Politicen list za slovenski národ. P» p o iS ti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl, za pol leta 8 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en' mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1i'J6. uri popoludne. Štev. Í2T3. V Ljubljani, v soboto 28. novembra 1885. T.etiilîv XIII. «s— Okrožnica *) Njih Svetosti po Božji previdnosti Papeža Leona XIII. o krščanski uravnavi držav. Vsem častitljivim bratom patrijarhom, primatom, nadškofom in škofom katoliškega sveta, v milosti združenim s sv. stolom, Papež Leon XIII. Častitljivi bratje! Pozdrav vara in apostol j ski blagoslov! Čeravno si cerkev, neminljivo'delo usmiljenega Boga, sama po sebi in po svoji natori za zveli-čanje duš in zadobljenje nebeške sreče prizadeva, podaja vendar tudi v časnih zadevah iz lastnega nagiba toliko in takega dobička, da bi večega ne mogla donašati, če tudi bi bila v prvi vrsti in posebno v varstvo časne sreče postavljena. Kamorkoli se je cerkev razširila, tam je v resnici vedno vse spremenila ter ljudsko nravnost z nekdaj nepoznanimi čednostmi obogatila in prenovila: tako, da so se odlikovala vsa ljudstva, ktera so vanja stopila, s krotkostjo, pravičnostjo in slavnimi deli. In vendar se že od nekdaj cerkvi očita, da si je navskriž s koristmi države in da tej ne more niti toliko koristiti, niti jo toliko proslaviti, kolikor dobro uravnana država po svoji naravi in po svojem bistvu doseči skuša. Znano je, da so bila že v najprvih početkih sv. cerkve podobna krivična mnenja o kristijanih razširjena, da so bili sovraštvu in nevošljivosti izpostavljeni, češ, da so sovražniki države; očitalo se jim je takrat kar meni nič tebi nič, da so oni zakrivili vse zlo, ki je zadevalo državo, ko je vendar v resnici Bog, maščevalec hudobij, pravične svoje kazni pošiljal nad kri-vičnike. Taka nesramna opravljanja so po pravici oborožila duha sv. Avguština ter mu ostrila perô, ko je vzlasti v svoji knjigi o „državi Bežji" (de civi-tate Dei) osvitljeval vpliv krščanskega uka v razmerah do države tako prepričevalno, da se je zdelo, kakor bi ne bil toliko branil kristijanov svojega časa, marveč kakor bi bil za vse čase zmagal te napačne obtožbe. Vendar žalostna pohlepnost po enakih obtožbah in obdolženjih ni počivala in mnogi ljubijo vsikdar zajemati si pravila življenja iz druzih virov, kakor iz naukov, ktere odobrava katoliška cerkev. Da, v najnovejših časih se je jelo širiti, veljavo dobivati ter skoraj povsod vladati neko „novo pravo", o o kterem pravijo, da je pridobitev naprednega časa ter da je vzraslo iz razširjajoče se prostosti. Pa kolikor se je že tudi poskušalo, vendar je le gotovo, da ni najti boljega načina državo uravnati ter vladati, kakor je oni, kteri izvira sam po sebi iz evan-geljskih naukov. Zato se nam zdi velike pomembe in prav strinjajoče se z apostoljsko našo službo novo nastala mnenja o državi s krščanskim naukom primerjati. Na ta ¡način upamo vzroke zmot iu dvomov zatreti, prepričani, da bodo vsi v luči vzhajajoče resnice spoznali ona vzvišena pravila prav živeti, kterih se imajo držati, kterim imajo slediti. Ni težko pokazati, kakošna da bi postala državna uprava, če bi se človeška družba dala voditi po krščanskem modroslovji. človeku je že prirojeno v družbi živeti, ker tega, kar mu je najpotrebnejše k življenju, kakor tudi omike duha in srca ne more došeči v samoti. Zato je previdnost božja določila, da se tak rodi, ki naj se druži iu edini z drugimi in sicer v zasebnem, domačem ter v družabnem življenji, ker le na ta način si more vse oskrbeti, kar mu je za življenje potrebuo. Ker pa ne more nobena družba ostati brez poglavarja, kteri vspešno in enakomerno naganja posamezne ude v dosego skupnega namena, zato je potrebna družabnemu človeškemu življenju avktoriteta ali veljava, ktera je vodi; avktoriteta, ktera pa ravno tako kakor družba sama izhaja iz natore in zato od Boga samega, njenega pričetnika. Iz tega pa sledi, da je ni oblasti, razun od Boga; kajti Bog sam je resnični in najviši Gospod vseh stvari, kteremu ima vse podložno biti, ter mu služiti, tako, da tisti, kteri imajo pravico vladati, ne dobe te pravice od nikoder drugod, kakor od Boga, najvišega vladarja. „Ni je oblasti, kakor od Boga." (Rim. 13, 1.) Vendar pa vladarska oblast sama po sebi ni navezana na kako posebno obliko; naj je taka ali taka; da le koristi ter pospešuje splošno blagostanje. Vladalci pa se morajo, naj so predpostavljeni taki ali taki državni upravi, ozirati na Boga ter ga pri vladanji države imeti za vzgled in najvišo postavo. Kakor je namreč Bog v vidnem svetu vstvaril nižja bitja, da na kak način razodevajo natoro in delovanje božje ter vodijo k skupnemu nameuu, prav tako je hotel postaviti v družabnem življeuji oblast, v kteri naj bi se nekako upodobljala moč in previdnost božja nad ljudmi. (Dalje prih.) *) Ako bi kdo tii pa tain želel, da bi se „enciklika papeža Leona XIII." v posebnih odtisih izdajala in natisnila, prosimo, da se brez zamude takoj oglasi. Vr. ..Siulst. Post" pa dolenjska volitev. V Mariborskem konservativnem listu „Süd-steierische Post" nahajamo v 94. štev. dne 25. t. m. članek, kteremu se moramo tembolj čuditi, ker izvira, kakor vredništvo v opazki omenja, od odličnega spodnje-štajarskega somišlenika. Pred kakim letom je nek Mariborsk dopisnik kranjskim državnim poslancem očital skoraj ravno iste reči; v „Slovencu" so bile že takrat točko za točko zavrnjene in po-jasnene, zato je tem čudneje, da jih zdaj iz nova ponavlja mož, ki je po zagotovilu omenjenega lista „odličen" politikar. Ta odlični narodnjak je pa do zdaj ali ves čas spal, ali pa se s politiko ni nič pečal in poročil o naših političnih razmerah doma in na Dunaju ni bral, ker bi sicer nikakor ne mogel pisati tako goropadnih in skoz in skoz neresničnih reči. „Odlični" soraišlenik lista „Südsteierische Post", s kterim se pa vredništvo samo v mnogih rečeh ne vjema, kakor zatrjuje v opazki, očita državnim poslancem kranjskim, da jim je skoraj popolnoma zginila zavest skupne zveze z drugimi slovenskimi poslanci, da ne sega dalje kakor do Save in do Ljubela, da so jim štajarski in koroški Slovenci tujci. To trditev hoče dokazati s tem, da vpraša, kteri kranjski poslanec je pač pritrjeval dr. Vošujaku, ko se je v državnem zboru potegnil za koroško Slovence? Dalje trdi, da noben kranjski poslanec ni šel s štajarskimi slovenskimi poslanci, kadar so kake spomenice ali pritožbe izročevali ministerstvom, in da se jugoslovanski klub samo zarad tega ni osnoval, ker so se mu proti vili kranjski državni poslanci, ki so že seboj na Dunaj prinesli sklep, da temu klubu ne smejo pristopiti. „Odlični" mož pač ne vč, kaj trdi in piše. On ne ve, kaj se je v državnem zboru od leta 1879 sim godilo; ko bi bil bral stenograiičua poročila državno-zborskih sej, ali ko bi bil čital samo posnetke teh poročil, kakor jih prinašajo vsi slovenski listi, bi bil videl, da se za koroške Slovence ni potegnil samo dr. Vošnjak, ampak da sta se pred njim in za njim skoraj v vsakem govoru pri glavni budgetni obravnavi tudi poslanca Klun in dr. Po-klukar prav odločno potegovala za koroške, štajarske iu primorske Slovence, in da je čisto neopravičeno in rekli bi skoraj nesramno od g. pisatelja trditi, da narodna zavest kranjskih državnih poslancev sega samo do Save in do Ljubela. In ko bi se bil g. pisatelj pobrigal za to, kar se je letos godilo v državnem zboru, bi se bil prepričal, da se je tudi v adresni debati poslanec Klun veliko bolj oziral na skupne slovenske zadeve, kakor pa g. profesor Šuklje, ki je pa v njegovih očeh vzor slovenskega poslanca. G. pisatelj kranjskim državnim poslancem dalje očita, da niso nikdar svojih štajarskih tovarišev spremili k ministrom, kadar so imeli kake želje ali pritožbe, da se menda zarad njih (?) slovenski poslanci med seboj ne morejo tesneje zvezati, in da so oui zabranili osnovo jugoslovanskega kluba. Najprej naj omenjam, kar je bilo tudi citati po vseh slovenskih listih, in bi toraj tudi „odličnemu" gospodu ne moglo biti neznano, ako on sploh kaj političnih reči bere, da so naši državni poslanci res seboj prinesli nektere sklepe tukajšnjega izvrševal-nega odbora, da pa ti sklepi niso zadevali samo naših domačih razmer, ampak da se je tudi že pri teh obravnavah in sklepih povdarjala vzajemnost vseh Slovencev in v dotični vladi izročeni spomenici priporočala enakomerna skrb za vse slovenke dežele. To je nov dokaz, da se kranjskim rodoljubom ne more očitati samopridnost, kakoršno jim podtika „odlični" pisatelj v „Siidsteierische Post". Dalje je vsem, ki politična poročila čitajo, tudi to znano, da so bili naši slovenski poslanci precej prvo leto, ko se je osnovala sedanja večina državnega zbora, osnovali med seboj posebno tesnejo zvezo ali zadrugo, ki obstoji tudi še dandanes. Ako g. pisatelj tega ni vedel, naj bi bil molčal, ne pa samega sebe smešil s trditvijo, da se Slovenci še v poseben pododsek ne morejo zbrati. V tej zvezi so se vse skupno slovenske zadeve obravnavale in so je vkrepalo in sklepalo, kar se je zdelo potrebno. V splošnjih narodnih zadevah so tudi vsi slovenski poslanci skupno ravnali in se skupno podajali k ministrom, kadar so se n. pr. tirjale slovenske pa-ralelke za gimnazije v Mariboru in v Celji, slovenski učni jezik za pripravnico v Mariboru itd. Ako „odlični" pisatelj tega ni vedel iz naših domačih listov, naj bi bil vsaj vprašal bivšega poslanca g. dr. Vošnjaka in barona Gitdelna, ki bi mu bila vse to potrdila, da ne bi bil tako neresničnih reči trdil v svojem spisu. Tudi to ni res, da se jugoslovanski klub zarad tega ni osnoval, ker so se mu kranjski državni poslanci protivili. O jugoslovanskem klubu bi se moglo le govoriti, ako bi se med seboj zvezali vsi zastop- iiiki jugoslovanskih dežel. G. pisatelju, ki hoče tako merodajno govoriti o naših razmerah, pa vendar ne bi moglo neznano biti, da dalmatinski poslanci nečejo posebnega jugoslovanskega kluba. Brez Dalmatiucev bi zamogli pa Slovenci osnovati samo slovenski klub, ker moramo dr. Vitežiča, ki nastopa tudi isterske Slovence, šteti k slovenskim poslancem. Takega kluba pa naši kranjski poslanci zarad tega ne marajo, ker nečejo ljudem v posmeh hiti, kakor južno-tirolski ali Coroninijev klub. In večjega pomena bi samostalna zveza slovenskih poslancev pač ne imela, ker bi štela komaj tucat udov, in se nikakor ne more primerjati češkemu klubu, ki ima G6, ali poljskemu, ki ima 54 udov. Zakaj nobeden slovenski poslanec ni bil izvoljen v železnični odsek, je bilo v „Slovencu" že povedano, in g. pisatelj to ravno tako dobro ve, kakor mi, ali bi po svojem poklicu vsaj moral vedeti. Očitalo se je, da se je to zgodilo, ker se slovenski poslanci o tem med seboj prej niso dogovorili. Nam se pa dozdeva, da je to le prazen izgovor; za tako porazumljenje ni treba dolgih obravnav, kjer vlada dobra volja. Tudi pred klubovo sejo bi bil tak dogovor mogoč, ko bi bilo šlo za to, da naj se voli en Slovenec v železnični odsek. Ali gospodje so drugače sodili; ko se je omenjalo, da naj se zastopnik v železničnem odseku izbere izmed 8 poslancev kranjskih, sta isto tirjala dva Goričana za-se in dva Štajarca zopet za-se. Nihče se ni hotel vdati; Slovenci so toraj iz svoje sredine imeli tri kandidate: g. Obrezo, g. dr. Tonklia in g. Vošnjaka; glasovi so se med njimi cepili in nobeden ni dobil potrebne večine. Da se je to mesto v prvi vrsti spodobilo poslancem iz Kranjskega, je razvidno ne samo iz njih števila, ampak tudi zarad novih železnic, ki jih med vsemi slovenskimi deželami Kranjska najbolj potrebuje, pa druga kandidata tega nista hotela pripoznati in odjenjati, zato so se konečno vsi obrisali. Namesto da g. pisatelj krivdo zavrača na kranjske poslance, naj bi toraj raje spoznal: mea culpa, mea maxima culpa! Kar „odlični" gospod piše o eksekutivnem odseku državnega zbora, zopet priča, da ne pozna podlage, na kteri je sostavljen ta odsek. Ta podlaga niso razne narodnosti, ampak dežele, oziroma deželne skupine, ker glavno načelo sedanje večine državnega zbora tudi ni narodnost, ampak avtonomija (samouprava) dežel. Skupino slovenskih dežel zastopa v tem odseku grof Hohenwart, kteremu seveda „odlični" pisatelj očita, da je zastopnik kranjski, ne pa zastopnik slovenskega ljudstva, da toraj od njega v narodnih rečeh ničesa ni pričakovati. Ko bi tudi res bilo, da se grof Hohenwart sam za naše narodne potrebe ne briga, kar pa ni, bi n&m bilo to le v tem slučaji na škodo, ako bi odsek sam od sebe sproževal razne zadeve, ki naj se jemljejo v razpravo. Potem bi morda kdo smel tožiti: V eksekutivnem odseku nimamo moža, ki bi se naših potreb spominjal in jih odseku na srce pokladal. Toda g. pisatelj bi moral ravno tako dobro kakor mi vedeti, da v eksekutivnem odseku pretresajo in sklepajo, kar jim iz raznih klubov v pretres in sklepanje izroče. V klubu toraj je kraj, kjer se vsaktera važna zadeva sproži in kjer se potem, ako je treba, klubovim pooblaščencem za eksekutivni odbor priporoča, da naj za njo pridobe tudi pritrditev eksekutivnega odbora, oziroma podporo drugih prijaznih klubov. Zastopniki kluba so zavezani reč v eksekutivnem odboru spraviti v razgovor in je v smislu klubovega sklepa zagovarjati. Da pa grof Hohenwart ni ravno slab zagovornik reči, kterih zagovarjanje prevzame, tega mu tudi najhujši nasprotniki njegovi ne morejo odrekati. Poleg njega sedi v eksekutivnem odboru za Dalmacijo dr. Klaič, ki tudi naše slovenske zahteve dobro pozna in čuva nad tem, da se v eksekutivnem odseku s potrebnim povdarkom pretresajo. Ker Tirolsko zastopa baron Giovanelli, bila je samo Bukovina brez zastopnika in zato se ne moremo čuditi, ako je eksekutivni odbor dovolil, da sme iz Hohenwartovega kluba k dosedanjim zastopnikom priti še zastopnik dežele bukovinske. „Odlični" gospod pisatelj se obširneje peča z dolenjsko volitvijo, in med drugim trdi, da ni ravno napačno, ako kak poslanec hlepi tudi po mastni državni službi, da naj toraj g. Hren ne zapusti državne službe in da se tudi g. Šuklje ne more obsojati, ako hoče višjo stopnjo doseči. V opravičenje svoje trditve se sklicuje na grofa Hohenwarta, ki je tudi v državni službi, in na dvornega sovetnika Lienbachfirja. Toda primera s Hohenwartom je šantava; Hohenwart ima dostojanstvo ministrovo in ni nobenemu odgovoren kakor cesarju, primero z Lienbacherjem pa bi bil gosp. pisatelj raje opustil; ravno Lienbacher je žalosten dokaz, da ni dobro voliti uradnikov. Sam na sebi izvrsten in silno spreten mož je delal vendar precej prva leta hude zapreke večini državnega zbora, ker mu ni pripomogla k tisti visoki službi, ktere se je nadejal. In ker je zlasti dolžil Hohenwartov klub, da se je premalo pobrigal za to, da bi bil kdo izmed njegove srede — ali prav za prav g. Lienbacher — postal justični minister, pripravil je konservativne Nemce, da so večinoma stopili iz Hohenwartovega kluba in osnovali lasten klub. Ker pa tudi tam ni dosegel, kar je želel, popustil je tudi ta klub in samotaril ter v marsikteri zadevi motil in begal večino državnega zbora. In pri vsem spoštovanji, ki ga imamo za osebne lastnosti g. dvornega sovetnika Lienbacherja, bi vendar nikdar ne želeli, da bi si ga v političnih reččh kteri naših poslancev za zgled vzel. Nam je pač vse eno, ali „odlični" gospod pisatelj profesorja Sukljeja hvali ali graja; nikakor pa ni pošteno od njega, da je vedoma toliko laži nakopičil v svojem spisu in tako neopravičeno na-tolceval državne poslance kranjske, samo da bi svojega junaka svetu pokazal v tem lepšem svitu. Pravimo „vedoma", ker mora biti vse, kar smo pisali, vsakteremu znano, ki se s slovensko politiko peča, zlasti pa še človeku, ki o naših razmerah v javnih listih piše. Iz srca na obžalujemo razloge, iz kterih si g. pisatelj želi, da bi bil g. prof. Šuklje vnovič izvoljen. „Odlični" gosp. pisatelj vidi v tem velik dobiček za našo splošnjo reč, ker bi vsled tega počil obroč, ki je dozdaj skupaj držal kranjske državne poslance, kteri so dozdaj vganjali zgolj kranjsko, pa se niso mogli vspeti do splošnjo-slovenske politike. Gosp. pisatelj v tem prav sodi, da bo po volitvi Šukljejevi raztrgana edinost, ki je dozdaj vladala v naših političnih krogih, in že predvčerajem smo omenjali, da je jazpad našega narodnega kluba skoraj gotov; da bi bil pa razpad narodne stranke slovenske na Kranjskem v splošnjo korist, kaj tacega more trditi ali misliti le politično otroče. Ali mar g. pisatelj res pričakuje, da bosta dva, ali recimo, trije štajarski slovenski poslanci pri vladi za štajarske Slovence kaj pridobili, ali da bo Goriški ali Tržaški ali Isterski poslanec kaj opravi!, ako bode zastopništvo Slovencev na Kranjskem razdvojeno in vničeno? Dobro naj si zapomni, da od njega tolikanj zaželjeno razrušenje sedanjega narodnegazastopništva kranjskega bode imelo za druge slovenske dežele in zlasti za Štajarsko veliko slabeje nasledke, kakor za deželo kranjsko. Složnost vseh slovenskih državnih poslancev, ki se je pri raznih prilikah vladi nasproti razodevala, o kteri pa gosp. pisatelj seveda nič ne ve, bi polagoma vsem našim deželam pridobila pravice, za ktere se že toliko let vojskujemo. Kakor hitro pa nesloga v naše kroge prodere, se vlada ne bode več ozirala na nas in bode zlasti na Štajarskem ostalo pri starem, ali se pa še na slabeje obrnilo, ker nemško-liberalna svojat nikjer tako hudo ne pritiska in tako strastno ne razsaja, kakor ravno na Štajarskem. Zato pa noben narodnjak ne more priporočati, da naj se srdita vojska, ki je dolenjsko stran delila v dva sovražna tabora in med narodnimi volilci rodila spridenost, kakoršne prej nismo poznali, še nadaljuje, ali pa celo raztegne v druge kraje naše dežele, da naj se zopet ponovi žalostna prikazen leta 1873. To je menda sprevidilo tudi vredništvo Mariborskega nemškega lista, ker je dotičnemu članku pristavilo opazko, da je v nekterih rečeh drugačnega mnenja. Še bolje bi bilo pa ravnalo, ko bi ne bilo sprejelo članka, ki jako malo diči „odličnega" gospoda pisatelja in nima druzega namena, kakor Dolenjcem priporočati kandidaturo gosp. prof. Šukljeja. Dolenjski volilci bolje poznajo g. profesorja, kakor pa g. dopisnik v „Sudsteierische Post", ki razodeva tako goropadno nevednost splošnjih političnih razmer, pa menda še veliko slabeje pozni razmere na Dolenjskem. Dolenjci vedo, koga se imajo pri bodoči volitvi držati; oni tudi niso gluhi za dobre svete, toda kdor jih jim hoče dajati, mora biti vse drugačen mož, kakor „odlični" gospod, ki se je za g. profesorja oglasil v Mariborskem nemškem listu. Politični pregled. V Ljubljani, 28. novembra. Notranje dežele. Presvitli cesar okrajšal je letos svoje bivanje v Godollo za nekaj časa in se je že povrnil na Dunaj, kjer je takoj ministra zunanjih zadev, grofa Kalno-ky-ja, k sebi poklical na posvetovauje. Zguba za zgubo, ki so jo Srbi na bojišči v teku poslednjih dni imeli, je prekrižala menda avstro-balkansko politiko v marsičem in bo treba za ta čisto novi položaj tudi čisto novih političnih ukrepov. Avstrijski vpliv se mora v Srbiji tudi še nadalje ohraniti in bode zarad tega Avstrija morala prevzeti nehvaležno in neprijetno nalogo tepeno Srbijo braniti, da se ji ne bo prehudo godilo, kedar se bo mir sklepal. Za osobo kralja Milana se pa Avstrija menda ne bo preveč pulila; vsaj tako se čuje, da se bode tukaj napravil strog razloček med koristmi, ki se dotikajo srbske dežele in onimi, ki so kralja na led speljale. Oe bi se primerilo, da bi se ga Srbi želeli znebiti, se Avstrija menda ne bo veliko zanj potegovala, ker Avstrija izvestno ni Milanu svetovala, da naj gré nad Bolgare, ko je njegovi državi 25 milijonov posodila. Milan je to delal na svojo roko in kakor sije juho osolil, tako bode moral zavžiti. Predpreiskava proti poslancema Starčeviva in Grzanicu je dognana in se je sedaj proti obema pričela redna preiskava na podlagi zatožbe nasilstva, ker sta hotela bana v deželnem zboru prisiliti, da bi bil preklical, kar je govoril. Omenjena dva poslanca prisiliti sta ga hotela k preklicu z besedami in dejanjem, ker ga nista hotela poprej iz dvorane spustiti. Iz preiskovalnega zapora ju niso izpustili ; pravijo , da se boje, da bi zatoženca zagroženega dejanja bodisi v deželnem zboru, ali pa na ulicah ne ponavljala. Proti temu sta se oba zatoženca pritožila na bansko sodnijo. — Prav enaka preiskava pričela se je proti poslancu Kumičiču, le s tem razločkom, da so ga pustili prostega. V srbskem klubu, kteremu je bil za podpredsednika izvoljen Vaso Gjurjevič, pričeli so nabirati za ranjene Srbe. Takoj prvo uro imeli so 500 goldinarjev podpisanih. Vnanje države. Grdo vreme je pač jako vgodno, da se ga je tepeni srbski kralj poslužil za izgovor, da želi premirja. V resnici je bil pa tudi on sam, ki je velesile naprosil, da naj premirje predlagajo, kar so tudi storile. Da ga Bolgari še niso sprejeli, je menda vzrok, ker jim je ta sovet došel ob meji stoječim v šifrirani depeši, ktero so pa Bolgari zavrnili, držeč se načela, da šifriranih depeš sploh ne sprejemajo. Iz tega vzroka razjasnuje se tudi vče-renji srbski poraz pri Pirotu in se je pač nadjati, da je to poslednja lavorika, ki so jo Bolgari v zmagoslavni venec svojega junaštva vpletli. Avstrija, vidoč, da Bolgari le ne nehajo za Srbi pritiskati, jela je pozvedovati po pravem vzroku. Ko ga je izvedela, ukazala je takoj svojemu zastopniku na srbskem dvoru, grofu Khewenhiillerju, da naj se nemudoma poda v bolgarski tabor, kjer naj sporoči ukrep velesil, kar je avstrijski zastopnik tudi takoj storil. Bolgarski knez je rekel, da bo še le na srbski meji v premirje dovolil in je ostal tudi mož-beseda. Srbje so se sicer obupljivo postavili ob meji v bran naskakovajočim Bolgarom, toda nič ni pomagalo ; umakniti so se morali proti Pirotu, kjer so jih Bolgari zopet z bajonetom v roki prepodili. Poleg junaštva mora se bolgarskim junakom nedvomno tudi ogromna sreča pripoznati. Naj bi se le preveč ne zanašali na njo ! Sreča je opoteča. Naj bi pač vrli Aleksander pomislil, da je kaj druzega domače ognjišče braniti, kakor pa v sovražnikovi deželi nasprotnika iskati. Naj ne posnema Prusov, pri kterih se je vojevati učil. Ees so oni Francoze do Pariza podili. (Je se bo tudi Bolgarom to glede Srbov posrečilo, je pač drugo vprašanje, kajti bolgarska vojska se vendar ne dd z nemško iu niti s srbsko primerjati, kar se šolanja in oboroženja tiče. Aleksander naj bo zadovoljen s tem, kar si je do sedaj priboril in naj se v Sofijo povrne ter miruje. Že dalj časa so pripovedovali o nevarni bolezni Spanjskega kralja Alfonza XII., kteri je umrl 26. novembra ob 9. uri zjutraj v kraljevem gradu Pardo, a da bode tako hitro sklenil svoje življenje, tega se menda niso nadjali. Rojen je bil kralj Alfonz 28. novembra 1857 v Madridu, toraj je umrl v 28. letu svoje starosti. Enajstletni deček je moral bežati z materjo kraljico Elizabeto in očetom kraljem Franc de Asisi v Pariz. 25. junija 1870 se je kraljica Izabela v zbirališču nje zvestih, med njimi je bil tudi Canovas del Castillo, odpovedala prestolu na ljubo svojemu trinajstletnemu sinu, to je bil vsaj po vnanje vzrok francosko - nemški vojski I. 1870. Leta 1870 je stopil ranjki v Theresianum na Dunaju in je ostal do poletja 1874. Ko je bil 17 let star (28. novembra 1874), je bil razglašen polnoletnim iu so je oklical za španjskega kralja. General Mar-tinez Campos ga je v Madridu 27. decembra 1874 proglasil ža kralja španskega, vojna iu prebivalstvo bilo je takoj zanj; pod Canovasom se je sestavila začasna vlada do prihoda kralja. 6. januvarja 1875 je odpotoval iz Marseille ia 14. januvarja je prišel v Madrid. O začetku prihodnjega leta je bila notranja vojska s Karlisti končana in kralj je prišel 19. febr. 1876 v Pampelono, a Don Carlos je bežal na Francosko. Med tem so se zbrali na novo izvoljeni kor-tesi, kralj je otvoril skupščino 15. februarja 1876 s Družbba obsega do sedaj že 5500 članov. Da bodo poprej in tem gotoveje dosegli svoj namen, jeli so izdajati časnik „Romaji Zasshi" (Rimski črkarski pregled). Knjig pa v latinici do sedaj niso še izdajali. Dalje se družba za razširjanja latinice tudi na ta icbi, m ali m jhuh, M„r„.___ __________.,_____- način prizadeva, da kratke sostavke z latinico daje prestolnim nagovorom in 24. maja je bila sprejeta tiskati v japonske časnike in pa po nekterih krajih zemlje vžigajo in raketom podobno svetijo, dokler ustava, ki še dosihmal velja. Prvikrat 1. 1878 je bil jo je že v šole vpeljala. Zapovedan pa poduk v novi nam ne zginejo spred oči, kar se navadno že v eni - ■■ '"• " " 1 ' " J - pisavi do sedaj ni še nikjer, ker vlada vse prizade- meteorjev in so čisto kamnu podobni. Niso si pa vsi enaki. Nekteri so že popolnoma vtrjena telesa, kar nam ravno meteorji dokazujejo, drugi se še le iz zračnih atomov zgoščavajo in so vsled tega posebno lahki in ti so, ki se navadno v obližji naše kralj oženjen s sestričino Marijo de las Mercedes, ki je nenadoma umrla čez štiri mesece. Leto potem 1879 se je oženil z avstrijsko nadvojvodino Marijo Kristino, hčerjo pokojnega nadvojvoda Karola Ferdinanda in nadvojvodine Elizabete. Poroka je bila v Madridu 29. nov. 1879. — Kmalo potem 30. decembra so v drugič nanj streljali, ko se je peljal v odprtem vozu. — Na Dunaj je prišel med električno razstavo 8. septembra 1883. Z Dunaja je šel k jesenskim vojaškim vajam ob Renu, cesar Viljem ga je imenoval lastnika 15. pruskega polka ulan cev, ki je v Strassburgu. Zato so ga pa v Parizu 29. septembra zmrjali z ulancem. Meseca novembra leta 1883 ga je nemški prestolonaslednik obiskal v Madridu. Znano je, da je mladi kralj ob časi kolere najbolj okužene kraje obiskal zoper voljo ministerstva. Ko se je zvedela smrt, je poslala nadvojvodina Elizabeta sožalen telegram do kraljice Kristine. Kralj Alfonz zapušča dve hčeri Marijo da les Marcedes (roj. 11. sept. 1880) in Marijo Terezijo (roj. 12. nov. 1882). Dosihmal je še mir v deželi. Telegrami iz Španije soglasno sporočajo, da se do sedaj mir ni še nikjer kalil, kakor bi to bila Bog zna kaka znamenita novica. Toliko takta bodo menda vendar Španjoli imeli in spoštovanja do ranj-kega kralja, da ne bodo rogovilili, dokler bode on, ee tudi mrtev, še med njimi bival. Kakor hitro pa se bode zaprl nad njim grob, takrat se bode pa že v tem ali onem kotu kdo oglasil, da je z javnim redom pri kraji. Da se je Oanovas s svojim kabinetom odpovedal, je znano; novi kabinet ima so-■staviti Sogasta s sledečimi močmi: Jovellar prevzame vojno ministerstvo, Camacho finance, Mart o s zunanje zadeve, Gonzalez notranje zadeve. Vsi so liberalci. Martine z Oampos dobil bo zapovedništvo severne armade, ki bo blizo 30.000 mož štela. V Madridu je še vse mirno; toda to je mir, kteremu nihče ne zaupa in so za to že vojaki pripravljeni. Da Karlisti ne bodo pri miru ostali, je gotovo. Nekteri časniki se pečajo že z raznimi načrti, kaj da mislijo Karlisti začeti. Le-ti pa vsako tako sumničenje do sedaj odbijajo kot nevtemeljeno in prezgodnjo. Republikanski časniki pišejo jako zmerno, ob enem pa priznavajo, da je položaj jako težaven. Levičarji, razun onih dina-stijske levice, bodo vsi podpirali novo ministerstvo. Konservativni voditelji naroda obljubili so kraljici-vladarici svojo pomoč. Predvčeranjem zvečer počila je v Madridu v orijentalski kavarni velika petarda in je 4 osebe usmrtila. Med temi sta bila dva vojaka. 14 ljudi so zaprli. Bogu hvala! Tako je pri nekterih navada, da odgovarjajo, kedar se jim zahvaljujemo za podarjeno. — Bogu hvala! tako zakliče vsako leto predsednik zedinjenih dvžav, kedar se obhaja praznih osvobojenja zedinjenih amerkanskih držav, letos pa je predsednik razglasil ta-le oklic: „Amerikansko ljudstvo ima dovolj vzroka, da se zahvali Bogu vsegamogočnemu, čigar modro previdnost in skrbljivost je preskušalo po vseh dobah svojega narodnega življenja, ker Bog ga je varoval in branil ob dnevu navarnosti, ter ga srečno vodil po temi in nevarnosti. Narodu tako odlikovanemu spodobi se, da vsako leto jeden dan, ki je v to odločen, jasno spozna dobroto božjo in se mu zahvali za vse prejete milosti. Tedaj odločujem četrtek, 26. novembra, v dan javne zahvale in molitve. Vse prebivalce v deželi pozivljem, naj se po tem ravnajo. Ta dan ima nehati vse posvetno opravilo in ljudstvo naj se zbira po prostorih v to namenjenih v službo božjo in naj se v molitvah in pesnih zahvali Bogu za vse, kar je storil v preteklem letu za nas: ohranil nas je v edinosti in rešil nas iz nevarnosti silovitega volitvenega boja; mir in varnost v deželi imeli smo ob tem času, ko je vojska iu vojskini hrup pretresel druge narode na zemlji in jih napolnil z žalostjo in strahom, varoval nas je pomora, ki je po drugod pobral na tisoče ljudi in napolnil ulice z žalujočimi; imeli smo bogato letino, ki je poplačala trud kmetovalcu, in pomnožila blagostanje narodu, vsa dežela je bila zadovoljna, ker povsod je bila sreča ina rast, a za vse to gre Bogu hvala! Istega dneva naj se zbirajo tudi po obiteljih, ktere združujejo nežne vezi; prijatelji naj obiščejo prijatelje in naj obnove nove vezi ljubezni in prijaznosti. Ko se pa veselimo prijetnosti v življenji, iu ko se zarad njih Bogu zahvaljujemo, pa nikar ne pozabimo, da srca v resnici hvaležna, rada skazujejo usmiljenje; ako se mi spominjamo revnih, bode naša radost toliko veča in uaša zahvala Bogu prijetnejša in dopadljivejša." — Take besede iz ust predsednika mogočnih ameri-kanskih držav so posebno važne in pomenljive v naših časih, ko bi nekteri še Boga v nebesih radi odstavili od vladanja sveta. Skoraj bo leto in dan, odkar se je ustanovila v Tokio na Japonskem družba, obstoječa iz Japoncev in Evropejcev, ki si je stavila nalogo, kitajsko, oziroma japonsko pisavo spodriniti z latinico. vanje še le opazuje. Ker so Japonci v novejšem času vsi zavzeti za zapadno kulturo, nadja se družba, da se ji bo kmalo posrečilo kitajščino odpraviti in latinico na njeno mesto vpeljati. Kedar se ji to posreči, bode ji pač svet splošno hvaležen za to kulturno delo; posebno pa učenjaki, kterih sedaj silno truda stane le preden se nauče pisave, kaj pa še le jezika! Reči se mora, da je latinicavmed vsemi pisavami najbolj razširjena po zemlji, če se ji posreči, da spodrine kitajščino, potem pač ni dvomiti, da se je bodo s časoma poprijeli tudi še drugi narodi na jutrovem. Domače novice. (Zabavno-podučni govori), ki jih je v sobani katoliške družbe preteklo nedeljo pričel č. g. Ant Kržič v prid rokodelskih pomočnikov, se bodo jutri nadaljevali. Občinstvo posebej opozorimo na mikavno tvarino in na prelepi namen teh govorov ter želimo velike vdeležbe. („Sokol" in „Glasbena Matica") nameravata vzajemno kupiti „igrišče" v Gradišči, ki je lastnina dežele. Dotična prošnja izročila se je po deželnem odboru finančnemu odseku deželnega zbora. (Za poplavljene Gorenjce) nabralo se je do sedaj v Ljubljani po privatnih krogih 1490 gld 50 kr. (Neznani tatovi) vlomili so predsinočnjem v deželni muzef „Rudolfinum", kjer so 7 živih tičev, kteri so bili za muzej namenjeni, ukradli (Imenovanje.) G. Martin Kobek imenovan je za notarja v Kostanjevici. (Cestarska služba) na Ljubeljski cesti je razpisana do 23. decembra. Nese 16 gld. na mesec, ki se pa s časoma povišajo na 18 in 20 gld. Prednost imajo dosluženi podčastniki s certifikatom. (Diplomo častnega občana) prinesla je predvčeranjem Šmihelska deputacija iz Dolenjskega g. deželnemu predsedniku baronu Winklerju. V deputaciji sta bila gg. Dejak in Kastelic. Diplomo je krasno izdelal gosp. Krajec, tiskar v Novem mestu. (Slepar) obiskuje po Ljubljani razno gospodo, kteri se predstavlja za agenta Dunajske firme „Leonhardi & Co.", ktera s papirjem trguje, ter ponuja papir, na kar si daje po 3 gl. predatja. Tukaj bodi vsem in vsakemu povedano, da take firme na Dunaji niti ni ne, in dotični agent slepari denar za-se pobirajoč. (Samomor) notarja Schvvarzenberga na Vranskem je izmišljen in bo dotični gospod izvestno še prav dolgo živel. (Plače učiteljic) v Ljubljani so se zvikšale na enako stopinjo, kakor jih imajo učitelji tukaj, za voditeljice po 700 gld., za učiteljice pa po 600 gld. (Zvezdni otrinjki), ki smo jih sinoči v Ljubljani opazovali, bili so res krasni in neštevilni. Ljudje so obstajali po ulicah in gledali na jasno nebo, kjer se je zvezda za zvezdo otrinjala, da to z narodno besedo povemo. Otrinjki so bili razne lepote; nekteri veči, drugi manjši, nekaj pa jih je bilo celo raketam podobnih, za kterimi se je dolg svitel rep vlekel Letali so otrinjki iz cenita na vse kraje proti jugu namreč, iztoku, severu in zapadu. Ljudje so razne bedarije ugibali o pomenu te naravne prelepe nebesne prikazni, s* ktero se zvezdogledi že skoraj celo stoletje pečajo. Večina Ljubljanskih vedežev je „v zvezdah brala", da bodo ljudje hudo mrli. Da se take čenčo ne bodo po nepotrebnem širile meč svet, hočemo tukaj pojasniti, kar je do sedaj o zvezdnih otrinjkih znauega. Zvezdarji pečajo se natančneje ž njimi od leta 1798 in so jim že toliko do živega prišli, da so jih za sinočni večer, t. j. za 27. novembra, že nekaj tednov naprej napovedovali na podlagi računa o premikanji nebesnih teles. Od-daljeui so ti otrinjki od zemlje 3 do 30 milj, kedar se našim očem prikažejo in so majhna planetom podobna svetovna telesa, ktera ali posamično ali pa v večih tolpah krožijo okoli solnca. Mi jih zapazimo le tedaj, kedar se približajo zemlji do njenega ozračja s kterim se trejo in vsled trenja vžgo. Ce pridejo pa le preblizo zemljo, potegne jih vsled svoje pri sekundi zgodi, kajti pomikajo se na svoji poti po 4 do 8 milj hitrosti na sekundo. Teže imajo prvi okamneli največi po več sto centov, poslednji jako malo, kakor zvezdogledi trdijo, le po nekaj kilogramov. Sostava njihova je podobna sostavi druzih nebesnih teles. — Zvezdni otrinjki prikazujejo se v gotovih časih, največ jih je videti vsako leto dvakrat in sicer meseca avgusta od 10. do 13. in meseca novembra od 13. do 15. Za letos so bili pa še posebno v veliki meri napovedani na sinočni večer. Zvezdogledi trdijo — dokazali še niso — da repate zvezde niso nič druzega, kakor veliko število po centripetalni nebesni moči v jedno telo združenih zvezdnih otriujkov, kar je prav verjetno, ker je dokazano, da je rep vseh zvezd repatic prozoren. To misel tudi potrjuje komet Biela, ki se je leta 1882 meseca septembra v obližji solnca zopet v svoje prejšnje dele — meteorčke ali zvezdne otrinjke razsul. — Ker smo že ravno pri tej repatici, omenimo naj še nekoliko o njej. Našel jo je leta 1826 avstrijski častnik Biela in jo je po sebi imenoval, ter ji je preračunil tek, ki znaša blizo 63/4 let. Ta repatica razdelila se je leta 1845 v dve repatici. 24. decembra videli so jo še prav določno z jedno zvezdo in jednim repom, pet dni pozneje 29. decembra tistega leta videti ste bili pa že dve zvezdi z dvema repoma, med obema videla se je pa svitla vez. Pomikali ste se druga za drugo vsaka po svejem potu po nebesu. Ko se leta 1852 zopet povrnete, bili ste si že oddaljeni za 350.000 milj. Od tedaj ju niso nič več videli, dokler se njuni deli niso zopot pokazali 1. 1872 na 27. nov. večer, kakor sinoči v podobi prekrasnih zvezdnih otrinjkov. Zvezdarji so preračunih, da morajo ti zvezdni otrinjki edino le od repatice Biela Mti, ktera je nekako pred tremi meseci omenjenega eta tisti kraj v brezmernem nebesnem prostoru pre-etela, kjer so se 27. novembra njeni otrinjki, ki niso nič druzega nego drobci njeni, pokazali. Iz tega so sklenili, da se je moral od imenovanega kometa zopet kak del ločiti, kteri se je potem ob kako drugo zvezdo trknivši razletel in drobci njegovi sedaj na podlagi obeh nebesnih moči, centri-petalne namreč in centrifugalne, kteri jih obdržite v ravnotežji, svoja lastna pota tekajo. Sinoči je zemlja zopet prišla ravno čez 13 let v obližje poti, po kteri se vrte Bielovi drobci in od tod se raz-jasnuje, zakaj da smo jih toliko videli. Razne reči. — Dolenje-avstrijski deželni šolski svet je razpravljal vprašanje zarad šolskih počitnic, in je sklenil z veliko večino, da naj počitnice po srednjih šolah ostanejo, kakor dosihmal od 15. julija do 15. septembra. Ta sklep bode morda mnogo vplival na rešitev tega vprašanja, kar se je 1. 1. vsestransko prevdarjalo, a poslednjič odložilo. — Laško kraljestvo je dobro ter se mora ohraniti, da nagraduje razsajevalee. Ljudo-vlade bi ne bile tako radodarne v tem oziru. Gari-baldi je dobil 2 milijona za njegovo rodoljubje, Nikotera je postal imeniten in bogat gospod; najhujši kričači omolknejo, kakor brž se jim podplatje zakrpajo in se .jim pódele dobre službe. Ljudovlade ne plačujejo tako, toraj laško kraljestvo naj le ostane, dokler ima kaj razdajati. Kaj pa potem, ko ne bode več moglo nagrajevati „rodoljubov"?! — Zlata iz dna morja. V februvariju p. 1. se je potopil španjski poštni parnik „Alfonso XII." ko je plul iz Ivadiksa v Havano pri rtu Gando na velikih kanarskih otokih v globočiuo 251/2 koncev in nekako 1 miljo od obrežja. Imel je gotovine 100.000 libr. šterlingov. Zavarovalna društva so osnovale ekspedicijo, da vzdigne te zaklade; meseca maja t. 1. je šla ta ekspedicija pod kapitanom Stevensom na kraj barkoloma. 16. t. m. je došel telegram „Lloydu" v London, ki pravi, da so potaplavci našii zaboje z zlatom 150 čevljev globoko v vodi in da jih mislijo kmalo na površje spraviti. — Redovnici rešeni iz Mahdi j evesu ž-nosti. Znano je, da je Mahdi v Obeidu zajel nekaj duhovnov in véc redovnic, ter jih ni hotel tudi za odkupnino ne spustiti iz sužnosti. Iz sužnosti se je rešil prvi o. Bonomi in pred kratkim dve redovnici: Marija Oaprini in Fortunata Quassó. Prva je doma iz okolice v Veroni druga je pa zamurka rodom Nuba, a popolnoma evropski omikana in govori štiri vlečljivosti nase in takrat padajo na tla pod imenom | jezike: italijanski, francoski, arabski iu uubaiški. 9. t. m. so srečno prišle v Kahiro. Sel, ki je rešil te dve, vrnil se je mahoma, da reši še druge, ostale so še štiri (toraj prave irredente). Previdna in pogumna prednica Tereza Grigalini je namreč mislila, naj pošljem najprej sestre najhuje trpinčene. Druga sestra Eliza Venturini je že poprej odpotovala z nekim Sircem, ki je bežal s svojo materjo. A ob časi nevarnosti je pustil mater in redovnico. Da reši to sestro, bil je poslan posebni sel. O misijonarjih vjetih v El Obeidu ni prišlo dosihmal kakih novih novic. — Bog hotel, da bi Bonomi mogel rešiti svoje prejšnje sotrpine. — Mašnik Leon Henriot in Ludovik Speeke in več neduhovnov potujejo sedaj v Suakin, da osnujejo novo postajo. — Apostolski vikar mlsg. Fr. Sogaro je sedaj z dvema drugima mašnikoma in z bogoslovcem na potu v Kahiro. So pa ti-le: Serafin Schmitt iz Alzacije. Kasimir Giaco-melli iz Tirolov, in Karol Titz z Dunaja. — Tako piše g. Dichtl, ki je sedaj v duhovniški bolnišnici v Gradcu, da se okrepča. Telegrami. Sofija, 28. nov. Bolgari niso z vso svojo armado Pirota zasedli, temveč so le nekaj batalijonov tjekaj poslali, ker se boje, da bi ne bilo mesto podsuto s smodnikom. Srbsko armado potisnili so tudi na Nišen-s k i cesti proti A k p a 1 a n k i 12 kilometrov nazaj. 27. t. m. začel se je boj ob 7. uri zjutraj. Na srbski strani stale so štiri divizije v ognji, njim nasproti pa jedro bolgarske armade. Srbi so imeli zasedene višave ob desni in levi Pirota; po živahnem boji so se jeli umikati na levi. Na desni pa je boj trajal še do treh popoludne. Tedaj pa so si Bolgari priborili pozicije proti Nišu. V Pi-rotu so se na dveh krajih podkopi razpočili. Bolgari slutijo, da je celo mesto podkopano. Madrid, 27. nov. Zarad previdnosti proglasil se je v San Sebastianu, Oartliageni, Barceloni ter na Kanarskih otokih obsedni stan. Vojaški guvernerji obljubili so kraljici Kristini zveztobo po brzojavnem potu. Oe se bode vojaštvu nova prisega vdanosti dala, preden se snidejo korteži, določil bode mi-nisterski sovet. Madrid, 28. nov. Novi kabinet Sagastov se je konstituiral. London, 27. nov. I)o popoludne izvoljenih je bilo 129 konservativcev, 11(3 liberalnih in 12 Ircev. Konservativci so do sedaj 73, liberalci le 29 sedežev na dobičku. London, 28. nov. „Times" pravijo, da se je na Balkanu premirje sklenilo. "Umrli so: 25. nov. Ljudevit Sajovic, ključavničarski učenec, 16 let, utonil je v Ljubljanici. — Jožefa Trolia, dekla, 55 let, Cesarja Jožefa trg št. 12, krvavenje. 26. nov. Jakob Sedej, delavec, 66 let, Krakovske ulice št. 22, mrtvoud. — Domenica Bišof, kavarnarjeva hči, 6 let, Breg št. 14, Croup. V bolnišnici: 23. nov. Janez Kosirnik, sodar, 53 let, pljučnica. — Jožef Bukovnik, dninar, 45 let, jetika. 24. nov. Franc Kamnikar, vžitninski paznik, 40 let, vsled tuberkulozne vnetice v možganih. — Andrej Rupar, dninar, 24 let, vsled prisadne mrzlice. T u j c i. 26. novembra. Pri Maliču: Sieger, Hollauer, Freytag, Blau, Schloterbek, Nemeczek, Ernst, Pogl. Soltcsz in Eisler, trg. pot., z Dunaja. — Behowschitz, trgovec, iz Linea. — Josipina Tavčar, kuharica, iz Trsta. — J. Zimmermann, trgovec, iz Karlovca. — K. Jelovšek, posestnik, z Gorenjskega. — pl. Deperis, zasebnik, iz Ljubljane. Pri Slona: Adolf Giildenstein, trgovec, iz Monakovega. — Siniier in Göber, trgovca, z Dunaja. — Miroslav Plok, trgovec, iz Prage. — L. Hermann, fabrikant, iz Zagreba. — J. Hochfelder, zasebnik, iz Reke, — P. Konšek, zasebnik, iz Podgrada. Pri Južnem kolodvoru: Marija Silberstein, zasebniea, iz Maribora. Ihiiiajska borza. (Telegralično poročilo.) 28. novembra. Sreberna Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London Srebro . Francoski napoleond. . Ces. cekini . Nemške marke (s 16 »i davka) 82 K). 40 is 16% davka) 82 .. 80 prost» 108 . 90 »9 „ 90 877 „ — 286 „ 70 125 „ 50 9 98' 5 n 97 61 „ 70 ki Št. 19272 Razglas. a) Mestni magistrat išče zaradi otvorjenja otročjega zabavišča sledeče prostore v najem vzeti: 1. Euo ali dve veliki svetli in zračni najbolje pritlični sobi z vrtom ali dvoriščem. 2. Eno navadno sobo in kuhinjo. Nahajali naj bi se ti prostori ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu. Ponudbe je bodi si ustno dobi si pismeno do prihodnjega obroka za odpovedbo stanovanj, t. j. do 10. februvarija 1886 izročiti podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski dne 25. novembra 1885. ♦ Podpisani priporoča svojo zalogo | bruseljskih klobukov $ in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor ♦ i za m i posebno pa: (suiinone klobuke (Lodenliute) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave, X svetlo- ali temnostve, svetlo- ali temnozelene ♦ itd., po ZS jj-lcl. %iO kr.; ti-<> kr.; Z svilnate oiliucli-o, najlinejša roba in najlepši ♦ izdelek, po -1 iyl kr. naprej; nadalje ♦ ♦ srajce za gospode, spodnje ♦ ♦ hlače, vratnike, kravate ♦ /m uj uj # i ♦ O) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem IV A \ SOK Lil' v Ljubljani, Gledališne ulice št. 4. ♦ ♦ Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo. X ♦❖❖♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S Prave garantirane v v voščene sveče voščene zavitke (D priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcom po najnižji coni Oroslay I>olenec, svečar v Ljubljani. poprej Matej Sclireliier, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani, Sv. Petra cesta štev. 27. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje so vse prav lopo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.: tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot mouštrance, kelihe, liunpc, križe za ban-dera iu aitarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrenc, tudi izdelujem rumene, kakoršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode ua novo pozlatcuo in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati. Priporočam tudi svojo novo napravo za posrebrovanje. Sprejemajo se vsakojake kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrno reči osnažim, da so kakor novo. Poprave v stroko Spadajoče izvršujem točno in jake poceni. P o n i k 1 j e v a n j e se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda. Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zloga natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki cen i. Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano. (li) (0) V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga: STAVBINSKI SLOGI, ZLASTI KRŠČANSKI, NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA, Z DODATKOM O ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. Spisal J. FLIS, špiritual v knezo-škof. duhovenskem semenišči. Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in veljii C» gld. 50 kr. m -Podpisana najvljudneje naznanja p. n. damam Ljubljanskim, da je na tukajšnjem trgu otvorila po&ame&farsko prodajala! o o na Starem trgu št. 2, blizo Hradeckyjevega mostu. Obljubuje, da se bo ista vestno trudila p. n. dame zadovoljevati v vsacem oziru z reelnim, dobrim in cenim podkitarinskim ali pozamentarskim blagom, priporoča se prav mnogobrojnemu nakupovanju ter se podpisuje z odličnim spoštovanjem 3JT. Mi oviil in.