko si bil ti star deset let in sem se jaz mudil v Senožečah, so benediktinci, ne da bi vprašali dovoljenja, sezidali mogočno zidovje okrog svetoivan8kega samostana. Prihitel sem takoj v Devin, da bi menihe kaznoval, ali ko sem prišel pred samostan, so
i mi menihi naznanili, da je umrl njih opat, j ki je bil odgovoren za rečeno kršenje j tvojih pravic. Pri ti priliki sem pa tudi i izvedel, da hočejo menihi, preziraje I tvoje pravice, skrivaj izvoliti novega ! opata in sicer moža, ki se je že dogovoril z goriškim grofom in z oglejskim patrijarhom, kako se polaste Devina in preženo tebe. Tedaj sem se s petdesetimi možmi odpravil v Beligno in sem naskočil samostan, ker mi menihi niso hoteli prostovoljno odpreti vrat. In prišel sem res v zadnjem trenotku. Novi opat Grimo je že sedel na svojem prestolu in menihi so se ravno pripravljali, da mu obljubijo pokorščino in zvestobo. Pahnil sem z lastno roko Grima z opatskega prestola in dal prinesti truplo umrlega opata v dvorano. Truplo smo odeli z opatsko obleko, stisnili smo umrlemu opatu pastirsko palico v roko in potem sem ukazal menihom, da volijo novega opata. Jaz in moji možje smo z golimi meči stali ob obeh straneh dvorane in menihi so vnovič volili ter izvolili tebi vdanega Bernarda, rojaka sežanskega, za opata. Patrijarh in goriški grof sta pač vse poskusila, da bi me spravila zaradi tega v nesrečo, ali ni se jima sponeslo. Tako sem jaz branil tvojo korist in tvojo pravico, Juri Devinski, a namesto zahvale žanjem za to le očitanja." (Daljo prih.)
— Colera nostras se je pojavila okoli Lipnioe na Štajerskem, kjer so ljudje vsled letošnje suSe pili nesnažno vodo is plitvih studencev.
— Občni zbor tolminskega učiteljskega društva se bode vršil v Kobaridu, dne 7. septembra ob 9. uri predpoldne.   Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika.   2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo učiteljskih zastopnikov in de legatov  pri   savezinem zborovanju.
5 Volitev odbora. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— V pretepu smrtno ranjen. V Logu pri Tolminu sta se kmetska fanta Matevž Mnravič in Andrej Č r n o t a začela prepirati in pretepati. Pri tem je vrgel Črnota Mu raviču kamen s tako silo in tako nesrečno v glavo, da mu je črepinjo »re-klal. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Trst, kjer so z dobrim uspehom izvršili na njem operacijo. Črnota so zaprli.
— Spolirano pismo. Kakor smo že poročali, je v Trstu v nekem pismu, ki je bilo namenjeno v Dalmacijo, bil namesto označene vsebine 3000 K, časniški papir. D?a uradnika na sprejemnem uradu poštne centrale, kjer so odkrili spoliranje, sta odpuščena. Višji kontrolor Ivan Bacaj, predstojnik poštne filijalke »Tergesteum«, kjer je bilo pismo oddano, je prosil za umirovljenje.
— Znak dobrosrčnosti. Za pastirja Vižintina, ki je po nesreči in neprevidnosti prišel v bližini Zagrada na Primorskem pred top, čigar slepi strel mu je ožgal obraz in ga na enem očesu oslepil, so ondotni častniki nabrali v svojem krogu nad 300 K.
— Morskega soma so ujeli blizu  Reke.   Dolg   je   hit  4 mttre
6 cm in nevarne vratt? Carch&rodon Rondeletii.
— Umor v župni&cu v Po« lešniku. Strašna ladevs je Čimdalje bolj zamotana. Komisija je izjavila, da je bila starka Rančigaj ubita s kijem od lahke roke, da je mogla izvršiti zločin Antonija 0 3trič,ki je imela ljubavne zveze obenem z župnikom Tomaševićam in njegovim slugo Kovačevićem. Vsekakor pa se je zločin storil po naroČilu župnika, kateremu je starka zagrozile, da ovrže svojo oporoko, ako ne pusti slaboglaen^ga dekleta.
— Mednarodna panorama. Peta sezija priljubljene mednarodne panorame se je otvorila pretečeno nedeljo z razstavo potovanja po najlepšem delu Francije, od Fontainebleauja skozi AuvergnevLvon. Na tem potu si ogledamo zgodovinsko sloveči grad Fontainebleau z rezerviranimi sobanami raznih vladarjev, tudi Napoleona L, s prekrasnimi galerijami itd. Nadalje so na tem potu lepa mesta Clermond, Ferraudu, Royat, S t. Flour, Le Puy, kopališče Vichv, Lyon z reko Rono in dr. — Prihodnji teden, t. j. od 10. do 16. t. m. se razstavi zanimivo potovanje v Krkonošah z zimskimi scene r i j a m i, na kar se opozarjajo osobito zunanji gosti, ki pridejo k odkritju Prešernovega spomenika.
— Neusmiljena mati. Dae
2. t. m. zvečer je prinesla neka neznana ženska delavčevi zrni Mariji Gučerjevi na Iiovci štev. 26 dve leti staro deklico, baje imenom Lenčko, in jo prosila, da bi jo imela p*r ur v varstva, da si poičče v tem času ■stanovanje. Guččfjeva se je ubogega črviČka res usmilila in ga prevzela, a neusmiljena mati ni več prišla v obližje. Zapuščena sirota se je oddala v otroško bolniščnico, po neusmiljeni materi pa poizvedujejo.
— Pogreša se kočarjev sin Ivan T^rkar, rojen 25 januarja 1893 leta v Zgornjih Pirničfh, pristojen v Šmartno. Navedene« je že dne 4 ju nija nekam odšel, a nimajo roditelji sedaj o njem ne duha ne sluha in se boje, da bi se mu ne bila pripetila kaka nesreča.
— Tatvina. Restavraterjevi ženi ge. Marijani Sohmidtovi sta bili t Kolodvorskih ulicah is stanovanja ukradeni dve danarnioi, v katerih je imela 158 K. Tat je še neznan.
— Nesreča. Včeraj popoldne je padel raz ckno v I nadstropju pri zgradbi domobranske vojaščnioe de lavec Ivan Prebevšek in pri tem za dobil  vrhu  glave tako močno p6 škodbo, da so ga morali prepeljat* v deželno bolniščnico.
— Površnik je še dosedaj neznan tat ukradel iz stanovanja na Resljevi cesti št. 26 nekemu višjemu uradniku. Površnik je temnosiv :n vreden 32 K.
— 26 oseb je aretovala mestna policija v teku cadnj-h 48 ur. Arbtovani ao bih radi tatvine premoga na južnem kolodvoru, zaradi tatvine obleke, zaradi postopanja, vlačuganja, kalenja nočnega miru in drugih pol. pregreškov. Zasačen je bil tudi neki delavec, ki je na ljubljanskem polju pokradel 33 kg krompirja.
— Delavsko gibanje. Včeraj
•t je odpeljalo s južnega kolodvora
v Ameriko 36 Slovencev, 30 Maee-doncev in 8 Goričanov. V Sohaibs je šlo 12, nasaj je pa prišlo 25 Hrvatov. 10 Lahov se je iz Ljubljane odpeljalo domov, 26 Hrvatov pa je šlo danes dopoldne v Ameriko.
— Izgubljene in najdene reČit Služkinja Antonija Jurmanova je izgubila zlat za 10 K. — V fija karskem vozu Ivana Stareta je nekdo pozabil fotografični aparat, katerega dobi na magistratu.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri svečer v hotelu »Lloyd« konoert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
M  —  Hrvatske  novice. —
Hrvatska kolonija v Italiji Te dni sta prišla italijanski kralj in kraljica Jelena k vojaškim manev rom v Južno Italijo. V Aqua viva (»Živa voda«), kjer je starodavna hr vatska kolonija, je kraljico nagovorila hrvaška deklica pred deputacijo v hrvaškem jeziku, kar je kraljico zelo razveselilo ter se je zahvalila v svoji materinščini — srbščini. — Nov hrvatski list. V Sarajevu je začela izhajati dvakrat v mesecu politična revija »Pokret«.
— Slovenci v Ameriki. — V rudniku se je ponesrečil Štefan V o n č i n a. Pokopali so ga v Jolietu. — Poboji med Slovenci. V Rook Springsu sta Fran J a m c i k in Anton Trojan napadla Fr. A r n o 1 d a in Antona D o-1 e n c a. Dolenca je Jamnik smrtno zabodel, Arnolda pa je Trojan s kladivom hudo ranil na glavi.
— Najnovejše   vesti. —
Kolera v Galiciji n na Ruskem se od dne do dne širi. Na Pruskem je bilo do sobote opoldne 43 bolnikov in 17 mrtvecev. V G* liciji so izdali posebne varnostno odredbe v krajih, kamor pridejo splavarji po Visli iz Prusije.
— Kontrolni shodi neaktiviranoga moštva na Ogrskem odpadejo letos   Glavni častniški ra porti se vrše kot navadno.
— Kraljica Natalija dobi po svojem sinu Aleksandru G1 ^ milijona frankov.
— Ognjenik je začel blju-vati na otoku Stromboli. Vsi prebivalci so zbežali na sosednji otok. Vsa žetev je uničena.
— Kolera v zahodni Pruski se čimdalje bolj širi. Diseiaj je zbe lelo 66 oseb   iimed katerih jih je umrlo 23   V Padev Narodovi [Gah cija) je zbolel za kolero neki orožnik.
— Atentat z bombo se je izvršil v Barceloni. Ranjenih je oko; 60 oseb. dve ženski sta že umrli.
— Blazen poskus. Zrakoplc-vec Baldwin v Greenville na 'Angleškem 88 je spu&til v zrak in spuščal od Časa do časa navidol dinamitne patrone, ki so \s'ed silne detonacije delale velikansko reklamo zanj. Ko je bil pa 1500 metrov visoko, eksplodirala mu je cela zaloga dinamita in ga je raztrgalo na drobne kosce, da je cel dež mesa in delov zrakoplova padal na več tisoč brc-ječo množioo. Tri ženske so se one Bveatile.
* Socialist ena šola. Mladi aristokrat grof Er*in Battbyany je ustanovil pri svojem posest u B6-gote na lastne Btroške ljudsko šolo sa kmetske otroke. Učni načrt, je sestavljen po socialističnih ačelih Tudi za učitelja je najel i lanega organizatorja socialnih demokratov Tareiaj«.
* Čudna strasti V Parizu živi neka dama, ki ima kleptomanijo za vsem, kar ima kake zveze s pu šenjem. Posebno rada je kradla pipe Ko BO jO zaprli, našli so v njenem Btanovanju 2600 pip.
* Roman Srba v Ameriki. Miloš Gopčević, rodom iz Orašca v Dalmaciji, potomec znane nekdaj bogate, sedaj pa popolnoma osirotele rodbine, je šel pred nekaterimi leti za svojo srečo v Ameriko. Prehodil je razne ameriške kraje ter težko delal. Končno je dobil službo pri tramvaju v San Franoiscu. Tu se je v njega zaljubila bogata Američanka Hari Flojd ter se ž njim tajno poro Čila. Toda sreča je bila kratka, ker je mlada žena kmalu zbolela ter po kratki bolezni umrla, zapustiva* celo svoja premoŽenje, okoli milijon dolarjev, možu. Njeni sorodniki so sicer hoteli oporoko ovreči, a po celoletni pravdi je sodišče prisodilo milijon GopČeviču.
* Konj v Evropi. Znano je, da ima Evropa največ konj. Po statističnih podatkih je bilo 1900 v Evropi 38 400.000 konj, v severni Ame »ikt 17425000, v južni Ameriki 5,430000, v Aziji 29000000 v Afriti 1,000000, v Avstraliji 2 300 000, aku-paj na celem svetu 93,550.000 konj. Te številke so seveda le približne, toda za Evropo ni ravno prevelika razlika. Ođ 38 milijonov konj, ki ee nahajajo v Evropi, jih ima Rusija 22 milijonov, Nemčija 4 Ogrska 3 Francija 3, Anglija l1/,, Avstrija l*/,, Belgija  in Danska  po  300.000 konj.
Vkljub temu, da se povsod upbtreb Ijuje veliko pare in elektrike, pada jako neraimerno število konj, v neka terih krajih se pa dviga. Tako se je v Belgiji od leta 1846—1895 zmanjšalo število konj sa celih 23 000, če ravno se je v teh letih belgijska industrija najbolj povzdignila.   Kje in kako se konji rabijo, na to vpliva gospodarski razvoj dotičnih semelj.
* Čudna oporoka. V Flo renči je nedavno 501etni Filip Fiorio skočil s balkona svoje hiše ter se ubil. Zapustil je 41/? milijona lir za ustanovitev bolnišČmoe, ki bo morala nad vsako dvorano imeti napis: »Denar, ki so ga vzeli bogataši revežem, sem jaz bogatašem odvzel ter ga vračam zopet revežem« Za izvrševalce svoje oporoke je določil ondot nega kardinala, notarja in odvetnika, katere koncem oporeke po vseh pravilih preklinja v peklo, ako bi ne izpolnili njegove sadnje volje.
* Premeteni tatovi. Kmet Jos. Sirenić iz čulinoa (Hrvaško) je prodal 21. t. m. par volov v Zagrebu Ko se je vračal iz mesta domov, sto pila sta na cesto dva postopača tako, da je eden šel pred, drugi pa za kmetom. Prednji postopač je spustil svojo žepno ruto na cesto, a kmet je ni pobral, pač pa potepuh, ki je šel za njim. Kmalu nato se je prvi potepuh obrnil proti kmetu rekoč: »Pobral si mojo ruto in denarnico, ki sem jo izgubil. Vrni mi takoj oboje« Zadnji potepuh je tudi priskočil ter zatrjeval, da je videl, kako je kmet denarnico pobral. Kmet je protesto-val proti takemu sumničenju ter zahteval, naj mu preiŠČota žepe. Nato pa sta potepuha ravno čakala. Slepili so vsi v turščiČno njivo, kjer je lahkoverni kmet potepuhoma izročil svojo denarnico, da se prepričata, ah je izgubljeni denar v njej. Pri tem je eden potepuhov spretno potegnil iz denarnice 2 stoteka t«r prazno denarnico kmetu zaprto vrnil. Ven dar je kmet kmalu med potom pogledal v denarnico ter pogrešil denar. Na sračo je bil v bližini neki vojaški trobentač na konju, ki je zdirjal za potepuhoma ter ju vlovi). Ves ukradeni denar se je še pri njih dobil.
* Spoznavanje človeškega značaja po hoji. Neki učenjak je dognal po večletnem opazovanju, da se Človeški značaj da spoznati po hoji. Učenjak razlikuje štiri načine hoje. Kdor dela male in nagle korake, ta je po njegovi sodbi pesimist ali pa posebno nadarjen človek, dočim pri ženskah taka hoja pomeni, da je dotična oseba frivolne nravi. Počasni in majhn koraki so znamenje preprostih in Čistih navad. Vsi tisti, ki hodijo počasi veli kih korakov, razmišljajo o vseh živ ljenskih vprašanjih natanko in trezno. Kdor pa hodi velikih korakov naglo, je razdražljivega in bojevitega temperamenta. Podjetni ljudje, ki imajo mnogo volje in odločnosti, delajo zvrnjene ko rake. Molčjivi ljudje, diplomatje in tajinstvene osebe delajo z nogo majhn lok na levo. Melanholični in plašljivi ljudje se vlačijo potuhneno naprej. Energični ljudje hodijo izbočenih kolen.
* Drag Fran Josipov red. Nekega budapeštanskega tovarnarja bo trije pretkani sleparji grdo opeharili. Pred tremi tedni je bil tovarnar telefonično poklican na Dunaj, češ, da je predlagan za visoko od likovanje.   Naročilo se mu je, naj izitopi v hotelu Saoher, kjer ga bo čakal grof Oton We)sarstisld. To varnar se je takoj odpeljal ter ga je v hotelu na Dunaju tudi Že pričakal navidezni grof, ki ga je vprašal, sli bi se za svoje uspehe na polju industrije hotel zadovoljiti s Fran Jo Bipovim redom.   Tovarnar je seveda veselo presenečen takoj pritrdil, na kar Bta se peljala k ogrskemu ministrstvu.   Tam je moral tovarnar po čakati v kočiji, medtem ko je »grof« šel v ministrstvo. Ko se je vrnil, je rekel, da je vse urejeno, naj se le vrne   v   Buđapešto,   drugi   dan pa pošlje po nakaznici 15 000 K na mi nistrstvo za pokritje vseh stroškov. Tovarnar je  odšel, a drugi dan je dobil ekspresno pismo, naj prinese denar osebno na Dunaj.   In res je tovarnar zopet prišel na Dunaj, kjer sta se z grofom Welsersfieldom se stala v hotelu Sacher.   Z »grofom« pa je prišel še en gospod, ki se je predstavil za velikega mojstra Fran J sipovega reda. Ta era je prosil, naj njemu izroči denar. Tovarnar je odštel 15000 K, ki jih je veliki mojster takoj izročil bogato livriranemu slogi, naj jih nese v ministrstvo. Tovarnar je dobil pravilno potrjeno di plomo ter se ves srečen odpeljal v Budap št > Toda čakal je zaman na red;  Č- z  14 dri  pa je  urgiral pri ministrstvu na Dunaju, zakaj mu ne pošljejo reda, nakar so ga poučili, da je bil žrtev navadnih sleparjev.
* Dvakrat umorjen. »Neue Freie Presse« je prinesla ob priliki uporne ruske ladje »Knjaz Potem -kin« sledeče poročilo: »Komander Golikov je bil dobesedno raztrgan na kosee. Ko je hotel skočiti v vodo,
so ga ustrelili, na kar so navalili nanj mornarji z bojoneti.« Ruski mornarji so res nečloveški ljudje. Ker je hotel že na kosce raztrgani kapitan skočiti še v vodo, bi gotovo ne bil ostal pri Življenju, tudi če bi ga ne bili ustrelili in ga nabadali na bajonete! Prevelika natančnost in »brihtnost« škoduje včasih.
* Maiek II. Podoben slučaj, kakor pred leti na Koroškem, ko je skušal kaplan s masnim vinom zastrupiti svojega župnika, se je pripetil v Chieti v Italiji. Kaplan Rafael Natale je že več let smrtno sovražil svojega župnika Nikolaja Marullija, ker je smatral Župnika za svojega tekmeca, da ni on dobil župaije. Ko je dne 24. t. m. župnik maševal, začutil je, da ima mašno vino Čuden okus, kmalu ga je tudi začelo zvi jati po trebuhu. Poklical je zdravnika, ki je našel v vinu strup sublimat V začetku so imeli na sumu mežn&rja, toda kmalu se je po pri čah dokazalo, da je zločinec kaplan, ki so ga tudi zaprli.
* Kmečka ljubosumnost.
V Kutini (Hrvaško) je opazita 271etna kmetica Magda Smudij z veliko žalostjo, da se njena soseda, tudi orno-žena Jana  Lipoš, preveč ljubeznivo briga   za   Magdinega   moža. Nekaj Časa je opazovala to debrikanje mol če, ko pa je nedavno Jana poklonila Magdinemu  možu  na  ražnju peče nega  prasca, dasi sama nima v iz obilju jesti,  popadla jo je ljubosumnost,  da je začela Janjo psovati ter ji   vrgla   pečenega   prasca   v glavo Potem sta se sosedi zgrabili za lase.
V tem je prihitela Janji na pomoč njena svakinja Mikulek ter Magdo tako udarila s sekiro, da jo je smrtno ranila. Uboga Magda leži sedaj v zagrebški bolnici.
* Nežnočutni Evropejci.
V Kantonu na Kitajskem so pretočeni teden usmrtili sedem mož, ki so prodajali vatašem orožje. Najprej so jih po lepi stari navadi z vrvmi privezali na križe. K tej zab avi se je zbralo mnogo ljudstva, posebno veliko Evropejcev obojega spola. In Evropejci so bili, ki bo se posebno rinili blizu. Naki Evropejec se je takoj po usmrčenju začel pogajati s krvnikom za vrvi, neka evropska »dama« je obešenje fotografovala, neki evropski turist je pa celo krvnika podkupil, da je držal par minut mtč nad glavo obsojenoa, preden je zamahnil, da je dobil Eiropejeo Čim »lepšo« siiko. Potem je odkupil meč za lep denar, teda s pogojem, da ga k?vn;k poprej ne obriše, temuč mu krvavega izroči In to so morda Evropejci, ki so doma Člani društva za varstvo živali ter si ušesa mašijo, ako kje svinjo kclje;o.
* Da mrtav človek odebeli, priporočajo zdravniki, na) mnogo počiva in mnogo leži. Dalje naj pije veliko mleka (eden do dva litra na dai>), naj je" mnrgo kruha, masla, masti, jajec. testenin, krom pirja, rita in drugega podobnega. T/jna sredstva se ne smejo posku sati brez zdravnika.
Književnost.
— „Zvonček". Vsebina 9. št.: 1. Prešernu. (Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani). E n g. Gangl. Pesem. 2. Prešlček F. G. Hrastničan.   Povest.   3   Hiša v Kranju, kjer je Prešeren umrl. Podoba.  4 Med šibami. Ivo Trošt Povest s podobo. 5. Vražar Jošt. An dre j Rape Povest. 6 Doktor Prešeren. Podoba v barvotisku   7. Prešernova rojstna hiša Podoba. 8 Križi in težave is mojih dijaških let. Fr. R o j e e. Povest. 9 Prešernov nagrobni spomenik. Podoba. 19 Prešernov spo menik v Ljubljani. Podoba. 11. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. F r. Roječ. — Siava Prešernu! — Ce sarjeva   petinsedemdesetletnioa. — Hitrost dela. — Kako visoko letajo ptiči? — O dopisnicah. — zapiranje oči. — An da.  Iv. Ki fer le. Uglas bena pesem. — Največji hleb kruha. — Koliko peres ima kokoš? — Pi semske znamke. — Prve papirnice.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Čačičev sodrug pred sodiščem. Letos dne 7. rožnika se je imel Ivan Čačič pred tukajšnjim porotnim sodiščem zagovarjati, ker je v družbi Še dveh Hrvatov na Obernah oropal Macedonca Angela Štefana in mu vzel pas, v katerem so se nahajal trije avstrijski zlati po 20 K. ČaČić je bil takrat krivim spoznan in na 4 leta težke ječe obsojen, medtem, ko se je sokrivcem posrečilo pobegniti. Drugega storilca so v osebi Mile Rogića, 20 let starega, pristoječega v Klanec na HrvaŠko zasačili orožniki dne 4. vel. srpana pri zgradbi železnice v RadiŠniku na Ka-roškem. Rogić taji, da bi se bil ude-ležil ropa in trdi, da ne pozna ne Angela Štefana ne Ivana Čačića. Ta pa
ga je v Rogičevi fotografiji takoj spo znal kot onega tovariša, ki se je dne 17. mal. travna udeležil Ž njim skupno ob Savi pri Obernah ropa.   Tudi pod-jetje H. Rella & Comp. pri ogledu foto grafije izrecno potrdi, da je Mile Rogi.' v istini v kritičnem Času storjenega ropa v Boh. Beli delal. Rogić je pri obrav navi ponudil dokaz po pričah, da takrat sploh ni bil v tem kraju, nego da jen * nekje  drugje  ležal   bolan  v  bolnici 4 Sodni dvor je uvaževal to in je vsled tega sklenil, da se obravnava preloži, i Ko je pa Rogić izvedel, da bo moral še tri mesece ostati v preiskovalnem zaporu je — priznal, da se je v kri \ tičuem Času mudil v Obernah. Sodni dvor pa storjenega sklepa ni preklical < in ostane Rogić do prihodnjega porot nega zasedanja v preiskovalnem zaporu.
Tatvina v železniškem kupe j u. Lesnemu trgovcu Antonu Žnidar < čiču iz Krušc   pri   Begunjah,   sodni i okraj Cerknica, je bila v noči na 8. { vel. srpana t. 1. med vožnjo iz Št. Petra i v Ljubljano, ko je v kupeju zaspal, iz notranjega žepa telovnika izmakojena velika denarna listnica z vsebino 2290 K. Tatvino je storilec na ta način izvršil, da mu je z malimi škarjicami prestrigel žep. Še tisto noč je bil krivec v osebi 19 let starega čevljarskega pomočnika Janeza Kolomana iz Budimpešte zasačen in  aretovan.   Koloman je sprva tatvino trdovratno tajil, in tudi žepna I Dreiskava ni imela povoljnega uspeha. Sele ko so ga natančnejše preiskai;, bo našli pri njem 620 K  in  pozneje v hlačni in suknjični podlagi še 1400 K j Zdaj se je Koloman vdal, da je res Znidaršiča okradel.   V preiskavi je pa zopet začel tajiti ter rekel, da je listnica na tleh ležala, katero je le zato pobral, da bi prejel najdnino. Kolomat je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Po prestani kazni bo pa izgnan iz Avstrije
Telefonski m brzojavna poročila.
Dunaj 5 septembra P osla n-ska zbornica se snide v zad- \ njih dnevih meseca septem« i DTE, a zborovala bo le malo časa. I Koj  potem  se skličejo deželni zbori in bodo zborovali šest tednov.
Dunaj 5. septembra. Ministrski| predsednik baron Gautsch  je H danes začel s političnimi konte-1 rencami z voditelji raznih strank. Danes je konferiral poldrugo uro z dr. Pacakom.
Praga 5. septembra. Poslanec Fiedler, profesor narodne ekonomije na češki tehniki, je imenovan profesorjem na češkem vseučilišču, a s pogojem, da odloži držav-nozborski mandat. Mlado češka stranka namerava na njegovo mesto kandidirati dr. Rezka
Brno 5. septembra. Ker so deželni dohodki iz naklade na pivo dosti manjši, kakor je kazal pro račun, bo deželni odbor nasveto-val, da naj se zvišajo doklade, in sicer na zemljiški davek za 10°/0t na druge davke za 12%.
Budimpešta 5. septembra. IzvrSevalni odbor koalicije je imel danes sejo. Kossuth je izjavil, da nima koalicija nobenega vzroka preme niti svoje postopanje.
Klšinev 5. septembra. Tu so bili veliki izgredi proti Židom.
Berolin 5. septembra Pri pri hodu rezervistov v Libavo je prišlo do krvavih izgredov. Iz neke hiše se je streljalo Da vojaštvo Kozaki so hišo naskočili in več oseb ustrelili in ranili.
Listnica uredništva.
Gospod Joaip Adamič iv Domžalah Potrjujemo Vam, da Vi še Eikdar niste spisali ne ene vrste o domžalskih razmerah in tudi ne članka „Muhe lave"1.
^9/^^^ dobi Bovsod! 57i neobhodno potrebna zobna Creme s?
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave
Žitne cene v Sudimpeitl.
Da« 5. septembra 1906. Termin.
PSealea u oktober      .   . sa 100 kg. K lf> 78
PSenita  B april 1006   ...  100 „   „ 16 S*
li        . oktober .   .   . , 100 ,   » 12*80
<»ru*»    „ maj   1906   .   .   ,   100  ,    , 13 20
Orem      n oktober .   .   .   „  100  „ j „ ll*t*
Nespemenjeno.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurai dan. bon« 4. septembra 1906.
IV.
•I
t c
*"/8
a1
• i /o i,;o0/
»•/• *%
• /i /o
• ' .V.
•V/.
*V/t
41 ,•/.
a /O
majeva renta . . . • . •rebrna renta . . . . • ar str. kronska renta    . .
a    r.lata a        . .
ogrska kronska »   •   • • „    alata      ,   .   . . posojilo dežel« Kranjske . posojilo mesta Spllet .
b Zadar . bos.-here. žel. po*. 1902 ska. dež. banka k. o. .
z s t. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. a.
10«/. Pr.......
sast. pisma Innerst. hr. „      a     ogrske cen.
dež. hr.......
s. pis. ogr. hip. ban. . •bi.  «gr.  lokalnih i«-
lesnie d. dr.....
obi. češke ina. bank«
4c/0 prior. Trst-PoreS lok. žel. 49/t prior. dol. žel.....
•misij«
I«/. B juž. žel. kup. Vt*/, 3r«Sk« od 1. 1860■/, .   . .
.       n   * 1864 .    . . , tizsk« a     sem. kred. I.
;    .   » n.
m    ogr. hip. bank« s     srbak« a trn. 100'— „ turško.....
visiiiks sr«5k« .   . .
kreditno a ...
KOŠk« n     .    . .
Krakovske a
albanske » .
krat, rnd. križa „ . , Ogt.    »mu        • '
SndolfoT« • ' • •
Saiebnršk« „    ♦   . .
unajsk« kcm. ,
Južn« železnic« .... Državne železni««    .   . . i. t str.-ogrske bančne delni«« iTst:. krediti:« bank« Ogrske      „ . .
žimoetenakt „ . . Premogokop v Mosta (Brftx) Atpir.sk« montan .... ?raske žel. indr. dr. . . . ^ma-Mnranyi , . . . . TrboyViske prem. družbe A.TBtr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družb« . .
.  kr. «ek!u......
iO franki .......
SO mark« .......
Sovereigns   . ....
Mark«........
Laški baukove* ..... liablji .......
>«lsrji . .
Denar
100-65 100-56 100-66 119*0
9T-06 116 —
99-60 10060 10O* — 10105 1005.6 100-25 ICO 95
1C660 100-60
100-25 100-16
100-— 100-75 9990 90-60 319 — 101 45
19090 S9316 166 60 304 — 306-— 867— 103 — 143-70
25-9 474-— 78- — 88-25 66 -54 2 34 75 62*-74 — 536 —
101*70 674 50
«637 — 679 60 789-26 547 50 670 — 643 —
i765 — 561 — 283 — 543 — 159 —
11-36 18 10 23-48 23-95
117*27 96-40
163 -4-64
100-86 100-75
100- 85 119 80
97-25 11620
101- —
101- 60 10O-—
102- — 10045
100- 65 10195
107-50
101- 60
100-75 10116
101-101*76
100'—
321 — 10245
192-90 29515 168 50 314 — 316 70 175 50 110 — 144-70
27 95 482*60
83-—
94 25 70 — 56*25 36 25 66 — 78 —
644 70
102 70 675 50
1647-— 6S0 50 79025 648 50 673 — 644 —
*768'— bQd'— 287-— 549 —
163 —
11-40 19-13 23 55 2403 117 47
95 60
164 — o —
Zahvala.
i
Za mnogobrojne dokaze tola-ž Inega sočutja in za obilno spremstvo nepozabne sestre, oziroma svakinje in tete
Marije Tomec
posestnice
k večnemu počitku, izrekajo najsrčnejšo zahvalo
žalujoči ostali.
V Ljubljani, 4. sept. 19 "5. 2807
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Maksa Josina
mestnega učitelja v. p.
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekam vsem prijateljem in znancem uajiskrenejso zahvalo.
Najpresrčneje se todi zahvaljujem gospodom kolegom za krasni venec ter gg- tovarišem pevcem za ganljivo nagrobnico. 2817
V Ljubljani, 5. septembra 1905.
Vilma Josin.
Zahvala.
Za izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube našega ljubega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
w
Franca Simnovec
o kr. pismonoša
kakor tudi za spremstvo dražega rajnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem svojo toplo zahvalo. Osobito pa se iskreno zahvaljujemo gospod« c. kr. poštnemu nadkontrolorju Stussinerju, vsem gg. c. kr. postnim uradnikom in uslužbencem za spremstvo, gg. pevcem za tolažbe polno perje, darovalcem prelepih venecw tei gg. kaplanom F1 o r j a n č i č u in K6c*hlerju za obiske med boleznijo. 2814
V Ljabljani, 6. septembra 1905.
Žalujoča rodbina.
Meteorologično poročilo.
->*tn» u»d atorjam toe-f. Bledici
tlak 7IC-0
♦-> O,
opazo< van m
Stanje barometra * mm
9. z v
7. Fj. 2. pop.
7372
740 9 7400
Vetrovi
Nebo
17 8 brezvetr | jasno
1^6 si. svzh. jasno 23 5 jal. jvzhod jasno
Srednja eCeraianla temperatura: 19 3' normalo: 16 4*. — Padavina v mm 00
Dijake
iz dobrih hiš sprejme na stanovanje in hrano ljnblj. uradniška rodbina. Cene po dogovoru. — Naslov pove uprav. -Slov. Naroda". 2804—1
Učenec
iz pošteno hiše in z dobrimi izpričevali se takoj sprejme. Več pove J. Keber, manufakturna trgovina v Ljubljani.
2805-1
Dijaki I
se sprejmejo na stanovanje in hrano. Stanovanje je zračno na lepem prostoru ter blizu gimnazij. — Ponudbe pod šifro P. L., poste rest., Ljubljana.
Hnšinista
In Žagarja potrebujem za parno žago. Obrniti se je na J. Murkovića, Staj-nica, pošta Jezerana, Hrvatsko.
280d-l
2 ali 3, in pa dijakinje dobrih rodbin se sprejmejo na dobro domačo hrano in na lepo in suho stanovanje proti ugodnemu plačilu. 2818—1 Kje, pove upravn. Slov. Naroda.
Pritlična hiša
v Metliki v najboljšem stanu, s prijaznim vrtom obdana, z vsemi potrebnimi prostori ter na jako ugodnem prostoru tic glavne ceste ležeča, se po niiki ceni takoj proda. Poleg hiše je tudi vodnjak z dobro pitno vodo.
VeČ se izve pri lastniku E. Fuz star. v Metliki. 2808—i
Preklic.
Podpisani Anton Kristan, glavni urednik časopisa „Napreju, obžalujem, da sem sestavil in spisal v časopisu „Naprej" Članek v št* 5. od 4. marca 1905., s katerim sem Žalil na Časti g. Julija Novaka, obč. tajnika v Idriji, preklicujem vse v navedenem spisu se nahajajoče žaljive besede ter izjavljam, da sem na podlagi napačne informacije prišel do svojih napačnih sklepov.
V Ljubljani, 2. sept. 1905.
2820-1 Anton Kristan.
Za parno žago na deželi se išče spreten
strojevodjo
kateri   mora   biti   izurjen kovač ali  ključavničar*,  zmožen mora biti  sam   popravliati   vsa potrebna dela pri strojih. Pri pomrlbah oziralo se bo le na prve moči. Znanje slovenskega jezika je neobhodno potrebno.   Služba se lahko takoj nastopi, plača po dogovora. Ponudbe se prosi pod naslovom lesna industrija" na upravniŠtvo »Slov. Naroda.« 2752—3
v Nobeni slovenski hiši 5e ne
bi 5mele pogrešati   t  t  t  t i
SSBB DOKTORJA FRRMCETfl SSHS PREŠERMR
o D o 0 o 0 o
UREDIL 5KRIPT. L PINTRR
ILUSTRIRANA IZDRJfl, 5E5ITfl 5 K, V PLRTML VEZflMfl 6 K 40 h, V CJSMJU VEZflMfl 9 K LJUDSKfl IZDRJfl 1 K, V PLATNO VEZflNfl 1 K 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG V LJUBLJANI. % i DOBIVAJO S  i  i 5E PO VSEH KNJIGOTRŽNICAH. l  i. i
O
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgano kevo z velearomatiškim okusom« močjo in izdatnostjo« kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583- 33
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
v predmestja se odda s 1. novembrom v najem. 2816—1 Naslov pove upravn. „Slov. Nar.u
Za nastanjenje c. kr. orožništva v Ljubljani
se isce v najem večja
hiša z dvoriščem
eventualno tudi v nt o m priČenŠi m I. avgustom 1906 s sklepom pogodbe za več let.
Dotične ponudbe naj se pošljejo c. kr. deželnemu žandar-merijskemu poveljniotvu v Ljubljani. 2821—1
Mlad
2789-2
želi stopiti v kako trgovino špecerijske stroke v LJubljani ali drugod. Naslov na H. R., Kresnice poste rest.
Gospodična
vešča trgovske korespondence in knjigovodstva ter
trgovski potnik
proti dobri proviziji, se takoj sprejmeta v dobro vpeljano manufakturno trgovino.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2811—1
„SLOVENSKI NAROD
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak l.j   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L.f Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H.f južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terez^e cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J.f Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec. Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Fischer Oton, trgovec Pretnar Ivan, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar d., posest, in gostilničar.
Sodražioa:
Moro Peter, trgovec.
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,  posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant.
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje :
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domu*.
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št. 22. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št. 8.
Opatila: Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schiltz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Degan Peter, časopisni biro Potošnjak A, Via del Molo. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št 7. ^
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vm. Alserstrasse št. 9.
2 učenca
močna in zdrava, z dobro vzgojo, sprejme tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov Jos. Schumi v Ljubljani, Gradišče št. 9. 2781-2
Veliko stanovanje
z balkonom ter majhno stanovanje se takoj odda. — Istotam je naprodaj železna blaaralna in dve decimalni tehtni«*t ter steklena stena.^ Več* se izve pri Jos. Vodniku r Šiški.
2778-2
Lepo meblovana
mesečna soba
za enega gospoda ali dva dijaka 8 brano ali brez se p oren I odda v Ravnikarje w I n Url s t. 4, I. nadBtr. blizu Martinove ceste. 2777—2
izučeno v trgovini z mešanim blagom na deželi sprejme takoj Anton Fatur, trgovec na Premu na Notranjskem. 2782—2
Išče se prostorna
11
p J
z velikimi prostimi okni proti severu.
Oglasi naj se prijavijo upravništva nSlov. Naroda" pod „J. K." 2727-4
Išče se
občinski tajnik
neoženjen, ki bi opravljal zraven tudi službo gozdnega čuvaja.  Plača po dogovoru.   Služba se lahko takoj na stopi. — Pismene ponudbe pod „Taj-
nik" upravn. „Slov. Nar."
2783—2
Gostilno
na račun
2749-3
se takoj sprejme v Ljubljani ali pa
na deželi. — Pismene ponudbe se prosi ua Ano Pintar, gostilniČarko na Rakeku.
Dijak
iz boljše hiše (najraje realec ali pa učenec iz ljudske šole) se sprejme na stanovanje in hrano. Oskrba vsestransko popolua. luštruktor na razpolago. — Vpraša se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2-63—2
V lepi veliki vasi se odda v najem
hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji, gostilniško obrtjo, velikim vrtom in kegljiščem ter tudi zraven pripadajočo prodajalno. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2760—2
Večji producent vina
iŠČe za večja mesta 2786—2
zastopnikov
^ !za prodajo vina.
Pri dobrem uspehu dobe tudi potne stroSke. Ponudbe „ glavno postni predal 271 Trst".
lO.OOO
hektolitrov vinskih sodo;
vsake veličine, počenŠi od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2226—24
Alex Breyer i sinovi
w K>i±ewcih   na Hrvalkem.
D7+C
45
KX
Deklice
iz boljših hiš vzame na hrano in pod strogo nadzorstvo izobražena rodbina. Več se izve v upravu is t v u „ Slovenskega Naroda". 2785 -2
$ijaki
se sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje pri učiteljski rodbini.
Izve: se Gorupove ulice št. 4 vrata 3. 2819-1
SO L A
edina in najboljša za samouk na citre.
Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. Ref.ek-tantom se dajo svedočbe po dovršenih naukih. Album krasnih ln priljubljenih pesmi za cifre, s pride-janim tekstom: a) 86 slovenskih in hrvatskih 4 K., b) 100 nemških 3 K 50 vin. S pošto 50 vin. več. Preglede dopo&lje prof JTosip Sorg. 11 ti naj 111/4 Haupt-atraaae 144, 2813
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 2332—13
L.SEBEi\IKU\Sp.Šiški. -'*"Y£
/ U Lstano^eno leta 1842. jL|\
^ ^RKOSLIKARJA, SLIKARJA *i ^ NAPISOV IN QRBOV   *s»t f
j BRATA EBEKLl
*    I 1HRI IRrSR MMošICeva cesta it 6.
uucunnn, lflrigke u!ice št 6 =
- Telefon št. 154. -
Spretni
zidarski pomočniki
in težaki
dobe takoj stalnega dela pri pod-pisancu. — Dnevna placa: za spretne zidarje 4 krone, za spretne težake pa 2 K do 2 K 40 h s prostim stanovanjem in odmorom za zajtrk. 2663—6
Stavbni mojster
Fran DercouscheR u Trbovljah.
V največji bližini bodočega kolodvora Sv. Lucija - Tolmin (hohinjske železnice) se ceno proda pred 2 leti sezidana
v najlepši legi z 2 kompletnimi sta novanji s pritiklico in vrtom.
Resni kupci si hišo lahko ogledajo, če se prej oglasijo pri stavbnem podjetništvu Br. Redlich & Berger v Tolminu, na željo se pa pošlje tudi načrt in natančen opis. 2730—4
r
]><)VO !
J van Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, še bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hi6a Marije Pomočnice" in brani Rvoje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu, 23—101
Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v.
Založništvo
t. SchwGtitncr
v Ljubljani
Prešernove ulice 8t. 3.
C. kr, tobačna tovarna v Ljubljani
št. 7124. T">____1_ _.   dne 23. vel. srp. I0O5.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v LJubljani razpisuje v nabavo potrebnih
desk, plohov, obrotev, sodčkov, do$ ln premota za leto 190E, oziroma 1901 konkurentno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, in opremljene 8 pobotnico o 10% varščini, zaračunjenl po zaslužku sa leto 1905 ln vloženi pri kaki o. kr. blagajni naj se dopoiljejo najkasneje do dne I. oktobra ob II. url dopoldne na podpisano c. kr. tobačno tovarno.
Napis naj se glasi: „Ponudba za dobavo desk, plohov, obročev i. t. d. k St. 7124/1905".
Za leto 1906 se bodo potrebovale naslednje množine:
4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega lesa in sicer:
4000 kosov desk 19 cm širokih 9000 kosov desk 31 cm širokih
6000     .'       .    21   j      „ 6300     „       „    33 „
23
25
5000 1400 300
35
37 39
10000 „ 9000 „
12000 „ 27
11000     „       „ 29  „ l * it ui» »J 94.000 kosov.
4 m dolge, 20 mm debele deske iz mehkega lesa in sicer:
1500 kosov desk 19 cm širokih 2200 kosov desk 31 cm širokih
4300     n       n 21   „ „ 2000     „       B     33 „
4600     „       „ 23   „ „ 2400     „       „     35 „
1900     «       n 25  «. m 700     „       „     37 „
27
400
39
2700 „
2300     h -9   v       H                                Skupaj «i«00 kosov.
1400 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širokih desk (mehek les)
500     „     4  „ „      33   „                „  316 „
300     .     4  „ „      40   „                „  316 „
„ 316
n 316
plohov
500    „     4 „     „      53 „
100     „    4 „     „      53   „       „      „ 316   „       „        „ (mecesen)
30 m8 2 m dolgih, 53 mm debelih in 260 mm širokih plohov iz trdega lesa
(hruška, javor) 50 kosov različnih desk iz trdega lesa. 40 »• obsekanih hlodov različnih širin. 150 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih, 19 cm Širokih in 15 cm visokih. 4.000 kosov leskovih velikih obročev 8*5 m dolgih v zvezkih po   50 kosov. 150.000     „ .       malih       „      2-5 „ „      „       „   100 „
300 kosov velikih bukovih sodov po 2 hI 1200     „    hrastovih dog 116 cm dolgih 1000     „ „        n     70 B
400     „    bukovih    n     80   „      „ 2815-1 25.000 metrskih centov premoga.
Potrebne množine za leto 1907 v približnem Številu kakor v letu 1906 se bodo naznanile zalagateljem pred potekom leta 1906.
Zahtevana kakovost potrebnega blaga in oddajalni čas je razvideti iz posebnih dobavnih pogojev, kateri- se vsakemu v pisarni c. kr. tobačne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi v ponudbi izrecno potrditi.
Ponudbe se lahko glase na eno ali pa na dve leti.
Cene je postaviti posamezno za eno ali dveletno oddajo v Črkah in števikah loco c. kr. tobačne tovarne.
Ponudbe« katere so v zvezi s ponudbami drugih oddaj alcev, kakor tudi konkretualne ponudbe so nedopustne.
Sicer pa veljajo splošni pogoji za dobavo gospodarstvenega blaga Št. 6363/1899, kateri so v c. kr. tobačni tovarni med navadnimi urami vsakemu na vpogled.
Ponudniki morajo sporazumljenje z njimi v ponudbah natančno izreči.
Razsodbo o vposlanih ponudbah si pridrži c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, ki ima tudi pravico, oddati oddajo posameznega blaga za eno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam § 862 a drž. zak. potem členov 318 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila o končni razsodbi njegove ponudbe.
Zakasnelo došle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale.
Lep, mlad, rjav
lovski pes
se takoj po nizki ceni proda. Več pove upravu. „Slov. Nar.u 2700 3
Učenec
za prodajalno z mešanim blagom se sprejme pri J. Modlcu v Novi
vasi pri Rakeku pod ugodnimi pogoji. Več pove zgornji. 27*4—2
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo dri. ieleznice v Beljaku.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url M m ponoči osob: i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfaste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, ces Selsthal v A u »se* t Solnograd, Ces Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob B. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O* 7. uri 5 m žjntr*»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, ^»abno, Dunaj, ces Sclsth i v £olnograd, Inomost, čez Klein-Beifling v Line, Badejovice, Pisen. Marij''* vire, Heb Francoze vare, Karlove vare, Prago. Lipsko. Ćes Amstetten aa Dauaj. — Ob 11, ari 44 m dopoldne osobni vlas v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj, Solnograd, t.ioinost, Bregene, Ženeva, Pariš. — Ob 3. uri 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri bH m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Ceiovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubn«, ces Klein Reifling v Steyr Line, Budejsvice. Pisen, Marijine vare, Heb Francove vare, Karlove vare, Prago, Ljubljana-L i noPraga direktni vos I. in 11. razr.) Lipsko, na Dunaj Jez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-sen&feste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — 1 PROGA V SOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob i. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Noto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. is to tako. — Ob 7. uri 8 m svečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari it3 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Line-Ljubljana direktni vos I. in IL razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariš. Ženevo, Curih, Bregens, Inomost, Zeli ob jezeru, L^nd-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni viak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer (MoIsbJ vlak s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevji Lin ca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Se Iz tnal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bled* samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Otobiii viaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer istorako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m onc-r samo ob nedeljah in praznikin — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. EZ KAMNIKA. Mešani vlaki; Ob 6. uri 4i* m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 1 m jrveče: Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob nedeljah a praznikih. — Sredojeevr-jt.iki cas U za i min pred kraievnirr časom v Ijuolip i 20 < 9
Čast mi je slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in nanovo renovirani
hotel pri »Zlatem jelenu"
(£1 Cervo d9 Oro)
združen s piuarno in restavracijo pri „Ledenici"
u Gorici, Ozka ulica hiš. ftev. 7,9,11.
Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, potrudil se bom tudi jaz, vsem željam če. obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibos k vsakemu vlaku. Kahinja je v najboljših rokah.
Na blagohoten obisk vabi najvljudneje
Al. Rasbersrer, hotelir.
2803-1
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje ua doživetje in smrt z zmanj&ajočimi se vplačili.
Vsak čian ima po protona petih let pravico do dividende.
m
vzajemna zavarovalna, oanlca vPra^i, R«z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 jEL. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z tscHkuzi slovantiko • narodno ii|iru\ o. 5—103
Vsa pojasnila daje:
Seneralni zaatop v i,jubljaRiv čegrar pisarne so ¥ lastne) banftnej hisi
Zavaruje poslopja in premičmne proti rx)žarmm škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in cajkuiantneje □živa najboljši sloves, koder poalnie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodno m občnokoristno
L^raono.
Nizke cene
Moški Qg|
štifljetni n &m'
trpežni   90 kr.
fred r ranice
komanditna družba
prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
■ Damski Q g| j
lOO lastnih prodajal-
nih zalog
na trakove močni
Izdajatelj in odgOTorai lred&ik:;Dr. It»h Taviar.
Id Itak .HafOtea ttakaiM1
0133
7.D