PoStnlna plačana v gotovfnL
Leto XIX., št. 43
Ljubljana, nedelja M, februarja 1938
Cena 2 Din
Upravništvo Ljubljana, Knafljeva 5
-	Telefon št 3122 3123, 3124, 3125 3126
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2.
-	Telefon št 190
Računi Dri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78 180 VVien št 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št. 7. telefon št 2440, Celje, Strossmaverjeva ulica štev 1. telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Moralni temelji narodne obrambe
Sleherni med nami je tako zaposlen z vsakdanjimi dnevnimi opravki in skrbmi, da si zjutraj, ko na hitro pregleda svoj dnevnik, ne vzame trenutka časa za premišljevanje o tragiki, ki leži v kratkih brzojavnih poročilih s španskih in kitajskih bojišč. Čitamo brzojavke o krvavih bojih in bitkah okoli teruelskih klancev in planin, na bregovih Guadarame in kitajskih ve-letokov. Pri tem skoraj nihče ne pomisli, koliko tragike, bolečin, trpljenja, ran, umiranja in strahot leži v sleherni vrsti teh kratkih brzojavnih poročil, ki beležijo samo kvadratne kilometre osvojenega ali izgubljenega ozemlja in tisoče za nje padlih žrtev. In vendar je še večina onih, ki čitamo danes naše dnevnike, sama prebila strahote svetovne vojne, ki je orala s svojim krvavim plugom tako globoko tudi do naši ožji slovenski domovini, da o naši širši onstran Drine in Dunava niti ne govorimo.
Potrebno in koristno pa je. da se v teh časih, ko krvave okoli nas zopet cele. generacije ljudi s prav takimi čuvstvi, hrepenenjem, ljubeznijo, upom in sovraštvom, kakor mi, čim večkrat zamislimo nazaj v vse ono. kar je bilo pred 20 leti in da skušamo oceniti dogodke okoli nas v njihovi resnični luči. po njihovem pravem pomenu. V podvojeni meri se nam nalaga ta dolžnost letos, ko smo v dvajsetem letu narodne svobode, ki je vstala iz krvi najboljših med nami, prelite zato. da bi bilo nam in našim potomcem duhovno in telesno bolje in lepše.
Ob prvih tednih 20. leta naše svobode in neodvisnosti posvetimo vsaj nekaj trenutkov njim. ki so izkrvaveli v strelskih jarkih zaklonih, kavernah ir. granatnih lijakih in ki počivajo danes v naglo izkopanih, plitkih grobovih. Spomnimo se milijona n?ših mrtvih, vseh teh brezimenih bataljonov in polkov, ki so umirali Drežeti vere v bodočnost in poslanstvo naše nacije. Poklonimo se njihovi žrtvi, ki je bila največja, kar jih more človek doprinesti Padli so. da bi s svojo krvjo odkupili za nas in naše potomce svobodo, neodvisnost in mir ter nas za dolgo, dolgo očuvali pred najhujšo šibo božjo, vojno. Zato in samo zato je umiral cvet našega rodu na vseh frontah, kjer se ie bila bitka med napredkom in reakcijo.
Umirali so za lepšo bodočnost svoje zemlje in naroda brez računov7 in špekulacij In ker so tako umirali, imajo tudi svoje pravice do nas in vseh onih. k "ridejo še za nami. Pravico, terjati oo slehernega, ki se ni zagrizel z njimi vred v črno zemljo, da brani, čuva in kreDi svobodo in neodvisnost države, k: sc ji oni udarili temelje s svojo srčno krvjo in svojimi belimi kostmi. Države se ne ustvarjajo sleherne kva-tre. niti vsako generacijo ne, temveč v stoletju morda samo enkrat. Pač pa lahko razpadejo in izginejo vsak trenutek, če ne stoji za njimi strnjena vojska na vse pripravljenih državljanov.
Ko se je končala svetovna vojna, ta najgroznejša preizkušnja človeštva v dosedanji svetovni zgodovini, so bili mnogi, ki so upali in verovali, da je bila zadnja. Na žalost se ta lepa pričakovanja niso obistinila. Toliko vojnih spopadov se je še razvnelo v teh kratkih dvajsetih letih kakor morda še nikdar poprej v enakem razdobju Res so bile in so te vojne pretežno lokalnega značaja, a za prizadete niso nič manj težke in tragične, kakor je bila za večino civiliziranih narodov svetovna vojna. Zato že one desavuirajo optimiste. ki so sanjali o večnem miru. A to še ni vse Vedno na novo se zbirajo na mednarodnem obzorju oblaki, se pojavljajo znaki ki prete z novim svetovnim požarom Res si jugosloven-ski narod ne želi ničesar bolj ko trajnega miru Res si naša država usoešno prizadeva, da bi z vsemi drugimi živela v prijateljstvu in sporazumu. Pa vendar. kdo bi mogel za trdno prerokovati, da vojna vihra, ako se razbesni, nebo potegnila v svoj vrtinec tudi nje. Neprevidno in nespametno bi bilo. če ne bi računili s to temno možnostjo, kakor si vsi želimo in kakor smo pripravljeni vse storiti, da ne pride nad nas.
Splošna sodba je. da bi bila nova svetovna vojna, če bi res zgrabila človeštvo, še hujša in še bolj uničujoča, kakor je bila ona pred dvajsetimi in več leti Borci bi ne bili v njej samo voiaki na frontah, temveč tudi vsa zaledia vse prebivalstvo daleč v notranjost držav Na srečo se v lokalnih vojnah zadnnh dveh desetletij niso na veliko uporabljali in se ne uporabljajo s^ruoeni Dlini. a kliub temu vid;mo koliko groze in trpljenja Dovzmčaio in koliko žrtev zahtevain letal-ke hnmbe že sedai med vsemi «loii prebivalstva tudi med otroki in ženami, med starčki in onemoglimi.
Nova svetovna vojna bi bila na žalost totalitarna vojna. V njej bi v vsej
MED LONDONOM IN RIMOM
Pomen Chamberlainovih razgovorov z italijanskim veleposlanikom
Grandijem v Londonu
London, 19. februarja, b. O včerajšnjem
razgovoru italijanskega poslanika Grandi-ja s premierom Chamberlainom se iz poučenega vira doznavajo naslednje podrobnosti:
Razgovor je bil v glavnem posvečen italijanskemu stališču v avstrijskem vprašanju ter razčiščenju italijanskega razpoloženja glede ureditve odnošaiev i Anglijo Grandi je angleškega premiera obvestil, da smatra Italija avstrijsko vprašanje za rešeno Glede streške izjave o neodvisnosti Avstrije lahko Anglra podvzame kako iniciativo v Rimu. vendar bi to ne imelo nikakega praktičnega rezultata, ker je italijansko zadržanje glede posledic berchtes-gadenskih razgovorov v skladu i nemškim stališčem in je kancelar dr. Schuschnigg postopal po Mussolimjevih navoddih.
Giede ureditve italijansko-angleških odnošaiev stoji Italija slej kc prej na stališču. da ie pričakovati praktičnih rezultatov v tem pogledu le v primeru angleškega priznanja abesinske aneksije.
Zunanji minister Eden je podal včeraj v spodnji zbornici še eno izjavo o Avstriji, povedal pa ni v bistvu nič novega Znova je poudaril, tia Anglijo ureditev avstrijskega vprašanja zelo zanima, da bo pa v ponedeljek podal nekaj konkretneiših izjav N*a vprašanje nekega socialističnega poslanca ali bo stopil v stike z državami Male antante. ki so svoječasno obljubile svojo podporo pri posvetovanjih, predvidenih
v strelki izjavi, je Eden odgovoril, da angleška vlada računa tudi s to možnostjo.
V političnih krogih mnogo razpravljajo o Grandijevem obisku pn Chamberlainu. Vedno bolj prevladuje mnenje, da ni v zunanjepolitičnih vprašanjih nobenega bistvenega nasprotja med Chamberlainom in Edenom, temveč da gre v vseh takih primerih. ko smatra premier za potrebno, da sam intervenira, za nekakšno razdelitev vlog, ki se zdi od časa do časa nujna. V kolikor je v tem pogledu mogoče govoriti o razlikah, se v g^vnem nanašajo samo na metode dela. ne pa na cilj.
Tako Eden kakor Chamberlain sita dejansko zagovornika zbližan'a z diktaturami (Eden je to pred kratkim sam poudaril v svojem govoru v Birminghamu.) Oba hočeta doseči sodelovanje z Nemčijo in Italijo, razlika je samo v tem. da je Eden mnogo boli skeptičen od Chamberlaina. ki bi rad z enim samim zamahom odstranil vse nevarnosti iz neposredne angleške bližine Chamberlain je do neke me-e pripravljen na kolonialne koncesije napram Nemčiji. Italiji pa bi za primer sporazuma obljubil gospodarsko in finančno pomoč. Eden je nekoliko bolj hladen in rezerviran v tem pogledu ker je mnenja, da bi morali tudi Italija in Nemčija nekaj nuditi za prmer da bi j'n.a šla Anglija na roko. kajti sicer b' bila angleška dobra volja za sporazum kve:emu le izraz angleške slabosti. Razvoj dogodkov- po Chamberlai-
Danes Hitler!
Nemški državni zbor se bo sestal ob 13. ter bo po Hitler* jevem govoru zasedanje zopet zaključeno
Berlin, 19. febr. br. Po vsej Nemčiji so izvršil: danes zadnje priprave za jutrišnji govor kancelarja Hitlerja pred državnim zborom, ki ga pričakuje z veliko napetostjo vsa mednarodna javnost. Vse na-rodno-socialistične organizacije so sklicale posebna zborovanja, na katerih bodo skupno po rad u sledili Hitlerjevim izvajanjem. po govoru pa priredili posebne manifestacije Hitlerju in avstrijskim narodnim socialistom. Po odredbi oblasti morajo jutri dati na razpolago vse svoje prostore vse restavrac je gostilne, kavarne. kinematografi, gledališča n sploh povsod. kjer je kakšna večja dvorana, da todo lahko sledili Hitlerjevemu govoru tudi oni. ki sami nimajo sprejemnikov.
Krollovo opero, kjer bo zasedal državni
zbor, kakor tudi vso bi žnjo okolico, so danes pregledali in zastražili posebni oddelki Hitlerjevih zaičitnih formacij.
Zasedanje državnega ztoca se bo pričelo tcino ob 13 Po kratkem otvoritvenem govoru maršala Goringa bo takoj povzel besedo kancelar H t'er, po njegovem govoru pa bo zr.sedanje zaključeno.
Razen vseh nemški, radijskih postaj bodo prenašale Hitlerjev govor tudi vse avstrijske, madžarske, italijanske ia švicarske radijske postaje, ter praška ra-dio-postaja n. O polnoči bedo prenašali Hitlerjev govor posnet na gramofonskih ploščah, za prekemerske kraje in bodo prenos prevzele vse postaje v Kolumbiji, čilu, Urugvaju in Montevideu.
Nova Francova ofenziva pri Teruelu
Francove čete so se zopet močno približale mestu, ki je
v republikanski posesti
Barcelon s, 19. febr. AA. Nacionalistični oddelki so izvedli včeraj hud napad v odseku Siere Corde. nekaj kilometrov vzhodno od Teruela Vladne čete so se morale umakniti. S pomočjo letalstva se je nacionalistom posrečilo omajati fronto vladnih čet. Boli še trajajo Republikanski oddelki se energično up;rajo na Sv. Barbari, da preprečijo obkoljevalni manever pri tej točki, ki obvladuie mesto.
Salamanca. 19 febr AA. O včerajšnji zma gi nacionalistov pri Teruelu poročajo, da <-o sedai vep nacionalistične čete zbrane na vzhodnem obrežju reke Alfambre. Topništvo
strahoti neomejeno zavladal nauk, da namen posvečuje sredstva Za ta namen. za dosego zmage, bi bojujoči tabori brez pomisleka in obzirov posegli po vseh, prav vseh sredstvih, ki bi mogle nasprotnika oslabiti in poraziti. Jasno je, da bi take preizkušnje in žrtve mogel prestati le narod, ki se zaveda, za kaj trpi in za kaj se bori. Premalo zaveden in premalo strnjen narod bi moral kmalu omagati in se zrušiti. Zaradi tega vidimo vseoovsod. kako narodi polagajo vedno večjo važnost na moralno stran svoje obrambe, na svojo duševno in čuvstveno oborožitev. da govorimo z izrazi današnjih dni. Zavedajo se. da bodo iz morebitnega novega svetovnega viharja izšli le oni narodi, ki so prekaljeni v ognju žive vere v poslanstvo svoje države in svojega naroda ter prežeti volje, do poslednjega diha braniti svojo svobodo in neodvisnost
Tudi mi v Jugoslaviji moramo imeti tako stanje stvari vedno pred očmi. Posebno veli a to tudi za nas Slovence. Dovoli je bilo. da smo po ogromni večini šli v svetovno vojno brez zavesti, čemu naj se bijemo in žrtvuiemo tako da je lahko Cankar ooisal misel našega človeka o vojni z besedami- »Vojsk' je oač taka da se ljudje koljejo z noži sekaio s sabliami in streljajo s miškam' Kolikor več jih pnknlieš in oo^treV* toliko bolite ie nobeden ti n5č ne reče To je voicka'« Narod ki bi ga v taki miselnosti zaj°la nova svetem* katastrofa, v preizkušnji ne bi obstal
in letala ščitijo prodiranje pehote. Sovražnik je na taktično važnih mestih postavil pravi zid 800 strojnic sovjetskega, francoskega. severnoameriškega in eeškoslovaške-« ga izdelka. Dasi je bila rdeča obramba zelo obsežna, so izgube nacionalistov razm j-rom; ma:hne Nacional;stična pehota je v kratkem času zasedla 20 utrjenih višin. Postojanke. ki so bile do več?ra zavzete, -o 5 do 8 km vzhodno od reke Alfambre Nacionalistične čete so sedai 2 km pred Cor-belanom. ki ie približno 10 km severovzhodno od Teruela. Zavzele so tudi postanke južno od Corde.
Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj so naše čete nadaljevale prodiranje ob reki Alfambri. Zlomile so sovražni odpor in sijajno zmagale. Zavzele so Verti-eo de Camoiglio in vrhova El Choio in To-rano in tudi vrhove 1283. 1246. 1061. 1047 in 1015. Navdušenje čet je velikansko. Sovražne izgube so težke. Samo v enem odseku je padlo nad 1000 miličnikov Ujeli smo 875 miličnikov in zaplenili ogromno voinega materiala Posebno delavno je bilo letalstvo.
Na estremadurski fronti je sovražnik trikrat napadel v odseku Arguijen in Jelamez. bil pa je odbit. »V petek smo zavzeli važno sovražno postoianko Cortiio dela Oza.
Teruel ogrožen
Saragossa, 19 febr. AA Včerajšnja zmaga nacionalistov severno od Teruela je spravila branilce mesta v tak položaj, da ne bodo mogli dolgo vzdržati Nacionalisti pritiskajo na Teruel na črtah ki segajo do ceste Camin Real-Alacaniz Republikanci razpolagajo samo z dvema važnima postojankama severno od Teruela. z ma«'vom Sv Barbare in z Ma=auetom Niun padec, ki ie neizogiben, bo pomenil tudi padec Teruela
Papanin rešen
Moskva, 19. febr. br. Z ledolomilca »Tafmira« poročajo brezžično, da so danes končno rešili Papanina in tovariše. Ledolomilca »Tajmir« bi »Murman« sta po težavni po« prodrla tik do ledene plošče, na kateri |e bilo Papan»novo taborišče ter sta vzela na krov vse člane ekspedic'je, vse Instrumente ter vso važnejšo opremo taborišča. Oba ledo'om'lea sta takoj nato krenila nazaj proti Jngu*
novj pobudi lansko poletje je dal prav
Edenu. V poučenih krogih pravijo, da se Chamberlain spušča v pogajanja s prevelikim zaupanjem. Eden pa ostaja nezaupljiv tudi. kadar se pogaja.
Navzlic vsemu sodijo na poučenih mestih. da je sedanji trenutek zelo ugoden za nov angleški poskus zhližanja z Italijo, kajti odgovorni angleški državniki so še vedno mnenja da Mussolmi v avstrijskem vpra:anju še ni povedal svoje zadnje besede Zato pričakujejo tu. da bo premier Chamberlain nadaljeval svoje naoore za zbližanje z Italijo in da ie v prihodnjih dneh pričakovati v tem pogledu nekaj njegovih novih pobud, v katerih bi bila prikrita angleška diplomatska reakcija na poslednje dogodke po berchtesgadenskem sestanku avstrijskega in nem?keea kancelarja To je morda glavni razlog, zakaj nočejo sedaj v Londonu s prehudim pesimizmom še boli poslabšati mednarodnega položaja ki je nastal po tem sestanku.
Važna seja angleške vlade
London, 19. febr. o. Veliko pozornost je v vsej pol:tični javnosti in v d'p'omat-skih krogih izzvalo nenadno sklicanje današnje izredne seje angleške vlade. Angleška vlada se sestaja v sobotah le v res izrednih razmerah. Zadnja sebotna seja je bila meseca januarja 1. 1936 na večer pred odstopom kralja Edvarda VIII.
Današnja seja je trajala nad tri ure in
je bila posvečena v prvi vrsti vprašanjem, ki se tičejo razvoja položaja v srednji Evropi, zlasti v zvez z novim položajem Avstrije. Druga glavna točka so bila pogajanja, ki naj bi se pričela z Italijo.
Kar se tiče Avstrije, je angleška vlada sklenila prepustiti pobudo Franci j , bo pa podpirala vsako akcijo, ki stremi za tecn, da se zajamča samostojnost in neodvisnost Avstrije
Glede pogajanj z Italijo so se znova pojavila v vlad sami precejšnja nesoglasja. Min. predsednik Chamberlain je osebno prevzel pobudo za razgovore z italijanskim poslanikom Grandijem. Pripravljen je sprejeti vse glavne zahteve Italije ter izločiti z pogajanj vprašanja Španije, italijanske propagande po radiu in italijanskih posadk v Libiji. Zatrjujejo, da bo ponovno stopil v stike tudi z Mussolni-jem. Njegov cilj je namreč ponovno oživljen je strelke fronte čeprav ne misli pri tem na sklen:tev kakega novaza pa/leta.
Odgovor, ki ga je sporočil angie:ki vlada ital janski poslanik Grandi na njeno vprašanje glede Avstrije, je angleške vladne kroge zadovoljil- Italija ne m sli za sedaj zavzeti glede Avstrije n kakega posebnega stališča ter je pripravljena pristati na splošna pogajanja na temelju sklepov streske konference skupno z An-gl jo in Francijo.
Tudi Delbos bo podal ekspoze
Pariz, 19. febr. b. Pre* sednik zunanjepolitičnega o ibora parlamentu je ob\ e4:l Sa-ne tega odbora, da je zirn n;: minister sprejel povabilo odbora, naj b čimpre. podal eksno-e o sedanjem medn- rednem položaju. Delbos bo poročal oiberu v č--tnek. Verje*no je. da bo Del ci« e dni p -7.va' vse francoske poslanike v tujini na skirpno posvetovanje.
Borba za Avstrijo
Avstrijski uradni list naglaša, da v zvezi z berchtesga* denskim dogovororn ni pričakovati več v Avstriji nobenih novih ukrepov
Dunaj, 19. febr. br. Današnji dunajski listi ob'avljajo ofic:ozna poročila, ki posebno poudarjajo, da so reforme, ki so postale potrebne v zvezi z berchtesgadenskim sestankom in dogovorom, končane. Vse. kar je bilo potrebno za boljše razmerje z Nemčijo, je sedaj izvrieno in so netočne vse napovedi, ki govore šc o nadajnjih calekosežnih reformah. Uradna »\Viener Zeitung« poudarja, da spadajo med reforme. ki so bile potrebne: 1. Preosnova vlade, ki jo posebej obeležuje prevzem notranjega in varnostnega ministrstva po narodnem socialistu Sevss-Inquartu. 2. Splošna amnestra ki je že do kraja izvedena. 3. Sprejem narodnih socialistov v domovinsko fronto S temi ukrepi je storjeno vse. kar je bilo za sedaj potrebno V tem okviru se bo sedaj razvijal notranjepolitični položaj Avstrije in ne bo nobenih novih ukrepov več.
Avstrijskim narodnim soc:alis'om je dana sedai možnost zakonitega dela. toda le v okviru patriotične fronte 'n drugih avstrijskih ustanov, kakor objavljajo ofici-elno. To delo se bo moglo razvijati le na podlagi avstrijske ustave, k' izključuje vsako ustanavljanje političnih strank. V zvezi s temi prepovedmi bo nemška država izdala ukrepe, ki naj prenretijo. da bi se nem;ka narodno socialistična strarka vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Sedanji način gospodarske izmenjave z Nemčijo bo ostal neizpremenien in tudi v denarni politik; se ne bo nič spremenilo. Da bi se zboljšali gosnodarski odnošaji med Avstrijo in Nemčijo, pa bodo v trgovinskem ministrstvu ustanovili odsek za trgovinsko sodelovanje med obema državama, ki mu bo načeloval dr Ficshbock, ravna-teli avstrijske zavarovalnice.
Vodstvo domovinske fronte je sklenilo, da moraio vsi narodn socialisti, ki vstopijo v domovinsko fronto, priseči, da bodo branili avstriisko neodvisnost. Nadalje pravi uradno poročilo predsedstva domovinske fronte, da se domovinska fronta ne more de'iti ali pa ceniti vendar na bo dopustila. da se njeni člani lahko bolj zani-
majo za nemško idejo ali pa za socialna vprašanja. Najvažnejši je sklep, da bodo izključeni vsi Avstrijci, ki bi s svoj:m delom sabotirali delo za pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo.
Hitler j evske manifestacije v Gradcu
Gradec, 19. febr. w. V zvezi z amnestijo polit:čnih jetnikov se je danes vršila v Gradcu velika nacionalna manifestacija. Nad 20.000 oseb je z baklami, zastavami s kljukastimi križi ter med vzklikanjem »Živel Hitler!« korakalo skozi notranje mesto. Na Franzovem trgu se je nato vršilo zborovanje, na katerem so govorniki poudarjali veliko važnost berhtesgadenske-ga dogovora. Do 9. zvečer pri manifestacijah ni prišlo do nobenih izgredov. Policijske straže so se zadržale popolnoma pasivno ter so pustile mirno pasirati množice.
Nove Hitlerjeve zahteve
Basel, 19. febr. o. »National-Zeitung« poroča z Dunaja, da je notranji minister Seyss-Inquart, ki se je davi vrnil iz Berlina, prinesel avstrijski vladi nove zahteve kancelarja Hitlerja, po katerih naj bi se narodnim socialistom dovolilo svobodno nošenje hitlerievskih znakov in izobešanje hitlerjevskih zastav. Prav tako naj avstrijska vlada zajamči narodnim socialistom popolno svobodo organiziranja in zbo rovanja. Končno zahteva H'tler. naj se am-nestria razširi tudi na člane takozvane avstrijske lesije. ki so zaradi svoiega politič-neea udeistvovanja pobeenili iz Avstrije v Nemčijo, kier so osnovali pod imenom av-striiske leeiie svoio posebno organizacijo. Po infonnaciiah lista so v dunajsk-'h klerikalnih krosih zelo ogorčeni nad temi zahtevami ter naslsšaio. da b: izpolnitev teh zahtev pomenila de^an^ko visto=merje-nie Avstriie. Zato ie verjetno, da bo av-=tri'cka v^ada te zahteve odklonila, zlasti še. ker bi to pomenilo tudi razpad patriotske fronte.
Kaj hoče Nemčija od ČSR
Zanimiv članek v ugledni angleški reviji o položaju češkoslovaške „med svobodo in nevarnostjo44
London, 19. febr. b. V »Contemporary Rewiew«, ugledni angleški reviji za zunanjepolitična vprašanja, je izšel članek »Nemčija in Češkoslovaška«, k: podrobno analizira zlasti zahteve tretjega rajha glede sudetskih Nemcev. Članek navaja dva glavna pogoja ki jih današnja Nemčija postavlja Češkoslovaški za ureditev medsebojnih odnošajev: odpoved vseh zavezniških pogodb, s katerimi se je Češkoslovaška zavarovala, ter priznanje takšnih pravic Henleinovi stranki da bi imela v bodoče vpliv tudi na češkoslovaško zunanjo politiko. Po izpolnitvi teh dveh pogojev bi nato Nemčija v kompenzacijo priznala nedotakljivost češkoslovaških mej in bi se navidezno tudi za usodo sudetskih Nemcev ne interesirala ve ker se zaveda, da bi z nemškimi Sudeti pridobila izrazito nasfve kraie. ki bi nieno gospodarstvo samo obremenili. I z srn Ha samostntae češkoslovaške *nnanV onl^Ve M bila notemta-kero komofri^a"« * ustvaritvi'o r>enn*ke-»a	"a	meV »'»«ti pa
z pfm^v« ""■••titvijo iredentističnih teženj glede Sodetov.
Čehoslovaki teh pogojev ne morejo sprejeti, ker bi to pomenilo njih popolno predajo volji Berlina. Iz nekdanjega avstrijskega vazalstva bi prešli v nemško vazal-stvo. Zato je razumljivo, njih stališče, da raje izkrvave do zadnjega moža kakor da bi dopustili samo možnost take kupčije v svojo škodo. Pri vsem tem še vedno lahko upajo, da bodo s svo.iimi zunanjepolitičnimi zvezami preprečili usodno vojno v srednji Evropi in s tem ohranili svo.io samostojnost. V praških uradnih kroinh sodijo namreč, da todi današn ja Nemci ia ne bi vzdržala vojne na dve strani In da Je zato navzlic vsem nasprotnim pora vem le malo verjetno, da bi Nemci zgrabili za ->rA*fe t devizo o razbitin Češkoslovaške.
Članek zakMučuie vprašanie: Kai sledi iz tega za Ansliio' Angpja naj. koi;kor le mo^e. podore na nore za spo^arum med Čehoslovaki in Nemci. obe"°m pa nai stori vse. kar 1e v nieni moči da ore-nr-p^- na. -ti>nok tok®«? noto*aia v srednii Evropi in v	"Titnh. da b5 Nemci smat^T svojo
morebitno vujno že v naprej za dobljeno.


Seja narodne skupščine
Včeraj je bila seja samo dopoldne, v ponedeljek pa bo samo popoldne — Govorniki JRZ za unitarizem
Beograd, 19. febr. p. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Po odobritvi zapisnika je bilo objavljeno, da je finančni minister predložil naknaden predlog o izpremembi in izpopolnitvi računskega dela predloženega državnega proračuna brez finančnega efekta, namreč brez povečanja ali zmanjšanja. Ta predlog je bil izročen v razpravo finančnemu odboru.
Nadalje je verifikacijski odbor predložil poročilo, ki predlaga naj se verificira mandat odvetnika dr. Rudolfa Doboviška iz Celja, ki je bil izvoljen za poslanca na listi dr. Mačka v srezu Šmarje. Ker proti njegovi izvolitvi ni bilo nobene pritožbe in je bilo poročilo verifikacijskega odbora sklenjeno soglasno, je dr. Dobovišku tudi skupščina priznala mandat narodnega poslanca brez debate.
Zatem je bilo objavljeno sporočilo notranjega ministra dr. Korošca, da bo odgovoril na nekatere interpelacije, ko bo zbral potrebne podatke. Med drugimi je navedena tudi interpelacija poslanca dr Fuxa zaradi razpusta akademskega društva Jadran v Ljubljani.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik Stevan Cirič odgovoril na kratki vprašanji poslancev Jeremije Protiča in Voje Laziča.
Jeremija Protič (JNS) trdi v svojem vprašanju, da sc vladna večina abstinira od sej narodne skupščine ter prepušča opoziciji vse obravnavanje državnega proračuna. Ker je predsednik skupščine Stevan Cirič ob priliki polemike s poslancem Mirkom Do.šenom izjavil, da je opozicija dolžna sodelovati pri proračunski razpravi in da mora čuvati dostojanstvo parlamentarizma. vprašuje predsednika Stevana Ciri-ča ali je voljan oprostiti sc pn opoziciji /aradi očitka, da nič ne dela. Predsednik Cirič je odgovoril, da je opozicija napačno razumela njegove besede, ker je hotel samo reči. da narodni poslanci po poslovniku svojih govorov nc smejo citati in da ne srnejo prekoračiti odmerjenega jim časa.
Posl. Voja Lazič je vpraša! predsednika skupščine, zakaj ministri ne prisostvujejo skupščinskim sejam. Predsednik Cirič je
odgovoril, da je o tem že večkrat razpravljal s člani vlade, da pa ministri niso vedno svobodni, da bi mogli prisostvovati sejam skupščine. Ko pa se bo pričela podrobna razprava bodo ministri posameznih re-sorov prisostvovali sejam in, poslušali kritiko narodnih poslancev.
V proračunski razpravi je prvi dobil besedo posl. Zarija Joksimovič (JRZ), ki je zagovarjal politiko vlade. Poveličeval je jugoslovensko idejo in načelo unitarizma ter ostrS obsoja! vse one. ki še vedno napadajo jugoslovcnska načeia in širijo teorijo v treh narodih. Obširno je govoril o zgodovinskem razvoju Jugoslavije in ostro napadal separatiste. Glasoval bo za proračun, ker je prepričan, da bo vlada dosledno izvajala jugoslovensko politiko.
Posl. Milan Petkovič (Neodvisni klub) je nad dve uri razpravljal o politiki vlade, zlasti pa o povišanju proračuna za nad eno milijardo. Glasoval bo proti proračunu.
Posl. Djura Mikašinovič (JRZ) jc najprej obširno razpravljal o narodnem in državnem edinstvu, nato pa je govoril o prilikah v savski banovini. Med njegovim govorom je prišlo često do hudega prerekanja med vladno večino in opozicijo.
Posl. Rista Grdjič (JNS) je obširno razpravljal o prilikah v državi in o položaju tiska. Omenjal je pri tem tudi prepoved znane revije »Javnost«. Razpravljal je o ozadju in posledicah konkordatske borbe. Obširno se je bavil s politiko JRZ, zlasti z razmerami v Sloveniji in v Bosni. Govoril je tudi o prilikah v zadružništvu in gasilstvu ter končal svoj govor z izjavo, da bo glasoval proti proračunu
Zadnji govornik na današnji seji je bil zastopnik madžarske narodne manjšine Gavro Szanto (JRZ). ki je zagotavljal lojalnost Madžarov do Jugoslavije. Ob 14. je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne ob 16.
Zakaf ja dr. Dobovisek šel v skupščino
,,Hrvatski dnevnik" objavlja njegovo pismo dr. Mačku
Zagreb. 19. f3br. o. Nocojšnji »Hrvatski dnevnik« piše pod naslovom »Zakaj je Dobovisek še! v skupščino« med drugam:
»Dr. Dobo višek, ki je bil pri zadnjih volitvah Izvoljen v šmarskem srezu v Sloveniji na listi dr. Mačka in ki ie te dni odšel v beograjsko Narodno skupščino je dal novinarjem daljšo izjavo o razlogih svojega koraka. V izjavi trdi, da so ga na ta kora.k prisilile politične razmere in zamerja dr. Mačku: 1. da ga ni nikoli pozival na seje KDK, 2- da nihče od Slovencev, zlasti pa on, ni bil poklican, da so-podpiše zapisnik o sporazumu združene opoz cije z cfrip 8 oktobra 1937, 3. da so vodilni hrvatski politiki večkrat zahtevali Prekmurje in Belo Krajino za Hrvatsko. Končno naglasa ,da so v njegovem volilnem srezu tako težke gospodarske razmere, da bo lahko več koristil svojemu srezu in slovenskemu narodu, če zapusti po-1 tiko abstinence in vstopi v narodno skupščino Kct odgovor na vse to je po našem mnenju najboljše, če v celoti objavimo pismo, ki ga je dr. Dobovisek o priliki svojega odhoda v Narodno skupščino poslal dr. Mačku. To pismo se glasi;
Celje, 7. februarja 1938 Zelo spoštovani gospod predsednik!
Kakor vas je najbrže že obvestil dr Lončar. se je moje gospodarsko stanje tako poslabšalo, da stoj'm tik pred katastrofo. Davčna uprava v Celju, kateri dolgujem 25.000 din, je že vkjnižila svojo terjatev na mojem posestvu, zaplenila razne nepremičnine in mojo pisarno ter je nameravala že uvesti dražbeni postopek, ki sem ga sedaj začasno z velikimi prošnjami ustavil. Baš letos je sto let, odkar je moj ded kup;l naš dom v Št. Jurju. Ravno tako zahteva Mestna hranilnica v Celju, kateri dolgujem okrog 130.000 din, plačilo ter mi sicer grozi s tožbo in me bo izpostavila dražbi, oziroma celo konkurzu, s čimer bi bil popolnoma uničen. Stavljen mi je torej nož na vrat. Akcija pri Prvi hrvatski štedioni-ci, ki jo je za mene izvedel dr. Reberski, žal ni uspela, ker so bili pogoji Praštedio-ne taki, da jih ni bilo mogoče izpolniti. Zaradi tega je tudi ta pomoč padla v vodo. Gospodarska sloga v Zagrebu me je prav tako izročila zaradi posojila 10 000 din odvetniku dr. Franiču. ki mi grozi s tožbo, če ne nlačam do 10. t. m.
Kai mi je storiti? Ali naj uničim sebe in svojo rodbino? V skrajni sili, ko ni od nikoder pomoči zame, sem moral žal priti do sklepa, da ni druge pomoči, kakor da grem v parlament in da verificiram svoj mandat To je grozen korak za mene. ki sem vendar bil vsa ta leta požrtvovalen in neustrašen borec za naše ideje. A sedaj moram storiti ta usodni korak proti svojemu prepričanju. To je nekaj groznega in tipim težke duševne borbe.
V nedeljo 6. februarja na seji delovnega odbora v Ljubljani sem dal izjavo ter tudi odložil vse svoje funkcije v delovnem odboru in v konzorciju »Slovenske vasi«, da ne bi ta moj usodni korak, ki ga moram napraviti zaradi višje sile, da rešim sebe in svojo rodbino, škodoval slovenskemu kmečko-delavskemu pokretu. Izjavljam vam pa, zelo spoštovani gospod predsednik, da bom ostal zvest veliki ideji osvoboditve slovenskega in hrvatskega kmet-skega naroda ter da se bom tudi nadalje boril z vsemi silami za dosego naše svobode.
Prosim vas, zelo spoštovani gospod predsednik, da uvidite moj težki položaj in da ne obsojate preostro tega mojega koraka, ki ga moram napraviti v najhujši stiski. Izvolite preprečiti, da me v listih HSS (»Hrvatski dnevnik« in »Seljački dom«) ne bodo zaradi tega preostro napadli. Bodite prepričani, da vam bom ostal vedno zvest in veren soborec ter da bom očuval do vas najgloblje spoštovanje in zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem— Dr. Dobo-višek 1. r.«
»Hrvatski dnevnik* pravi dalje: »Ko je dr. MaPek spreiel to pimo, je smatral, da dr. Dobovisek sicer nd junak, da pa mu zato ne
bovišek na bi bil tega prepričanja, da lahko krase človeka. Zaradi tega je na prošnjo dr. Doboviška res dal ^Hrvatskemu dnevnikuc samo kratko sporočilo, da je dr. Dotovišek iz osebnih razlogov izstopil iz delovnega odhoda kineteko-delavekega pokreta v Sloveniji. Dr. Dobovišku pa se ie zahotelo, da bi nastopal kot nekak poseben borec in dal političen pomen svojemu koraku. Vidimo pa samo to: ea bi bilo dr. Mačku uspelo, kakor je iskreno stremel, urediti ekonomske razmere dr. Doboviška, ta ne bi dala! vprašanja od tega. ali je kdo od Slovencev podpisal sporazum združene opozicije ali na. Tudi ne bi prišla v vprašanje pripadnost Prek-murja in Bele krajine Sloveniji in dr. Do-dr. Maček sprejel to pismo, je smatral, da dr-pomaga desolatnim razmeram šmarskega sreza se tem, da e poslanskimi dnevnicami sanira svoje lastne desolatna razmere. ALi ne bi bilo bolj pametno, ako bi dr. Dobovisek pobasal dnevnice in molčal?«
Minister dr. Spaho v Milanu
Milan, 19. febr. AA. Danes popoldne je prometni minister Spaho s svojim spremstvom o -iskal tovarno »Breda« in sicer oddelek za izdelavo novega električnega vlaka. Ogledal si je nove tipe motornih voz, nato p« oišed na veliko milansko postaio in prisostvoval manevriranju, ki so ga opravljali po radiu. Dalje so jugosloveneke-mu prometnemu ministru razkazal i delovanje najnovejših avtomatskih zavor
Seja Jugoslov. društva za ceste
Beograd, 19. febr. o. Jutri bo tukaj eeja glavne uprave Jugoslovanskega društva za ceste. Uleležili se je bodo delegati vseh delov države. Diavsko bainovino bosta zastopala predsednik društva dr. Vrhunc in načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne. Na seji belo sklepali tudi o povabilu društva za ceste v Ljubljani, naj bi se v dneh 4. in 5 junija t. 1. priredi! v Ljubljani prvi jugoslovenski kongres za ceste v zvezii s prvo cestno razstavo.
Nesreča v rudniku
Zaječar, 19. febr. p. Snoči se je v rudniku Srpski Balkan, ki je last bivšega ministra Gjorgja Genčiča, pripetila huda nesreča Ker so oporniki v rovu popustili, je velik plaz zemlje :n premoga zasul tri delavce- Dva so izkopali, tretjega pa še niso našli. Izmed prvih dveh je eden v bolnišnici že umrl, drugi pa je tako hudo poškodovan, da bržkone ne bo ostal živ.
Iz državife službe
Beograd. 19. febr. p. V 6. skupino sta napredovala učitelj Josip Titan v Puconcih ter učiteljica .losipina Vodišetk v Šmarju v ljub-ljanki okolici.
Za vršilca dolžnosti šefa šumske uprave v Gornji Lendavi je imenovan inž. Anton Cetinc, doslej uradniški pripravnik.
Požar na francoski križarki
Pariz, 19. febr. o. V pretekli noči je izbruhnil požar na križarki »Strasbourg«, ki je dogotavljajo v ladjedelnici Saint Na-zare. »Strasbourg« je ena izmed najmodernejših francoskih križark, ima 27.500 ton ter je tik pred dovršitvijo. Požar je nastal v strojnici ter je zavzel tak obseg, da so ga le z največjim naporom pogasili šele po treh urah. Vzrok požara še ni znan. Sumijo, da gre za sabotažo. Uvedena je stroga preiskava.
Železniška nesreča pri Veroni
Milan. 19. febr. w. Brzi vlak Milan—Be-netike ie danes pri San Martinu v bližini Ve-rone zavozil v tovorni vlak Lokomotiva brzega vlaka je skočila s tira ter se z več vagoni prevrnila. Strojevodja in kurjač sta se ubila, nekaj potnikov pa je več ali manj ranjenih.
Beležke
Razpis občinskih volitev za 48 občin
»Službeni list« banske uprave objavlja razpis banske uprave, s katerim se dolo^-jo za nedeljo, 27. marca, občinske volitve za 48 občin. Volile bodo občine:
v srezu Brežice: Brežice; v srezu Celje: Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij pri Celju in Žalec; v srezu Črnomelj: Draga tuš; v srezu Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Rem-šnik; v srezr Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v srezu Laško: Laško; v srezu Lendava: G en ter ovc i; v srezu Litija: Šmartno pri Litiji; v srezu Ljubljana: Želimlje; v siezu Ljutomer: Razkrižje, Štrigova in Veržej; v srezu Logatec: Stari trg; v srezu Maribor desni breg: Crešnje-vec, Laporje, Poljčane, Slov. Bistrica in Spodnja Polskava; v srezu Maribor levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Rupert v Slov. gor. in Sv. Trojica v Slov. gor.; v srezu Murska Sobota: Bodonci, Can-kova, Gornji Petrovci, Grad, Kupšinci, Martjanci, Pečarovci. Pertoča, Puconci, Selo v Prekmurju in Šalovci; v srezu Ptuj: Kog, Ormož, Središče in Svetinje; v srezu Slovenjgradec: Slovenjgradec Šmartno pri Slovenjgradcu Šoštanj in St. Ilj pri Velenju.
V	prekmurskih Genterovclh so razpisane volitve zato, ker je lanske volitve upravno sodišče v Celju razveljavilo. V ostalih občinah pa so razpisane nove volitve na osnovi prekomasacij, odrejenih z zadnjim prekomasacijskim ukazom v jeseni preteklega leta.
Odgovor posl. Pleskoviča
Včerajšnji »Slovenec« je seveda tudi o govoru nar. posl. Rudolfa Pleskoviča v skupščinski proračunski razpravi poročal na svoj znani način. Posl. Pleskovič nas naproša, naj objavimo naslednji njegov odgovor
»V svojem govoru sem izrekel tudi besede: »... ali nikjer ne najdete toliko neresnice, klevet in sofizma, kakor v (slovenskem) klerikalnem časopisju«. Poročilo »Slovenca« o seji narodne skupščine in mojem govoru samo potrjuje, kako resnične so bile moje besede V svojem poročilu naj bi prinesel »Slovenec« še to, da vsi slovenski poslanci JRZ odlično obvladajo srbohrvatski jezik in da govore svoje govore na pamet. Ako bi bil dostavil še to, bi s tem svoje resnicoljubno poročilo še izpopolnil. — Rudolf Pleskovič, narodni poslanec.«
V Zagrebu zopet poskušajo z novo stranko
Beograjsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da se je zbrala skupina hrvatskih meščanskih politikov, ki pripravljajo ustanovitev »Hrvatske avtonomistične srtanke«. Priprave za ustanovitev stranke so baje že skoro dozorele. Izdelana so že pravila in bo stranka v kratkem prijavljena ministrstvu notranjih del. V zvezi s tem snujejo nekateri hrvatski politiki v Zagrebu tudi »Hrvatski avtonomistični klub«. Nova stranka bo naslednica bivših frankovcev ter bo imela skrajno hrvatsko nacionalistični program. Glavno svojo borbo bo vodila proti dr. Mačku, ker so frankovci mnenja, da je s svojimi prijatelji preveč popustljiv in da bi zlasti moral že davno prekiniti vse odnošaje z bivšimi samostojnimi demokrati ter likvidirati Kmetsko demokratsko koalicijo.
Približno enake informacije imajo tudi zagrebške »Novosti«. Ker pa so se slične vesti že ponovno pojavljale, a se je vsak tak poskus kaj kmalu 'zgubil v pesku, bo treba tudi sedaj še počakati, ali bo imela najnovejša akcija kaj več uspeha.
Preiskava o šibeniških dogodkih
Splitska »Nova Doba« javlja iz Sibenika, da je uvedena obširna preiskava o sobotnih tragičnih dogodkih ob priliki predavanja voditelja Dimitrija Ljotiča. Do sedaj je bilo aretiranih 24 demonstrantov. Vsi so bili zaslišani na policiji ter pozneje prepeljani v sodne zapore.
V	zvezi s šibeniškimi dogodki je objavil v hrvatskih listih posl. Dane Skarica daljšo izjavo, v kateri zavrača trditve, da so pri demonstracijah sodelovali tudi komunisti. Po njegovih informacijah so bili demonstranti »samo zavedni hrvatski omladinci, ki so videli v Ljotičevem prihodu drzno izzivanje.«
Novo banovinsko posestvo v Halozah
»Slovenski gospodar«, mariborsko podeželsko glasilo JRZ, poroča: »Banovina se pogaja za posestvo v Halozah in je upanje, da pride do pogodbe prej, kakor bodo objavljene te vrstice. Poslanec MIha Brenčič prodaja svoje posestvo v Pristavi banovini. Cena trenutno še ni znana.«
Pikre besede krščansko socialnega glasila
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, razmišlja o gospodarskem centralizmu in prihaja do zaključka, da »bo Slovenija tako dolgo zapostavljena, dokler bomo samo z besedami udrihali po centralizmu, samo zabavljali čez čaršijo in Beograd, sami pri sebi kleli nad vsem. dejansko pa podpirali vse. kar brusi nož, ki reže meso z našega narodnega telesa ... Tudi tisti bi že morali vendar enkrat napraviti praktičen zaključek, ki so že spoznali vso kvarnost sedanjega sistema, a so še vedno tam. kjer se dela prav nasprotno, kakor so njihovi nazori. Spoznajmo, da nič več ne pomaga samo zabavljati, čez pol ure pa že ploskati in glasovati za tistega, ki vse to pomaga vzdrževati.«
Glasilo ministra Djordjeviča o španski vojni
V	Beogradu izdaja Glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug, ki jo vodi minister brez portfelja Voia Djordjevič. tednik »Zemljoradnička zadruga«. Lastnik lista je minister Djordjevič. Zadnja številka objavlja informativen članek o zadružništvu v Soaniji Med drugim stoji v tem članku:
»Španski kmet je pOstai dve sto let po odkritju Amerike največji siromak. Njegov položaj je bil več kakor obupen. Razpet je bil med veleposestnike plemiče in veleposestnico . t »b - ' • Slovita verska preganjanja, inkvizicija, so razpenjala španski narod v preteklosti. Neurejeni, naravnost obupni gospodarski odno-
| Rusija ima 160 podmornic
Praga, 19. febr. d. Po aiioimacijah *Ce-akega Slova« lz Moskve ima Rusija sedaj 160 podmornic z 200 do 600 tonami, izmed katerih jih je v baltskih vodah im na Belem morju 72, na Črnem morju 30 in na Daljnem vzhodu 58. 40 podmornic Se grade in bodo v kratkem izgotovljene. Vse obalne baterije na Daljnem vzhodu, kakor tudi ob Baltiškem in Črnem morju, so motorizirane.
General Epp
pojde v Tripolis
MOnakovo, 18. febr. AA. Vodja oddelka za kolonije, general Epp bo odpotoval na povabilo libijskega guvernerja maršala Balba in predsedn ka italijanskega senata Federzonijja v Tripolis, kjer bo proučil italijansko kolonialno upravo.
in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu J« dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež. prhljaj in Izpadanje las. To dejstvo je naSlo takoj praktičen primer pri Trilysinu. Ker TRILV-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las.
Banski svet je konča! svoje letošnje zasedanje
Ljubljana, 19. februarja.
Banski svet je danes zaključil svojo proračunsko zasedanje. Obravnaval je proračun dohodkov, o katerem je načelnik finančnega oddelka dr. Orel podal kratko poročilo, in pa proračun Bednostnega sklada. Obenem je bil prečitan pravilnik o proračunu in bednostnem skladu, nakar se je vršila zaključna debata, h kateri se je prijavilo 13 govornikov. Popoldne se je zasedanje zaključilo.
Načelnik dr. Orel je poročal o proračunu dohodkov. Poviški dohodkov se pričakujejo na osnovi stvarnega zvišanja šolske doklade od 26 na 35%, uvedbe nove trošarine na jedilno olje po 1 Din za 1 kg, nove banovinske takse na prevoz blaga z motornimi vozili v višini državne pavšalne prevozne takse in predvidenega zvišanja banovinskega deleža od skupnega davka na poslovni promet (od 2.9 na 1C milijonov.) V smislu ukrepov centralnih oblasti so se morale nekatere postavka tudi znižati. tako na osnovi uredbe o mešanici bencina s špiritom od 100 na 35 din za 100 kg in doklade k dopolnilni prenosni taksi od 100 na 50%.
Banovinski svetnik Božič je zatem prečital podrobni proračun dohodkov, iz katerega izhajajo predvsem nove, odnosno povišane postavke 16.494.000 din cd '65'/c šolske doklade, 850.000 od trošarine na jedilna olja in 400.000 din od banovinske takse za prevoz blaga z motornimi vozili. Prečital je tudi proračun Bednosfnega sklada, po katerem bo izdanih za javna dela 3.5 milijona, za zaposlitev višje kvalificiranih brezposelnih 0.65, za prehrane onemoglih, brezposelnih in revnih otrok 1.1 in za vzdrževanie javn:h humanitarnih institucij 0.45 milijona din. Izredni proračun je uravnovešen na skupni postavki 6.58 milijona din.
Isti referent je nato prečital še pravilnika o rednem in izrednem proračunu. Pravilnik k rednemu proračunu banovine določa v prvem svojem členu višino občnih izdatkov na 129.793.902, izdatkov za banovinske zavode pa na 47,394.482. tako da bodo izdatki znašali skupno 160,976.932 din in prav toliko tudi dohodki. V 9. členu je naštetih vseh 25 banovinskih doklad, trošarin in taks.V drugem poglavju podaja pravilnik posamezne banovinske trošarine in davščine ter določila o sankcijah. Novo banovinsko trošarino na jedilna olja bodo prodajalci plačevali na podlagi mesečnih obračunov najkasneje do 10. vsakega meseca, pristojnim organom pa bodo morali tedensko predlagati svoje dnevne izkaze o prodaji olja. Za olje, proizvedeno
iz lastnih sirovin na lastnih napravah zgolj za domačo .porabo, se trošarina ne bo pobirala. Banovinsko takso za prevoz blaga z motornimi vozili bodo pobirali in odvajali banovinski blagajni oni finančni uradi, ki pobirajo enako visoko državno pavšalno vozninsko takso.
Končno je bil prečitan še pravilnik za Bednostni sklad, ki je ostal nespremenjen.
Govorniki, ki so se oglasili k razpravi, so skoro vsi poudarjali, da ima banovina premalo finančnih virov, ker je država tudi po uvedbi banovin obdržala skoro vse vire za sebe. Kakor pri drugih razpravah, so tudi pn današnji razpravi o dohodkih postavljali zahteve po decentralizaciji in finančni samostojnosti banovin. Zahtevali so večjo dotacijo iz osrednjega banovinskega fonda, v katerega se steka de! poslovnega davka. Slikali so krizo slovenskega kmetijstva, zlasti še vinogradništva. Poudarjali so. da bi morala banovina imeti mnogo višji proračun, ako bi hotela vsaj za silo ustreči potrebam prebivalstva.
Seja je bila opoldne za tri ure prekinje^ na. Na popoldanski seji je med drugimi ljubljanski župan dr. Adlešič očital »Jutru«, da je baje neresnično poročalo o novem pravilniku o trošarini na vino. Ta trošarina ni nova in rudi ni zvišana, temveč je poostrena le kontrola nad prometom vina. Ta kontrola pa je potrebna. V teku nadaljnje debate jc bilo predloženih tudi danes več resolucij, tako da se jih je skupno nabralo 16. Vse vsebujejo razne med razpravo podčrtane zahteve, kakor povečanje radijske postaje, večje državne prispevke za ccstna dela v banovini, decentralizacijo prosvetne uprave, ukinjene mono-polizacije šolskih knjig, odpravo kuluka za javne namcščcnce, občo decentralizacijo uprave, finančno samostojnost banovin itd. Vse resolucije so bde soglasno sprejete
Dr. Lesikovar iz Maribora se je zahvalil banu za vodstvo zasedanja banskega sveta. Prosil ga je. naj bi kar najbolj mogoče uvaževal izražene želje in predloge. V svojem govoru je ban dr. Natlačen izjavil, da so sredstva banovine mnogo preskromna. da bi bilo mogoče ustreči vsem željam in potrebam. Da se bodo dosegli res vidni uspehi, se sredstva ne smejo preveč drobiti. Končno se je ban zahvalil članom banskega sveta za sodelovanje ter izrekel zahvalo tudi uradništvu banske uprave. Ob 18.30 je današnjo sejo in t njo zasedanje banskega sveta zaključil.
Dve oceni dogodkov v Avstriji
V oceni sprememb, ki so se izvršile v Avstriji smo mogli svoje misli le deloma izreči in smo morali našim čitateljem zlasti ostati dolžni odgovor na vprašanje, kakšne neposredne posledice nastajajo iz novega položaja za našo državo in še posebej za nas Slovence onkraj in tostran Karavank. V naslednjem objavljamo glav ne misli iz obeh merodajnih organov JRZ, ljubljanskega »Slovenca« in beograjske »Samouprave«.
»Slovenec« poudarja, da nam mora biti, čim bolj prebiramo poročila iz Avstrije, tem bolj tesno pri srcu. Na Dunaju se je zgodilo nekaj, kar bo imelo usodne posledice. Naša država je do sedaj v svoji zunanji politiki stala na nepremakljivi črti avstrijske državne samostojnosti. To je osnovna zahteva jugoslovenske zunanje politike, spričo narodno-socialistične dinamike pa postaja to načelo osnovna os zunanjepolitičnega življenja Jugoslavije sploh. »Slovenec« upa, da bo Jugoslavija znala pretehtati ta položaj, ko je po zlomu avstrijskega odpora navalila teža 75-milijonskega duhovno tako rekoč enako usmerjenega nemškega naroda na našo severno mejo. S tem so stopile v nevarno območje tudi severne pokrajine naše države. Nemštvo je že od davno načrtno gradilo svoj most do Jadranskega morja, ki gre preko Slovenije. Sedaj bo skušalo, mnogo lažje kakor prej. nadaljevati svojo pot proti Jadranu. To nevarnost mora ju-goslovenska država vzeti v poštev. »Slovenec« zatrjuje, da nima razloga dvomiti o tem.
Se posebej žalostni pa so, pravi dalje ljubljansko glasilo JRZ, razgledi s stališča slovenskega naroda. 2e sedaj je bil na Koroškem glavni sovražnik našega rodu narodni socializem. Sedaj, ko je ta narodni socializem postal v Avstriji odločilen, se bodo koroški Slovenci znašli pred nasprotnikom, proti kateremu nimajo nobenega orožja več. »Slovenec« poziva hitre in učinkovite ukrepe ,ki naj pridejo predvsem iz slovenskega naroda samega, Jugoslavija pa naj jih — »uzakoni«....
Povsem drugače ocenjuje spremembe v Avstriji glavno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava«. Najprej ugotavlja, da pred stavlja nova avstrijska vlada sintezo sodelovanja dveh nemških narodov in njen pomirljivi duh bo vsaj za nekaj časa zagotovil ustaljenost najbolj občutljivega terena v Evropi. V težki zablodi so bili oni, ki so mislili na možnost novega trikota Dunaj—Praga—Pešta. Jasno je bilo. da bo
i v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo ▼ zadnjem trenutku spregovorila kri pred-i nikov.
»Samouprava« nato podčrtava Hitlerjevo izjavo, da noben nemški vojak nikdar ne bo napadel Avstrije in da se pogreška iz leta 1866 ne bo več ponovila. Igra odvračanja Dunaja od njegove življenjske funkcije je morala na kraju propasti pred potrebo sporazuma z Berlinom. Postavlja se samo še vprašanje, ali bo mogel v cilju čim obsežnejšega sodelovanja sporazum s političnega polja kreniti tudi na gospodarsko. To se bo šele videlo. Važno je, da je konec privida, ki ga je do sedaj gledala Evropa. Avstrija je našla svoje izgubljeno ravnotežje. To nas njene sosede more samo razveseliti. Pomirjenje duhov v Avstriji prinaša miren ton v vso široko po-dunavsko področje. Razdražljiva psihoza je pregnana z dnevnega reda in odpirajo se vrata pametnim dogovorom za osigu-ranje tako potrebnega miru v tem delu Evrope...
Kakor je videti, si ti dve oceni v osnovi nasprotujeta in druga drugo desavurirata
Stari in onemogli delavci
bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti
samo za ona obdobja zapo-slenja — za katera so bili prispevki dejansko plačani.
Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidskega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zakona o zavar. delavcev).
Delodajalci
se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati
šaji in nesramno izkoriščanje kmetov pa je privedlo v sedanjosti do državljanske vojne španskih kmetskih sužnjev.«
Vremenska napoved
Zemiinska vremenska napoved: Po večini oblačno vreme v vsej dTžavi, v južni polovici nekaj megle. Toplota bo na se-veru nekoliko padla, na jugu pa se tao dvignila
Zagrebško: Oblačno, verjetno »neg, zme*.
UO toplo.
Dunajska: Mraz. od do 4mm ribat* no, severni vetrovi.
Naši kraji in ljudje
Počastite? ravnatelja Mirka Poliča
V torek bo svečana premiera Mozartovega »Dona Juana1
Ljubljana, 19. februarja.
Z vprlzoritvijo Mozartove opere >Doo Juan« bo v torek zvečer združena proslava 25 letnega umetniškega dela ravnatelja opere g. Mirka Poliča, čigar osebenost je znana po vsej naši državi, pa tudi izven njenih meja in čigar ime se je ob najrazličnejših glasbenih prilikah proslavilo na kar najlepši način.

Rodil se je 3. januarja 1890 v Trstu kot dn tiskarnarja Poliča. Leta 1908- je ma-turiral na gimnaziji Zgodaj je pokazal svoj dar in veselje do glasbe ln se zato posvetil strokovnemu študiju. 15. maja leta 1913. je prejel spričevalo o zaključnem izpitu na konservatoriju G. Verdi v Trstu, in v letu 1914/15 je obiskoval konser-vatorij Tartini, o čemer priča frekventa-cijsko spričevalo. Med tem se je že pridno udejstvoval v tržaškem muzikalnem življenju, ki6r je bil zborovodja šentjakob-čanov, nato redni kapelnik Dramat čnega društva, ter je kot tak vodi] vprizoritve različnih slovenskih tn drugih oper: Ksenija, Prodano nevesto, Zrinjskl itd., k: so mu pripomogle do prvih uspehov in priznanja, V Trstu je deloval v gledališču 2
leti iu 5 mesecev, nato ga najdemo v Osd-jeku v Narod kazalištu od l./IX. 1915 do 15./XI 1923. Tu se je z vso njemu lastno prizadevnostjo in delavnostjo zavzel za opero ter jo dvignil na omembe vredno višino. Od 16. novembra 1923. do 18- avgusta 1924 je vršil v Zagrebu na Narodnem kazalištu dolžnost sekretarja opere, od njegovega odhoda od tam pa do 30. maja je bil v isti funkciji v beograjskem Narodnem pozorištu. Dne 30. maja 1925 pa je postal ravnatelj ljubljanske opere in torej deluje pri nas že neprestano nad 12 let
Odveč bi bilo govoriti o podrobnostih njegovega delovanja saj ni Ljubljančana, ki bi ne poznal naše opere, njenega nivoja, njenega repertoarja in njenih stremljenj. Vsak, kdor je imel kdaj priliko videti direktorja Poliča pri delu, mu mora priznati resnično požrtvovalno delavnost ln prizadevanje, da bi bila naša opera zavod, ki dostojno predstavlja slovensko glasbeno umetnost.. Pr znati mu moramo, da ima za seboj leta težkega dela, ki so prinesla naši operi lepe uspehe, plodovite sezone z uspelimi predstavami, številne krstne predstave domačih tn tujih oper, skratka živo stremljenje, da nudi obč n-stvu pester in izbran muzikalni repertoar. Podrobneje bomo o njegovem ielu izpre-govorili v torek, omejujemo se danes bolj na podatke o življenju odličnega glasbenika.
Med skladatelje, ki so mu posebno ljubi, spada Mozart in zato s1 ga je izbral za svojo proslavo. Zrežiral in dirigiral bo »Don Juana«, delo v katerem prihaja Mozartov slog v neštetih odtenkih do bl»-stečega izraza. Torkova premiera bo večer. posvečen umetniškem delu zaslužnega moža. ki je vložil v svoj ž vljenjski poklic vse svoje sile in moči, da bi 'ispevala slovenska umetnost kar najlepše na našem domačem odru. Občinstvo se bo imelo priliko oddolžiti mu za njegovo stremljenje in za njegove dosežene uspehe.
Nemci slavijo Vtika Karadzica
Odlično prirejena spominska akademija v Monako vem
Monakovo. 18 februarja. dve srbski baladi, posebno znano »Klag-
V sredo je prineslo »Jutro« oceno prof. | gesang der edlen Frau des Asan Aga« Lil-
Murkove knjige- Das Original vor. Goethe* Klaggesang von der edlen Frau des Asan-Aga (Asanaginica in der Litteratur und im Volksmunde durch 150 Jahre) Naključje pa je naneslo da se je dva dni po tem (17 februarja) vršila v Monakovem spominska proslava 150-ietnice rojstva Vu-ka Karadžiča.
Proslava, ki jo je priredila Nemški akademija se je vršila v domovini Monakov-skega kluba Na njo so prišli odlični predstavniki tukajšnjega znanstvenega kroga Našega poslanika v Berlinu pa je zastopal lektor srbohrvaščine na berlinski univerzi dr Milovič Seveda je bila polnoštevilno zbrana tud' naša kolonija v Monakovem Glavni govornik je bi! univ prof M Tri-vunac. ki je tudi predsednik nemško-jugo-slovenskega društva v Beogradu.
Svečanost je otvoril s pozdravnimi besedam? predsednik Nemške akademije, rektor monakovske univerze dr. Kolbl. ki je v toplih besedah pozdravil prof Trivunca kot gosta m še posebno kot bivšega mo nakovskega študenta Zatem je še govoril prof G Gesemann iz Prage.
Kot uvod v slavnostni envor fe Leonora Ernstova citirala v Goethejevem prevodu
ly Schmidtova pa je z občutkom zapela dve Brahmsovi pesmi.
Potem je prof Trivunac v več ko eno-urnem govoru »Goethe in jugoslovenska narodna pesem« razčlenjeval Goethejeve stike z južnimi Slovani Dolgo časa se je tudi mudil pri Vuku Karadžiču m Kopitarju Glede Goethejevib prevodov srbskih narodnih pesmi posebno Hasanaginice je poudarja! zanimive duševne okolščine. ki so v tistem času privedle Goetheja, da je priče! prevajati srbske balade S posebnim poudarkom se je potem -e ustavil pri najnovejši Murkovi štud;ji o Goetheievi »Hasanaginica« m je iz nje citiral nekatere važnejše odlomke.
Izbrano občinstvo se je s prisrčnim odobravanjem zahvalilo prof. Tnvuncu za usoela izvajanja.
Po oficielni proslavi se je v klubskih prostorih Monakovskega kluba vršila večerja, kjer se je tudi mnogo razpravljalo o iskrenem kulturnem sodelovanju med fugosla-vijo in Nemčijo Eden prvih korakov bo skorajšnja ustanovitev stolice 7a rrbohr-valski in slovenski jezik na monakovski univerzi.
Zdenko Mrmolja
Pregled lanskega kriminala v Ljubljani
Statistika je nekoUko zadovoljivejša od prejšnjih let
Ljubljana, 19. februarja
Poročilo o gibanju kriminala, ki ga je pravkar objavila policijska uprava za področje velike Ljubljane nam kaže za lansko leto vsaj delno razveseljivejšo sliko kakor predlanskim, število aretacij, ki je na področju naše policije zneslo v letu 1936. nič manj kaor 6094, je lani padlo na 501S. s čimer se stanje znatno približuje številki pred tremi leti. Izmed aretiran-cev je bilo 1819 izročenih sodišču, 1490 drugim oblastem, na svobodo izpuščenih je bilo 1709 Prijav zaradi kaznivih dejanj so varnostni organi podali 12.345 (v oklepaju stanje predlanskim: 14.741), pri dežurnem uradu na policijski upravi pa 4107 (1370) število policijsko kaznovanih oseb ki je predlanskim doseglo 5230, Je letos padlo na 4600.
Umora, najtežje vrste zločina, poročilo
za lansko leto ne navaja, prav tako Je ostala prazna rubrika o detomorih.
Uboji so bili lani izvršeni 3. težkih telesnih poškodb 22 (25), požigi 4 (2), ropov 9 (2) število tatvin je padlo na 1777 (1874), njim se pridružuje 86 poneverb (125) in 168 prevar (171). Zanimivo je, da je padlo tudi število primerov s ponarejanjem denarja in razširjenjem falzifi-katov na 30 (49) Nesorazmerno pa se je lani razširilo po mestu Ln periferiji beračenje, ki ga policijsko poročilo označuje pod značko »delomržnost«. Proti prosja-kom so policijski organi nastopali lani nič manj ko v 3216 primerih (1501), kar nas opozarja, da se mnogi izmed nesrečnikov, ki jih je doba brezposelnosti vrgla iz tira, kljub postopnemu izboljšanju gospodarskih razmer ne morejo več vrniti k redu in delu.
Zaradi odprave plodu je policija preganjala 5 žena (13). Splošnih pregreSkov zoper spolno moralo beleži poročilo 13 (22), posilstev 10 (9). Kaznivih dejanj zoper javni red in mir je bilo 612 (844), nasilstev proti javnim organom 14, žalitev in klevet uradnih oseb 8. Sem spadajo tudi lahke telesne poškodbe, ki jih Je bilo 167, in pa prestopki prekoračenja policijske ure, ki so padli od 192 na 180, ter ka-Ijenja nočnega miru, ki so prav tako padli od 1302 na 1010. Ropi, tatvine, poneverbe in goljufije go skupno povzročili blizu 2*i milijona dinarjev škode, oškodovancem pa je bilo povrnjenih samo 1% milijona. Od-gnanih je bilo iz Ljubljane 1170, izgnanih pa 93 oseb.
NajžalostneJSo sliko razrvanih socialnih
Neredna s4ažica
upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje In ima prijeten okus, je

ta moralnih
samomorov. Lani si Je na področju policijske uprave vzelo življenje nič manj kakor 54 ljudi. Predlanskim je statistika zapisala samo 44, a leto poprej samo še 22 samomorilcev. Poizkušenib samomorov je bilo lani 40. predlanskim 34, leto poprej 27. Temu tragičnemu poglavju naj pripišemo še številke o prostituciji, saj pomeni ljubezen za denar nekašen moralni samomor ženske. Lani Je imela policija s pocestnicami opravka v 240 primerih, predlanskim samo v 117. Med njimi je bilo 37 začetnic (32), sodišču je bilo izročenih 97, v bolnico oddanih 71, v prisilno delavnico 8.
Izredno visoko Je tudi Število prestopkov cestnega policijskega reda in uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih:
3257. Raznih cestnih nezgod, pri katerih je intervenirala policija, je bilo 160 (169), med njimi karambolov med vozili 130 (134). Da ima naša prometna policija iz dneva v dan več opravka, je pač v največji meri v zvezi z dejstvom, da na naših cestah stalno rase število vozil. Ob pri-četku leta 1937. je bilo vsega skupaj registriranih 884 motornih vozil, med njimi 458 potniških. 160 tovornih avtomobilov in 266 motornih koles. Do konca leta je priraslo 14 potniških, 1 tovorni avtomobil in 70 motornih koles. Biciklov je bilo na pričetku leta 15.058, ob Jtoncu 16.302. žalostna je samo usoda fijakarskih voz, ki so lani vnovič nazadovali od 150 na 135.
Na očeta je streljal
France Žunkovič obsojen pred mariborskim sodiščem
Maribor, 19. februarja.
V Sesteržah se je pripetil dne 19. novembra 1937 tragičen dogodek, ko je sin s puško nameraval ustreliti svojega očeta. Pri posestniku Zunkoviču so bilr namreč čestokrat prepiri in je že večkrat prišlo do hudih nastopov med starim Janezom žunkovičem in njegovim 38 letnim sinom Francem žunkovičem. Kritičnega večera pa sta se oče in s n zopet sporekla in je končno sin stekel v sobo, pograbil dvocevno lovsko puško ter iz daljave 4 do 5 m oddal proti svojemu očeta dva strela, ki sta zadela očeta v levo stran glave, tako da se je zgrudil na tla in v mlaki krvi obležal nezavesten. Hudo. ranjenega očeta so takoj odpremili v bolnišnico, kjer so
mu zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje, sin pa je odšel k sosedom ter jim poveial, da je očeta ustrelil in da Je mrtev, čaka) je mirno na orožnike, ki so ga aretirali.
Epilog žalostnega dogodka je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom, kjer se je moral zagovarjati 38 letni Franc žunkovič, obtožen da je nameraval usmrtiti svojega očeta. Pri razpravi je Žunkovič izpovedal da ni hotel očeta ubiti, ampak da ga* je hotel samo prestrašiti. Oče je pri razpravi prosil za svojega sina, naj ga sodišče oprosti v-sake kazni. Senatni predsednik s. o. s. dr. Turato pa je po krajšem posvetovanju razglasil sodbo, da je France žunkovič obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije.
Po nedolžnem zaprt zaradi uboja
Žalostni dogodek v sveti noči pojasnjen
Lttija, 19. februarja
Včeraj in danes je bilo skoraj po! Šent-lamberta v Litiji. Na sreskem sodišču so zasliševali priče v zadevi znanega božičnega dogodka, ko je bil na poti k polnoč-nici zaboden 17-letni Milan Grošelj, sin posestnika, po domače Komulčarjev iz Jarš pri Št. Lambertu Fantje so se bili nasrka-li žganja in so bili na poti skozi Senožeti precej glasni. Razdelili so se v več skupin. Grošljev Milan je stekel za prvo skupino, s kolcem je kresni! nekoga po glavi, takoj nato pa se je zgrudil s krikom: »Na pomoč, zaboden sem!« Obležal je negiben. Ko so mu odpeli suknjo so našli na trebuhu široko rano, iz katere so mu uhajala čreva.
Prenesli so ga v bližnjo hišo. Na pomoč so poklicali dr. Lebingerja iz Litije, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Milan je takoj potem, ko je bil zaboden, zatrdil, da ga jp usekal Viktor Ocepek. mežnarjev sin z Jablat.c Maščevalno so nato planili fantje na Ocepkove-ga. ga pobili na tla in ga močno pretepli. Med pehanjem pa se je Ocepku, ki je bratranec ranjenca Milana, posrečilo izmuzniti se in pobegniti v temen gozd. kjer se je skril pred napadalci. Vsega pobitega so naposled našli zagorski orožniki in ga odpeljali v zapor Ocepek ie venomer zatrjeval. da je nedolžen, vendar je moral od-sedeti doslej dva meseca v preiskavi. Iz Litije so ga odvedli v ljubljanski zapor.
Žalostni dogodek je vzbudil v št Lambertu mnogo ogorčenja, posebno še. ko je iz Ljubljane prišlo sporočilo, da je Milan Grošelj podlegel že naslednji dan po prevozu Njegova mati je zbolela in tudi njo sc morali prepeljati v bolnišnico, kjer ji žalost za sinom ne da do okrevanja
Zadnje čase se je pa začelo med fanti šušljati da Viktor Ocepek menda le ni kriv Eden izmed udeležencev božičnega pretepa je raztrosil okrog, kaj mu je usodno noč povedal prijatelj Ivan Ostrožnik, 20-letm posestnikov sin iz Vod c na Čolni-šami Ko se je zgrudi! do »n rti ranjeni Milan Grošelj, je potegni' Ostrožnik svojega prijatelja iz gneče. Natn ie Ostrožnik pokazal prijatelju okrvavljen nož in mu rekel: »Glej, s temle sem zabodel Komulčar-jevega!« Potem je Ostrožnik obrisal krvavi nož ob hlače, ga zaprl in vtaknil v žep.
Prijatelj je tedaj Ostrožnika ukoril: »Kaj se boš neki bahal, saj si pijan. Saj se še pretepati neznaš. pa se boš klal'« — Ostrožnik je pa le trdil svojo: »Dobro sem ga štihnil!«
Po dvadnevnem zasliševanju prič se je sum močno zgostil okrog Ivana Ostrožnika Ko so mu zdaj sporočili, da bo ostal v priporu. se je naenkrat skesano vdal in priznal. da je res zabodel Milana Grosija Nato je Ivan Ostrožnik izpovedal nekatere podrobnosti žalostnega dogodka. Bil je v prvi skupini fantov. Tedaj ie pritekel nekdo za njim — bil je Milan Grošelj — stisnil je Ostrožnika z eno roKo za vrat, v drugi pa je imel kol, s katerim je Ostrožnika udaril f>o glavi. Ostrožnik je bil za trenutek omoten, nato oa je hitro segel v žep po nož in zamahni! po napadalcu Udarec je bil usoden. Prereza1 je Grošljevemu Milanu suknjo, obleko in trebuh . . Ostrožnik sicer trdi, da je napadalca le rahlo sunil in da je bržčas zadal kdo drugi Gro-šlju smrtni udarec. Toda zdravniško spričevalo trdi da je imel umrli Milan Grošelj le eno rano.
Zdaj. ko je Ostrožnik v preiskovalnem zaporu, so se odprla vrata V;ktorju Ocepku. ki je po nedolžnem sedel za zapahi. Ljudje se sprašujejo, kako je mogel umirajoči Milan osumiti bratranca. No, fantje so bili pač opojent, noč je bila temna in tako ga je laJiko zamenjal. Kakorkoli, dogodek je dovolj žalosten, da vzpodbuja vnovič k odločni zahtevi: Fantom ne dajajte žgane pijače! Nož mora iz fantovskih roki
In memoriam
Roman M. Bradaška
konjeniški kapetan I. ki. in slušatelj II. letnika višje šole vojne akadem je
Beograd, 18. februarja Pred dobrim mesecem dni je bil še čil in zdrav, a v nedeljo 20. t. m., ob trideset-dnevnici njegove smrti se bo v beograjski stolnici brala maša zadušnica za njim.
Roman Bradaška je bil po rodu Ljubljančan. Ko ga je po težki operaciji grla doletela smrt, še ni dopolnil 33. leta starosti. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, potem pomorsko akademijo v Bakru, pa je nato dovršil gimn. v Beogradu in 1.1923.
lepo in dobro ohranjeno perilo.
i
če vzameš vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
>*o nomoVon]e 4,nsUo W*
stopil v vojno akademijo, katero je s svojim 51. letnikom dovršil s prav dobrim uspehom leta 1925. in je tedaj postal konjeniški podporočnik. Služil je v Zagrebu, Nišu in Skoplju, a v letih 1931. do 1933. je bil komandir v obmejni četi na bolgarski meji. Skoraj vsepovsod, kjer je služboval, je bilo moštvo njegovega oddelka večinoma slovensko in je bil pri njem zelo priljubljen. Višji so ga cenili zaradi njegovega kremeni tega značaja, temeljitega znanja, hitrega in ostrega pogleda, smelosti, energije in odločnosti, podrejeni pa so ga spoštovali m ljubili zaradi njegove pravičnosti in prijaznosti. Prav posebno 3e je izkazal kot odličen vojak v onih pravih vojnih spopadih pri obrambi vzhodne meje naše države.
Pokopali so ga 20. januarja 11. na beograjskem pokopališču. Pogreba se je udeležilo poleg velikega števila meščanstva nad 150 oficirjev vseh rodov vojske z upravnikom vojne akademije diviz. generalom Vladimirom Cukavcem, kontread-miralom Julijanom Luterotijem, konjeniškim brigadnem generalom Dimitrijem Predičem in artiljerijskim brigadnim generalom živoradom Božičem na čelu Prisotni so bili vsi konjeniški oficirji beograjske garnizije in delegacije vseh komand. Ko so se konjeniški kapetan I. stopnje Bogoljub Vukovič v imenu konjeniških oficirjev 51. letnika nižje šole vojne akademije, konjeniški kapetan I. st. Nikola Pe-kič v imenu tovarišev 38. letnika višje šole vojne akademije in naposled vojni kurat g. Kotnik z izbranimi besedami poslavljali od pokojnika, se je zasoLzilo marsikatero oko, in sicer ne samo na meščanskih obrazih. Saj se niti sam upravnik vojne akademije ni sramoval solze, ki mu je spolzela po strogem vojaškem licu za njegovim vrlim. toliko obetajočim gojencem, katerega je nemila usoda tako iznenada položila v grob.
j Tvoj a prerana smrt je občutljiva izguba za našo vojsko, zlasti za Tvoj rod vojske, za našo sodobno in s slavo ovenčano konjenico, ki izgublja v Tebi vrlega, neustrašnega vodja*, je govoril ob njegovi rakvi njegov tovariš kapetan Pekič in zaključil: *Naj Ti je lahka ta jugoslovenska zemlja, katero si toliko in tako iskreno ljubil. Slava Ti!«
In bodi tako!
Pomagajte
svojemu zo.mjz.-ij niku, da Vam ohrani zob« l
Tisoči zobozdravnikov priporočajo KOLVNOS zaradi njegovega antl septičnega ln ustne bafc terlje uničujočega učinka. Uporabljajte Ko lynos ln s tem varujete svojo zobe ln dlesna.
Povečajte bleek svojega ameiUJaJ* KOLVNOSOM.
Vareujte — kupit« veliko tubo!
„Luč naprednjakarstva"
Zakaj so Brežice ostale brez elektrike
VelecenjerJ gospod urednik!
Ker je dnevnik »Slovenec« v svoji 37. Številki dne 15. februarja t 1. pod gornjim naslovom objavil glede elektrifikacije občine Brežice članek, ki se v bistvenih točkah nahaja v popolnem nasprotju z dejansko resnico, smatram kot predsednik te občine za svojo dolžnost, zadevo ponovno pojasniti in Vas radi tega prosim za objavo naslednjega odgovora:
»Slovenčev« člankar pravi v uvodu, da je na seji banskega sveta g. Tratnik Josip stavil nekaj konkretnih vprašanj, zakaj Brežice še do danes nir-.ajo dobre(!) elektrike in kje je glavna ovira, ker da si prebivalstvo tega zapostavljanja Brežic ne zna razlagati Odgovoril da mu je ravnatelj inž Rueh ter iz njegovh izvajanj se je baje podala (!) presenetljiva slika našega »naprednjakarstva«. Takoj nato preide člankar na politično polje, ugotavlja apodiktično, da je samo sedanja občinska uprava v Brežicah kriva, da Brežice še 3edaj niso priključene na električno omrežje Kranjskih deželnih elektraren (KDE). to pa zato, ker vodi obč'no g. Drnovšek — nekdanji načelnik Orjune in prijatelj JNS! člankar jih kvasi nato kar povprek iu sicer take, da so se res cele
Brežice smejale, a kakšno točnostjo in brihtnostjo je obrazložil ves elektrifikacij-ski problem in spor: po njegovih trd.tvah bi namreč tok naravnot od KDE prejemali potrošniki po 90 p, po posredovanju občine pa po 1 din 25 p. Takim strokovnjaškim izvajanjem se res smeji celo brežiška deca; kajti če bi KDE dobavljale tok potrošnikom res po 90 p, ne bi bilo n kakega spora več. občinski odbor bi tako ponudbo jako rad sprejel, pa še za pošten likof bi dal.
Dasi je položil navedeni člankar gornje ugotovitve na jezik g. inž. Rueha, vendar sem vedel in verjel, da kaj takega g. Rueh ni mogel govoriti. Tudi g. Tratn ku Josipu se je zazdelo, da ga je »Slovenec« le preveč polomil in je menda radi tega glede navedenega poročila v »Slovencu« z dne 17. februarja 1938 ugotovil, da »g. inž. Rueh 'd govoril ne o naprednjakih ne o Orjuni in da tudi brežiškega župana ni imenoval z imenom«, kar je z opombo v oklepaju priznalo tudi uredništvo »Slovenca«. Mene ne briga, če in kdo je morda po nemarnem imenoval moje ime; tudi me ne briga, v koliko je s tem uredništvo »Slovenca« svojega dopisnika desavuiralo in asj opravijo to sami med seboj. Le v in-
teresu objektvne resnice, katera se baš glede elektrifikacije Brežic že dolge mesece grdo mrcvari, ugotavljam dodatno k svojemu pojasnilu v tej zadevi, ki Je bilo objavljeno v »Jutru« dne 28. 11. 1937, še sledeče:
Od začetka leta 19S6. pa vse do sredi leta 1937., tedaj več ko poldrugo leto, so KDE in še posebej g. inž. Rueh tako v dopisih, kakor tudi osebno na sejah občinskega odbora v Brežicah izrecno izjavljali, da zamore občina Brežice — mesto skleniti elektrifSkacijsko pogodbo s KDE ali 1) na ta način, da KDE občanom Brežic direktno dobavljajo tok in ga s konsu-men ti tudi direktno obračunavajo, ali pa 2) da ga od KDE pavšalno in po enotni ceni sprejema brežiška občina sama. ki ga potem oddaja naprej svojim občanom pri čemur tudi sama diferencira ceno posameznim vrstam toka (privatni, obrtni, industrijski Itd.). Kdorkoli govori ali pše drugače, predvsem tako, kakor se skuša zadeva sedaj prikazati, (da bi narhreč bila brežiška občina in njen občinski odbor £e od vsega začetka obveščena, da KDE nimajo pooblastila za sklepanie druge gori navaden'h variant), ta namenoma govori neresnico. Vse to morejo vsak čas potrditi občinski odborniki razen tega pa je vse to ugotovlieno tudi z zapisniki o sejah občinskega odbora, pa predvsem tudi z dejstvom, da so KDE v marcu 1937 poslale občini kaikuladiske račune glede obeh variant in jo pozvale, naj se občinski od-
bor pač odloči za eno izmed njih, nakar bi se sklenila pogodba
Kmalu potem pa so KDE na enkrat izjavile. da mora občinski odbor brezpogojno sprejeti prvo varianto, to je ono, ki ima v mislih dobavo električnega toka neposredno po KDE. Razlogi za tako bistveno spremembo stališča KDE v pogledu etek-trifikacijske pogodbe mi sicer niso znani, jih tudi ne maram omenjati, pač pa jih z vso sigurnostjo slutim.
V čem obstoji razlika med obema variantama, sem že pojasnil v svojem pojasnilu. objavljenem dne 28. 11. 1937. Tam sem navedel tudi razloge, ki so dovedli do tega, da se je odločil občinski odbor za drugo varianto, in vsega tega danes ne maram več ponavljati. Bistvo razlike med ob»ma variantama je v kratkem sledeče: KDE hočejo pospraviti dobiček pri oddaji toka občanom v svoj žep in zahtevajo zato neposredno dobavo, večina občanskega odbora pa smatra, da je boliše, ako bi ta dobiček šel v občinsko Magaino in tako v korist občanom, ali pa bi občina mesto dobička dajala občanom toliko cenejši tok, vsekakor cene Kesa, kakor ea danes odda-fajo KDE svorm neposrednim konzumen-tom. Večina občinskega odbora si je namreč svesta. da smo odborniki pri nastopu svole službe prisegli med drugim tudi to, Ha bomo vestno zastopali ln branili občinske koristi. Mislim, da se nam ne more fteti v greh. ako ml kot občinski odborniki predpostavljamo koristi občine in
občanov koristim KDE, ki imajo itak svoje zastopnike in branilce.
Iz navedenega »Slovenčevega« članka izhaja tako nekako, kakor da bi bili val občani enotno strnjeni v borbi zoper ta občinski odbor, ki je tako trmast, da Ima prebivalstvo od njegove trme samo škodo. Toda brihtni člankar ga je zopet polomil, ker ni pomislil da se bo vsak či-tatelj tega članka vprašal: »Ja, kako pa vendar to, da so občani pri volitvah 25. oktobra 1936, ko je že davno bilo jasno, za katero varianto se je občinski odbor odločil, zopet dali zaupanje temu občinskemu odboru in celo istemu predsedniku?« Ali »Siovenčev« člankar ne razume, da pri vseh teh dejstvih niti najbolj goreči čitatelji »Slovenca« njegovega članka ne bodo mogli prebaviti?
Res je, KDE so nato izvršile samovoljnost ta so na glavni brež:ški ulici pustile izkopati jame ta postaviti navadne kostanjeve droge. Občinski odbor je moral pred par leti žrtvovati težke tisočake, da je take nesodobne prej obstoječe telegrafske droge iz glavne ulice mesta odstranil, sedaj pa so prišli drogi v novi, poslabšani izdaji zopet nazaj. Ker KDE niso imele gradbenega dovoljenja ki ga izdaja po J 85 gradb. zak. izključno občina ta ker določa { 93 istega zakona, da mora občina prepovedati nadaljnjo gradnjo, če se izvaja brez gradbenega dovoPla, sem v imenu občinskega oblastva izdal odlok, s katerim se prepoveduje nadaljnja gradnja.
*
Gospodarstvo
Poklicna razvrstitev prebivalstva v Jugoslaviji
Oddelek za splošno državno statistiko pri notranjem ministrstvu je te dni izdal obeežen statistični letopis za leto 1936. (»Statistlčki godišnjak 1936.«). Take statistične letopise je naš državni statistični urad pričel izdajati šele L 1931., ko je izšel prvi zvezek za leto 1929. Sledili ao statistični letopisi za leto 1930., 1931., 1932., 1933., 1934./35., sedaj pa je prišel najnovejši zvezek za leto 1936., ki Je po svoji vsebini Se izpopolnjen. V obilici statističnega gradiva so v najnovejšem letopisu za leto 1936. gotovo najzanimivejši končni rezultati popis« prebivalstva od 31. marca 1931. Na te končne rezultate, ki vsebujejo doslej še neobjavljene podatke o poklicni razvrstitvi prebivalstva, smo morali čakati 7 let, medtem ko smo morali na končne rezultate popisa prebivalstva lz leta 1921. čakati skoro 10 let
Kmetijski značaj naše države
Razvrstitev prebivalstva po poklicih je bila leta 1931 v primeri z letom 1021 naslednja (upoštevana je pripadnost vsega prebivalstva na podlagi poklicne pripadnosti oeeb, ki imajo pridobitni zaslužek): v t i a o č 1 h 1921.	1931.
kmetijstvo 9,216 78.9% 10,671 76.6% indiLStr. obrt 1,158 0.9% 1,533 11.0% trgovina,
kredit, promet 509 4.3% «7« 4.9% javna siužba, »vobod. poklici,
vojska	444 8.8% 568 4.1%
ostali poklici 359 3.1% 487 3.4%
Odstotni delež prebivalstva naše države, ki se preživlja od kmetijstva, je v desetletju od L 1921. do 1. 1931. nazadoval od 78.9 na 76.6%, odstotni delež ostalega prebivalstva pa je narasel od 21.1 na 23.4%. Zaradi razvoja industrije in obrti ter urbanizma sploh je pričakovati, da se bo v naši državi delež kmetijskega prebivalstva v primeri s celotnim prebivalstvom stalno zmanjševal, delež nekmetijskega prebivalstva pa se bo stalno dvigal. Obseg sprememb v zadnjem desetletju pa ni ravno velik in se je splošno pričakovalo, da se bo delež nekmetijskega prebivalstva v večji meri dvignil. Pri presoji teh številk pa Je seveda treba upoštevati, da se je popis prebivalstva L 1931. vršil že v dobi naglo nazadujoče konjunkture in stalnega nazadovanja zaposlenosti industrije hi obrti zaradi nastopa gospodarske krize. Mnogi brezposelni delavci so bili takrat primorani iskati si zatočišča pri svojcih na deželi in tako je verjetno, da je v številu prebivalstva, ki se preživlja od kmetijstva, precej takih delavcev s svojimi rodbinami. Ce bi napravili popis prebivalstva že 1. 1929. ali 1. 1930., v dobi ugodnejše konjunkture bi bil delež kmetijskega prebivalstva brez dvoma manjši. Vrhu tega je treba še upoštevati, da se naše prebivalstvo naglo množi (saj je v desetletju od 1. 1921. do 1. 1931. naraslo za 1,949.127 ljudi) razvoj industrije, obrti, trgovine itd. pa v tem desetletju ni bil tak, da bl mogel absorbirati ves prirastek prebivalstva. Vsekakor pa nam naraščanje odstotka nekmetijskega prebivalstva kaže, da prehajajo s podeželja mladi ljudje vedno bolj v nekmetijske poklice. V desetletju od I. 1921. do 1. 1931. Je prebivalstvo, Id se preživlja od kmetijstva, naraslo za 13%, od 9,456.000 na 10,670.000. medtem ko je prebivalstvo, ki se preživlja od pridobitnega dela v ostalih poklicih, naraslo za 29% od 2,529.000 na 3,264.000. K gornjim Številkam je treba še pripomniti, da poklicna statistika za leto 1921. nI popolna in da ne vsebuje prebivalstva lz takrat še zasedenega ozemlja naše države, kjer se je popis vrši! pozneje. Ce vzamemo za osnovo državno povprečje kmetijskega prebivalstva tudi za nepopisani del tedaj s« absolutno število prebivalstva, ki se
predHvlJa od kmetijstva, poveča od 9,216.000, kolikor Izkazuj« statistika, na 9,456.000).
,J nafte Mam v pihnil ■
ostalimi državami
NavTMc naraščanju deleža nekmetijskega prebivalstva J« Jugoslavija v primeri s drugimi državami ie izrazito agrarna država. Delež kmetijskega prebivalstva Je v večini drugih držav mnogo manjši. Preden pa preidemo k taki primerjavi, moramo omeniti, da se mednarodne statistike o poklicni razvrstitvi vodijo na podlagi statistike, ld upošteva le število pripadnikov k posameznim poklicem, ki imajo sami pridobitni zaslužek (torej brez vzdrževanih oseb). Statistični letopis vsebuje tudi podatke, sestavljene na tej osnovi, iz katerih sledi, da znaša delež kmetijskega prebivalstva ▼ na« državi, če vzamemo le osebe, ki imajo pridobitni zaslužek, 77%. Na tej enotni osnovi nam nudi mednarodna statistika naslednjo sliko:
delež kmetijskega prebivalstva Anglija	6.7%
Belgija	19-3%	^
Nizozemska	20.5%
Švica	21.4%
Zedinjene država	22.0%
Nemčija	28 8%
Avstrija	31.7%
Danska	35.0%
Francija	35.7%
Norveška	35.8%
Švedska	36.0%
Češkoslovaška	38.3%
Italija	46 7%
Japonska	49.6%
Madžarska	53.1%
Grčija	53.7%
Španija	57.0%
Portugalska	62.3%
Poljska	76.2%
Jugoslavija	77.0%
Bolgarija	80.9%
Turčija	81.6%
Rusija	85.0%
V posameznih banovinah je delež kmetijskega prebivalstva seveda različen. Najmanjši je v dravski banovini, največji pa v vrbaski, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave: banovine:
dravska	60.2%
dunavska	74.6%
savska	75.3%
vardarska	78.0%
zetska	81.8%
drinska	82 3%
primorska	83.5%
moravska	85.8%
vrbaska	88.0%
upr. m. Beograda	3.6%
Gornji odstotki so izračunani na podlagi celotnega prebivalstva na podlagi poklicne pripadnosti onih, ki sami pridobitno zaslužijo. Za Slovenijo nam statistika kaže naslednji razvoj v zadnjih 21 letih (podatke za leto 1910. je na osnovi avstrijskega popisa izračunal univ. prof. dr. Anton Melik):
1910 1921 1931 kmetijstvo	66 8% 63.2% 60.2%
industrija, obrt 14.8% 16.5% 22.0% trgovina, promet 6.8% 8.4% 6.8% ostali poklici	11.6% 12.0% 11.0%
Absolutne Številke nam povedo, da se Je 1. 1931. v kmetijstvu preživljalo v Slove-nljl 690.000 oseb. v Industriji In obrti 253.000 oseb, ▼ trgovini, kreditnih ustanovah bi promet« 78.000 oseb, v Javni službi, v svobodnih poklicih tn v vojski 53.000 oseb ln v ostalih poklicih 70.000 oseb. Delež nekmetijskega prebivalstva Je v Sloveniji v zadnjih 21 letih narasel od 33.8 na 39.8% celotnega prebivalstva, predvsem zaradi naraščanja deleža prebivalstva, ki se preživlja v industriji in obrti.
Stanje klirinških računov
Narodna banka objavlja Izkaz o stanju klirinških računov na dan 15. februarja X. L, ki zaznamuje v starem klirtngu z Italijo zmanjšanje salda naših terjatev za 0.3 na 24.3 in v novem kliringu za 4.6 na 40.6 milijona lir, tako da je saldo v obeh klirinških računih v lirah nazadoval za 4.9 milijona lira ali za 11.2 milijona din. Novi dinarski klirinški račun pa kaže povečanje za 8.3 na 45.2 milijona din. Skupni saldo vseh treh klirinških računov se Je torej zmanjša! za nekaj manj nego 3 milijone.
Saldo naših terjatev v Nemčiji J« nazadoval za 0.5 na 12.4 milijona mark, saldo naših terjatev v Poljski za 0.6 na 13.3 milijone din ln saldo naših terjatev ▼ Turčiji za 0.1 na 12.1 milijona din.
Med pasivnimi kliringi se Je naš klirinški dolg v češkoslovaški nebistveno povečal na 117.9 milijona Kč, naš klirinški dolg ▼ Madžarski pa Je narasel za 2.9 na 30.2 milijona din. Zmanjšanje beleži saldo našega dolga v Švici za 01. na 2.41 milijona švicarskih frankov, nadalje naš klirinški
dolg v Romuniji za 0.3 na 15.6 milijona din in naš klirinški dolg v Bolgariji za 0.5 na 0.5 milijona din. Oba kliringa v likvidaciji, in sicer kliring s Francijo ln Belgijo, ne kažeta bistvenih sprememb.
Gospodarske vesti
= železniška uprava ln predlogi tarifnega odbora. Poročali smo že o plenarni seji tarifnega odbora, ki je bila 16. t. m. v Beogradu. Na tej sejd so sklepali o končni redakciji predlogov tarifnega odbora k načrtu nove železniške tarfe. Sedaj poročajo lz Beograda, da bo železniška uprava te predloge proučila do prihodnje seje, ki bo 25. t m. Ob tej priliki bo železniška uprava sporočila svoje končno mišljenje glede predlogov tarifnega odbora. Nova tarifa naj bi stopila v veljavo 1. maja t. 1.
= Gibanje zaposlenosti r Januarju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu januarju. Od decembra do januarja je število zavaro-
KDE so izjavile, da se temu odloku ne bodo pokorile ln se dejansko tudi niso. Občinski odbor se je moral nato ukloniti sili, pač pa je v smislu § 100 gradb. zak. KDE kaznoval z globo 10.000 din. Vse to bomo večina občinskega odbora pred svojimi občani ln pred svojo vestjo vedno lahko zagovarjali. Težko bi nam bilo pa pred našimi občani, pred našo vestjo in pred zakonom, ako vsega tega ne bi bili storili.
Ugotavljam končno, da so KDE brez daljnega pristale na oni način pogodbe, kakor jo želi brežiški občinski odbor, občinskemu odboru v Novem mestu, zadrugi v Žalcu, tudi v Radmlrju, posojilnici v Logatcu, v Radečah pa celo nekemu privatniku. Torej le ni res. da hočejo KDE Izključiti vsakega posredovalca (pri čemur zopet poudarjam, da bi od takega posredovanja Imela korist le občina). Na ta svoj princip se KDE tedaj ne morejo uspešno pozivati ln bo le res, da hočejo Izključiti lz take pogodbe le sedanji občinski odbor brežiški.
Trditev »Slovenčevega« člankarja, da bi tok naravnost od KDE prišel potrošnikom po 90. p, po posredovanju občine pa po 1 Din 25 p, je pa raca, napisana očividno za pustni torek. KDE dobavljajo strankam neposredno tok za privatno luč po S din SS p, k čemur pridejo ie prispevek za
daljnovod in trošarine, kar vse znaša najmanj 5 din 85 p za kw. Vse to je pa še vedno mnogo previsoka cena In se je ravno zaradi tega večina občinskega odbora odločila za drugo varianto, ker dopušča večje znižanje cen, obenem pa obdrži občina v tem slučaju lastnino na celem omrežju, centrali itd., ostane gospodarsko samostojna ln ji tudi ni treba pognati na cesto sedanjih uslužbencev elektrarne, česar »Slovenčev« Clankar očividno ne smatra za važno, kar pa smatra v današnjih težkih časih za zelo važno sedanji občinski odbor.
G. konsist. svetniku Tratniku štejem v dobro, da je za svojo osebo odklonil čuden način »Slovenčevega« poročanja v tej zadevi. Skoda, da se nI nikdar obrnil na mene za pojasnltev v tej zadevi. Jako rad bi mu bil dal tako pojasnilo in bi ga tudi podprl z listinami ln drugimi dokazi. Upam, da si bo vsaj sedaj znal razlagati, čemu Brežice še do danes nimajo »dobre« elektrike (kako£ je strokovnjaško zapisal »Slovenčev« člankar).
Zahvaljujem se Vam gospod urednik, za izkazano uslugo In ostanem z izrazi odličnega spoštovanja
Dr. Janko Drnovšek, predsednik občine Brežice-meato.
van cev nazadovalo zaradi rtfcoosklh razlo- I
gov za 5348 na S8Ž42, pri tem pa je bilo le vedno za 6299 višje nego v lanskem januarju ln za 18.282 višje nego v januarju 1933 ko je bila zaposlenost najslabša. V primeri z letom 1930. ie zaostajamo za okrog 2000 zavarovancev. Dnevna zavarovana mezda Je znašala v Januarju 23.74 din ln Je bila za 1.32 din višja nego lani v januarju.
ss K občnemn tbora ZdrufenJa trgovcev v Ljubljani. V ponedeljek bo ob 7. url zvečer, pri nezadostni udeležbi pa ob S. zvečer 57. redni občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. K temu občnemu zboru je združenje izdalo tiskano poslovno poročilo, ki vsebuje mnogo za trgovske kroge zanimivega gradiva, zlasti poročilo predsednika g. Viktorja Medena in tajniško poročilo, ki navaja med drugim podatke o gibanju članstva, lz katerih je razvidno, da je bilo lani ob koncu leta v Ljubljani 1349 včlanjenih trgovcev ln se je število v teku leta povečalo za 34. Novih prijav Je bilo namreč 87, odjav pa 53. Trgovskih sotrud-nikov pa je bilo lani ob koncu leta v Ljubljani 920. Poročilo navaja tudi najvažnejše akcije združenja, zlasti glede veleblagovnic, glede monopolizacije in centralizacije, krošnjarstva, obrtnega ln zadružnega zakona, glede davčnih predpisov in zavarovanja trgovcev. Posebno poročilo se nanaša na sanacijo Trgovskega doma. Sanacijskemu odboru Je uspelo znižati dolg od 3.6 na 1.4 milijona din. Poročilo o pripravah za vsedržavni trgovski kongres, ki bo letos v LJubljani, je napisal predsednik Zveze trgovskih združeni g Stane Vidmar, podpredsednik ljubljanskega združenja g. Roman Golob pa objavlja kratko razpravo o socialnem programu.
= Naša uvozna statistika In nvo* zlata. V drugI polovid lanskega leta smo ponovno poročali, da so bili v jesenskih mesecih na londonskem trgu zabeleženih znatni nakupi zlata za račun Jugoslavije v vrednosti nekaj sto milijonov d'n. To zlato Je očitno kupila Narodna banka, vendar ti nakupi niso prišli do Izraaat v Izkazih Narodne banke, ki vodi od lanskega leta del zlata te deviz med raznimi afkti-vami. Ta postavka pa Je v teku lanskega leta narasla za več nego 1 milijardo din. Sedaj so nam na razpolago podatki lz statistike naše zunanje trgovine glede uvoza zlata v lanskem letu. Na začudenje Izkazuje ta statistika, da smo v teku lanskega leta uvozili le za 85.3 milijona din zlata (1913 ln pol kilograma). Količina ianskega uvoza zlata je bila sicer za 22 kg večja nego v prejšnjem letu, vrednost pa za 7.6 milijona din manjša, to pa zaradi tega, ker J« Narodna banka v teku lansikega leta znižala odkupno ceno za zlato. Do zanim vih ugotovitev pa pridemo, če pregledamo gibanje našega uvoza zlata v teku lanskega leta. V prvem lanskem polletju Je znašal uvoz zlata 61.8 milijona din, v drugem polletju, ko je Narodna banka v Londonu kupovala tako velike količine, pa zaznamuje statistika le uvoz zlata v vrednosti 23.5 milijona din. Sedaj nastane vprašanje, aM je zlato, ki ga je Narodna banka pokupila v Londonu, ostalo tam deponirano, ali pa Je bilo uvoženo v našo državo, pa ni bilo registrirano v uvozni statistiki.
= V trgovinski register so »e vrisale nastopne tvrdka: »G<>rj'lna«, lesno podjetje, dmiia z o. z. v Gorjah pri Bledu (osnovna glavnica 200.000 Din; poslovoljo: dr. Oiril Pavlin, Franc Kobentar in Matko Janežič i.7. Ljubljane ter Emil Markošek vl Vevč); Delavska pekarna Brandt & Comp., koman-drtna družba v Lju'b!jani, Ro/.i>a dolin« (osebno jsjnčeča druži! ;eni k a Friderik Biandt in Stanislav Pla-ohota iz Ljubljane); Nino Punzengruber, trgovina z lesom in zaloga piva, Črna pri Prevaljah; Frane Gašperlin, izdelovanje in prodaja lanenega olja iu fir-neža, Predo&lje štev. 13. — Pri tvrdki Peter Majdič. »Merkur« kovinska industrijska in fergoveka družba z o. z. v Cel .ju- je vpisa-oo znižanje osnovne glavnice o! 5 milijonov Din na 500.000 Din — Pri Gradbenem podjetju inž. Dukič in dr. v Ljubljani je Lzibrisan javni družabnik inž. Evgen Stem. vpisan ro je bil novo vstopivši družbenik dr. inž. Jurij Stern. — Pri tvrdki Motor-bus. brzoprometna družba z o. z. v Ljubljani. je vpisana srprememba besedila firm* v: Ro^ot, izdelovanje čstilnih naprav, družba z o. z. v Lhibljani (izbrisana sta bila poslovodji Jamko Sabec in Svetozar Hribar, vpisan pa je nov poslovodja Zoran Hribar, trgovec v Ljubljani). — Pri tvrdki A. No-grašek & Co., družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisena sprememba besedila firme v: »Ab-Ko«. družba z o. z. za nakup in prodajo tehničnega in drugega blaga (vpisana sta nova poslovodji Franc Abulnar in Drago Kovačič oba iz Ljubljane).
= Odobrena zaščita. Kmeti :eko ministrstvo je na oslovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito Kmetski hranilnici hi posojilnici ira Preloki. Bela Krajina, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 30. novembra 1937. dalje, za dolgove, nastale do SO novembra 1037: obcestna mena za stare vlo?e 2%) in Kmečki hranilnici ln posojilnici v Mozirju, r. z. z. n. z. (odlog plačil za 6 let, al 23. januarja t. 1. dalje, za obveznosti, nastale pred 11. junijem 1937; obrestna mera 2%).
= Dobave. Prometno komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo omar za vozne listke, stolov za čakalnice in nočnih omaric za tujske eobe. do 28. t. m. za dobavo 60 klopi za perone, gradbeni 01'elek pa do 28. t. m. za dobavo zapornice za cestni prelaz na verižni poteg. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 24. t. m. ponudbe ia dobavo tirefonov in do 25. t. m. za dobavo nosačev za most. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejeme do 24. t- m. ponudi e za do4>avo raznega elektrotehničnega materiala in bakrene žice, do 3. marca pa za dobavo jek]ene žic«. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo raznih vijakov z maticami, stekla za bencinske svetilke ter azbesta. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. marca ponudbe za dobavo og-njegasnih potrebščin. do 7. marca za dobavo sirovega železa, železne pločevine, raznih tezervnih delov za stroje, črnih in belih trakov, vrvice za vreče, orrao "6na. Sifona, čnr.ega satena, jedilnega pribora ter za dobavo 4.000 kg riža.
= Licitacije. Dne 31. t. m. bo v fnten-
danturi žtaba dravske divirijskp ©blnsfl v Ljubi licitacija za dobavo 7.000 kg olja, 22. marca tw za dobavo živil fižol, zdrob, ječmenček. testenin, riž, svinjska mn« olje). Dne 2. marca bo v ftitendanturi štaba eav-ske diviziske oNesti v Zagrebu licitacija za dobavo živil (krompir zelje, četrala, kis,
sladkor, tej Is kavfes koMams). Dm H in 4. marca bo v intanjersko-tehničnem «d-delka ministrstva vojake in mornaric« v Beogradu licitacija »s napravo poti v škof ji
Loki Dne 18. marca bo pri oirekoiji državnih rudanskih podjetij v Sarajevu licitacija za nabavo lokomotivskcga parnega kotla za rudnik v LjttbijL_
Gospodarska pisarna dr. Cerne Na, Gajeva SiH tel 2294 KREDITNI ARANŽMA NT, INOZEMSKE _ZADEVE_
Borze
Na ljubljanski borzi j« znafel pretekli
teden devizni promet 4.13 milijona Din nasproti 4.64, 5.38, 6.82 id 16.8' milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi v teku tedna za malenkost pocenili in so se v petek trgovali po 8.51 — 8.54. Nemški klirinški čeki so prav tako nekoliko popustili od 14.40 na 14.20 — 14.30. V svobodnem -ieviznem prometu stanejo angleški funti 23^. ameriški dolarji 47.35, švicarski fronki 11.02 in
francoski framki 1.56 _
DEVIZE
Curih. Beogral 10, Pariz 14.1450, London 21.59875, Newvork 430. Bruseli 73.1250, Milan 22.59, Amsterdam 240.90, Berlin 174.10,
i^naj 70, Stockhohn 111 JO. Oslo 108.86. Kflbenhavn 96.4250, Praga 15.1450, Varšava 81.70, Budimpešta 86.25, Aten« 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
+I4vsrpo*l, 18, februarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: ta februar: 5.06 (prejinji dan 4.94), za maj 5.11 (5.03), n sept. 5.21 (5.12).
•f Sew Vork, 18. februarja- Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: u marc 8.90 (8.96), a« maj 8.98 (9.06).
-fCbieaga, 19. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 92 375, ia julij 88.375, za sept. 88.25; koruza: za maj 59.875, za julij 61.25.
ŽIVINA
"■f" Na petkov svinjski sejem v Maribora
je bilo pripeljanih 100 svinj. Povprečne prodajne cene so Hle: prasci 5—6 tednov stari 85 do 105 din, 7—9 tednov stari 110 do 120, 3—i mesece stari 145 do 170, 5—7 mesecev stari 240 do 360. 8—10 mer-ecev stari 410 do 425, 1 leto stari 710 do 790 din za komad. Proianih je bilo 49 rile-cv. Svinje so Be prodajale po 5.50 do 7.75 din r.a kg žive tež© in po 8.50 do 11.25 din za kg mrtve teže.
Otvoritev državne lovske razstave
v Beogradu
Beograd, 19. fet<r. AA. Davi so otvoril i na beograjskem velesejmu prvo državno lovsko razstavo. Otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika topniški polkovnik Cesarič, prei-sednik vlade dr. Stojadinovič, minister ta gozdove in rudnike Kujumdžič, trgovinski minister dr. Milan Vrba nič. člani dipJoma«t-6kega zbora, poveljnik Beograda annijpkl general Peter Kostič. beograjski žiupan Vlada Ilič več poslancev in senatorjev, zastopniki lovskih druStev in več drugih uglednih osebnosti. Razstavo Je otvoril predsednik osre nje zveze lovskih društev Vasa Jovanovič.
Za njim govoril minister za gosdove h» rudnike Bogoljub Kujundžič, ki Je naglašal pomen lovstva v nali državi za narodno gospodarstvo ter navedel statistične podatke, po katerih ubilemo v naši državi na l?to okoli 200 do 500 jelenov, 20 do 40 lopatarjev, 600 do 800 divjih kozlov, 4000 do 5000 srn, 1 do 3 kozoroge, 600 do 700 divjih preši-čev. 450000 do 500.000 zajcev, 10 do 20 medvedov. 3000 do 4000 jazbacev, 400 do 500 vider. 3000 do 4000 kun. 3000 do 4000 dehorjev, 600 do 700 volkov, 15.000 do 20.000 lisic. 2 do 8 risov in 500 do 700 divjih mačk, 400 do 600 divjih petelinov, 100 do 150 ru-ževcev, 9000 do 10.000 eozdmih jerebic, 20.000 do 40.000 fazanov, 50.000 do 60.000 poljskih jerebic. 30.000 do 40.000 prepelic, 20.000 do 30.000 divjih golobov, 20.000 do
25.000 kljunačev, 80.000 do 100.000 divjih rac ln 25.000 do 30.000 gosi. Letni dohodek od ubite divjačine znaša 55, dohodek države od lovskih listov, pristojbin, carine ne uvoz orožja in monopola za smodnik pa skoraj 25 milijonov din. Zakupnine treh banovin, kjer vlada zakupni sist?m, vržejo na-daljnih 6 milijonov din. Ce upoštevamo vse potreblaine za lov, vzdrževanje lovišč ln lovsko čuvajno osebje, znaša celotni znesek, ki pride od lovu v obtok, oikoli 280 milijonov din. V tem znesku je vštet tudi izvo« ubite in zadnja leta tudi povečani iz\oz fciv* divjačine za pleme.
Razstava je reprodukcija naše razstave na mednarodni lovski razstavi v Barlinu novembra. kjer smo dosegli velik uspeh, kakor dokazuje naslednje štsvilke: izmed e 1 ie-lenjih rogov je dobilo prvo nagrado 22. drugo 9. tretjo 14, 5 nagrajenih parov je bilo razstavljenih v častni dvorani; izmad 94 parov rogov srnjakov so dobili prvo nagrado 8, drugo 3 in tretjo 3; izmed 75 parov rosro^ divjih kozlov je dobilo prvo nagrado 5. drugo 13 in tretjo 48; izmed 9 parov čekanov divjih prelifev sta dobila prvo nagrado 2, razstavljena v častni dvorani, in drugo nagrado 3; od petih medvedjih kož sta dobiK prvo nagrado 2, drugo 2. Razstavili sme tudi par kozorogovih rosov. ki je dobil prvo nagrado. Najboljši nagrajeni jelenji rogovi so dobili za nagrado zlat pokal.
Letalec Vlasov v Papaninovem taborišču
Moskva, 19. febr. d- Letalec Vlaepov, ki Je v sredo našel Papaninovo taborišče, Je po povratku na krov ledolomca »Muman-ska« izjavil o sestanku s Papaninovo ek-spedcijo:
Preletel se dvakrat ▼ višini 50 m Papaninovo taborišče ter pozdrarvil raziskovalce, ki so dajali z bakljami znamenje, <*a bi zbudili mojo poeornosrt. Papaninovo taborišče napravlja v zraku vtis malega z zidovi obdanega dvorca, ker se je v okolici led visoko nakopičil. V Papaninovem taborišču Imajo mlin na veter ln dva šotora Papanin Je fotografiral moje letalo z aparatom za f lrnanje ter ml je nato pokazal pot, kje lahko pristanem, približno 2 km daleč od taborišča. Pristal sem povsem gladko. Hitel sem Papaninu nasproti ter sva se večkrat objela in poljubila-Papanin je ves začrnel od arktičnega vremena ter ima dolgo brado. Izročil sem mu pisma in darila, ki sem jih pr nesel s seboj, med njimi pivo iz Moskve ter oran-
že. Zvečer Je pričelo močno snežiti ter sem moral s svojim pilotom naglo starta-ti, da sem lahko prispel nazaj na ledolo-mec »Murmansk«. Na povratku sem Izsledil Osrev fenijevo letalo, k} je prav tako odletelo v sredo k Papaninovemu taborišču, ki pa Je zašlo v snežni vihar ter je moralo za silo pristati. Spustil sem se na ledeno plošča, na kateri se je nahaial Cerevičnl ter vzel njega ln njegovega pilota s seboj. Na njegovem letalu se je pokvari motor. Bržkone ni funkciomrai zaradi prevelikega mraza Ostal sem nate še štiri ure v zraku ter signaliziraj ledo-tomcu »Tajmiru«, kje vodi pot do Papani-nove plošče.
Poveljnik »Muirmandka« je sporočil, da prodira proti aeveroza.padu, vendar pa je snoči zašel v led, ki objema sedaj Pa^pa-ninovo odpravo Parnik je prejel snoči od Papanincve OKjpcave naslednjo vest n MI vas lepo vidimo. Dobrodošli! želimo vama uspeha lz vsega srca!
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 17. februarja
Po zakonu o zaščiti države
Pred sodnikom poedincem ljubljanskega okrožnega sodišča g. Jožo Kokaljem se je danes dopoldne zagovarjal tvornižki strojevodja Jurij Jeram proti obtožbi državnega tožilca dr. Pompeta zaradi prestopka po čL 4/2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi
Obtožnica je očitala Jeramu, da Je zagrešil prestopek z namero povzročiti nerazpo-loženje proti uredbam in naredbam obla-»tev in proti političnemu in socialnemu redu v državi s tem, da se je 19 aprila lani kot govornik na občnem zboru krajevne organizacije JNS ni Jesenicah med drugim izrazil: »Gospodje na krmilu »o odgovorni za vse ln spadajo na sodni sto!.« Te besede je izrekel ob priliki, ko je izrazil nezadovoljstvo nad tem, d* se ne dopusti otvoritev novega plavža v tvornici na Jesenicah, medtem ko se na drugi strani for-sira železarna v Zenici, ki je izključno državno podjetje. Razprava proti Jeramu je bila javna. Obtoženec je že v preiskavi priznal, da je na občnem zboru govoril, zagovarjal pa se je, da sc ne spominja, č« je izrekel očitane besede. Nasprotno p* je Jože Brezan te besede v celoti potrdiL Po kratkem premisleku je sodnik obsodil Jera-ma zaradi prestopka po čl. 4/2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 300 din denarne karo!.
Ni vsakdo zločinec, ki krade
Pred sodnikom poedincem dr. Jožo Kokaljem je stal danes dopoldne zelo ponižno brezposelni natakar Edmund Z. Obtožnica mu je očitala, da je lani v avgustu v družbi z Marijo Lorberjevo iz nezaklenjenega stanovanja tvorničarja Ivana Rajhmana v Mariboru ob raznih prilikah jdnesel več kosov zlatnine, obleke in perila pa še radijski aparat in druge drobnarije, tako da je (kupna Škoda nanesla bli-«u 20.000 din. Lorberjeva Je bila pri Rajti-manu v službi in je imela razmerje z Ed-mundom, ki je bil brez posla Edmund, ki je bil poleg tega obtožen, da Je tudi v Ljubljani ukradel zimsko suknjo Franov
Urbancu, je zatrjeval sodniku, da on nI bi! udeležen pri tatvinah. V kratkih razdobjih mu je Marija prinaSala razne dragocenosti iz Rajhmanove hi§e in te je spravljal v promet pri mariborskih starinarjih. Denar mu je Marija vedno pobrala, kvečjemu za kakšno cigareto mu je dala, ostalo pa je porabila za odplačilo nekih dolgov. Marija je bila medtem v Mariboru že kaznovana na 10 mesecev strogega zapora Potek razprave proti njej pa je pustil odprto domnevo, da je bil pri tatvinah udeležen tudi Rajmund. Sodnik ga je opozoril na to, da mu ne gre preveč vere, ker ga bremeni neka občutna kazen na robijo i* L 1936. Rajmund je skuhal sodnika prepričati, da kljub temu vendarle ni zločinec, čeprav »e je že moral zagovarjati zaradi tatvin. Vsekakor je bil dokaj nebogljen v pripovedovanju svoje nesrečne preteklosti, ki ga je privedla na spolzko pot kriminala, vendar bolj prepričevalen v svoji sramežljivosti, kakor če bi mu bila dana gladka zgovornost v izpovedi svoje osebne zgodbe. L. 1934. se je vrnil iz Francije, kjer je pošteno služil. Govoril je gladko nekaj evropskih jezikov, samo slovenščine ni znal, ker je hodil v nemške šole. Doma pri materi mu ni bilo obstanka, tam sta bila dva nepreskrbljena brata. Ostal je na svojih nogah, ki so se zamajale ob valu brezposelnosti. Zgodaj je osivel. Priče! je pomalem krasti, da se je preživel. Prodajal je slike po lokalih in sunil lepo zimsko suknjo, ki bi mu b'"la prav prišla Pomagal je Mariji, ki ga je izrabljala — dajala mu je le za čike. Sodnika je ponižno, brez hinavščine prosil mile sodbe za svoja dejanja, ki jih je zagrešil na ohlapni poti brezposelnosti — trudil se bo, da se po-bolj-ša, ker »še nI čisto pokvarjen.«
Sodnik ga je obsodil zaradi prikrivanja in prodaje ukradenih stvari in zaradi prestopka tatvine na 8 mesecev zapora. Rajmund Je kazen sprejel z zahvalo, v prepričanju, da sodnik po zakonih ni mogel drugače.
Postani in ostani član VAtfalkejr* družbe:
HERSAN ČAJ
UČINKUJE dobro pri obolenju »elodc*,
jeter ID ledvic ")MACA pn arteriosklerozi ln aemoroidlh OLAJŠA muke ln bolečine prt revmatlzmu
ln protluu. UBl AZUJE obolenja pn mesečni 61441 ln meni
ODSTRANJUJE motnjt debeutve ln vas dela vitke Dobiva se v vseh lekarnah! Reg. S. br. 19830 633
iicimace vesti
Vzgoja dobrih katoličanov onkraj Mure
Z« narodno oziroma ljudsko prosveto v Prekmurju gotovo še ni tako vzorno poskrbljeno kakor v nekaterih pokrajinah to-»tran Mure Zato zaslužijo tiste prosvetne ustanove, ki jih onkraj Mure že imajo, pozornost naše javnosti. Lahko vam postrežemo z mičnim zgledom probujanja dobrega katoliškega ljudstva v Prekmurju. V Dolnji Lendavi izhajajo »Novine Slovenske krajine«, ki so nedavno takole poučile •voje čitatelje:
Kakši katoličanec, takte liste čte. Neki iiriteo nam piše iz Gornjega, d a je ponii javo naše katoličanske Novine pn katoli-danskih hiša j. I odgovorih so njemu da maje naročeno »Domovino« i io člejo, pa se njim dopadne Gotovo, komi je ne za ja-kostno iivlenje, raj čte protikrščanske liste. kak krščanske, ar te) ga ne opomina-Jo. naj se varje greha, krščanski pa so to dužni včiniti. A/i na božem s odi ne de mo go tukši slab katoličanec odgovoriti na eta pitanja: 1 Zakaj si čteo liste, štere ti /e moja Cerkev zabranila čteti? 2 Zakaj si podpirao s svojimi penezi slab tisk. ki je srumotio mo/o vero i pogublao duše? 3 Zakaj ne si šteo svoj domači krščanskih tist i poleg njega druge krščanske liste, ki So ti ponujali zdravo vretino za dušo i širil' mojo <J:ko? 4 Zakaj si spačo svojo fa-milijo i vnoge druge duše po slabom tiski i s tem, da si zametavao dober domači kr ščanski tisk? — Jeli de Večni Sodnik za dovolen, slab katoličanec, s tvojim izgovorom. »ka sam zato čteo slab list. ar je več kepov i več papira bilo notri?« — Povej. jeli te reši te izgovor obsodbe? — Nikdar ne.
Ko je že z »Domovino« taka strahota, si lahko predstavljate kakšno prekletstvo zasluži šele tisti katoličanec, ki v Prekmurju »Jutro« prebira. Kakšen odgovor bodo šele prekmurski »Jutruvci« dajali »na božem sodi!«	--
* Obletnica smrti po]Kovnika Alfonzi! žerjava. Te dni je minilo leto dni, odkar Je umrl polkovnik Alfonz Žerjav, brat pokojnega ministra in nepozabnega voditelja dr Gregorja Žerjava. Lani 15. februarja smo ga z M rja spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu Kdor ga je poznal, mu je popularni oficir gotovo še živo pred očmi. Nešteto je mož in fantov, ki so z njim služili pri 17. pešpolku, se borili z njim na fronti v Galiciji ln v Italiji kakor tudi pozneje na Koroškem, ko se je on med prvim; zavedel potreb naše narodne obrambe. Po plebiscitu je bil dodeljen celjskemu pešpolku, nato je bil poveljnik vojaškega okrožja v Otočcu. Od 1. 1928 je živel v pokoju v Ljubljani Vrlemu častniku, odkritosrčnemu možu ln zavednemu nacionalistu ohranimo časten spomin!
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja,
Oyi reg 8. OT. 18 «vst
•	Zadnja pni ge. Gnusove. Iz Dola pri
Uradniku naui pi^e.io: Pogreb blagopokojne goepe Gnusove, 6oproiie upokojenega šol-6<txra ravnatelja 2 Gnusa je bil v torek popoldne. Da je rai ka gospa zelo spoštovana. priča velika udeležba na njeni zadnji poti. Prišli so se poslovit od nje prijatelji in znan<'i od blizu in «'.aleč. tako z Ljubljane. Sevnice. Laškega. Celja, Trbovelj. Hrastnika in od drugod Na zodnj poti jo >e spremljalo mnogo učiteljeva h laškega sreza. Jugi slovensko učiteljsko udru-ženje sta j>a zastokala predsednik in tojiik sekcije snr Knmeh i«i Supančič i? Ljubljane Domače učitel srvo ie valilo rwi pogrebu doiske šolarje. Zastopani so b'ii dotoki Sokoli in gasilci Pri hiši feilosti in ob grobu s« zapeli hrastniški m do!sk pevci v srce segajoči žalostjnki pol vodstvom hr;isfni-kega učitelja g Čandra in ob odprtem grobu je izpregovorii lepe bese le domači žnp-nik g. Medvešek Orisal je blagi »pokoj no gospo kot nad vse skrbno soprogo. mater in gospo linio Novo gomilo so pokrili krasni venoi in ^pki Vaj ji bo lahka domača gmda žalujočim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
Ijlii po izpuntevanju telesa takoj ln trajno odpravi SAiNOPEl). Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah drogerijah. parfume-rijab in stifnlh tigovman Drogerija Jančigaj Ljubljana. Krekov trg.
Reg tnln nar edr 31316
•	Za ustanovitev srednje tehnične šole t Bosanski krajini. Na sestanku organizacij? ^ola in dom v Ranjaluki je bila sprejeta st>omenica. ki predlaga ustanovitev srednje tehnične šole v Bamjahiki. Ta šola nai hi imela gozdarski. gradbeni =troini in tehnični oddelek Spomenica naglasa. da bi absolventi takp šole v Romanski krniini prav lahko prišli do zaslužka. V Posam^ki krajini jp 14 m^an^kih šol. katere obiskuje naj rnani 2 FfiO učen rev Ker pa se absolventi meščanskih šol ne sprejema;o v uč:teljišca. t »rttov^Uo akademiio oa »amo oni. ki so meščansko šolo dovršili z odličnim u«nphom |p oofrebna ustanovitev sredn;e tehnične šo-1p da bi v niei laH-o nadaljevali studii absolvent- mp^arvkih 5ol
•	Prt «iprt|n in rr.otniah v prehavi vzemite z jutra i oa prazeu želodec Kozarec naravne Franc Joželove grenčice.
*	Praznik vrlega naprednjaka iz Ribnice. V krogu svoje družine je slavil včeraj svojo 50-letnico g. Ivan Klun, industrijec v Ribnici Ob življenjskem jubileju mu j® v največje zadoščenje uspešno in požrtvovalno delo rojakom v zgled in korist. Več let je bi župan, zdaj je še načelnik posojilnice, pri Sokolu pa se udejstvuje od njegove ustanovitve. Marljivo in požrtvovalno je delova! v odseku za zgradbo Soriškega doma. Ravno tako se udejstvuje tudi v drugih nacionalnih in naprednih organ zacijah. Iskreno se pridružujemo če-st tkam prijateljev ter mu želimo še mnogo let sreče in uspehov.
*	Imenovanje. Prosvetni minster je imenoval prjv. docenta dr Via lunirja Murka za izpitnega komisarja iz finančne vele za 3 državni izpit na univerzi kralja Aleksandra v Ljubijo ni.
rs«
Poizkusite WRIGLEY (Ri«!I> gumo za žvečenje. Ugoden okus Vam bo prijeten. Odlii na za robe ln prebavo.
*	Poziv fotoamaterjem. Uspešna bujsko-prometna propaganda je mogoča le 1 ob-sežn rn in izbranim propagandi im materialom. Zvezi za tujski promet v LjuNjtni. ki je prel kratkim ustanovila poseben propagandni o isek. pa žal primanjkuje potrebnih fotografij, ki bi prišle kot ilustracije pri časop'?nih člankih, prospektih albumih itd. v poštev. Zveza za tujski promet e> zara/1 i tega obrača na vse fotoamaterie, zl?st; pa na one ki v teh dnevih obiskujejo z:ms'"0-sportne prireditve, da ii stavijo svoj fotografski material na razpolago. Na ta način bo vsak posaniezmnk mnogo <J0'>rinese] k propagandi naših krajev, na kateri je celokupni naši javnosti mnogo ležeče Vsem takim sodelavcem že v naprei najlepša hvala!
*	Medalja našega peSnika dr. Fr. Prešerna. Ta medalja je Izdelana v redukciii in je razstavljena v izložbah ljubljansk h knjigam Opozarjamo javnost pa to lepo medaljo, k| je okusno opremljena ln vsakemu dosegljiva v subkripciji za ceno 30 din. Naročila Sprejema avtor, medaljer Anton Sever, Ljubljana, LaverjeVa ulica 4. Poštnina v tej ceni ni vračunana.
♦	Sailna razstava » Jevnici. ki )o je organizirala podjetna Sadjarska in vrtnarska podružnica v Kresnicah, je prirejena pri Godcu tlizu kolodvora. Zbudila je mnogo zanimanja. K otvoritvi je prihitelo tudi mnogo zunanjih goslov. Pogi^d na razstavljeno sad;e je dokazal, da eo jevniški sadjarji prvovrstni strokovnjaki. Vse sadje je v takem staniu, kakor bi ga pravkar odtrgali z drevesa. Razstavljenih je 23 vrst jabolk, največ jih imata še na razpolago posestnika Zupančič iz J?v-nice in kmet Godec, po domaČe Manožnik iz Male dolge noge pod Jančami. Manožnik ima obširne sadovnjake, ki jih kaj radi ogledujejo Ljubljančani in drugi izlMniki, ko gredo na Janče Tu je več ko 2(XX) sadnih dreves, ki jim posveča e svojimi sinovi vso potrebno skrb. Najlepše vrete so: ontario. veliki kakor glava novorojenčka (po 4 dm kilogram), londonski pepins. bo!>ovec. ^am panska reneta, krivopeceljni. ananasi in gambovčki (po 2 din kg). Med dražjimi vrstami so bili tudi jonatani. hoskopski, kos- | mači in belflerji Med domaČimi sortami pa besniška vošeenka Razstava bo tudi danss še odprta. Po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane bo predaval o sadjarstvu nadzornik Humek.
*	Narodna čitalnica Žab n I ca priredi danes ob 15 v gostilni Cegnar predavanje »Skozd Dalmacijo ln južno Srbijo« 0 slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekosiav.
*	Podružnica NSZ v žirch priredi danee ob 14. v Sokolskem domu predavanje »Pri-morje od Sušaka do Kotora« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor.
♦	Novi grobovi. V Mariboru je preminil
g. Josip Mešiček, naiučitelj v pokoju. Splošno priljubljenega pokojnika bodo spremili julri, 21. L m. ob 15.30 na pokopališče na Pobrežju. — Na Vačah pri Litiji je umrl g. Ivan Haš. poštar v pok. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri, 21. t. m. ob 11. dop. na domačam pokopališču. — Pokojnim blag 9pomin. preostalim naše iskreno sožalje!
•	Gradbo državne ceste Split Sarajevo zahtevajo gos.podars.ke in stanovske organizacije primorske in drinske banovine. Pr.*l-stavmiki organizacij so sestavili spomenico, ki je bila predložena gradbenemu ministrstvu. V spomenici je naglašjno. da bi bilo s tako cetsto združeno Primorje 9 svojim zaledjem in da bi bila cesta v eos.podar6kem in turističnem po§iedu zelo koristna za obe banovini. Iz Splita bi c.^da vodila na Dugo-polie, v Tomislarv grad in Prozor. potem pa preko 'Ivanj planine do Sarajeva. Dolga bi bila 200 km.
NE NOVOSTI
*	8totlsofi potnik aa prekotnomifca Qaeea Marjr. Veliki prekomornik Queen Mary, ki je last Cunard Wbile Star in ki je od maja lita 1936., ko je bil puščen v morje, doslej napravil 73 potovanj Čez Atlantski ocean, je preteklo sredo doživel pomemlen jubilej. Msd 850 potniki, ki so se vkrcali v Soulhamptonu in Cherbourgu. je bil tudi slolisoči gost Queen Mary. Do 6vojega odhoda v New York je ladja namreč prevozila v 18 mesecih v celem 99.584 oseb, v sredo pa je šlevilo njenih potnikov doseglo 100 434.
♦	Podjetja, ki rrš« obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in nameravajo za poletno sezono 1938. izpremenitn svoj sedanji vozni red ali cenik, se pozivajo, da ga ugotove in pradlože v predpisano odobritev do 20. marca 1938. Novi vozni red stopi zajedno z Železniškim v veljavo dne 15. maja 1938. Smernice za sestavo in predložitev voznega reda in cenika eo razvidne iz zadevnih okrožnic, zlasti one z dne 21. 2. 1934 VIII. it. 551'4, ki jih doba interesenti na vpogled pri pristojnem sreskem načel-elvu odnosno mestnem poglavarstvu.
•	Poučila sta ee 17 t. m na VrlinHci g. Vinko Tomšič, trgovec ir rnv-estnik na Vrhniki. in gdč. Rada Zitko. hčerka posestnika na Verdu pri Vrhniki. Čestitamo!
•	Zaslužek poljedelskih delavcev r Vojvodini. V raznih krajih Vojvodine se sestajajo paritetni odbori tf-r dolofaio mezde za poljedebke d slavce v letošnji sezoni- Tako so za Feketič in okolico določene naslednje mezde od 1. aprila do 1. julija za 9-urno delo 15 din e hrano, t rez hrana pa 25 din. Od 1. aprila do 30. oktobra 25 din s hrano, 30 din brez hrane za 12-urno delo. Od 1. tu 1 i fa do 30 septembra 35 d;n s hrano, firez hrane pa din za 12-urno delo. od 1. oktobra do konca leta 15 din s hrano brez hrane pa 25 din za 0 urno delo Med žetvijo dobiva delavec ena isti del žetve s primernim namečkom, med obiranjem koruze petino pridelka, za 'mla?vo pšenice pa 3 odstotke od bnifto nridelka.
v damskem volnenem blagu za obleke, kostume in plašče v najnovejših vzorcih in najmodernejših barvah so Vam na razpolago pri tvrdki »MANUFAKTURA«, komanditna
družba, Mestni trg 17.	|
I
* U. vaedržavni Kongres likovnih umet-niKov v Ljubljani. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani objavlja: že lansko leto je Društvo slovenskih likovnih umetn kov v Ljubljani v soglasju s predstavniki hrvatskih in srbs-kih likovnih umetnikov sklenilo prirediti v Ljubljani II. Kongres vseh likovnih umetnikov v držav1. Naloga tega kongresa naj bi bila, da razpravlja in sklepa o vseh perečih stanovskih in eksistenčnih vprašanjih, ki se tičejo vsakega umetnika brez obz ra na njegovo usmerjenost Zaradj pripravljalnih del predvsem zaradi s?stave programa za kongres razdelitve referatov, dosege znižane t če mogoče četrtinske vozni-ne» itd. se je izkazalo, da je pm>tno določeni termin v novembru 1937 neprikla-den. Zato je D S. L. U. skJm^lo, da priredi kongres v dneh 19. in 20. marca 1938 v Ljubljani Za sedaj prosimo po tej poti vse tovariše, ki se za ta kongTes zanimajo, da nam javijo na naslov: »Društvoslovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Aškerčeva 9.«, ali se udeleže kongresa kot zasebnik: ali kot zastopniki svojih organizacij, da jim pošljemo toinejše informacije. Vsem prijavljeiicem bomo posebej javili program kongresa s prošnjo naj prijavijo svoje referate o določenih temah.
♦	Naše obrtništit) za prospeh umetnostne obrti. Svoi čas je »Jutro« poročalo o Karlov, škovein »Slovenskem ornamentu«, ki je lani izšel v dveh delih in ki je |>o soglasni sodbi naše strokovne kritike naznačil pravilne smernice za razvoj naše domača narodne in umetne obrti. Knjiga je s pridom poslužila slehernemu človeku, ki mora ob svojem delu razen na praktičnost misliti tudi na lapolo izdelka, prišla je na polico obrtnika, stavbenika. trgovca, arhitekta. Ni čudno, da ie delo v kratkem skoraj pošlo in so posamezni izvodi na raz.nolago samo še v knjigami Kleinma.Ver & Bamberg v Ljubljani. Zdaj oripravlja avtor novo knjigo z naslovom »Umetnostna obrt«, ki jo bo založilo Obrtniško društvo in ki bo pomemba izpopolnitev doslei izišlih Karlovškovih študij.
♦	Polovična voznina je dovoljena obiskovalcem razstave italijanskih portret^stov v preišniih stoletjih, ki bodo v Beogradu v muzeju princa Pavla Popu=t bo veljal za odhod od 25. marca do 5 aprila, za povratek od 27 marca do 7. aprila, in sicer za vse vlake, izvzeti so earao e kop resni.
♦ Zdravniški tečaj v Topolštiei. Sola narodnega zdravja v Zagrebu prireja z odobre-njem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v zdravilišču Topolščici 6-dnev ni tečaj iz ftizeoklinike inftizeol ara pije. Tega tečaja, ki to od 28. t m. do 5. marca, se lahko udeležijo državni, samoupravni in privatni zdravniki. Uradni zdravniki dolnjo za obisk tečaja dopust, ki ne bo vštet med letni odmor. Stroška nosijo udeleženci sami in je preračunano, da bodo znašali s potovanjem od Zagreba do TopolVijce in nazaj. * stanovanjem v hotelu v Šoštanju in e hrano v zdravilišču okrog 200 din za 06ebo. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se javi ftoli narodnega zdrav;« do 25. t. m.
NEGRO bonboiT
odpravi hripavost.
Proizvodi: RUFF, SUBOTIC.4
*	Slovenska matica Izda letos naslednje tri izvirne knjige kot svoje redne pu-blkacije: Miška Kranjca novi roman »Ka-pitanovi« (400 strani), Pavleta Sedmaka roman »Kaplan Martin Cedermac« (250 strani) ln zaključni (5.) snopič »Zgodovine slovenskega slovstva od začetkov do Zoizove *mvt;* univ. prof. dr. ^raneeta Kidriča. Ta snopič bo :mel okrog 180 strani leksikonskega formata. Vse tri knjige dobe člani broširane za 50 din. Lahko pa dobe tudi vezane La doplačilo 12 din za vsako knjigo. Član postane lahko vsakdo, pristopn ne ni. Natančnejše prospekte dobite pri upravi Slovenske matice, Ljubljana, Kongresni trg 7.
*	Za izlet v Bud«mpešto, ki ga priredi »PUTNIK« Maribor s posebnim vlakom od 25. do 30 maja ob priliki 34. Svetovnega evharističnega kongresa je nujno potrebno, da oddajo interesenti svoje pr ja-ve vsaj do 28. februarja, da se zamore rezervirati stanovanja, za katera je ogromno povpraševanje. Prospekti ln vse informacije se dobijo pri »PutniKu«, Maribor, Trg svobode in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, St. Ilju in Dravogradu, kjer se sprejemajo prijave! Izkoristite izredno ugodno priliko za po-set prekrasne Budimpešte!
*	Ena izmed najbolj izdatnih Jedi je gotovo čokolada. Toda temu je pretrda, onemu zopet težko prebavljiva, tako da se ni mogla nikol tako uvesti, kot se je sprva domnevalo. Nova na podlagi posebnega patenta izdelana Strato čokolada, ki ima v sebi male luknjice, pa je rahlo krhka ln lahko prebavljiva, hitro topljiva ter nudi večji užitek! Č.tajte današnji oglas!
„Koj je to perilo res moje i ni bilo tako čisto oprano!" — Cemti se čudi? Za pranje je vendar rabilo
?riznano dobro terpentinovo milo latorog. To milo kljub svoji izdatnosti opere vsako še tako zelo zamazano aH zaprano perilo tako temeljito, da je po pranju belo kot sneg, voljno-mehko in duhteče.
TERPENTINOVO MILO
• Nonaraden primer kruie usode t rodbini. Uglednega vinskega trgovca ln goetil-ničarja g. Petra Antičeviča v Gornjem Logatcu je zadel hud udarec. Dolgo vrsto let ie bil pri njam kot poslovodja njegov brat Juraj. ki pa je 14. 1. m. ot.olel za pljučnica Istega dne pa je Peter Antičevič dobil iz
Danes nepreklicno zadnjikrat!
VELIKI MLADINSKI MATINEJI PO ZNIŽANIH CENAH
ob pol 10. in 11. uri dop.
SLAVNI MORNAR POPAJ IN DRUGI..
Revija pravljičnih risanih filmov BOGAT DOPOLNILNI SPORED!	CENE DIN 3.50 — 6.50.
KINO MATICA 21-24
•	Otvoritev prve smuške skakalnice na Dolenjskem. Na prijaznem Polževem nad Višnjo goro je bila že pred dvema letoma zgrajena skakalnica za skoke do 23 m. Toda lani je bila zima tako neugodna, da ska kalnico niti otvoriti ni bilo mogoče. Letos je zima nekoliko ugodneja. čeprav je snega tudi letos v nižinah mnogo premalo za smuko Zdaj je zapadlo toliko novega snega, da bo lahko skakalnica na Polževem danes ofi-cijelno otvorjena »Slalom 34 t priredi v ta namen danes na Polževem klubske tekme v skokih Pričelek tekem bo ob 14 Prijave se sprejemajo v domu na Polževem še do danes opoldne. Za skromne razmere na Dolenj skem bo lo gotovo zanimiva prireditev, saj bo otvorjana prva skakalnica na Dolenjskem in domačini boao prvič v svojem življenju
videli, kako smučarji skačeio. Po tekmah Lodo v domu razdeljene nagrade in častne diplome Snega ie zdaj na Polževem toliko, da bo tudi smuka danes ugodna, zlasti še ker je zopet pritisnil mraz. Tako se torej obeta na Polževem zopet živahno vrvenje smučarjev.
♦	Split brei vode. Zaradi kvara pri starem mestnem vodovodu je bil Split kakor znano, polinih 24 ur brez vode. V nekaterih delih mesta so še stari zapuščeni vodnjaki in tam se je kmalu zbralo vse polno ljudi. Ponekod so se celo tepli za vodo. Vas dan so hitela po ulicah skupine mož, žena in otrok z najrazličnejšimi posodami in iskale vodo. Mestna uprava je iz starih studencev črpala vodo v škropilna vozove in jo potp'u delila po mesitu. Vse to pa ni zadostovalo in so bili v velikih zadregah po kavarnah, gostilnah in v raznih delavnicah.
Jelše na otoku Hvaru brzojavko, s katero mu je njegov bral don Luka, župnik v Gdi-nju na Hvaru. naznanjal, da je oče na emrt bolan. Peter Antooevič se je z večernim via-kem odpeljal iz Logatca, ko pa je vsto,>il v očetovo hišo v Jalsi, so mu izročili brzojavko iz Logatca, s katero mu sporoča soproga, da je bral Juraj ponoči izdihnil. Peter Antičevič se je |>os!oviI od tedaj še živečega očeta in od ostalih svojcev in se vkrcal na parnik, da se vrne v Logatec in uredi vse potrebno za pogreb. Ko je brata pokropil, je prispela s Hvara nova brzojavka. ki ja naznanjala, da je takoj po njegovem odhodu umrl ludi oče Pogreb očeta na Jelši, kakor tudi brata Jur.nja v Gornjem Lo* j gatcu je bil določen na 17. t. m. ob 16. urL Peter se je mogel tako udeležiti s^uno bratovega pogreba Res nenavaden primer krute usode, da lažeta oče in sin ob isti uri v grob k večnemu počitku.
*	Udeležite »e avtoizletov od 12. do 16.
marca na Dunajski vel&sejem od 19. do 20-marca v Gorico ali Trst, od 25. do 27. marca v Padovo 'c Benetke, od 2. do IL aprila v Firenco. R.im, Napoli, Vezuv, Ca-pri. Podrobne informacije ln prijave v izletni pisarni M. Okom, Ljubljana, hotel Slon, telef. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
♦	Brezposelnim natakarjem ukradene podpore. Kakih 140 brezposelnih beograjskih natakarjev sloji pred pisarno svojega združenja ler preklinja evo'o zJo usodo. Ponoči so neznani vlomilci vdrli v pisarno ter navrtalj veliko železno blagajno. Iz nje so odnesli nad 18.000 din, vse kar je namerava-
Samo še danes ln Jutri se predvaja v kinu SLOGA film, kakor ga še niste videli
v Ljubljani. DEANNA DURBIN v fUmu
TRI ZLATE DEKLICE
očara s svojo lepoto in dražestjo in s svojim dlvnim glasom, ki sega do srca prav vsakogar.	Predstave danes ob 10.30., 15., 17., 19. in 21. uri.
I I
•	Vaški milijonarji ? veliki bedi. Blizu Sušaka sta občini Krasica in Hreljin. Prva šteje 3.734, druga pa nekai nad 3.000 prebivalcev. Pred 50 leti je bilo dosti več prebivalcev. a se jih je potem mnogo izselilo zaradi za»lužika v tujino. Izseljenci so lepo podpirali svo.ee na revnih domačijah Ln lahko se reče, da eo občani obeh občin živeli od prihrankov svojih izseljencev. Zdaj pa je po uradni statistiki v obeh občinah nad 4:>0 družinskih rednikov brez dela in zaslužka. V ravnih občinah je [>ostalo obujmo in med revnim prebivalstvom imajo razne bolezni obilo žetev. Nad 60 let stari ljudje so z^lo redki. Vse to je zaradi tega, ker so v bankah zamrznjeni težki milijoni, ki so jih poslali izseljenci iz tujine. Po uradni statistiki imajo občani Krasice v bankah 25 milijonov. prebivalci Hreljina pa 11 milijonov. Brezposalni sestradani ljudje so torej milijonarji.
♦	Umetniške in zabavne prireditve t san Remu. Meseca marca bo nudil San Renio bi sar italijanske riviere, svojim gostom veliko izbero kulturnih, zabavnih in športnih ■ prireditev. Tekmovali boJo na igrišču golfa, tenis klub pa prireja 16. marca mednarodni turnir in so razpisane številne dragocene nagrade V opari mestnega kazina bodo 11. marca operne predstave, pri katerih nastopajo odlični umetniki. Na sporedu je tudi več krstnih predstav, ves program pa vse-buja prvovrstna dela glasbene literature. Zanimivi in zelo pestri bodo tudi simfonični koncerti 16., 23. in 30 marca. Nastopila bo tudi skupina ruskih plesalcev. Za velike prireditve ie določena krasna, velika koncertna dvorana, kjar se bodo vrstile tudi kabaretne in baletne predstave. Dne 19. marca ho klasična koledarska dirka na pro gi M i ki.no-San Renio. kjer bodo pričakovali prve tekmovale? /o ob 3 ^opoldne.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes nb 4. pol 7. in pol 9 zvečer glasbeni film iz $tudentovskega življen;a »Deklica iz ftvarc-valda«. Prihodnji 6pored »Kirchleldski župnik«.
la organizacija te dni razdeliti v pomoS svojim brezposelnim č^noin. Te podpore so
bila zbrane od dohodka nalakarske prireditve in od pr:spevikov dobrotnikov.
Iz Novega mesta
n— Prostovoljna gasilsKa četa v Novem mestu priredi 26. L m. ob 8 zvečer in 27. t. m. ob 3. popoldne v dvorani Pro-| svetnega doma gaslsko veseloigro »Usta-j novitev gasilske čete v Bendiah«. Ker je i čisti dobiček namenjen za nabavo orodja* vljudno prosi za obisk.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v februarju po stoletnem
koledarju Dan je dolg 9 ur 29 minut N. 20. Rajmund
manj oblafino, ponoči hladno
Drago P. 21. Elenora
Miloslav T. 22 Gojslav Z. krajec ob 5.24 S. 23. Peter D.
Cudomil C. 24. Matija
Bogdan P. 25. Valburga
Nikna S. 26. Aleksander Inoslav
krajevni dež in sneg
menjajoče oblačno, precej mrzlo
topleje
Poročilo Meteorološkega zavoda aa univerzi 19. februarja
Ljubljama 7. 7671, —3.4, 93, SW1, megla 10,
Maribor 7. 767.2. —1.0. 90. 0. 7, —, —; ' Zagreb 7. 766.4, 0.0. 90. ENEl. 8, —, —; Kumbor 7. 762 3. 6.0. 90 Ni. 0, —, —; Split 7 763.9. 6.0 70. NE3. 2. —, —; Rat 7. 764.2. 6.0 50. NE3. 0. —; Vis 7. 764.4, 4 0. PO. NW4. 5. —, —; Suiak 7. 763.3. 6.0. 95. NNE1 5. —.
Temperature: Ljubljana 7.5. —4.4; Maribor 10 4. —10. Zagreb 7.0. 0.0: Beograd 9 0. —: Sarajavo 3 0. —: Kumbor 14.0. j.0, Splil 130. 5.0, Rab 9.0, 4.0; Via —, S«; Su-čaJc 12.0, 5.0.
Pogreb Janka Strnada
LjubiJbna, februarja
Kdo bi »i Se pred dnevi mislil, da bo dane« naš vedri, zmeraj ustrežljivi in šega vi Janko Strnad v zreli moški dobi nastopil svojo poslednjo pot na večno počivališče? Vsi, ki smo sočustvovali z njim in skrbno sledili poteku njegovega zdravljenja, smo vendarle gojili nado. da bo njegova živ-ljenska sila premagala poškodbe in ga »pet vrnila priljubljenemu delu Tako pa se je številna množica prijateljev in znancev, ki so te dni hiteli še poslednjič pokropit pokojnika, moraia prepričati, da je zmerom nasmejani Janko Strnad za vedno zatisnil svoje oči
V turobnem zimskem dnevu se je danes zbrala pre<i bolniško mrtvašnico velika množica pogrebtev. da pospremijo pokoj
nika na poslednji poti Po blagoslovu so prenesli krsto v mrtvaški voz. okrašen z vrsto lepih vencev in pestrim cvetjem Za globoko užaloščenimi številnimi svoici. med katerimi je v srce dojmila dvojica še nedoraslih, plakajočib sinkov prerano umrlega pokojnika, se je zvrstila dolga vrsta po grebcev Prihiteli so stanovski tovariši črne umetnosti z ravnateljem Narodne tiskarne g Franom Jeranom in faktorjem g Dragom Pogačnikom na čelu. Društvo tis-karnarjev je zastopal g Maks j Hrovatin Kako priljubljen sodelavec »Jutra«, vedno pripravljen pomagati je bil pokojni Janko Strnad je priča!a dolga vrsta urednikov »Iur na« in »Slovenskega naroda« z glavnim urednikom g. Stankom Virantom na čelu
Za vrsto zastopnikov so se priključili žalostnemu sprevodu k Sv Križu številni znanci in prijatelji, ki jih je dobrodušni pokojnik ime! mnogo v r.aši javnosti Spre vod, ki ga je zaključila doiga vrsta ženstva. je pospremil tragično prenunilega očeta prav do groba.
Iz Ljubljane
U— predavanje univ. prof. dr. inž. Milana Vdmarja o temi: »Med dvema dobama* se vrši pod okriljem Kluba absol-viranih trgovskih akademikov v ponedeljek dne 21 t. m v veliki dvorani Trgovske akadem je Sloves predavatelja ne samo kot znanstvenika na polju elektrotehnike t pt kot šahovskega velemojstra in pisca knjig (Moj pogled na svet, Oslovsfici most, Med Evrooo in Ameriko), marveč tudi kot treznega presojevalca sodobnih gospodarskih dogajanj, obeta predavanje ki bo vec kakor zanimivo. Vljudno sso vabljeni k predavanju vs\ ki se zanimajo za sodobna vprašanja. Vstop prost.
I— IIIIIHII lllll TOČIMO 30 VRST
Kiličniii kolonjskih vod
■>V E N L1 S« SFD.-M rYRSEVA y
u— Go»t iz Bolgarije. V Ljubljani se je mudil na povratku iz Nemčije g. dr. Ata-nas Damjanov, lastnik in direktor sofijskih listov »Utro«. -»Zarja-t ;m »Dnevnik«
u Češkoslovaška v vojni !n miru je naslov večera, ki ga pripravlja tukaišnja Jugosiov.-češkoslovaška Liga za petek, dne 25 t m ob 21 url v kino dvorani »Uniona«. Spored obsega uvodno besedo predsednika JC lige dr. Egona Starata, govor konzula Stanislava Miuovskpga •Nastanek in stremljenje češkoslovaške republike in sledeče filme; Prezidemt dr T G. Masaryk na gradu Lany Prez dent dr E Beneš na gradu Topolčanv (zvočni film); iz življenja češkoslovaških legio-narjev v Franciji Italiji in v Rusiji (zgodovinski film); S kongresa 36.000 češko-slovaških .egiona.: jev v Pragi (nemi film); Češkoslovaška armada (zvočni film); Svečanosti češkoslov kmečkega ljudstva v narodnih nožah (zvočni film v barvah) Večer bo nudil vsakemu obiskovalcu lep * "pogled v življenje bratskega naroda Opozarjamo .la je bil film o češkoslov le-g:onarjih med vojno posnet na licu mesta in je torej popolnoma avtentičen posnetek zgodovinskih dogodkov Posebno skrbno in Učinkovito je izdelan film o češko-slovašk; ar ladi. FIlm o svečanostih kmečkega ljudstva preseneča zaradi krasnih narodnih noš, ki se vidijo v naravnih barvah Petje in glasba spremljata slikovit P' hod in pestro rajanje češkoslovaških kmetov in kmetic. Skratka: ta kulturno pomembn' filmski večer obeta biti zeio zanimn m bo lepo otvoril vi sto prireditev v spomin 20 letnice obstoia naše in češkoslovaške države. Opozarjamo, da je vstop na prireditev prost, treba je samo kupiti program za 2 din.
Kavarna in restavracija „OREL"
2. marca tradicionalna vsesploSno znana
kuharska razstava
z novostmi Odprto od 8. do 17. ure. Za Din 10.-— prigrizek s kozarcem vina Po 19 uri pojedina razstavljenih plošč in prodaja istih čez ulico. — Izbrana vina. Saivator pivo! Za obilen obisk se priporoča
MARIJA ŽEMLJIC
BOLGARSKI. ČEŠKI, FRANCOSKI, ITALIJANSKI MADJARSKI, NEMŠKI. RUMUNSKI, RUSKI, SLOVENSKI IN SRBSKI jezik, se lahko naučite, če se
naročite na mesečnik
»EVROPA«
Letna naročnina 45,— dinarjev. Številka 4.- din. »LAHKA METODA«, Ljubljana.
Gosposvetska 12 II.
MOŠKI!
Za zdravljenje spolnih slabosti. SEKSUALNE IM POTENCE, ca spolno oslabi je-nost, tu ojačenie spolne funkcije, poskusite originalne hormonske
VI-HA-GE tablete.
Dobite jih v vieh lekarnah: 30 tahiet Din 84.—. 100 tahiet Uln 217,—. SIK) tablet Oln 560-— Pn poAtnem povzetju diskretno razpošilja Mr M (tavrančič. apofekar. t glavni depo: Nrm Kem. I.ab.ir:if ..rMirr »VIS-i II«. iputfkHi nr. B. Bogdanovte. Zagreb, Langov trg 8
(OgL reg. S. br. 26856/S7.) |
Univ. profesor In! Hren« Kjrrlja,
da je njegovo iuie po pomoti prifilo med
imena novih odbornikov Aerokluba. 0. pro-feeor ni član te organizacije in te tudd nI občnega zbora udeležil.
n— Fotografije t barvah. 0 tem to pod
okriljem Prirodoslovnega drultva v Ljubljani predaval v torek Ž. t m. ob 20. v mali filharmonični dvorani kina Matice (J. Janko Brane. Do konca prejšnjega stoletja poznamo v fotografiji štiri važne mejnike: iznajdbo prozornega, za kopiranje prim^rne-ea negativa, uvedbo želatine namesto mokrega kolodija, povečanje občutljivosti fotografskih emulzij na ves spektralni obseg in uvedbo upogljivega in lahkega celoloida namesto težkih steklenih plošč. Vse to pa je bilo samo , izboljšava črno-bele fotografske tehnike Nekai popolnoma novega se je pojavilo ob prelomu stoletja S filmom je prišla v fotografijo tretja komponenta, namreč čas. Toda film je šal 9voja pota. razvijal se je paralelno s fotografijo Novo epoho v fotografiji pa doživljamo v zadnjih časih. ko se je momental.no in neposredno pojavila barvna fotografija Predavanje je zasnovano na eksperimentalni podlagi in ga bo dopolnilo ler>o šlevi'o 'zbranih posnetkov
u— Iz vrši članstva Obsmrtnega podpornega društva na Viču smo nrejeli: Društvo je imelo 30 januarja svoj XI. redni občni zbor. katerega se je udeležila kaka tretjina vsega članstva, po večini ženske. Zborovanje je bilo burno in je treba, da tudi oni člaai. ki se zborovanja niso udeležili, vedo, zakai ie bilo tako OjKizlplja ni bila zadovoljna s poročilom predsednika, ki prav za r>rav ni bilo poročilo, marveč samo naštevanie lastnih zaslug Tudi proti zapisniku so Hli ugovori. onozlrifa na nI dobila besede. Ne-radovolini člani zahtevajo sklicanje fzred-neea o^n^a zbora
u— Nastop golencev k onservr torija Jutri 21. t. m bo v veliki Filhar dvorani II. 'etošnja produkcija govncev ljubljanskega drž. konservato ija. na kateri nastopijo go-ienej solonevskega klavirskega. violinskega in instrumentalnega oddelka Prva letošnja produkcija ki ie bila začetkom mi-nilega te>'na. je imela izredna len uspeh in ie vzbudila živo zanimanje ol>čins'va. ki ie *koro do ^adniega kot'čka nTno'nHo veli,ro Ivorano Začpt^-k jutri^nip produkcije ie ob Četrt na 7 zvečer, podrobni spored ee -'ob? v kn*i?arni Glasbene Matice stane 8 din in velja obenem kot vstopnica.
ZA VAS
smo izbrali lepe vzorce blaga za plašče, kostime in obleke! Pridite in kupite!
Brata VLAJ
UOLFOVA ITL. 5.
u— Klub ljubiteljev cvellic podružnice ladjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani je imel v januarju občni zbor. Iz taj-nikovega poročila je razvidno, da je bil klub ;>ridno na delu. V preteklem letu je priredil dve uspeli cvetlični razstavi in ekskurzijo v Maribor. Novi olbor sestavljajo: predsednica Ključenkova Andreja, podpred-ed" l' pr .i- in ra inik Vavpotič Jožko in blagajnik Kržišnik Oskar. Olbor si je takoj sestavil program dela za tekoče leto. ki je v glavnem naslednji: pomladna in jesenska razstava cvetja, ustanovitev strokovnega odigra za ocenjevanje in sestavo prepotreb-aega seznama cvetlic, ki eo najliolj priporočljive ir. vsakemu ljubitelju dosegljive, razne poučne ekskurzije po ljubljanskih in okoliških cvetličnih vrtovih, objave raznih strokovnih članov v društvenem glasilu -Sad i a riu in vrtnarju« in naposled Kratka -;frokn%-na predavanja s prosi« strokovno debato vsak prvi petek v me*ecn ob 20. f klu-hovih prostorih gostilne »Sokola«. Pred Škofijo l nadstropje. Klub združuje v svoji sre>di ljubitelje cvetlic, vrtnih in sobnih, za radi česar vabi v svoje vrste ne samo gospode. ampak v pni vrsti dame. katerim ie že po naravi prirojeno veselje do cvetlic.
lanarine in vstopnine ni. Član, nai bi med -eliojno izmenjavali raz.no cvetlično seme nje in eoniolje in tako na cenen način prišli do raznovrstnega cvetja. Klub želi. da bi se v naši beli Ljubljan: okrasila vsa okna hiš in naši vrtički postali cvetni s/ajl. skratka. ;la bi Ljubljana postala en sam cvetni vrt. S temi željami in nadami gre klub v no f3m letu na delo. Za eventualna pojasnila n naročila nai se blagovoli vsak interesent obrniti na predsednico go Kliučenkovo An Ireio Liubliana Kooe-nova ulica 6. telefon 4550. na tajnika g. Vavpotiča Jožka Ljubljana. tobačna tovarna, ali pa ustno v gostilni •šokola. Pred Škofijo. I. nadstropje- vsak •>rvi npfoV v mes«cu od 20 ure dalje.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. TELEFON 41-79
LUIS GRAVVEUR, slavni pevec, v senzacionalnem tilmu
Pesem obtožuje
Ostali: VValter RHla, Gina Falkenberg
ln Hana \Vaag Predstave v nedeljo ob 3, 5, 7. ln 9, v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
General Garcia
u— šentjakobčani pon»ve danes zvečer
ob 20.15 Molnarjevo zabavno veseloigro ►Njena velika ljubezen«. To najnovejše Molnarjevo delo je tudi na Šentjakobskem odru doseglo velik uspeh ter vžgalo ln navdušilo gledalce Ta ljubezniva, nežna zgodba nudi s svojo ganljivo nežnostjo, finim humorjem In vedro vsebino gledalcem mnogo iskrene ganjenosti in vedre zabave. To je poslednja večerna uprizoritev tega dela v letošnji sezoni
u— Koncertno naznanilo. Pod okriljem Glesbene Matice ljubljanske bodo tekf.tn marca naslednji pomembnejši koncerti: v petek 4. marca koncertira v veliki Filh dvo-dvorani Srbsko cerkveno pgvačko društvo iz Zagreba \ ponedeljek 7 marca bodo po 9 letih nastopil' zopet sloviti Wieneieftn-gerknaben » veliki unionski dvorani. V oetek 11 marca prlreii svoj drugI letošnji koncert v ve!ik; Filh dvorani pianist Ivan Noč. 25'etnico svojega umetniškega delovanja bo proslavil znameniti jugoslovanski violinski virtun? Zlatko B 'l ikovič tudi v Ljubi jun! na koneertn. ki bo s e-sle-'ovaniem simfon'čneca orkestra Ljubljansk. Filharmonije v petek. IR marca v veliki uniorski dvorani Konec me&eo.n marca 2* aa nastopi pianist R«ou' Koczalski. najznamenitejši Igrale«1 Chopina »edanie d(»be Tako bn mesec marec izredn" boga' n-i znamenitih in velikih koncertih. Podrobnosti slede.
u— Podrutntca 8VD ca SiSko-LJublja-
na priredi skioptlčno predavanje o »Škodljivcih na zelenjadl fai Jagodičju« v ponedeljek dne 21. t m ob 20 uri v samostanski dvorani v filSki. Zantm ve slike bo pojasnjeval g. ftkulj, tajnik SVD za Slovenijo.
Restavracija KOS AK
PREŠERNOVA ULICA
[povečana m vzorno preurejena — I Priporoča prvovrstno hrano in vina Vsak petek ribe.
I Slaščičarna K O Š A K
s	S
| ima vedno sveže pecivo in pustne ] I	krote.
Kino Predstave danes ob lSf 17*919* In 21. ur!
Matica 21-24
Slavna plesalka LA JANA v nemškem velefilmu
Ešnapurski tiger
	Indija v vsem GUSTAV NAJNOVEJŠI	svojem razkošju In 1000 letnih tradicijah l DIESSEL — THEO LINGEN. 2URNAL! REZERVIRAJTE VSTOPNICE .'		
•		i v		
n— Gospodinjske pomočnice opozarjamo na kuharski tečaj za boljšo kuho, ki bo v Wolfovi 10. telefon 4053
u— Društvo jug. kmetijskih strokovnjakov, sekcija Ljubljana. raz?la£a: člani dru £tva. kateri iščejo namestitev naj se obrnejo na tajništvo društva, Knafljeva uliica 9. Na razpolago so tri privatna mesta.
DRAŽBA TERJATEV
proti bivšim zadružnikom
stavbene zadruge Here
se vrSi dne 24. n. 1938 ob "8. uri dopoldne v sobi št. 19 sreskega s.>di'ča ljubljanskega. Nominalna in izklicna vrednost teh izvršljivih terjatev znaša 255.250 Din, najnižji ponudek eno tretjino.«
u— Izreka slovenskega jezika. Z Breznik Ramovševiiii Slovenskim pravopisom *»mo dobili Slovenci tudi prvo sistematično pravo-reoie. Saj je bila določitev pravilnega izsio vora nujno potrebna zaradi pisanosti naših nare>čij in tradicionalnosti pravopisa. Eno' no knjižno izreko mora 2oj'ti vsak izobra ženec. kadar govori v javnosti na zborova pri predavanju, v elednli-ču. v radiu i. t. d 0 smernicah in prob'emih našega pravo-rečja bo predaval v torek, dne 22. t. m. ob 20. uri na drž. Treovipki akademiji (Bleivvej sova cesta) gespod ravnatelj dr. Anton Ba-jec. Predavanje priredi Slavistično društvo Vstop jirost.
n— Lutkovno gledališče Sokola l. uprizori danes ob pol 16 uri izvirne lutkovno igro Mitje Rnbičičeva: »Jurček na morju«. Oglej te si iero. zadovoljni ho«te z njo. saj se vrši ob našem siniem Jadranu. Med predstavo igra orkester. VstopnVe dobite v pro taji danes od 11. do 12 ure v pisarni Sokola I Lahko tudi telefonično.
a— Ocenjevalni ple»ni turnir >P. S. K«
z nastopom najboljših ljubljanskih parov ho v torek 22. t. m. zvečer v veliki dvorani l Kazine med »Jenkovo plesno vajo«. Ljubitelji družabnega plesa vabljeni.
n— Vsako nedeljo oh 16. uri »popoldanski plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini. V ponedeljek ob 20. »začetniški-nadaijevalni«. v torek in to sredo namesto četrtek »nadaljevalna tečaia«. Posebne ure vsak dan.
u— Sokol II priredi na pustno soboto ples v vel ki ln mali dvorani Kazine. Vabljeni vsi, ki si žele prijetne zabave. Sodeluje prvovrsten jazz. Vstopnina 10 din.
Poskusite Se danes
priznano najbolje.
PEL1C0N0VE KROFE in TORTE
Wolfova ulica 14.
Podružnica
Kongresni trg 19.
Cenjenim damam sporočam, da sem po večmesečni praksi v inozemstvu, otvorila
MODNI ATELJE
ter se priporočam za cenjeni obisk.
NUŠA DERMASTIA,
LJUBLJANA, Miklošičeva 17 Palača Vzajemne zavarovalnice Najnovejši pomladanski ln poletni modeli.
n— Društvo Soča Matica. Ljubljana, naznanja, da bo v soboto 26. t. m. v salonu restavracije pri »Levu« v Liubljani točno ob jx»l 21. uri predavanje tir. Mateja Protnerja, odvetnika v Ljubljani o »Odškodnini Tn vojno škodo, povzročeno jugoslovanskim državPa-noin v Italiji«. Ta odškodnina našim državljanom dosedaj še ni bila plačana in niti ni določena, četudi ie bila pred leti prijavPe-na našim oblaetvom Ker je vafcno. da se ta pereča zadeva re£i. so vabljeni vsi prizadet; na to predavanje. Vstop vsem prost.
u— Tradicija pustne sobote — mašKe-rada na Taboru! Kakor vsako leto, tako bo priredij tudi letos Sokol I v vseh prostorih doma na Taboru maš k o rado z geslom: »Kurentova vesela noč«. To geslo omogoča vsakomur, da s nabavi s skromnimi sredstvi primerno masko, saj Kurent ae bo izbiral, plesal bo z vsemi. Vsi boste Kurentov! gostje Pomn te pa. da so dostojne maske pogoj uspeha maškerade!
Kurentova vesela noč Tabor - 26. Sebr. 1938
Iz Celja
Isochrom
Finozrnatl
Isopan
filmi najnovejše emulzije
ravnokar dospeli!
Britvice komao oa 50 para naprej etujl *a ščetKe od Din 1.50 zonne ščetke od Din 2.— naprej zobne paste od Dm 3.— naprej brivski čopiči od Dm 4.50 naprej dalje ustne vode ter vse druge Kozmetične potrebščine v največji izberi m po konkurenčnih cenah pri
Foto Touristu Lojze Šmucu
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
n— Društvo »Tabor« bo imelo svojo pustno prireditev na pustni torek 1. marca v dvorani Delavske zt»ornice. Na prireditev opozarjamo vse rojake in prijatelje.
n— Vse cenjene gospodinje, osobito v okoliei Bežigrada, ponovno vabimo Ln opozarjamo. da je Radion-i>oslovalnica odprta samo še ta leden, to je od 21. do 26. t m. in sicer ves dan od 8 do tn. ure zvečer. Go spodinie. katere dosedaj še niso imele prilike nas obiskati, naj ne odlašajo več. Prinesite kai svilenega ali volnenega oblačila, da vam pod strokovnim vodstvom pokažemo, kako se isto opere, posuši in zlika Vabi vas poslednjič: Radion-poslovalnica, Tyrševa c. 51. poleg kavarne Majcen.
n— Pevsko društvo »Ljubljanski 7.v«n< pripravlja za prihodnji mesec vogalni koncert slovenske, hrvatske srbske narodne In umetne pesmi, na kar že Jo« ei opozar jamo.	f
u— Pomlad prihaja, po Je potrebna nov« obleka ali plašč mogoče celo oboje Seveda mora hit: izdelava brerpriknrna In je radi tega na5olj pometno. da -las-e oblačilo sedaj v delo. ko krojač ali š;vilja šc nimata toliko dela kakor v glnvni sezoni Blago r*i »i najugodneje na-bavite pri tvrdki »Manufak'ura. konian ituia družba« nn Mastnem trgu 17. ki ima 'etos ree krasno izbero v spomladanskem blagu.
n— Tujri na obisku v veliki Ljubljani. Bilanca tujskega prometa v naši povečani metropoli 'zkazire za lansko leto 55.542 tujcev in 96.5M nočnin Naipo<ro*He pribahk) v Ljubljano, razume se. lugocloveni (87 275). nato slede po vrsti eoste <7 Nemčiie. (49>4). Avftriie (4384). Italije (2771) in CeSkoslo-"aške (1672) V večjem številu so nas lani obiskali «e Francozi (692). Angleži (641). severni in južni Američani (oŠ**) Madžari (489) Polinki (414) Bolgari (337). Švicarji (224) in Rumuni (211).
e— Krajevna organizacija Legije koro-Skij, borcev v Celju poziva poslednj č vse nekdanje koroške borce, da se prijavijo najpozneje do petka 25. t. m., ker bo s tem dnem zaključen popis onih. ki pridejo v poštev za p lznanje dobrovoijstva Prijave sprejema tov. Anton Mule j, Celje. Dečkov trg 3.
e— O psihologiji v »lužhl Izbire poklica bo predaval ueiiv. prof. dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba jutri ob 20. na ljudskem vseučilišču v rsalnici meščanske šole. Na to zanimivo ln poučne predavanje opozarjamo predvsem starše ta vzgojitelje.
KINO UNION predvaja danes veselo filmsko opereto »L J U B A V N I POLK«
(Das Liebesregiment). V glavni vlogi: Leo Slezak, Ida WUst, Hans Holt, Maria An-dergast. Ob 10. in 14 matineja »GENERAL LING«.
e— Ljubljanska drama bo vprizorlla v
torek 22 t m. v celjskem gledališču znano Čapkovo dramo »Bela bolezen«. Predstava Je za abonma ln se bo zaradi doline dela začela že ob 19 ?0
e— Turnir reševan?a Sahov*K'h problemov bo priredil šahovski klub Gaber je v torek 22. t. m. v čact komponista šahovskih problemov g. dr Antona Schvraba v Celju. Zmagovalec bo pre'el kot nagrado Capablancovo knjigo »MoJa Šahovska kompozicija«.
KINO	METROPOL	CELJE
»ČAROBNA IGRA«
(Immer. we:in ich glUcklich Din...) Nosilci glavnih vlog: MARTHA EGGERTH. Paul Horbiger, Theo Lingen, Hans Moser m Rudolf Carl. — Dopolnilo: najnovejši žurnal m kolorirani kulturni film »ŠVICA«.
e— Smučarska skakalna tekma ae bo pričela danes ob 15 na novi skakalnici SK Celja v Zagradu pri Celju.
e— Redni občni zb^r Aerokluba »Naša krila«, mestni odbor Celje bo v ponedeljek 21 t m. ob 8. sveder v kavarniški sobi Celjskega doma.
e— Za novo gostilnlčar»k0 pivovarno v Laškem je te dni dospelo nadaljnjih sedem vagonov, med njml dva specialna vagona strojev. Kotlarna bo kmalu gotova Sedaj pride na vrsto varilnica ln ostalo. Tanki z ostalo kletno opremo bodo prispeli kot zadnja pošiljatev v mesecu marcu. Montaža bo gotova najbrž meseca Junija, prvo pivo iz nove pivova/rae pa bo prišlo v promet predvidoma Sele za zimo.
Iz Maribora
ar—Premiera »Trotibodurja« bo v torek 22. t. m. v Narodnem gledališču. Režija ln glasbeno vodstvo v rokah L. Herzoga.
a— 60 letnica trgovca narodnjaka. Te dni obhaja ugledni tuk trgovec in koroški rodoljub g. Albin Novak 60 letnico rojstva. 2 vahno je deloval v Sinčivasi na gospodarskem in narodno političnem polju nad 20 let. Preganjali so ga in ob prevratu celo Izropall. Zatekel se Je v Maribor, ki mu Je postal druso domovališče. Čestitkam koroških »rojakov In drugih > prijateljev Se pr ključu jemo tudi mi in mu kličemo ob lep*m življenjskem Jubileju: Se na mnoga leta, ki naj jih preživi v zdravju In čllosti. kalkor »b Šestem »križu«.
a— SahOvsk? novice. Te dni ae je odigralo prvo kolo šahovskih tekem za prvenstvo drugega razreda Slovenske šahovske zveze. Nasprotnika sita bila SK železničar In šahovska sekcija UJN2B Tekma se je končala z zmago SK Železničarja v razmerju 5 ln pol : 2 in pol.
a— Dvoje zanimivih predavanj je priredila tukajšnja Ljudska univerza v okviru letošnjega antropološkega cikla. V ta namen je povabila znanega antropologa g. docenta B Skertja iz LJubljane ki je predaval v četrtek 17. t. m. o temi »Kaj vemo o pračloveku« ter v petek 18. t m. o »Človeških rasah«. Obe predavanji sta bili Izredno dobro obiskani. V prvem predavanju je odlični predavatelj orisa; dosedanji razvoj antropološke vede z ozirom na vse dosedanje slučajnostne najdbe nižje in višje razvitih človeknja<kov od pthecantropusa do pračloveka (bomo Leidbergens s) ln neandertalcev. V svojem drugem predavanju pa Je razčlenil obstoječe človeške rase. katerih sistem se deli v vrete, večje skupine, podvrste Ln če vzamemo še nižji pojem — rase Zlasti so bila zanimiva njegova Izvajanja o odno-b h znanstvene teorije do političnega rasizma. Za svoja strokovnJaška Izvajanja je bil predavatelj deležen toplega priznanja.
a— Ru5k0 »Pevsko drirftv©« tavljn. da priredi svoj tradicor.alni »Pohorski ples« na pustno soboto, to Je 26 t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma v Rušah.
a—Nabavljalna r-ndrugji državnih tisiuž-!>eneev Ima svoj Izredni občni zbor za,radi spremembe pravilnika v nedelejo 20 t. m ob 8. uri v velik! dvonuil Narodnega doma. članstvo se vabi k obilni udeležbi.
...........
»mhmm>**»
Vljudno naznanjam da sem otvoril lastno, moderno urejeno
brusilnico stekla in izdelovalnlco ogledal
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor brušenje facet, robov, ročajev, različnih gravur, zvezd, lukenj Itd Stekleni pulti, etažere, auto Sipe vse vrste ogtedal. kakor toaletna, reklamna ln transparentna. Strokovna ln vestna Izdelava po zmernih cenah.
J. KOVAČIČ — Maribor,
SLOVENSKA ULICA 10 — Tel. 21-14-..................................
a_ Zaključek antropološkega cl,{ln v
Ljudski univerzi. V ponedeljek 21 t. m. predava v Ljudski univerzi naš odlični naravoslovec docent dr. V. Bohinec tz Ljubljane in sicer o »Sredozemskem človeku v svoji odvisnosti od narave«. Skiopt čne slike V petek 25. t. m. pa Je francoski recitacijaki večer, ki ga priredi ga L. van Veo.iL, članica gledal šča Chaimps-C1 vaees v Parizu.
a— Smrt po nesrečnem naključju. Te
dni smo poročali o dogodku v Trutkovi pri Sv. Benediktu v Slovenskih gor.cah. ko je neki 18 letnik po nesrečsiern nakfljmč-ju zadel s streiom iz puške, k si jo je ogledoval, 39-letnega posestnika Ivana Vrbnjaka. ki je v tuk. bolnišnici v noč: na soboto v velikih mukah podlegel poškodbam in umrl.
a— Sobotno tržno vr enje je bilo včeraj precej živahno Kmetje so pripeljali 12 vozov kromp rja ter IS "ozov čebu'e. kmetje slanina rji na Vojašniške>m trgu pa 99 zaklanih svinj. Na perutnina'-em trgu je bilo slkupno 834 kokoš*, piščancev, gc.si, puranov Ln rac.
a— »Kristal« d. d., tovarna ojrledal Ir brušenega utekla • na Koroški cesti teMon 21—32. ee priporoča cenjenim odi^mel^ein. Nizke cene in točna postrežba zajamčena.
Iz Jesenic
a— Zvočni kjno Kadjo predvaja danes ta v nedeljo lm ponedeljek ob 8. ur: zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop. monuanentalni velefilm »Scipio Afrika nski« lz rimske zgodovine. Med dodatki tudi barvana šala, Paraimo«untcrv in Zora domači zvoOitU tednik.
Iz Hrastnika
h— Pomanjkanje učnih moči. Pti nas r
Hrastniku man^k^o že več mesecev štiri učne moči. in eicer dve na dt-ŠKi. eeia na dekliški k>ii in ena v otroškem vrtcu. Da bi se obdržale vEe prepisane u-6ne ure v razredih, se je pri tem pomanjkanju združilo 8 mzredov v štiri. Tako štejpj.) ti združeni razredi po okoli 80 otrok v enem razredu. Da ni to oajprijetnejše 'a učne moči in ne za učečo «e mlad no je umevno. Pa tuli odlični učni uspehu kak Snih smo bili vajeni v Hrastmiku. so težavno dosegljivi pri takih nenormalnih mzmerah . Prosimo odločilna oNastva, .ia oiij>morejo temu ned staitku. saj imamo pa po več sto učiteljskih abiturientov. ki čekajo na službe.
h— Teial za male harmonikarje bo fudl v Hrastniku. Vpisalo se je tadontno 3tev;l'> tečajnikov. Pouk bo vsak petek oi 15 do pol 17. v -leski So^i Poučeval bo profesor Rančigaj iz Ljubljane. V kratkem bo v Hrastnikti tudi koncert malih harmonik ir->ev yl LjuM.!one.
h— Za potn.fočo higiensko razstavo je zdaj že končno določen datum, in sicer bo od 20. lo 27 m.arva.
h— Zvočni kino Sokol ob predvaja! danes film »Dragoceni poljub«.
h— Za pustne dneve se pr+pravljata v Sokolskcm domu dve velik. prired;tvi ples rudViiških nameičencev rod imenom »V rož-cah« in pa veliki ma5k/~rr,ia.
Iz Konfic
Odvetnik
HUMER JOŽE
je odprl odvetniško pisarno
v Slovenskih Konjicah
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz kamniške zlate knjige
Obisk pri nadzornika Mku Sadnikarju, lastniku našega največjega zasebnega muzeja
Na prvem poslopju poleg stare Krišto-
fove hiše na šutni v Kamniku zapaziš zanimivo gostilm-iko kazalo iz pred por resne Ljubljane, ki nam nazorno kaže. kako se je včasih grajska gospoda vozila na izlet v me^to. Če te zanima, k?j pomeni to staro kazalo na hiši. ki se ji že na prvi pogled vidi, da ni gostilna, in stopiš bliže k izložbenemu oknu. boš vicel v njem razstavljenih polno umetnin tn starin, ki vzbujajo splošno pozornost. Na napisih, ki tolmačijo izvor in pomen razstavljenih pred-metov, ti štampiljka: Museum Scrdnikar, Kamnik pove, da je to hiša upokojenega j veterinarskega nadzornika g Josipa Nikolaja Sadnikarja, lastnika najbogatejšega ir največjega slovenskega zasebnega mu/.c-
M
Sadnikarjev muzej ne slovi samo po nagi domovini, ampak tudi izven njenih mej. zato si ga morate o priliki ogledati Samo nikar se ne prestrašite, ko odprete hišna vrata. Nad glavo vam zazvoni zvonec, pred seboj zagledate srednjeveškega vite-z-a v železnem oklepu, z dolgo sulico in bndkim mečem v rokah s stopnic so naperjeni proti vhodu veliki rokovnjaški samokresi, na levi in desni strani veže se krešejo meči. sulice in helebarde. da se vam zdi. kakor da ste padli v kakšno orožarno, v kateri se kuje mir za vse večne čase. Zvonec neusmiljeno zvoni, ookier ne zaprete vrat. Niste si še utegnili ogledati mirovnega ange'.a tam na levi strani ob vratih. že pribiti ra g nadzornik in njegova gospa in vas ljubeznivo sprejmeta.
Če si hočete natančneje ogledati muzej, potrebujete ogromno čas^ Tu je nakopičenih toliko umetnin in starin, ki vsaka zase zasluži posebno pozornost, da vam je ■car žal. da se morate omejiti samo na Tajinamenitejše Ko prehaja :e iz sobe v sobo, sc ne morete dovolj načuditi izrednemu umetniškemu čutu. s katerim je g. nadzornik Sadnikar znal »praviti vse predmete svoje zbirke t tak< dovršeno sklad- • Bost, kakršno le redko vniuno v kakšnem muzeju.
Pcuist, t veliko vztrajnostjo tn mnogl-*rj denarnimi irtvami je nsataia ta naša
največja zasebna zbirka. G Sadnikar se je
še kot dijak v delavnici svojega očeta, ljubljanskega pasarja, začel zanimati za narodno umetnosi tn starine. Nabiral je narodno blago, študiral slovensko folkloro in ustvarjal svojo zb:rko, v kateri je rešil mnogo starih častitljivih prič naše kulture in zgodovine, pridobil pa je za svoj muzej tudi mnogo redkih znamenitosti, ki vzbujajo pozornost in zanimanje inozem-ccv.
In Cajkanovič, »lavna pevka Milka Temina, angleški prckooceanski letaiec Ga-»ton FiUmaurice, soproga pok. praškega župana ga Amelija Baxova in »uproga na-iega pok. zunanjega ministra ga. Ana Ma-rinkovičeva. V knjigi najdeš podpise premnogih naših umetnikov: Jakopiča, Mo-itroviča, Peruzzija, Plečnika, Gasparija, Kobilce, Birolle, Franketa in drugih, skladatelji Oskar Dev, Parma, Adamič in Foller (dirigent zagrebške opere) so napisali v knjigo note priložnostnih verzov. Pesnik Oton Zupančič je prvič vpisan že leta 1899. prav tako prelat Tomo Zupan, ki je bil skoro vsakoletni gost g. Sadnikarja Izpred vojne so še imena: nadvojvoda Evgen ki njegov spremljevalec grof Or-»ini-Rosenberg, dalje največji avstrijski henaldik grof Pettenegg, titularnj nadškof Damiette, avstrijski poljedelski minister Buqua. pisatelj Janko Kersnik, Frischauf, Fran šuklje, Ivan Hribar, grof Attems. zadnji deželni predsednik, po vojni pa general Maister, profesor Murko iz Prage. dr. Niko Zupanič in še vse polno drugih znanih imen. ki jih človek pri hitrem prelistavanju knjige prezre.
Tako se mora kamniSko mesto vprav muzeju g. nadzornika Sadnikarja zahvaliti, da je mesto obiskalo toliko odličnih gostov, Kamničani pa so mu dolžni rudi veliko z^hvaio. da je rešil pred propadom toliko dokumentov kamrrške zgodovine. Kamnik je pred kratkim dal tej svoji hvaležnosti viden poudarek, ko je imenoval svojega odličnega someščana g. nadzornika Sadnikarja za častnega kamniškega meščana. Diploma |e slikana na perga-mentu. ki je shranjen v krasni kovinski pozlačeni, cizelirani kapsuli, za katero je na-
Zgrabite užitek, ki vas išče!
Izza prejSnjega stoletja, ko so iznašli mlečno čokolado, še ni nobena čokoladna novost vzbudila tolikega zanimanja kot nova čokolada Strato. Vsled svoje notranje strukture (male luknjice) Je ta čokoladni izdelek rahlo krhek ln vsled svoje nenavadno povečane površine hitro raztopljiv v ustih. To dvoje povzroča večji in li trajnejši užitek. Čokolado Strato dobite v vsaki boljši trgovini.
i.* V.
m<	--------

Po ogledu zbirke se je seveda treba vpisati v spominsko knjigo, ki jo g nadzornik Sadnikar hrani v salonu v slavnoznani omari maršala Marmonta, kjer so spravljene največje dragocenosti zbirke: Mojzesov Pentateuh. tiskan leta 1578 v Ljubljani. Dalmatinovo sv pismo in prva izdala Valvazorja V tej sobi je tudi iz mavca izdelana glava kiparja Meštroviča. ki jo je umetnik sam napravil na Dunaju in jo podaril g. Sadnikarju, zid pa krase dragoceni originali naših znanih umetnikov. Med slikami jih je tudi par, ki jih je naslikal g Sadnikar m ki nam kažejo njegov sijajni umetniški čut tudi s te strani.
Spominska knjiga obiskovalcev Sadni-karjevega muzeja bi se prav za prav lahko imenovala tudi zlata knjiga kamniškega mesta V njej je vpisanih nad 6000 obiskovalcev, med katerimi so skoro vse odlične osebnosti našega kulturnega m javnega življenja ki so prišli v Kamnik nalašč zato, da si ogledajo muzej Tako je ta knjiga postala tudi zanimiva zbirka av-togramov. ki jo vsak rad z velikim zadovoljstvom prelista Na častnem mestu sta vpisana naš mladi kralj Peter II in knez namestnik, ki sta si z zanimanjem ogledala zbirko:
Pel ar — 12. 8. 1936
Pavle — 3. 5. /937
Mmistrs&i predsednik g. dr Stojadinovič je dvakrat obiskal muzej: leta 1931 in 1936 Z njim so bili njegova soproga ga. Avgusta in njena mati ga Clara Gazzi. Z datumom 9 II. 1930 je vpsan v knjigo takratni ministrski predsednik general Peter 2:vkovič in štirje ministri, ki so bili v njegovem spremstvu Leta 1932 je vpisanih večje število senatorjev ki jih je pripeljal v Kamnik dr Rožič, dalje 36 Angležev ki so prišli pod vodstvom lektorice ge Copelandove. rumunski poslanik g Gu-raneseo. češkoslovaška konzula gg Resi in Sevčik, francoski konzul g Rerrerand bolgarski veterinarji, več odličnh Beograjčanov med njimi vseuč profesorja Ibrovac
pravil načrte g. Stane Cuderman Krasni so posvetiloi stihi na diplomi, kj jih je zložil pesnik Oton Zupančič:
Mlad ti v delavnici očeta gledal, zamaknil se v starine naših dedov: kar so vstvarila kladivo in dleta, kar igla v rokah babice, dekleta, tu skrbno shranjeno, tam razmetano, vse žive dni zasledoval ti vdano.
čas te lepote bil bi nam raztreset, ti si jih zbral, v zavetje varno znesel; po naših skrinjah bit oi tujec šaril, ti si mu jih zaprl, ključ nam podaril. Tvoj dom zlat hram za kamniško je mesto: sprejmi zahvalo za ljubezen zvesto.
Z odkritim veseljem in zadovoljstvom je vsa naša javnost sprejela odločitev občinske uprave o imenovanju g Sadnikarja za častnega kamniškega meščana, saj je s tom dala poudarka iskrenim čustvom hvaležnosti in spoštovanja, ki ga gojijo vsi kamniški meščani in prebivalstvo celega okraja do tega odličnega javnega in kulturnega delavca in našega najboljšega poznavalca starki. G. nadzorniku Sadnikarju veljajo tudi ob tej priliki naše iskrene častitke z željo, da bi še vnaprej tako mladostno čil in krepak posvečal svoje bogate izkušnje m odlične sposobnosti v prid naše celote in lepega Kamnika!
ŽELEZNIŠKA NESREČA
»Ali se je tebi kdaj na železnici ie primerila nesreča?*
»Da, ko sem nekoč v predoru namesto lepe dame pljubil njenega mola.*
NAPIS
Neki trgovec Je dolgo ptemišljal, ka) bi napisal na okno svoje trgovine, de bi dobil več kupcev Naposled je napravil tale napis »Čemu bi vas drugi osleparili? Pridite kupovat k menilm
Ugodne pcsledice letošnje zime
Divjad je dobro prezimiila — Na pragu pomladi
Radovljica 18 februarja Prav tako kakor do sv Antona (17 januarja), ko je berač berača vprašal, kje je TJreb il zimo. smo srečno prebredli tudi zadnjo dobo do sv Valentina, ki ga imenujemo prvega pomladma. Ta svetnik je p-av važen za prirodo in ljudi Zdaj se je začelo prebujati življenie Hvala Bogu. da z:ma ni tako strašna, kakor so jo napovedovali vremenski preroki Mraza je bilo sicer dosti, posebno v "išjih legah, toda dobro, da je bil suh in da ni bilo preveč padavin
Zgodaj zapadli sneg je v mnogih krajih skopnel popolnoma že pred Božičem Pozneje zapadli se je obdržal v senčnih legah Kjer leži že od početka. je tako trdo zamrzel. da drži celo tanke nožice smja-di ki se ie po večini pomaknila na prisojna reb^a ali na se zatekla v zimzelene gozdove iglavcev, kjer naide tudi v snegu nekaj hrane, posebno robide. da 'ahko prebije naihuiši čas Že ie.kove veje same so dobra h-ana smiadi posebno v pozni zimi in zgodnji pomladi Podoba je da srnjad letos ne bo preveč prestradana. ko požene zgodnje cvetje pomladni žefran Srnmd ga ima zelo rada Dobi pa drisko in pogine, če ga užije preveč
Poleg srn^adi ki so io tudi preteklo jesen v primeri s staležem preveč streljali (v nekem lovišču biizu Krar.ja celo po božiču) je v lefo^nji zim? trpelo izredno mnogo Irsic Povod temu je bil pač zgod nji sneg. ki ie 'i«ice potisnil iz hribovitih in goratih krajev že zelo zgoda.i v doline Nekaj so jih postrelili, nekaj polovili v pa-
sti, največ pa so jih uničili s strupom. Za-strupljevanje je šlo letos tako daleč, da so v nekaterih banovinah morali uradno prepovedati takšno pokonča vanje lisic Zrcalo zatiranja lisic so naši kožuhovinarski sejmi Malokatero leto je bilo prinesenih na ljubljanski sejem kožuhovine toliko lisičjih kož kakor letos in to iz vseh delov naše banovine.
Preveliko zatiranje lisic pa je neugodno za kmeta, gozdarja in celo za lovca. Prav lisica je poleg podlasic poglavitna uniče-valka voluharjev, poljskih in gozdnih miši V lovstvu jo lahko imenujemo veterinarja gozdov in polja. Lisica pobere povečini le bolehno in pohabljeno divjad. Srnam je nevarna le. kadar se jim sneg udira, lisico pa nese. Takih primerov v letošnji zimi ni bilo mnogo. Le v Selšiki dolini so našli nekaj raztrganih sn. Ni izključeno da so to zakrivili lovski m drugi psi Mnogo srnjadi pa pohabijo tudi lovci s šibrami s
Zajcev je letos malo Tega pa niso krivi ne lovci ne lisice in tudi ne zima Med dolgoušci je razširjena kužna bolezen, ki ie zelo zelo razredčila zajčji rod, — ne samo pri nas. marveč po vsej Srednji Evropi Kar je zajcev ostalo, se že ženijo, dočim so svatovske noči lisic po večini že minile
O divjih prašičih se mnogo piše in pripoveduje. toda kakšni posehm lovski uspehi na pogonih niso bili doseženi Krivo je pač to. da je pn pogonih posebno tam. kjer jih prireja obkstvo, preveč lovcev.
med njimi mnogo takih, ki mislijo, da so ie lovci, ker nosijo na zelenem klobučku društveni znak in pa ker imajo dovoljenje za nošenje puške.
Izredno ugodno — vsaj doslej — so pre-zimili krilatci. Od Treh kraljev dalje se že čuje vsako opoldne veselo pomladno žvrgolenje sinic. Na krmišča prihajajo mnogo redkeje kakor druga leta. Prav malo vidimo ujed in drugih ptic, nevarnih drobnemu ptičjemu rodu Vse kaže. da so naše ujede. ki so bile izvalenc pri nas, odletele; tuje ujede, ki prihajajo čez naše kraje v pozni jeseni in se tu pa tam čez zimo celo pri nas naselijo, pa so letos izostale. Na Gorenjskem je letos ce'o sivih vran in srak videti manj kakor druga leta Črne vrane, ki jih prižene vsaka ostrejša zima, so skoraj popolnoma izostale Pa tudi poljska in gozdna perjad sta za enkrat še dobro prezimili. Jerebice so imele le nekaj hudih dni.
Če bo srečno minil Se sedanji, ne preostri zimsiki val. ki ga napovedujejo od vzhoda in smo ga prav zadnje dni tudi nekoliko občutili, bodo že v kratkem priletele v naše kraje prve selivke: škorci, razne divje race. ki smo jih doslej v letošnji zimi precej pogrešali, in za njimi važni oznanjevalci zgodnje pomladi, divji golobi Večina prvih selivk prihaja iz Egipta. nekaj pa jih prezimi v toplejših krajih Južne Evrope.
Tako o sv Valentinu. Poleg njega pa imajo v pomladnih vremenskih zadevah besedo še trije pomladini: sv Matija, ki je ljubiteljem prirode zelo važen vremenjak in bo godova! 24 februarja potem sv Gregor ki bo ptičice oženil in zeleni Jurij, ki ima v rokah srečo mladega ptičjega rodu čivkajočega v gnezdecik.
Samo še kratek čas imate priliko, da se po nižji ceni naročite
na mmummtalm®
ANGLEŠKEGA PISATELJA
H« G. W E L L S A
H je izšla pri naši založbi v treh velikih In debelih knjigah, tiskana na finem papiriu, bogato ilustrirana, z mnogimi zemljevidnimi kartami, s popolnim registrom, krasno opremljena in v lepem prevodu
MILENE MOHOKIČEVE
Subskrflvl5n na to velIVo delo bo trajala le še malo časa. najdalie pa do 1. marca 1938. Pozneje bo kniign veliko dražja, zato onozariamo vsakogar, ld se zanima za to edinstveno veledelo. da se nan? nnroči takoi. — O vsebini in opremi te knjige naj na kratko spregovore naslednji odstavki:
H G. Wells. znameniti angipčlci pisatelj, predsednik svetovnega Pen-kluba. fe izdal to delo v knjigi prvič leta 1920 2e ta prva izdaja ie vzbudila v Angliji in po vsem svetu ogromno pozornost \'ajvečji pisatcHi so pisali o njej navdušene ocene. Takoj so io začeli prevajati skoro v vse jezike, med prvimi, ki so jo prevedli, so bili Japonci Pozneje so v velikih nakladah izhajale zmerom nove dopolnjene m popravljene izdaie Zadnia na inopolnejša ie iz«la v Angliji I 1032 in po tej tzdaii ie prevedena v slovenščino tako da ie slovenska izdaja gotovo ena na boljših prevodnih izdaj te knjige O vsebini nai poudarimo najprej, da to delo ni nikakšna učenjaSka knjiga. marveč je živo m zanimivo pripovedovan je. kako se je razvijal svet in človekovo življenje na r jem Pisatelj nam v preprosti, vsakomur razumljivi ob'iki podaja teorijo o svetu, kakršen je bil še predno je bdo na njem življenie. nato. kako so se pojav le na njem rastline. živali in končno človek Sele po tem zanimivem orisu pred-človeške dobe. prede pisatelj k očrtu človeške zgodovine Seznanja nas z najstarejšimi naidhami človeških okostij, s sledovi prvih primitivnih v temno preteklost odmaknjenih ku'tur ir se tako približa ie zgodovinskim doham. ki so nam že bolj znane. Pred očmi nam vstaiajo kulture Z;dov, Grkov. Indijcev. Kitajcev. Rimhanov Asir-cev Perzijcev. Mongolov in končno naša krščanska evropska kultura V napeti in. pretresljivi obliki nam podaia vse naivažnejše zgodovinske dogodke, ki so odločilno vplivali na razvoj človeškega rodu in njegovih kultur Nikjer ne našteva zgolj suhih, mrtvih letnic, marveč nam kot pravi pripovednik pripoveduje zgodovino od početka živliema pa do današnjih dni. Knjiga se zaključi z odstavkom »Pogled v prihodnost človeštva«.
IZ VSEBINE KNJZGE.
Da bi si bralec ustvaril vsai pribhino sliko o delu. nai tu navedemo nekai naslovov iz kniige: Svei pred nastopom človeka — Zemlia v prostoru in času — Okamenela zgodovina — Prva lir* bitta — Zmaii — Prve ptice — Razdobje stisk in smrti — Doba sesalcev — O izvoru človeka — Sve. pred petdeset tisoč leli — Nastop nam podobnih hudi — Doba poliedelstva se začenia — Potop sredozemske nižine
—	Primitivni filozofija — Strah in upanie v relieni — Zvezde in letni časi — Glavna človeika plemena — človeški leziki — Prve civilizacije — Sumeriici, Asird, Kaldeici, Indijci — NaistareiJa zgodovina K taiskc
Legenda o Atlantidi — Pomorska m trgovska liudstva — Pisave — Bogovi, zvezde, svečeniki in kralji — Prvi su2nji — Judria — Grki in Perziici — GrSko miSlienje. kmiievnost in umetnost — Zivlienie Airksandim Velikega — Filip Macedonski — Znanost in verstvo v Aleksindriii — Nastane* in raziirienie budizma — Vzpon io propad rimskega imperiia — Vznik kričanstva in propad zapadnega »veta — Jezus Nazareiki —• Zgodovina Arije » času propadama zapadnega in bizantinskega sveta — Zoroaster — Hunska plemen* W centralni Aziji io Indiji — Dinastin Hang in Tang na Kitaiskera — Mohamed m islam — KrSčanatvo la križarske voine — Mongoli — Velika država Diincu Kana — Cigani — Preporod zapadne crvihzaciic — Evropa začne misliti samostomo — Papir — Prctestantizera — Renesansa — Amerika vstopi v zgodovino
—	Kari V. — Doba velml — Nizozemska — Angleška — ZmeSmave » Nemčiji — Poliska — Rušita — Nove demokratične republike v Ameriki in Franciji — Zivlienie Napoleona Bonapiru — Resnica m domifltria » 19 stoletio — Katastrofa modernega imperializma — Svet po voim — Pogled v pribodnoist človeitv*. — Poudarjamo, da te tu navedenih le maihen del naslovov, ki jik nosilo poglavja Ce bi hoteli pooatianiti W naslove, bi morali izrabiti za to skoro ves prostor tega oglasa od kraja do kooca.
OPREMA KNJIGE.
WeTWm »Svetovna zgodovina« je izšla t treh zajetnfh knjigah. H o&segajo •
•TTkami vred okoli 1700 veiikih strani. Tiskana je z tepimi črkami, na finem brezlea-nem papirju Knjigi je priložen 20 strani obsegajoč register, v katerem so po abecodi urejena imena, kraji m važni dogodki, tako da bralec lahko ob vsaki priliki brez listanja poi&če v knjigi, kar želi:
SLIKE V KNJIGI.
•
Kljub temu. da 90 slike v knjigi strašno drage. Je talofba storila vse, da je knjiga
tudi t tem pogledu r.a višku, lahko rečemo — razko$rm Opremljena je z mnogimi scmljevidmmi kartami, diagrami, risbami t tekstu, in z okoli 300 slikami na posebnem papirju za umetniški tisk Vseh slik v knjigi je blizu 500 Tako ilustrirane knjige ao bile in bodo nemara 6e dolgo redkost na slovemskem knjižnem trgu.
VEZAVA KNJIGE.
Knfige dobite lahko ▼euik t ptarno ali polusnje. Na dobrotnih temno modrih platnenih platnicah se okuntio odražajo riatl in rde«M napi« Poluanjcna vezava pa ima hrbet iz finega rdečega uanja z zlatim m črnim tiskom, platnice pa so prevlečene * najfinejšim črnim platnom, na katerem je ziat tisk. Vsaka knjiga je ovita še z močnim in lepo izdelanim varovalnim ovitkom
CENE KNJIGL
Glede na otfl^omnl obseg, številne slike tn sijajno opremo je knjiga izredno poceni. Do zdaj ne poznamo šc nobene slično solidne inozemske izdaje tc knjige, ki bi bila tako poceni kakor je slovenska, čeprav je to delo izhajalo drugod v ogromnih nakladah Kdor naroči knjigo takoj, jo prejme pa se po znižani subsikribcijski ceni. ki znaša:
za kompletno delo fvse tri knjige) vezane v platno . . . Din 450.—
za kompletno delo fvse tri knjige) vezane v polusnje . . . Din 510.—
Subskribcija bo zaključena najpozneje do 1. marca 1938, in tedaj bo knjiga veljala:
kompletna (vse tri knjige) vezana v platno ...... Din 510._
kompletna (vse tri knjige) vezana v polusnje......Din 560._
Vestni plačniki naroče »Svetovno zgodovino« lahko tudi na 10 obrokov po Din 45.—. oziroma po Din 51— mesečno
Izpolnite torej spodnjo naročilnico In jo 5e danes odpošljete na naš naslov. Prejeli boste delo trajne vrednosti, ki bo razgrinjalo pred Vami zagonetno in mračno, a vendar čez vse veličastno in upanja polno dramo človekovega življenja. V tem delu so nakopičeni zakladi znanja, ki ne bodo koristili le Vam, marveč bodo razširjali obzorje in prinašali uspehov tudi Vašim potomcem.
V LJUBLJANI
CESTA 29. OKTOBRA ST. S. — TELEFON S163. _____________ Tu odreZlte! _________
S
! •o o
? s ®
< S'
0) D f> fl B
B B It
Naročilnica
Založbi »Modri ptici4 v Ljubljani!
Spodaj podpisani se naročam na VVellsovo »Svetovno zgtv dovtno« za aubakrlpcljskd ceno. PoSljlte ml Jo vezano r
platno* — v polusnje* rn Din 450.—• Din 510._•. Plačal
Jo bom takoj* v 10 obrokih po Din*...... mesečno
Dokler nI knjiga docela plačana, ostane last založbe tn al Je ne smem odtujiti PoSlJlte ml takoj položnico, da na-kaZem 1. obrok, nakar ml pošljite knjigo. NaroČilo je zame
nepreklicno.
Datum
Podpis
• Neželjeno črtajte.
Spomini na vstajo mornarjev v Boki
Kako smo pred prehim sodom branili obtožence
Aprila 1918. sem prispel s svojo avtomobilsko kolono z Brašova na Zeleniko, od koder naj bii preko morja dosegel Drač in se podal na Vojueo. Zaradi vojnih ladij anlante je bila pot po morju le malo vabljiva in zato sem junaško javil svoji komandi, da moji vozovi sploh niso sposobni za kako službo v Albaniji. Posledica — čakanje in preiskave. Kaj kmalu sem se seznanil z nacionalnimi krogi v Kotoru, ki so mi pr.govarjali, naj prevzamem eno zagovorniških mest v veleizdajniškem, .procesu. Prošnji sem rad ustregel, pač pa sem takoj naletel na odpor vodje vojnega souišča nekega majorja Woifa. ki me kot politično nezanesljivo označenega oficirja ni hotel pripustiti k zagovoru, šele pritožba na kor mi je odprla pot v razpravno dvorano. Spisi te razprave jjt} napolnili veliko omaro, zaslišanih jfc bilo čez 4000 oseb, skoraj 500 jih ie prišlo pod obtožbo. Kljub obsežnosti je DU spis tehnično tako izvrstno izdelan, <fa je bilo vsakemu zagovorniku mo^pče najpozneje v teku 4 ur seznati glejte poedinega obtoženca vse, kar je dotični sploh izpovedal v preiskavi in poleg njega vse priče, ki so sploh omenile ntef^ovo ime.
Vsebinsko pa sem bil pravzaprav močno ra?^Čaran. Pričakoval sem, da bom imel p-miko izvedeti iz spisa krepka veleizdaj-ji'ška dejanja, kakor sem si to iz srca želel. Kljub obsežnosti pa je bil spis v tej smeri skoraj popoinoma prazen. Nisem se mogel dovolj načuditi spretnosti in molčečnosti iniciatorjev tega punta Kljub temu da je bilo zaslišanih najmanj 4000 o?eb, se obsežni preiskavi ni posrečilo ugotoviti, kdo je ves punt pripravil in liako je sploh prišlo do njega.
Vsak zapisnik je pričel z besedami: »Ko je ob 12. uri na »Sv Juriju* zazvonil zvon«. Nikdo ni mogei ugotoviti, kaj se je zgodilo pred tem trenutkom in kako je bilo mogoče, da so na to znamenje čakale vse ladje, ki so stale v Kotoru Ln da so na vseh ladjab istočasno planili v oficirske menaže. razorožili tamkaj oficirje, pometali hrano, ki so jo imeli na mizah v morje in jim postavili kot hrano zloglasni >Dofrgemuse« m jih nato zaprli. Izvzem-ši takratnega kadeta Sesana, ki se je pa tudi šel£ naicnadno pridružil puntu, se ni noben feficir udeležil vstaje. Zame je bilo samo nerazumljivo ravnanje vodstva mornarskih puntarjev. ki si očitno niso bili evrfni glede ciljev punta in glede sredstev, .ftako hi namen dosegli Namesto, da bi se podali z vsem brodovjem. katero so imeli popolnoma v oblasti na prosto morje, se je pripeljala k njim še ladja »Kronprinz Rudolf; ki je stala izven utrdb. Med ujet-liki je bii tudi admiral Hansa. najvišji komandant v luki ki je imel za Časa vojne neomejeno pravico sodstva. Ustreljeni mornar Raš in sodrv.gi so pričel! četrti dan z imenovanim admiralom pogajanja glede pogojfv, pod katerimi bi oni spet izročili kor> ando oficirjem Med tem časom se je namreč nabralo Se vse polno vojske ob obali, posebno so prežali topovi na vojne ladje, tako da ni bilo izgleda, da bi lahko dosegle prosto morie. Na drugi strani pa bi Avstrija °ama uničila polovico svojega vojnega brodovja.
Mornarji so stavili admiralu svoje zahteve v obliki 14 točk. Prva in glavna točka je bila ta. da jim on s svojim podpisom odpusti vsa dejanja katera bi se lahko smatrala za kazniva po vojnem zakonu, in da jim jamči da se ne bo uvedlo zoper nobeneea kazensko postopanje.
Ta glavni pogoj, kakor tudi v*e ostale pogoje je podpisal admiral Hansa kot vrhovni sodnik.
Vodje punta so mu verjeli in so nato izdali potrebne odredbe, da se je poveljstvo spet izroč.lo oficirjem. Le praporščak Sesan ni verjel kavalirski besedi avstrijskega admirala — in prav je imel. Medtem, ko so se mornarji izkrcavali, je on pobral blagajno admiralske ladje in sc je pod vodstvom nekega Poljaka s hidroplanom dvignil v zrak polegel v Italijo, kjer je izročil Italijanom blagajno kakor hidroplan. Vse ladje je takoj zasedla pešadija, mornarje pa so gnaii kot ujetnike na različne '
trdnjave. Ko so ti protestirali ln ae sklicevali na komandantovo besedo, so dobili, kakor svojčas Jan Hus, odgovor, da dana beseda ne velja, ker je bila samo izsiljena...
Preiskava se je nato pričela z veliko
naglico, ker je bilo treba po pravilih pre-kega soda v teku 48 ur ne samo izvesti postopek, ampak tudi že izvršiti kazen. V naglici se je dvignila obtožba zoper one 4 znane mučenike, ki so bili ustreljeni, ter še zoper mornarja Hrvata, katerega ime sem žalibog pozabil; temu je neki nemški rezervni oficir na predrzen način rešil življenje. Iz spisa sem namreč posnel, da se je edino temu izmed preživelih dalo dokazati da se je dejansko lotil pri priliki punta kapetana Zipererja in ga s puško tudi ranil. Mož sicer ni imel prijaznega pogleda, prepričan pa sem, da je spričo posledic, o katerih je vedel, da ga čakajo, gledal še veliko hujše Za zagovornika je bil postavljen neki nadporočnik Kraus. Mož vstane naenkrat s trditvijo, da je imenovani njegov klijent duševno nenormalen, da se je to utrdilo pri priliki neke pravde, ki se je vodila zoper tega moža zaradi umora pred okrožnim sodiščem v Lltomeficah in da je to tudi potrdila dunajska fakulteta. Predlagal je, da se ne-mudno pribavijo dotični spisi, ker je nemogoče, da bi notorično blazen človek odgovarjal pred sodiščem za svoja dejanja. S tem predlogom je spravil preki sod v zadrego tako. da se ni upal Izreči sodbe, na drugi strani pa je bilo popolnoma nemogoče v tako kratkem času pribaviti predlagane spise. Izločili so zato postopek zoner tega moža iz prekosodnrga posto-pania in so prepu^Mli zadevo rednemu po-stopnniu v zavesti da ga. tam itak tudi čaka ista kazen kakor pred prekim so-
dom. Kakor znano se Je sodba zoper ostale
Štiri izvedla. Preiskovalni sodnik je potem naprosil, da mu pošlje sodnija v Litomefi-cah dotični kazenski	K njegovemu
nemalemu začudenju je prišel od tamkaj dogovor, da sta spis kakor mož tamkaj popolnoma neznana. Isti odgovor je prišel od dunajske fakultete. Iz spisa je bilo nadalje razvidno, da so ravno tako brezuspešno iskali nadporoč-nika Krausa, ki naj bi objasnil, kako je mogel izustiti svojo trditev.
Zagovorništvo je bilo poverjeno 48 oficirjem juristom, od katerih pa sva bila dva zagovora ka po poklicu. Med zagovorniki sta bila tudi dva Slovenca in to dr. Vučina ta dr. Vidmar. Major VVolf, ki se je lotil pravde v besnem sovraštvu zoper te mornarje, je smatral za sebe najbolj umestno, da pritegne kot zagovornike le oficirje, ki formalno odgovarjajo zahtevi kazensko pravnega postopka da so namreč doktorji juris ni pa želel advokatov. 8 tem svojim ravnanjem se je pošteno uštel. Praksa zagovornika te prisili do gotovih oblik in do gotovega načina zagovora kakor tudi zadržanja nasproti sodnikom. Ta praksa pa je bila večini zagovornikov neznana, vsak si je le stavil za namen, da skuša kolikor mogoče ublažiti dejanje svojih varovancev ter otežkočiti vodji sodišča razpravljanje. Posledica je bila, da je prišlo stalno do osebnih nastopov med predsednikom sodišča Ln zagovorniki, ki so bili skoraj več na Nemci in so si zato to veselje lahko še posebno privoščili.
Istočasno s procesom v Kotoru Je tekel tudi proces zoper poljske vojake v Mar-maroš-Sigetu, katerega so pa iz političnih razlogov konec septembra potlačili. Ko smo mi za to izvedeli, smo stavili takoj
krti zahtevek, kar j« imelo n posledico,
da Je prišel posianec vojnega ministrstva pregleciat postopek v Kotoru. Približno sredi oktobra aem se peljal neko nedeljo mimo ladje, na kateri so bili ta tem ram mornarji in jih najdem vse razvrščene v pozdrav. Ko pridem bliže, me sprejme gromki »Hurai. Slutil sem, da se je zadeva obrnila za naše ščitence na bolje. Podal sem se zato k majorju \Volfu, da ga vprašam, kako so se odločili glede našega procesa. Ko me zagleda, me ironično pozdravi in reče, da sem ravno prav prišel. Povabil me je s seboj na ladjo, da izberem onih 37, zoper katere se bo brez par-dona nadaljeval proces, ostali pa bodo prihodnjo noč odpravljeni v Polo.
Težka je bila ta moja pot na ladjo, ko sem bil oznanjevalec smrtne kazni 37 mornarjem, med katerimi Je bil zgoraj navedeni Hrvat In pa tudi Slovencc radiote-legrafist. Podal sem se z njimi v dolnji trup ladje, da bi jih tolažil. Vsi so že vedeli za polom fronte na Solunu. Vedeli so, da prihaja srbska vojska vedno bliže ta da jih bo samo ta lahko rešila smrti. Zaradi večmesečnega druženja z njimi ln zaradi pomoč\ katero sem jim lahko nudil tudi proti volji sodišča s pomočjo mojih šoferjev, so Imeli do mene neograničeno zaupanje ta so govorili z m^noj in jaz tudi z njimi kakor da sem zarotnik Glavno, kar sem Jim lahko obljubil, je b lo, da bom pridobil tudi tovariše zagovom'ke za to, da bomo zavlačevali proces, kolikor se le da. Zaradi ve^no večiih zrreSn^av, ki so nastale ob novih vojnih dogodkih v Kotoru. zaradi nujno potrebne pregrunacije zagovornikov kakor sodnikov pa sploh ni več prišlo da kake razprave. In ko je postala stvar za Avstrijo vedno bolj usode-po'n«». 1e izginil čez noč osovraženi na-1or VVolf Znpiistil v spomin le grožnjo, da ?e bo postopanje nn^allcvalo, kakor hitro bodo na3'„ot>:li »m^teneiSf čas!«.
Dr. Milan Gorlšek
ne razlikuje od staraga zato po«l}e ansela,
ki ju z mečem zapodi iz reja mod viharnimi protesti občinstva.
Toda to samo sa kratek čas. iire» vom«
nai «o ved i <na moderen način) vsa neorganizirana vojska z Adamom in Evo na čelu zavzame paradiž in v njem nadaljuje svoje veselo življenje.
&t*ttncu p^irseiit
Monakovo. pred pultom 1938
Zopet je tu — pustni čas! Oni nesrečni 19*48 naše pratike, ki dela veiike skrbi (posebno ženskam), mnogim pa veliko veselje. Pustno radost praznujejo po vsem svetu, tudi tam najbrž, kjer nimajo take pratike kakor mi Saj ie znano, da dobre lastnosti kakega naroda radi posnemajo tudi drugi-..
Nekaj vam hočem povedati in to Prav na kratko o monakovtkdin pustnem življenju in sploh o vseh dobrih lastnostih bavarskega naroda, ki pride na dan pri pivu in beli klobasi. Ne bom vam opisoval tega, da bi morda tudi vi te dobre lastnosti posnemali, niti nimam namena, da bi se že pri čitanju poli uišali.
Tudi me ne vpraša rte, ali naj žanska, ki pride na monakovbike pustue zabave, vzame s setK>j moža ali pa naj mož vzame ženo. Ne I To bi bilo pač enako, kakor 63 bi vzeli s seboj v Monakovo steklenico najboljšega ljubljanskega piva. Stara resnioa, ki jo pa moram tu vseeno poudariti. Niti niso po trebne za te zabava kake posebne priprave, nepotreben je izpit iz bontona. Kdor je v tem najbolj neveden, ta bo gotovo imel uajvač uspeha. Tudi ni potrebno, da bi si človek ka? preveč ubijal glavo, na katero prireditev naj bi šeL
V začetku januarja so se pričele prireditve in do pustnega torka je na programu preko štiristo velikih maškarad ali povprečno osem na dan. Ne bom pa tu še omenjal sto in eto hotelov in gostiln, ki vsaka za sete prirejajo vaselice. Vse je eno samo veselje in iiumor. Nori svet se vrti, letos še posebno, ker sa govori, da bo konec sveta zaradi onega nesrečnega polarnega sija. ki je zmešal tolikim ljudem glava. Saj so tudi bavarski gasilci hiteli bližnjemu v pomoč ier eo potem, ko niso mogli pokazati svojih sposobnosti na terenu, že iz navade, zašli k sodčku piva. Pravijo celo, da so zaradi taga vee bavarske pivovarne (in teb ni prav malo) sklenile povečati obrat. To pride prav delničarjem pa tudi državi zaradi one štiriletke. ki jo povsod propagira-
j jo in zaradi katere je padlo ii mnogo glav. Torej je le i niei polarni si i dobre |*)sledire, a o koncu sveta delničarji in z njimi država itak rasno ne mislijo
Za ona, ki nimajo prevpč denarja, prireja dvakral ua teden delavsko zabavno udru-žerije »Kraft durch Freude« ali na kratko KdF tkzv. Kadifi-ade. študenti imajo svoie maškarade kar po fakultetah. Te prireditve spadajo takorekoČ v program zimskega semestra. Tu se lahko do mile volje zabavaš s svojimi tovariši in tudi s profesorji, s katerimi imaš priliko biti kar najbolj intimen, zlast po polnoči. Skrbi za drugod tievna predavanja pa ti že rekiorat univerze odpravi s tem. da enostavno odpove predavanja do treh popoldne. Do te ure je po izkušnjah rektorata oeividno od poči tka dovolj za nadomestek neprest ane noči
Med temi prireditvami se vrste zabave za zabavo, kakor ža omenjeno: letos okrog štiristo. Vsak poklic, da skoro vsak letnik ima svojo prireditev. Zastavo v<*eh pa gotovo nosi »Paradies Schwal>vlon«, ki na splošno željo občinstva praznuje vsako leto po premieri še dve raprizi.
Ce si preveč moralen ali pa če imaš take in podobne predsodke ja bolje, da v to pohujšanje ue zaideš! »1'aradies Sohwabylon<, to ti pove več, kakor če bi to na dolgo in široko opisovai in končno le ne opisal taga, kar pove beseJa »Paradies Scbwabyion«. Saj bi tudi poslal slike v objavo, (>a vem, da ne bi nikdar videle belaga dne. Ne morda zaradi gospoda uredinika — vzroki to globlja. čeprav papir prenese mnogo. Ni brez takega pomena zjiak za ta vsakoletni ples — figovo pero!
Ce ie bilo res tako v svetopisemskem raju, potem se pač ne čudim, da na*. tarejo svetovne nadloge, kakor so: revolucije, vojne in polarni siji Trdim celo. da bo prav zaradi tega za mar^ikatjre prišla še kafa-strofalnejša nesreča in to je — pepel nična čreda. Gotovo bi ne bilo tudi te v vsakoletnem koledarju, če L-i bil svet od ustvaritve dalje le za trohico dostoinejši. Pa bi se
gotovo potem pustni nesrečniki lahko za bavali vse leto in ne samo oedem tednov kakor ietos Včasih pa še manj. to ie odvisno od lune. ki je kot znano zelo muha^u* in ima tudi velik vpliv na astronomi, ki sestavljalo naše koleuarje.
Ze glede na to, ker prireditelji računajo, da za to predstavo moški kakor žan.ske (te posebno) nimajo preveč blaga na sebi, ni vstopnic v našem smi>lu besede, lenjveč dobi v^ak pri vhodu žalen pečat, ki predstavlja figovo pero — to je vstopnica.
Ta dan so v raju zaslužni in neza«lužni in zadnjih je gotovo več. ker pač izrabijo ugodno priliko, da lahko bivajo v raju...
»faradies SchvvabMon«, novi paradiž, kjer se poizkuša ustvarjati človek, novi človek, boijši človek, ki bi nadomestil s svojimi potomci dana in ji pokvarjeni csvet.
Sam bog se prikaže med bliskom in gromom. obdan od nebeške svetiole (podobne polarnem siju) z rdečim nosom in okrog njega cel zvermjak, seveda opica ne manjka Samo e prstom pomigne in ustvari se ajnrio in pesek in iz te mešanice bog zida, z,da človeka — samo lahen pili m Človek — mož ;e ustvarjen. Adami u je težko živeti samemu To bog dobro ve. zato ga s krei»l<o brco uspava (takrat je biLi pač taka narkoza) in z mečem mu izreze rebro. S tem rebrom potem bog zida in zida, ua isti način kakor Adama in ustvari — Evo.
Nova č'oveka sta ustvarjena, toda pričakovanja nista izpolnila. Komaj zagleda Eva pred sebuj Adama, že jo prevzame lzkušnja-va. Zvita Eva ponuja Adamu jaboiko. (.Množica že izkušenih moških v huron^keui vpitju to Adamu ed&veiuje). In neizkušeni, še nedolžni Adam, jim sledi i.n jabolko odkloni. Zvita Eva pa še ne n?ha. Adam je omamljen (tokrat brez brce) in kmalu te oba znajdeta pod figovim drevesom, kjer se je Adam tudi prvič najlolj začudil.
Blisk in grom odmeva po paradižu, bog gleda skozi špranjo svojega kraljestva in se bridko joče. Jeza mu prihaja do vrhunca Novega človeka je ustvaril, pa se prav nič
Za Je jutro, skoro se dani, paradiž i® še vedno poin, poln ljudi, a pobi tudi piva. Tla so za debelo pla&t pokrita s to žlahtno pijačo, ki so ji sLari Slovani rekli oL Prilel bi gclovo vesoljni polop, če ne bi paradiža s sij o izpraznili zaradi policijske ure. ki je tu v teh veslih časih zelo, ?-elo pozna.
Tako nekako je na monakovskem pustu, dan za dnem — senzacija za senzacijo.
Da ne 1k> naš ubogi narod preveč pr;kra,r šan, ker «i raja ne more privoščiti, a da bo vsaj deloma lahko stopal v Lsiem koraku 1 drugimi narodi, naj pripomnim še nekaj.
Morda se Ik> kaj kmalu r<xiil nov jezikoslovec, nam bo izpolnil vr/.el ki >e nastala v najnovejšem "asu s tem, da so drugi narodi kdaii nov leksikon, ki bi ga v prostem prevodu in našim pr l kam primerno imenovali >Ja-, ni raj-ki iabavn:k«	.
Mislim tu nami reč na sestavo ©pohotnega dela. ki je pred kratkim že izšlo ▼ nekaterih jezrkih.
I>a bi našim jezTcos.lovcfm olajšal delo podajam tu nekaj primerov, kako nay »Jami rajski zabavnik« sestavljajo.
Dopisi: Del »Jutrovih« Matih oglasov, W se običajno v pustnem času začenjajo s: »Ona dama, ki je vveraj zvečer ...
Godba: šum podoben razbijanju tnštm-mentov, ki ga včasih ts.i«iš i udu na [»ustnem plesu.
Hotelska soba'- Moi pustnim časom pomeni to plesno dvorano.
Hrenovka-' Črevesje, napolnjeno z rdečkasto rjavo maso. Glavna prehrana na pustnih prireditvah. Okus je marsikateremu neznan, j ker sa io večinoma uživa v omamljenem sta-! nju.
j JltZ: Zelo ch*nLnma be«e<ia.
Krinka: Pnsniku podo!>» pr<*!inet ki se ! nosi pred očmi. Zaradi ri;ene izn«aj<ibe miio-; ge ženske na pustnih prireditvah zelo pridobi.jo na ief»oti.
Ples: Ritmično gibanje, ki je jako prijetno un mnogo obetajoče.
Plesna obleka: Krpice blaga, ki Jth rtdiš na telesih nekaterih dam.
Podkovani čevlji: Del človeškega obia&La, ki naredi na parketih in takasrih čevljih, včasih tudi ua koži velike praske.
Srajca: Stvar, bi je običajno do polna*! bela kakor sneg. kareje pa dobi s prostim očesom vidne sleoove v razrrh barvah, fci povedo, kaiKo se je njen lastnik /alstval-
Taksi: Prometno sr»»i.--tvo, ki pa pn nosnem i>ovralku u[x>ral I liano vedno v dvoje.
Toaleta: Zelo dvoumna beseda.
Tramvajski sprevodnik: Mož, ki nc pustna šema. temveč mostni u raki i k. Zato ga ne smemo dražiti, sicer dobimo popravek.
Y-toj>uica: Državni papir bi na borzi n-e nolira in ki si ga vsak |>oizkuša preskrbeti zastonj, čeprav ga lahko kupi.
Tako torej, zdaj |>a na delo. da bomo imeli do prihodnjega pusta tudi mi rej resnično in nepolvorjeno, pravo izdajo
Mr. t.
PETER 2LEBIR:
Cavs
IIn.giias!29 cave calamuni
Od onega nočnega dogodka s stokrat prokletim Konkoidatom sva s prijateljem Paradigmo nekoliko plaha Opustila sva javne manifestacije za parlamentarizem, ker bi nama morda znale že v najbližjem času hoditi zelo narobe Z zono se spominjava Kvmta Valerija Priska m njegovih brezbožnih besedi Težko nosiva zavest, da sva se morda zamerila oblasti Nejevolja oblasti boli 'n peče poštenega državljana Dvo j no pa boli nejevolja pobožnih, boga-boječih m bogoljubnih oblastnikov.
/ V/
M w \r i h \t-A\m\i\
\)(
fei m
Do'.žil sem Paradigmo: »O, infelicem tuam linguam. impiam ac improbam! Sem-per oriuntur difficultates propter loquaci-tat em maledictam tuam. magister garrule! Ecce consequent;as mfaustae tuae eloquen-tiae Amici nos vitant uti lepfosos Pas-sum per passum pedinant nos sycophantes. Amicitia tua mihi valde cara est et pro futuro. si omma signa non me fallunt, jam carior erit. — O ta tvoj nesrečni jezik, brezbožni in nepošteni' Vedno imava sitnosti zaradi tvoje proklete jezikavosti. ti mojster klepetanja Le poglej kake so posledice tvoje pogubne zgovornosti Prijatelji =e naju oe bajo kakor da sva gobava, korak za knrakom nama slede zgonetne ličnosti Tvoje priiateljstvo mi je bilo vedno zelo draao in če me vsa znamenja ne va-raio mi bo v bodoče še dražje «
Ta pa se je razjaril in povzdignil svoj didaktični kazalec: »Quos ego! O. infortu-natum tuum ter maledietum eaiatrmn^
seriba inconscientiose! Omnes calamitates ex eo veniunt Denigrando et deridendo viros pios ac potentes me quoque vili modo in abyssum trahis, homuncule impu-dens Male finies vitam tuam scelerosam, cauda vaccae — Ti bom že dal! Nesrečno tvoje trikrat prokleto pero, brezvestni pi-sač' Vse nesreče prihajajo od njega. Ko črniš in zasmehuješ pobožne in mogočne može. še mene na podel način vlačiš v prepad. nesramni človeček! Slabo boš končal, kravjerepnik!«
Bridki očitki so smrt dobrim odnošaje/n. Nebo najinega prijateljstva se je prekrilo s črnimi oblaki, minantibus passibus ap-propinquabat tempestas crescens eundo — z grozečimi koraki se je približevala nevihta in rastla gredoč Pisač. človeček in kravjerepnik s primernimi atributi so me žgali na duši. toda pamet mi je pravila: Misli na svoje dete, ki bojuje obupen boj z latinščino, ne žagaj vejice, na kateri se komaj komaj še drži njegov prvi red! Tisti mah sem obrnil jadra in ubral pomirljive strune:
»Pax, amice. Non litigemus, non facia-mus gaudium illis, qui nos persequuntur et oderunt. — Mir, prijatelj. Ne prepirajva se in ne delajva veselja onim, ki nas preganjajo in sovražijo.«
»Nullo modo. Lis incepta porro traete-tur. Opportet constatare. cujus culpa in haec pericula immersi summus — Na noben način! Začeti spor naj se dožene do kraja. Ugotoviti je treba, po čigavi krivdi sva zagazila v te nevarnosti,« je rohnel Paradigma.
Krotko sem prigovarjal: »Parce, doetis-sime! Mea culpa est mea. maxima culpa. Sed obliviscamur istam parvam rixam, verba non sunt equi Cognoseo tabernacu-lam lucundam in Campis sitam. Praecla-ra taberna apud Straiselium Pronrietar-ius istae exim'am euram cellario atque cu linae consecrat — Oprosti veleučeni Moja krivda je. mola velika krivda. Toda po rabiva ta maP nrenir. sal bc 'j ii konj Poznam priletno krčmico na Polianah To je znamenita gostilna pri Straizlju Nje gospodar posvečtrie prav posebno pozornost kleti in kuhinji«.
/ry/ * K V
>A m
Mnogo je bilo treba prigovarjanja, naposled pa sva le sedela pri čaši in mir je bil kar sam od sebe vzpostavljen. Paradigma je začel svojo liturgijo: »Aio hoc vinum nigrum ex vinea prope Medeli-cham sita optimum esse. — Pravim, da je ta črnina iz metliških vinogradov izvrstna.«
»Libentissime consent5o. Quaeso enim, amice, nec rr.anifestationes, nec scandala. Prav rad pritrdim, pros:m pa te, prijatelj, Ie nič manifestacij in škandalov. Satis jam oneratis sumus — sva kar dovolj obremenjena.«
Razvil se je prav prijeten večer. Ne vem več, koliko je bilo ura. ko naenkrat nisva bila več sama pri mizi. Poleg naju je sedel gospod s kazinskega vrta Quin-tus Valerius Priscus in naju učil umetnosti traškega popivanja:
»Veteres Thraces potatores fortissimi erant. lili biberunt firmo jugulo. vinum ipsum fluxit in viscera — Stari Tračani so bili junaški pivci. Pili so, da niso nič goltali, vino je samo teklo po grlu. Arca-na ars est potus Thraclcus — visoka umet nost je traško pitje Praebibo vebis, do-cendo disco ipse — pck*'"em vama ko vaju učim. se tudi sam učim«, je deial in zvrnil čašo. da mu je črnina rakloVotals po erlu Poskušala sva pa ni šlo »Saepe exercendo adioiscar necessariam habili-tatem — s često vajo si bom ie zagotovil potrebno spretnost.« le za^tavllal Paradigma, kakor bi se bal slabega reda.
I »Tu es discipulus valde assiduus — ze-: lo priden učenec si,« ga je hvalil Quintus : Valerius Priscus. »Ceterum tempus est absunai, quamquam institutionem norae * aediliciae stultissimam puto — toda čas je, da gremo, čeprav smatram, da je policijska ura zelo bedasta uredba. Meo tem-pore res similes impossibiles fuissent — v mojem času bi bile lake reči nemogoče.«
Med veselim šumom smo odhajali in Paradigma je kričal na vse grio po Poljanah: Nune libero pede puisanda tellus pod nogami liberalcev naj se trese zemlja!« Prijeli smo se pod pazduho in gro-moglasno zaškandirali: »Quadi upedante putrem sonitu quatit unguia campum«, kar je Paiadigma ročno ponašil: S čet vernim topotom potresa kopito drobljivo poljano. Kakor bi mignil smo bili pred magistratom. Zagledal sem one ljubke in ogromne omare, v katerih tiče naši spo-' meniki in v glavi se mi je nekoliko zve-drilo.
nočeh neumorno dela. Zaradi njegove neprestane skrbi lahko vse mesto vaino spi« »Et quid laborat vir iste diligentissi-mus? — in kaj dela ta marljivi mož?« je znova vprašal goiood s kazinskega vita.
1 ' » j j » ! |
»Non intellego te, explices mihi: ,
. , ,	. , .....— Ne»
raziozi mi:

■< C ' X — * I lil
V globokem razumevanju je Kvint Valerij Prisk šegavo pomežiknil: »Labor in-gratus, contra torrentem bracchia dirigit — Nehvaležen posel, proti toku hoče plavati.«
Vendar smo tiho ln obzirno krenili proti tromostju. Ob cerkvi kakor da je švignilo nekaj ženskega. Kvint Valerij Prisk se nama je izvil in šinil za njo.
»Expecta me, corculum dulce — počakaj me, sladki srček,« sva še siišala in najin tovariš je izginil.
»Eh, stari gospod je še čil in čvrst.« je vzdihnil Paradigma, m-^iim, da prav iz globine duše.

t^ A.
"'h Kfl^K/l-VVttTV/lIV!
»Heus, heus, confratres, estote tran-quillL Non facite rumorem ac tumultum hoj, tovariša, ne delajta šuma in trušča, sem ju pozval.
»Cur ita — zakaj?« je vprašal Quintus Valerius Priscus
Stopil sem na stopnico vodnjaka ln pokazal na edino razsvetljeno okno:
»Dum nos vitam laetam inter pocula et lucanicas conducimus. ille vir diligentis-simus tardis noetibus laborat Propter ejus curam perpetuam totum municipium in securitate dormire potest — Dočim mi živimo veselo življenje med čašami in klobasami, oni vzgledno pridni mož v poznih
IKJR- sSrVcHfl KB
Kra!|esfvo mod«
^fdbjjL&ct m


-^tcma/
V prehodni sezoni
Tisto razdobje mM zimo tn pomladjo,
ko so zimske nabave že pri kraju Ln je vea zimski modni spored že dodobra izčr-]>s_:i a se nam pomladna moda še ni raz-odela, imenujejo modni krogi prehodno se-i^jjio. 2enske so se že naveličale težkih oblačil zimskega krzna in temnih barv ter hrepenijo po svetlejši in mladostnejši gar-derobi. Tola čas za svetle kostume in lahke. pomladne plašče še ni prišel. Zato si morda vsako leto v prehodni sezoni pomaga z dolgimi jopicami, paietoji in kepi, ki z njimi osveži naša zimska oblačila, da lažje pričakujemo pomlad.
Tako so se tudi ietos pojavila na modnem trgu različna ogrinjala v dostikrat tsrazito kontrastnih barvan, ki jih zaenkrat lahko že nosimo k zimskim oblekam in krilom. In še nekaj! Kdor se količkaj lenima za modo lahko najde v oblikah t*eh prenodnih modeiov tudi mnogo smer-jtic za bližajočo se pomladno modo. Tu so po daljSem presledku zopet poldolgi kepi, iiaenkrat sicer še bolj športnega značaja.
lz barvastih vrvic
potem tričetrtinskt, ravni paietoji, dolge tesne jopice, ki pokrivajo boke in poldol-ge. ohlapne jopice ki jih po sredi zapenjamo z gumbi. K gladkim, princesnim oblekam brez pasu pa priporoča moda prav kratek, širok in spredaj zapet bolero.
elitna konfekcija
7TLCU>&&> MARIBOR prinaša vedno najnovejše !
Izmed barv zaenkrat prevladujejo različni topli toni rumene, potem vsi barvni odtenki cikiamnc rožnate barve in še vijoličasto ali zelenkasto modri toni. Kakor doslej še v vsaki prehodni sezoni opažamo tudi topot mnogo karirastih in kockastih tvoriv s često prav drznimi barvnimi se-
Proti zaprtju

Moda se močno trudi, da bi z novimi
ciorusleki poživila stare, temne obleke, ki e.rro jih nosile vso zimo in smo se jih v njihovi prvouii ob'iki že nekoliko naveličale Takšna poceni in učinkovita osvežitev naših popoldanskih oblek je brez dvorna prarmtura iz barvastih vrvic, ki jih sestavimo v ovratnike in manšete. Vrvice lahko prišijemo drugo poleg druge, kakor to ielamo z našivi ali pa jih spletemo v dovolj široke proge, ki imajo okroglo obliko ovratnika. To spletanje večbarvnih ali pa tudi zlatih vrvic je zadnje čase postalo priljubljeno ročno delo. ki je lahko vsaka dama brez velikega truda izdela sama doma.
Oglo rcf S br 3l3< doc 1». I).
stavami. Posebna priljubljenost pa se obeta tvorivom z ozkimi črtami, ki z navpično krojenimi progami dajejo postavi videz Idealne vitkosti.
Spredaj ocprt paletot je v barvi precej odvisen od obleke, ki jo nosimo pod njim.
Letos nosimo k temni obieki svetel paletot. Priljubljena kombinacija pa je tudi vzorčasta obleka z enobarvnim, svetlim paletojem. Jako mladostno učinkuje obleka s srednje velikim pepita vzorcem, ki jo izpopolnimo s paletojem v temeljni barvi tega vzorca. Paletot na naši skici je 3predaj odprt, ob ramenih pa mu vstavimo dva navpična, ozka dela iz vzorčaste-ga tvoriva obleke. Žepi so vrezani v dveh zobcih ki ju druži zgoraj zaokrožena proga iz vzorčastega tvoriva (1 skica).
Dolga jopica, ki itak navidezno zoži postavo, učinkuje še bolj vitko, če jo izdelamo iz navpično črtastega blaga. Takšno jopico bodo imeli mnogi pomladni kostumi in je torej prehodni kostum ki ga vidite na naši skici, vsekako veljaven tudi za pomladno modo. Jopica ima dva žepa z zaklopkama in male, precej široke re-verje. Na krilu je črtasti vzorec blaga posebno zan;mivo sestavljen (2. skica)..
Od takšne dolge in ozke »svveater« jopice se povsem razlikuje letos tudi moderna, ohlapna jopica, ki ima enako dolžino. Največkrat je izdelana lz blaga, ki se v barvi izrazito odbija od krila. Tako nosi-
mo k Črnemu krilu rumeno Jopico, k te-mnomodremu rožnato, k rjavemu svetlo-zeleno. Jopica na naSi skici ima majhen, pokončen ovratnik ln zanimive, navpične žepe v obliki motnih oklepajev. Po sredi je zapeta s kontrastnimi gubi (3. skica).
Kep je največkrat priključen jopici kostuma ali pa športni, dvodelni obleki, ki bo letos zopet jako moderna. Na jopico je prižit, dočim ga nosimo k dvodelni obleki kot samostojno ogrinjalo. Naša skica pre-dočuje takšno obleko, ld sestoji lz gladkega krila in redko nagubanega, prešitega života. Samostojni kep zapnemo pod malim, dečjim ovratnikom z velikim gumbom (4. skica).
Kot poslednjo »novost« prehodne sezone prinašamo Izredno kratek bolero, ki ga nosimo k princesni obleki. Takšen bolero učinkuje izredno mladostno in obenem zgoraj razširi postavo, da se zdijo boki še ožji. Bolero na naši skici Ima zaokrožene robove, dolge, ozke rokave ln male re-verje. Zapenjamo ga s tremi gumbi iz blaga (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnic?
Skoplje: Priporočam sledeči postopek. Poraščena mesta je najbolje obriti. Zvečer naj se namaže s 5% precipitatovo mastjo, katero naj zjutraj z milom izmije To naj ponovi 3—5 krat Verjetno se mi zdi. da je opisana nadlega že odpravljena, pač pa, da je še osta' ekcem kože zaradi dražema Ta oa seveda zahteva drugačnega zdravljenja Bilo bi vendar dobro, da pogleda to stvar bližnji zdravnik.
J K Ljubiiana Ako vaš soprog opisani visoki krvni pritisk prenaša brez večjih reža v, ni potrebno, da se preveč razburjate Pač pa je trebs paziti nekoliko na dieto Uživa naj čim mani slano hrano (vočivje. močnate jedi. sadje. meko. maslo) Mesnih juh in mesa zlasti pikantno pripravljenega. pa naj uživa čim manj Kot pijačo priporočam mineralno vodo Od časa do časa je potrebna seveda zdravniška kontrola Pregledati je treba krvni prtisk. urin in očesno oz-adie. Pregled slednjega je zlasti odločilen v pogledu presoje
Š V.: Vaše prizadevame. da popravite sknženi palec na nogi. ne bo rodilo uspeha. Ako vas to v kozmetičnem pogledu moti odnosno ako vam se stanje kljub vsemu slabša, ne preostaja drug izhod, kot operacija.
Anica• Na daljavo, zlasti pa, ker ne navajate točnih podatkov, ne morem nič določnega reči Opisana bolezen sigurno ni v zvezi z ledvicami Najbolj verjetno ve mi zdi. da imate kronično vnetje žil in vnetje kolena Kakšne narave je to vnetje, revmatične ali tuberkulozne, ne morem povedati Mislim, da je najbolje, če greste k zdravniku, ki vas bo -ešil mučne skrbi in negotovosti, odnosno da se začnete zdraviti. ako bo treba.
A. G R Opisani pojavi nastopajo pri nervoznih ljudeh in jim ne gre pripisovati prevelike važnosti Vzenvte kako ponvrje-valno sredstvo, n. pr. brom, ali pa še bolje bromkalcij.
Nesrečna: Mišljenja sem, da ri po preteku enega tedna ne bi pisali pisma, ker upam, da se je med tem časom vse uredilo v vaše zadovoljstvo. Ena sama lastavica še ne prinese pomladi in puške se tudi ne sme takoj vreči v koruzo. Javite se šel
Sonce■ Iz vašega pisma ni razvidno, kakšna zdravila ste dosedaj uporabljali Zato vam tudi ne morem ničesar svetovati Mislim, da bi bilo najbolje, ako greste k spe-
cialistu za koine bolezni, da vam predpiše
odgovarjajoče zdravilo. Mogoče pride tudi obsevanje z Rdntgenom v poštev.
Starejši človek: Po vašem opisu sodeS, Izvira kri v blatu najbolj verjetno \l be-moredov. V vaši starosti bi lahko bilo seveda še tudi kaj drugega. Zdravniški pregled, ki ga nujno svetujem, bo razprSil vsak dvom.
M. G.: Po mojem mnenju se bo dak opisana nakaza operativnim potom popraviti, odnosno odstraniti. Svetujem vam, da greste v Zagreb!
Katar: Ako vam zlatenica polagoma izgineva. ni potrebno držati se tako stroge diete, kot vam je bila predpisana v začetku. Sladko smetano in limone lahko uživate Proti medu pa imam pomisleke, da vam ne bi povzročil kakega vrenja v črevih. Priporočam zlasti krompirjev pir6. Ravno tako priporočam, da uživate pogosto surova naribana jabolka Jejte 5—6 krat dnevno, toda v malih obrokih. Pikantnih jedi se morate izogibati.
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
Ženska
Sodnik motri oba obtoženca s pozornostjo Mož id žena sta se pregrešila proti predpisom o žganiekuhi
»T'>rei obtoženec.« vpraša moškega, »vi se ne čutne krivega'«
»\!e čutim se.« odvrne moški, »niti najmanj se ne čut m krivega Ona je vsega krva Naj tuli kakor hoče, jaz ne vem o te; stvari mč ..«
»Dovolile.« se čudi sodnik »saj to vendar nt m'<go^e Z ženo živita vendar pod eno streho Kako morete po'em reči. da nič ne vf<,'e o tem? Saj vam kot zakon s<?mu možu mora biti znano, kai dela vaša žena .«
»Jaz ne vem ničesar, državljan sodnik! Kar ie storila, je napravila brez moje vednost' a
»fvudno.« pravi sodnik in se obrne k ob-toženki »Kai pa pravite vi k temu?«
»IVžavljan sodnik, vse ie tako. kakor je
1 goveda1 on . Jaz sama sem kriva .
prosim <arnu-te mene On ni imel nobene
7re7e s tn zadevo «
»fVJavManka.« povzame sodr ik »če mi
S ;fe »prafi ^votegs moža s taksnimi opra virdi »a«, opo/ar-uni da se vam to ne Ko po'«r»'*i'o S<«d'šče se ho o stvar- natan čn< r>revpr;in	z vašim pM«t'ips"ierr
o<n-H'	ra/nravn /.aro presod-te sa
mi Kak" nai ver'»mem da vaš mož živi z vami pod eno streho, pa ne ve ničesar o
vašem početju. Saj vendar živita sfcvpaj,
ali ne?«
Obtoženka mo'či ko grob. Obraz obtoženca se zdaj nenadoma zjasni Moški prikima z glavo.
»Ne. ne,« pravi, »saj ne živiva skupaj. To je ravno tisto! Ne živim z njo pod eno streho! Nekateri sicer domnevajo, da živiva skupaj, v resnici pa ni tako... Ona sama je kriva vsega «■
»Nu. kako je zdaj?« vpraša sodnik ob-toženko »Ali se vjema z dejstvi to, kar ie povedal?«
»Se ho že v jemalo ..« odvrne obtoženka »Mene. samo m;ne morate kaznovati zaradi prestopka. On ni kriv, je čisto nedolžen ...«
»Torej takšna je ta stvar.« meni sodnik. »Vidva sta mož in žena, pa ne živi'a skupaj.. . Zakaj pa? Ali ne harmomrata vajina značaja?«
»Ne značaja in tudi sploh ne.« izjavi obtoženec. »Ona je namreč starejša od mene. .«
»Kako si dejal: starejša?« se obrne žena proti možu »Državljan sodnik.« povzame zatem »midva sva enakih let Samo mesec dn< sem starejša od njega «
• Nu torei mesec dni si starejša.« pravi mož »Tako je Državljan sodnik, dovoljujem ni pripomniti, da šteje mesec starosti pr žensk- na'manj za leto starosti' P<>$eb no če ie ženska že pri št'r:desetih «
»Kaj si dejal? Pri štiridesetih da sem?
bi mora) datt za zdravje letno 100—150 dinarjev tn piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srcL
Saj vendar nimam še štirideset let! Laže. da sem toliko stara, laže, državljan sodnik !«
»Nu. če ni stara štirideset let. jih p« ima devet in trideset .. In v teh časih pomeni devet in tr'deset let čisto dovolj. Lasje začenjajo siveti in sploh...«
»Kaj siploh?« se zadere obtoženka. »Ali me hočeš osramotiti pred vsemi ljudmi? Kaj naj pomeni beseda: siploh?« Sodnik se praska po g'avi. »Nu. nu, Marušečka. saj nisem mislil nič hudega... Rekel sem kar tako tja v en dan: sploh... Nu, menil sem tisto, da začne v teh letih koža dobivati gube... Jaz ne živim z njo pod eno streho, državljan sodnik!«
»To je pa ie preveč nesramno!« se zadere žena nad možem »Moja koža mu zdaj ni všeč! .. Ti grdoba grdobasta! Osramotil bi me rad pred vsem svetom! Državljan sodnik, vse. kar je on povedal, je laž. naj-nizkotnejša laž... Ti nesramn' pesjanl Aparat za žganjekuho je on kupil in ga prinesel domov. Seveda živi z menoj pod isto streho, kdo pa mu je d.ii drugo! In jaz sem ve še hotela žrtvovati za njega, neumnica' Osramotiti me je hotel! Kaznujte zdaj na tu oba!« ženska tuli. ihti In vleče robec iz žepa Mož jo osuplo pogleduje, nazadnje zamahne z roko Potem pravi:
»Je pač baba . Prekleta baba' Nu. državljan sodnik pa nai bo tako Tudi jaz sem kriv Obsodde tud> mene «
Sodnik vstane in se odstrani, da se posvetuje zaradi odmere kazni.
Turnir v Lodzu se bo končno veljavno začel 20. marca in končal že 4. aprila. Tako ni nobene ovire več, da se turnir v Ljubljani ne bi mogel začeti že 10. aprila.
Poročilo o zaseabi mednarodnega mojstrskega turnirja v Ljubljani lz zadnje rubrike izpopolnjujem v toliko, da se med osmimi najboljšimi jugoslovenskimi mojstri, ki naj po načrtu poleg dveh nac. mojstrov in dveh najboljših amaterjev iz Ljubljane prejmejo vabila za turnir nahajata po »rangiisti« predvsem pač dr. Vidmar in Pire. Tako bo torej na listi povabljenih skupno šest članov Ljubljanskega šahovskega kluba. — Iz Inozemstva je doslej že pristal na udeležbo čehoslovaški velemojster Jan Foltvs.
Iz Lodža mi javljalo sledečo de/lnltivno listo tamkajšnjega mednarodnega turnirja: inozemci Eliskases, FoItys Petrov. Pire, Stalilberg, L. Stemer, dr. Tartakovver ln sir G. Thomas. ter Poljaki P. Frydman. Najdorf, Przepiorka (vsi Varšava). Appel. Gerstenfeld, Kolskl, Regedzinski (vsi Lodž>. Neizpolnjeno je samo še mesto umrlega mojstra Wojciechouskega. Zasedel ga bo najbrž Makarczyk iz Varšave.
Slovenska šahovska zveza b" imela svoj drugi redni občni zbor v nedeljo, dne 6. marca v Celju. Kraj ln ura bosta še objavljena. Istega dne bo v Celju tudi velika propagandna tekma med A- ln B-skupino, v katere je zveza nedavno razdelila vse svoje klube. (A-skupino tvorijo klubi i* Ljubljane in ljubljanskega okoliša, B-skupino pa klubi lz Maribora in Celja ter okolišev). Tekma bo organizirana tako, da t se bodo spoprijeli oni klubi lz ene ln druge skupine ki bodo nastopili z enakim Številom Igralcev.
Druga številka Šahovskega Glasnika Je šla že v tisk ln bo izšla točno 28. t. m., tako da bo 1. marca v rokah naročnikov. — Urednik prosi tem potom vse Interesente. da naročil (razen iz Maribora) ne naslavljajo nanj, temveč na upravnika: Evgen Biichler, Zagreb, Kraljice Marije 30. Za klube, ki naredijo vsaj 10 komadov, je bil sedaj določen enoten popust: celoletno naročnino za Izvod 48 Din.
Velemoistra Keres in Stahlberg začneta danes v Stockholmu z matehom 8 partij. Prvotno je bil mateh projektiran za april, radi odnovi^i moskovskega turnirja pa je bil prestavljen.
Na turnirju za prvenstvo Varšavskega šahovskega kluba je bila koncem p. 1. odigrana naslednja partija, ki je odločila o prvem mestu.
Kralievo-lndlfsfca obramba Bell: Przeplfirka Crnl: t WojcIechomrski
1.	d2—d4	Sg8—tS
2.	Sgl—f3	g7—g6
3.	g2—g S	U8—gl
4.	Lfl—g2	o—o
5.	o—o	<17—d6
Ker beli Se ni Igral 6. e4, da bi obvladal središče. Je bilo prav dobro možno tudi d5.
6.	Tfl—el
Normalna pot Je bfht. S. e4 ter potem j Sc3. Beli pa se poslužuje svojega originalnega sistema.
6............Sb8—<J7
7.	e2—-e4	e7—«5
8.	d4 : e5	d6 : e5
9.	b2—b3! ?
Sc3, pa hoče pridobljeni Cas Izrabiti za lega. >Prihranil« je običajni potezi c4 in Sc3 pa hoče pri dobljeni čas izrabiti za hitrejšo mobilizacijo Lcl, ki bi na a3 stal res izvrstno.
9..............SfS : e4!?
Zelo zanimiva kombinacija, ki poskuSa igro belega ovreči. Ce še korektna, pa le ni s) trumo.
10.	Tel : e4	Sd7—e5
11.	Ddl : d8
Slabo bi bilo 11. Tel, e4! aH 11. De2, Se4:, 12. De4: Lf5 ter nato e4: ali Ddl+.
1	1.....'.	Tf8 : d8
12.	Sf3—d2!
Edino. Na 12. Tel odloČi zopet e4 t korist beleera, na 12. Sbd2 pa Se4 : , 13. Se4 :. Tdl + itd.
12	«•••••	5c5 t 64
13.	Lg2 : e4	f4—fS
14.	Le4—g2	e5—ei
15 c2—c3
Črni ima sedaj trdnjavo in Toneta » dva skakača belega. Radi nerazvitega in ogroženem belega damskeea krila pa stoji Crnl porlcljsko zelo močno. *
15............Td8—d3?
Po tej napaki pride beli s fino Igro do-kor^o v prednost. Pravilno Je bilo Lh6 nakar b! bil lz*d partile neeotov. ker bi imel beli s svoiimi nerazvitimi figurami še	tež«ve.
16.	L<*2—fl!
17.	Sbl : e3!
BoHe nego 17. Ld3
trdni* vo.
17.... t «
jr r,n_c4 +
19	Sd2—fl
Da bi preprečil «Totoi1o 20. Ld? Tc2, 21.
t,b4 -f t "r na»r> ln Lc3. Poteza pa tudi nomaea več.
20	cfi-f?	b?—b5
SIcer Lb2 &U 1*37.
Lg? : eS Sedaj beli ujame TdS : e3 a7—a5
21.	Lc4 : b5	Lc8—a6 Trdnjava Se vedno ni mogla zbežali
(Tc5, 22. La3).
22.	Lcl—b2	Tc3 : e3
23.	Lb5 : aQ!	Te3 : g3 + Obup, ker na Tf3 pride seveda 24 Le2.
24.	h2 : g3	Ta8 : a6
25.	Tal—cl	črni se vda. S figuro manj v končnici nima zgledov.
v as j a Pire
Po 33 letih , pojasnjen zločin
V Italiji so zdaj pojasnili množestveni umor, ki se je odigral pred 33 leti v Reg-giu v Kalabriji, kjer je bal umorjen kmet Rugolini. njegova žena ln njegovih sedem otrok Zločinec ni prizanesel niti najmlajšemu otroku. Ki Je bil še v plenicah Dojenčka so našli zabodenega v materinem naročju.
Zdaj je zločin popolnoma pojasnjen. Dva sorodnika družine Rugolini sta Izvršila grozotni pomor ker sta se hotela polastiti Rugol nijevega premoženja. Eden izmed morilcev je odpotoval medtem v Ameriko, drugi pa je priznal grozno dejanje te dni o priliki zasliševanja zaradi krvavega spopada z nekim posestnikom.
idana volja
K bogatemu možu je prišel mlad gospod In ga prosil za kratek razgovor. »Lahko si mislim, čemu ste prišli,« de bogataš, »denarja hočete od mene.« — »Ne.« je odvrnil mladi mož »prišel sem. da vas zaprosim za roko vaše hčere.« — »Nu. torej, vendarle sera prav uganil,« je menil bogatin.
Dva prijatelja se srečata v trgovini gospodinjskih potrebščin. E.ien si izoere garnituro porcelana in jo plača. Drugi vzklikne: »Tako drago posodo kupuješ?« Prvi se zvito zasmeje: »Tega kot samec ne moreš razumeti! Ce bi oi!a poceni posoda, bi jo moral jaz pomivati in brisati, ta.ko
me pa žena ne pusti opravljati tega dela!« *
>T1, malopridnež, kako si mogel dati sestrici pivnik, naj ga poje?!«
»Ah. mama, saj je biia pila vendar črnilo!«
★
»Zakaj si tako vesel?«
»Prihajam naravnost od robozdravnfka.«
»Toda to ni noben pameten razJc^i«
»Pač, saj ga ni bilo doma!< ★
»Gospod Mlinar, vaši zobje so prekrasni. Ali so vsi vaši?«
»Še ne, zadnjega obroka Se nisem pla>-CaLc
*
Pacient: »Hudimana, sedaj pa ste ni izvlekli zdrav zob!«
Zobozdravnik: »Bodite veseli, morda bi
vas ta nekoč tudi bolel!«
★
»Kaj, zob te boli? Ce bi bil moj, U ga dal takoj lzdretl!«
»To bi storil tudi Jaz — če bi bil tvoji« ★
fikot je Sel k zobozdravniku. Na vrat2» je videl napis: »Za prvi obisk 10 š lingov, za nadaljnje 5 šilingov.« žkot je stopil v ordinacijsko sobo ln dejal: »Dober dan, gospod doktor, tu sem spet.«
★
»Poglej, kako zunaj dežuje! Snoči pa so v radiu napovedali lepo vreme.« — Vedno sem ti pravila, da si moramo nabaviti nov radijski aparat!«
Nedeljska križanka
					
	lo	10	—JE	18	1 »
19			S 20		21 !
22			j 23		j
24			125		|
26			f| 27		
	1				mmh
Vodoravno: 1. del kolesa: 3. egiptovsko božanstvo; 5. števnik; 7. veznik; 9. reka v sev. Italiji; 10. druga beseda zdrav; 11. Stevnik; 12. vrtna hišica; 13. ploskovna mera; 14. predlog; 15. veznik; 17. začetni Črki priimka in imena il rskega pesnika (1810—1851.); 19. del sobe, 20. grška črka; 22. del obraza; 23. druga beseda za lep; 24. vodni pojav: 25. rimski pozirav; 26. turSki naslov; 27. želeLna členica. — Navpično: 1. krma; 2. rokodelec; 3. matematični izraz; 4. izbrana družba; 5 začetne črke planinskega društva; 6 pokrajina severno od Boke Kotorske; 8 vrsta zemlje; 15. nagrada tekme; 16. koralski otoki; 17. deležnik glagola vezati; 18. samostalnik od staviti; 19. rokodelec; 21. tujka za drevored
Rešitev nedeljske krišanlke
Vodoravno: 1. Novo mesto; 8. stoti; 9. v. 1.; 11. oda; 12. pe.; 13. oie; 14. por; 15. tu, 16. pikolo; 18. Abo; 20. ženin; 21. L co.; 22. ref.; 24. plena 26 voh: 28. Ranera; 29. ne; 30. 'ena: 31. mir: 32 ta; 33. Lar; 35 Kframer) A(lbert); 36. tenor; 38. Dravograd.
Navpično: 1. novota; 2. v. s.; 3. Oto; 4. modriž: 5 eta: 6. si; 7. Oberon: 10 Liubljana; 12. polifonik; 14 ponev: 17. ker; 19 ocena: 22 on6. 24 pretrd: 25. Ariano; 27. Herald; 83. lev; 34. rog; 36. ta. 37. rr.
Smrt iz vesoljnosti
Kozmfčni žarki sončnih peg pospešujejo umrljivost
Nemški raziskovalec višinskih
ljudmi in tudi kirurgi ob teh Časiih ne oprav-
žarkov, ■ -j-"—«	~~ — -—— —- "r*--
prof Koihorster, zastopa teorijo, da so koz- | tja jo radi ^ operacij, ker »bstoji največ* ne-
mični žarki tisti, ki »o odgovorni za človekovo smrt in za smrt drugih bitij. Č* bi teh prekratkih žarkov, ki prihajajo iz globin vesoljstva. ne bilo. bi mogel človek živeti v n^t»končnos1 kakor enostanična bitja. Tako pa razieda žareči strup iz vesoljnosti polagoma njegov organizem, razdira stanica, povzroča, da se starajo in odmirajo, dokler vse telo ne umre.
Kozmični žarki izvirajo, kakor domnevajo astronomi, od sto in tisoče svetlo!mih let oddaljenih zvezd, ki so eksplodirale. Niso pa ti žarki edini, ki uničujejo človeški organizem. Tudi sonce, ki nam življenje daje. pošilja do nas skozi svetovni prostor smrtne žarke. Ob vsakem višku v periodah sončnih peg je opazovati porast umrljivosti med
varnost, da pacienti operacij ne bi prenesli. Tako pravijo vsaj raziskovalci, ki so se podrobneje (javili s takšnimi opazovanji in po njihovem mnenju so tega večjega umiranja krivi žarki, ki jih pošilja sonce na zemljo iz svojih peg.
Kakšnega značaja so ti žarici, dane« I« ne vemo zagotovo. Znanost govori o elektromagnetnih žarkih posebne vrste in o katodnih žarkih, podobni pa so 'udi kozmičnim žarkom. Starci in bolniki so tisti, ki jim ti žarki najbolj škodujejo. Posebno dr. Dlill iz Nauheima se je bavil s temi zvezami med delovanjem sončnih peg Ln umrljivostjo. Z bogatim statističnim gradivom mu je uspelo pokazati neoporečno, da te zveze med sončnimi pegami in umrljivostjo v bolnišnicah na vsak način obstoje.
Angleški vzhodni Gibr
Singapore, britska pomorska baza na Daljnem vzhodu — Dvajset
milijonov funtov šterlingov investicij
usom
Zakaj so japonski mirovni pogoji za Kitajce nesprejemljivi
Na povabilo Mednarodne kulturne lige je imel kitajski poslanik v Pragi di Lone Liang predavanje, v katerem je obravna val vprašanje »Zakaj so japonski mirovni pogoji za Kitajsko nesprejem'jiv-1?« Posla nik je govoril o tistih japonskih zahtevah, ki jih je nemški poslanik na Kitajskem, dr Trautmann. sporočil kitajski vladi.
Dr Liang pravi, da je japonski zunanji minister Hirota. ki sanja o obnovljenem Džingiskanovem imperiju, te zahteve že leta prej zaman postavljal Kitajski Do politike. ki b bila Japoncem prijavna, se Kitajska ne more obvezati, ker bi Japonska jKjtem našla izgovore, da bi sc lahko vmešavala v kitajsko upravo Gospodarski dogovor med obema drža\ama bi pomenil to, da bi se pognal ves beli kapital iz Kitajske.
Snovanje demilitariziranih pasov bi vodilo. kakor kaže primer Severne Kitajske, do
sploh ne more biti nobenega govora. Boj proti komunizmu je samo kamuflaža. Japonska se v resnici boji Rusije, kajti ruske obmorske krajine pomenijo zanjo smrtno grožnjo Razen tega je Japonska Rusiji zavistna zavoljo bogate Sibirije.
Če bi hotela Japonska preprečiti samo širjenje komunizma po Vzhodni Aziji, bi ne isikala sodelovanja dveh evropskih velesil. Japonska ima samo ta smoter pred seboj, da bi izkoristila zamotani položaj v Evropi in da bi ga še poostrila ter bi potem nemoteno nadaljevala svoj roparski pohod na Kitajsko in v Sibirijo. Temu se Kitajska ne more priključiti.
Predavatelj je proti koncu opozoril na to da so japonski industrija že seda) V7ne-rnirjeni zavoljo socialnih pretresov, ki bodo nastali po povratku vojakov s fronte. Zaključil je s kitajskim pregovorom: »Kri-
Slngapore (pristanišče)
Ob grmenju topov ta velikem navdušenju ljudstva je guverner Strait Settlemen-tov, sir Shenton Thomas, na svečan način otvoril novo oporiiče za britsko vojno brodovje na Daljnem vzhodu, v Singa-purju.
Deset let Je rabila Anglija, da je svoj s>vzL„ini Gibraltar« zgradila v mogočno
trdnjavo, kj je po mnenju britskih mornariških strokovnjakov nezavzetna. Stroški za to delo so znašali 20 milijonov funtov šterlingov.
To brodovno oporišče razpolaga z nenavadno močnimi obalnimi baterijami, ki so jih spravili večnoma na številne otočke pred Singapurjem. Od tu obvladujejo sin-
gapursko oporišče tn otoeriem vo^no po*, ki bi morale po njej pluti vise napadajoče ladje. Novi ogromni topovi, kj so pri mornarških manevrih zadnjih štirinajstih dni oddali svoje prve strele, imajo kal ber 15 in 18 palcev in so sposobni izstreljevati 1000 kg težke granate z isto točnostjo .ki jo imajo normalne puške ra razdaljo 500 m. Te izstrelke pa lahko pošiljajo 48 do 50 km daleč, torej znatno več, nego so zmogli dosedanji največji ladijski topovi.
Nove Shrambe za zalogo, delavnice itd so preračunane za dosti večje morsko in zračno brodovje, nego je stacionirano ta čas v Singapurju. Med te za'oge, ki to Jih . spravili večinoma pod zemljo, spada 1,25 milijona ton petroleja, ka.r zadostuje, da br mog;o britsko tako zvano »kitajsko brodovje« zalagati pol Ipta s kurivom. Nadalje je oporišče opremljeno z vsemi napravami in z vsem materialom, da bi mogli popraviti vsako vojno ladjo in vsako letalo, ki ju danes uporabljalo na Angleškem. Razpolaga tudi s plavajočim in suh m dokom, ki imata prostora zi dve bojni ladji. Plavajoči dok ie dolg 260 ni in 54 m ter ima potopiIni krov, na katerem je prostora za 60.000 mcž. Suhi dok je i-9 večji, meri namreč ?P5 m v dolino, v širino pa 39 m in je i,.obok 16.5 m-
izgub ozemija za Kitajsko A da bi Kitaj- j vično dejanje je najboljše sredstvo za sa-aka za japonski napad še plačevala, o tem ' momor.«
1? " promenadne in športne, JU površnike, dežne plašče, nepremočljlve športne jopiče itd. — nudi ugodno tvrdka
DRAGO S C H W A B
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7.
Vsakovrstna sukna in ševijoti od cenenih domačih do najfinejših inozemskih vedno v zalogi.
upcija s pos
Umi
ISBii
Na tujem fesgataš, doma — berač •. • — Arhitekt, ki ga Evropa noče
priznati za svojega sina
Avstrijske oblasti imajo opravka z zapletemo zgodbo nekega moža, ki je po zlomu stare monarh je izgubil domovinsko pravico v vsaki izmed nasledstvenih držav in ne pripada danes sploh nobeni državi. Stvar pa je seveda zapletena bolj zaradi tega, ker jo avstrijske oblasti rešujejo rajši z birokratskimi metodami, nego tako, kakor bi bilo treba.
Anton P. se je po poročilih dunajskih listov rodil v kraju Otoku, ki pripada da-res Jugoslaviji in je pripadal prej Avstro-Ogrski Po koncu svetovne vojne, še leta 3918, je odšel s starim avstrijskim potnim listom v Alžir Ln se potem ni več brigal za politične preosnove v Evropi. Po poki cu je arhitekt in si je kot takšen v Alžiru z velikimi uspehi dokopal do znatnega imetja. Poročil se je in ima v Alžiru kot ugleden človek odlično opremljeno hi-
Lansko leto, skoraj dvajset let po svojem odhodu v Afriko, je P. odžel na potovanje v Evropo in pot ga Je privedla tud na Dunaj. Spremljala ga je njegova družina. Na Dunaju je stopil do jugoslo-venskega konzulata, da bi si dal podaljšati stari potni list. Toda poslaništvo je že davno neveljavni potni list zaseglo z
DOBRO GA JE VSEKAL
L. 1878. ko je po mirni kranjski deželici že sopihal Iukamatija proti Trstu, je sedela v maihni krCmi. blizu kolodvora v ljubljanski okolici, glasna družba pri bokalu vipavca.
Krčmar je izrazil željo, da nad vrat-zni izvesil novo tablo s slovenskim napisom:
Gostilnica pri kolodvoru.
Postajenačelnik, takole majčkeno na nem-Jkutarsko plat udarjen človeček, je predlagal. naj bi se poleg slovenskega napisalo tudi nemški:
Gasthaus zum Bahnhof.
Navzočni. seveda narodni možje, so »e temu odločno uprli. Pa je vstal brihten kmetič. tam s hribov doma, in dejal:
— Možje! Izpolnimo gospodu željo. Na eno p!al table napišimo slovenski, na drugo pa nemški napis Podnevi naj se smeje nad vhodom Gostilnica pri kolodvoru, ponoči pa viasthaus zum Bahnhot .
Gostje so planili v groinovit krohot, ki »e mu tudi postajenačelnik ni mogel izogniti Plačal je svoj zapitek in odnesel pete med škodoželjnim muzanjem prebrisanega kmetica.
Nad vrati krčme se je pa poslej blestel •amo nov, slovenski napis.
opazko, da je P. emigrant in da kot takšen ne more dobit, novega potnega lista. L. 1919- ni optiraJ in ni zato pripadnik nobene držaje.
Dunajska policija, ki je zvedela, da se s>inostranec« mudi brez pravice v Avstriji, je nato odred la, naj ga odpravijo iz Avstrije. Odpravljati pa so ga začeli iz te dežele na zelo čuden način. P. je od tistega trenutka dalje obsojen, da ga prevažajo med uajbližnjimi državnimi mejami sem Ln tja. Dvnkrat pa so ga zavoljo prepovedanega povratka v Avstrijo obsod li. Sedaj so ga na Dunaju spet prijeli in ga postavili pred sodnika.
»Rad bi prišei iz Avstrije, pa ne morem!« je de/al sodniku med razpravo. »V Alžiru sem ugleden meščan, tu pa sem samo berač. Prosim, gospod svetnik, pomagajte mi. da pridem iz Avstrije! Po-
stavljajo me vedno pred češkoslovaško ali madžarsko meio, tam pa ne morem naprej in se moram vrniti. Imam pol kilograma francoskih dokumentov, s katerimi v teh dyeh državah ne morem ničesar početi. Rad bi dal svoj zadnji denar, da bi me odložili na šv carski meji. Tam bi mi uspelo, da se prebijem do Francije. Moja žena in moji otroci so francosid državljani, na Francoskem bi bil spet človek, Tako pa je moje življenje že mesece samo niz aretacij, nastopov pred sodniki in kar zni!«
Sodnik ga je vseeno obsodil na 48 ur zapora, obljubil pa mu je, da se bo potrudil spraviti ga do švicarske meje če bi ga zavoljo nedovoljenega povratka spet prijeli. Vsak pameten človek bi s; mislil, da bi bilo enostavneje, če bi posKrbeli takoj za njegovo odpravo na FrancosKo
o volni S"
»Jurij, obrni se in pojdi nazaj, tukaj se Sle moreva srečati brez nesreče!«
X>£vetybodya weakly«J.
mri
Zaradi mr.cgoštevsteih težav je nova vojsa neverjetna
vojne že sedaj
»Ne govorite o vojni!« pravi londonski »Daily Ehtpresis« z velikim naslovom svo-j m bralcem in v podnaslovu trdi, da je nova vojna zavoljo težav, s katerimi se bori ta čas Evropa, zalo neverjetna, članek pa govori podrobneje o vzrokih, ki po naziranju tega anglešlcega lista vojno onemogočajo. Samo govorice svarijo pred njo, toda politična dejstva so v tem pogledu bolj pomirljiva.
Kar se tiče poednih dežel .razpolaga n. pr. Nemčija res z dobro disciplinirano in izvežbatio vojsko, toda vojna za Nemčijo ne prihaja v poštev. Italija je zaposlena v Afriki, v Abesinij! mora vzdrževati veliko armado in tudi vojna v Španiji jo zelo zaposluje, dru?a vojna zanjo isto tako ne prihaja v poštev Japonska sicer vod vojno na Daljnem vzhodu, toda čim večje so njene osvojitve, tem dalje bo trajalo, da zasedeno ozemlje »prebavi«. Razen te-
ga presegajo stroški te zmogljivost te dežele.
V Rusiji si mora Stalin želeti miru pod vsemi c kolišč r.£ n a. Po diu^l strani je smešna trditev, kj veli, da vlada na Francoskem dekadenca in korupcija. V resnici ni nobenega dvoma da je francoska vojska najboljša na svetu. Zedinjene države so najbogatejša dežela na svetu. Anglija pa s' svojo obrambo hitro izpopolnjuje in razpolaga pred vsem z neizmernimi finančnimi rezervami.
»Bodite pogumni, ne izgubljajte upanja,« končuje list svoja izvajanja. »Zaupajte v moč Angl je in vedite, da so naši sos»di, ki nam hočejo dobro, v ugodnem položaju, med tem ko tisti, ki bi bili pripravljeni, da nam store kaj hudega, za to skoraj niso sposobni.«
Lep dar: Zgodbe brez groze
Slama pokriva ceste • •
r-TTgT"	----
V Berlinu »o morali zaradi ostrega mraza pokriti betonske ceste, ld ao v delu, S slamo*
ne bl sveži beton razpoka! zaradi zim«
Priimek za dvesto frankov — Usods brezmisega berača Paragra£arska I©g£!ta v Franciji
Par ški listi poročajo o zrodbi, ki ji je glavni junak češkoslovaški državljan Maks VVeiss. Ta mož se je zaljubil v Pa-rižanko Germaine Legerovo. Parižanka mu je ljubezen vračala, pa sta sklenila, da se poročita.
Ko je Germaine ta sklep sporočila svojemu očetu in mu še povedala, da je nje zaročenec inostranec. je oče dejal, da v njeno poroko z incstrancem ne bo nikoli privoli!. Hči se je vdala in nekoliko tednov poznoje mu je poveda.'a, aa se poroči z nek:m Francozom, Louisom Chamo-som iz Asnieresa. Proti temu mozu, Iti je b l francoski državljan, ni imel oče nobenih pomislekov. Pri tem seveda m vedel, da sta Louis Chamois in Maks VVeiss sta oseba. Ko sta se zaljubljenca nekega večera ."prehajala, vsa obupana zavoljo očetovega odpora, sta srečala stradajočega berača. Imenoval se je Louis Chamois in je bil iz Asniersa. Weiss je stopil k njemu ln po kratkem pogajanju Je kupil njegovo ime za 200 frankov, dot>l je njegove dokumente in s svojo zaročenko odžel. aTko Se je čehoslovak Maks VVeiss p rele-
ANEKDOTE
V tistih dneh, ko je stekla skozi bohinjski predor železnica, držba izletnikov v triglav3lco pogorje še ni bila tako številna kakor danes. Senzacija je pa bila za bohinjskega očanca, če se je mogel z lukamat jo potegniti v belo LJubljano.
Hudomušen krčmar lz Bohinjske Srednje vasi se je tokrat s svojim sinkom, 6e-trtošolcem peljal v L/jubljano. Na Jesenicah je v njun kupe stopil turist in po nemški žlobudral v sopotnika.
—	Kaj pravi? pobara očanec sinka.
—	Pravi, če sme sezuti čevlje, ker da mu je noga zaspala, pojasni nadebudni gimnazijec.
Oštir prikima. Nemčur sezuje okovan-ke. sa vleže po klopi in zasmrča. Kmalu je začelo po kupeju smrdeti, vonja po potnih negah ni mosel očanec niti s tobsko-vim dimom pregrat'.
—	Slišiš, se je nagnil k sinku, povej zaspancu, da mu noga ni le zaspala, temveč tudi crknila...
★
S tohnlnffloh hribov .kjer plezajo revni bajtarji z rovnico po raztrganh zaplatah njiv na gorskih rebrih, je nekoč zaneslo kimetiča po opravkih v Trst Oudil se je možakar morju, zagrabilo ga je velemestno vrvenje in kamor se je prestopil, se je odpiralo njegovim, le mirnega zatišja vajen m očem, premnogo nepoznanih stvari.
Okrog poldneva je pritisni! na kljuko ene najboljših veletrgovin. Plaho je vstopil v prostor, kjer je bilo razstavljeno najraznovrstnejše blago. V trgovini slučajno ni bilo kupcev, dva pomočnika sta vprašujoče zrla v strmečega dočleca, z /dečo culo v roki.
—	Kaj pa praiv za prav prodajate tukaj? pobara kmetič.
Prodajalca ae sposledata, al hihitajoč nekaj pošepetaita. češ. kaj bi z neumnim kmetavzom.
—	Oslovske glave, oča, oslova!<e glave! •e odreže eden prodajalcev.
—	Aha, pribije naš gorjanec. Dofero ram gre kupčija, saj imate samo še dve...
25»ve*tal tfovensiki učitelji ao morali v desetletjih na kraju mnulega stoletja prenesti mnogo šikan s strani nemšku-tarsklh šolskih nadzornikov. V napredni vasi nad Idrijo je neki učtelj zato sk'e-nll maščevati se ob prvi priliki nadzorniku.' Snel Je sliko osla s stene in jo obesil prav nad stolom, kamor je imel sesti nern-čurski nadzornik, ki Je napovedal inšpekcijo.
Nadzornik Je prišel učitelj Je začel izgrajevati prirodoslovje.
—	Pokažite mi. otroci, kje je lev? šolarji se obrnejo v smer, kjer je visela slika t« zveri.
—	Dobro! A kje je slon? Pa medved?
—	Da. tako! A kje Je osel? Vsi učenci upro poglede v nadzorn ka,
nad katerim Je na steni visela sl;k?» dol-goušca, pokažejo s prstom vanj ta lirik-
iuejo:
—	Glejte., tam je osel!...
vil v Francoza Louisa Chamo^sa. Beraft pa je svoje ime izgubil. Novi LouLg Chamois se je kratko potem s svojo Germaine poročil in nekol ko mesecev pozneje se Je iz tega zakona rodil mali Claude Chamois.
Listi pa poročajo o nadaJjni usodi brezimnega berača. Kratf-ao potem, ko je bil prodal svoje ime, je dobil 1X0:0 obleko :n se je odloč 1, da zočne novo življenje. Poiskal si je c!e'o, ki ga je tudi kmalu našel, potem se je zaljubil v nako dekle in se je hotel poročiti. Stopil je na občino, kjer je pa v svoje največje presenečenje zvedel, da je že porojen Ln celo oče. Presenečenje je postalo še večje, ko je zrvt*-del, da je njegovo ime zapisano tudi v kar ženskem seznamu. k;or je bila opomba, da so Lou sa Chamoisa, po rodu iz Asnle resa, obsodili na 50 frankov globe, ker je bil prodaj dva ukradena samokresa. Pravi Louis Chamois se je tedaj odločil, da bo policiji priznal prodajo svojega imena nekemu neznancu.
Tako je zamotana zgodTba prišla pred sodnike, in s cer po nekom paragrafu iz L 1890., ki preti s kaznijo vsakomur, kdor se da pod drugim imenom obsoditi. Na ta način je bilo mogoče izbrisati ime Lou s Chamois iz kazenskega. sc2.r.sma. Afo:-a pa gre še naprej. Po uradnih aktih .le Louis iz Asniere5ia poročen m oče, zato se ne more poročit- še enkrat, če noče, da ga obtožijo bigamije. Treba je najpr-vo ločiti zakon med Lou-isom CharooLsom in Germaine Legerovo in istočasno mora Maks VVeiss priznati, da je Claude Cka-moH njegov, a ne Chsmo-aov sin- Ou-ok postane potem nezakonski, saj zA bi:a Germaine nikoli .VVeissova žona. To je vsaj paragrafska logika in javnost z napeto-jtjo čaka. kako bo uradni š!mel reSii vao to zapleteno zadevo, tako da bodo ve zadovoljni.
Angleški Izdatki za Španijo ln Kftaf slco
»New Chroniclet objavlja, da trpi A^Tugil-ja zaradi špar^ke in kitajske vojti« ogromno škodo, ki dlosože vsoto 980 Usoč funtov št ari ngcv. Od te vsote o^pad« največji del na oJfbor ca nevmesšavanje in na konzularne in na diplomati-ke n^-sije. Petnaijsl tiso; funtov stal Anglijo odvoz angleških drževljamov iz kitajskega vojnega področja. Za podiporo svojim državljanom, ki so se morali umaknit' ;x Španije, pa je Ang-Hja dooiej izpia/LcIa £e nad 53 tisoč funtov.
Itu&eituo mi i o,
domače, ofoccrofto m i fo!
VSAK DAN ENA
»Nu, sosed, kaj boste tudi letos zaseja-li vrt?«
»Ne, sosed; letos rte vi na vrsti Jaz bom U> leto redil kokoši... «
(»Politikenc)
I
Prvi dan v Bohinju
V okviru I. izleta gorenjskih smučarjev so včeraj tekmovali v teku na IS km, kjer je zmagal Klančnik Lojze
(Dov je—Mojstrana )
Bohinjska Bistrica, 19 febr
0"b krasnem aoinčnem vremenu »o ae danes začeli bohinjski dnevi. Prireditelj GZSP je Imel srečno roko t vremenom, prav tako pa je lahko zadovoljen tudi z udeležbo 2e prvi dan so nastopili skoraj vsi najboljši jugoslovenski tekmovalci. Bohinj sam se je za tenrae praznično odel Na več mestih so ceste okrašen* s slavoloki mlaji n transparenti z dobrodošlicami za goste Zanimanje med domačini Jfc zelo veliko. Po organizaciji današnje prireditve sodeč bo tudi jutrišnji spored na višku zlasti pa skakalne tekme ob 14 na Harisenovl skakalnici, za katere se je prijavilo blizu 40 skakačev.
Današnji dan Je bil namenjen teku na 18 km Start Je bil točno ob 14.30 pred občinskim domom v Bohinjski Bistrici. Prijavljenih Je bilo
40 tekmovalcev
Od katerih samo eden ni nastopil.
Proga je vodila od starta pri občinskem domu začetkoma skoraj po Isti trasi kakor za prvenstvo LZSP ln sicer do hotela Bellevue. nato pa je zavila proti skakalnic!. ko Je prenehal njen ravninski del tn »e Je začel vzpon na višino nad vasjo fclan V nadaljnjem Je tekla pc obronkih proti cilju ln se v lahkih smukih spustila spet v Bistrico na cilj Višinska razlika Je znašala okoli 1S0 m Drugi del proge Je bil tehnično precej težak vendar zaradi ugodnega snega tudi nI delaj preveč te-!av
Starter Je odpustil tekmovalce v enorrd-nutnih presledkih Od bollših sta bila slabil« izžrebana same Iliri jan Kerštajn ln f-emvs s številkama 4 oda. 6 Ostali tek-
movalci so bili bolj srečni tn je dobil Klančnik Lojze št. 13 Knific 19, Gregor Klančnik 35 Jakopič Gusti 40 Itd.
Po poldrugournein čakanju so se na bregu pred ciljem pokazali prvi tekmovalci. Prvi Je smuknil skozi cilj (št. 6) Lovro 2emva s prav dobrim časom okoli 1:22. Za njim Je prišel član Bratstva Pogačnik s St. 3., dobre 3 minute pozneje pa že Loj-M Klančnik, ki Je za približno 3 minute pustil Zemvo za seboj. V precejšnjem razmaku so nato pr1 smučali Kerštajn, ki Je na progi polomil streme ln nadaljnji del presmučal z vel,ko težavo dalje z visoko Št 21 Razinger. potem Gregor tn kot 21. Jakopič Gusti s št. 40, ki je startal kot r,adnii. Nekateri tekmovalci so Izstopili na progi.
Podrobni rezultati
so bili naslednji:
1. KlančniU Lojze (Dovje M.) 1:19:28, 2. ženiva Lovro (Bratstvo) 1:22:09. S. Klančnik Grejjor (Dovje M.) 1:22:20, 4. Knlfc Jože (Bratstvo) 1:23:49. 5. Jakopič Gusti (Liubliana) 1:25:59. 6 Renedl-čič Mirko (Skala Jesenice) 1:26:37. 7. Pe-trič Anton (Ilirija) 1:26:46, 8. Razinger Tone 1:26:49, f). Sporn Zdravko (oba Bratstvo) 1:28:49, 10. Podlipnik Jože (Bohinj) 1:29:52,
Kakor Je razvidno iz rezultatov, so vsa vidnejša mesta zasedli gorenjski tekmovalci. ki v teku sploh znatno prekašajo ljub!lanske Ljubljančani na upajo zato, da se jim bodo revanžirali pri jutrišnjih skokih
Zvečer ob 19. Je GZSP priredil tekmovalcem v hotelu »Bellevue« pozdravni večer z zakusko nato na se je razvila prav prijetna domača smučarska zabava
al strokovnjaki. Ml »»I «no lahko ponovni aa Marinko* uepeh njemu p« moremo čestitati saj je v izredno bornih iti neurejenih razmerah, ki suremljajo nai gport. tn-»tel t Igralca, da po »vetu zbuja občtid"-»anjs.	l>.
imuiarp In nogometaši
bodo izpolnili spored današnje nedelje
Razen na prvem Izletu gorenjskih smučarjev v Bohinju kjer k te dva diLii jbrai,a StevJna tekmovalna garda it) t-udi mnogo
5>r r tašev teira zitrinKesa »porta, bodo smučarji d,- našnjo oe-ieljo. ki jo je nedavni f-nes -tipe! malo orikrojil po č rnsko, izrabili že sa svoj« post-bne tekmovanja.
Tako bo .i i »poldne smučarska sekcija SK Reke priredila kat v okolici Ljubljane — s startom in ciljem ob 10 pr Strelišču pod .Rožnikom — tek na d^eh progah za eenior-e n iuniorje Ker ie prireditev tako ored pr«_rom kar ie v zad jih zimah telo re ko. bo udeležba na nje i gotovo prav lepa.
Slalom kiiih 34 in njetrovi jo rodo mah-t .r ua Polževa kjer bo danes orvarjena ie p ed dvema letoma zgrajena Smuška skakalnica, dopušča skoke io 23 m Začetek ob 14 Ker je snega zdaj tam «. -V' e »a priložnost oriprevna za ob:sk '.a r za smučarje izletnike, ki bi tuj :■}. vaM i,ekai lahkega smuka.
»Smučarska« Ljubljana ie šla * svojo pri-
r linijo s prijavne Žlebe nad Medvodami, i- er bo o!) 13 orva letošnj i daniska tekma. Klub je letos Se poživi! delo v svo.ii darnisk; sekciji ki ie vzgojila nekaj prav dobrih tekmovalk, sicer pa so »»e javile za rasrop ?ud; nekat-re zastopnice te panoge h ostalih klubov To bo prav zanimiva pri-red :ev, kakršne pn nas že dolgo nismo imeli.
V Celiu bodo tud' tekmovali kar ves dan
Ob 9. opoldne bo priredi SK Olimp pri restavracij; ^tegu v Zagradu tekmo v teku na 5 km. in ste*-! v okviru mladinskega tekmovanja v fietvonn1 kombinaciji za Mislecev pokal Popoldne bodo skakalne t^k-me na skakalnici SK Celie v Zasrradu v 0-;vini »s'eira mladinskega tekmovanja, ob. enem pa Ho od la dal;e medklubska ska-]c,t''i<> »ekma 5K Ce!jj» ra s»n;o:j<» in juni-or« 5 'o prireditvijo bo otvorjena nova skakalnica SK C-elja.
ISSK Maribor
bo gradil stadion
Maribor, 19 februarja
Kakor smo že poročali, j« že dalj » teku akcija za ustanovitev posebne stavbene zadruge. katere namen )e. da zgradi ISSK Maribor ob »voji 20 letnici velik m moderni stadion. Kakor znano Je ISSK Maribor svoj« igrišče v Ljudskem vrtu sporazumno t mestno občino odstopil Sokolu, ki bo tamkaj gradil Sokolski dom Zača sno je dobil ISSK Maribor od mestne ob čine mariborske na razpolajo bivše nogometno igrišče ob Magdalen&kem parku Ze o priliki prepustitve igrača v Ljudskem vrtu |e mestni svet mestne občine mariborske siklenil, da se rezervira za stadion fSSK Maribora gramoznica ob Tržaški in Ptujski cesti nn Teznem in Ha bo mestna občina ns svoje stroške gramozno jamo planirala S planiranjem seveda ne bo ustreženo cilju in mora k uresničenju načrta 'a graditev modernega »tad>ona prispevati tudi privatna iniciativa Zaradi tega ie ISSK Maribor sklenil, da i? vrst svojega članstva pokrene ideio ustanovitve stavbe ne zadruge, ki bi imela nalogo, da skupno t javnimi faktorji čimprej uresniči načrt
Član fSSK Maribora l Inž arh je? le napravil že načrte stadiona ISSK Maribora ob Tržaški cesti Po tem načrtu »e bo gradila velika tribuna železobetonske kon-strukcile. in sicer /a 600 gledalcev Južno tn severno v podaljšku trbune sta projektirani po ena pritlična hiša. kier bodo nameščeni blagajna, dve garderobi, toaletni prostori, stanovanie za prostornika in delavnica. Stadion bo imel 3 dohode, in sicer ob straneh tribune ter v sredini tribune. Ob straneh tribune se bo uredi' prostor za stojišča, in sicer /a 4000 oseb Nogometno igrišče bo veliko 70 X 105 m. teka'išče pa bo široko 6.25 m Pred glavnim dohodom bo razširjen prostor, ki bo pripraven prostor za parkiranje avtomobilov Parcela, na kateri se bo gradil stadion je zelo velika, tako da se bo pozneje lahko še uredilo igrišče za tenis in za nogometne treninge.
Da seznani ISSK Maribor i navedenim načrtom svoje člane ln lirSo javnosit ter da se preide k uresničenju načrta, je bil v petek pri »Orlu« ustanovni občni zbor stavbene zadruge »Stadion ISSK Maribor«, ki ga je otvoril ia vodil predsednik (SSK
Maribor« g. dr. Fran Stmmoi. Namen hi pomen zadruge je obrazložil g. dr. Miloi 1'auhnik Po referatu obeh govornikov te je vršila krajša debata, nakar »o sledile volitvc v pripravi)alni odbor in %o bili izvoljeni dr F. Stamol, mafl C Maver, dr M 1'auhnik. »ni arh. Jel, ini J Baran, magistratni ravnatelj Rodokek, podravna-telj Narodne banke v Maribou g M Rv-bar, ravnatelj »Putnika« J Loo*t kinopod-jetnik Julij Gu*tm, ravnalelj Franjo Babič, Franjo Peric, Stanko Koitomaj. Josip Kir-bii in Srečko 1'oglar. Odbor ke bo konstituiral na »voji prvi »eji.
Razpis
firi. prvenstva v alpski kombinaciji oa Črnem vrha
JZSS razpihuje prvenstvo v alpski koinbi-naciji (smuk in alalom) na Črnem "rhu nad Jesenirami » dneh 26. in 27 februarja t. 1. Smuk bo v sol»oto poi*>ldne • Črnega vrha višinska razlika cca 800 m 3tart ob 14.30. Slalom pa v nedelio ob pol 10. istotam. Pra rico tekmovania imajo vnt pri JZSS verificirani tekmovalci (če nimajo prepovedi otar-ta). Priiavnine ni Prijave je treba poslati na predpisanih prijavnicah direktno savezu najkasneje do 23. t. m poq*>ldne. Vsak 'ek-movalw tekmuje na lastno odgovornost. Tekmovalci i>e lahko prijavijo *amo u smuk. K slalomu bo pripu^čena samo prva polovica tekmovalcev s »>muka.
Tekmuje te po prariHb ln prarllnlkib JZSS Zrel anie bo na dan tekma dv« uri pri'd startom v koči na Črnem vrhu. Prvo-pla>»ir«iii pr?ime naslov državnega prvaka v alpski kombinaciji Imena Manov vodstva tekme bodo objavljena naknadno f po drobnem razpisu ki bo tudi ie objavi«), v dnevnem časopisju.
V n^kal vrstah. V Prasi eo bil« zdaj m-
ključfne polfinalne tekme za svetovno prvenstvo s hokeju na ledu, nvd katerimi moramo zabeležiti še n*w»lednje re7ulta<e: Anglija: Poljska 7:1. K«n-ida: Madžareka 1:1, Češkoslovaška Švica 3:2. V fnale ao sp plasirale Anglija. Kanada, »mčije In Čeft' oslovaška, m«v1lcm ko so ostale v oz:id-ju Poljpka. Sve-iska. Madžaiska, Svka in Amerika. Finalne tekme l>o!o danes in jutri. — Prujro i7.b'inn tekmo 7-a evet-ovno prvenstvo med Palestino in Grčijo, ki bo <!ane# v Atenah, bo sodil nuA aodnlk Ing. Mika Popovič.
P. K. Amater priredi rlanee ▼ nedeljo 20 t. m v dvorani G. Forte valiki predpustni karneval na ksterega vaU simpatizerje In prijatelje kluba. Za veselo rajanjp bo skrbela delavska godba. Začetek bo ob 19.
SK LJubljana. Anonimni ptae« p<sma « dne 17. t. m. naj »e u!«leži s.je v pon»de-ljek 21 t. m. ob 19. v tajništvu, Aleksandrova 5/1.
Nogometna tekma
ob 15.15 2AK (Subotica) : Ljubljana I
Datier. e:enajo lorej v Ljubljani subotiški železničarji v prijateljski tekuii t našo Ljubljano. Tekmo ie smatrati kot rt*»ao pripravo za skoraj^iie tekme v ligi saj čaka na-šetna previsu v nika že 6. ctarca odločilna preizkušnja e Concoidijo.
Dasi ie voilstv0 SK Lju<MJane tadnj« 8a-»e intenzivno deialo na konsolidaciji vseh vrat svojega moštva, vendar so »viSje sile-zakrivile, da moramo pogrebi neka.j naših najboljših moči. za katere je treba najti med novimi pridobitvami vsaj delne nadomestitve T;iko ju bil na zadnji nogometni tekmi bmnilec Berroncelj tako močno po-koiovan da ua nekai čaca ne bomo videli na terenu! Veliko upmie pa pola "amo spet v novince ia katere vedo povedati »tro-kovnvikf da <»o povprečno precej nad kvaliteto ljubljanskih iinalcev
SK Ltnblian.' «e bo dane« predstavila i enal-srorico ki n«j v nekaj tekmah doseže potrebno vi<rarnosr, potem pa naj si izvoiuie lavorik v skorajšnjem držovriem prvenstvu Vabimo naše ol^- nstvo. da s polno udeležbo »odpre idealno stremljenje SK Ljubljane, ki žel' z močnimi fektmmi z renom:T.*in:mi klubi. (Tci na so temu primerno dra-cil dvigniti svoje moštvo na čim vidnejše mesto v tabeli.
Tekma »e bo začela ob 15.15 predtekma
pa ob 14.
★
V Beogradu bo drupl finale za «Jm»!d
pokal med BSK In Grad lanskim, v Zagrebu
Igrata Jugoslavija in Hašk *
Tekma Sparta: CeMe odpovedana. Nocnp.
metna tekma med H^K Snarto -i Zagreba in SK Celjem, kj bi se morala pričeM danes ob 15 na Ola/iii s Celju, je zaradi slabega terena odpovedana.
Na Brdu že dolgo niste bili
Grad Brdo — rojstni dom pisatelja Janka Kersnika
Po svetovnem prvenstvu v Londona
Kako je JTTS sestavil reprezentanco — Marinko spada med najboljših osem
na svetu.
Igralcev
Ko se je pred neka! tf^nf odpravljala
ra.ii table-teriiška reprevmtanca na J^e-tovtio :'rv-rip>!vo v London, smo t velik m nemirom pr čakovali prve rezuitate In prav eno irripli kajti j»a\P7n' kaoetan ie sestavil reprezentanco so-rte kitare uspehov smo morali voniiti. ke; so bila tri mesta izpol-r'ena j fgr»č; ki nalogi ki iih j h čakala v I/»rdonu. nso b:lj donosli Prva poročila so biia dokaj žalostna hirubili smo pr>ti Franciji 2-5 nato pa se je začela forma cai'h prvih ic-ieev Marinka trn Hek^nerja popra»''ati tik o da «mo v svoji skup:ni le 'aselli skupno s Francjo in Litvo 3. 4. in mesto za Madžari in '"'phoslovaki.
FI»r ie bi'a na^a retrezentanca sestavljena s'af»o. moremo ta nlaremenr sniatrati za psr^-h Gotovo pa je. da bi pravčno in strokovnia ško sest .a v I i^na eli'a dosegla vse večii 'i«peh Tako r>ač n;srno mo-rM usT>pt' na nr proti <*e*t-osi.u a*ki in Fr inci7.nm kaf«rih moštvo «rs'oii j7 petih po moč^h pre"«»i |?»»tiačen'h i<rral-ev Vaše m.i^tvo r Lond"n» na ie bilo sestavljeno Iz Marinka in Reksneria. k; sta r»c igrolra vHikega formata, ter iz Ratkoviča IlerSkoviča 't ?*eina ki daleko za^r.ajain za prvo dvojico ^e h: na	naia re^nri^entanCa »tariiena pravčnn in praviMno in b' hiln (vtiJa lohrn nrtnrnvli-pna bi bila cpp dni-tr.ačp izenačena V tp rr.primem bi bila v«a moč i-n 'Mo pornzdeliena na net i?ralrpv in ne «amo na dva kokot ie bilo to v London ti
JTTS naš vrhovni ta-Me-teniš1?! forum ;; i sroluje v Zagrebu, kljub relativnemu
uspehu reprezentance storil hudo napako.
Sicer s? \e izgovoril, da eo drugi Igraloi, ki
spadajo v reprezentonco. srednješolci in zanje pač ni bilo moiroče iz-poslovati potrebnega dopusta, vendar mi smo skr-raj prepričani o nasprotnem J. T. T savezu pa kakor »e zdi, ni do re«necna in objektivnega dela. marveč mu je. k;:kor moremo sklepati iz vsakega njegovega koraka. Ie do tega. da favorizira zagrebške igralce in sploh 7arreb-ki table-teniški šport. Zatorej se ni čuditi če pri nas ta mlad šport kljub mnogim talentom in prvotnemu navdušenju. stalno propada.
Naš bivši državni prvak Marinko pa le vso rugoslovensko javnost, ki se zanima za table-teniški Šport, s svojim uspehom zelo izrienadil. saj je med 128 izbranimi najboljšimi igrači na svetu zavel 5.. 6, 7. jn 8. mesto skupno s Cehoslovnkoma ftlarom in Ramrom ter Madžarom Soosom S tem se je uvrstil med najboljših osem table-te-nistov na svetit To pa je tistih, ki smo ga dfisecrli -Jposloveni v 3poriu samo še v telovadbi in v smučanju s Smole:em Z nekai več sr^-če bi se bi! mogel Marinko preriniti še med nrvo četvorieo aH morda še višje, če bi ne bil po nesrečnem naključni 7,lnmil lonarja. ki ima pri njegovem načinu i?re izredno važno vlotro Ko je igral zalnio Iffro v prvenstvu posn mejniki v s '''phoslov.nkom Va.no. ki je malo no^n^je nos'a! sve'ovn1 p>vol< je to ito orenaš<»1o več ancrleških rnd'V!<;h postaj in ie n'idi1 spdaniemii svetovnem« nrvakn tak odooT. da so se čudili njegovemu odporu vsi 7-bra-
Zadnja leta )* tmučorttvv člfto prru*m+-rilo tok naših izletnikov Krati, Jej »o prt) desetletje sloveti kol izletne totka. tu postali tznenada zapostavljeni, pozabljeni. Drugi, ki jih prej skoroj nihče nt poznal, pa so postali cilj Itevilhnih izletnikov.
Fden izmed krajev, ki so po krivici salti v pozabi jen je, je lepa l l kovica, nedaleč od Domžal Ta prijazni kraj pod idiličnim gradom Brdom, nekdaj lastjo pisale Ija Kersnika tn zdaj njegovih naslednikov, je bil pred desetletji, *ro je pomenila cesta Ljubljana—Trojane—Celje važno prometno lilo, znano postajališče in izletna točka Prelepa okolica « Črnim grabnom, kjer se odigravajo Jurčič-Kersnikovi »Kokovnjači«. z božjo potjo Limbarskn goro, z 1'egovrm tn Detelovim rojstnim krajem Moravčami, je imela veliko število prijateljev ki so jo prihajali obiskovat. Mnogi so se vozili z železnico do Zagorja in so potem čez hribe prišli v Lukovico in od ondod v Ljubljano.
Kar ja začel prevladovati na tej cesti e^vtomobilskl promet, je Lukovica izgubila
Iz življenja na deželi
VOJNIK. Kaj takega pa doslei v našem trni še nismo doživeli. Sokol je nameraval 20. t. m. uprizoriti kenutd jo »Dr« Na pritisk nekih oeeb se mu je gledališka dvorana. ki ni last Sokol«, odvzela v korist Pevskega društva »Vojnik« Zaradi te?a uprizori Sokol iffro na pustno ne!el}o 27. t. m. Ker 90 prireditve Pevskega društva »Voj-nik« po večini boli slabo obiskane, si si izmislili neka) posebnega začeli si prodajati vstopnice kar po hišah in na ulici. Nikdo ni varen pied njimi. Največ zaslug pri tfm poelu pa si ho pridobil neki mož. ki zna že tako ukreniti, da vzame vsak ro-stilničar, treorec ali trnfikamt po nekaj vstopnic, kajti temu g"«Podii se pač le ni dobro zameriti. Da bi dosegli rsoj malo boFši obisk svoje prireditve kakor po navadi. so izdali lePake. e katerih snloh ni razvidno, kdo uprizori opereto »Cevliar in vraff«. Pričakujejo	bc!o nekateri
mislili, da je ta prireditev aokolska ali pa Društva kmečkih fantov in de'-let katerih prireditvP so zmerom lepo obskane.
BREŽICE Mnotfo truda j« svoj čas stalo mest.no občino prer>n *o bili odstr.nVmi z osredke ulice brzojavni drogi, ki si kvarili zunani' st lep4ajočeg.a sf mesta Mestni objinski ortbor si mnogo prizadeva. d.> bi me*to s prijetno zunanj-stjo privabi*-'o ttrice in v okoličanih ^fljalo n^no« na sre-ako središče kamor prihajalo bol:si h ^er-kvpn;m opravilom v trgovin- o1' na tirane pozive. Cisto nasprotno prizadevanju ob-
oelo pisem. Ceprar J« h neštetokrat ▼ ►
a tu povedal, naj bodo retttv« piaaas aa
dopisnlcL
Pravilna reSiter pregovora se glasi: »Boj ae prijateljevi sovražnikov se bol laž« ubranil!«
Med reševalo« Je po fcretra raadelll d*-
set lepih Knjižnih nagrad, ln sicer dobe:
Edvard Ošabnih. Triič, Ljubljanska 13, »Misterija«,
Milka Modrijan, Trbovlj« X, roman »Ugrabljeni milijoni«.
Marija Durja. Marghera, vla Paolucd 62, Venezla — Mestre, »Roman treh «rc<, MIlan Zupanek, Celje, Jankova ul. 11, romar. »Misterija«,
Sibila Mikliuitič, Zagreb. Branlmlrova l/n„ roman »Pater Kajetan«,
Avgust Cimp«*rman, Niš. Vojvode Vuka la. J. Srebrnlč, V!a Monte Santo 343 Sal-cano, Gorizla. Božo Hočevar, Bjelovar, gimnazija Danilo Podborftlč, Vr5a Buffollnl 18, Gorizla ln Ivan Restar, Hrastnik, pa dobe po eno knjigo ilustrirana revija »Uvljenje In rvet«.
Nase gledališče
n R 4 M A
Eačeteh ob 20 uri NedeMa. » : ob iS iimkovi f>w«n. Znflfr-ne cene o«i 20 din navzdol. Ob 20. Rda&a rocLe Izven. Znižane cen«.
OPERA
Začetek ob 20 orl Ifedelja, 20.: ob 15 Navihanka Irvest. Olo-boko znižan« rene od 24 rMm navzdoL
Ob 20 Helleja Izven. Znižane eene od 30 din navzdol. Mozartnta opera »Don Inan« §« uprizori t torek ob priliki proslave 2.^-letnice umetniškega delovanja o|>eniasa ravnatelja g. Mirka Poliča >Don -luan« veha kot o|*»ra izrenine lepote ;n moči Možati je priAel leta 18S7 v Prago, kjer ie doživela njegova »Fi-garov« svat!>a< ogromen uspeh. Mojster ia sklenil, da napiše za Prago novo delo. ki naj prekaša vse njigove prejšnje opere Julija 1787. ie napisal partituro in ko so hoteli meseca septembra op+To uprizoriti, je manjkala uvertira in velik del drugega deianja. Pripovedujejo, da je nato Mozart opero končal dan pred prejniero konec novembra istega leta Prv.h pet pred^ta^ »Don luana« v Pragi ie vodil Mozart in imel nepopisen uppeh. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blaea'nl * or*»ri.
ŠENTJAKOBSKO OLEDAL1MJE Hfedolja, 20. L m.: »Njeae felika
MARIBORSKO OLJCUALJSCa
Nedelja 20. ob 15 Pod to goro »eleno. Zr4-
ian i čeme. Ob 20 Cvrtek za pečjo. Gi»-boko znižane cene. Ponoieljeik, 21.: Zaprto. Torek, 22»: Trubadur. Premi«
mnogo obiskovalcev. Po krtviet. Mimo lahko rečemo, da te more met »ti t vtem. kar
nudi, t vsakim krajem bližnje In daljnje ljubljanske oklice. Zlasti ta tiste, ki hočejo v nedeljah uživati prirodo in mir, pa pri tem nočejo pogrešati udobja, ki to ga doma vajeni, je Lukovica kakor ustvarjena.
Tudi lepe smučai ske feren« Ima Lukovica piav v bližini. pripravne zlasti za začetnike in za prve ture, preden te odpravi človek kam daleč.
Z Ljubljano ima Lukovica prav dobre avtobusne zveze zjutraj, opoldne in zvečer I'ožnia z avtobusom tiafb do Luko-vice komaj tri četrt ure. tako da se človek ne utrudi, ie preden pride na cilj. Za tiste, ki bi želeli ostati tam čet noč nli pa več dni, imajo pri Novaku ah pri Slapariu dovolj sob in postrežem bodo tudi vsaj fsko dobro kakor v boljših ljubljanskih lokalih.
Če boste kdaj premišljali, kam bi kakšno nedeljo napravili izlet se odločite za Lukovico. Ne ho vam žal in verjemite, da boste potem še pogosto iti tja-	R-
Cinskega odbora eo napeljale banovinske elektrarne svoj daljnovod na krstanjevih drogih kar skozi mt*to. Za to delo me>tna občina niti ni biia vprašana Nihče tudi ri odstionil oivi.šnega izkopanega materiala, nai katerim se lahko vsakdo izpodtakne. Zlai se bliža prekomaeaciia, ki bo mtfio v marsičem hm'o prizadela.
R.bnlca Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. uri velazanimiv Mm iz vsebine po znane n romanu >Veliki in mali svet«. »In«. Dodatek; Para^noantov zvočni tednik.
Nov pregovor
8e en pregovor, da bodo Metlarji priSIi bolj v prakso. V tehle besedah je skrit:
SKAKALNICA — ORSENIGO — HRIBOVEC — ŠPORTNIK — RASTLINA — SALTIKOV — KRAKOV — TARABOS — GOSPOD — ALBUM.
Iz vsake be&rde je treba vzeti tri zaporedne črke, iz zadnjih dveh pa po dve, in sestav ti iz njih znan slovenski pregovor.
Rešitve, ki naj bodo pisane na dopisnici. Je treba poslati do prtka na uredništvo »Jutra«. V kotu naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil po Žrebu epet nekaj lepih knjižnih nagrad.
ReSitev
Na zadnji skrit pregovor Je prejemal stric Matic ves teden oravo poplavo reSI-tev. Kar ust-rsSil se Je vsak dan ko ga je na mizi čakala nova kopica dopisnic in
RADIO
VedelK 20. febraarja
Ljubljana 9: Orglic« ka harmonika (gg. P. Petan ia Avgu«l Stanko), vmes plošče.
—	9: Nai»ovjdi, poročila, — 9.15: Za boljšo *olk> (ploAte). — tf.4o: V©rski govor (g. Joie Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe i« ftoLmca. — 11: Otročka ura: Teta Matička kramlja in prepeva. — 12 30: Slovenske orkestralne »kladi« (Radijski orkester).
—	IS. Napovedi, obvestila — 13.20. Plošče po ieijah. — 16: Koncsrt Radijskega orkestra — 17: Kmet. ura: 7-a ik*peh v živinoreji: Povečajte m izboljšajte pridelek krme! (int Absec). — 17.30: Zenitovanjj iz spodnjega Staierja. Sestavil Anton Batan, sode-lujeio domačin! Iz okolice Hrastnika. — ?9: Napovedi, poroči*. - 19 30: Nac. ura — 19.50: PloAie — 20: Vodopivčev vačer. Sodelujejo: ga Draga Sokova, gdč. Vida Ru-dolfova, Akademski pevtki kvintet, dr. Fr. Kimove« in Radijski orke^er. — 21.30: Ra<Li>*kl orketier. - 22: Napovadi, porooila-
—	22.15: Lahkih noc naokrog (plofiče).
Ponedeljek, 21. iebrutrja
Ljubljana 12: Odlomki n zvočnih filmov (plošče). — 12 45: Poročila. — 13 Napovedi — 13.20: Moi.doline, oitre. baLal n j-ke (plo«e). — 14: Napove ld. — 18: Zdravstvena nra: Rane (dr. Anton Bre-celj). — IB.iO: Saksofonisti (plošče).—18.40: Kulturna kronika: O Branislavu Nušiču (g. Fr. Lipah) — 19: Napovedi, poročile. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Zanimivoet.i. — 20: Večer p'e«ne ln lahke (ri sbe. Soi^elujejo Bojin Adamič s svojim o^ke^trom in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Kvartet mandolin (gg. Antunovič, Pri v še k. M;7.erit in Hnršag).
Beograd 17.05: Orkestralni In pevski koncert — 18.45: Plošče. — 20: Prenos oners iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Violinski konoert — 17.45: Dalmatinske in bosanske pe, mi. .— 20- Prenos iz B«fxrra 'a — Praga 19>15: Pe«ter spored — 21: Koncert komorne glasbe. — VarSava 20: Lahka godba orkestra in sol:s+ov. — 21: Nadaljevanje koneerta. — 22: Simfonična glasba. — Dunaj 11.25: Kmečke godbe icra>3 (plošče). — 12.30: Lahka godKa orkestra. — 16.05: Plesi in od b in': i iz zvoynih filmov. — 17.30: Kla-v rski koncert. — 18.55: Prenos Ve-idijeve op»>re »Moč u«>iec. — 22 30: Karnevalski večer openi^ra zbora — Berlin 19.10: Or-kffi-ralni koncert. — 2115: Zvočna i-ra.— 22.30: Lahka godba in pW. — 24: Prenos iz Stuttgartn. - Munehen L'.10: Koncert po že'iah. — 20: Ple-^n' orkester. — 21.30: Koncert solistov. — 22 "0- Plesni orkester. — Stuttgart 19.15. Vr«'.ra mtiz ka zn dr'or»ust.
—	21: Pe-ter spored — 22.40, Lalika glasba iz Kfilns. — 24: Nočni koncert.
Torek, 22. februarja
Ljubljana 11: Šolska ura: Izdelajmo Re nekaj jadrahrh letal — p°2°vnr in navo-di'a (e- Miroslav Zor) — 12: Domača zabava (plošče). - 12.45: Poročila. — 13: Na-povs"'i. — 13.20- Koncert Rad:rkeca orkestra. — 14: Nanoveli. — PWna glasba na dvrh klavirjih (pd^ S:'va Hn-šove« in ga Ss.T>l.'a-0ertirv»»cl. — 1P40: Jud^e in ^rvniod^ttsS-o (g. Fr. Tnrs-^lav).— 19 Na-noveli. poroči'a. — 19.30: Nar ura. — 19.50: 7nbavni zvočni telnik. — 20: Mo??r*- Mala sererada (ork^s^r p1o«M. — 20 20: H. KleVorn vese'olCTa »RazbiM vrč- fi»nji>jo član: rad. igr. '1ru?'n^. — 22: Vapovedu poročil«. — 22.15: Koncert Riidijrk.ga or-kesitni
PRI IZPOVEDI
»Raren tega se moram Irnrrvedati še enega velikega greha,« ie rekla ostarela gospodična župn ku. »Tako sem domiiiiova, da se viako futro doleo gledam v ogledalu In strmim nad svojo lepoto. Ali ni to \>eli1< greh?«
».Ve. to je zmota1 ne greh,* Je odvtuK župnik.
Uackson Gregory:	™
Juana Castanares
Roman
»Mislil sem, da je Cobbov tovariš Dani, oni tam gori v Bluesmokeških hribih?«
»Tako je. Jaz pa tudi.«
Stari Sam je prhnil.
»Kdaj pa kdaj je tudi Chancy Burns najin tovariš, a samo na pol, mnogokrat pa niti toliko ne. Lahko bi se reklo, da ga samo trpiva. Da, to je prava beseda. Trpiva ga Kaj je torej z Johnom7«
»Povejte mi prej še nekai drugega: ali so jahali nocoj kaki ljudje tod mimo?«
»Nihče ni jahal,« je odločno rekel starec. >2e nekaj mesecev ni bilo videti žive duše. Tu smo daleč od sveta, tuji mož. in živimo mirno, pokojno življenje. Ne, kar iaz vem, ni bilo že dolgo nikogar tu razen vas. Cemu bi pa hodili semkaj?«
Hawk je preslišal vprašanje in povedal staremu Samu, kaj hoče John od njega. Sam je ta čas šaril okrog ognjišča; kava. pečena slanina iin pon-vičniki so bili že na poti. Novico je vzel ravnodušno na znanje.
»Saj sem vedel, da bo stari norec spet zabredel v kako težavo!« je menil nazadnje. »Well, torej ga izvlecem iz zagate, kakor sem ga še zmerom! Sladkor je tamle v škatli, masla pa seveda nimam pri hiši. Ni John nič omenil, ali ima maslo s seboj
ali ne?«
»Ne,« je odvrnil Hawk, »zastran tega nI ničesar
naročil.«
»Le postrezite si! Slanina in ponvitniki se dobro ujemajo Ln tega tudi ni povedal, ali ima kaj glasu o Dan'lu?«
»On prav za prav ne,« Je odvrnil Hawk. »A po
vsem Nacionalu govore, kako je Dan'l poslal h Cobbu Chancyja Burnsa s sporočilom, da je odkril bogato zlato žilo!«
»Pozor, tujec, ta skodelica pušča! John bi moral pripeljati tudi nove skodelice za kavo. Trpeti ne morem, da kava venomer kaplja na mizo, ko jo pijem. Torej je Dan'l vendar že odkril zlato žilo? Well, skrajni čas je bil, če hočete vedeti moje mnenje! Kar podobno mu je, da pošlje s tem sporočilom ravno Chancyja Burnsa! Tako bodo ljudje seveda pritisnili, še preden bomo mi na licu mesta. In raznih nemirov se tudi ne bo manjkalo!« Oko mu je zletelo k puški, ki je stala prislonjena ob znožju postelje »Well, torej poiščem kobilo in mezga, da pripeljem Johna domov. Potem bo treba misliti na Dan'la. Če bi imela ta človeka le trohico pameti, ne bi moglo biti vse tako narobe!«
»Človek bi sodil, da niste prvič odkrili zlata!« je menil Hawk.
Sam ga je klavrno pogledal.
»Kje neki,« je zagodrnjal »Kaj pa mislite, kaj smo delali vse svoje žive dni? Če bi imel le en dolar za vsak pot, ko smo odkrili zlato žilo, bi bil danes bogat človek! 2e precej časa smo zanesljivo vedeli, da moramo v Bluesmokeških hribih najti zlato. Da, to je že stara reč.«
»Kako stara?« je napeto vprašal Hawk.
»Vsaj dvajset ali trideset let,« je ravnodušno odvrnil starec. »Zato sem tudi kupil ta ranč, da bi bil v pravem trenutku pri rokah.«
»Jaz sem pa mislil, da je to Cobbov ranč?«
»Moj je. On ga imenuje .svojega', pa mu ne branim. Strašanski lažnivec je, ta John!«
Končal je zajtrk, si z lisastimi volčjimi zobmi odgriznil kos tobaka za žvečenje in stopil venkaj. S praga je še čez ramo zaklical gostu:
»Kar po domače, mladi človek! Ostanite, dokler vam drago, in postrezite si z vsem, kar najdete. Samo vrat ne pozabite zapreti, kadar odidete.«
Julian Hawk je šel za njim, ga videl, kako se je odpravil z vrvjo v eni, s svežnjem sena v drugi roki, in krenil nato k svojemu lastnemu konju. Na vzhodu se je svital dan. Zvezde so bile izginile, bleda plošča meseca je še stala na nebu, divji hribovski svet se je kopal v jutrnji svetlobi pomladnega dne. Hawkova prva misel je bila namenjena konju, druga sebi samemu in šele tretja Blondinu. Zlatorjavi lisec je bil truden, saj je bil predirjal iz Nacionala že toliko milj. Hawk mu je moral privoščiti še nekaj ur počitka v zelenici; zastran srečanja z Blondinom se ni mudilo. Ta je bil tako in tako daleč spredaj, dirjal je hitro in nobenega dvoma ni bilo, da bo prvi v Bluesmokeških hribih Hawk je mogel torej mirno privoščiti tudi sebi nekaj ur spanja.
Snel je živali sedlo, jo napojil in jo privezal k deblu bližnjega drevesa, tako. da se je mogla pasti Nato ie vzel risanico in snlez^l no skalni sotesk' navkreber, na solnce. Z vrha skalne stene je imel
prost razgled skoraj na vse strani. Za njim je kipela
,straža v puščavi' pod sinje nebo. Kakor razjeden, nepravilen steber je štrlela tri sto čevljev nad visoko planoto, kamenito znamenje z ravno kameni-to ploščo na vrhu. Kakšen razgled je moral biti šele od ondod!
Kakih petdeset čevljev je še preplezal brez težav
po žlebu, ki je vodil navkreber — ali je bila mar steza, napravljena od človeških rok? Nadaljnih petdeset čevljev je bilo že napornejših; napredoval je le počasi, a v tem je dospel na pripravno počivališče. Tu se je na eni strani dvigal kameniti steber, na drugi je pa strmo padala stena, po kateri je bil priplezal. Med obema se je širil pas ravnih tal, pokrit z gruščem in sprhnelim kamenjem, med katerim je rasla redka trava. Tu je Hawk sedel. Lahko bi bil plezal še dalj, morebiti kar do vrha, a ne brez precejšnjih težav in nevarnosti. Višina, ki jo je zdaj dosegel, mu je zadostovala. Oko mu je segalo po silnih širjavah valovite puščave, in tudi Bluesmokeški hribi, ki so bili videti v jutrnji svetlobi nekam bližji, so se razločno risali na obzorju.
Videl je pa še več kakor te hribe. Postave, drobcene kakor kunci, ki so se ondukajle pomikale po peščeni ravnini, so bile Blondinovi ljudje.
»Dan'l dobi še dopoldne druščino,« je rekel sam pri sebi. »Rad bi mu bil priskočil na pomoč, a vse hkratu ne gre. Ako je Dan'l čisto sam — Nu, vsekako je moral z delom že precej napredovati in si bo znal, kakor večina puščavskih podgan, pomagati tudi v najhujši stiski.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. DopKsi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za žifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogliusa Din 20.—* VbI ostali oglasi se zaračunajo po Dtn l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le,, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tlšn 1 . „ ^..^...tr^i.
odgovor, priložite UM J.* ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din davek i Din za šllro ali dajanje Bauova D Dm Najmanjši znesek 17 Din
Veselje in zabava
Je it u»m aoui*. tLja me vsako nedeijo in vsas recei tuavu igra. m kdor no^e dobro rince piti, ta mora redno ie •» gostimo K Panju v Vegovo ulico noaiti. za to prijate jlce. dobre kapljice in vesele nara ve. zanajajte tudi vi oo vsaki priliki samo v Vegovo ulico 10. v go-•tuno k Panju, kjer se boste najbolje in naj ceneje zabavali. Se vijud »o priporoča in vas vabi fostiiničar Tone Kui.
3427 18
Priporoča se restavracija Kahne — Moste
•očlmo zelo dobro vino, Ulterje, žganje ln razna Jedila.
3346	18
Halo, danes vsi na ve
Uko predpustno zabavo
s koncertom te m vrši v restavraciji
Pod Skalco
Mestni trg 11
3347	13
Pri Martincu
Mfrtop! danes Pavličev jazz Najnovejši Dlesni fclagerji! Ljutomerska ln dolenjska vina. Dobra kuharja	3442-18
'MJgi/lLU
ticseda I Din davpfc L)ln za šifro ali dajanje nasinva 5 Um Naimanjš' anpspk 17 Din.
Trgovskega
uradnika
po možnosti z nekaj prakse, soltdnega po stenega, pridnega, skrom
i
na ponudbe s sliko na
=>gl. ooa. jutra pod to »Mlajši«. 3350 1
Hišnico
srednje starost;, zdravo in snažno, spreimem takoj ali 1. marca Zaslužek ima kot postrežnica z vso oskrbo v hiši. Vprašati Oset. Glavni trg 22-1., levo, Maribor.
32S5J
K majhni družini izven Ljubljane
ipreimem «amoscoino go-»podinisko pomočnico, — ki zna kuhati dobro meščansko hrano S čim več io šolsko izobrazbo ima-io prednost Ponudbe z na vedbo plače na ogi odd iutra pod »Gospodinjska pomočnica «	3278 !
Boljše dekle
sobarico, pošteno, zdra vo. močno ln urno. Išče za hišna dela tričlanska boljša rodbina, ['rednost imajo one. kt imajo veselje do šivanja ln ročnih del. Naslov v vsen posloval. Jutra..
3401-1
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
8
Ušk! je lajna zdajci ušla očetu iz rok! Vrteč se in prevračaje se je zletela po zraku, naravnost na ono stran ceste. Oče je prepaden gledal za svojim godalom. Kje se bo neki končala njegova pot?
Na oni strani je *tala hiša gospoda Vivode. Imela je krasen pomol z velikimi šipami. Tresk! je prifrčala lajna In z žvenkom in klenkom zletela skozi iipe v Vivodovo sobo!
Zobozdravniško
asistentko
z-ačetnico Iščem za Lju
bljano. Naslov v vseh pos.ovaL Jutra.
3352 1
Frizerko
res dobro moč sprejme Doba j, Marioor, Gosposka ul. 38.
3368-1
Sposobno služkinjo
m vsa nio.ua deia sprejme 3 čla^^ aoiieijsia d' užina v iu zini liia.iijura. louuuoe na pocuuž. Jutra v Mariboru pod »ota-na služkinja«.
3369 1
Prodajalka
za trgovino
z meš. blagom ua de-ze:ll dobi s.uzdo. ponud be s sliko na ogi. oda. Jutra pod šiiro t Kavcije zmožna«.
3356-1
Šiviljsko pomočnico
prvovrstno ia samot to j no moc. sprejme atelje Vida Renceij. Aleksan drova i. pasaža Viktorije.	3530-1
Samostojne
kuharice
dekleta as. vsa dela do be službe v posredovalnici za boljše službe. Woifova 10. Istotani se naroča list »Gospodinj ska pomočnica«.
3521-1
Modistko
dobro moč, išče za takoj j salon »Orel«. Sv. Petra t. 13.	3504-1
Služkinjo
veščo kuhe, pošteno spreimem. Antloga, Vrstovško-vi 27. blizu Tobačne tovar-ne.
3508-1
Modistinja
se spreime, oglasiti se Se-dej—Strnad, Prešernova ul.
3488-1
I. violinista
iščemo za takoi. Ponudbe poslati na. Gradski Turi-stički Orkestar, Dubrovnik 3200 l
Šivilja,
pomočnica dobi stalno nameščenje pri novem modnem ateljeju Pred pogoj vellltost 165 do 170 cm. dobra postava, simpatična zunanjost, — po možnosti biondma. mlajša moč. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3349-1
Knjigovodja
mlajša moč. za zavarovano stroko i dwV.sc no trgovsko akademijo aii s prakso dobi name-ščpi le Lastnoročno j.-sane ponucibe z nuvodbo osebnih podatkov, do sedanjega zaposlenja ln referenc Je poslati na ogl. odd Jutra rod šifro »Zavarovalnica«.
34= 9.1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose sprejmem takoj. Smoke Alojzij, Zu žemberg.
3406 1
Brivski pomočnik
dober delavec, v mo škem poslu perfekten bu bi štucer ln dober on duler. dobi stalno mesto. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3402 1
Mladega fanta
od 18 do 22 let. ki se ra zume malo na konje in da ima ima veselje do jahanja, iščem Biti mora lepe zunanjosti. — Nastop 1. marca
3389 1 Postrežnico,
pošteno in pridno sprejmem od 9—3 popoldne Bukavec. S-ika, Galetova ul. prv^ tvša
3487-1
Dekle
marljivo, čisto in katero ljubi otroke, govo reče nemško, iščem za. dobro plačo za takoj. Ponudbe na Langner, Su šak. Kurelčev prelaz 1.
3326 1
Milarskega mojstra
peric.a.t.ne^ia^ popo.uoiiia •zur^entga v liiaelavi vseu vrst pranega nula in Kuiictuju, mua z a>p nom li^ieoiczvenanreu > toa.et-e^a mila, pralnega praska in kozmetic-jja artiklov sprejmem, i rednost imajo capi. in ^enirji kemije. Ponudbe na ogi. oad. Jutra poti ^otrortovnjak«.
3325-1
Sobarico
za privai^io stanovanje
sprejmem v sitL^oo. I6ua u mora nekaj šivati. — louuuoe: lekarn, notei murnov. Zagieo.
3309 1
Manufakturist
prvovrs.en piodaja.ec in .z ozoeni a-a;u.cr. uite ligenteu, trezen, perieit-ten v siovenscini m tudi nemščini, ki bi ime, .ep nasoop m veseije uo potovauja dobi siužbo 1. aprila 1938 ali prej. Ponudoa samo z gornjimi zmožnostmi in navedbo zahtevka na ogl. odd. Jutra pod »Maiiu faktor ist«.	3334-1
Strojnika-mojstra
išče e ektrarna dravskega intendantskega sla-gališča. informacije se dobe v upravi Dravskega intenuantskega sia-gallšča, Kodeljevo, od 9 do 12 ure.
2378-1
Izurjeno strojepisko
za tri ure na dan (od 15. do 18 ure) spreime advokatska pisarna v Ljubljani. Njslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3531-1
Kontoristinjo
veščo vseh pisarniških del, slovenske, hrvaške in nemške korespondence, z večletno prakso sprejme večie trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojnast«.
3532-1
Gospodična
trgovska pomočnica, dobi mesto za vodstvo trgov,ne z mešanim blagom. Prednost un.no šivilje z dežele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilnas.
2763-1 Zavihovalko
vajeno tudi štepanja — sprejmem v stalno službo. Hrana tn stanovanje preskrbljena — Mihael Cernilec. Naklo 81
3438-1
Dekle
popolnoma zanesljivi, vajena meščanske kuhe in
vseh hišnih opravil, išče rodbina na Bledu s 1. ali 15. marcem Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poštena in skrbna«.
3454-1
Dva tkalska
mojstra
sprejmem' Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalno delo«.
3461-1
Mlado gospodično
lepe postave se išče za foto-akt. Ponudbe z sliko na ogl oddel. Jutra pod »Venera«.
3459-1
Postrežnico
mlado, inteligentno iščem. Ponudbe s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiva postrumca«.
3457-1
Šiviljo
vajeno	delavnice —
spteime Pučnik, Frančiškanska.
3196-1
Knjigovodjo j Mlado dekle i	Gospod
ki zna tudi dobro kore | išče s užbo postrežnice. 42 let star se odda za spondirati v slovenščini ! Naslov v vseh posloval- svojega. Ponudbe pod
ln nemščini sprejme tovarna Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurje na moč«	3273 1
Gospodična
trg. pomočnica za vod stvo trg. z meš. blagom se Išče. Prednost imajo šivilje z dežele. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Agilna« 2763-1
Dva kleparja
za Izdelavo avtobusnih karoserij išče Avtomon taža d.d. LJubljana VII Kamniška ul. 25.
3289-1
Mlado kuharico
perfektno, ki zna fino
Mladega tehnika
dobrega risarja, ki Je vešč po možnosti nemščine Išče Avtomon taža dd LJubllana VIL K»ra niška ulica 25 . 3288-1
Šivilja mojstrica
nlcah Jutra.
3520 2 »Izreden delavec«
Trgovski pomočnik
mešane stroke, mlad ln agilen želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod jMlad in agilen«.
3471 2
Kuharica
srednjih let vajena vsega dela 16če službo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »V Ljubljani«.
3472 2
3611-2
Nemška	J Vajenko za trgovino
korespondentinja JP'eim«». Miklošičev, i*.
M67 44
Elektromonter
vojaščine prost išče služ tx>. Najraje v Mariboru. Naslov v vseh posloval-aic-iJi Jutra.
3367 2
Krojaški pomočnik
za boljše delo išče stal no. dooro s užbo. Naslov v vsen poolovai. jutra.
3365-2
Vrtnar
Cesta na Loko 4. Strokovnjak se priporoča za sebnlkom za obrezova-n1e. satenje in dm^a vrtna dela.	3552 2 Trgovski
Perfektna kuharica
želi službo za sezono v večjem obratu. Nas.ov v vseh posloval. Jutra.
3366 2
perfektna stenoUpi&ti-nja išče namešeenje. ev. samo par ur dnevno, vonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mo,«.
Kateri gospod
ravnatelj
bi bil res take uuuci
U.-.IIL.1J&-., eta ol U.C imj.
v svojem p^a.et j u	si u
go. ini<iiii najov>j^a spai oiii/.n seiu v pi-sariifi.ii ze cia.jao douo, pooteno in veouno. sem oce d c .'.-.loške <irii/.inn ki živi zaiaul moje orez-^JoCi^^bU V	j i i t- ; ; 1
&anj u. oem v najooijoiiii letih, prikup ne ztui^ijosu. Lepo p.o ■sun, oa oi se kao p.ea-s&avrtiitov — sioveusitin
Vnjcnca za usnjeno galanterijo,
poštenih staršev t vao 2341 2 I oskrbo v hiši sprejme takoi Peter Kajzer. tor-barstvo. Skofja Loka. — Vlrmaše.
M 33--M
Mojster
in specijalist za Diesel mo-vajena izdelovati dežne I torje s tu in inozemsko dol plašče dobi delo. Nasov j goletno prakso šče traino v vseh po6lov. Jutra. j odgovarjajočo službo. Ce-3227-1 njene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Spe-
pomočnik ; p<jajeuj spomnil za pra^ meš. stroke, z večletno ' znike in nu n.ifclaou ta. automehanik prakso, vojaščine prost, i pooi.te,-. i oiiu^aoe pro-treinega značaja, sigur- j o-m poci »li^nesijiv ji
Deklico z dežele
vajeno vseh hišnih del,
kuhati ln serviratl, za ! krepko, zdravo ln pošte, privatno, Iščem. Ponud- ' no, staro od 15 do 18
be na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.
3447-1
Natakarica servirka
dobi službo takoj, z dobrimi spričevali, po večerih plači na na keg IJišču, plača po dogovoru. 1'redstavitl od 9 do 10. ure. — Restavracija Klemenčilč, Krekov trg.
3443-1
Strojnika
treznega, zmožnega Lanc lokomobill sprejme takoj lesna industrl ja. Prednost imajo tisti. ki so vajeni vsaj nekai manipulacije lesa. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl odd Jutra pod »Strojnik«.
3431 1
Pletiljsko
pomočnico
m učenko sprejmem. — Zavec. Glince, Cesta XV št. 8.	3437 1
Kuharico
mlajšo, samostojno, pošteno. sprejme takoj gostilna Stari Ma.yer, — Kranj.
3425 1
Več pisarniških moči
z znajem strojepisja ln
stenografije rabimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten 36< 3422-1
Mladi gospodje
sgilni ln zanesljivi Ki se želijo lzvežbatl v ax vt7'cijl zavarovalnih poslov naj vložijo lastnoročno solsano ponudbo z navedbo referenc na o?l. odd Jutra pod šl fro »Prva fu^oslovenska ^avarova'nica«.
3410-1
Prodajalka
in šivilia
J kaveno <e tikoi spreime prot' rVthr; pt"?' Ponudbe n-> rnHr Jutra Maribor pod »Maribor«.
3584-1
šoferja
treznega tn vajenes« po pravil sprejmem k tovor nemu avtii na p^nsOti DOTon. Ponudbe z zah tevkom plače pri oopol nj ctfskrhl Ponudbe na o<il. odd. Jutra o^U f.1 fro »Nastopim tako* "n.
34301
Gospodinjo
samostojno. — zmožno kmečke tn meščanske kuhe. vajeno tudi del na polju In pri živini, pridno In snažno, takoj sprejmem. Ponudbe na o«zl. odd Jutra po<j 81-»Zmožna gos->~tl-nja«.	3429 1
Dekle
polteno kutero ie m>eno k«, he 20—tet spreime Gnld-«<-hnie)! Kiri. umetni mlin, Fram. Plača po dogovoru.
3580-1
Krojaškega
pomočnika
rmninee* vseh del spreime tako' To<ko Gaberšek, Griže pri Celja.
Tesnil
20 doSrih tekačev tt prv pe doh; dohro in stalne delo. Zaslužek dohef. Oela site se t-Voi rri Iv»n Ver. ?ec, Podčetrtek. 3328-1
Soliaen natakar
Hrav ce spreime n deiefo.
mors doher ra?nn*r in reš? nefT)'?:ne	tr»(
na Ponti<t>e » sl-ko v nem U-inn ier;ku po«1at! na ne!, odd. tiit-i pod »Intp,;<»en ten natakar«.	3293-1
Dve deMeti
polteni, za ve hišne posle pofeh"iem En« rnora zna r! kuhat" ;n ie 1->,'Vn nidi 5*oj a d'u»a	de-
He P:«»"ene ponM^Ke n« dr Malenkovič. Iečn:l-
m*.	329«-1
Slii^Vinio
-"Invo mln/1- <n pošteno	v.«» hl*na c»»i'a dr. Lavrlč. Bo—
let sprejme s 1. marcem družina dveh oseb. Za četna plača 200 din me-seino. Ake nima denarja za pot, JI pošljem. Ponudbe s sliko na G. Bošnjak, Rapska 8. Zagreb.	3299 1
cijalist« .
3575-2
Mlada vdova
trgovsko, gostilmč.irsko na-obiažena, vaiena pisarne In
nega nastopa, nekadilec sovorl poieg sio.e_-&Ke ga srbohrvatskl in nem škl Jezik, želi službo, kjerko i. Cenj. ponudoe na podruž. Jutra v Ma riboru pod »Zanesljiv in deiaven«.
3372
Kontoristinja
Pisarniško moč
starejšo, z znanjem slovenske in nemške korespondence spreimem takoj. Verzira-rn mora biti v lesni stroki, pismene ponudbe na ogl. odd. Jutr^ pod »Vesten ko-respondent«.
3563-1
Frizerko
sprejmem v stalno službo. Nastop takoj. Ivan Merlak, Sv. Petra c. 76.
3590-1
Voznika
sposobnega poštenega tudi za razn.išalca spreime pekarna. Ponudbe na o.zl. od-dd. Jutra pod »Za hišo«.
3605-1
Prodajalka
zanesljiva samo res zmožna. izkušena meč ne premlada za mlekarno se sprejme v pekarijo. Ponudbe pog »Agilna in samostojna« na ogl. oddel. Jutra.
3604-1
Izdelovalko umetnih cvetlic in vajenko
spreimem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. od-dei Jutra pod »Spretna«.
3606-1
Vsaka beseda 50 par, da vek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din.
Mlad fotografski
pomočnik
zmožen vseh loto del ka kar tudi lelca operater l&ce s uzdo. ronudbe na ogl. odd. Jutra ped »Soliden fotograf«. 3538-2
eospodinistva, odlična moč, ^solventka trgovskega te želi kakršnekoli službe v tr- I	-zna s,ro'eP's ,n stc
govini, gost lni, bufetu, ho telu, slaščičarni, pekarni piav malo plačo. Gre na morje ali v sezonski obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni dohodki«.
3/78-2
Učiteljska
abiturijentka
išče primernega zaposlenja bodisi kot instruktorica al vzeoiiteliica v mestu ali na deželi. Ponudbe poslati na ogl odd. .Jutra pod šifro »Abiturijentka«
3527-2
Vpokojenec
bančne stroke prevzame uprave nepremičnin, knjigovodstvo, korespondenco, kontrolo, iztcrjavanie itd za zmeren honorar Ponudbe pod »Vsestranski« na ogl. odd. Jutra. 3618 2
Boljša postrežnica
Išče dela v boljši hiši, vzame tudi vsakovrstno perilo v pranje, šlveirje ln likanje. Cenj. ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva oseba« 3CC9-2
15 letno dekle
z dežele z ljudskofcolsko Izobrazbo Išče masta kot trgovska vajenka s polno oskrbo. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod šifro »Krepko dek e.
3602 2
15.000 Din
želim vložiti v kako sigurno podjetje s tem. da dobim primemo služ bo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »15000-3607 2
Kuharica
srednjih let, zmožna vsa kega gospodinjstva Išče službo. Gre tudi na de želo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaaesijl va kuharica«. 3525-2
Manufakturist
301eten, agUen, z večletno prakso želi premestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen manufakturist«. 3503-2
Mladenič
star 24 let. pošten ln spreten želi kakršnokol aaposlltev proti majhni plail ali začasno samo hrano ln stanovanje. Je vajen dela v hotelu, bifeju, točllnlct slaščičarni in kot pomožni
Knjigovodja
z dolgoletno prakso ln znanjem Jezikov, želi dosedanjo mesto preme nntl. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen knjigovodja«.	3355 2
Gospodična
dobra prodajalka zmož na kavcije Išče suibo nairaje v LJubljani. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Delam tudi ol sarniška dela«. 3619 2
Orožniška
večletna kuharica
išče temu slično službo. Prevzame tudi samosto no vodstvo gospodi(vstva. Ima več'etna srrčeval.i. Ponudbe pod š'fro »K"har:ca« r« podr. Jutra, Maribor.
3589-2
Delazmožna
samostojnega gospodinjstva želi mesto pri maihni obi-telji ali samski kot druž n-ski član. Pom-dbe na oel.
nografijo, 18 letna, zdrav simpatična, neoporečnega vedenja, dobrih v Ljublia ni bivaiočih staršev, lepo prosi primerne zaposlitve trgovini, pisarni ali kakem drugem podietiu. Ponudbe prosi pod šifro »Skiomen zaslužek« na ogl. odd. Ju tra	3334-2
Trgovski pomočnik
železničar, vojaščine prost, dobro izvežban v meš.ini stroki, išče stalno mesto Cenjene ponudbe pro s.m na Anton Oisteršek Jagoče, Laško. 3258-2
Mladenič
zdrav ln močan išče službo hlapoa h konjem Naslov v vseh pos.ov Jutra.	32S6 2
Vrtnar
srednjih let z večletni ml spričevali išče trajno službo Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Dober vrtnar«.
3424
Strojnik
z dolseletn« prakso ln dobrimi spričevali Iš^e s užbo r ri soilc.ne-n obratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj nik«.	3498 2
Perfektna
fotografinja
za moderno fotografijo Išie stalno službo. Cenj. panudbe, ev. zahteve na ogl. odd. Jutra pod šifro »19.18«	3477 2
Šofer
zelo siguren vozač vešč vseh mehaničnih del, želi premeniti službo. Gre tudi s potnikom na potovanje ali slično. Ce njene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer«.
2684-2
Vrtnar
lzučen. srednjih let želi primerne namestitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«
3441 2
Mlada gospa
Inteligentna želi sluftbo samostojni dami v LJublJ-mi kot gospodi nja in ki bi Ji bila v samotnih urah dobra družabnlca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena n vestni,-.
3412-2
Pomočnica
gospodinjstvu Iščem službo Vajena sem vseh hl*nlh del kakor tudi vsake samostojne kuhe. Natopim lahko takoj ali pozneje Ponudbe na ogl odd Jutra pod M-
trezen 40« na og^. odd. Jutra.
3445-2
Gospodična,
mlada, vajena vseh pl-sarnakih dei in blagajne isce v skrajna stiski kronekoli primerne siuž-t>e. ronudoe na pooru^i-ruco Jutra v Novem ! mestu pod »Skromna« i 3407 2
Vajenca
zzlraveea in krepkega
15 — 16 let starega poštenih staršev s primerno šolsko Izobrazbo ki ima res veselje do trgovine iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«
3394-44
Učenko
zdravo, močno ln poSte-no s primemo šolsko izobrazbo sprejme trgovina Urnck. Tržič
3383-44
Učencn(ko)
za fotografsko stroko ln trgovino sprejmem takoj Bavec, Brežice^ poleg pošte.
335:; 44
Učenko
sprejme takoi «alon dam sklh klobukov Mlmd Kreditna banka.
349f> 44
Fant
vojaščine prost, vajen dela v zelenjaclnem wtu in pri sadjarstvu, kakor tudi vsen hišnih del. — išče zaposlitve. Ponudoe na ogl. odd Jutra pod »Za vsako delo«.
3396-2
Vsaka beseda 2 d:n, davek 3 din. zs dajanje aasiova 5 din najmanjši znesek 20 din.
Pianistka
daie poceni klavirske ure. Spremlja vse instrumente. Ponudbe ni ogl odd f«
Plačilna natakarica
zmožna slovenščine, sr- I tra P°d	»Wienerconser»at».
bohrvaičine, nemščine ' rium«.	52S&-4 in češiine. lšie mesto
česane, aa sfizljo v letovišču — Spričevala na razpolago. Naslov v vseh poj.o\ a -nicah Jutra.
3393 2
Kuharica
išče mesta v bolJSl gostim, manjši restavraciji. penzlcnu. v fini privatni hiši ali kot o skrbnica na veleposest-vu. Ponudbe na Zak, — Trbovlje IL
3391 2
Brivski pomočnik dober delavec išče siuž-bo. Nastopi lahko takoj. Vinko SmoleJ, Jesenice, Savsko nabrežje 7.
3387 2
Dobra kuharica
z gospodlnj5ko šolo, ki (jpravlja tudi hišna dela 14če stalno službo pri manjši oblteiM ali sta-relšem gospodu. Pomid be na ogl. odd Jutra ood »Z gospodinjsko šolo«.	3383 2
Mesto hišnika
•<11 slu"«, nočnega tu vaja ali fcaj s!ične<?a. i5>m. Sem drž ui. ko cr,« 40 let star, p.cie-sionist Ponudbe r>a oel. odd. Jutra pod »Upokojence«.
?343 2
Nemško
konverzacijo
!n pouk rudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-11.
Z38Š4
Učitclja-ico
za ttelijansKi jezik v čemih uran ličem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Učite j«
3330-4
Pouk v slovenščini
proti plačilu aH srbohrvaščini. tudi nemščini. iš'"em Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Oradnik«.
3375-4
Starejša kuharica
oridna ln poštena, vajena VF?h hišnih de! z dol<*oletn1mi dobrimi "»oriVall išče službo Por-udbe na ogi odi.. Jutra pod »Kamo-*-"1'«.
3342 2
nwiwntwiii!iwiwimirilil,»,'''»««»»tiumii'tninir!t.-.
Vajenci (ke)
^MlMMiiMIMIMfMllii.i^iHMMmiiifntnninttnillf Beseda I Oln 3aves • *ln «	mi domnif
"laslova *. nin Na<rnnnti
11 nin_
Učenko
za' fino krojaško delo SDretme damskl modni atelle P Ra.sch. Celje Gosposka 19-1.
2868 44
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na'manjšl znesek 17 Oln
Tisoč dinarjev
m več zaslužite mesečno z delom doma Po 31l)am materia. pr-vza-mem entovn blaizo Mal Kapital potreben Žanre vajie proepekte omožl-fe znamko za odeovor. Mlhatlo H nlg Panče-vo. Br. Jovanoviča 20.
351 3
Trbovlje!
Organizatorja resno pover-ljivo osebo z dobrimi poznanstvi ščemo za ustanovitev boljšega visoko rentabilnega pod et»a v Trbov-l'ah. Ponudbe pod »Gospodarski napredek« na og!. oddel. Jutra Ljubljana
3449-3
'otografskega
vajenca(ko)
no"ao*nlk v trgovini. — odd. Jutra pod »Ugodni fro »*»--1Jlva pri vsa i sprejme fotoatelje Po-
Naslov v vseh poslov I pogoj«.
Slatino.
3511.1 i Jutra.
3510-2
>603-2 i
kem delu«.
Beseda 1 Din davek S Oin za šifro ali dajanje naslova i Din Naimanjši zne^efc 17 r>in
Zastopnika
za provizijo za Slovenijo. stalnega. resnega, odlično upeljanega pri trgovcih s kolonialnim ln špecerijskim blagom išče zagrebško industrijsko podjetje Samo prvorazredne sile naj pošljejo izčrpne pismene odgovore z navedbo referenc pod »48S76- na
, " , _ T ."J----■icrenc PW
>405-2 |	^ndr^lPUbUCltM- Z^reb 3
3398-5
Glavnega
zastopnika
za dravsko banovino m dalmatinsko primorje , pijCjdiAje zmožnega, dobro situiranega, ki lah-tto dokaz« <lo Dre uspene ta relerence išče avatrij -ska tovarna. Nudi ee ne prekosljlvo, brezkontu-renčno specialno orodje K veliko možnostjo za razpečavanje. V drugih državah je že najbolje vpeljano. Največji moz ni zaslužek ln življenj ska pozicija. Obširne po nudbe na IMPEX, Gr&A Austrla, Kleiststrasse 48 3621 5
Zastopnike
3sa vse večje kraje potrebujemo. Pošteni ln vestni (tudi upokojenci) Imajo prednost. Pon ud be poslati na og.. odd. Jutra pod »Lep zaslu žek«.	3529 5
Kot sopotnik
: malo kolekcijo želim pridružiti se trg. potniku 2 avtom za Štajersko, Prek-murje in Medjumurje, lahko
pa tudi kot avto-vozač. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sopotnik«.
3610-5
Agente
Bčem povsot za obiska-vanje trokovnih trgovin :o več nh garaž za avtomobilske potrebščine. Obširne po nudbe z navedbo dosedanjega delokroga na In-terreklam. Zagreb, Masa-rykova 28, pod »Provizija BF-91«.	3294-5
Din, /sa. suro a.i aajanjt Beseda 1 Din, davek 3 na&ioi a 5 Din. Najmanjši sfnesek 17 Din.
Razna okna
rratfi. žeieznl roloji za Izložtjena okna ln por Bali, vse v dobrem sta nju poceni prodam. — Prev2«m pom.adi ob pre zidavi! Stermecki, Ceije, 2094 6
Amerikanska
pisaina miza
140 dolga 85 široka in 95 cm visoka in novi »Hemipa« pietilnl stroj sa nogavice poceni na prodaj. Naslov v vsen jposiovai. Jutra.
2690 6
I
Kupim
Beseda 1 Din, davek i Din za SUro au dajanje
aasiova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Električno napravo
kompletna z akumulatorjem za 12 žarnic kupim in prodam avtodinamo za 12 volt in eno plinsko peč u proizvajanje plina iz oglja za motor na vpojni plin, a močnega litega železa in v popolnoma dobrem stanju. Franc Škrbe 41, p. Hinje.
3240-7
Zobotrebce
ročno deiane v zvezkih, brez škatel jkrogl- in ploščate kupujem vsako količino. Ponudbe z vzor-;em in najnižjo ceno na: K1NG, Petrinjci, Sunja.
3295-7
Lesene sode
br&stove in bukove, pločevinaste ter pocinkane
železne kupuje vsako ko ličino DALMAFURDA tr govina z industrijskimi sirovinami. Zagreb, Ko turaška c. 29. 3270-7
Stelaže in pudlne
clobro ohranjene kupim. Ložak, trgovec, Šoštanj.
3197 7
Starinski nakit
lep, uhane z biseri, ste
rinsko srebro kupim. — Pcnudbe na ogi. odd. Jutra pod iZa gotov de nar«.	3421-7
Rabljeno dvigalo
(Flaschenzug), rabljeno dobro ohranjeno, s katerim se zamore dvigniti 1000 do 1500 kg. Iščem Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod sCe ie« 3385-7
Decimalno tehtnico
rabljeno do 250 kg ln namizno tehtnico do 10 kg 5-upimo. Splošna trgovska družba. LJublja r>*. Tvr.ševa 33 (Javna skadišča).	3550-7
Avtomatske
biljarde
izdelujem v svoji specijai-tu mizarski delavnici po najugodnejših pogojih. Zahtevajte ponudbo. Prtstov-suk., Zagreb, Klaičeva 46.
2346-6
Starinsko klopico
* Bidemeuer slogu prodam Gallusovo nabrežje 33.
3463-6
Garnituro pletenega pohištva
elegantno, svetlo zeleno lakirano, zrcalo 50 du 17u, žimnici za airoi« tako, baletni atog vro čep&rni apafat za obraa no masažo, mecucmsko mizico, prodam ceneno zaradi preselitve. Og,&d vsak dan od 11. dq 15. ure v Gaje vi ulici 3, — vrata 3.
3420-6
Čevlje rabljene
kupujem in prodajam. A oiz Klavžer, Vo^nia kova .4	3547 7
Izložbeno okno
rabiieno kupim. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod šifro »Okno«.	3475-7
Plahto na vretena
dobro ohranjeno za izložbe na okna kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro
»Plahta«
3523-7
Vosek
čebelnl. zajamčeno 100
odstotni proda Plehan, 8v. Petra 59.
3444 6
Sodi
©d 100 do 2.500 se dobi Jo po najnižjih cenan pri ".vrdki Marovt, so-jarstvo, Brasiovče.
3432 6
Slamo
<rečjo množino prodam. Ivan Smid. Komenda pri Kamniku.
3434 6
Gostilniški inventar
mize, stole, kredence, točilne plošče, vse v naj boljšem stanju prodam Kianjšček. Ljubljana 7, Celovška cesta 72
3423-6
Gg. frizerji pozor!
Po zelo ugodni ceni prodam več susiinih apa •ratov (Trockennau be t punjilane podnožnike, desinfektorje za čopiče, poniklana Izložbena sto taja z odgovarjajočim stekom ter dve veliki reklamni tabli iz debe lega stekla s popolnim zlatim napisom Ogled pri Gjud Aleksandru. — Ljubljana, Kongresni srg 6.
3419 6
»Berkel« stroj
e» rezanje šunke ln sa
'i^odnn prodam. Prule 23, pritličje.
3415-6
V Celju
prodam gramofon, mar
morne mize, pietilnl stroj, plng-pong mizo. štedilnik in slonokošče ne biljard krogle. Naslov v V6eh poaiovalni cah Jutra.
3364 6
Telovadne ročke
50 kg, prodam. Dolenjska i»sta 7.
3339 6
Kopalno banjo
pttnskl reso ln plinsko pečico (Brattrohr) pro dam. Aljaževa 17-1 levo 3494 6
Oitroški voziček
globok, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra
3491 6
Wertheim blagajno
peresu za avto in gumb nični šivalni stroj proda Kristan Tyrševa c. 54 3554 6
1000 hal za oglje
prodam Grebene, Pražako tra al. 2.
3565*6
tiest-da 1 Din iavet! a Oln za šifro ali 3ajan|t laslova 5 Din. Najmanj* Tmespjr 17 Oia
»MIGLJAJ
USODE«
je naslov velikega Ijubav-nega romana, ki ga pravkar
prinaša »Družinski tednik«. Zahtevaite eno številko popolnoma brezplačno na ogled ► »Družinski tednik«, Ljubljana, 345.
3252-8
Din. za šifro ali dajanje
naslova 3 i>m Najmanjši r.npsps 17 Din.
Radioaparati
v veliki izbiri. Samopro dala »Blaupunktt, »In gelen«. »Tehnik« Ba njal. Liubijana. Miklošičeva 20.	3616-9
Radio 6 cevni
poceni prodam Vzamem turi- starega v račun. Kešik jernejeva c. 53.
3571-9
Beseda i Din davek -Din za šllro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lincoln
6 do 7 sedežni, odprt, izvrstno ohranjen, naprodaj po jako nizki ceni. Ponudbe oa podružnico Jutra v Novem mestu pod »Avto«.
3221-10
Avto taksi
s koncesijo
4 cllinderskl, 6 sedežni, prodam. Pismene ponud be Jugoavto, Tyrševa 36.
32(58-10
Opel Lukxus kadeti,
letošnji model, vožen sa mo 800 km. radi trenot-ne spremembe razmer pod nabavno ceno naoro daj. Interesenti naj se javijo pod »čim prej plačljivo« na ogi. odd. Jutra.	3544 10
DKVV Meister,
prevožen 1.700 km, nabavljen pred 2 meseci, izredno ekonomičen, še s tovarniško garancijo, kot nov, najboljše opremljen, prodam radi odpotovania v inozemstvo. Interesente prosim za sporočitev naslova pod »Ugodna auto prilika« na ogi. odd. Jutra.
3500-10
Več rabljenih
avtomobilov,
Ponriac, limuzina, 21.000 km. Din 11.000.— pripravna za taksi, DKW limuzina, Packard 7 sedežni, priprava; za gasilne čete ali taksi. 4arley motocikel s prikolico in druge, ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, Ljubljana, Tyrševa c. 3V
3501-10
Motorno kolo
s prikolico najnovejše tipe radi voiašč ne prodam. Ponudbe pnd »Šport« na podr. lutra, Maribor.
3582-10
AVTOMOBILE
tovorne osebne ln avto ouse dobro ohranjene, vaeh Jakogtl kupite najceneje pri O. Žužek *astor)stvo, Ljubljana Tavčarjev« U. 3555-10
Za motorsa kolo
napravim mizarska dela
P. dogovoru tudi nekaj gotovine. Ponudbe na og. odd. Jutra pod šifro »350«	3594-10
Kolesa
Beseaa i Dui, daven a Din za šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
ln deli najceneje v trgovini Splošne tangov, družbe v St. Vidu nad
Ljub Jano. Velika zaloga sveže blago.	3528-11
Kolesa
nova in malo rabljena, prvovrstnih znamk po zelo ugodnih cenah naprodaj pri »Promet« LJ. nasproti krlžanske cerkve.	3519 11
Kolesa
nove ra rabljene prvovrstnih znamk kupite zelo ugodno v Trgovini »Triglav«, Resljeva 16.
3595-11
mnmm
3eaeda i Din. daveK J Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Gi -mofon
His Masters
skoraj nov, na električni
priključek 1 m visok m okrog 50 dobrih plošč ugodno prodam. Naslov v vseh poslov Jutra. 3302-26
Violinčelo
ugodno prodam. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »čelo«	3260-26
Pianino
dobro ohranjen kupim. Nritfuv v v?-eh poslovalnicah Jutra.
3388 26
Klavir
dobro ohranjen prodam. Poizve se Gradišče 8a, III. nadstropje.
3276-26
Klavirsko
harmoniko
novo 96 basov 34 tipk prodam za 2200 Din. Zelo ugoden nakup. Mestni trg U-I.
3489-26
Gramofonske plošče
najnovejše. ravnokar— dospe e! »Tehnik« Ba-niai. Ljubljania Miklošičeva cesta 20. 3615 26
Oblatila
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Elegantne maske
posodim Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 9.
398-13
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šllro aH dajanje laslova 5 Din Najmanjši zne.=Pk 17 Din
Obdelanega lesa
tramovje, deske, prago ve. vsakovrstne množine kupim za približno vsoto 10.000.000 din. Ponudbe na Steno Giovam ni, Via Della Guardia št. 13. Trieste.
3426 15
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno
pohištvo
najcenejše, oairtioderneiSe, » priznano solidni izdelavi — se dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 90 Spreiema'o se naročila.
7» 12
—— - — rif^i fttPO pfOtilA« Naslov t vseh poslovalnicah
Jutr*.
3452-12
Spalnica
(s modrod) ln platino mizo. vse dobro ohranjeno, ugodno naprodaj M strmem tov* ulica 18, — (srednji zvonec).
3404-12
Vsakovrstno
pohiStvo
r prtaaao solidni tedelan se dob« samo v veliki zalogi tvrdke »Opm va«. Celovška 90. Spal ee že od 1450 din dalje. Sprejemajo ee naro čila.	3512-12
Beseda 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje
naslova 5 Din. Na t manjši znesek 17 Din.
Ureditev dolga
potom sodnih tn Izvensodnih poravnav Nasveti r konkurznlh zadevah tn v	dru
Tih trgovsko obrtnih po ^llh. Strokovne knjigo vodske revizije Sestava ln aprobaclja bilanc.
Preskrbe kreditov Nasveti glede hranUnlh vlog ln plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina Koncesionirans komercinnalna pisarna
LOJZE ZAJC
LJubljana, Gledališka 1 TELEFON 3» 18
Hranilne knjižice
vrednostne papirje 3»/. OBVEZNICE za llkv. kmeekin dolgov
STALNO KUPUJEM AL Planinsek, Ljubljana Beethovnova 14.
Telet. 35-10
3316
Posojila
vezana na slednjo ln mesečno odplačevanje, nudi denarni zavod. Za htevajte prospekte. Ru dolf Zore, LJubljana, Gledališka ul. 12. Znam ka za 3 din.
3135-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, kupone, 3-odstotne obligacije, kupujemo proti takojšnji gotovini
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka ol. 12. Telefon 38-10.
3134-16
Din 20.000
Iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Dopise na ogi. odd. Jutra pod šifro »Sigurnost 20.000«
3259-18
Družabni co
za povečanje mešane trgovine ln prevzem večje trafike v Industrijskem kraju sprejmem z 20.000 din. Ponudbe na ogi. od delek Jutra pod »Uspeh 20.000«	3266-16
Gospoda ali gospo
ki bi razpolagala z 60—70 tisoč Din gotovine vzame majhna družina z odraslimi otroki v dosmrtno dobro oskrbo. Cenjene ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod »V lastni hiši«.
3465-16
Pohištvo novo tn te rabljeno, ki
ga želite prodati ali ea mo dati v shrambo -sprejmemo v po..ebni oddelek v komisijske prodajo po zelo ugod ulh pogojih Kupcev je v tem oddeikn ved ni. dovolj za dobro ohranjf-uo pohištvo Vso rekla mo preskrbimo sami -Sporočite nam na do plsnici ali ustno Prevoz pohištva v naš komisij iki oddelek preskroimi <ami. — Ivan Mathian Ljubljana Tyrševa ce sta 12.	79 12
POHIŠTVO
Od najfinejšega do naj cenejšega. — Največja izbera sobnih ln kuhinj sih oprav.
iperane spalnice, oreh korenina, poiltirana že
od..... 6.800 —
Spainice, pieskane že
od ..... 1.600.— Omare .... 400.— Postelje .... 150.— Kuhinjske oprave 750.— Kuhinj, kredence 400.— Kuhinj, mize . . 120,— Kuhinj. stoU . . 50.— žaboj za premog 80.— Gostil, stoli . . 25,-(Jpognjeni fotelji . 250,— Otročje posteljice 300.— Madracl .... 190,— Otročji madracl . 120.— žični vložki . . . 95,— Otročji vložki . . 70.— [zvršujemo vsa popravi ia. Naročila sprejemamo
Tvornica pohištva oo konkurenčni ceni. —
»SAVA«
Rožna dolina Cesta IV.
številka 18. TRGOVINA POHIŠTVA v Nebotičniku Gajeva ulica
3492-12
Spalnico
za 2 osebi zelo dobro ohranjeno prodam Na slov v vseh poslov. Ju tra.	2570-12
Iščem kompanjona
s 50.000 din k že dobro vpeljani prodaji gcepo darskih. Industrijskih obrtnih strojev ail od stopim generalno zastop stvo za Jugoslavijo od velike nemške tvornice proti mali odškodnini. Pišite na »Turfan«. Ljub ljana. poštni predal 86 <-:?.2 16
Rentabilno
podietje Išče za takgj 50 do 100
tisoč din posojila. Ponudbe z obrestno mero na ogi. odd. Jutra pod »Do 100.000«.
3403-16
Z vlogo 40.000 din
sl osigurate sigurno eksistenco Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Siguren donos«.
3333-16
Obrtnica
išče tihega družabnika k dobro ldoii obrti. Cenj. ponudbo pod »Obrt« na ogi. odd. Jutra.
3505-16
Šivilje
iščem druiabnico,' kl Je zmožna samostojno delati. nad 30 let. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Šivilja«.- 351$-16
Posojila daje
Pa hranilne vloge sprejema Splošno kreditno društvo, Ljubljana Aleksandrova. 5. 3484-16
Iščem kompanjona
za otvoritev avtodelavnice in zastopstvo. Ceniene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Specijalist« .
3574-16
Kompanjona
s kapitalom nad 50,000 din sprejme pletllnica. Sodelovanje možno. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »KetUnlca«
3224-16
Knjižico
Ljubi j. Kred. banke 72.000 imam na prodaj za gotovino. Ponudite ceno pod »Ameri-kanac« na ogi. oddel. Jutra.
3557-16
Kompanjona (ko)
spreimem v dobro vpeljano trgovino z okrog 30.000 Din ali več. Dober zaslužek zasiguran. Cenj. dopise na ogi. oddel. Jutra pod »Ljnbljana 777«.
3597-16
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Prehrana
Beseda 1 Din, davek -Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši Krete k it Din.
Dečka
2 krti starega, »Harega tn lepega oddam aa svojega. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3235-14
Uradnik Ml «tr»mačo hraoo v
okoliških bežigrajskih
hi^ah.Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Plačam naprej« 3479-14
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj&i znesek 17 Din.
Mizarsko delavnico oddam v najem, ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Trg«.
3281 19
Lokal na deželi primeren aa trgovino z mešanim blagom vzamem takoj v najem. Po nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prometni kraj« 979«
3304 19
Trgovine, trafike,
industrije, hotele, bufete, gostilne, kavarne, restavracije. letovišča, kopališča prodajamo tn posredujemo najvestneje ln solidno. P os lovni ca Pavlekovič, Zagreb. IU ca 144.	3399 19
Lokal
oddam Celovška 44. Več se poizve Gregorčičeva 19-L	3413 19
Mlekarno
v sredini mesta, upe ljano oddam. Plamene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Samostojen« 3319 19
Brezplačen lokal
oddam proti posojilu do 60.000 din, primeren za trgovino, pekarno ali po dobno. Vknjižba na I. mesto, odnosno dam lokal v najem, eventuelno sprejmem posojilo proti 6V« obrestim. Ponud. na ogi. odd. Jutra pod šifro »Industrijski in lesni promet«.
3354 19
Brivsko-frizerski
salon
starejši ln dobro vpeljan v Mariboru, zaradi prevzema trgovine takoj prodam. Informacije lz prijaznosti daje Fran Novak, načelnik, Maribor.	3371-19
Trgovina
specerlje, barve, lakov in flrneža, že 10 let ob stoječa, dobro idoča, na : zelo prometnem prosto j ru v večjem banovin-skem mestu (s sodniio in glavarstvom) zelo ugodno naprodaj Po treben kapital 100.000,— din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Trgo vina«.	2688 19
Gostilna
s koncesijo ln inventarjem nia prometni točki se odda. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3517 19
Trgovino
s sadjem in zelenjavo takoj prodam. Ponudbe pod »Prometna točka« na ogi. odd. Jutra.
3499-19
Trgovina
le dobro idoča eventuelno z eost:!no se Šče v najem ali le kupi proti zamenjavi za boljše posestvo v nailepšem kraiu Savinjske doline ob železnici. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dober promet«.
3572-19
Brivsko-frizerski
salon
na prometnem kraiu zaradi preselitve prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
3585-19
Nova lepa vfla C dvosob o*
komfortnih stanovanj, pod-klctena, lepa solnčna lega v najlepiem vilskem rajonu v Ljubljani, za TjrrSevo cesto. Donos 7*h.
Nova 15 itmorutlh h da
solidno zidana v sredini mesu. Donos 7*1*. Velika trgovska h3a t lepimi lokali ia več stanovanji v sredini Ljubljani. Donos 10*/«.
Poleg tega več tazaik fin štev. hiš, vil in parcel.
AL PLANINSEK LJubljana, BctthOTDOft vL U. Telefon 35-10.
3)26-20
Hiša
oa Vodnikovi cesti It. 18 bo dne 9. maroa t. L ob pol 9. uri prodana na sodni dražbi. Sodno je cenjena 207.302 din. najmanjši ponudek pa znaša 145.000 dtn
2857-20
Hišo
z vrtom in njive oddani
takoj v najem, v bližini Ljubljane. Zelo ujtodno. Istotam prodam kratek klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
S5<57-20
Dvostanov. hiša
s stavbnim kompleksom as prometnem kraju naprodaj. Vprašati: Obmejna 16 pn športnem igrišču »Rapid«. Maribor.
3586-20
Vilo
eno- aH dvodru2insko v
Ljubljani, najrajši v severnem delu, kupim. Ponudbe na	oddel. Jutra pod
»Solidna zgradba«.
3559-20
Ne zamudite
prilike?
Ugoden nakup stavbnih parcel * vodovodom n elek triko v bi žini postaje. Po 'asnila Vižmaru 59.
49-20
Stavbne parcelacije
delitve parcel pn prodaji, vtuaciiske gospodarske aa črte, regulacije. sporne meje itd.
Babnik Filip
civilni geometer ta »odm izvedenec, vogal Mikloši čevr ia lavčarjeve ulice Telefon 49-59. Ljubljana 101-20
Kupim hišo
do 150.000 ali zamenjam za parcelo Pismene ponudbe pod »Venezia« na ogi. oddelek Jutra.	3341-20
Vpeljana trgovina
stara, radi družinskih razmer ugodno naprodai Ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Takoj«.
3587-19
tleska i Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln.
Kovači
prodam ali dam v najem opremljeno kovaško delav nico na prometnem kraju Ponudbe na ogi. odd. Ju tra pod »Poceni prodam«.
3327-17
Konjski hlev
senožeti, šupo za seno in
dve njivi vse v Ljubljani oddam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3314-17
Koncesijo z
mešanim blagom
oddam tistemu ki Jo sam nI zmožen dobiti. Zraven je tudi gostilna. Potreben kapital 10.000 din ali nekaj manj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Trgovina ln ao stilna«.	3390-17
Mlin
vzamem v najem, —
manjši na vodni pogon. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »MUn«.
3395-17
3eseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Parcele
v bližini bežigrajske šole. p»oda po izredno ugodni ceni Freyer, MiJiča cesta 23 2380-20
Enonadstropna hiša
na Vranskem, k. 73, pripravna za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem, — hmeljsko sušilnico, 2 njivi t hmeljem, 2 gozda in 1 travnik s sadonosnikom, — prodam skupaj ali posamezno. Ponudbe na: Josip Go-ved č, Maribor, Prešernova ul. 19	3167-20
Parcelacije
in tozadevni postopek posreduje zapriseženi sodni cenilec dipl. iur. Tribuč J .is., Ljubljana, Tržaška c. 42.	3535-20
Zidana hišica
s potrebnimi gospodarskimi objekti, sadonosni k, vinograd ln vrt na lepi točki blizu postaje Slov. Bistrica, ob trdi cesU, zraven šole in cer k ve naprodaj aa 18.000 din. Pojasnila daje A. šlfrer, Laporje.
3312-20
Hišo z vrtom
g primernimi loka jI za
trgovino ali kavarno, v hiši tudi pekama, prodam na prometnem kra ju na Dolenjskem. Naslov V VSeh pvJMlOV ,u tra.	3223 20
Parcela
poceni naprodaj, 500 kv. metrov blzu Stadiona, poleg elektrika, vodovod ln material v zemlji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3417-30
Veleposestvo
v neposredni bližini Ma rt bora, rentabilno mle karstvo ln živinoreja, prvovrstni pašniki in polja lep gozd. obsežni hmeljskl nasadi, slgur na naložitev kapitala naprodaj Za podrobne) ša pojasnila vprašati na ogi. zavod Hinko Sax Maribor pod »Velepose stvo«.	3747 20
Tovarna za
bučno olje
srednje velika, dobro ldoča, 12 ur 450 kg olja z Inventarjem in stanovanjsko hišo naprodaj. Realna vrednost din 625.000 prodam zaradi starosti ln bo ehnostl za 475.000 din Tretjina lah ko ostane vknjlžena. Po nudbe na: Tovarna olja. Maribor, Taborska.
3250 20
Parcelo
ob Mariborski ali Tyrševi cesti ob tovarni Produkta 600—2000 mi prodam. Poizve se Stožice 118 nasproti kisarne brata Pečnik.
3450-20
Parcele
v bližini bežigrajske Šole. proda po Izredno u-godni ceni Frejrer, Miši ča cesta 23.
2380-20
Za ferijalno
kolonijo
oddamo 13sobno renovi rano vilo v Kamniku, nemebllrano. zraven ko pallžča, potrebščine za prenočevanje na razpolago. Vprašati gradbeno '■adrugo Neptun v Ljub liani, Beethovnova 14. mezz. (event. naprodaj 1 3439 20
Industrijski objekt
z vedno močjo ob železnici prodam po aizki ceni. Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Za vsa ko industrijo«,
9436-20
p^W-na a gospodarski n*
poslopjem ln lepim vrtom. ograjena, a vodnjakom, na lepem in prometnem kraju ob banovinski cestt blizu kolodvora Brežic naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3203 20
Dražba
On* M. februarja, ob pat 11. uri se bo prodalo SBarlnovo posestvo Vič—Gline«, pri s reškem sodišču v Ljubljani, soba 16. Najnižji panu dek 192.000 din. Varščina 28.813 din. Cenilna vrednost 288.120.
3331 20
Posestvo v Trzina
štev. 2 obstoječe la hiše, hleva, vrta. gozda stavblšča ln nekaj zemlje, naprodaj. Naslov v vseh poslovni nio&h Jutra.
3340-20
Hišo s trgovino
ln gostilno takoj pro dam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Tudi knjižice«.
3348-20
Dvostanovanjsko
hišo
vtsoJcoprltnSno, podkle teno. 150 m od glavne ceste. Stožice 101 zaradi seUtve ugodno prodam
3535-20
Moderna vila
naprodaj za nizko ceno. Davka prosta do 1941. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Priložnost«.
3493-20
Vinogradniško
posestvo srednje v okolici Maribora kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pryl ♦Vlnoerrad«.	3542 20
Hišo
stanovanjsko tn trgovsko v centru Ljubllane prodam po zelo nizki ce nI. Pripravna aa vmko obrt. najbolj za peka rilo. Pojaso.fi« Jančar. Sv. Petra c. 27. 3540-20
Enostanovanjsko visokopritlično hišo
z lepim vrtom sredi trga Voinik ugodno prodam. Pripravno za obrtnika ali unoVoienca. Ivan Ermenc, Ljubno.
«509-20
Hiša
s kosom zemliišča. pripravni za vsako obrt, v sred šču Trbovelj na prodai. Infor-maciie daje M'ro Mrzel, tr-govsk- zastopnik, Trbovlje T V	3481-20
Hiša z vrtom
ob glavni cesti na proda) pol ure iz mesta. Aleksandrova c. 74. Pobrežje, Mari bor.
3581-20
Gostilno
z vsem inventarjem rn malim posestvom prodam ali zamenjam za stanovanjsko hišo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3583-20
TI Vi
-leseda 1 Din davek □ln za šifre ali dajanj«-lasiova 5 Din Najmanjša snesek 17 Din
4-sobno stanovanje
oddam za maj ali^jtfe). A.
3338 21
Kune, Gosposka
Stanovanje
soba in kuhinja se odda manjši in mirni družini. Zg. Šiška 14.
<451-21
Trisobno stanovanje
c kopalnico, v pritličju, na Opekarski cesU poceni oddam. Poizvedbe: gradbena pisarna, Rimska cesta 21.
3446-21
stanovanje
s kopalnico, 3aobno sta novanj«, 2 dvosobni stanovanji. lokal v trgovske svrhe s stanovanjem vred oddam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prilika«.	3560-21
Sobo in kuhinjo
s 1. marcem oddam. Grebene, Vel. Čolnarska ul.
15.	3566-21
Dvosob. stanovanje
komfortno X vsemi pritiklinami v I. nadstropju oddam. Milčinskega ul. 37. Sp Šiška.
3592-21
Lepo stanovanje
dvo- ali štirisobno ozir. celo hišo oddam solidni stranki
Pod Rožnikom. Vprašati: trgovina Verbič, Stritarjeva ulica.
3613-21 Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami v I nadstropju odam za 1. III. n Je*l:čevi cesti 5. Levricki, Gorupova ul. 4.
3514-21
Stanovanja
Trisobno stanovanje
s kopalnico tn vsemi pn tlkllnoml iščem v sredini mesta za mesec maj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Plačnik«
3408-21a
3-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, najrajši » blizim glavnega kolodvora, išče za termin ma; zelo mirna solidna tuanka. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šifro »1.000 do 1.100«.
)192-21a
Dvosob. stanovanje
v bližini Tabora za maj il-če mirna atranka. Ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod »Točna plačnica 987«.
3448-21a
Sobo
oddam takoj ali pozneje. Leskovšek, Ježi ca.
34i: 21
Stanovanje
eno6obno s kuhinjo ln pritiklinami oddam Sv. Petra cesta 54.
3360-21
Dvosob. stanovanje s kopalnico. so!n?no v I. nadstr. oddam za maj Rožna dolina c TV št. 25.	3536 21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, preurejeno prostorno. so'n5no, 8 prostorov oddam s 15. aprilom aH 1. majem. Trnovski pristan 40 Traven zaporndce. 3543 21
Dve lepi stanovanji
sončni, zraeinl oddam na lileiweisovi cesti, tono v n. cadstr. za 1. maj: 3 sobe, predsoba, kuhinja. poeelaka soba. kopalnica s pritiklinami in eno v visokem pritličju s posebnim stopniščem ln vhodom za 1. marec ali 1. april: 3 sobe. pred soba, poselska soba. kuhinja, pritlkllne. Naslov v vseh poslov. Jutra.
3524-21
Enosob. stanovanje
pirketirano, s pritiklinami v vili oddam za april. Pod-milščakova ul. 7. Bežigrad.
3513-21
Trisob. stanovanje
v centrumu iščem. N-slov v vseh poslovalnicah Jutra.
3617-21
štirisob. stanovanje
kopalnica, plin, sončno, razgled v park, poleg tramvaja za mai oddam. Pojasnila daje Dolar, Gorupova 3.	3469-21
Enosob. stanovanje
oddam v Kotu dolini c. II M74-21
oddam
It. ZT
Dvosob. stanovanje
v centru išče tričlanska družina za maj. Ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod šifro »Center V.«
3456-2 la
4—5 sobno
stanovanje
modemp v centrumu iščem za 1 maj. Ponudbe na ogi. oddel Jutra pod »Moderno« 3462-2 la
1—2 sobno
stanovanje
parketlrano, komfortno, išče dober plačnik, mala družina. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »št. 23« 3496-21a
Mala rodbina
Išče 3 — 4 sobno stanovanje z modernim kom-fortom, blizu centra LJubljane, s centralno kurjavo ln solnčno lego. Vprašati Mar*. Beethovnova 14, mezz.
3440-21a
Enosobno
stanovanje aa 1. april Iščeta zakonca. Ponudbe na ogi.
Jutra pod »Uradnik«.	3351-21a
Stanovanje
2 — 3 velke sebe v ceratru za 1. april Iščem Prednost Miklošičeva — Ponudbe s ceno na ogi. cM Jutra pod »Brez otrok«.
3358 21a
Sobo s kuhinjo
za 1. marc Iščem sa 3 osebe Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Plačam naprej«.	3533 21 a
Enosob. stanovanje
ali gar?onlero. komfortno, v centru aH bližnji periferiji Išče mirna uradnica Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »ToC na ln stalna platnica«.
3553 21a
Dvosob. stanovanje
7.1 Bežigradom iščem. Ponud be na ogi. oddel. Jutra pod »Redno plačam 500«.
3507-21a
Opremljen kabinet
oddam poceni gospodični ail ooapodu. Klades-na 24.	3478-23
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, sončno oddam takoj. O. Dolenc, Barvarska ul. 6 348323
Sobo s Štedilnikom
• posebnim vbodom, pri tUčmo. solnčno oddam s 1. marcem. Mlekarna. Celovška cesta 42.
3428-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov t vseh posloval. Jutra.
M1S23
Tri gospode
sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3414-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali pozneje. Cojzova cesta 9, pritlič je, druga vrata, desno.
33« 1 23
Lepo sobo
moderno opremljeno s souporabo kopalnice oddam takoj boljšemu go »podu. Slomškova ulici 7-L, levo.	3945-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam aH 1. marca. Hrenova 12. 3522 23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam 1—2 gospodoma. Nas.ov v vseh poslov. Jutra.
343523
Opremljeno sobo
lepo. s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu 1. marca. Poizve se Tavčarjeva 3-n., desno.	3486-23
Opremljeno sobo
separirano, čisto, zračno poceni oddam 1—2 ose-na razpolago, ev. soupo :raba kuhinje. Karadžl-čeva 10, Kolezlja.
3546 23
Lepo sobo
oprem' Jeno oddam eni aH dvema osebama Tyr-ševa 43-L, desno.
3551 23
1—2 lepi sobi
prazni aH opremljeni s vhodom s stopnišča oddam. Ev. z vso oskrbo ali souporabo kuhinje. Naelov v vseh Jutra.	3538-23
Opremljeno sobo
lepo. udobno, s posebnim vhodom oddam: Lepi pot 10 (Mirje).
3506-23
Opremljeno sobo
ali prazno s souporabo kopalnice oddam na Iliriji Ruska cesta 13. Vidmar.
3502-23
Prazno sončno sobo
i uporabo kopalnice ugod no oddam v cetrumu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3473-23
Lepo sobo
za eno a'l dve osebi po ceni takoj oddam. Ev. uporaba kopalnice. Co-stova ul. 9, pritH-Me (Bežigrad).	3614 23
Sobo prazno
parketlrano s posebnim
nodoir 0'Jditm Tr'.i'-l:n 41-L	3593 23
Stanovanje
eno dvosobno event trisobno Komfortno s kopalnico m tno dvosobno stanovanie s ali brez kopalnice po možnosti v isti hiši v sredini mesta na mirnem kraju išče rodbina brez otrok za 1. mai ev. za 1. avgust. Ponudbe pod »Mir« na ogl. oddel. Jutra.
3596-21a
Beseda 1 Oln. davek c Oln aa sltro ali dajanje lasiova 5 Dlc Na manjš) znesek 17 Din.
Malo sobico
opremljeno oddam za 120 din, pritličje, posebni vhod. Einspilerjeva 23, Bežigrad. 3267-23
Mesečno sobo
S posebnim vhodom, opremljeno za dve osebi takoj oddam solidni stranki. Re-sljeva cesta 30.
3466-23
Lepo sobo
separaten vhod. takoj oddam boljšemu gospodu Florjanska 31 I nadstr.
34^5-23
Lepo sobo
oddam boljšemu gospodu aH gospodični poleg ■ dnije. Naslov v ve i poslov. Jutra. 3495-23
Komfortno sobo
separirano, oddam eni sil dvema osebama na Mir ju, Verstovškova ul. 26-1.	3497-23
Sobo
z eno aH dvema posteljama oddam takoj ali
xa pozneje v bližini Am brožerega trga. Naslov v vseh poslov. JUtra. j 3480-23 I
Prazno sobo
lepo zračno oddam Ko-paJnloa na razpolago. Ilirska 8-II. levo. nasproti zavetišča sv. Jožefa	3600 23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo ali brez s souporabo kopalnice oddam Igriška ul. 14-IV. desno.
3562-23
Opremljeno sobo
s uporabo kopalnic« oddia gospe) ah gospodični. Dalmatinova 3-II levo.
3421-23a
Tujerodka
Išče sobo ev. z oskrbo, po motnosti s prostim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra tekom ponedeljka pod »Tujerodka«.	2468 23a
ragocenosti
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjčl znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CEBNE — jnvellr,
Ljubljana, Wolfova uL
Opremljeno sobo
veliko, iepo s posebnim vho dom oddam s 1. marcem. Naslov v vsth poslovalnicah Jutra.
3558-2*
Opremljeno sobo
v centru oddam enemu ali dvema gospodoma. Kottar, Ribja ul. 3. (Poleg Cankarjevega nabreiia).
3556-23
Lepo sobo
paHretirano, opremljeno ali prazno oddam. Dvorzakova u. 3-1. levo.
3564-23
Sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3569-23
Tri gospode
sprejmem v zračno parketlrano sobo na stanovanje s 1 marcem. Ogleda se od
1—2h v Križevr.iški ulici št. 7-II.
3568-23
Sobo
lepo opremljeno s posebnim
vhodom in kopalnico oddam s 1. marcem. Pleteršnikova 12-1. desno.
3591-23
Opremljeno sobo
oddam dvema osebama. Sv. Petra cesta It. 39.
3608-23
m
Prazno sobo
iščem za 1. marec, s posebnim vhodom. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Točno plačilo 3322 3379 23a
V okolici Celja
Iščem sobo z dobro domačo hrano. Po možno stl pri vdovi aH obite-1J1 brez otrok. Podrobne ponudbe pod »Pec-slon« na ogl. odd. Jutra LJubljana.	354l23a
aeaeda 1 Uo, davek $
Din, as šuru au dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din.
Nov šivalni stroj
z okroglim čoimčkom, popolnoma nov, ln ma-,o rabljen, kl šivata naprej ln nazaj ugoaao prodam. Ogled pri V vrdki A. Goreč d. a o. z^ Tyrševa 1.	80 28
Stroj za frezanje
rabljen in mirai-hki tko-belnl stroj kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skobeini stroj« 3254-28
Vodne turbine vseh velikosti, ugodno naprodaj. Tehnična pisarna ing. Borstnar. Lju bi lana, Pražako va 8.
3397-28
Šivalne stroje
rabljene od 300 din tn popolnoma nove od din 1600 dobite v Novi trgovini, Tyrseva 36 . 3549 29
Šivalni stroj
Slnger, Pfaff. skoraj popolnoma novi po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri »Promet* (nasproti krlžanske cerkve). 3518-29
Mizarske stroje
stare za jermenski pogon kupimo. Ponudbe z opisom pod šifro »Rabne in nerabne« na ogl. oddel. Jutra.
3476-29
Stroj za entlanje
»Singer« na elenktriko ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3577-29
Beseda 1 Dm, aaveit 3 Din za šifro ail dajanja naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Obrtni list
splošnega krojaštva, pro daje perila, konfekcije, manuiakture in galanterije dam v najem. Naslov v vseh poslov Jutra.	3265-30
Beseda 1 Dui. davea 3 Din za šilro ail dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sodna dražba
1. marca t. 1. ob 9- uri te proda na sodišču v Radovljici: hi^a v Lescah štev. 49, več stavbnih in drugih parcel. Podrobne informacije pri g. Novaku, Gorenjske mlekarne Naklo, ali r Službenem listu štev. 9 od 29. januarja 1938.
3253-32
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Lju bljanl. Cesta 29. oktobra 24-L razpisuje na dan 22. marca 1938 pismene dražbe za. območje S umske uprave Kočevje.
1)	V revirjih Kočevje ln Ravne-Predgrad oca 5.238 plm mehkega (IgU čas tega; tehničnega lesa na panju.
2)	V revirju Travnik cca 8 923 plm mehkega (ifličastegal tehničnega lesa na panju.
3)	V revirju Podsteml-ce cca 11.570 plm mehke ga (igličastega) tehničnega lesa na panju. — Razglas, pogoji, tiskovine m polamila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani ter pri »umski upravi v Koč<»viu.
3620-32
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
Podpisani skumavc Janez, tov. del. Dovje št. '«.1 o. a'u,em ,u prtkil-cujem kot neresnično, kar sem govoril o razmerju Pomkvar Janeza, obč. tajnika do JakelJ Albine. Istotako izjavljam, da je neresnično, kar sem govoril o obnašanju JakelJ Albine pri Lešniku. V obeh siučajih. se JakelJ Albini zahva-JuJeu, da Je odstopila xl nadaljnega sodnijske ga preganjanja. Dovje, dne 15. febr. 1938. Skumavc Janez L r.
3255-31
Preklic!
Nisem plačnik za dolgove, kl bi Jih napravila moja pobegla žena Angela. Hribiek Edvard, — Trbovlje II.
3392-31
Informacije
privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno Informacijski zavod. LJubljana, Kolodvorska 41.	3470-31
Med mestom ia deželo
posrednje »Jntrovi mali oglasnik
isocia > lmu jave* j
Um. <a> £11 ro aii dajanj« naslova s Uin. NajmaaJfti snfs^s 11 l>in
Nemške ovčarje
čistokrvne do 1 leti stare
k upira. Podobnik — policija Ljubljana.
5464-27
Plemenski petelin
Orpington, • mlad poceni naprodaj. Sv. Petra c. 48.
3276-27
Plimutke
pristni dve s petelinom ln šesttedenskega airda leterlerja belega pristne pasme proda graščina Mokronog.	3460-27
Angora - zajce
z rodovnikom, izredno fini v volni prodam po 60 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3381 27
LUL_
V c« ta beseda 2 Din; davek 5 I>in za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 30 D:n.
Rad bi se seznanil
t mlaiJo inteligentno in leto gospodično družbe radi. Ponudbe s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Iskrena« 3458-24
Kateri gospod
dobro ^itulran bi poma p.1 simpatični gospodi inl lz denarne stiske. Odgovor na og;. odd. Jutra P »d »Usluga«
3336-24
Znanja žele
cvetlice: Vijolica, Vrtni ca, Marjetica. Lilija. Trobentica. Narcisa. Do plse na ogl. c.dd. Jutra pod »Sreia v pomlad.«.
3332 24
»
Inteligentna vdova
inteligentna. 46 letna, perfektna v nemičini, želt iskrenega prijatelja višjega uradnika, vdov ca Dopise na ogl. odd. Jutra pod sZnačajnost, 3361 24
Gospodična
T«<lno razpoložena, lepe runanjosti, izobražena, samostojna se želi sezna niti s sebi primernim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Brez predsodkov« 3537 2*
Gostilničar
Ipreime trgovko-knmpanion-ko v lastno hišo. ki bi imela Din 10 000 eotovine. Tudi poroka n> izkliučena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3576-24
Ločena
eospa. situlrana. sred njih let želi znanja z dobrosrčnim starejšim tv>spodom višjim uradni kom ali upokojencem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Miren dom« 3612-24
Mlad hotelir
Jeli znanstva z inteligentno d:mo. Dopise s sliko, osebnimi pod.itki in s;tuiranost-jo pod »Stroga diskrecna. Maribor« na ogl. oddel. Jutra,
3588-24
"tscaa i dm aavek i din za šllro atl dajanje naslova S din Najmanj 31 mpspk 20 din
Premožna
gospodična
lepe postave, poroči 40 do 50 letnega univerzi tetno izobraženega ga spoda tudi vdovca z otrokom Ponudbe na ogl oud. Jutra pod »125«
3317 25
Obrtnik
z lastno hišo poroči go spodično ali vdovo staro do 40 let z nekaj kapi tala Dopise na podr. Jutra v Celju pod značko »Trg«	3282 25
Trgovec
Btar 28 let z 200 000 din
premoženja želi poročiti gospodično od 20 do 24 let k! poseduje nekaj premoženja in ima vese Ije do trgovine. Samo rp«ne ponudbe s sliko proti vrnitvi na ogl od delek Jutra pod »Ideal na bodočnost«.
3251-25 40-letni obrtnik
» gotovino Din 120 000 se Seli poročiti z osebo, ki poseduie dohro posiovno hišo v mestu al: v indu-striiskem kraju. Ponudbe ra ogl. odd Jutra pod »Spoznanje*.
3453-25
Inteligenten vdovec
brez otrok. 29ieten last, nik dobro idoče tnf. pi same z najmanj 5000 din mesečnih dohodkov išče zakonsko zvezo z inteligentno, elegantno deklico ali vdovo brez otrok staro 18 do 26 let ln s kapitalom od 500 tisoč din. Resne, direkt ne tn lastnoročno pisa ne ponuHbe s sliko in pod šifro »Slovenac« sprejema: Propstranda d d Zagreb. Je'nM*ev trg 5.	3324 25
Ženitve in možitve
boljših krofov posredu Jemo na,,-pstne'«p snlid no tn reelno Vp"ka iz biro odličnih partll tn forrri=t.ivtip prosnpkte -p^MMom^ a orPdTioVnri lorri 10 rjln v TnornVnb <tf«Vrpt.n« »ni^OR'. Za Došta 3.
3400 2*
fJnsnnfl^na
Z la.«itno eksistenco Sel' rptrnprrjj	v SVT>T"
£<»n»trw 1 tvM1««m otarpi
han-orn IHV* «11 «nmo f^lffcnm _ H. no*	.Ti T
tr« pod »Zaželjen« Ca«.	3416 23
Vdovec posestnik
45ieuoil v stalni službi uikoj poroči gospodično
od 20.000 gotovine na prej. Ponudbe na podruž. Jutra v MariTo u pod »Srečo sem naga«.	3370-25
Resno znanje
s starejšim, prijetnim gospodom želim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena tujka«.
3377-25
Železniški
poduradnik
vpokojen, samec, poroči gospodično ali vdovo brez otrok, dobro gospodinjo, prijetne zunanjosti. Even-tuelno stopi v skupno gospod.njstvo z vpokojenko. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.
3579-25
Inteligenten gospod
30 let, išče starejšo dobro situirano damo v svrho prijateljstva. Diskretnost strogo zajam •ena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »življe nje je kratko«. 3599-25
Trgovec
srednjih let z dobro vpe-liano trgovino išče v svrho ženidbe damo tudi ločeno z nekaj gotovine za razširienie trgovine, \eanonimne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen — Ljubljana«.
3601-25
»c?eda i um daveK ,s Din za šllro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši znesrt 17 Oln
Vinogradnika in sadjarja
izurjenega z večletno prakso, strokovnjaka za gojitev sadja in za no ve trtne sadike, samo stojnega v vodstvu po slov za 18 hektarjev vi nogradov in sadovnja kov in 16 hektarjev po IJa, oženjenega. po mož a osti brez otrok, sprej .nem. Mesejna p.a.a 100 do 1200 din, sta novanje. razsvetljava .n kurjava. Nastop 1. mar ca. Reference in ponud be poslati na spodnji naslov.
Kletarja
•a Beograd z večletno jrakso, dobro izurjene 3. v »Blauschonung« <li ■čenju, ki Je vešč poslu
vina. samostojnega ln odgovornega za kletar sko delo sprejmem. Plača 1600 do 1800 din. Refe renče ln ponudbe po slati na P. I. Nechitch. Beograd, Brankova 5.
204?
Sveže nalfinejše norveške
ribje olje
12 lekarne dr G PlCtuiJJA v LJuPijani se priporoča Oledim ir slaootnim osebam
usesa j//
«' živce ____
|ptn1t~Lek arnafTuTHrogf
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka. Kakor s časopisnim oglasom *lgai delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočero vltateljev Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša •nvestlclja, ki prinese korist trgovcu in kupcu.
Od domače rude do domačega jekla
I mamo najboljšo železno rudo pa moramo večino železa uvažati — Po novem Kruppovem postopku taljenja jekla naj bi postala naša železarska industrija neodvisna od inozemstva
Zadnja leta opažamo mnogo prizadevanja, da bi si na domačih tleh ustvarili najpotrebnejšo železno industrijo. Za središče te industrije je bila izorana Bosna, kjer so dani za njen razvoj najugodnejši pogoji. Tam je dobra železna ruda, dober premog in obilo vodne sile. Ugodna vertikalna izobrazba tal ter lega v osrčju države jamčita Bosni dokaj veliko varnost pred sovražnimi zračnimi napadi.
Kot začetek v izgradnji našega železarskega kombinata smo dobili prenovljeno in izpopolnjeno železarno v Zenici, ki bo v nekaj letih s svojim profilnim železom in pločevino lahko krila vse potrebe našega železniškega in ladijskega prometa ter mostnih konstrukcij. Zenica pa je za enkrat samo predelovalnica železa. Sirovo jeklo, ki se v njej preliva in valja, se mora od drugod uvažati. Ze prvotno je bila Zenica zamišljena kot zvezni obrat z visokimi pečini v Varešu in rudniki v Ljubiji, toda ves čas po vojni so bile prilike na trgu železa take, da je bilo uvoženo železo pri določni kakovosti cenejše kakor pa v vareških plavžih nataljeno. Glavna krivda je bila v tem, da so vareške visoke peči za taljenje železne rude urejene na obratovanje s koksom, ki ga pa naši premogovniki ne proizvajajo, ampak moramo skoraj vsega uvažati iz inozemstva. V naši državi kopljemo samo rjavi premog, ki za izdelovanje koksa ni primeren. Cela vrsta sistematično izpeljanih poskusov je bila že narejena, da bi našli primern način pridobivanja koksa iz naših premogov, zlasti obširno se je s tem baviJ tudi kemični institut ljubljanske univerze, ali doslej doseženi uspehi niso bog ve kaj nadebudni.
Zadnja leta se je vodilnemu nemškemu železarskemu podjetju Krupp posrečil nov postopek taljenja železne rude takozvani sRennverfahren«. pri katerem koks ni neobhodno potreben, ampak ga prav tako dobro nadomeetuje rjavi premog ali celo lignit. Novi nač n pridobivanja sirovega železa — naša strokovna revija »Metalurgija«, iz katere v naslednjem tudi posnemamo glavne podatke, je zanj ustvarila izraz »renovanje« — je bil prvotno ustvarjen iz potrebe izkoriščati tudi sirojnašno železno rudo, ki vsebuje manj ko 30% železa. Taka ruda se po običajnem načinu v visokih pečeh ne da ekonomično izkoriščati. To je važno seveda samo za Nemce, ki imajo na svojih tleh samo siromašno železno rudo. Naša železna ruda v Ljubiji, kjer je največ kopljemo, je bogata. Ali srečno naključje je naneslo, da se je novi Kruppov postopek za izkoriščanje siromašne nemške rude hkrati izkazal ugoden tudi za naše siromašne premoge, ki ne dajejo dobrega koksa.
2e lani je odpotovala v Nemčijo posebna konrsija naših metalurških strokovnjakov da je v nemških poskusnih napravah preštudirala kako bi se dal novi Kruppov način »renovania« izkoristiti za naše prilike. Rezultati, ki so bili v Nemčiji doseženi z našo rudo ;n našim premogom, so bili — vsaj v tehničnem pogledu — jako zadovoliivi in vse kaže, da dobimo že v naj'krajšem času pri železnem rudniku v Ljubiii prvo peč za taljenje železa po novem Kruppovem načinu.
Vsekako moramo biti tega pogumnega začetka na poti k osamosvojitvi v proizvodnji surovega železa veseli, zlasti še, ker je to pot prvikrat prodrlo prepričanje, da pri ustvarjanju lastne industrije nikakor ne kaže slepo posnemati vsega, kar imajo drugod, ampak da je treba vsako novo napravo smotrno prilagoditi našim posebnim prilikam.
Nov Kruppov način pridobivanja surovega železa, ki naj bi nas osvobodil potrebe po inozemskem koksu, je do neke mere povratek k prastaremu fužinarstvu. Podoben je namreč pridobivanju kovnega železa neposredno iz železne rude na posebnih ognjiščih s pomočjo lesnega oglja. Ta način je bil včasi domač tudi našim starim fužinarjem po Gorenjskem. Od običajnega taljenja železne rude v visokih pečeh se razl kuje po tem. da železo ne prihaja tekoče peči, marveč v zrnju, v največ za lešnik velikih grudicah, pomešanih med poltekočo žlindro, iz katere se mora šele izluščiti.
Potek pridobivanja od rude do železa je
v glavnih potezah tale: ruda pride z gorivom in drugimi dodatki pomešana v 50 m dolgo peč valjaste oblike s premerom 3,5 do 4 m. Peč je nekoliko nagnjena nasproti vodoravni legi in se med obratovanjem vrti okrog svoje osi, da vsebina laglje prehaja od enega konca do drugega. Ruda se ob vstopu v peč najprvo pregre-je, potlej pa se proti sredini peči začne takozvani redukcijski proces, ko se iz rude izloča čisto železo. Proti koncu peči naraste temperatura na 14003 C in tu se začno delci železa zvarjati v omenjene grudice. Proces redukcije železa in zvarjenja Je precej kompliciran in ravno tu so Krup-povi inženjerji s pravilnim mešanjem ter dovajanjem dodatnega ogljika dosegli, da je izplen železa dosti večji, kakor po starih primitivnih načinih.
Zmes rude in oglja potrebuje 6 do 8 ur, da pride od enega konca peči do drugega in se iz nje izloči železo. Dobljeni proizvod se najprvo ohladi, potlej pa se v posebnih mlinih razbija in drobi. Pri tem se grudice železa izločajo iz žlindre ki postaja vse drobnejša in se končno Izpremeni v prah. Prah se na koncu še preseje, da ostanejo na sitih tudi najdrobnejša železna zrnca. Ker še zmerom ostane nekaj železa v žlindrinem prahu, se pelje žlindra še končno pod magnete, ki izločijo ves material, v katerem je še količkaj železa. Dobljeni magnetni koncentrat se iznova uvaja v proces, tako da se prav nič železa ne izgubi.
Izkušnje so pokazale, da Je v želeaiih
grudicah 90 do 96 odstotkov čistega železa. Nezaželjene primesi, zlasti žveplo ln fosfor, ki kvarita kakovost železa, se dado izločiti do prav malenkostnega odstotka, ki se z nadaljno predelavo železa še poljubno zmanjša.
Dobljene grudice se ne morejo neposredno uporabljati, ampak jih je treba najprvo šele pretaliti, bodisi v Siemens-Martinovih pečeh, še boljše pa v električnih pečeh, ki dado najboljše jeklo. Najpreprostejše je seveda, če se grud'ce pretale v navadnih visokih pečeh, kar pa za n->še prilike seveda ne prihaja v poštev, ker se baš vi-
sokim peCem hočemo izogniti. Za naše prilike bi bila najumeetnejša pretalitev v električnih pečeh, ako bi nam seveda uspelo preskrbeti si dovolj cenene električne energije. Pri železarni v Zenici so že v načrtu take električne peči, tok zanje pa bi se pridobival iz kaloričnih električnih central, zgrajenih v osrednjem bosanskem premogovnem bazenu.
Po računih naših strokovnjakov bi nas veljala tona pri »renovanju« dobljenih ži-leznih grudic ca. 770 Din. Po pretalitvi v električnih pečeh bi dobili odlično jeklo za ca. 1800 Din po toni, ki bi bila seveda v glavnem odvisna od cene električnega toka in od zveznosti obratovanja.
Vsi navedeni podatki o »renovanju« so vzeti iz poskusnega obratovanja v pravih Industrijskih izmerah. Vzlic temu pa se ta način pridobivanja surovega železa do danes še ni tako razširil, kakor bi bilo po njegovi učinkovitosti pričakovati. V Nemčiji, kjer se je razvil, ga, kakor vse kaže, ne nameravajo uporabljati neposredno za pridobivanje železa, ampak samo za pripravo slabe nrmške železne rude, ki se bo potlej običajno talila v visokih pečeh.
Doslej je samo Japonska naročila 8 Krup-povih rotacijskih peči za svoje železarne, ki jih gradi v Mandžuriji. Tamkaj so prilike slične. kakor v naši državi. V icžejl je obilo izvrstne železne rude. ni na premoga, ki bi bil primeren za koks. Po izčrpnih študijah so se Japonci zaradi tega odločili za novi Kruppov proizvodni način, ki se Je izkazal za najbolj rentabilnega. Tudi drugod po svetu že dolgo proučujejo »renovanje« in povsod z zadovoljivim uspehom. Dejstvo je torej, da je novi način pridobivanje surovega železa telurčno zrel in da ne skriva nobenih neprijetnih presenečenj. Manjkajo samo še povsem trdne osnove za račun rentabilnosti. na katerega močno vplivajo krajevne prilike ter kakovost 'n sestava rude in goriva. Od dokončnega rentabilnostnega računa, ki ga naši metalurgi zdaj sestavljajo skupno s Kruppovimi strokovnjaki v Nemčiji, je tudi odvisno, ali bo naša to-pilniška industrija v bodoče delala s Kruppovimi pečmi ali kakor doslej s plavži.
Zadnji volkovi v Sloveniji
Ponekod se klatijo le Se stari samci
Ni leta, da bi ne čitali v naših in tujih dnevnikih o snvih roparjih volkovih, ki napadajo in ustavljajo celo vlake. Vsako leto se ponavlja pesem, da je volk ukradel psa z verige, da so volkovi nevarni šolski mladini in podobno. Če pa pregledujemo statistiko smrtnih primerov ali stikamo po grobnih napisih, pa vsaj pri nas ni nikjer zapisano, da je le enega izmed naših otrok pojedel ali usmrtil volk. Lovci in prirodo-slovci, ki so imeli priliko spoznati življenje volkov bolj natančno, vedo le to, da so volkovi sicer za divjad izredno krvoločni, sicer pa strahopetni in oprezni.
Kakor vsako leto, so se po časopisnih novicah tudi letošnjo zimo pojavili na Dolenjskem volkovi. Toda volčja povest je podobna coni o kozorogih in garjevih gamsih. Povsod jih slede in v nekaterih krajih jih celo vidijo. Pripetilo se je, da so volka ustrelili, ko so ga pa pregledali strokovnjaki, se je prej krvoločni volk spremenil v psa potepuha. Take pasje volkove so streljali že po vseh koncih naše drage ožje domovine. Letos so menda prav take volkove sledili domačini, bosanski delavci pa celo videli v gozdovih sredi naše lepe Dolenjske Pa tudi po Gorenjskem so to zimo že strašili z volkovi.
Resnica na vseh naših volčjih zgodbah je tale: Volkove so že stari Kranjci skoraj pozabili Obdržali so se bili le še v pravljicah. Dočim celo med svetovno vojno, ko je bilo po gozdovih malo nadzorstva, ni bilo slišati o volkovih, so se leta 1919 kar naenkrat pojavili v kočevskih gozdovih. Ni izključeno, da so se sivi roparji pritepli na Kočevsko že prej, a so bili opaienj šele. ko so se že nekoliko razmno-
žili. Prišli so gotovo iz Bosne in Like čez Kolpo v naše gozdove Ker je bilo prav nad Kolpo v kočevskih gozdovih v tistih letih dosti srnjadi, so bili ti kraji izredno ugodni za sive roparje. Tam so se naselili, se zelo hitro razmnožili in od tam strahovali divjad po vsej Dolenjski in Notranjski Nadalje so prišli do Mojstrane na Gorenjskem, kjer so jih imeli za rise. Najhujše so pustošili kakor že omenjeno v Kočevju, v ribniških gozdovih, v okolici Starega trga, v Ravniku in v nakitnifkih gozdovih, kjer so se nekajkrat pojavili tudi mladiči. Le požrtvovalnim zakupnikom lova in spretnim lovcem se je zahvaliti, da so volkovi bili tako hitro zatrti. Največ so jih postrelili in zastrupili v letih 1922. do 1925. Vseh skupaj so uničili nad 70. V hudi zimi 1. 1928. do 1929. ni bilo slišati o volkovih v naših gozdovih. Vsaj ustrelili niso nobenega. V zimi 1. 1930. do 1931. so izsledili v kočevskih gozdovih dva volka. Kakor se je dalo sklepati iz sledi, je imel en ropar za vratom žico zanjke, ki jo je kak lovski tat nastavil srnam. V to zanjko se je volk slučajno ujel in jo odtrgal. Enega izmed omenjenih volkov so ustrelili, drugi pa je neznano kam izginil.
V naslednjih zimah so v kočevskih gozdovih in poljanah opažali sledi dveh ali treh volkov. Območje njih roparskih pohodov je izredno obsežno. Prav zaradi tega pa je tudi bolj prikrita, manj vidna škoda, ki jo povzročajo.
Vsi zadnji sivi potepuhi so gotovo samci Če bi bila med njimi le ena volkulja, bi se volkovi, ki imajo v izjemnih primerih po pet in celo več mladičev, kmalu spet razmnožili in postali nova šiba bož-
v Ljubljani, 20. februarja 1938.
ZALOŽBA
Naročila naslovite na naslov:
Založba Cesta,
Ljubljana,
Knafljeva ul. 5.
Klabund:
Rasputin, roman demona Pjotr, roman carja
Založba »Cesta« je pravkai Izdala svojo drugo knjigo S svojo prvo Izdajo je postavila na slovenski knjižni trg zbirko Ravljenovih novel črtic in satir pod naslovom »Zgodbe brez g r o z e«. Tej prvi knjigi sledi sedaj druga Klabund: R a s p u t i n, roman demona; Pjotr, roman carja.
Zanimanje, ki se je pokazalo takoj prve tedne za novo založbo. Do sedaj, po njeni drugi izdaji, še bolj upravičilo njen obstoj Dobili smo založbo, w nudi slovenski javnosti literarno vredno ln okusno opremljeno knjigo, in to za najnižjo ceno ki jo zmore sleherni slovenski človek Založba »Cesta« si je že v po-čecku postavila nalogo izdajati dobre m cenene knjige, in sicer dela domačih avtorjev kakor tudi prevode onih del svetovne literature, ki so prevoda vredna. Prvi uspeh je dal založbi pobudo, da je že dva meseca po prvi izdaji stopila pred našo javnost z drugo svojo knjigo, ki le enako obsežna kakor prva Cena pa ostane nizka kakor pn prvi knjigi Oba romana sta skupaj v eni knjigi, ki
stane pri obsegu osem polnlb tiskovnih
pol i12J* itrunil ihiKnn t kantonu broširana in lepo obrezana samo 10 Din, v platno vezana pa 15 Din, s poštnino pa 1 Din več. Knjigo lahko nudimo za navedeno izredno nizko ceno, ker izide v znatni nakladi.
Pisatelj in pesnik Klabund vam Je gotovo že znan lz gledališča, zlasti po svojem »Krogu s kredo« Ne poznate pa njegovih odličnih romanov. Prav za-zaradi tega se je založba odločila, da izda dva njegova najboljša romana iz ruske zgodovine.
Rasputin
Roman človeka, ki je pospešil razpad carske Rusije Roman moža ki se je povzpel od preprostega kmeta do prvega carjevega svetovalca Roman demona, ki je znal z močjo svoje volje krotiti druge, ne pa samega sebe Slavni pisatelj Klabund spremlja tega žalostnega junaka Rusije od začetkov do nasilne smrtL Opiše nam ga v vsem: v njegovi preroški moči ln v njegovi razuzdanosti, v otroški samopašnosti ln v pozi od ločeval ca usode vsega naroda Roman je živa slika pokvariene ruske družbe in čudovito posrečen opis vseh tragičnih okolnostih. ki so v Rusiji povzročili veliko revolucijo. Delo, ki ga Človek pre-
bere na dušek ln seže še pogosto po njem.
Pjotr
Roman ustanovitelja velike Rusije, že mnogo pisateljev se je lotilo Petra Velikega, toda Se nihče ga ni podal tako živo, tako prepričljivo kakor Klabund. Pred sabo vidimo človeka, ki je prišel na svet v čudnih okolnostih, ki mu je nešteto ljudi streglo po življenju, pa je znal premagati vse Barbar in genij — ti dve bitji sta se družili v njem Dvignil je svojo državo, raztegnil jo je na vse strani neba. dal ji je omiko zapada. Velik človek, pa vendar nesrečen.
Imel je sina. ki bi bil uničil njegovo delo. Da bi to preprečil je dal še njega, edinca usmrtiti. In potem življenje na dvoru, na kmetih, boji in zmage in ljubezen. mnogo ljubezni. Knjiga, ki mora prikleniti vsakogar.
Oba romana je poslovenil g. Boris RihterSic.
Naročila naslovite po dopisnici na naslov- Založba »Osta«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prve knjige naAe založbe, tedaj jo naroČite skupaj s to drugo knjigo.
ja neSemu lovstvu. Zanlmhro p* je, da »o
zadnji naSi volkovi mnogo opreznej&i ka^
kor oni v prejšnjih letih. Ne pndejo pred cev in tudi strupa se ne lotijo. Ni izključeno, da ta previdnost izvira iz starosti Bržčas so bili oni v prejšnjih letih ustreljeni volkovi po večini neizkušeni mladiči in samice, medtem ko so zadnji volkovi v naših gozdovih navihani in prebrisani starci. Čez poletje se bržčas skrivajo v obsežnih in pragozdom podobnih gozdovih kneza Auersperga.
Volka samotarja, ki je bržčas tudi ostanek naših volkov, pa zasledujejo že nekaj let na Koroškem v gorovju Dobrača. Veliko škodo je napravil star volk prrd nekaj leti na Štajerskem v bližini Gradca Mnogo je seveda volčje zalege v drugih gozdnih delih naše države.	—
V rudniku mu je zdrobilo nogo
Zagorje, 19 februarja
Danes je prišlo v kisovškem rovu do nesreče. ki samo po ljubeznivem naključju sreče, kakršna včasih tudi rudarja ne zapusti, ni zahtevala človeške žrtve. Tridesetletni rudar Lojze Rogelj tz Toplic, ož&-njen in oče dveh majhnih otrok, je šel zjutraj veselo na delo, a že ob 8. ga je obiskala katastrofa. Ko je z dvema tovarišema vrtal premog, se je iznenada utrgala težka plast, čeprav vsi trije niso opazili nW ti najmanjšega sledu kake nevarnosti. Rogelj je bil na najbolj eksponiranem mestu, pa ga je podsulo tako, da so mu težki skladi zajeli desno nogo in mu jo zdrobili pod kolenom Če bi ne bil dovolj; hiter in priseben, bi ga bila plast kaj lahko vsega pokopala pod seboj, da bi ne bilo zanj več rešitve.
Ko »o ga prinesli \z jame. mu je nudil
prvo pomoč zdravnik Bratovske skladnice, ki je odredil takojšen prevoz v Ljubljano. Ko se je nesrečni oče poslavljal od zaskrbljene žene in dveh jokajočih otrok, so bili vsi prisotni ganjeni od sočutja s hudo prizadeto družino. Zdaj je mož razmeroma dobro zaslužil, ko je dela! v rovu, a poslej za takšen posel ne bo več sposoben. Zaslužek se bo skrčil, izrednih doklad za nezgodo pa po novem pravilniku Bratovskih skladnic ni več. Tako bo nesrečna družina v veliki meri odvisna od usmi'jenja rudniškega ravnatelja, ki uživa sloves zaslužnega katoliškega moža.
SOKOL
Središki Sokol na delu
Sokol v Sred šču ob Dravi je polagal 28. Januarja obračun. Bi je to -'3- občni zbor društva. V uvodu je pnrčital br. t-tarezina poslanico eave-za in zatem počastil spomin med lelom .umrlih članov.
Iz načebiiškega poročila br. JambroviČa se vidi. da telovadi v 10 oddelkih med 1r>0 telovadcev. Naraščaj si je na župnih teminah v Mar boru priboril eno veliko in štiri male diplome, a Udeležili sino se nastopov vseh bratskih društev,, a župni zlet je iz naše edinice po?etilo preko 60 Nratov in pester, ker je uprava dala podjjoro v znesku 1500 Diin, da je udeležba megla biti laka. V okviru domacesa društva emo priredili javni na-eton in akademijo, ki je zelo dobro uspela.
Prosvetar br. Vittori je podal splošno poročilo. ker e*> podrobno poročali predsedniki odsekov. Tajniško poročilo s. Zadravčeve kaže oszromno delo, ki smo med letom izvršili, fraj je bilo prfko 700 dospelih ki odposlanih dopisov. Blagajniško poročilo ki ga je podal br. Doeša, je povoljno, faj nam je samo tombola dala 11.000 Uin čistega dobička. Žal le, da je dolg na SokoLskem domu velik. Za tamburaški odsek je poročal br. Pajek. Zbor pridno vadi in je med letom 1 Škrat naeto p i i. Za sodbo, kn je ediina co-kolska godba v noši župi- je poročal br. Kocjan. Sodelovala je godba pri mnogih prireditvah in ludi na župnem zletu Br. Kocjan je prosil župmega delegata, ki ga pa na občnem zboru ni belo. da godbo prijx>roči bratski m ednicam. Za dramski odsek ?e poročal br. Ban man. Odsek je uprizoril 7 predstav, a mladinski odi^ek 4. Poročilo pevskega odseka je podal starešina br. Culek, ki je pevoivodja. Odsek sodeluje na vseh prireditvah, kjer je primemo. Za novoustanovljeni strelski ois^k je poročal br. Pa;ek. Odi=ek ima danes 30 članov.
Po roroč lih je bila upravi izrečena raz-rešnica. Pri volitvah je bila izvoljena v glavnem dcisedaaija uprava- Zatem .i« poročal podata reši na br. Zadravec o petletki. Posre* čilo se nam je do eoi sanacijo doma. Dolg zna^a okra? 1",0.000 Pen. Za popravilo odra imamo 3a)0 Din; vsota pa je že prekoračena iin bcM5 mor alf še precej dodati. Nabavili smo tri rpostaite in driuro. Kroje smo kompletirali. Razgovorih smo se tudi o tem, kako se bodo navozili na letno telova-^išča otraskai, ki nam jih je dala železniška direkcija brezplačno. Javilo se je dovolj voznikov in delavcev, da se to e kulukom zadeva opravila do pomladi. Članarina je ostala ista in znaša 15 D:ti za telovadce in 24 Din za podporno članstvo letno.
I
Sokol v Rajhenlmrgu je imel 30. januarja
občni zbor. za katerega je vladalo veliko zanimanje. Otvoril je zbor starešina br. Jari-ček in prečital savszno poslanico. Poročila funkcionarjev so pokazala, da je bilo društvo precej delavno. Primanjkuje predvsem vaditeljic za ženske oddelke. Za prvo leto Petrove petletke določeno delo smo B uspehom ab^olvirali. Edina skrb, ki tare nas vse in ki tudi delno ovira še večji razmah, je dola na domu. Društvena uprava je storila zadevno potrebne korake. Pričakujemo na odločilnih me;tih upoštevana in razumevanja naših teženj. Nova uprava, ki so tO sestavili sami telovadci, je nastopma: starešina Jeričpk Blaž. načelnik Šeler Jožko, pod-načslnik Žener Mirko, prosvetar Petelinšek Franci. Mesto načelnice je zaenkrat še nezasedeno. Društvena uprava ho storila notreb no. da v kratkem prevzame to funkc;io primerna članica. Pričakovati \s v tekočem letu večjena razmaha, ker je zaznamovati med članstvom več zanimanja za delo ▼ drušivu in ker <=o se telovadne vrste precej pomnožile Predvsem je opažati porast pri mladinskih oddelkih, kar je zelo razveseljivo. Pri slučajnostih so se ob-avnarale razne zadeve, med dru?im udeležba našeea članstva na vsesokolskem zletu v Pragi, članarina za telovadeče in za ostalo članstvo in druso. Določil pe je program dela v okviru Petrove petletke, katero se naj izvrši v tekočem poslovnem letu. Sestavi] s« je tudi primeren predlo« bratski župni u nravi v presojo. Pred zaključkom zbora 60 zboro> valci zapeli >flej Slovaaic
Knjižili program ZALOŽBE »HRAM" za L 1938-39*
ZALOŽBA »HRAM«
bo Izdala, kakor v lanskem, tako tudi v letošnjem svojem programu šest obStrnlh knjig, prevodov, izbranih iz svetovne literature, v najokusnejši opremi. Prva knjiga izide v aprilu 1938 in nato vsak drugi mesec po ena do februarja 1939. Celoletna naročnina znaša za knjige vezane v celo platno Din 300.— vezane v pol usnje Din 396.— ali v 12 mesečnih obrokih po Din 25.— oziroma Din 33.—. Kdor pa se naroči direktno pri založbi dobi kot nagrado še sedmo knjigo iz naše
tramove knjižnice, vezano v celo platno. Več v p1"03?611111« katerega Vam na zahtevo takoj brezplačno dopošljemo.
ZALOŽBA „HRAM" — Ljubljana
FLOEJANSKA UL. 14.
iazpis,
Gradbeni odbor za zgradbo poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju razpisuje sledeča dela:
1.	težaška in zidarska dela.
2.	tesarska dela.
3.	krovska dela.
4.	kleparska dela.
5.	mizarska dela.
6.	ključavničarska dela.
7.	t-teklarska dela,
8.	slikarska dela.
9.	pleskarska dela.
10.	peča rs ka dela.
11.	tapetniška dela.
12.	parketarska dela.
13.	instalacijo elektrike.
14.	vodovodna instalacija.
Načrti in vsi pogoji so interesentom i-azvkini pri vodstvu drž. meščanske šole v Črnomlju. Rok za stavitev ponudbe do 5. marca 193S.
V Črnomlju, dne 12. februarja 1938.
Gradbeni odbor za postavitev poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju
KONKURZ
Upravi državnih monopolov za tobačno tovarno v Nišu je potreben
mojster-ključavničar
specijalist za izdelavo štanc. — Osebe, ki reflektirajo na to mesto, in ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika § 3. o delu v monopol-skih ustanovah, naj naslovijo svoje taksirane prošnje »Oddelenju za preradu uprave državnih monopola v Beogradu«, najdalje do 1. marca 1938. 1.
Iz pisarne uprave državnih monopolov, Mbr. 1.111/in.
Kavarna in
»CITT« v Zagrebu
se proda ali da v zakup radi preobremenjenosti lastnika z drugimi posli. — Interesenti naj se javijo: HA L L A, ZAGREB — Jurišičeva ulica 18/1.
....................'..-.. ..^..iiuanasMUiiiiife

iautwwHiiiiMMiiittiiitH>iiiiteUrtiiiiua»B»taiHuiuiattaBiBaiiiH
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938
žacetek: 6. marca,
60% ponusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro tajpciškog sajma —
Ueograd — Knez Mihajlova 33/L,
•••;' u»wn i«»H»M«ini iiufi w»wijiin«|Mil|HiWBimilllHi
in častni zastopniki:
In£. G. Tonnies — Ljubljana, Tyrševa cesta 33 — Tel. 27 - 62 ln
Jos. B e z j a k — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 20 - 97.
- ril f n n it fntmnr?nHi|iinBi*mfHn^ HHfiinfnfwwiiHHiwnTTTtiHiftntTtftntn trrtitttJKf fwni miin»tiMirtj-i
oonGCDnnannnon
DRAŽBA
Dne 2fi. t. m. ob 10. predpoldne se vrši Ti sodišču v Radovljici dražba posestva
vložne št. 12-5 in 375 K. O. Boh. Bistrica vpeljano obrtjo. Najnižji ponudek Din ;6.442.—. — Pojasnila daje Dr. KREC VLADIMIR, Ljubljana, Tavčarjeva uL L
Zastopstvo
za bivšo Kranjsko prevzame kavcije zmožen potnik, srednjih let, dobro vpeljan v trgovinah in gostilnah. — Dopise poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro vpeljan«.
aru! zavod v Liubliani sprejme
MLADEGA, TODA V KNJIGOVODSTVU POPOLNOMA VERZIRANEGA
URADNIKA
Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« poti značko »Revizor«.
NAŠ RAZPORED
DOPUST NA MORJU
vzdolž in povprek po Sredozemskem morju
na velikih ndobnih prekooceanskih parobrodih družbe:
„ITALIA" - LL0YD TRIESTINO
»CONTE D1 SAVOIA« 11.—23. m. Genova — Neapelj — Atene — Palestina — Egipt
—	Neapelj — Genova počenši od Din 3.000.—.
»CONTE D1 SAVOIA« 9.—17. IV. Genova — Neapelj — Atene — Rodos — Palestina
—	Neaoelj — Genova od Din 2.880.—
»VTTLC AN 1A« 30. V.—12. VI. Trst — Dubrovnik — Atene — Rodos — Egipt — Palestina — Sirija — Neapelj od Din 2.745.—■. sCONTE BIANCAMANO« 4.—18. VII. K atlantskim otokom: Genova — Algier — Tanger — Madeira — Azori — Lissabona — Gibraltar — Monte Carlo — Genova od Din 4.025—.
»ROMA« 15. VII.—18. Vm. Genova — Neapelj — Palermo — Tripolis — Sirija — Palestina — Egipt — Rodos — Konstanca — Varna — Stambul — Atene — Dubrovnik — Benetke od Din 4.500.—. »CONTE ROSSO« 17.—31. VII. na Levant: Trst — Kotor — Sirakuz — Tripolis — Sirija — Ciper — Rodos — Smyrna — Atene — Zader — Trst od Din 4.140.—. »CON TK VERDE« 10.—20. VIII. Trst — Trogir — Split — Atene — Kandija — Palestina — Rodos — Taormina — Messina — Kotor — Trst od Din 3.565.—. vROMA« 6.-22. IX. Genova — Neapelj — Sirija — Palestina — Egipt — Rodos — Atene — Neapelj — Genova od Din 3.255.—
Informacije: „ITALIA" — TRŽAŠKI LLOYD
mnvim — TRG KR. TOMISLAVA 13.	TELEFON 24048
jgggBBSgSžŽžs^^	:::;:;:v:::&::v::v:-:v:<	:-:-.v:-.-.v.v.-.v:v.-.w.v.-.-...._.-.- • v^.-.v. . ..v.-,..- .-.v
toda kako sivkasia je blazina, ki ni bila oprana z Radionom!
Zato je sklenila: v bodoče bom prala vse svoje perilo z Radionom, ker ljubim blesteče zdravo perilo I Pri kuhanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikoviH mehurčkov, kateri skupno X milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljito operejo. Tako postane perilo bleščeče belo irt se mi? že od daleč pozna, da je bilo oprano z Radionom.
Schichtov
varu|e perilo
Scfccht
RADION
pere sam!
OMB mucu	L>vutm«n,	HTain) .eroJI
■HimnHm a)od«i0»	motorji, tnoikiji	rvnrrwijlTi
Po zelo nlsk! cerH! Ceniki franke!
•TRIBUNA« P. BAT4KL, LJUBIC ANA, Karlovflk* cesta Podružnica: Maribor. Aleksandrova c«eta 'IA.
Le še kratek čas se razprodaja najrazličnejše porcelanasto, stekleno in železno blago
po ponovno znižanih cenah
STROJEGRADBA, ZNANOST O POGONU. ELEKTROTEHNIKA, AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO.
J
BLAGO za
tapecirani e

najnovejše vzorce samo prt
Sever, Marijin trg z

iz konkurzne mase tvrdke
B. ŽILle, Ljubljana
Tyrševa cesta 11-I.
V hod iz Figovčevega dvorišča.
JCJor ogta&ufe
ta napreduje f
DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE M OTOK N TU KOLES 1938,
od 100 ccra do 500 ccm — posebnost: to-di mali ARDIE 125 ccm opremljen. % akumulatorjem, dvojnim izpuhom tar * BOCH {ilgnalom.
ogrodje, močnejši motor ter pojafeno r«
mo.
350 ccm in 500 ccm — najnovejši na trgu, je znano vodeče motorno kolo, opremljeno s prestavami na ročno in nož
no poslugo ter amerikanskira &COLUM-BUS motorjem.
100 ccm. 120 ccm in 150 ccm — nova konstrukcija 1938 ima. nižje ln še močnejša
ARDIE DIAMANT H O R E X
J. PRAPROTNIK,
TRGOVINA MOTORJEV, KOLES IN ŠIVALNIH STROJEV
DOMŽALE.
tBBSaHSgSBjfr.

Pred obsevanjem ta m nego kože uporabljajte »ENGADINA«-kremo
SVOJI aeti
"'"Zil TU čemernih n>eM=g Hanau „
SSot svojih otrok^
^mki prav tako pa tudi
prt	„„ SIEMENS D- D
JUGOSLOVESSKO	Aleteandra	8
B-ov^vaul.1
Kralja , .
S'i „
Brankova 30- ^^
AEG UNION. ■'"S061® dru6tvo. Zagreb, Kara^eva ul. X.
RAZPIS
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR-MATICA, razpisuje natečaj Ba izdelavo osnove sokolskega doma v Mariboru.
Natečaj je jugoslovenski in se ga lahko udeleži vsak jugo-elovenski državljan.
Razsodišče: JL Dr. Fornazarič Slavko, odvetnik in starosta sok. društva
Maribor-Matica. 2. Lenard Rado, veletrgovec in načelnik gradb. odseka sok. dr. Maribor-Matice.
8. Ing. Baian Jože, načelnik gradb. ods. mestne občine mariborske. 4. Ing. Bevc Ladislav, mestni svetnik v Ljubljani. 6. Končnik .Maks, mestni stavbenik in župni tehnični referent v Mariboru.
6. Mačus Franjo, uradnik mestne hranilnice v Mariboru in EL pod-
starosta sok. društva Maribor-Matica. 1. Ing. arh. Mušič Vladimir, mestni gradbeni svetnik v Ljubljani.
8.	Ing. šlajmer Vladimir, pooblaščeni stavbenik v Mariboru.
9.	Ing. Vanek Ivan, višji teh. svetnik sreza Maribor 1. br.
Namestniki :
1.	Ing. arh. Jelene Jože, pooblaščeni stavbenik v Mariboru.
2.	štukelj Leon, sodnik v Mariboru.
8. Pertot Peter, tehnični uradnik mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Nagrade:
1.	Din 5.000.—.
2.	Din 3.750—.
3.	Din 2.500.—.
Poleg tega še Din 3.750.— za odkup nenagrajenih del.
Dela se morajo predati v pisarni g. dr. Slavka Fornazariča
v	Mariboru, Marijina ulica št. 14, najkasneje do 19. maja 1938. do 12. ure.
Podrobna pojasnila in program se dobi pri blagajni »Putnika«
V	Mariboru, mestni grad.
V MARIBORU, 18. februarja 1938.
GRADBENI ODSEK SOK. DRUŠTVA MARIBOR-MATICA.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENiK
Dobro vpeljano trgovino ■
$eCe$nino
dam v zakup ali prodam radi bolehnostL Potrebni kapital Din 300 do 500 tisoč. Event. se odstopi samo polovični delež. Ponudbe pod »Lepa eksistenca« št. 2071 na oglasni oddelek »Jutra«.
Kovinaste krste
naročajte prt tzde-lovatelju, kjer so za 50% cenejše!
Maks U S S A R — Maribor
Nič več plešavosti! Javne zahvale!
»MORANO« sem rabil, pa vam z veseljem javljam, da so mi začeli rasti novi lasje. »MORANO« še dalje uporabljam, a vam od srca hvala!
Fiirst Josip, Koprivnica,
»MORANA« je pri meni pokazala odličen rezultat. Sem
popolnoma zadovoljna,
Ndjlč Ljubica, Niš, Jadranska 1.
Z »MORANO«, vodo za lase. sem zelo zadovoljen. Priporočam jo povsod in vsakemu, a vam hvala.
Luka Klisič, Nikšič.
»MORANO« sem uporabljal. Ves sem srečen, a vam najlepša hvala, ker so mi lasje zopet porasli.
Vujo Arič, Vir.
"MORANA« je izpolnila svojo nalogo. Na sebi sem jo preskusil.
Blaž Karadjinovlč, učitelj, Biočevo.
Pred vsem se Vam zahvaljujem in sem jako zadovoljen, z uporabo »MORANE« mi že rastejo zopet mladi lasje.
Vujovič Manojlo, čačak.
Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 27. t, m.
Zanesljiv
vodič

ililllllililHiiliiilM
(tepihe) od din 15.—. predposteljnike od din 28.— naprej, preproge velike od 160.—, kokosove tekače, zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago
za prevleke pohištva nudi veliko izbiro najceneje nova špecijalna
trgovina
Ft L Gotica? Ljubljana, sv. Petra c. 30.
Pregrinjala kot zastore izgotavljamo takoj po nizki ceni !
BBlliiMiMIIIM^
P0SETITE
2. MEDNARODNI SALON AVTOMOBILOV
V BEOGRADU 5.-—15. MARCA 1938
Največja izložba avtomobilov v Jugoslaviji do danes. Sodelujejo vse svetovne tvcrnice V znamkah in modelih, kateri še niso bili zastopani v naši državi.
Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Beograd, Sajmište. — Telefoni 28-526. 2S-802, Poštanski fah 538,
ZhHTEVHjTE
BRE5PLACNI P0DUCNI
CENIK
NAJPOPOLNEJŠIH
GLASBILA
IAJVECJE DOMAČE 5TR0CNE TVRTKE
F.5CHNEIDER
KR. DV0R5KI DOBAVI T EL3
ZAGREB
NIKOLIČEVA 10
Novost! Patent!
Nekdaj so se mučili pri čiščenju PARKETA ln odpravljanju madežev iz parketa z jekleno žico.
Danes vse to opravlja »ROBOT« z jeklenim tekočim trakom.
ROBOT Vam prihrani mnogo časa, truda ln denarja.
ROBOT Vam čisti voščena kakor tudi s prašnim oljem namazana tla.
ROBOT je poceni, trajen, domač. Zanj jamčimo. Naročite ga pri
»ROBOT« d. z o. z., LJubljana
Pražakova 8 — Telefon 35-54
KOH I NOOR
potnice so
ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI in NEPREMOCLJIVE
Zahtevajte povsod zajamčene potnice!
»Jugoslavija
«
največja domača delniška zavarovalna družba
zavaruje: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, automobile In živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubljani — Aleksandrova c. 11 in G os posvet« ka c. 4, in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu.
Ravnateljstva v LJubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu.
Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po celi državL
Pojasnila daje
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15, in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva.
Cfriamant
PLETILNI STROJI
najnovejše konstrukcije poznano kvalitetno delo.
Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov
ADOLF F f) H R
LJUBLJANA
Masarykova c. 19.	Tel. 20-60
7A ZIMO...
Šl KLAVIRSKE jg HARMOMIKE
!M ODt>i«4go
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALO&l
MEIMEL« HEROLD - -
rvcsNict &iess'<.. MARIBOR st. 1 0 t
NARODNA
ISKARNA
UU&L3ANA
KNAFUEVA 5
&VR$[JJ h VSB VRSTE TIS KOV Tfl PREPROSTE /A NAJFINEJŠE
f
Naročniki , Jutra' so zavarovani za 10.000 Din.
TCL.I
2 951
AHVALA
Svojo zemeljsko pot je dovršil v 78. letu naš blagi atek, gospod
JOSIP MEŠIČEK
NADUCITELJ V POKOJU
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 21. februarja ob 15.30 iz kapelice na pokopališče na Pobrežju.
Maribor, Zagreb. Jesenice, dne 19. februarja 1938.
RODBINA MEŠIČEK
Cunje
urojaS&e odrezfee star papr teKstTne olpadk jvčjo »orno govejo d: fco (aravco> - Kupi vs fco množluo akbeite1 vlarihol OiavsKa ul 1
VINO
graščinsko sortirano, partija ugodno naprodaj. J. Glojnarič. Zagreb, Mrazovičeva 7.
1961
Vsem, ki so nam izrazili sožalje in tolažilne besede nad bridko Izgubo našega ljubljenega sina, brata in svaka, gospod;t
MIRKA ROČAKA
poruenika trgovske mornarice,
ki je izgubil svoje mlado življenje pri reševanju drugih v morju blizu Anglije, se prisrčno zahvaljujemo.
ŽALUJOČA RODBINA
f
'ritum.
Eff- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
Jv.lMteLruajJLp.21
Umrl je naš predragi oče
IVAN ILAŠ
POŠTAR V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 21. februarja 1938, ob 11. uri dopoldne.
VAČE, dne 19. februarja 1938.
ŽALUJOČI OTROCI
ZAHVALA
Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja in veliko pozornost, ki smo je bili deležni ob nenadomestljivi izgubi dragih nam pokojnikov
JURAJA ANTIČEVIČA ANTONA ANTIČEVIČA
izrekamo v imenu vsega sorodstva najgloblje občuteno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gornjelogaškemu gospodu župniku Skubicu Antonu za podelitev poslednjega sv. zakramenta pok. Juraju in za vso izkazano naklonjenost in vodstvo pogreba. Dalje se zahvaljujemo Sokolu Gor. Logatec, tuk. županu g. Puppisu, notarju g. Mrevljetu Arturju, g. dr. Krašovcu Cirilu, zastopnikom finančne kontrole, carinskega urada, tuk. sodišča in ostalih uradov, vsem prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih dnevih, vsem, ki so v tako velikem številu kropili in spremili pokojnika do groba in pokrili gomilo s številnimi venci.
ŽALUJOČI OSTALI
TOVARNA HRANILNE STROKE
z dobrim prometom; lastna stavba in zemljišče, se proda. — Eventuelno se sprejme družabnik. — Ponudbe pod: »Zelo ugodno 15.610« na ogl. odd. lista.
KORESPONDENT
in KNJIGOVODJA
velike Industrije, samostojen, obvlada per-fektno slovenski, srbohrvatski, nemški, dobro pa še 4 tuje jezike, v neodpovedanem roku. želi menjati mesto. — Dopise pod »Hiter stenotipist« na ogl. odd. »Jutra«.
i tnuitimniuntimntiTi tiimmitmnill nntlinfRIfnitnMMnnnfRnRMHHHnHHHMMNBnHBHHMBMnBHnnV
ovl I rA-v.	1 < i
■J{tTJij\\iJiJ\\iJ/j-uJ/M,

Težke in poltežke
KONJE
za delo z garancijo, dobavlja pod ugodnimi pogoji
E. VAJDA — ČAKOVEC Medjimurje
telefon 59. 60, 33. Večje količine stalno na razpolago v lastnih stajah.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje, gospe
MARIJE BABNIK
vdove GRUNT AR, roj. ARRIGLER
Izrekamo iskreno zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo prevzvišenemu gospodu nadškofu beograjskemu dr. J. Ujčiču, ki je blagovolil blagosloviti zemske ostanke naše drage pokojnice ln jo spremiti do groba, ter šempeterski duhovščini za vodstvo pogreba, in p. Lederhasu za zadnjo tolažbo. Posebno zahvalo dolgujemo tudi g. prof. Mariji Wessnerjevi, gg. zdravnikoma dr. Misu in dr. Heferleju, kakor tudi čč. sestram sv. Križa in bolniškim sestram za njihovo skrb in požrtvovalnost, da bi pokojnici olajšali trpljenje. Prisrčna hvala gospejinemu društvu »Jožefišče« in ostalim društvom kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti Vsem bodi Bog plačnik!
LJUBLJANA, dne 19. februarja 1938.
Žalujoči ostali.
.Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja sa konzorcij ♦Jutra*, Ribuikar	Narodno tiskarno d. A kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vi ? Ljubljani.