AM€mOu4 IN SPIRIT #OR€H}N IN LANGUAGE ONLf NO. n National and International Circulation CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING, JANUARY 17, 1967 SLOV€NiAN PI&RNIN® N€WSPAP€R ŠTEV. LXV — VOL. LXV Rdeči pomorili jetnike Ko so se vladne čete približale ujetniškemu taborišču rdečih v delti reke Mekong, so ti 41 jetnikov od 48 pomorili. SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo je objavilo, da so Vietnamske vladne čete ugotovile, da so rdeči pomorili 41 jetnikov v svojem taborišču, ko so se mu bližale vladne čete. Med umorjenimi je bilo tudi več žena in otrok. Le 7 jetnikom se je posrečilo rešiti. Vsi umorjeni so bili Vietnamci. Taborišče je na področju Me-kongove delte kakih 110 milj jugozahodno od Saigona. Od preživelih sedmih sta bila dva ranjena, vce skupaj so odpeljali v Bao Lieu, kjer je glavni stan 21. južnovietnamske divizije, in jih podrobno zaslišali o tem, zakaj so jih rdeči prijeli, kaj so vse z njimi počeli, zakaj so večino jetnikov pokončali in kako se je njim posrečilo rešiti življenje. čiščenje železnega trikota čiščenje Železnega trikotnika severozahodno od Saigona se med tem bliža koncu. Rdeči so izgubili preko 600 ljudi, od tega je bilo preko 370 ubitih. Pri tem čiščenju sodeluje skupno do 30,000 ameriških vojakov in več tisoč vietnamskih. Celotno področje hočejo popolnoma opusto-šiti in pokončati vse, kar bi moglo rdečim ponovno služiti za o-porišče. Železni trikot je bil vsa leta eno‘ glavnih rdečih oporišč 2a napade in sabotaže v Saigo-nu. Sega vse do kambodžanske meje, kamor so rdeči v skrajni stiski pobegnili. Vse prebivalstvo, ki so ga na omenjenem ozemlju našli, so Preselili drugam z vsem premičnim premoženjem vred. Prtfep med efm§š is privedel do smrti deklice _ Hamilton, o. — v nedeljo 5e prišlo do proprira in pretepa nred štirimi otroci Chesterja Nieldsa, ki so bili na poti na o-bisk k stari materi, so sosedovi-nd otroci, pri čemer je bil eden °d teh, 14 let stari Daniel God-y> ranjen z nožem. Kmalu po tem pretepu je nekdo zvonil na vratih pri Fieldso-vih. K0 je £ena 0dprla, je oče ^njenega fanta, ki je stal pred vrati, začel streljati skozi nje z avtomatsko pištolo na Fieldsovo družino. Dve leti stara Jackie ■Lynn Fields je bila smrtno ra-njena in je bila ob prihodu v °^nico mrtva, njen oče je bil ^mjen v prsi in trebuh ter je v ritičnem stanju v bolnici. Mi'S-Fields je bila zadeta v desno ategno, njen 13 let stari sin Stanley je bil zadet v levo nogo, lot stara hčerka Irma Jean v r°ko in nogo, 4 leta stara Sharon Fa v levo nogo. Vsi so izven ne- Varnosti. Vernon M. Godby je po tem ?d°činu pobegnil. Oblasti ga bo-0,0 obtožile uboja in težkega na-Pada z namenom poškodovanja. CQU&w&ve Vremenski prerok pravi: noma oblačno z naletava- jem snega. Najvišja tempera-dra 30. Jutri hladnejše. Novi grobovi Louis Hoffart V nedeljo je umrl Louis Hoffart, 2611 Rockefeller Rd., Wick-liffe, Ohio. Na mrtvaškem odru počiva v Brickman Funeral Home, 21900 Euclid Ave. Pogreb bo jutri, v sredo, s sv. našo ob 9.30 v Our Lady Mount Carmel Church, Wickliffe, Ohio, nato na All Souls pokopališče. Wilson in Brown v Rimu RIM, It. — Predsednik in zunanji minister Velike Britanije H. Wilson in G. Brown sta prišla v nedeljo sem na razgovore z italijanskimi vodniki o britanskem vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. Angleža sta bila včeraj sprejeta tudi pri papežu, s katerim sta se razgovar-jala o možnostih in izgledih končanja vojne v Vietnamu. V prihodnjih šestih tednih bosta Wilson in Brown obiskala o-stale članice Evropske gospodarske skupnosti, da ogladita sprejem Velike Britanije vanjo. Najvažnejši bo obisk v Parizu 24.-25. januarja. Če bo De Gaulle opustil svoje nasprotovanje angleškemu vstopu v Skupnost, potem bo glavna ovira odstranjena. De Gaulle je bil namreč tisti, ki je v začetku leta 1963 Veliki Britaniji vrata v Evropsko gospodarsko skupnost enostavno zaloputnil češ, da je Velika Britanija preveč navezana na Združene države. Angleški guverner izgla-dil bahamsko krizo NASSAU, Bahamski otoki. — Vladno krizo v Nassau-u je rodita usoda, ki je obema glavnima strankama dala vsaki po 13 mandatov v novem parlamentu, dočim sta dva mandata padla v roke samostojnim kandidatom. Angleški guverner je rešil krizo na preprost način. Za enega nevtralnega poslanca je preskrbel mesto predsednika parlamenta, drugega nevtralca je pa pregovoril, da bo glasoval s progresivno liberalno stranko. To je stranka, ki zastopa večino prebivalstva in je naklonjena delavskim interesom. Ker je nevtralni kandidat Fawker zastopnik delavske stranke, bo lahko glasoval za novo vlado. Drugi nevtralec Bray-men je pa ves srečen, da bo lahko postal predsednik parlamenta, ga sploh ni bilo treba pre-go var j ati. Novo vlado je že sestavil vod- U Tani se boji vojne med Sirijo in Izraelom Stalni spopadi na sirijsko-izratelski meji so u sl varili napetost, ki se utegne sprožiti v pravi vojni spopad. TEL AVIV, Izrael. — V zadnjih dveh mesecih skoraj ni bilo tedna, da ne bi prišlo na meji med Sirijo in Izraelom do streljanja. Položaj se je tako zaostril, da je smatral sam generalni sekretar Združenih narodov za potrebno pozvati vladi o-beh držav, naj se izogibata spopadov in svoje pritožbe predložita Varnostnemu svetu Združenih narodov. Obe strani sta zbrali na meji močnejše vojaške sile in Tant je opozoril, da to lahko vsak čas sproži vojni spopad. Izraelci trdijo, da so vseh spopadov krivi Sirijci, ki dopuščajo Palestinski osvobodilni fronti svobodno delo na njihovih tleh in njegovo uporabo za oporišče vpadov v Izrael. Izraelska javnost postaja nestrpna in pritiska na vlado, naj Siriji “odločno” pokaže, da takih vpadov in napadov ne. bo Izrael več dolgo mirno gledal in trpel. U Tant je dejal, da ga je načelnik štaba ZN, Id nadzira pre-piirje v Palestini, obvestil, da so ra obeh straneh sirijsko-izrael-ske meje zbrane močne vojaške sile s težkim orožjem vred. Izraelci cenijo, da imajo Sirijci zbranih na mejnem področju južno od Galilejskega jezera, kjer je bilo v zadnjih tednih največ spopadov, do 10,000 vojakov. Ker so višine nad jezerom v oblasti Sirije, bi napad na nje iz Izraela gotovo zahteval velike žrtve, v kolikor bi bil izveden naravnost. Izraelci so pretekli mesec “za kazen” udarili v Jordanijo in tam porušili tri naselja, pa bili zato v Varnostnem svetu ZN obsojeni. Tudi Združene države so posvarile obe vladi, sirijsko in izraelsko, naj ne ženeta stvari predaleč. Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število rrtev! ja progresivno-liberalne črnske stranke Findling. Črnega prebivalstva je tam 115,000 ali 85%. Nova vlada bo ta teden zaprisežena. AkBormick Place v Chicagu je pogorela CHICAGO, 111. _ Včeraj zjutraj ne nastal verjetno zaradi kratkega električnega stika požar v McCormick Place razstavni dvorani in jo polovico uničil, škodo cenijo na staCoi, ki je pokrivala 10 akrov, na okoli 20 milijonov, na 50 milijonov na opremi in pohištvu, na koli 100 milijonov pa nrrptfTirtvu in gospodinjskih napravah, ki so bile v dvorani razstavljene. Danes zjutraj bi morala biti' namreč odprta vsakoletna razstava pohištva, stanovanjske opreme in gospodinjskih naprav. McCormick Place je bila zgrajena pred 6 leti kot ena naj večjih razstavnih dvoran na svetu, Chicagu je jamčila, naslov kon-venčnega glavnega mesta dežele. Ali bo dvorana obnovljena v stari obliki in obsegu, je veliko vprašanje. Ogenj je nastal okoli dveh zjutraj in je naglo zajel večji del dvorane, v kateri je bilo bogato založenih in opremljenih 2300 razstavnih “kolib”. Betonski strop se je podrl nagleje kot bi se leseni, ker je silna vročina povzročila raztegnitev jeklenega ogrodja in s tem dejansko strop zdrobila. To je bil od maja 1934, ko so pogorele znane čikaške klavnice, največji požar, kar jih mesto pomni. Pri gašenju je sodelovalo 475 gasilcev s 100 kosi gasilske opreme. Hud mraz, toplomer je kazal 5 ’ F., je močno oviral gašenje. Amerika in Rusija pilita besedilo pogodbe za novo atomsko pogodbo WASHINGTON, D.C. — Besedilo p pogodbi, ki naj prepoveduje promet z atomskim orož-iem, je v grobem sestavljeno. Moskva in Washington sedaj pilita in gladita nekatere podrobnosti. Mislijo, da bo besedilo dobilo dokončno obliko že v par tednih. Bilo je pa že sporočeno vsem večjim državam, med njimi tudi Nemčiji. Nemčija ima baje nekaj tehtnih pripomb, ki iih bosta Amerika in Rusija skušali vpoštevati v polnem obsegu, da bo po tej poti le mogoče priti BOMBARDIRANJE NI BO USTAVLJENO, DOKLER NE BO TO POT K RAZGOVOROM Državni tajnik Dean Rusk je dejal včeraj časnikarjem, da bodo Združene države nadaljevale z letalskimi napadi na Severni Vietnam, dokler ne bodo videle, da bi njihova ustavitev bila korak na poti k miru. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je državni tajnik Dean Rusk poročal štiri ure zunanjepolitičnemu odboru senata na tajni seji o odgovornostih Združenih držav kot svetovne sile v raznih delih sveta. Po seji je dejal časnikarjem, da bodo Združene države še dalje skušale dognati, ali bi ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam bila korak k miru ali ne. Dokler tega ne doženejo, bodo z letalskimi napadi nadaljevale. “Mi smo pripravljeni sprejeti od Severnega Vietnama vse razen njegovega teka po osvojitvi Južnega Vietnama,’’ je dejal Rusk._ Načelnik skupnih glavnih sta- nov ameriških oboroženih sil gen. E. G. Wheeler, ki se je prav vrnil z enotedenske poti po jugovzhodni Aziji, je na tiskovni konferenci razlagal časnikarjem, da so letalski napadi na Severni Vietnam “bistveni, nepogrešljivi del” ameriškega napora za zavrnitev komunističnega napada na Južni Vietnam. Zanikal je, da bi obstojala resna nevarnost za kitajski poseg v vietnamsko vojno, dokler ne bi Združene države neposredno napadle same Kitajske. Med tem je bilo v New Delhiju v Indiji objavljeno, da se bodo vt blizpji bodočnosti sestali predstavniki Indije, Kanade in Poljske, da se pogovore o obnovi komisije za nadziranje izvajanja določil ženevskega dogovora iz leta 1954 v Vietnamu. Imenovane države so članice te komisije, indijski predstavnik je pa njen predsednik. Komisija zadnja leta ni mogla svojega posla vršiti delno zaradi ovir, ki jih ji je delal Severni Vietnam, še bolj pa zaradi nepripravljenosti Poljske sodelovati z ostalima članicama komisije pri njenem delu. V New Delhiju in v Ottawi upajo na tihem, da bo morda obnova dela komisije možna in ieslsii svat za ©štrsjše . kmi napadalcem ostarelih CLEVELAND, O. — Edmund J. Turk, zastopnik 23. varde v mestnem svetu, je sinoči v tem Iz Clevelanda in okolice I Počastitev lovcev— St. Clair Rifle and Hunting Club je preteklo soboto poklonil brezplačno dosmrtno članstvo sledečim dolgoletnim rojakom-lovcem: Tonyju Baragi, Franku Virantu, Andvju Kauchniku, Andy ju Bozichu, Tonyju Novaku in Franku Koscu. Čestitamo! Ncdržavljani ne pozabite— Tisti, ki niso ameriški državljani, pa naj so prišli v Ameriko pred desetletji ali šele pred nekaj dnevi, se morajo- javiti pravosodnemu tajništvu s posebnimi prijavnicami, ki so na razpolago na vseh poštah in na imigracijskih uradih, do konca tega meseca. Kdor tega namerno ne bi storil, se izpostavlja težki kazni in morebitnemu izgonu iz dežele! TAJNIKI DRUŠTEV Tajniki društev, ki imajo v našem listu letni oglas, so prošeni, da pošljejo imena odbora za 1. 1987, čc tega še niso storili! Novi odbor— Podr. št. 32 SŽZ ima za I. 1967 predložil, naj izdela posebno- re- sledeči odbor: duh. vod. rev. J. solucijo, v kateri naj pozove dr-! Celesnik, predsed. Terezija Pozavno zakonodajo v Columbusu! 10kar, podpredsed. Ana Požar, za uzakonitev posebnih, ostre j- Josephine Camenshek, 924 šib kazni za napadalce na osebek. 223 St, Euclid. Ohio 44123, stare nad 65 let. j RE 1-8693, blag. Ana Godlar, za- Mestni svetniki E. J. Turk, J. pis. Ann Tekavec, slov. poroč. Banko in L. A. Jackson so zah- F. Perme, angleška poroč. Ann tevali, da policija ostrejše nad- j Tekavec, nadzor. Barbara Baron žira mestne predele, kjer sc na-|jn Genevieve Calia. Seje so 1. gadi.rala dih lopo\my nastjrejše | jprek v mesecu razen v febru-Ijudi postali že tako pogostni, da Krju, juliju, avgustu in novem-se ti naravnost boje iti na cesto, j pru v šolski dvorani pri Sv. Sodišča naj te napadalce obso- j Kristini. dijo na najvišje dovoljene kaz-j Carniola Tent No. 1288 T.M. ni, dokler ne bo državna zako- ! jma za ]. jgg? sledeči odbor: nodaja tega vprašanja nanovo j ;:astni predsednik Thomas Mli- i nar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9.30 dop. v Slovenskem narodnem domu uredila. Dne 21. februarja se v Ženevi sestane na redno zasedanje 17-članska komisija ZN za razorožitev. Upajo, da bo do takrat besedilo nove pogodbe v načelu o-dobreno od vseh večjih držav. O dnevu slovesnega podpisa se pa še niso sporazumeli. do razgovorov o končanju voj ne, svare pa istočasno pred vsakimi pričakovanji. Vožnia zastonj Avtoizvošček potnici: Nobe- nih stroškov, saj ste večji del Vi vozili! Sedanji kongres ne bo naklonjen popuščanju komuniimu WASHINGTON, D.C. — Sedanji kongres je že prvi dan napravil na vse opazovalce vtis, da ne bo ničesar žrtvoval komunističnim državam, ako ne bo videl v tem več koristi kot škode. Tega se zaveda tudi federalna ■administracija, zato bo skušala spraviti do ugodnega sklepanja vsaj tiste zadeve, ki so ostale odprte od lanskega leta. Najvažnejše med njimi so: Združeni narodi so pred prazniki skoraj soglasno odobrili mednarodno pogodbo, ki prepoveduje rabo vesolja in nebeških teles kot Lune itd. za vojne namene. To pogodbo bi moral senat odobriti z dvetretjinsko večino. V začetku so mislili, da bo debata potekala mirno, glasova-nie pa dalo potrebno kvalificirano večino. Ocena v številkah pa ni tako optimistična. Pokazalo se je, da bo kakih 15-20 senatorjev čisto gotovo proti ratifikaciji. Ako bo pa debata ostra, se lahko še kakih 15 senatorjev odloči, da glasujejo proti ali pa da se glasovanja vzdržijo. Zato prevladuje misel, da bo predlog sicer zmagal, toda s prav malo večino. Živahnejša bo pa debata v senatu o konzularni pogodbi z Rusijo. Pogodba je bila podpisana že 1. 1964, pa je administracija ni do sedaj upala predložiti v ratifikacijo. Zmeraj se je kaj zgodilo, kar je senatorje ali pa javnost razburjalo. Glavna ovira je pa dosledno stališče glavnega ravnatelja FBI Hooverja, ki trdi, da bo ta pogodba le u-stvarila v ruskih konzulatih nove špijonske postojanke, ruske špijone je pa že sedaj težko preganjati. Administracija še ni do sedaj skušala ovreči stališča FBI direktorja, bala se je desničarskih senatorjev", letos je pa desničarskih senatorjev več, kot jih je bilo v prejšnjem senatu, dočim je fz senata izpadlo par vidnih levičarskih senatorjev, kot na primer senator Douglas. Proti ratifikaciji je že začela rovariti znana “Lihapty Lobby”, ki je poslala te dni senatorjem opozorilo, naj ne nasedajo in odreko ratifikacijo. Administracija je v dvomu, ali bo pogodba ratificirana. Lahko se zgodi, da bo poskus za ratifikacijo zopet odložen. Predsednik Johnson je lanskega oktobra napovedal, da bo poskusil “zidati mostove” preko železne zavese s pogodbami gospodarskega, kulturnega, prometnega in znanstvenega značaja. Ta ideja je sedaj pokopana. Administracija ne misli, da bi kmalu mogla predložiti Kongresu to ali ono pogodbo s teh področij, ker je Kongres očitno nasproten takim poskusom. Razlog leži na dlani: ako se vojskujemo s komunisti v Vietnamu in ne vemo, kako se bo ta boj končal, počemu delati poklone, u-sluge in žrtve v prid tistim, ki stalno in dosledno obsojajo našo politiko do vietnamskih komu- nistov? Ni tudi treba misliti, da bi se Kongres ogrel za popuščanje pri izvozu hrane za mir. Zakon bo ostal tak, kot je. Ako bi prišel zopet v obravnavo, bi bilo verjetno besedilo še ostrejše, kot je. Ni tudi treba misliti, da bo Kongres bolj naklonjen podpiranju tujine, kot je sedaj. Zmeraj večji stroški vojskovanja v Vietnamu, zmeraj večja nevarnost primankljaja v plačilni bilanci in federalnem proračunu, zmeraj manjše postavke za domačo socijalno politiko, vse to bo sililo senatorje in kongresnike, da bodo še bolj varčevali pri postavkah o podpiranju, kot so do sedaj. Vse to bo seveda močno omejilo aktivnost naše diplomacije, ki je navajena pridobivati prijatelje “s krivičnim mamonom”, toda razmere so take, da se Kongres ne bo podal na nobeno drugo pot, naj nanj državno tajništvo še tako pritiska. Repufefikand se koda upirali mm davkom WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, hočejo kongresni republikanci objaviti za politično javnost svojo lastno poslanico o stanju dežele. Johnsonova se jim ne zdi dobra in preveč (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. K molitvi— Članice Oltarnega društva enostranska. Svojo poslanico bo-. fare sv. Vida so vabljene nocoj do objavili prihodnji četrtek.'! ob sedmih v Grdinov pogrebni Njena vsebina še ni znana. Pač J zavod na E. 62 St. k molitvi za pa je vodilni republikanski kon-|pok. Ano Kamin, grešnik Ford že napovedal, da Učiteljstvo bo štrajkalo?— njegova stranka ne bo glasovala1 Sinoči je velika večina od za povečanje davkov. Novi dav-j3,000 učiteljev, ki so se udele-ki bi morali dati, tako trdi ad- žili zborovanja svoje unije v ministracija, okoli $4.5 bilijonov hotelu Sheraton-Cleveland, gla- sporazuma s šolskim odborom do četrtka. več dohodkov. Za tak znesek pa sevalo za štrajk, če ne pride do res ni treba uzakoniti novih davkov, saj se za isti znesek lahko zbrišejo federalni izdatki, ki so j Roparja odnesla za $100,000 po republikanski misli že itak j draguljev— veliko previsoki. Dva roparja sta včeraj popol- Glede povišanja pokojnin je J dne pozvonila pri vratih stano-pa Ford mnenja, da jih je treba I vanja 74 let stare Mrs. Gertrude zaenkrat zvišati samo za 8%, po-!Hodges. Ko jima je negovalka znejša zvišanja naj bodo pa od-j bolne Mrs. G. Hodges odprla visna od indeksa za cene. John- vrata, sta jo roparja prisilila, da sonova ideja ne predvideva poz-j ju je vodila v sobo Mrs. G. Hod- nejših zvišanj. ges. Roparja sta obe zvezala, prisilila Mrs. Hodges, da jima je izdala kombinacijo jeklend blagajne, nato pa sta pobrala iz nje draguljev za okoli $100,000 n $2,500 gotovine. Roparja sta nato pobegnila. Mrs. G. Hodges je bila zavarovana za slučaj Avtobusni štrajk v Philadelphiji bil kratek PHILADELPHIA, Pa. — Štrajk uslužbencev mestnega prometa, avtobusnega, trolej- iopa in vloma. Njena trgovina busnega, podzemne in nadzem- in stanovanje sta na 2130 Fair-ne železnice je bil po 24 urah hill, včeraj končan, ko je prišlo do! čistilka umorjena?— sporazuma med Philadelphia! čistilka z zamašenimi usti in Transportation Co. in U n i j o na hrbtu zvezanimi rokami je transportnega delavstva. NailenŠa božična drevesca DULUTH, Minn. — Najlepša božična drevesca so vrhovi velikih dreves, ki jih posekajo zaradi lesa. bila sinoči vržena ali pa je padla skozi okno tretjega nadstropja Shaw High School v East Clevelandu. Mrs. Mario Mirarchi, 58 let staro, so našli mrtvo na strehi nizke stavbe kakih 30 čevljev pod oknom. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ts Združene države: $18.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 m n meseca Kar.ado in dežele izven Združenih držav: $13.00 ne leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto sTlBSCEP*TION SATES: fjnlted State«: S1S.30 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months 4v,ad8 end Foreign Countries: $18.09 per year; $8.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year .Second Class postage paid at Cleveland, Ohio < No. 11 Tuesday, Jan. 17, 1967 Slučaju “Rankovič” v spomin Na četrtem plenumu glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije je Tito naslovil na Rankoviča na Brionih 2. julija 1966 med drugim tudi sledeče besede: “Tovariš1 Marko (Rankovič) je danes tukaj dvakrat nastopil. Od njega ne zahtevam nič več. Mislim, da je dovolj, če se zaveda tega, da je moralno in politično odgovoren in da si bo tudi v prihodnje prizadeval, — saj to more —, da bi nam pomagal onemogočiti razne poskuse, ki utegnejo priti od strani, in preprečiti, da se to prenese na nacijonalni teren. Kot eden izmed glavnih voditeljev doslej lahko pove svoje besede vselej, kadar bo treba. To terjam od njega. Tito je tako zase osebno že takrat likvidiral slučaj Rankovič na “human način”, kot je rekel na gornjem plenumu. Odpustil je Rankoviču njegove grehe in mu na pol odprl pot nazaj v aktivno delo v stranki. Med tem so se godile v Jugoslaviji razne stvari, ki so kazale na drugo pot, pot obračuna z Rankovičevo strujo. Pa je končno zmagal vendarle Tito s svojim stališčem, kar dokazuje potek seje zveznega zbora zvezne skupščine v Beogradu 9. decembra. Bila je to gala predstava, ki je jugoslovanska politika ne bo kmalu pozabila, pa tudi ne kmalu ponovno doživela. Seja se je začela z ostro obsodbo delovanja Rankovičeve skupine, obenem pa tudi končala s sklepom. naj ne bi Rankoviča in njegove skupine preganjali kazensko, kar je Tito takoj potrdil s sklepom o oprostitvi kazenskega pregona. Seja sama je po potekala takole: Poslanci zveznega zbora so dobili v roke najprej dosti obširno poročilo zveznega sveta o “zlorabah v nekaterih organih službe državne varnosti”, obenem pa tudi gradivo zveznega javnega tožilca o tem predmetu. Uvodno besedo je imel poslanec Avdo Humo, ki je odkril zboru, da so preiskave kmalu pripeljale do pravih korenin zlorab, akoravno so obtoženci še pravi čas uničili mnogo dokumentov. Ran-kovičeva skupina je najprvo spravila pod svojo kontrolo UDBO in preko nje vladala na vseh področjih javnega življenja, ne samo v javni upravi. V ta namen je razvila špijo-nažo do tehnične popolnosti. Prisluškovalne aparate je montirala celo v pisarnah in zasebnih stanovanjih tovariša Tita in tovariša Kardelja, pri Kardelju že 1. 1958. Pred UDBO ni bil varen noben Jugoslovan. Čim več je pomenil, tem strožja je bila špijonaža nad njegovim delom. Fa špijo-naža se je raztegala tudi na diplomacijo, vojaške kroge, u~ metnost in znanost. UDBA je v duhu Rankovičevih ambicij netila tudi na-cijonalne strasti, posebno v Srbiji, Vojvodini in na Kosme-tu. UDBA je dalje dajala vodilnim komunističnim plastem napačna poročila o političnem in gospodarskem stanju v deželi in s tem dala povod za zgrešeno režimsko politiko. UDBA je vzela gospodarsko reformo prav posebno na piko in širila'dvome v njeno vrednost in seveda tudi v njen uspeh. Rankovičeva skupina je imela tudi svojo personalno politiko. Skušala je spraviti z vodilnih mest vse tiste komuniste, ki se niso strinjali z njenimi načrti, in postaviti na izpraznjena mesta svoje zaupnike. Posebno rada se je znašala nad diplomati, ki niso trobili v njen rog. Ranko-vičevi zaupniki*so hoteli dobili dalje tudi vpliv na narodno obrambo in tam dobiti za svoje pristaše odločilna službena mesta. Pri tem so rabili prav radi “upokojitev po skrajšanem postopku”. Nekateri slučaji akcij Rankovičeve tovarišije so opisani v podrobnostih; na primer, kako je UDBA hotela na vsak način dognati, kje je “skrito zlato”, ki je bilo v posesti Mihajlovičevih četnikov, ali kako so tajno montirali prisluškovalne naprave v uradih in stanovanjih Tita in Kardelja itd. V poročilih je navadno le malo letnic, vendar se da zaključiti, da je bila Rankovičeva skupina aktivna že 1. 1958 in da je vodstvo stranke za to podtalno delo vedelo že pred 6 leti. Poročilo ne odkriva, kako to, da je režim tako dolgo čakal z obračunom, dasiravno je že davno vedel, da Rankovič pripravlja zaroto, sicer počasi, toda zelo temeljito. Človek bi mislil, da bo taka obsežna in dobro organizirana zarota prišla pred sodnijo in da bo to gala političen proces, ki bi bil vanj zaverovan ves svet. Pa tega ni bilo. Avdo Humo je namreč ob koncu svojega govora povedal, da je izvršni svet vse to dobro pretresel in temeljito razmislil in prišel do zaključka, da je treba afero pokopati z —- amnestijo. Kot uradne razloge je navajal: režim je že tako močan, da mu tudi zarote Rankovičevega tipa ne morejo škodovati; vsa jugoslovanska javnost je zadnje mesece ponovno ostro obsodila Rankovičevo pošastno delo; Rankovič in njegovi ljudje so končno vendarle storili stranki veliko dobrega ravno takrat, ko je partija najbolj potrebovala požrtvovalne in zagrizene komuniste. Končno je pa partija postala sedaj, “humana”; treba je v njegovi skupini videti ljudi, ki so grešili in so vredni obsoje, ne pa kazni. Zato naj jih osvobodi odveza vseh njegovih političnih in partijskih grehov. Zvezni zbor je to stališče zveznega zbora odobril, Tito je podpisal amnestijo in jo takoj objavil. S tem je pokopal slučaj Rankoviča in uresničil svojo napoved od 3. julija. Vprašanje je le, kako dolgo bo držala, namreč ta pomilostitev. Slučaj Rankovič je za ljudi, ki mislijo, da more človek imeti samo eno moralo in da je ne sme menjati, lep nauk. Komunisti menjajo moralo, kot jim gre v račun. Kdor je v njihovih vrstah, lahko hudo greši, pa se mu ne bo zgodilo ničesar; kdor je zunaj njihovega sveta, naj bo kaznovan tudi za malenkosti. Ta nauk bi si morali vzeti k srcu vsi tisti, ki se ravno sedaj ponujajo titovcem v slepi veri, da bodo sebi koristili, komunizmu pa škodili. To so še otroci! Pohvaliti pa moramo tistih 9 poslancev, ki niso hoteli igrati dvolične vloge in glasovati za amnestijo. Ako bi bilo v Jugoslaviji kaj več svobode, bi njihovo število morda preseglo 90. Prišli bodo časi, ko tudi to ne bo nič izrednega. BESEDA IZ N/T-1UA ■>•:••• . i - ■- - Tak m zagov; , : i; Waukegan, 111. — Vsak dopisnik najprvo govori in razpravlja o lokalnih domačih dogodkih in novicah. Naj tudi jaz tako napravim. V začetku decembra je nas mrzlo vreme kar ostro pozdravilo. Daši še ni bila uradno proglašena zimska sezona, je nas vreme vseeno pocukalo za naše “ta sladke” in ušesa. Pozneje, sredi decembra, je pa mrzlo vreme popustilo in smo imeli par prav lepih dni. V soboto, 17. dec., smo imeli tako lep jasen, sončen dan, da smo mislili, da nas že sv. Gregor pozdravlja, le ptičev še ni bilo na naših vrtovih. Ko bi bil pa opazil kakega robina ali škorca, bi pa res mislil, da smo že blizu pomladi. Ko sem to tako lepo pohvalno opispval, drugi dan, v nedeljo pred cerkvijo mojemu prijatelju Franku s Park Ave., 6 a’ -r an. On •a kar se mu zd i :■ a ;-i o. Moje mne. V, :a L ■ na se- nalorsk K — ) bolj odločen, kakor pa bo izvoljeni senator. Sicer ,pa počakajmo, borni videli, kaj bodo nam povedala prihodnja politična vremena. • SUPERVISOR OBČINE WAUKEGAN, naš rojak August Čepon, se je na seji občinskih zastopnikov odločno potegnil proti ukrepu, da naj okrajni od bor Lake okraja ukine podpore bolnikom v okrajnih bolniških in oskrbovalnih zavodih ter občinah v okraju. Od leta 1958 sem je okraj pomagal v takih zadevah revnim bolnikom. Zdaj so hoteli to ukiniti in so v ta namen že glasovali in zmagali tudi v občini Waukegan s 17 glasovi proti 15. Toda razmere so pa take, da jih tisti, ki o njih odločajo, morda ne razumevajo tako, kakor bi bilo potrebno. Supervisor občine W auke gan August Čepon je proti temu napravil temeljit ugovor, da takih, ki take podpore potrebujejo, je toliko, da je nujno potreb- me je tako po horjulsko postrani no, da taka podpora za podpira- oomerjal s svojim pogledom gori in doli, kakor bi hotel reči: Tine, kod si pa sinoči kolovratil, da si danes takega mnenja, da že o pomladi govoriš. Počakaj malo. Pomlad je še daleč. Do nje boš moral prekidati še mnogo snega. Ko sem to njegovo opozorilo malo pretehtal, sem seveda dal Franku takoj prav in mu pritrdil, da je prav zadel. Smo res šele v času okrog sv. Antona, in kje so še drugi patrom, kot sv. Matija, za tem sv. Jožef, do sv. Gregorija je pa res še kar celo četrtletje. Nato sem se oproščal Franku, da zadnje čase je na našem svetu res vse zmešano, pa je tudi vreme in človek ne ve, pri čem je, kadar o vremenu govori. Največkrat misli, da bo lepo, pa je grdo. Z naj lepšim svetlim zatonom sonca in z lepo jasno luno na nebu gre spat, ko se pa zbudi, pa bur-ia razsaja okrog njega in po svetu vse s snegom pokriva. Tako nje take podpore potrebnim o-stane. Kaj bodo o tem na prihodnji seji sklenili in določili, bomo videli. Hvalevredno pa je od našega rojaka, ki se je na svojem položaju tako odločno postavil v tem slučaju. ® ŠTEVILKE V BILIJONIH IN MILIJONIH nam povedo, koliko naši Ameriki razne dežele po svetu dolgujejo. Za lansko leto se je dolg zvišal samo radi tega, ker dežele ne plačujejo o-bresti od dolgov. Nam dolgujejo nekaj nad 21 bilijonov dolarjev (v številkah: $21,000,000,000). O-bresti za lansko leto znašajo 337 milijonov dolarjev (v številkah $337,000,000). Za toliko se je dolg tujezemskih držav zvišal od lani. Kdaj ga bodo plačali? Dolgove po zadnji svetovni vojni so plačale Z.D. sledeče dežele in države: Finska, Kuba, Liberija in Nikaragua. Torej samo par malih deželic se je zavedalo tekom zadnjih 20 let, da dol- no je v ospredju ob vsakem sestanku voditeljev in prvakov republikanske stranke. Razumljivo je, v Michiganu so sedeži glavnih avtomobilskih in drugih industrij. In avtomobilska industrija in vse, kar je v zvezi z njo, ima svoje središče v Michiganu. To so razlogi, zakaj bi te vrste industrijske tvrdke rade videle, da bi prišel na vodstvo naše dežele mož, o katerem mislijo, da najbolj pozna njihove razmere, potrebe in vse drugo. Med demokrati pa je zadnje tedne nekaka potrtost in izgle-da, da ne morejo pozabiti, kaj so na vse njihove predloge in načrte odgovorili volivci v volitvah lanskega novembra. Odgovor je bil zelo učinkovit. Tak, da je vsem prav gori od Bele hiše doli povedal, kaj volivci Z.D. mislijo o vseh njihovih načrtih, predlogih itd. Da je bil odgovor tak, kakršen je bil, so krivi vsi voditelji demokratske stranke. Vsiljevali so narodu nekaj, kar narod noče. In to jim je narod v volitvah odločno povedal. Zdaj jih glava boli. Zakaj niso na vse to mislili preje? To so razlogi, je pred kratkim izjavil nek demokratski senator, da je celo L. B. Johnson utihnil in da ni več tako zgovoren, kakor je bil preje. Druga vest iz precej zanesljivega vira pa omenja, da dva odlična dolgoletna zvezna demokratska senatorja sta pred nedolgim izjavila, da sta pripravljena staviti, da L. B. Johnson ne bo kandidat za predsednika v volitvah 1968. Ta napoved je precej močna, ampak če sodimo po tem, kako je L. B. Johnson utihnil od volitev sem in je nekje v ozadju in ne govori več dosti, kakor je preje, da je morda to res in da se je odločil, ali da se zna odločiti, da se bo sam raje umaknil v ozadje, kakor pa da ga volivci v volitvah postavili v ozadje. Nasvete dajati in objavljati mnenja je lahko. Toda v demokratični deželi,, kakor so naše Z.D., pa imajo vedno (včasih sicer pozno in marsikdaj celo prepozno) zadnjo besedo volivci. In njih volji se morajo tudi voditelji ukloniti. Volitve, ki bodo leta 1968, so še daleč, počakajmo, bomo, videli, kako bo narod takrat govoril. Pozdrav vsem čitateljem A-meriške Domovine! Vrhenšk Tine VESTI . L A %/ E l%I U E - Izvajanje ustavnih dološh o rabi stevenššisie m o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije je vreme dandanes, taka je poli-; gove je vsak pošten človek dol-tika dandanes in vse drugo po Žan plačati in kriti. Drugi veliki svetu. Tako sodbo sem napravil narodi se teiga ne zavedajo. Kasarn pri sebi. Od tedaj pa do ko to, da nobena avtoriteta, taka sem, zdaj pa največ časa pri pe-: ali taka, jih ne opozori, kaj je či pretolčem in razmišljam o pošteno in prav? To je take, ki vseh raznih dogodkih in stvareh imajo za vse dovolj denarja, za po svetu in tu pri nas. vse druge izdatke, za dolgove, ® POLITIČNE NOVICE PRI katere so naredili, ko so pomoč NAS IM OKROG NAS so naj-, najbolj potrebovali, pa nimajo večkrat take, da so večkrat ki-'niti plesnivega knofa? Velika sle, kot pa sladke. Naš župan Sa- ! BritaniJa dolguje Z.D. še vedno bonjian, ki se je junaško posta-|blizu 10 bilijonov dolarjev. Se-vil v tistih rasnih izgredih v zadnjem letu na pravo stran in je v jeseni kandidiral za zveznega senatorja, sicer v volitvah ni zmagal, a jaz bi rekel, nič ne de, izvoljen ali neizvoljen, postavil se je pa le za pošteno in pravično stvar. Pri tem je pokazal svoj pogum in neustrašenost in v tem mu gre čast in priznanje. Mnogo je politikarjev, ki se postavljajo in bahajo z vsem, a kadar je treba pred resnico stopiti in jo prav tolmačiti in predstavljati, takrat jih ni na plan. demnajst raznih dežel dolguje velike vsote še iz časa pred 50 leti. Dolg iz zadnje vojne, ki ga nam dolgujejo, pa znaša okrog 19 bilijonov. Mi čakamo na plačila. svet pa gleda in nič ne plačuje. Mi pa plačujemo visoke davke... • KOMAJ SO MINULE ZADNJE VOLITVE, že ugibajo vse križem, kdo in kateri bo kandidiral za kak urad in položaj -prihodnje leto 1968. Med republikanci se najbolj ponuja michiganski guverner Romney. Ved- “i silnicah slovenske narodne politike” Cleveland, O. — V vrsti predavanj, ki jih ima pripravljena za to leto clevelandsko Društvo slovenskih pro tikomunističnih borcev, pride prihodnjo nedeljo, 22. jan t. L, na vrsto predavanje dr. Miha Kreka “O silnicah slovenske narodne politike”. Bistvene važnosti za vsakega uda kakega naroda kot tudi za njegovo narodno skupnost je, da vsak posameznik kot tudi celota ve, katere so bistvene sestavine narodne politike njegovega naroda. — To velja tudi za nas, odnosno za naš narod. O tej tako važni zadevi nam bo govoril v nedeljo zvečer ob 6. predsednik Slovenskega narodnega odbora g. dr. M. Krek. — Tema (predmet) predavanja mora zanimati vsakega izmed nas, zlasti še tudi mladi rod. Zatorej pridite! Vstopnine ni nobene. J. S. Ustavno sodišče SR Slovenije je poslalo skupščini SR Sloveni- J je pismo s svojimi ugotovitvami in mnenji glede izvajanja ustavnih določb o rabi slovenščine in o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije. V ustavi SR Slovenije je namreč določeno, da se poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki o-pravljajo družbeno službo na območju SR Slovenije, vodi v slovenskem jeziku. Po ustavi SER Jugoslavije pa so jeziki narodov Jugoslavije enakopravni in morajo organi federacije to načelo spoštovati tudi pri uradnem poslovanju. V pismu ustavnega sodišča je med drugim navedeno tole: Izvršni odbor glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je svojim organizacijam in vodstvom lani aprila poslal pismo o rabi slovenščine v javnem življenju. U-stavno sodišče SR Slovenije je nato dobilo od občanov več opo-zoril, da državni organi ter delovne in druge samoupravne organizacije pri svojem poslovanju ne upoštevajo določb 42. in 131. člena ustave SER Jugoslavije ter 74. člena ustave SR Slo venije. Ustavnemu sodišču je znano, da so to vprašanje v republiki nato začeli preučevati nekateri organi, ki pa doslej še niso učinkovito ukrepali. V nadaljnjem je ustavno sodišče navedlo nekatere svoje u-gotovitve, pri čemer je po svoji pristojnosti upoštevalo zgolj tista vprašanje v zvezi z rabo slovenskega jezika, ki so pomembna za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Nekateri učbeniki v osnovnih in srednjih šolah, zlasti v strokovnih šolah Slovenije, so srbski oziroma hrvaški. Edina zavoda za izdelavo učil, ki sta v Zagrebu in Beogradu, še vedno izdelujeta učila samo s srbskimi napisi, navodili in pojasnili, čeprav naročniki iz Slovenije zahtevajo slovenska besedila. Filmi, ki jih uvažajo jugoslovanska podjetja za razdeljevanje, imajo po letu 1982 sicer v vedno večjem številu slovenske napise in so filmi s srbskimi ali hrvaškimi napisi že bolj redki. Ni pa urejeno vprašanje filmskih novic, ki jih morajo naši kinematografi predvajati na podlagi zveznih predpisov. Splošno je tudi znano, da gospodarske organizacije iz Slovenije dostikrat uporabljajo samo srbščino oziroma hrvaščino za o-premo in priporočanje svojih izdelkov, namenjenih tudi trgu v Sloveniji. Isto velja tudi za garancijske liste in za navodila za uporabo izdelkov. Zvezni pravosodni in upravni m ~ pspissja Cleveland, O. — Mislim, da bo dvorana Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. kar premajhna za to komično igro. Naj te igre nihče ne zamudi, posebno ne moški! Mislim, da se bodo imeli priložnost kaj naučiti, kar jim bo prav prišlo v v njihovih poznih letih! Videli bodo, kam so šli dolarčki, ko mora mož sam gospodinjiti. Meni že sedaj smeh uhaja, ko mislim, kako pozorno bodo igri sledili. Dramatsko društvo “Naša zvezda” se že toliko let žrtvuje na polju narodne kulture. Njegove moči žal pešajo, ker so igralci iz leta v leto starejši, mladih moči pa skoro ni. Brez teh nam ne bo. obstanka! Vemo tudi, da mi starejši še skoraj e-dini gremo veselo in lahko na igre. Dramatskemu društvu Naša zvezda želim, da bi se reorganiziralo, da bi dobilo novih moči in še dolgo let delovalo med nami. Ne bo več tistega, kar je ■bilo nekdaj, ker, kar je bilo, se |ne vrne več, toda možnosti za j obstoj je še vedno dosti! j Vse rojake in rojakinje va-jbim na igro “Mož - gospodinja” Tn zabavo, ki bo njej sledila v nedeljo popoldne v Slov. dru-! štvenem domu na Recher Ave. | Začetek ob štirih! . Na svidenje! Jennie Hrvatin organi poslujejo — nekateri praviloma, drugi pa izključno — v srbščini oziroma hrvaščini ne samo z državnimi organi v Sloveniji, temveč celo neposredno z občani in delovnimi organizacijami. Vrhovno sodišče Jugoslavije doslej ni izdajalo odločb v jeziku, v katerem je tekel postopek na prvi oziroma na drugi stopnji. Šele na razširjeni občni seji 27. junija 1966, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiških vrhovnih sodišč, je bilo sklenjeno, da bo Vrhovno sodišče Jugoslavije za stranke v Makedoniji in Sloveniji izdajalo določbe v makedonščini oziroma slovenščini. Tega sklepa se pa za zdaj še ne drže. Ne glede na pravilno stališče uprave carin v Beogradu, da posluje carinarnica v jeziku republike, kjer ima svoj sedež, se to v Sloveniji še ne izpolnjuje, ker večina uslužbencev .ne zna slovensko. Carinarnice v Sloveniji izdajajo odločbe v jeziku, ki ga uslužbenec zna — torej najpogosteje v srbščini oziroma v hrvaščini. Predlogov zakonov v zvezni skupščini ne sestavljajo, obravnavajo in sprejemajo hkrati tudi v slovenščini in makedonščini. Zato slovenska in makedonska izdaja Uradnega lista SER Jugoslavije dejansko ne prinašata izvirnikov, ampak samo zakasnele uradne prevode, kar povzroča ne samo znatne zamude, težave in stroške, temveč tudi neenakopravno o b r a vnavanje teh dveh jezikov s srbskim oziroma hrvaškim jezikom. Republiški oziroma občinski upravni organi v SR Sloveniji izpolnjujejo večje število obrazcev, predpisanih z zveznimi predpisi. Obrazci so enotni za vso Jugoslavijo in so natisnjeni v srbščini oz. hrvaščini, čeprav so skoraj vsi objavljeni v slovenski izdaji Uradnega lista SER Jugoslavije v slovenščini. Obrazci bi morali biti za SR Slovenijo natisnjeni v sloveščini ali za vso državo v vseh štirih jezikih. Republiški upravni organi opravičujejo njihovo uporabo z raznimi nenačelnimi razlogi. Podobne ugotovitve glede obraz-| cev veljajo tudi za statistično j službo, za službo družbenega knjigovodstva, za narodno banko ter za poslovne banice, zlasti pa še za železniška podjetja in carino. Iz vsega tega je videti, da se določbe 42. in 131. člena ustave SER Jugoslavije ter 74. člena u-stave SR Slovenije ne izpolnjujejo dosledno niti pri neposrednih stikih državnih organov z občani in delovnimi organizacijami. Da bi ustavne določbe obveljale tudi na področjih, ki jih obravnava pismo, predlaga U-stavno sodišče SR Slovenije, naj skupščina SR Slovenije kot najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v Sloveniji zahteva od vseh državnih organov v Sloveniji ter od vseh organizacij, ki opravljajo družbene službe na območju Socialistične republike Slovenije, da poslujejo v slovenščini. Pri zvezni skupščini pa naj posreduje, da bodo organi federacije izpolnjevali določbe o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije. Pred sodiščem Sodnik: “Kako to, da ste u kradli denar, draguljev pa ne?’ “Križ božji, gospod sodnik zdaj pa še vi začenjate s tem saj sem jih že od žene na ta ra čun dovolj slišal!” KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta Prosinec 1967 ® 1- januarjem smo stopili v novo leto. Lepo slovensko ime 2a ta mesec je prosinec. Če je december mesec, ko prevladuje n°č> je prosinec tisti, ki začne n°či izpodkopavati njeno moč. ■Dan začne rasti in se do konca naeseca potegne za eno uro in eno minuto na 9 ur in 25 minut. Glede vremena je pa ta mesec tt'ed najbolj mrzlimi. V Kanadi se je s prosincem začel enoletni praznik, da do-stojno proslavimo 100-letnico njenega nastanka. Bilo je v letih Pred 1867, ko je zborovala in razpravljala t. zv. “kvebeška konferenca”. Iz teh razgovorov Se je končno izcimilo 72 resolucij, ki so govorile o združitvi različnih provinc v eno politično enoto — Kanado. Te resolucije so postale podlaga za “Bri-tish-North American Act”, ki ga je izglasoval britanski parlament 1. julija 1987. Ta “act”, ki je nekaka kanadska ustava, je Ustanovil dominion Kanado in rojstva tega “aeta” se bomo spominjali letos celo leto. Na prvi rojstni dan je Kanada mela samo štiri province: No-o Škotsko, Novi Brunswick, 'rvebek in Ontario. Današnji Ontario pa je trikrat večji, Kve-kek šitirikrat večji in Kanada le danes desetkrat večja kot Pred 100 leti. Tudi Slovenci, živeči v Kanadi, smo del njenega ljudstva. Z Uasim izrazoslovjem bi bilo tez-k° zapisati: kanadskega naroda. ^ stoletni razvoj te dežele smo Pcsegli tudi Slovenci, zlasti v Zadnjih 20 letih, ko so nam bila Pjena vrata tako velikodušno °^Prta. Mnogim tisočem Sloven-Cev je postala druga domovina lr} rte moremo reči, da je na Ijicj kaj mačehovstva. Več ko 0v°lj vzrokov imamo, da se bo-praznovanju 100-letnice pri-^žili. V dveh smereh naj bi se ^Pkala naša udeležba pri praz-'°vanju tega državnega rojstne-dne; ^ Da bolje spoznamo to našo no-domovino, to ogromno zem-gj0 bogastva in svobode. Da se ^czpanimo z njeno zgodovino, vidimo njene naravne lepote ^ sPoznamo duha, ki navdihuje r usmerja zasebno in javno-ravne ustanove v Kanadi. °glejmo in pokažimo, kaj je sj°Venski živelj, slovenski u-j, Varjalni duh pripomogel k po-Kanade. Smo ji prinesli lepcgEg kaj velikega, kaj do-2 ab bomo zapustili v njeni 1 .° °vini kako malo sled? Celo ^ ° bomo imeli čas o tem misli-v. m razpravljati. Začnimo z na-čestitkami deželi, ki nam je " n^smo vedeli ne bod arn, ponudila gostoljuben or pod svobodnim soncem naravnih dobrin in lepih za pridne roke. S. K. >rost n°žnosti Govorimo svetu o Slovencih tem mestu navadno print tiskano slovensko be-jo v neslovenskem sve-rstvarjajo slovenski umetni--Pe besede za nas, ki čutimo °ni ustvarjalci. Ne sme-3® zanemariti, da ne bo ru slovenska govorica še rtaso smrtjo. endar bi pa radi, da bi nas drugi poznali in prav cenili 'Cdj pravično ravnali z nami, n kadar se bodo zopet risale e tam v srednji Evropi. Tež-da bi tem prijateljem mi' sa-'mogli povedati, kar bi vede-Porali. Dajmo jim v roko S°> ki govori o nas in za nas, njihovem jeziku. Kew Yorku že 10 let deluje JDIA SLOVENICA. Nam razumljivo bi rekli: Sredi- šče, kjer se študirajo slovenski problemi ter se izdajajo tiskani v angleškem jeziku. Do sedaj je to študijsko središče izdalo že 6 knjig. Naj ji navedem: 1. Slovenia in European Affairs, Janez Arnež, $3.50. 2. The conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps. Dr. A. Kuhar. Delo je pošlo. 3. The Slovenes of Carinthia. Thomas M. Barker; $5.00. 4. The Slovene Medieval History. Dr. A. Kuhar; $3.00 in $4.00. 5. The structure of the Slovenian Economy. Toussaint Hočevar; $5.00 in $7.00. 6. Slovenci v New Yorku; Janez Arnež; $3.50. Te knjige so dobijo tudi v Slovenski pisarni v Torontu. Škoda, da so tam, ko bi morale iti ven v javne knjižnice, na univerze in v urade, kjer bi informirale odločujoče ljudi o slovenskih zadevah. Za nekaj sto dolarjev pa bi vse te knjige lahko poslali na pristojna mesta. Kdo bi kaj prispeval v ta namen? In še nekaj! Pripravljen je že materijal za nove knjige, a ni denarja za natisk, ker leži v neprodanih knjigah. Zopet javno vprašanje: Kdo bi hotel kaj pomagati, prispevati v tiskovni sklad, kupiti nekaj izvodov neprodanih knjig, da bi lahko naslednje knjige šle v tisk. “Knjige v angleščini je edino, kar še danes dela za širitev slovenskega imena in stvarnosti v izobraženem svetu. Koliko je po Kanadi javnih knjižnic. Slovenci bi morali zahtevati te knjige in bi tako prišle v knjižnice,” Tako piše ustanovitelj “Studia Slovenica” prof. Janez Arnež, ki je že ogromno truda in tudi denarja vložil v to za Slovence tako važno pod-vzetje. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning A ve., Toronto 4, Ont. Iz župnijske kronike Ob koncu leta človek rad pogleda nazaj, da sestavi bilanco dela in uspehov, ali pa neuspehov za leto, ki ga je zaključil. Od tega, kar bilanca pove, je tudi odvisen načrt za leto, ki se začenja. “Oznanila” župnije Marije Pomagaj v drugi številki prinašajo nekaj številk o dohodkih in izdatkih v letu 1966. Te številke povedo, da je bil denarni promet župnije velik in živahen, saj ga je bilo za skoraj $290,000. Ker je bil denarni promet tako velik, je bila tudi gospodarska delavnost temu odgovarjajoča: dvorani so bili dodelani novi prostori, dograjeno je bilo župnišče, podrti sta bili dve hiši, predelano je bilo stopnišče pred cerkvijo, spremenjena je bila cerkvena veža in s prostorom okoli nje je bila povečana cerkev, prostor pred župniščem je bil urejen za parkiranje avtomobilov. Vsa ta delavnost je veliko pripomogla k lepoti cerkve, njene okolice ter k udobnosti dvorane. Za vse to je bilo potrebno posojilo, ki ga je župnija najela v vsoti $94,810. Vseh dohodkov od strani župljanov je bilo $47,406. Ker se je župnijski dolg dvignil na $125,110, zato g. župnik prosi, da bi res vsak župljan dajal za božji kult vsak teden enourni zaslužek. Cerkveni davek bi pravzaprav ne smel biti prepuščen dobri ali slabi volji župlja- J'°Vsak državljan svetne države mora podpirati državo in njene oblasti tudi finančno. Isto načelo bi moralo veljati za člane Cerkve, ki je tudi vidna družba in za svoje poslanstvo potrebuje sredstev. D01’' Društvena delavnost Misijonski krožek pri Mariji Pomagaj je imel 5. januarja svoj prvi mesečni sestanek. Sestanek je bil zgled, kaj mala skupina ljudi, ki vedo, kaj hočejo, lahko naredi v kratkem času in brez posebnega hrupa. Dobro uro je trajal sestanek, ki ga je vodil predsednik g. Jakob Kvas K.C. Člani so slišali duhovno misel, brali pisma misijonarjev, ki se zahvaljujejo za pomoč, z duhovnikom g. J. Mejačem C.M. študirali konstitucijo o misijonih in se končno pogovorili o na-daljni pomoči misijonarjem. Na sestanku je resnično vladala misijonska ljubezen. Člani so bili nad vse veseli novega duhovnega vodje g. J. Mejača C.M. Občni zbor Društva Slovenski dom. V nedeljo, 8. januarja, letos je odbor društva Slovenski dom sklical občni zbor. Mala dvorana doma se je napolnila. Udeležba je bila res odlična, saj so se občnega zbora udeležili vsi delegati društev in vsaj dve tretjini ustanovnih članov. Odbor je v svojih poročilih bil bolj skromen in pičel kot pa pri svojem dvoletnem poslovanju, ko je pripeljal društvo do življenja in dom do dograditve. Delo so člani odobrili in se zanj zahvalili ter izglasovali razrešnico. Poseben del, in to najdaljši, je bil, ko so člani debatirali in sprejemali pravila društva Slovenski dom. Debata je bila ponekod živahna, a vedno konstruktivna, ko je obravnavala člen za členom pravil, s katerimi so postavili društvo Slovenski dom na solidno podlago. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo v naslednji poslovni dobi vodil društvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Lojze Dolenc, priznani gradbenik, ki ima do sedaj največ zaslug za to, da so Slovenci v Torontu dobili tudi svoj narodni dom. Po občnem zboru so gospe doma postregle navzoče s prigrizkom in mehko pijačo. Sestanek društva NIJ je bil v nedeljo, 8. januarja, po tretji sv. maši pri Mariji Pomagaj. Bil je lepo obiskan, ker so bili povabljeni tudi nečlani in to zaradi aktualnosti predavanja. Kot predavateljica je bila povabljena Miss Bonnie Brennan. Govo-dila je o vlogi radia in televizije. Njena izvajanja so žela splošno priznanje in odobravanje. Miss Bonnie Brennan je bila rojena v Lindsay, Ont., in je diplomirala na Ryearson Poly-technical Institute iz radia, televizije in arts. L. 1962 je bila nastavljena kot direktor pri National Catholic Communications Centre. Popoldne istega dne pa je župnik preč. g. A. Prebil povabil odbornike župnijskih organizacij in ustanov, pevce in ministrante na skupno malico v župnijsko dvorano. Por. “Vera in življenje” “The C a t h olic Information Centre” v Torontu vsako leto prireja vrsto predavanj o važnih življenskih zadevah v luči vere. V letošnji zimski sezoni bo osem predavanj, ki bodo obravnavala sledeče zadeve: 1. Kaj je v Cerkvi stalnega in kaj se spreminja, Fr. G. Baum O.S.A.; 2. Spreminjajoča se vloga laika, G. McGuire; 3. Spreminjajoča se vloga duhovnika, pom. nadškof P. F. Po-cock, D.D., J.C.D.; 4. Spreminjajoča se vloga redovnice, sestra Ella Zink, S.O.S.; 5. Spremenjeno zadržanje do javnega mnenja, Bonni Brennan; 6. Spreminjajoče se zadržanje protestantov, Rev. A. C. Forrest; 8. Navzočnost kristjanov v spreminjajoči se Cerkvi. Predavanja bodo vsako nede-jo, začenši 29. januarja 1967, ob 8h zvečer v avditoriju na 830 Bathurst Street, Toronto. Vstopnina za vseh osem predavanj je $6. Ti$©šfetiilga dobravske božja poti AGINCOURT, Ont. — Kakor je že znano, se bodo v letu 1970 vršile večje slovesnosti o priliki 1000-letnice najstarejše Marijine božje poti na Slovenskem, na Dobrovi pri Ljubljani. Župnik Anton Moder (bivši profesor v škofovih zavodih) bi rad pričel v letošnji pomladi obnavljati božjepotno cerkev na Dobrovi, da bi jo pripravil za vredno bivališče božje in dostojen spomenik za slavni jubilej. Eno leto nrej, v letu 1969, bo pa predvi-Toneta Muhiča zorali : . nme- ' ; ma zapel domačin iz vasi nom, da bi p.-ikikab k -v ' j nartno novo mašo na Dobrovi, pevski zbo: k, km-u: , Gotovo ste sedaj že vsi Do- ■ Volja In Ijifbezsn do slivenske passssi TORONTO, Ont. — Te besede veljajo našim pevcem, ki so spet pričeli z rednimi pevskimi vajami v Slovenskem domu na Pape Ave. Že lansko pomlad so se na pobudo gg. Naceta Krizm0*1?. in tu že dolgo pogreš: -o Narnre:. reprezentativen moški ali mešani zbor, ki bi lahko s ponosom nastopal na raznih domačih in tujih prireditvah. Lepih in sposobnih glasov je med torontskimi Slovenci na pretek, le volje nekaterim manjka, da bi enkrat na teden žrtvovali dve ali tri ure slovenski pesmi. Klavir so pevci kupili, pevovodja g. Nace Križman je tudi izvrsten učitelj glasbe, saj je vodil svojčas pevski zbor pri fari Marije Pomagaj in pozneje v novi župniji v New Torontu, sedaj pa uči zbor župnije Gregorija Velikega v Hamiltonu. To se pravi, da manjka samo še nekaj požrtvovalnih ljudi z voljo in ljubeznijo do slovenske pesmi, pa bo zbor zaživel. Ni mi treba govoriti o razmerah, ki vladajo med nami. Zaradi njih brez dvoma trpi tudi naša kulturna dejavnost. Kljub nerožnatim razmeram se mi zdi, da je ravno slovenska pesem tista živa vez, ki nas druži. Večkrat sem imel priliko to opaziti. Tako v Avstriji in pozneje v Angliji, sedaj v Kanadi in ob obiskih v Clevelandu. Vselej stopijo skupaj ljudje, ki radi pojo, pa bili to znanci ali ne in z vseh vetrov Slovenije. Pesem jim je nekaj skupnega; nekaj, kar ljubijo. V tem pogledu ni tako hudo, kot je nedavno v A-meriški Domovini zapisal “toti Štajerc”, da smo vsi nekakšni lokalni patrioti. In ni je lepše prilike, kot sedaj, ko so pevci v Slovenskem domu spet pričeli z rednimi vajami, da to dokažemo. Zato vse, ki radi pojo in imajo “štimo”, vabimo, pa naj bodo Štajerci ali Gorenjci, Prekmurci ali Primorci, Dolenjci, Belokranjci ali Suhokranjci, ker pesem je naš jezik. Žene in možje, mlada dekleta in mladi fantje, ob petkih zvečer so pevske vaje za vse, ki imajo voljo in ljubezen do slovenske pesmi. Otmar Mauser Slisil ito feifllislse in pos©jflsil€8 J, E* Irska TORONTO, Ont. — Dne 29. jan. 1967 ob 2.30 pop. bo v Slovenski cerkveni dvorani ..ua .609 Manning Avenue 14. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka. Vabljeni ste, da se v čim večjem številu udeležite tega zbora. Kot vsako leto, boste tudi letos imeli priliko odločati, kako naj se razdelijo dohodki za leto 1966. Razumljivo je, da so za vlagatelja predvsem važne obresti, za izposojevalca pa posebni popust (rabat). Zato ne zamudite važnega popoldneva in pripeljite svoje prijatelje. Za člane je to dolžnost, gostje pa so zelo dobrodošli, da tudi oni vidijo, kako deluje Hranilnica J. E. Kreka med Slovenci v Torontu, New Torontu in okolici. Odbor ovci prejeli pisma od g. žup-nika, ki jih je pisal vsem bivšim faranom, kolikor naslovov je pač mogel dobiti. Ker je baje v pismih navedeno samo moje ime, na katerega naj se darovi pošiljajo, me nekateri sprašujejo pismeno in telefonično, kako in kam naj se denar pošlje. Ker bi pa bilo nespametno in negospodarsko pošiljati U.S.A. dolarje v Kanado, smo se domenili takole: Darovalci iz U.S.A. naj pošiljajo svoje darove na sledeča imena, kakor je komu bolj pri roki: Dr. Franc Puc, Sr., 459 4th St., Hoboken, N.J. 07030. Mrs. Marija Remec, 314 S. Oak, Westmount, Ul. 60559. Mr. Košir Tone, 1245 E. 59 St., Cleveland, Ohio 44103. Mrs. Tončka Urankar, 19409 Mohican Ave., Euclid, O. 44123. Ta denar, v U.S.A. dolarjih, bo ves prevzemal Tone Košir (bivši dobrovski ključar) in ga bo shranil v banko v Clevelandu. ’ s Kanadski dobrotniki naj pošljejo svoje darove, kakor je komu na roko, na sledeče: Dr. Tone Suhadolc, 184 Grosve-nor Ave. So., Hamilton, Ont. Mrs. Tončka Rupnik, 3225 Haig, Montreal, Que. Fam. A. J. Tratnik, 24 Rufford, Toronto 14, Ont. Mrs. Anica Kokelj, 463 Delavare Ave., Toronto 4, Ont. Mrs. Anica Mihevc, 64 Brand-stone Rd., Toronto 10, Ont. Lojze Ambrožič, st., 67 Mala-mute Cres., Agincourt, Ont. Denar zbran v kanadski valuti bom podpisani sproti vlagal v Kreditno zadrugo v Torontu, kjer bo čakal, tako kot oni v Clevelandu, nadaljnjih župnikovih navodil, oz. morebitnih računov. Iz razumljivih vzrokov, ki so bili že delno objavljeni, bi odsvetovali pošiljati denar naravnost na Dobrovo. Nekaj je pa bilo že odposlanega tja in ga ima gospod že v rokah za prve potrebe. Poslali so ga mu na svojo roko dobri ljudje. Ker se lahko zgodi, da bo prišel kmalu račun za bakreno pločevino, ki bo naj-brže precej velik, in morda še za kaj drugega, prosimo, da s ponosom in ljubeznijo do Marije, ki že tisoč let deli milosti Slovencem na Dobrovi, sezite v svoje žepe, vsak po svoji možnosti, in pošljete svoj dar. Ona vam bo pa prav gotovo to bogato plačala. Bodita z nami Bog in Marija! Lojze Ambrožič, st. -— Dve ameriški kokoši zneseta sedaj na leto povprečno toliko jaj.ee, kot so jih tri pred 25 leti. ¥ Afriki ¥dii® kje we Prevrat v Togu je bil miren, Nigerija pa se še vedno ni skopala iz posledic prevratov. CLEVELAND, O. — Ni tedna, da ne bi kje v Afriki nekaj ne šlo narobe v politiki. Pretekli teden so na primer imeli revolu- , cijo v republiki Togo. Je to de-j žela, ki ima poldrug milijon prebivalcev, razdeljenih na mala plemena; živijo na prostoru, dolgem 600 milj, zato pa samo 40 milj širokem. Prirodnih bogastev ni, revščina prevladuje pri vseh plemenih. Pretekli teden so minula 4 leta, odkar je bil umorjen takratni predsednik Olympic, letošnja revolucija je pa pregnala njegovega našle dnika Grunitskega. Mož je bil menda kar dober politik, toda slab gospodar. Čim bolj je padal njegov ugled, tem bolj je bil odvisen od armade, ki šteje 1,000 mož. Končno ga je sedanji armadni poveljnik Eya-dema prisilil, da mu je izročil oblast. Novi vojaški diktator je seveda takoj ukinil ustavo, prepovedal politične stranke, zaprl meje; razpuščen je naravno tudi parlament. Javnost je revolucijo sprejela kot nekaj prirodnega. Prestolica Lome je mirna, tujci pri revoluciji niso trpeli. Proglašeno je tudi obsedno stanje za nedoločen čas. Diktatura še ni objavila svojih političnih ciljev. Lahko je v Afriki delati revolucije, ni pa tako lahko popraviti škodo, ki jo revolucijonarni podvigi delajo. To lepo dokazuje stanje v Nigeriji. Nigerija je že nekaj mesecev država na papirju. Vojaški guvernerji vladajo po svoje in se ne menijo za predsednika Go- mmammmmmBamecammrmmmnvs CLEVELAND, O. Moški clobiio delo LiSiiLil Izkušeni na bakrenih vodovodnih delih. AMERICAN BRASS MFG CO. 5G00 Superior Ave. Phone: 431-8565 (12) MACHINISTS THE OLEVEUEi PHEUMAT90 Iasi Se. 3784 K. 7S SC 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmmim TO WORK ON AERO SPACE-MISSILE end Aircraft Components KILLS.?, - HY3H0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL 8883» MILS A.S TURRET LATHES m TURRET LATHES EXaiHE LATHES Kings uasffljfis RADIAL DRILLS HtlHERIOAL CSI8TS811ED MACHINES DOBRA PLAČA OD iJF.B IF DRUGS UGODNOSTI Predstavite se osebno 8.15 dop. do 5. pop. ali bličit® 341-1706 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (13) wona. Gowon sam se pa tudi noče prehiteti in upa, da bo z dobro besedo obnovil nekdanjo državo, četudi v novi obliki. Zato je sprejel predlog vojaškega guvernerja Ojukwu-ja, ki vlada nad plemenom Ibo, da se sestaneta v Akri na pogovor, kakšna naj bo bodoča Nigerija. Sestanka so se udeležili tudi vojaški guvernerji drugih provinc. Dogovorili so se, da je treba Nigerijo obnoviti kot konfederacijo. Zato bo Gowon zopet sklical komisijo, ki je deloma že sestavila novo ustavo. Brez težav seveda ne bo, kajti general Gowon in general Ojukwu nimata skoraj nobenih skupnih pogledov na nigerijsko bodočnost. Imata zaenkrat samo dobro voljo za sporazum. Politični opazovalci pa mislijo, da bo vpliv angleške diplomacije in pa ugled plemena Yoruba močno podprl akcijo za obnovo republike. Zaenkrat se pa obnaša vsaka provinca kot samostojna država. Dobro je le to, da se med seboj ne napadajo z vojaško silo. Do rekonstrukcije republike pa še ne bo prišlo tako kmalu. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! CLEVELAND, 09 Beiiske dobijo delo Zdravnik išče gospodinjo Zakonca, zdravnik in zdravnica, iščeta zanesljivo gospodinjo, za 5 in pol dni na teden. Dva otroka, 2V2 in 14 mesecev. Mora stanovati v hiši. Privatna soba in kopalnica. Kličite 481-6944, po 6.30 zvečer. (11) OPERATIVKE električnih šivalnih strojev. Plača od kosa. M. I. Huebschman Corp. 1239 West 9ih St. MALi OGLASI Naprodaj Zidano poslopje, 3 stanovanja in grocerijska trgovina, vse zasedeno, na E. 143 in Aspinwall Ave. Kličite 541-3564. __________________________(13) V najem Eno 4-sobno stanovanje spodaj in eno 5-sobno stanovanje zgoraj, na novo dekorirano, v Col-limvoodu. Kličite 451-7909. ___________________________(11) V najem Oddam spalno sobo in kuhinjo zaposlenemu moškemu v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-6671. (12) V Euclidu Lake Shore Blvd., na dobre prostoru, zidano trgovinsko p slopje, samo 10 let staro. Pol kiet. Trgovine oddane, parkan UPSON REALTY 499 E. 230 St. RE 1-107 Stanovanje v najem 4-sobno neopremljeno stan vanje s kopalnico (duplex) : $65.00, na 5810 Prosser Av telefon UT 1-0369. -d: 2 ULIC H INSURANCE AGENCY t l 1811S Neff Rd. - IV 1-4221 1 Cleveland 19, Ohio Garaža se odda Lepa, prostorna garaža se od- da na 1161 Norwood Rd. Vpra- šajte istotam ali kličite KE 1- 6250. -(12) V najem Oddamo 6-sobni duplex v Col- linwoodski okolici, blizu cerkve in trgovin. Za več pojasnila kličite 851-5761. (13) C ! Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA Povest Prevel France Bevk “Pomnili me boste, mrhe! Pomnili me boste!” je šepetal iz sovraštva in ker ni mogel več iti po vseh štirih, je pripognil hrbet in pospešil korake . .. Strašen krik se je razlegal nad vasjo in begal čez polje ... njim. “Gori, gori, gori!” ... Do gozda ni bilo več daleč, zato se ni več upogibal s telesom, ni se skrival, dirjal je naglo - -. Že je videl rdeča debla me-. česnov in zelenje listja tesno pred seboj, že ga je ovil svečani, cerkvenemu hladu podoben hlad gozda, poln tajinstvenih glasov. Še trenutek, da bo popolnoma prost, prost in nasičen maščevanja ... Začelo je biti plat zvona, zamolklo, žalostno in klicati na pomoč. Ozrl se je in kriknil nehote. Pol vasi je,- bilo v ognju. “Pomnili me boste! Pom ...” Ni končal, strašna in neznana groza ga je zgrabila za srce, besede so mu zamrle v grlu, iz razširjenih zenic je zrl strah, strmenje... in strašansko ča-čudenje. “Vas gori! Cela vas gori!” je zacvilil s posinelimi ustnicami. “Jezus! Jezus!” Začel je bežati, toda naglo se je znova obrnil do ognja. Zvonilo je neprestano, mogočno, obupno, a z bronastimi glasovi je begal od vasi strašen krik, grozna tožba, in se razlival po zelenih, šumečih žitnih poljih in se dvigal v prostranstvo k jasnemu solncu ... Jašek se je vrnil po isti poti, po kateri je bil zbežal, nazaj v vas; ni vedel več, kaj se je z njim zgodilo, strmel je v srdito steno plamenov in dima, ki se je dvigala nad vasjo, omrtvel od groze in strmenja je stopal dalje. Cela sredina vasi po obeh straneh ceste je bila že v ognju. Snopi plamenov so se dvigali čimdalje više, lizali stene, se prekopicavali, se penili v gost, črn dim in bruhali rdeče, strašne valove ognja, s poslopja na poslopje, s koče na kočo, vzdolž ceste, čez vrtove, ki so tudi že začeli goreti. Zopet je bil plat zvona in vso vas je objel strašen krik obupa, tožeb in joka. Ljudje so begali ko obsedeni, nihče ni gasil, a ogenj se je z zmagoslavjem čimdalje bolj širil, se razgrinjal vedno bolj na široko, žrl vedno srditeje, hodil okrog ko zli duh, zavit v oblake dima, valil se čez hiše, a kamor je stopil, kakor je padel njegov ognjeni blisk, so se razlili valovi ognja, je rastla nesreča, so doneli kriki obupa. Nihče ni gasil, ker ni bilo s čim, ni bilo priprave, ni bilo vode, ni bilo rok, ni bilo prisotnosti duha, poleg tega je bila polovica moštva odšla na lov za Jaškom, a ženske so bile v cerkvi pri večernicah. Ko so prihiteli, ni bilo več misliti na rešitev. Pol vasi je bilo že v ognju. Zvonovi so žalostno bučali, a župnik je stopil iz cerkve z mon-štranco v rokah pod baldahinom med gorečimi svečami sredi zvončkljanja zvončkov obdan od obupanega ljudstva — in šel po sredi vasi. “Sveti Bog!” Kakor vulkan je bruhalo iz nesrečnih prsi: “Sveti, večni! Usmili se nas!” Tako so vpila srca; strnjeni v gosto gručo so šli ljudje med stenami ognja, v hreščanje podirajočih se sten, v dež ognjenega žara in isker, v plamenov, ki so se valili čez vas, in dvigali tisočere, razvihrane glave do solnca, padali v notranjost koč in z nenasitnim poželenjem požirali in razdirali vse... “Kuge, lakote, ognja in vojne!” je zapel župnik s svečanim glasom, a solze so mu v curkih drle čez lica. Zvonovi so bučali čimdalje močneje... Ljudje so odgovarjali s krikom, z divjo grozo, na vse grlo: “Reši nas, o Gospod!” Procesija je krenila iz vasi in šla skozi vrtove. Župan in tajnik sta začela med tem organizirati reševanje. “Kdo je zažgal?” “Vinčijorek! Vinčijorek!” Videli so, da je začel goreti skedenj tam, kjer se je skrival. “Vinčijorek! Požigalec! Po njem!” se je razlegel tak krik, da je za hip oglušilo petje procesije. Zelja po maščevanju je objela vse duše, po strašnem maščevanju. “Iščite ga, ujemite ga! Ubijte ga!” so vpili iz vseh strani. Toda nihče ni vedel, kje je. Cela gruča razsrjenih, divja- jočih ljudi se je usula proti njegovemu domu, za vodo, kjer ni grozil požar. Na pragu je sedela Tekla, ko je videla proti nji bežeče kmete, se je dvignila, zagrabila kolec in blazno vreščala: “Ne dam ga! Ne dam ga! Ne dam ga!” Na pragu za njo se je prikazala Jaškova postava... “Tu je! Tu je! Primite ga!” je zavriskala množica. Vrgli so se ha hišo; kakor bi mignil, so pohodili Teklo, ki je ko ljuta psica branila pristop do vrat; med tem je Jašek z zadnjim ostankom prisotnosti duha skočil pod streho in povlekel lestvo za seboj. “Zažgite, zažgite!” so tulili. Zapahnili so vrata, zabili okna z deskami, zagradili vse izhode s »tatovi in s čemur je kdo mogeTT’ nato so zažgali kočo na vseh straneh — obkolili jo okoli in okoli in čakali... Slamnata streha se je v hipu vžgala, v par minutah je bila cela koča v ognju, v klobčičih dima. Jašek se je komaj tedaj zavedel, ko je plamen začel lizati skozi streho in so se nad njegovo glavo prikazali jeziki ognja; skočil je do paža, izbil deske in skočil v globino baš na roke prežečih kmetov. Ni se več dvignil, zakaj kakih petdeset nog, rok in gorjač je padlo nanj. “V ogenj z njim! Za vse, kar|jj nam je naredil! V ogenj!” so ?♦ vreščali. Nekoliko rok ga je zgrabilo ža noge in glavo, zazibali so ga in ga vrgli ko vrečo na streho. Streha se je vdrla in bruhnila oblak ognjenih isker do neba. Strašen, nečloveški krik se je razlegel iz notranjosti goreče koče. Odgovoril mu je drugi krik, na cesti... Ta krik je bila zagnala mati, ki se je vračala v gorečo vas in sc je vrnila prav v trenutku, ko so ji zagnali sina v ogenj. Z mrtvim pogledom je strmela v plamenečo hišo, stala je z visečimi rokami, sklonjena kakor bi hotela bežati smrti naproti. “Pravičnost! Pravičnost! Pravičnost!” je ponovila počasi, vedno tišje. Iztegnila je roke, v hipu posinela in padla mrtva na zemljo. Suhodobje, 12. srpana leta 1899. KONEC. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! OPUSTITE DELO In zaslužite več denarja, : Če mislite, da ne zaslužite dovolj, preglejte tole: prav sedaj lahko zaslužite več denarja, kot kdajkoli preje, kot voznik taksija. Če ste moški ali ženska nad 21 let starosti, Vam je pri nas na razpolago služba za polni ali delni čas. Je zanimivo, neomejeno delo in Vaša podjetnost se bosta izplačali. Oglasite se v Taxicab uradu, 1 453 Superior Ave., odprto dnevno od 8. zjutraj do 9. zvečer; ob sobotah do opoldne. V blag spomin OB ŠESTI OBLETNICI ODKAB JE UMRLA NAŠA LJUBA SOPROGA IN MATI Jennie Tomšič Preminula je dne 17. januarja t ■ v . - Globoka hvaležnost nam polni srce, v gorečo se prošnjo preliva molitev: v nebesih, kjer srečni Gospoda slave, naj duša bo v družbi svetnikov. Žalujoči: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 17. januarja 19C7. J'/ ; JA-. .•/ .jt v; V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, PREDOBRI OČE, STARI OČE IN TAST LOUIS ARKO Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 17. januarja 19G3. Globoko pod zemljo, kjer svetni šum se več ne sliši, trudno Tvoje truplo spi. A duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga naj srečo rajsko uživa. Žalujoči: soproga ŠTEFI sin Louis, hči STEFANIE, snaha BETTY, zet JOE URBANIC, VNUKINJE IN VNUKI. Cleveland, O., 17. januarja 1967. F. FatpKL UMIVANJE GLAVE V VIETNAMU - Vojaka 4. pehotne divizije v Pleiku v Južnem Vietnamu splakujeta glavo bolničarju Rossu Malloyju. V blag spomin OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DRAGI, DOBRI, NEPOZABNI SOPROG IN OČE Frank Rode Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 17. januarja I960. Ura slovesa že davno je bila, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Na svidenje nad zvezdami! Tvoji žalujoči: ANNA RODE, soproga HČERKE, ZETJE, VNUKI, VNUKINJE in PRAVNUKI Cleveland, O., 17. jan. 1967 LETNO ZBOROVANJE SLOraSKESS BAROBMEG* OSMA (Skivsaiaa lašmal Home) 6409 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio pefek, 2@, januarSa 1167 p Začetek ob 8. uri zvečer jj Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov, kakor tudi dru- a štvene zastopnike in zastopnice, da se te seje gotovo udeleže. S Za direktorij: jj ANTON ZAK, predsednik 8 I FRANK BAVEC, tajnik jj H|in.-,,^11,”, K jripfiSK Ibij s K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ( K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. Premoženje_______________________$16,390,000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-S53 No. Chicago St. Joliet, Illinois 6C431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. EME NASLOV MESTO ............................. DRŽAVA ...................... CODE § * § I ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; _____________________________ Moj novi naslov; ................. d MOJE IME: __________________________ u PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO S ^ ZAMIŠLJENA — Filmska igralka Raquel Welch razmišlja v odmoru snemanja filma “Največji zvitek” v Rimu v Italiji.