Siev. 229. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) f Trite. w itfleuo, avgusta Wi? Letnik KUK Izfitta vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniki*, ob 5 zjutraj. L'ftrfn&ro: Ulica Sv. FranćiSka A^ške« JL20L Mdrtr. — dnp A n?j se p©31jajo uredništvu lista. Nefcanklraa* pisaa m M sprejimtjo in rokopisi se ne vrstijo. It'iaiatc!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koaaofd| i: s .Edfrort-. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane radrufc 9 orrefenim poroftvoa v Trstu, ulica Sv. Frantilka AaiSkega It Ml Tele!on uredništva in uprav« fc«v. 11^57. Naročnina tnala: Za ceio leto K po! leta......................9 1&*40 ti tri mesece.....................9 7*tt as nedeljsko Izdaj« a e«J# M* • • • • • • , t?9 z* pol leta.........m HI mhhb^ < ^^m flfll flRBBBH Posamezne Itevilke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev^ rasta rele številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v Hrokostl ene kolona* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 vt*. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio.. Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst........K vsaka nadaljna vrsta.............z - Mail oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina b reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaCuje sc izključno 1« upravi .Edinosti« — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiik* Aaifikega It 20. — PoStnohranllničnl račtin St. '41.602. Papeževa mirovna nota vojujelim se državam. Po poročila Agenzie Štefani Je bila včeraj objavljena v Rimu nova papeževa i- »ta. V nasleJmom podajamo besedilo v i loven, prevodu. En izv(;d note Njegove Svetcsti papeža Beneditka XV. je bil potom kardinala Gasparija poslan Njegovemu Veličanstvu, drugi izvod državnemu k: icclarju. posojam volu se dr:ay 1 0 J priče tka Našega pantilikata, sredi bira.ii'>: grozovite vojne, ki je razvnela vso Evropo, Nam leže nri srcu predvsem tri stvari: ohranitev popolne nepristranosti napram vse-m vojujočim se državam, ka-kor pristoia to onemu, ki je oče vseli in ki ljubi vse svoje otroke z enako ljubeznijo; neprestano prizadevanje, izkazati vsem kolikor mogoče dobrega, neglede na osebe, narodnosti ali vere, kakor Nam predpisuje to iako splošni zakon ljubezni do bližnjega kakor tudi od Krista poverjena Nam na višja duhovniška čast; končno, — kakor zahteva Naše miroljubno poslanstvo — nočemo opustiti ničesar, kolikor ie to v naši meči, kar bi zatnoglo p spešiti konec te nadloge, nastopajoč s poizkusom, '. a dovedemo narode in njihove državne poglavarje do sklepov zmernosti in mirnega presojanja »pravičnega in trajnega miru«. Vsakdo, ki je tekem treh, ravnokar preteklih bolestnih let zasledoval Naše delovanje, bo istotako spoznal, da smo sklepu popolne nepristranosti in našemu prizadevanju. da storimo dobro, ostali vedno zvesti, toda obenem vedno tudi opominjali vojujoče se narode in vlade, naj se zopet pobratijo, akoprav ni bilo objavljeno vse, kar smo storili, da dosežemo ta plemeniti cilj. Koncem prvega leta smo naslovili na narode živahen < unin in nakazali obenem pot, po kateri 1 reba hoditi, da se dospe do sporazuma in častnega miru za vse. Zalibog Naš klic ni bU usliša 1 in vojna se je še tekom dveh let nadaljevala z vsemi strahotami. Postala je celo grozotnejša in se razširila na suhem in na morju, da celo v zraku. Opustošenje in smrt sta prišla nad nebranjene m mirne vasi in nad nedolžno prebivalstvo in sedaj si nikdo ne more predstavljati, za koliko bi se še povečala trpljenja vseh, ako bi se vojna nadaljevala še mesece, ali še leta. Naj-li postane civilizirani svet res popolnoma mrtvaško polje? Ali hoče slavna in cvetoča Evropa v splošni blaznosti hiteti v prepad in se jama uničiti? Mi, ki nimamo nobenih posebnih političnih namenov, ki se ne oziramo uiti na šepetanja, niti na sebična M truljenja bodisi kterekoli vojuiočih se i^iirnk, ampak Nas kot skupnega očeta vseli vernikov vodi c 'ino!e najvišji čut dolžnosti in neprestanih prošenj Naših otrok, ki prosijo za Naše posredovanje in glas člo=-vekoljub:a in razuma samega — prihajamo v tem težkem času vnovič z mirovnim pozivom in posvarjamo nujno zopet vse one. ki imajo v rokah usode narodov. Pa pa se ne bomo omejevali več na splošne izraze, kakor se Nam je zdelo potrebno to dosedaj, hočemo preiti sedaj k predlogom, ki so v višji meri nazorni in izvedljivi in pozvati vlade vojujočih se držav, da naj se sporazumelo glede sledečih točk, ki so primerne za primerno podlago pravičnega in trajnega miru, pri čemer jim ostaja prepuščeno, da točke posamično določijo in izpopolnijo. Predvsem mora obstojati misei, da stopi r.a mesto .materijalne sile moralična sila pravice. Iz tega sledi pošten sporazum vseh v svrho istočasnega in obojestranskega zmanjšanja oboroževanja po določenih pravilih in gotovih jamstvih do mere, ki je potrebna in zadostna za vzdrževanje javnega reda v vsaki državi; potem na mesto bojnih sil uvedba razsodišča z miroljubnim delovanjem v smislu dogovorjenih načel in ob grožnji gotovih škod za državo, ki ne bi hotela podrediti mednarodnih spornih vprašanj razsodišču ;;ii ne sprejeti njenih odločitev". Ako se na ta način enkrat sestavi nadvladje pravice, naj se odstrani vsaka ovira, ki je prometu prebivalstva na potu in sicer z zajamče-njem prave svobode in skupnosti morja s trdnimi pravili. To bi na eni strani preprečilo vzroke za konflikte, na drugi strani pa odprlo nove vire blagostanja in napredka. Kar se tiče povrnitve škod in vojnih stroškov, ne najdemo drugega sredstva za rešitev vprašanja, kakor da predlagamo v splošnem načelo popolne in obojestranske odpovej, ki je sicer opravičeno z brezmernimi. iz razorožitve nastajajočimi dobrotami in to tembolj, ker je nadaljevanje takega prelivanja krvi edinole iz gospodarskih ozirov nerazumljivo. Ako bi na drugi strani za gotove slučaje obstojali še posebni vzroki, naj se razmotriva o njih pravično in pošteno. Toda ti mirovni dogovori s svojimi brezmernimi ugodnostmi so nemogoči brez obojestranske izročitve sedaj zasedenih ozemelj, torej s strani Nemčije po-popolna izpraznitev Belgije z jamstvom popolne politične, vojaške in gospodarske neodvisnosti proti vsaki vlasti, dalje izpraznitev francoskega ozemlja; s strani drugih vojujočih se vlasii podobna izročitev nemških kolonij. Kar se tiče spornih teritorijalnih vprašanj, n. pr. med Italijo in Avstrijo. Nemčijo in Franciio. se zamore upati, da so bojujoče se stranke v očigled neizmerni 11 koristim razoroženega trajnega miru pripravljene, da razpravljajo o njih s spravljivega stališča, pri čemer je treba upoštevati stremljenja narodov po merilu pravičnosti in možnosti in podrediti slučajne posebne koristi splošnemu blagru vse človeške družbe. Duh pravičnosti in poštenosti bo moral vod i ti presojanje drugih teritorijalnih in političnih vprašanj, posebno onih, ki se tičejo Armenije, balkanskih držav in ozemelj, ki so spadala pod svoječasno poljsko kraljestvo, za čegar plemenite zgodovinske tradicije sc morajo vsled posebnih trpljenj tekom sedanje vojne po pravici zavzeti čustva vseh narodov. To so glavne podlage, na katerih mora, kakor mislimo, temeljiti nova ureditev narodov. Ustvarjene so tako, da cnemo-gočujejo povrnitev podobnih kmliktov in pripravljajo rešitev za bodočnost in materijalno blagostanje vseh vojujočih se držav tako važnih gospodarskih vprašanj. Izročajoč Vam noto. Vam, ki vodite v tem tragičnem času usodo vojujočih se narodov, nas navdaja osrečujoče upanje, da bo sprejeta in da doživimo konec strahovite vojne, ki postaja vedno bolj in bo^j nepotrebno klanje. Saj priznava ves svet, da je bojna čast neomadeževana tako na eni kakor tudi na drugi strani. Naj bo torej uslišana naša prošnja, sprejmite očetovski poziv, ki ga razglašamo imenom božjega Izveličarja, kneza miru. Mislite na Svojo veliko odgovornost pred Bogom in ljudmi! Od Vaših sklepov sta odvisna mir in veselje mladih ljudi, z eno besedo, sreča narodov; Vaša brezpogojna dolžnost je, da ji ustvarite to dobroto. Nai Vam vdahne Gospod sklepe, v smislu Svoje najsvetejše volje, naj prisodi nebo. da ne zaslužite samo odobravanja svojih sodobnikov, ampak tudi zagotovitev lepega imena ustvaritelja miru pri bodočih rodovih! Kar se tiče Nas, ki smo združeni v molitvi in pokori z vsemi verniki, ki hlepat po miru, pros^no za Vas luči in nasveta Sv. Duha. Vatikan. 1. avgusta 1917. * (Pečat.) Benedikt, p. p. XV, Prihod note na Dunaj. DUNAJ, 17. (Kor.) Po dosedanjih poročilih so nekateri poglavarji vojujočih se držav že prejeli zadnjo papeževo nrto. Za našega cesarja določena nota sv. očeta, ki očividno vsled zakašnjenja kurirja še ni prispela na Dunaj, prispe semkaj najbrže v prihodnjih dneh. Iz predležečih poročil ie razvidno, da prihaja sv. oče v tej noti, sklicevaje se na svoje prejšnje korake v dosego miru, z novim pozivom na vlade vojujočih se držav, naj napravijo ko.iec prelivanju krvi. Za dosego pravičnega in trajnega miru predlaga papež sporazum-ljenje glede sledečih temeljnih mirovnih pogojev, ki naj jih vlade same natančneje precizirajo in izpopolnijo. V prvi vrsti priporoča papež dogovore glede istočasnega zmanjšanja povračil, glede razsodišča in Odprave vsakega omejevanja svobode morja. Dalje priporoča papež v splošnem, naj se vsi odrečejo vojnim odškodninam za vojne stroške, pri čemer se napravijo lahko v posebnih slučajih izjeme. Dalje predlaga papež povrnitev vseh zasedenih ozemelj. Kar se tiče med Avstrijo in Italijo na eni m Nemčijo in Francijo na drugi strani obstoječih spornih vprašanj teritorialnega značaja, ne priporoča sv. cče v nasprotju s tozadevno razširjenimi inozemskimi poročili nobenih določnih načinov rešitve. Pač pa izraža papež le nado, da naj se sporne stranke mirno pobotajo v tem vprašanju in se v toliko ozirajo na želje in stremljenja dotičnih narodov, kolrkor odgovarja to lastnim koristim in interesom človeške družbe. Končno je papež mnenja, naj se vsa druga vprašanja teritorialnega in političnega značaja (ustava Armenije, belgijska država in Poljska) rešijo v duhu pravičnosti in pravilnosti. DUNAJ, 18. (Kot.) Glasom »Neue Fieie Presse« je nuncij danes opoldne izročil cesarju papeževo noto. Nemški glasovi BEROLIN, 18. (Kor.) Časopisje je v splošnem precej rezervirano napram papeževemu koraku, ker bo besedilo objavljeno šele po objavi od strani Vatikana. Vendar pa je po dosedanjih izjavah uspeh koraka dvomljiv. —_ __- Švicarski gi asovi. BERN, 18. (Kor.) »Neue Ziircher Nach-richten« pišejo povodom mirovnega poziva papeža, da gre za jako važno akcijo, izvršeno v trenotdu, ko morajo po človeški razsodnosti odgovorni možje pri vladah ponuditi roko sprave za pravičen in trajen mir. Angleški glasovi o papeževi noti. LONDON, 16. (Kor.) »Daily Telegraph« piše: V papeževi noti o objavljeni jirvič s priznane diplomaiičre strani posamični mirovni pogoji. S te?n *e ustvarjen nov položaj. Nota zasiuži ozornost, vendar pa ni nikaka primeru? podlaga za (mirovne razprave. »Times« pišejo: Papež predlaga poravnavo, ki 30 morajo aliiranci zavračati. Nikakor namreč ne gre, da bi se postavljalo nedolžne in krivce na skupno stopnjo. »Dailv Cronicle« pravi: Papež je pozabil, da oJprava vojne ni odvisna samo od pogodbe, ampak tudi od držania pogodb. Ali pa more kdo misliti, da bi se avtokracija v Potsdamu tega držala? »Daily Ne\vs« menijo, da je nota precej slab. jadikuioč dokument, katerega zmernost da, skromnost je v zanimivem nasprotju z visokimi zahtevami, ki jih uveljavlja. ___ imim oraih« perooM. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. — O^ 19. julija, dneva zmage pri Zborovu, so it.teli zavezniki na vzhodni fronti 655 o?>ciriev in 11.300 mož. Plen znaša: 257 topov, 546 strojnic, 191 mfnovk, 50.000 pušk, bogate nmnlcijske zaloge, 25.000 mask proti strupenim plinom, 14 oklopnih vozov, 15 tovornih avtomobilov, 2 oklopna vteka, Q oNo-enih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 218 železniških vozov, več letal in znaine množine živeža. Italijansko bojišče. — Včeraj opoldne So se vneli na soški fronti težki tooo\ ski boji, ki se raztezajo od danes zjutraj na vsej črii ^u ni-ticKu Vrha do mor)a. Ogenj italijanskih topovskih in mi-novških mas poseda daleč preko raših strelskih črt Naše baterije odgovarjajo in delujejo proti zbiranju čet za italijansko fronto. Na Koroškem in na tirolski meji nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. — Nič novega. Načelnik generalnega %taba. -NEMŠKO. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni ston, 18. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprelita: Na bojišču v Ffen-driji je narasiel t povski boj ob ob: ii in severovzhodno Yperna zcpei do skrajne Sicer je bil ogenj mrinjši kakor prej-i.ije dni. Na obeh straneh prcge Boe^m-ghe—Sta de a je izvršil sovražnik popoidne močen nenaden delni napad, tekom katerega siiio po srditem boju izgubili Lange-marek. Mi se nahajamo v oz^em loku krog vas]. V Artc*isu so se pripravljale angleške čete pod zaščito močnega ognja severezapadno Le>isa na napad. Naš uničevalni ogenj je preprečil na rad. Ponoči izvršeni sjabejši sunki sovražnika so bili odbiti. — Armada uenišiiega ce^arjeviča: Na Chemiiiu des Danies živahno topovsko delovanje pri Cerny, v zapadni Šurv—in -posebno na Klinastem vrhu jugozapadno MoronviHersa. Na severni fronti Vctdnna se je pričel topovski boj opoldne zopet z vso silo in se je nadaljeval pozno v noč. — Letalci in obrambni topovi so Sesirelili 26 sovražnih letaL Nadporočnik Dostier je premagal 26., oficirski namestnik Miilier 22„ poročnik Gouterm?nn 2). in 39 nasprotnika, obstoječa v privezmh h !onih. Vzhodnobojišče. — Med Vzhodnim in Črnim morjem je ostal položaj nri manjših bojih v predozemlju in vcćjidei zmerne™ ognju neizpremenjen. Na fronti gen. polk. nadvojvode Jožefa je dovede! dne 16. t m. izvršeni napad avstroogrskih polkov iužno Crezecza do popolnega uspeha. Sovražnik le bil pregnan iz utrjenih postojank in ie izgubil poleg velikih krvavih žrtev nad 1600 ujetnikov, en top in 18 strojnic. Ođ pri četka operacij na vzhodu, dne 19. julija, je bilo v vzhodni Galiciji, 3ukovini in Moliaviji ujetih 655 Oficirjev, 41.300 mož in uplenjenih 257 topov, 546 strojnic, 191 minovk in 50.C00 pušk. Dalje so bile uplenjene velike mu-uicijske množine, 25.000 mask proti plinom, 14 oklopnih in 15 tovornih avtomobilov, dva oklopna vlaka, 6 obloženih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 218 vagonov, več letal, velike zaloge vozov in znatne množine živil. Posebno priznanil-no je treba naglašati, da so pri zadnjih bojih municijslce kolone In treni, kakor tudi železniške In avtomobilske čete kljub največjim naporom gladko vzdrževale za vojevanje tako potrebni promet S treznimi odredbami In zvestim izpolnjevanjem dolžnosti od strani oficirjev, uradnikov in moštva ie bilo mogoče vsa premikanja čet izvesti po načrtu in oskrbovali, boju- joče se čete retfno s potrebno municijo, živili in drugim vojnim materijalom in to na zapadu kljub daleč v zaledje segajoče-mu sovražnemu ognju, na vzhodu kljub vsem oviram, ki so jih povzročale pokrajine in vreir.e poieg obsežnih opustošenj. BEROLIN. 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. avgusta 1917, zvečer. Topovski boji v Flandriji, v Artoisu, ob Aisni in pri Verdunu. — Na vzhodu nič novega. Prvi generalni levartirmoisters rl. Lndendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 16. (Kor.) Generalni štab poroča: V kolenu Černe, vzhodno Makova, srdit topovski ogenj. Vzhodno Černe in v okolišu Moglenice živahnejše topovsko delovanje. Vzhodno Mahmttdije streljanje predstraž. _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. 1 Italijansko poročilo. 17. avgusta. — Na vsej fronti običajno delovanje artiljerij in akcije sovražnih patrulj, ki so lih naše straže povsod odbile. V odseku Krna smo z razstrelitvijo mine in nato sledečim topovskim ognjem poškodovali jarek sovražnika, ki je imel tudi izgube. Včeraj popoldne je eno naših zračnih bredovij z izvrstnim uspehom bombardiralo sovražno taborišče in zbiranja čet vzhodno Komna. Vsa letala so se vrnila nepokvarjena. Rusko poročilo. 16. avgiista. — Romunska fronta: V smeri Szaszregna sc ie eden naših bataljonov polastil dela sovražne postojanke ? vrst vzhodno gore Resboiului. Iz stratc-gičnih ozirov so bile romum.kc čete v noči 14. t. m. umaknjene s fronte Drago-slavje—Kosa—Kolaku! na črto Soveja— MonastiFe—Aska—Vohtskani. Ob Sušiti kakor tudi na fronti Voloskani—Tiresci— Dosus so romunske čete, ki jih je podpirala naša pehota, odbile vse napade. V smeri Focsani so Nemci od jutra 15. t. ni. obnovili svojo ofenzivo. Pod srditim pritiskom Ncmcev so sc umaknile naše čete na Mtmcela in Monastioro. Del romunskih čet je bii potisnjen proti Novilic1. — Vzhodno morje: Pri Aalandskih otokih je dne 12. t. m. naš torpedni lovec »Laji-nant Bttrakov ::adel na mino in zletel v zrttk. Poročnik I Radiov in mornarjev je zgubilo življe;;]^. * DOGODKI NA MORJU, BEROLIN, 17. (Kor.) Woltiov urad poroča: V Severnem morili je naletela dne 16. a\gu-ta e-Ta naših \ arnostnili patrulj na ine.ii angleškera zapornega vodovja na sovražne križarke ?*t nisilce in jiii napadla. Sovražnik, ki je bil v veliki premoči, se ie v našem dt h^o umerjenem ognju ebinil in se izO;,r«l boju z največjo naglico. Mi nismo imeli nobenih izgub. BEROLIN, 18. (Kor.) VVolirov urad poroča: Naši podvodirdi o v Biskajskem zalivu in v vodovju krog Anglije potopili zopet 25.000 to.i. Med uničenimi ladjami se nahaja oboroženi angleški parnik -Porlcourtis«, ki ie imel na krovu 9000 ton pšenice in je bil potopljen po dveur-tic-m topovskem boju. BEROLIN, 18. (Kor.) Wo!fiov urad poroča: Eden naših v Sredozemskem morju operirajočih podvodnikov je dne 30. julija z dobrini uspehom obstreljeval vojaške naprave v Hcmsu v Tripolitaniji. Živahni obrambni ogenj sovražnika je bil brez uspeha. , _________ Vojno stanje i^ed Liberijo in Nemčijo. BEROLIN, 17. (Kor.) Po poročilu španske vlade je republika Liberija dne 4. avgusta 1917 izjavila, da se nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Člani nemške ko-roniie bodo prepeljani v južno Francijo. Vesti iz Rusije. Poneverjenja v dclavsko-vojaškepi svetu. PETROGRAD, 17. (Kor.) V izvrševal-nem odboru delavsko-vojaškega sveta je bilo razkrito poneverjenje v znesku 30.000 rublje v. »Rječ« zahteva javno revizijo. Skozi roke delavsko-vojaškega sveta je šlo več milijonov rublje v, ki so bili določeni za dobrodelne namene. StiiriHer izpuščen. PETROGRAD, 17. (Kor.) Bivši ministrski predsednik Stiirmer je bil vsled bolezni proti kavciji 100.000 rubljev izpuščen iz zapora. Kozaki za preložitev volitev v Konstl-t uan to. PETROGRAD, 17. (Kor.) Osrednji svet kozaških čet je naprosil Kerenskega za odgoditev volitev v ustavodajno skupščino do januarja 1918 m sicer z ozirom na vladujoče promletne težkoče, anarhistična rovarjenja in nemožnost izvrševanja volilne pravice, ker je tretjina vohlcev v vojni službi. Kornilov v Petrogradu. PETROORAD, 17. (Kor.) Vrhovni poveljnik ruske armade Kornilov je prispel semkaj in je imel daljSe posvetovanje z ministrskim predsednikom Kerenskim._ Ukrajinska osrednja rada prebivalstvu Vclinije in PodoHje. BERN. 18. (Kor.) Ukrajinska osrednja rada ie izdala na prebivalstva VoHn'Ie in Podolije poziv, da naj v slučaju sovražno okupacije nikdo ne zapusti ozemlja. Rada zagotavlja, da se obžalovanja vredni dogodki povodom umika ruskili armad ne bodo več ponavljali, ker so tikrcnjeni vsi koraki, da se preprečijo nepotrebna in sarnolastna opustošenja in po možnosti vzdrži red. Rusko-švedska meia zopet oeforta. PETROGRAD, 17. (Kor.) Rnsko-švojska meja. ki je bila pred kratkim na odredbo vlade zaprta, je bila včeraj zopet odprta.__ ANARHIJA NA ŠPANSKEM. MADRID, 15. (Kor.) Glasom listov se položaj od predvčerajšnjem na včeraj v splošnem ni izpremenil. Mnoga društva in zasebniki, brez razlike političnega prepričanja so se stavila vladi na razpolago, da se tako pospeši vzpostavitev javnega reda. V mnogih krajih Madrida ie prišlo do spopadov med stavkujočimi in četami, pri čemer je bilo več oseb mrtvih in ranjenih. Proti večeru je bil aretiran neki socijnlistično-revoluciiouarni komite, med drugimi podpredsednik socijalisti Čucga narodnega odseka in podpredsednik- socialističnega delavskega odseka. Včeraj razglašeni odlok kralja pooblašča vojnega ministra k vpoklicanju rezerv. Olasom listov smatra ministrski predsednik revolucionarno gibanje za boj med anarhijo in javnim redom. »Nacion« piše, da so se sovražniki Španske tokrat zmotili v svojih računih. _______ IZPOPOLNITEV ANGLEŠKEGA KABINETA. LONDON, 17. (Kor.) Uradni list objavlja sledeča ministrska imenovanja: Johna Hodile z;t pokojninskega, Robertsa za delavskega ministra in A. C. Geddesa za ministra za narodno službo. George \Vardle je postal parlamentarni tajnik v trgovinskem uradu. Balkanska debata v angleški zbornici. LONDON, 17. I Kor.) Reuferjev urad javlja: V spodnji zbornici je neki poslanec opozarjal na pred kratkim sc vršečo konferenco aliiraucev in vprašal, kak uspeh ima zaznamovati. Pečal se je nato v splošnem z mirovnim vprašanjem in zahteval, da naj se posveča Balkanu večja pozornost. V svojem odgovoru je lord Bclfour proslavljal čete na solunski fronti in opozarjal na to, da so operacije pri Solunu pod nadzorstvom francoskih generalov. Baliour je priznal, da je velike važ-nosii. da sc preprečijo načrti Nemcev, da sc razširijo potom Avstro-Ogrskc na Balkanu, v Mali Aziji, Perzijskem zalivu in preko tega. Prepričan je trdno, da bo izid vojne preprečil te častihlepne načrte. Glede Srbije gleda v bodočnost z nado in zaupanjem v vzpostavitev srbske kraljevine pod pogoji, ki bodo napravili njeno bodočnost slavnejšo in več obetajočo, kakor pred izbruhom te velike nesreče. Na očitanje, da se Balkanu kot možnemu bojišču ne posveča ona pozornost kakor zapacTnemu, je Balfour izjavil, da smatra za neverjetno, da bi b:Io v bližnjem času pričakovati kakili operacij na tej fronti, kakor jih želi interpelant^ Ameriško posojilo Italiji in Belgili. WASHINGTON, 17. (Kor.) Reutcrjev urad javlja: Združene države so dovolile Italiji posojilo v znesku 40. Belgiji pa v znesku 5'V milijona dolarjev. CESAR ZA ODLIKOVANJE INVALIDOV. DUNAJ, 18. (Kor.) »\Viener Zeitung« objavlja sledeče cesarjevo lastnoročno poveljno pismo: »Mnogi Mojih hrabrih vojakov so se ranjeni ločili od bojne fronte/ predno so imeli prilrko, da si zaslužijo kako odlikovanje za hrabro zadržanje. Podobno se ie zgodilo tudi drugim, ki so vsled vojnih naporov zboleli in se vsled trajno poškodovanega Zlravja ne morejo več udeležiti bojev. Moja želja je, da vidim te junake odlikovane na zunaj. Naročam načelniku generalnega štaba. Molim voiaškirn ministrom in mornariškim povelinikom, naj Mi predlože za izvedbo Mbje volje potrebne predloge. — Karel 1. r. JuscsicunnsKl prol.la'i In načini n m rčšltus. V listu » Neue Zeit«, priobčuje Karel Kai:tsky, k: je ena vodilnih glav socijalne demokracije v Nemčiji: Najbolj klasično .obliko za uresnieenie narodnih aspiracij daja narodna država. Niso »naravne« ovire, ki otežujejo ujedinjenje narodov srbsko-hrvatskega jezika, vštevši jezikovno sorodne Slovence, v eno bitstvo. Jedro njihovega naroda sestavlja jezikovno zaključen teritorij, ki inore predstavljati tudi trgovinski teritorij z dobrim izhodom na morje in z zadostnim obrežnim razvojem. Tudi zgodovin-^ ske črte razcepitve med posameznimi predeli teritorija ne tvorijo nobene ovirew M'ail II. »EDINOST* štev. 229. V Trsta, dne 19. atgusla 1917. NajveČia ovira — verska — izgublja ra-piti:> . svoji pomembnosti. ua-si je se dovolj močna, da prinaša seboj nekatere nepriličnosti. Pr- v razliki koledarja, pisave, ki pa sc morejo odpraviti. Narodna država srbska b w obsegala 10—11 milijonov prebivalcev. Cc b! se pril učili tudi Slovenci, bi bilo to res na ti/ko škodo drugih narodov Avstrije, ker bi popolnoma izgubili stik z morjem. — Obi n: situvacija, v kateri so držali do-sY' Srbiio. b" bila v bodeče niiliova usoda. Ali. ni potrebno, da bi «c nadalje bavili s temi težkočami. ker je ni najmanje ver-' fctnosti, da bi bila enotna srbska država, posledica se Janje vojne. Ta država bi se er;: jiia — 1 b: sc i ' ;e prH^jnčiti m urlim dve m Hr • i * srh" < in Črna ■ ra. Taka rešitev i • "* > 1- I. I. • t "J .. \'\'|l: Si r ' 1 iC .' . \ j V H i. >- j k i S i . za i prildopUena k tej dr-1 / ka , s( s T tf;%r.rut' i f;.. začetka XI . stoletja pro4i Awsftrife naj se a> » n« in r."? i, Korp;Ji :rr; mo::"'-, »V'1 '! a a tz bila preveč za oslena vi N. in v I L: liji in preveč nasprotna v s k re\ 'aelji. da bi b'la iz te ponudbe za^Ia koristi, moči in pogrda. iii bi maralo l-*Li vse eno. ali vlada nad njimi kak Karagjorgjević ali kak ftaK>bur* .m, dočim bi gospodarsko mogli pričakovati velikanskega zboljšanja od svo;;;.a zemljepisnega položaja. Imeli b: tesni: zvezo z morjem in povsem svo-bojjio območje carinskih tarifov z naj-lx •lihimi i:i najbližn.i .ni odjemalci, to je. z avstrijskimi industrijskimi predeli, od katerih so bili doslej s silo odrezani. Ce bi ostale Srbom nedotaknjene vse sedanje politične pravice hi Če bi se s svojimi so-pleineniaki, r>d katerih so bili doslej ločeni. združili \ poiitično tvorbo v federa-ti\ni drŽavi: potem bi bilo možno zadostili njihovi narodni aspiraciji! Mislimo. Ja bi bila to, če bi srbsko prebivalstvo pritrdilo, rešitev, sprejemljiva za obe strani, pustivši no strani, seveda ► republikansko. - Kako bi mogla potem nastati kaka težava od drugje, to je: od strani Avstrije? To bi se moralo zdeti izključeno. vendar je tako. V Avstriji gospodujoči slej; ii narodi bi morali priti po aneksiji Srbije v največo zadrego. Pred vsem so agrarci, izlasti ogrski. Skoz; desetletja so storili vse možno, da s odvračali oj Avstrije izdelke srbskega poljedelstva in so v ta namen zapletali svojo državo v največe konflikte in ne-varo a sedaj naj bi se kar likratu odpove 'ali svojemu namenu vojne? Dokler v A v striii nadvladujejo agrarski interesi, ni pr-č;1'kovati take rešitve. Pa t j ie tu Ji nasprotna n2cijonalniiu si . *K liicm ie*i narodov, ki so doslej vo ti!I r -'e v nmnarhiji; to je: Nemcev in i- i ta rov, ki se itak že le s težavo uve-l»avljašo napram drugim narodom. V Ci-s-ajtamii t v Avstriji) ie bilo v letu 1910, 10 milij.-nov Nemcev in 18 mil. Nenemeev ; od teh 17 miliionov Slovanov. Na Ogrskem napram 10 milijonom Madjaruv, (V; re irci polovico tc::a števila. Prip. ured. »E »nrsti«) 11 milijonov drugih narodno-1 fij teh 6 r-iliionov Slovanov. 3 milijo- j ni R -nunov in 1 mMijona Nemcev. Cim !>.- 'i sc dr mre narodnosti razvijajo gospodi !oz!cijo nent-ke večine (v parla;nentu>, ■e pričakovati. Ja bi priključenje še drugih pel milijonov Srbov* naletelo na še veće težave, l eh p^t milijonov so po večem delu /e desetletja navajeni na neodvisno in demokratično politično življenje, in bi. spotili z Bošnjaki, Hrvati in Dalmatinci, tvoril' ner d k leni Sivo n:oc za stvar Jugoslovanov' v monarhiji! Duali/em ne bi se mogel v/dr/ati i:i na njegovo mesto bi moral stopiti »riafizein. aSi i a federativ nu združenje narodov Avstro-Ogrsfce, ki bi postala daleč pretežno slovenska držsva. Proti 12 milijonom Nemcev in 10 milijonom Madjarom bi stalo 30 milijonov Slovanov! Ni torej pričakovati, da bi se vodilni elementi teh dveh narodov navduševali za tako rešitev. Obe »radikalni« rešitvi srbskega problema (narodna država srbska, vsebujoča vse Jugoslovane, ali pa vtelesenje vseli Jugoslovanov, vštevši Srbe, v monarhiji) nimate torej nikake natfe, do uresničenja na koncu te vojne, ne da bi v Avstriji prišlo do popolne preobrazbe do njenih temeljev. Dve drugi predlagani rešitvi se zdite laglje dosegljive z realistične in politične strani, a ste taki, da bi izzvale našo naj-hujo opozicija Hna bi bila razdelitev Sr-• c m I Avs ' > iii o; -ruga je v S«r.::e, aii ne kot neodvisne drža v ne sfcaproiM. metmč fcot vaza države ' L 1 . zvjza«e s to pc^IrdniG po ii.1 . * ."I-", '-ii I'-ziii.:.:! lioave m j drugih sHwii;ii dc^ovori!:.. Ti rešitvi bi služ&e -lj iinpcr??: čnim • ; i enc:a in bi n: irale po''reti za;jre-ke. ki ;:Ii postavka neodvisna Srbija pO-J hoda proti Solunu ia strat^ični zvezi B c *• B/-Igarska nrj bi mejila j > z Avstrijo, tako, da ne bi nič več 1' če v zaveznikov. Seveda bi tudi s t, m f>e bila ćv -:t nobeni materijalna ga- icila za : aii :e v Avstriji in v | I tj:i zvezna politika ka:;e necxl- vi ie Bi'car 'e z ik Ivisno Turčijo sej »! iz i ...t. (ioi v; bi bia ie ena ar: v ;.«uje revclueiia Srbov vseh slo-jev \'i iz vseh predelov proti takemu za-trei:,. ii.":hnve.,a naroda in njiiiove svobo-rska in Bolgarsbl bi prL'o-. bili 10 mili" ; »v zakletih sovražnikom, . - • • .. i . i _, ■_i I vsiivd;.r pripravljenih, da vsako stisKOteh i, držav izkori.- tijo v pomoč nji j u sovražnikom. Balk.'ii! bi postal, boli r.cgo kJa.i, ognjisee agitacij in neprestanega i:;1(r:i in Srbija združite v eno državno birnost. Kar pa se tiče tretjega vzroka srora, to je jugoslovanskega iredentizma, bi se ar-tagonizeiu avstro-srb^ki znatno ublažil, akc bi se Jugoslovanom Avstro-Ogrske piiznala najmanje tbta svoboda, ki jo uživajo v Srbiii, kar b: bilo možno, ako se četorica jngoslovaHSkih skupin, razcepljenih v Monarhiji, združi v enode-mokrafičuo državno tvorbo v okviru monarhije. __ In Viljemu In zc Hemflja. Pod tem naslovom piše mariborska »Straža«: »Začetkom vojne je slovetiskoštajersko nemštvo kar norelo za Nemčijo in Viljema ter omalovaževalo našo državo, našo armado in našega cesarja. Ni bilo hujšega strupa, kakor strup, ki so ga ravno takrat, ko so nas držali v ječah, s svojim zlobnim jezikom si-kali naši Nemci in nemskutarji pioti bojeviti iii hrabri avstrijski armadi v srca širokih mas. Vemo, da sta Nemčija in njen cesar miša zav-zmka, ampak tudi čustva napram zaveznikom morajo imeti svoje meje. Teh mej pa še do danes ni nikjer videii. Kdo izmei nas ni bil priča, kako so tudi slovenskostajerski Nemci in remškutarii besneli zaradi cesarjevih po-miioščenj? Ako bi mi Slovenci bili dcnim-cijanti v resničnih stvareh, bi moralo danes sedeti polovico naših slovenskošta-Krskih prijateljev po jceah. Toda Jenun-ciiantsivo prepuščamo podlim dušam. Ka ar j. imel naš cesar god in rojstni tla i. je nekaj zastav bilo razobešemh, kaviar ga je imel nemški cesar, je bilo vse; v zastavah. Kolikokrat se je prigodilo. da j so se ob priliki zmag ali drugih važnih iJ:ig-dkov izobesile samo državnonemške j zastave? Mi smo na to opozorili oblasti, ______ toda avstrijska c. kr. cenzura nam je take stvari vzela. Bili so med vojno že časi, ko nismo smeli z ozirom na različne »cenzurne predpise o meJsebo>nem miru« zagovarjati niti eminentno avstrijskega stališča. Da pa se nas javno in tajno imenuje »državi sovražne elemente«, to je vse prav, tega ni treba zavirati, tukaj ni treba medsebojnega miru. Saj je treba za eventuehie dogodke zopet pripravljati materijal za ječe. Kdo naj se potem čudi, da vse ljudstvo z gorečim srcem pozdravlja pripravo za jugoslovansko državo, ki naj nastane v mejah sevanje države in kateri naj kraljujejo člani habsburške hiše? Mi hočemo proč od onih, ki nas sovražijo in ki j navsezadnje sovražijo tudi Avstrijo in njenega vladarja ter gorijo le za Viljema in Nemčijo. Zrak se naj seisti in naj se tudi glede j domoljubja pokaže, kje je plevel in kje je zrnje.c Tai o piše mariborska »Straža« o raz-' ;ner-!i na slovenskem Štajerskem. Kaj naj bi pa mi rekli o razmerah pri nas v Trstu? Spominjamo se tud; mi raznih dogodkov j-c od zače.i.a veri:;- rem, ziasti pa od za-; čet'-,a vojne z Italijo, ko je kar preko noči j zapihal preko Trsta tak germanski veter, Ja naj bi bilo že drugo jutro vse življenje1 v Trsta čisto nemško. Rdeče-l>ei }-črnih nemš' ih državnih zastav je kar mrgojelcrj r ^ mestu, in na marsikateri hiši si videl ; eg te nemške državne zastave edino, ie — turško, avstrijske pa ne. Pozna-! mo javne lokale, kateri so se sicer vedno j smatrali za nemške, kjer pa se je od za-čeik vojne sem uganjal tak kult naših1 nemških zaveznikov — italijanske zastave s.) po laški vojni napovedi seveda izginile — da se je moralo že naravnost gabiti poštenemu Avstrijcu. Da je bilo vse.' kar je slovenskega, samo vele izdajstvo, i j le predobro znano. Kdo se ne spominja več onega dogodka, ko se re na ukaz nekega štajerskega nemškega zagrizenca I morala lani ob proslavi godu pokojnega cesarja sneti »ruska« zastava z Narodnega doma, kamor se je seveda po odločnem posredovanju naših činiteljev zopet vrnila i vso častjo. Pri nas v Trstu se je z vso strogostjo zapovedalo, da se slovenska trobc^iica ne sme izvešati nikdar sama, peni več edino le opremljena s črnorume-nimi trakovi; za nemške lastave se kaj takega ni zahtevalo nikdar. Izpočetka smo videli tudi še precej frankfurtaric, ki 9o pa sčasoma le izginile. In kaj se je vse dogajalo po takoimeno-vanih nemških šolah, v katerih štejejo med svojimi učenci komaj eno Četrtino Nemcev! Mladi zagrizenci, še vsi v svojih bur-ševskih navadah in običajih,a so danza-dnem z vso vnemo in pritiskom vcepljali naši mladini tisti uet»4iki duh, ki veje iz rDeutschland iiber Alles«. in v ulici Samta se >e tuMa — uporabljamo ta izraz, ker }e izraz ^petje« tu popolnoma izključen — damzadnem s tako silo ona še ne pred dolgim časom v Avstriji prepovedana »Die \Vacht am Rhein«, da je to tuljenje celo motilo razprave na bližnjem sodišču, a kaj šele pouk sosednjih šol. ^ Avstrijske himne seveda ni bilo čsH. Cenzura je tudi pri nas v Trstu z vso strogostjo zasledovala vsak pojav oipora proti takemu početju vsenemštva, ki je smatralo Trst menda že za berolinsko pristanišče, in črtala nam je brez usmilje--nja sestavke, v katerih smo poudarjali, da zavezništvo z Nemčijo ne srne pomenjati za Avstrijo podjarmHenia in pogube. V zadniih časih so se razmere nekoliko iz-premenile, na kar pač vpliva splošno mnenje, \zrastlo iz izkušenj na bojiščih, in vsenemška objest se je nekoliko polegla, a vendar še ne toliko, da bi se ne pokaza vala zopet in zopet. Nam Slovencem, ki smo v najhujših časih, vkljub najne-j znosnejšim pritiskom celo s tiste strani, kjer bi morali imeti v svojih državo vzdr-ž uročili stremljenjih največ oslombe, neomajno vztrajali na braniku svojjh narodnih in ž njimi tesno zvezanih državnih koristi, posebno tuvJoli pri nas, na svetov-nepomembnih primorskih tleh, more tako vsenemško besnita biti eiino le nairesnej opomin, da se toni trdneje oklenemo svoie iugoslov rmske misli ter ž nje uresm-*en;em zgradimo nerazrušljiv jez proti v se nemškem u pohlepu po naših zemljah in naši Adriji. Za samostojno, vsakega »arodno tujega gospodstva prosto, na demokratični po-Cl^l zgrajeno državo pod žezlom habs-burši: o-lotarinške dhiastiie deklaracija : JugOSiO\ anskega kluba«) odklanjamo z vso odločnostjo aspiraciie, ki greuo za cesarjem Viljemom in Nemčijo I ♦ Iz španske himM. L Že več let se nahaja dežela Aztekov v j revulucijskem stanju, a malo je število onih ki bi se brigali za mehikanske dogodke. Je n mreč v zgodovini špansko govoreče Amerike nekaj čisto navadnega, vsakdnnjega, kar se tam dogaja, nekaj, k»r smo že sko i vse stoletje navajeni s'Išati In videti. Slučajno jemljemo kakega dne časopis v roke, in čitamo, kako je ta a i oni general motil obstoječi javni red in odpovedal svojo udanost državni ustavi in z isto združenim! zakonom. Tak general se upira proti lastni domovini, b^di, ker ga niso hote i izvoliti za predsednika republike, bodi, ker si njegov: stranka ni niog-a pridobiti večine v eržavnem kongresu. Proglaša se navadno za proti-j predsednika; pravilno in zi:k niio izvoljen predsednik pa se, seveda, ve ne da k r meni nič tebi nič vreči ra cesto. In državljanska vojna z vsemi grozovit strni, pogorelimi mesti in v mu in re eviinimi m d-ebrjnimi sm tnimi obsodb im je zo pet enk at tu. Včasih se proglas-celo trije, š i rje ge:ieraTi naenkr:>t za predsednike republike. in ker smo, kakor reee.'.o, na take ;.iscrik« n-ke drža it prek ci e že i,ava:en\ zat"> se čitaj cdno.-na pori čl!a le povišn \ in se ne br'g :ino več ko t 1 k >. Dok t r je se želeji i Poriirio Di r. imel pre s dsivo a'i bolje reCe>, d? t fo -L o v rokah, je s svojo težko restjo u u.-i nešie-viln nemirne stranke; komaj pa, in so z bre primerno lahk miselnostjo zaved i d -movino v grozote d žavljanske voj; e Tak je bilo pred kraikim skoraj v vseh južnoamerikanskih repub ikah, posebno v Venezueli, Le Argentina in Čile (Chile). kjer je ljudska iz biazba v duševnem, pclkLnem in gospodarskem oziru visoko razvita, se nam prikazujete izjemi. Ta posebna I stnost južnoamerikanskili špansko govorečih republik, namreč pogosto ponavljajoče se državljanske vojne in državne prekucne, datira od tedaj, ko so se končale vojne za neodvisnost. Koiraj Je bila vsled bitke pri Ayacucho (leta 1821) za vedno zlomljena moč španske vlade v nekdanjih kolonijah, pa so prišla takoj ostra nasprotstva in needinost na dan; voditelji raznih zmagovitih ustaških čet so začeli sovražno nastopati drug proti drugemu. Vsak je hotel zavzeti prvo mesto v novourejenih državah, vsak je zahteval predsedstvo (ki Je odgovarjalo d ktatorstvu) zase; seveda na podlagi svojih zaslug za skupno domovinsko stvar. Posledica temu je bil neizogiben razpad po Boiivaru po velikih naporih ustanovljene zveze južnoamerikanskih d.žav (izvzemši Argentina in Chi e). Zdi se nerazumljivo, kako to, da južnoarae-rik ms! e države, ki razun Brazilije, govorijo eden in isti jezik, in ki tudi po šegah in navadah tvorijo celoto, niso bile v st nu do današnjega dne zjediniti se v konfederacijo, kakor se je posrečilo Sevem^amerik neem. Ne samo, to marveč so se celo večkrat med seboj vojevale, tako, da n t dandanes niso Še medsebojni ednošaji p< ve: pri ateljskl Jako žalostno sliko politijre nežni-znosti nam je podalo .prebivalstvo onih bogat'h velikih držav, ki se nahajajo z .padno in južno mehikanskega zaliva, odkar so se iztrgale iz Španskega jarma. Neskončni, '"v;i strankarski boji in strastno sovraštvo plemeni je onemogočilo vsak norma e razvoj In niso dopuščali, da bi pr«.- i a-tv skoraj celo stoletje priflo do mirnj^a si t enega uživanja neodvisnosti ki si so jo pridob il z neprecenllvimi žrtvami; iz ene notrarje revolucije so padali v drugo. Sicer sj da a!i svojim drfiivnim tvoibam republikansko obliko, več ali manj demokratskega z ačajali ta oblika ni izvirala iz narave ljudstva, ker republika ni bila nikdar originalen ustroj države kakega Španca in se ni mogli izkazati kot primerna; tudi radi tega ne, ker ni bila nikaka posledica vseobčne zunanje napetosti sil in notranjega duševnega boja. To pa ravno zato, ker ni odgovarjala, vsaj za tedaj, ljudski naravi. Zdi se nam precejšnje važnosti, ako obrnemo nekoliko obširnejše pozornosti mehi-kanski republiki, tej fini ni n če ničesar ne dodati ne odvzeti: so \ ! nostni. Zato ne morem tu obiv jih nazorov, temveč Vam enos:: vedein kvintesenco naukov in na.'e' » -j ro dvatisočletne krščanske ini rale !'. načela so: 1.) Človek mora svoj narod bn?j |jfb>J. nego druge. Potemtakem bi bilo pomanjkljivo, ko !.s rekli: Človek sme svoj naroJ. ljubiti. S i tudi ljubezen do samega sebe in pa ljnvj-zen do matere ni le dovoljena. anip.tA zapovedana. Kakor ljubi otrok bolj iast: > mater nego pa Jrngc matere, ne da bi še zato druge zaničeval, ali celo sov raž 1» pravtako moramo svoj narod bolj ljuh':i nego druge. — Ljubezen do naroda korenini v zakonu narave, ki pa je vselej direkten izraz volje Stvar ni kove, ki je to naravo ustvaril. Kakor nam je Stvar;?i od narave vlil v srce večjo ljubezen do staršev, nego do drugih ljudi, pravtako najn je vlil večjo ljubezen -do ljudstva, gar člani smo, in hoče, da to ljubezen j -jimo. Zato ie božja volja, da ljubimo svoi narod! Ko smo spoznali božjo voljo, je ; di naša sveta dolžnost, da to voljo vršimo. Kedor pa te volje ne vrši. ta greši, ta stori greh v pravem krščanskem pomenu besede. 2. Kako pa moramo to ljubezen v svoie n življenju izražati? a) Prva dolžnost je, du. svoj narod spoštujemo, da čislamo. Dasiravno ve , ' da ie na svetu mncvgo pleinenitcjšili izobraženeiših mater, nego je moja, ve -j dar moram svojo maier bolj postova boli ljubiti, kr> vse druge matere. Praviu' gledi na narod. Se ve a ie pri tem izk" -; eeno vsako prevzc .no precctiic auje s • jega in oiualovaže vanje drugega narod n) Dnu ; dolž.'osi. ^e. da s\o; narod vseli njegovih plemenitih stremljenj • pocpirani in pospešujem njega zdravi razvoj: da podpiram njegova kulturna -rus va, časopisje, šole, književnost; da goi' i narodov jezik pri sebi in drugih, da v! -vam v otrokovo dušo čisio ljubezen do ua-j rtxla. Saj cerkev ve. da je človek — ki ]c I prepojen ljubezni do narc>>a in uavduše I za njega veličino — sposoben za lUiive. . dejanja in pripravi en na žrtve. Zgovl;>\'-na nam tozadevno iiudi nešteto zgled« . c) Tretja dcižnosi. ki mi jo nalaga ver.:, je, da svoj narod branim, v prvi vrsti, e branim njegov jezil., in ta dolžnost posta t tem svetejša. ku. hočejo Irngorodci ta K zik zatreti. To zatiranje -e v moderni dob:-javlja na različne na ji -c. :;a pr. -!ueai;;i večina mi krati šole v mojem jeziku, v -čina in: vsiljuje tujeiezične šole. oblas i (popolnoma vseeno, ali to P lične, upravile, posvetne aii ccrkvene) nuCe', > v praksi pripoznuti tvojega jezika za ena-kc-pre viiega z drugim tia ta tiačiu, da o n. pr. vsiljujejo ti»ie«ezične tiskovine, d:i ne moreš pri oblasti občevati v svoji nu teriuščini: javne oblasti dajejo pri sprt . manju uredništva in uslužbencev prednost članom drugih narodov itd. Tri opombe: 1. Pripomnim na:, '-va nične velja izgovor: kai bi kričai., saj ne j za veliko narodno škodo, ko gre le a P O P L I S T C y HlliiOKsr, ki le izginil. Roman. Francoski spisal Evgea Chavetla- Colard s svoje strani se je že ob prvih besedab oneua neulMenega prizor;t. v katerem ie Brichct na tnko neverjeten nu^in razpolagal z roko svoje hčere, vzravnal v kotu. v katerem je sedel, ter bled. škripajoč z zohini in s krčevito stisnjenimi pesr ni nemo poslušal vse, z mrko grozečimi pogledi ošiniajoč svojega gospodarja, ki ra se je skrbno ogibal teh njegovih i gleuov. - Tako mi je tesno pri srcu, oJ\c i me cJt: j. — mu jc pušepetala bofc>ti potrta Pavlina. Ob"tem tožeetra glasu svoje ljubljene mlate gospodarice je pretreslo starega služabnika do dnn srca. Kot bi jo hotel s svojim lastnim tvkiom braniii protf ne- varnost!, je objel z rokami dekl co. ki sc jc stisnila k njemu, istočasno ra se mu je iz prsi iz vil rezek, hropeč stok, ki je kazal tako jasno zaduševrtn srd, da je Brichet, jaslravno se je delal. Kot da ni slišal ničesar, pobledel kot pred izrecno grožnjo. ATI * ni sedaj čas tvojega običajnega iz-prelmda. Paviinica? Po;di se nekoliko iz-prehajat s svojim dobrim Colardom. — je Je al Brichel nežno in zdelo se je, da mu je veliko na tem, .a se vsaj za nekaj Č^sa iz ne bi hišnika. -- Da. pojdiva, -- jc zamrmral Colard. ki je. vodeč Pavlino, odliajul iz s^e. Ali se je zgodilo samo od spoštovanja napram gospodarju, da je molčal, ali pa j morda iz obzira na gospo Brichetovo, ki i je sed-la poleg so p rogo ve postelje? Odgovor na to vprašanje je težak. Gotovo pa je. da je Colard molče šel mimo Bri-chetove rostel?c in da je fcll v svojem molku še strašaeiši, kt>t pa če bi bil go-\ o ril. Brichet se jc nehote oddahnil, ko sta odšla. Colard je spremil Pavlino v njeno sobo. Celo uro jo je tolažil potem, da bi jo pomiril. — Ne, ne, te poroke ne bo; le zanesite se na svojega starega Colarda. — je ponavljal vedno zopet z odločno gotovostjo, ki je bila v velikem aasprotju s solzami, k; so mu neprestano polzele po licih. V vstm obupu pa se je Pavlina spomnila nečesa in dejala: —' Gospod Gardie je rekel prav; šele dve uri ste, kar mi je napovedoval, da lebdi nesreča nad našo hišo. Ob zdravnikovem imenu 9e je hišnik zopet posmehljal in zamrmral: — Pozabil sem ga____dobrega, poštenega gospoda Gardie. Govoriti moram žnjim. Nato je zapustil Pavlino in odšel k zdravniku. Ko je Colard šel -po vrtu, si j. mis!»V sam nri sebi: * - — Ta mlada človeka se ljubita .... to bi bil zakon, ki bi zagotovil Pavlinino srečo____in do tega zakona mora priti, j v-kliub vsem de Lozerilom na svetu. Jaz hočem tako m tako mora biti. Potrkal je na vrata zdravnikove niše, n prišla mu }e odpirat stara dekia. — Govoriti moram z gospo orn d"ktor* jeni, — ie meni! Colard, horeč vstopiti. — Ga ni doma. — Pa počakam, da se vrne; naibrž je šel obiskat kakega bolnika. — Ne verjamem, gospod Cola r J; kajti j gespoi >e. ko se je vrnil iz pakue. v vsej hitrici vrzel polno torbo, zložil n^a., stvari vanjo, si poietn pri sosedu izposodil konja ;n mi dejal, ko jc (Kljahal, da nocoj ne pri-'e doir.ov. . -- Pa ne veste, kam je odše ? — Ne, | ovedati vam morem samo, da je bil vhIcJ v skrbeh. C !::*.! —• je ' očasi vrnil J. ; • v in je' f^.-J^M r?r?rtešr.: vzr;;»:u1iga iiitre- ga in nepredvi.'e\anega i dpotovania. __ftr^z dvoma ie šel na kmete h kakemu človeku, ki je nevarna obolel. — si ie in' a pregovoriti Briche'a, da bi opusti! svoj nerazumljivi namen gle -e Pavlinne -žit ve. — Morda pripisnjjva tei stvari prevelik pomen. Brez dvoma žc jutri sam opusti misel na u> an alozao možitev, — je L -jal gospod de Ba. i.re . oiar o. S tema dvema starima hišni.: a i t-teljcma ie nw>gel Colard govor i: p Jo noma odkrito. Zato je na e so.i-iiki-, • besede žalostno zmaja] z gtovo ia : tom . — Ne, ggspoi sodnflc, sospod sc tu : !Jutri ne <.-areče tel >notni n; ■/ 1 - Kaiv.šv i ik n.jj bi pa hnel za t;>? --jt vzleti : f:. .ar. ^ \ Trstu, dne 19. avgusta 1917. »EDINOfT« štev. 229. Stran m. ' k na I; K za pečat itd. Ni tako. Krivica . krivica, naj bo mala ali velika. Gre za incip. za načelo. Tat ie tat. če je ukradel 1 ali pa 1000 kron. 2. Vredno je. da si zapomnimo, da je v svetovni vojni bil prvi. ki je razglasi! ra-rc!o o svobodi narodov — sv. Oče Beri. lik t XV., ki je v prvem mirovnem i—i j kot krivico ožigosal zatiranje drugih narodov. Njemn so sledifi drug za dru-ji m državniki, mu še sledijo in mu bodo 3. Zgodovina zadnjih 30 let in pamet r is učita. d je pot. po kateri pruemo S: »ven.: vseh svojih narodnih pravic demo! racija. Cimprei se demokracija f.!7viie do dobra in čimbolj široko in glo-' se izvrši demokratiziranje vsega :ia. temprei dosežemo vse pravice. -> < i: „ ljnhez^n (io nai " da nobene 11- - .-C . S ve a jo ima. In to je pravičnost Za-* l iuiv7ei tio naroda nna me>o v y j i J/ ; rOtegUJ ZJ S\ ()}c * - . , . . • - - - " l-ritrir/i ? ':ov da I lu : ka vera ■t,«;., . "' " . . m______J, — „ iifnrt^t (jo ro 'i_".0\. Je ne/na-Nezuača'nost pa so sve miki, oso-mačeniki. z besedo in ^kMni za- :!'4ič zataje\af?ie naroJa. Zatajiti na-r d se prav! zatajiti lastna mater. Sra-.r: se naroda se pravi sramovati se matere. Semkaj, pravzaprav v prvo ' o spadajo tudi takozvani tuji grehi: •4re?e le oni. ki nacionalne krivice zrocaio ali pospešujejo, ampak tudi ki iiii vzdržujejo, podpirajo, k njim u -čijo in ne posežejo vmes v prilog za-t rancev, čeprav so v to poklicani in ima-jo potrebno oblast; tretjič pretiravanje, ki gre preko lju-h zni in pravice, in pa sovraštvo, ki dru-vrim narodom ne privošča, kar sebi želimo iid. To so načela krščanske morale v na-n "nem vprašanju. Cenjeni čitatelji iz-Inhka razvidno, da so to načela, ki se popoln .rna skladajo z zdravim razumom; so to načela, ki se jih >e »Edinost« kot glasilo tržaških Slovencev v delovanju za na-r< ine pravice vselej -držala: saj je bila v * : Jnem boju dosledna v načelu, pošteni v sredstvih. L mirno vestjo lahko re-.uno. da je Edinost* v tem pogledu naj-tiikiiieiš! vseh slovenskih bivših in še iz-haU jočih dnevnikov. Neizprosno je nu-s la za dosego pravic slovenskega nare a, ne da bi pri tem žalila ali kratila pra-"l-.- n s voh j.ini razvoj sosednih narodov. .ji) ledno in pošteno! Kapelan Virgilij Šček. Kam Tlafe mladino 1 S pomočjo statističnih podatkov o slove -kcin ljudskem šolstvu na Tržaškem, ' f mho ii!t objavili v več številkah našega srii > ugotovili, da se nahaja na tr-\ih ljudskih in meščanskih šolah okoli 12.390 slovenskih otrok. Lc se držimo ključa, da je med šolsko miadir; »ljudskih sol približno 4b% dečkov m r,l' deklic, bi se torej skupno število >šolsko mladine razdelilo na pri-; i ž no 5400 dečkov in 5900 deklic. Riizmotriva'oč statistične podatke po-- , lezuih šol smo našli nadalje, da je na vsch šolali povprečno 28/1 učencev, ki so sposobni za izstop iz ljudske šole in i .stop r.a t-ruga učilišča. Računali smo t.» :ako, da smo upoštevali vse tiste, ki so dovršili četrti razred ljudske šole z dobrim uspehom m so torej zreli za višji razred, oziroma za prestop na druga učiiišča. Da ie v tem smislu upoštevan n. pr. tudi učeni : petega, šestega itd. razreda, dasi ravno ie m ji da letos dobil izpričevalo, po k ..erem ni zrel za višji razred, je umevno samo po sebi, kajti dovršeni četrti razred je temeljna podlaga za prest.>p na dmga učilišča ali tudi za vstop / a;io-kovri* uk ali sploh izstop iz šole. V.cJ približno 5400 dečki, Kkso sc torej ob za-! iiučku leiošiijeRa sodega leta nahajali n tržaških šolah bi bilo potemtakem okoli r ih, ki so dovršili četrti razred ljudske šole z dobrim uspehom. Ker vsa-•letin prirastek znaša približno 11% upnega števila moške šolske mladine, i p.ileg 1300 še morali računati vsako leto s prirastkom okoli 600. Za prihodnje šolsko leto čaka torej odločitve okli 1500 slovenskih dečkov. Kam ž njimi? Vzemimo, da je 20% teh učencev, torej že doseglo starost 14 let. da torej ob K. ncu šolskega leta niso več obvezani za ljudskošolski pouk in — to velja zlasti za oi-.olico — ostanejo doma za kmetska in p iobna dela, ostali pa se posvete obrtnim p klicom. Tako bi nam jih ostalo še 1200. .50'<-. torej okoli 45U. jih vzame V. raz-n d ljudske šole, nadaljnih lOTc pa je tre-ba odkazati VI. razredu okolieanskih šol; skupaj 600. Ostanek 600. Slovensko meščansko šolo imamo samo v (j. namreč Družbeno pri Sv. Jakobu, ki bo inrela prihodnje šolsko leto šele dva razreda. Če vzlic temu prištejemo tudi še \!H. razred ljudske šole. ki letos še ne 1 ":i in vzamemo povpree.no na liivive dovođeno število (50), bi « fiiai ' *.:» I-O ečt - "n b* i 'i ostal* še Ree'mo, da je 50 slovenskih dečkov dovršilo šentjakobski VIII. razred in razne nemške in italijanske meščanske šole. Za te bi bila odprta pot v državno obrtno šolo. Ostane nam jih še 400. Naj jih vzame 100 slovenska goriška gimnazija, bi jih ostalo še vedno 300. Za teh 300 slovenskih dečkov ni drn-geea slovenskega zavoda, da bi mogli na niem nadaljevati svo»o izobrazbo, kot edino le — ljudska šols. Za nadaljno. krajevnim razmeram primerno izobrazbo teh dečkov bi bilo treba vsaj še ene meščanske šole, ki bi mo-gla spreieti K'0 učencev, in srednje šole, M b1 spreiela ostanek 150. Tako bi bili po-razmeščeni slovenske dečki na slovenskih ! učirščih ob začetku prihodnjega šolskega Teta. t . Govor"!! pa smo prej o vsakoletnem prirastku okoli 660 učencev, ki dovrše IV. 1 razred liudske šole. K temu prirastku, ki se pokaže ob kon-' en priho niega šolskega letn pa bo treba 'nrišteti vseh onih 45 '. ki smo iih letos do-[icčiB za V. razred. Skupi evflo bi bilo torei 1050. VI. razreda o' oličanskih šol tn ne prištevamo, ker bi ga itak morali ■ " > • • • odb'*; v en: ki visokosti. Od šte-vi!-: 1050 odvzame io-20Hletnih, ki izstopijo (210). 2o'. i to a£oč2i učencev \ V , ga r zre i (30) in 30% od \f r'■>'/■ j skunaj 420. ' Teh 630 bo treba porazdeliti med meščanske in srednje šole. Cc računamo po 50 nčencev na razred, bi bilo torej ob pričelku šolskega leta 1918.-1°. treba v Trstu r n-uame 13 prvih razredov ineščsnskih'in srednjih šol, d - bi se n-c-'n v njih porazmestit: ta ^l-venska deca. — Ir-""»io pa en sam prvi razred meščrnske . šele in do?!ei en sam prvi rrzred zaposlo-v al; »h tečajev slovenske gcr!ške g;mn£-i zije! Kam torej z našo mladino?!_ Asrovszadiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 20. avg. do 25. avg. t. L, (30. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljcnju štev. 30. izkaznice za j živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Vi kg koruzne moke po 80 vin. kg. TESTENINA. lA kg testenine po K 176 kg SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16 80 kg. 5 dkg 84 vin. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10'— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov 20 dkg. na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4'40 kg. (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176.) Cena za inanj imovite sloje (z rude če prečrtano izkaznico za živila) po K 1'80 kg, (20 dkg 36 vin.. 40 dkg 72 vin.) KiS. ! '/* litra kisa na osebo in teden po 48 vin. i liter. SIROVO MASLO. Na vsakih 0 (šesO odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 20. do 26. t. m., se bo tekom tega razdeljevanja v vseh prodajalnah, kjer se razpeeavajo živila aprovizacijske komi: sije, obenem z drugimi živili moglo dobiti tudi po 120 g (12 dkg) sirovega masla na osel o in sicer po K 13*84 kg (12 dkg K lY/>;. — Cena za manj imovite sloje (z rudeč; prečrtano izkaznico za živila) po K 6- kg (12 dkg 72 vin.). DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi Is črko S. dobe proti izročitvi odrezkov (te poslednje izkaznice, veljavnih za čas i od 20. avg. do 26. avg. t. 1., dopolnilno izkaznico s štev. 31. ter morejo nanjo do vštete sobote, 1. septembra, v običajnih prodaialnah dobiti 3 (lri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 30 veljajo do vštete sobote, 25. t. m. SVINJINA. A V torek. 21. t. m., se prične prodaja svi- ■ niine proti izročitvi izkaznic št. 24., ki so | že v posesti občinstva. Prodajala se bo i pri vseh slaninarjrii in sic. na izkaz, od št. 1 Ido štev. 10.000 A, B, C, D, E, v torek 21. 11, m., na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A, B. C, D, E, v sredo, 22. t m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 i A. B. C. D, E, v četrtek, 23. t m. Kdor I bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, io more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 25. t. m. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 24. 10 dkg vsoljene svinjine po K 4'40 kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tegi razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 25. za svinjino. t Potrtim globoko žalostnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem prežalostno vest, da je naš ljubljeni, soprog, oziroma oče in sin, gospod JOSIP HVALA c. kr. poStni nadkontrolor danes, dno 18. avgusta 1917, ob 4.15 zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 20. t. m. zjutraj na domače pokopališče V Trebčah. TREBČE, 18. avgusta 1917. Terezija KvsSa, mati. ZoTlja Kv^Sa, soproga Dana, Eogemlr, Zoran, Metod, Gorazd, Ljuba, otroci. Novo pogrebno podjeije Corso št. 47. ^esiane") IZJAVA. JIiz Ivanka Sosič vdova po Petru iz Ope ne št. 299 izjavljam, da sem popolnoma brez vzroka razžalila zasebno obtožite! iico Ivano Sosič, ženo Lorinca, Opčine 13Š. Obžalujem to svojo nepremišljeno početje ter izrečno navajam, da ne vem nič slabega glede zasebnega življenja obtožiteljicc, posebno pa ne, da bi imela kakšno razmerje z nekim »Fiihrerjem«. Trst, djie 17. avgusta 1917. IVANA SOSIČ. Ces. kr. okrajno sodišče v Trstu. *) Za članke pod tem c»slovom od?ovaga a edništvo le toliko, kolikor mu Tele t«, zakon. I ŽiVNOSTENSKA BANKA | PODRUŽNICA v TRSTU i 8Hq Pciftrcai rnal al. Eari3taB!L - U&agaMi 'j Detaiftfca glavalca K SO.OOO.OM. Rez. akl. 2S.ttft.D00. I h,w M rafcn&fc unfttiB fcaofejje. |—. ar« Mi t-1 »op. = :: MALI OGLASI :s □□ dt m raeuaje f 4 «et M |Qn Haata* imkmmm fcesefe a» nta- "H Mde eakrat re*. — lajaujfc I«« : pnMojhU. mm m Mtiik i|iJLi Ustanovljeno l. IS93. Ustanovljeno I. lc93 Kal2?ano potporno brnite u LlsMi M registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom psso] 13 proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7l/lt 15aH 22'/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Stev. 13. ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga »preloma tudi hranilne v3oge in Jih obrestuje po i ruštveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 519.343 40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6.089.S50 K PrOda S6 radi bolesni kmii im vHa 10 minut od postaje Gorenjske železnice. Vila ima 13 parketiraniti sob, 1 kopalno sobo, 3 kuhinje z vzjjenjačo, 3 cementirane kleti, stranišča (Wasserkabinet), 2 verandi, balkon. Nudi se kraseoi in obširen razgled na Julijske aJpe m Karavanke ne daleč od Bleda. Krofg vile se razteza obširen vrt s sa'Jjem. Priklopi se lahko še 1000 m2 zemljišča. — Električna razsvetljava je vpeljana po vsih prostorih, kakor tudi vodovod. — Cena jako zmerna. — Naslov pove Ins. od. »Edinosti«. VdmImi rfvM sa ogeai vsaka vrste in t raaki Aupim lirvil mnoiiai Prideui po aje na dom Zgladiti se pri Peliiz/.ari v uL deiSaliee itev. 2 liazza Barrkra vecehia._1299 Nff TI V A ff i®kiia te z obdelanim zemljiščem, SlU PrUGfiJ proda se brez posredovalcev. --VpraSiti pri Bitežnik nI. Seolieto GnardieU 2B8, Trst _l296 fKVđtniA M miaj'a umlaica ■ perfektuim jPfvJIn« X zaanjem nemdčine, slovenščine, hitrega strojepiga in korespondence. — Predno^-t i m;« jo one ki so bile v odvetniških pisarnah. Začetnice izključene Oglasiti se ▼ Gori ki poslovalnici til. Laz aretto ▼ecchio 3, I ad 9-12. 12b8 naikfll«M hišice a zemljiščem. — Višnjavec rt C Gum Je-ip. u nardel.a ?eoglieUa a'H). (1300 fiiiiia rfVlfflrl dobijo po zaaarai aeni hrano in mrjC OljDIU stanovanje. — Naaiov Amalija Dm evka Scala SaaU jg, Trst^Rojan. 1295 OtMA bel >. opol. fcganje ter vermonih prodaja t »g Apeliaaio, Trst, Amalia 10._1297 Slamnate čevlje (Solne). trgovcem priparočam slamnate čevlje in slamnate podplata za t ievlje, katera sam zate' izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko ngodlm. Ker je druga obute v tako draga, bode ta aa oeabe. ki imajo opravilo v sobah. 4obre doAla Naj vsak poskusi. Fr^af. Cesar, tovarna slamnikov v Sfcobu. poita Doml le pri IjmbljaaL - — _37*18 ZM oina tL Kiflu n;«i rod;g veliko množina belega in Črnega vina. (1274 fnlrVVo W9mkm 1>ate knpaje Jakob Masgea. Tla LUlVUg Solitario 21 (pri mestni baiaaaia«). I -5> Sa^a vinska kupim od 10) 1 aapr«^. Petraaio SUE it 2. Gnlifi. 1284 C^frtAanf Aatoa JeTkii'reeinje ▼ evejstn atelje) u fOlDgrn v Trrta. Tia^slle Peste it 10. »>7 Vlinufnm vineke, petrolejeve, a^jeve v RUPlUem vsain m loftiai Uliea Solitario 21. __1271 11*4*1 Belbim knpaje vedne polite in te- HuTBI DulKCn ieta^ ^ 1270 Odvetnlika pisarna Dr. JOSIPA FERFOUA preselila Iz uL Hollno piccolo l v ul. Vtonna 17, L vli-a «to| Dobrcznona prodajalna s ženskih oblek : G. JESS ' »Trsti il nnfen «tttio u (pritličje in polnnadstropje) katera je bila za kratki Cas zaprta, Je zopet odprta-:-: V zalogi: obleke za ženske, plašči, jopice, krila L t d. za prihodnjo sezono. Barvnrnlco, pralnico in i ^ Čistilnica A. KLLIZZAkI v Trstu, nL del Sonce It 2 (Trf ilara mit.ilca) Barva žeoske in moške nogavice, solnčnike, vsako volneno blago ali bomba-ževino, zavese i. t. d Beli točna in solidno. Cene zmerne. H. KALIN - Opčine (gostilničar) Zaloga vina belega In irnega^ Vino belo Opol, vermouth, Iganje, Istrsko 42" a "HT prodaia APOILONIO, al. Amalia 10 IN TRIESTE (Oblna zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena L 1831. Zakladi za jamstvo doc 31. decembra 1914. K 480,984,65*33 Glavnica za zavarovanje Mvljenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816^63. PlaCana podvraćUa od leta 1881 do 31. decembra 1914 K 1.212,012,596.55. S 1. ianuvarjein 1907. ie društvo uvelo za življenskl oddelek nove slame pocole police aadarjene največjo kulantnostio. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L VeUavaih takoj od izdanja: , , t) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSItl vol- službo, ako }e vpisan v pol ah črne vojske, k) ako pia£a zavarovanec l°°/w od zavarovane svt>te, laliko obnovi polico, ki je izipibila veljava vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrii v teku 6 mesecev po preteku roka 1L Veljavnih po preteku 6 mesecev od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodi deieii tega sveta. (Svetovne police). Društvo le zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v Hvobolu. UL Veljavnih po preteku enega leta po Izdanja police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV Veljavaib po preteku treh let od lzdan|n: ~~ ' a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanje razun slučaja prevare. t . . b) Društvo ie zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec nmrl vsled samemora, afl peskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanje 4)4%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za —. _________ življenje, požar, prevažanje In ulom. cc c~ - II IIH Tržaška posojilnica in hranilnica »gUtrovrna tadiuga a ewalawlw petelNe« TRST - Piaasa della (aiarma IL 3,L nad. - TBST (v Ustni Mil) ■ po glavnih itepejkak. POSOJILA DAJE ga vknjižbo 5 '/a % aa menice po 6*/e aa zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOE4PTUJE TRGOVSKE MENKE. HRANILNE VLOGE »prejeesa od ^"ŠgM^mi' ni ad ž^^^^mtajo po Vetje stalne vS^nvIoge na tek. račun po dogovora. Rvntsi davek slab j« uvod um. — vlaf« m lahko po cas kroao. — ODDAJA DOMA'g NABIRALNIKE) HRANUJ>iE PUŠICE.) Poštno braniloičDi račun lti.OJ4. Tt L h FON nt. 962 Ima varnostno celico (safe deposits) za »brambovredoost- ■ nik listin, dokumentom in rasnih drugih vrednot, popotnoaan ■ proti ulomu m polaru. unsjt-no po najpovejšem nažma ■ ter je oddaja strankam t najem pO na|nlf|Hi CON ah ■ STJUUB VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. | uri: »ii 9 12 fef. in od 3 U 5 liglKnji v* Mmft J Siran !V. »EDINOST« Uev. 229. VSOLJENE SARDELE. Nn običajnih mestih se bo nadaljevala pr Jaia vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enin: do irch odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali već odmerki pa po dve škatlji. in sicer po K 3 škatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. • e * Redilna moka za starce, bolnike in otroke, 1 zavoj redilne moke (250 g) poK V— zavoj in 400 g konc;.- iziranega mleka po K 7*25 kg; 400 g (40 kg) K 2 90. — Tekom tega razdeljevanja se preščipne štev. IV. rumenih izkaznic (za otroke) in štev. I. sivih izkaznic (za starce in bolnike), veli; nih za meseca avgust in september. N - bo se torej dofctvalo onega 1 t kg kori'zne moke za otroke, ki so jo bili odjeli ilci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice). * * e Krušna komisija št. 7 se je premestila iz ulice Marije Terezije št. 35 v ulico Por-porella št. 2, pritličje. _ vesti. Smrtna kosa. Umrl je včeraj zjutraj v Trebčah g. Josip Hvala, c. kr. poštni višji urolor. Zapušča vdovo in 6 otrok. Naše iskreno sožalje. Naš boj in njega cilji. Prejeli smo: Naš f j ni agresiven, ni osvojevalen, nje^a cilii n. segajo po lasti c'rugih. Naš boj je obram-btn. Ničesar nočemo ni omur vzeti, doseči hočem • le, da nam drugi ne bodo jemali, ali kratili, kar je našega. Nismo nestrpni narc dni šoveni, marveč le borite>ji za svoje pravo in branitelji svoje krvi, svoje grude, svojega bitstva : svete svoje in legitimne .ee vine. Po pravici f oživljata v svojem zadnjem članku „Narodna in mednarodna mi-e!J, naj se nam navede le ena sama raša ahteva, za katero bi v resnici odgovarjalo oz & i. en je „sovenisiična", neopravičena, ali mor a le pretirana. Je li morda šovenistieno, če zahtevamo, naj dado s'ovenskemu otroku slovensko šolo in slovenskega učitelja, ki - bo i čil in vzg jal v maternem jezik", ki eu ni sega globoko v nežno otroško srčece?! Ali je morda Šovenistična zahteva, naj oblasti občujejo z našim človekom v razumbivem mu jeziku ?1 Ali je šovenistična naša zahteva, naj javni funkcijonarji ne dajejo občutiti s'ovenskemu človeku, da ga radi njegove narodnosti ne cenijo, ali ee^o mrzijo! Ali je morda šovenizem v teni. da reagiramo — če.udi z ogorčenjem na pojave z očitno jalovo, zasramo kino in sovražno tendenco, iia zshUvimo, na drugi spoštuiejo nas,kakor smo mi pripravljen?, druge spoštovati ?! Ali je to Šovenistično, če zahtevamo od države, naj nam ne odteia možnosti in srtds i v. da se bomo n?ogli udeleževati kulturnega tekmovanja z drugimi in da bomo mogli svobodno dihati in se p bati kot narod — nikomur drugemu na kljubaj, nikomur na škodo?! Tako bi lahko naš evali Jj-lje Vprašamo še enkr t: katera teh naiih zahtev je šovenistična, neopravičena, pretirana?! In specj Ino tu v Trstu ne zahtevamo rič več, nego da se nasproti nam izvaja pravični princip zaščite manjšin — tisti princip, ki ga ima udi socijalna de-m kradja v svojem pr gr mu! Čeutdi smo v Um mestu v manjšini, Ifiin svobodo z vljjnja, razvoja, enakopravnosti. So o aiji, ki jim ne more nasprotovati nikdo, ki mbdemo, sodobno — mokr^tično n is1! Kdor nasprotuje takim ; ah i e vam. ni sodolen človtk, ni piavičen, ri socijalan, ni demokratičen človek, je marveč srtcinjevečen ć'ovek pesti, ki duši in Lbija pravico č ovefca n^pr?m človeku. Naš boj — kako srečni bi bili mi, ; ko bi ga ne oilo tieb i l — je opravi e i po na-r vnem in pist n m zakonu in njegovi clji so legitimni! Šolska refekcija. Jutri, v ponedeljek, in prihodnje dni se bodo sprejemale prijave <*trok, kateri bo-'o prihodnje šolsko leto obiskovali šolo in katerih rodbine žele, da bi bili deležni šolske refekcije. Ob tej priliki se ne bodo sprejemale prijave šolskih otrok, ki so že sedaj deležni šolske refekcije in ostanejo vpisani tudi za bodoče, 'zvzemši one, ki ne bodo več zahajali v Šolo in se torei izbrišejo iz seznamov za šolsko refekcij(». Prijaviti se morajo torej otroci, ki vstopijo v prvi razred, ki doslej še niso bili deležni šolske refekcije, ker še niso bili vpisani doMej. V poštev prihajajo vse občinske ljudske in meščanske ^ole v mestu in spodnji okolici, državne ljudske in meščanske šole (nemške), zasebne ljudske in meščanske šole (italijanske, slovenske in nemške), strokovni tečaji državne obrtne šole, pripravljalni tečaji dekliškega liceja, 4 nižji licejski tečaji, nižje gimnazije in realke. Prijava še ne daje pravice do pripustitve k šolski retekciji. temveč rabijo je za statistično ptKllago. Komisija za šolsko refekcijo določi potem sporazumno z aprovizacijsko komisijo, ali se pripuste vsi vpisanci. ali samo del njih, in kateri bodo morali plačati neko pristojbino za refekcijo. Vpisovanje se bo vrnilo v paviljonu v ljudskem vrtu, v staromest.icm icfektoriiu (trg Ro-sario) in v refektoriiu v ul. Paolo Vero-r.t^e (v realki). Jutri, v ponedeljek, je v paviljona v ljudskem vrtu vpisovanje za učence šole v ulici Kandler, in sicer od 3 do 0 pop. Prinesti je treba s seboj rojstni list (za tiste, ki začnejo šele zahajati v šo'o), ali zadnje šolsko izpričevalo (za tiste, ki so že zahajali v šolo v proslem šolskem letu.) Ponavljamo, da se tistim, ki so že ueiežni šolske refekcije, ni treba hoditi vpisavat. Kedaj bo vpisovanje za slovenske šole, objavimo, ko nam sporoči komisija za šolsko refekcijo. Se en glas iz vojske. Pod tem naslovom prinaša celovški »Mir« zopet članek s fronte, kjer naši slovenski bojevniki z odločnostjo protestirajo proti poizkusom naših sovražnikov in marsikaterega — drugega činitelja, da bi ustvarili nasprot-stvo v mišljenju in čutstvovanju med našimi na bojiščih in našimi voditelji in zastopniki v parlament, da bi steparili svet s trditvijo, da naši bojevniki mislijo drugače, nego pa narodni prvaku Pišejo: Kakor v i hir je glas v državnem zboru o resnici po?rl stavbo laži na katere se je opiralo vsakršno nasilje treh let... Toda niso še odkrili vse resnice, niso še razkrinkali vseh fraz. s katerimi slepe nasil-niki, s katerimi skušajo izbiti' prvobojev-nikom za naše pravice orožje resnice iz rok in jih očrniti pred narodom, češ, da slabo, škodljivo zastopajo pravice in potrebe ljudstva!____Koliko bolj navdušen bi se slovenski vojak boril, če bi ga mogli ali hoteli voditelji navdušiti v njegovem maternem jeziku!____Tisti možje pa, ki stavljajo našo edinost nevede ali pa iz hinavske zlobe voditeljem slovenskega ljudstva za zgled, igrajo nehvaležno vlogo. Mi smo poklicani, da se molče borimo za državo, naši poslanci pa imajo dolžnoSj, da se z jezikom in peresom potegajo zu pravice in koristi ljudstva, ki je zastopajo! Mi branimo državo pred njenimi vnanji-mi nasprotniki, oni pa so izvoljeni, da branijo ljudstvo pred notranjimi oškodovali! V korist državi je, da mi kot vojaki ne govorimo, a v škodo države in naroda bi bilo, če bi molčali zastopniki ljudstva, kaj ljudstvo potrebuje od države, za katero njegovi sinovi trpe in padajo. Tudi ne potrebujejo narodi le kruha, ampak tudi svobode, da morejo živeti in se narodno razvijati na zemlji svojih prednikov. Zato mi vsi, ki se sredi naporov in nevarnosti vojne živo zanimamo za delovanje naši« ljudskih zastopnikov, kličemo le-tom: ne strašite se nobenega dela in boja v dosego pravic naroda, ki ga zastopate, ne bojte se zamere tistih, ki bi nas radi raz-edinili, ampak mislite, da boste po vojni daiali o govor n£*n, ki se molče borimo za srečnejšo bodočnost v habsburški državi združenih Slovencev! — Ta glas iz vojske daje primeren odgovor slcpilcem, ki bi zv estobo in nadčloveško samozataje -vanje naših bojevnikov hoteli izrabljati na najinfamnejk Tia najpodleji in najnemoral-neji način, ker na škodo istega naroda, ki je te bojevnike poslal na bojišče! Dobili so z bojišča odgovor, jim taka peklenska spekulacija_ne uspe, da jo bojevniki odklanjajo z ogorčenjem v duši! Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 11. do 18. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 1 slučaj škrlatice, 8 slučajev davice, 2 slučaja griže in 22 slučajev iegaria. Umrle so: po ena oseba za osep-nicami, davico in grižo in 5 oseb za le-garjem. Vojna dioklada za zidarje in zidarske težake. Konsorcij stavbenikov nam naznanja, da so člani konsorcija na tozadevno prošnjo delavcev določili za zidarje in zidarske težake vojno doklado v izmeri 20 odstotkov sedanje mezde. Pri tem se je za zidarje vzela za temelj mezda, ki je določena na podlagi veljavne pogodbe, za zidarske težake pa znesek 46 vin. na uro, torej običajno višino mezde. — Obenem stopijo iz veljave vsakoršni posebni dogovori, ki so se sklepali mei posameznimi delodajalci in delavci z oziroin na mezdo tekom vojnega časa. Zglede, ki so vr dni posnemanja, daje tukaj-nj^ slovenska tvrdka N. Grison v ulici Molin Piccolo. Odzivlja se vsakemu apelu na narodno požrtvovalnost. Vedno je med darovatelji in nab ratelji za družbo sv. C rila in Met< da in v druge narodne in d brodelne namene. Tako je ta tvrdka proslavila rojstni dan cesarja s tem, da je darovala 100 K v gotovini, po polovici za družbo sv. Cirila in Metoda, po polovici pa za vdove in sirote padlih vojakov, in 100 litrov vina za vojaški dom v ulici Coroneo. Posnemaj take zglede, kdor more — seveda primerno svoj m močem. Sloveu>ka Matica. Na naš poziv gg. poverjenikom se jih je že mnogo oglasilo. Last in poštenje jim! Nadejamo se, da jim slede s!:oro še mnogi, mnogi drugi. Og. poverjeniki naj blagovolijo vzeti na znanje in povedati članom, da izda Matica za 1. 1914 od kniig, namenjenih za to leto, tiste, ki so že popolnoma ali vsaj skoro dotiskane. Te knjige prejmejo vsi matičarji, ki so plačali članarino že tekom 1914. leta, ali ki so jo že plačali, ali jo plačajo letos za 1914. leto. Knjige pa, ki jih izda Matica na novo in jih dobe člani na novi račun, bo odbor šele določil. Proti Coiotom. V veleoficijozni reviji či-amo bridko priznanje, da so avstrijske vla- de storile lastni državi in lastnemu prebivalstva ogromno škodo, ker so v dolgih letih miru dopuŠCale Cožotsko ribarjenje v avstrijskem teritorialnem morju. Vzamemo na ? nanje to zakasnelo kesanje in z njim združeno priznanje, da je bilo s tem privilegijem avstrijsko gospodarstvo oškodovano za milijone vsako leto, zadr/an razvoj avstrijskega ribarstva in v silni meri oškodovana avstrijska aprovizacija To priznanje ima svojo posebno vrednost. Treba je namreč vedeti da so slovanski poslanci iz Primorja celih trideset let vse vlade in vse . pristojne čuvarje javnih koristi opozarjali na to škodo, a vsi ti sijajno plačani ministri in vsi ti nevredni primorski namestniki se niso nikoli hoteli zavzeti za stvar. Pino, Rinaldini, Goess in kakor so se že risali ti brezvestni možje, ki so namestnikovaii v Trstu, so dobro veri li, da bi slovensko ribarstvo čudovito vzcvetelo in obogatio deželo, če bi bil u-stavljen privilegij Čožctov, a ni jih bilo zganiti. Sedanje priznanje o tej sivari Je „lepa ilustracija, kako so različni ministri in tržaški name tniki znali vaiovati avstrijsko in slovensko korist. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja nasleđ-njih oseb: Bruno Pinciierle, rojen 1. 1895. v Trstu, dijak, sedaj odsoten; Alojzij Vi-sinžin, rojen 1. 1891. v Brazzanu, dijak, nazadnje praporščak 97. pešpolka. Oba sta osumljena zločina proti vojni moči države. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 20. t. m., se bodo od 9V* dopoldne do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca septembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer oi št. 211.701 do št. 214.600. ljubljanska kreditna banka ...... s Podružnica v Trstu - 1 '- -5 ' •■ Ulica Caserma štev. 11 » Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize« Daje predujme na vrednostne papirie in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. \ . . Vloge no Knjižice obrestuje 4% nstto Vloge na teKočI In žlro-račun nai&olje po dosouoru. =-------Obavija nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c. kr. razredne loterija. obuouuuuaBDĐĐaagĐncapngananaDPM DO —-----—---— O 3 □ ___ li a □ a □ □ o a a a a a a a a a aa wni atelje Bi Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizzl. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — J aa^nnan ^jnonuaancnaatsaaaaaann- ac DAROVI. — Tvrdka N. Griso.i ;e podarila v proslavo rojstnega dne cesarjevega 50 K za družbo sv. Cirila in Metoda, 50 K za vdove in sirote pa-ilih junakov, in 100 litrov vina za voja'ki dom v ulici Coroneo. aa sa (•S. PRiPOROČLJISE TURSKE n Trgovina Jestvln IVAN BIDOVEC, Trst. ul, Uampanil« 13 (iVg Ponterosso). Ima v zalogi: kon>leazirafto mivko, čokolado kavini nadomestek, čaj, marmelado, pa-radiioo kouservo, kocko za juho, žonf. sardiu« ter raznovrstne konserve — Pr stni Jamaika mm, konjak Martj. vermouth, ▼isnjevec ter ve& vrat mineralnih vod, vse po zmernih conah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA UVARNICA OSVALOELLA. Vi» Med a 26. Izdelovanje in popravi strojev in motorjev. Proračuni._ 991 Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Trt-t, ulica Valdiriro 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vp:sniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči fti Štedilniki M- ZEPPAR, ul.8. Giovanni« in 12. Najboljša Izdelovanja ia rajpopolnejia vrata. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, nlica San Nicold St. 25 (blizu Cona). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Ceno zmerne Po-tre/.ba točna. IflO Papir. VELIKA ZALOGA PAPI1UA za ovitke, papirnatih > rečic lastne tovarce — Valčki raznih barv in velikosti. Ceno zmerno. —■ Gastone Dollinar, Trst, Via dei Gelsi 16. ____256 Šivalni sttoji. DELNIŠKO DRt'ŠTVO ŠIVALNIH STROJEV S1NGER, Trst. Cor^o 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh prriklin. Polarnica z . popravljanje. 258 „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca^erma) Palača Via-nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst ulica Torrente 5t. 30. T. nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju« plesno obleke, obleko za poroke, bluze za gledališče itd. (7ene zmerne. 337 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plašče v od K 20-— naprej. 257 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda aa debelo RUGGERO GAM BEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. Lt IGI ZL'CL LIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan fitev. 2 Urad ulica Ghe^a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarn«, prodajalno itd. 239 Brivnica Trst, ulica Torrente št 13, vogal ul S. Giovanni, zraven Restavracije „Aurora". Točna higijemčna postrežbi. — Vodja F. Renčič. 7ž2 GAMBRINUS J vsaki veter g | ob 9 V« { velita mm predstava. ^ WW Vstopnina K t-- J Kdor Ima naprodaj I ZEMLJIŠČA v Trstu ali v okolici 1 naj pošli« svoja natančne pismene ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Zemljišča". Mno-foiotrffitl atelje Trst unco del Sivo it 12 (Drllliila) Trst Izvršuje vsako fotografično dalo kakor tuđi razglede, posnet'** notranjost lokalov, porceI.tnas:o ploS'e za vsakovrst. noo'nnnike mmwm POSfiBNOSTt POVSUNJI m V2&K2 FOTOGRAFIJ3 ^11 Kadi udobnosti goapL naročnikov sprejema naročil in jih ia-vršuje na domu, ev. tali zanaj mesta po najzmernej4ih Cenah z &Sotel In restavracija METROPOLE Trst, ulica S. ^icofd 32. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja Čistost. — Cene zmerne. ! Josip struchel I Trst, vogal Vin Marin Teresn-S. Coterlna | Novi dohodi voineaega blaga i za moške in za ženske obleke,v svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov u i, t i i t d. J IVAN KRŽS - Trs! Piazza San Olevannl 1. Tfllnrtfl kuhinjskih In kleUrskih potreb-fcUiUsil Sčin od lesa in pletenin, škafov, breut, febrov In kad. sodčekov, lopat, re« Set, sit in vsakovrstnih koiev, jerbascv In metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelane, zemlje, cmalla, kosi-tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke Itd Za gostilničarje pip?, kroglje, sesalje In stekleno posodo za vino I. t. d. I t. d. Trst. ul. M Mi, 42 Herraangildl Trocca TRST, nliC3 Burrferc vsccMa 8 ^ Ima veliko zatogo mrtvaških predmetov Vene! Iz porcelane in biserov, ve?.anl z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd, NajnlSJ« konkurentna cene. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšk v Trstu, ul. Poste vecch a 12, vogal uBIco della Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. w Plombiranje. UMETNI ZOBJE m^m Zldfsnii^ ' oTFE^ v Vrstu se Je preselila na Corso St 15 v blvio zl?.tarnlco O. ZercowTta & FlgMo. Velike izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. "5S59 ¥@lfiko skladišče klobukov e/ dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žepnih robcemoških nogavic itd. hd, K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. — PostreilŠa točna. Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina. Hranilne vloge •prejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre-^j II #1 večje zneske po do- Btuje po |4 |0 govoru. Trsevcee otvaija čekovne račune z dnevnim obrestovan jem. R.nknl davek pMiaj« udruga sama. Vlaga se lahko po eno krono. PeštEi-hraiiiničai raba 75J7L HUKI 16-04. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu nablrovana zadruga ^nMMajMini Jamstvo« unca L Froncesco šteu. zo. IL nastrople v hiši lista „Edinost" Posojila daje na e.abni kredit in na zastava proti plačila po dogovora. CJradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne škrinjlce, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA Kapital in rezerva K 13,200.000.— n Trst, Via Cassa di RispasmSo S (Lastno poslopje) w Kapital in rezerva K 13.20d.G£n.— FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAjA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.na, prijoritete, deklice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr< dnostne papirie in blago ležeče * javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. = menjalnica ===== VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vloge do dneva vzdiga. Rent ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in mkiznice na vsa tu- in inozemska tržišča. JL Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. St vhni krediti, rembours-krediii. Krediti prod dokumentom ukrcan ja. — Bor7na naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. _ URA3NE od 9 -1 pt>p. - « ■ ES KOM T M^mg