Poštnina plačana v gotovini lHarwor$itl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 184 Maribor, četrtek 14. avgusta 1930 » 'ihlja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltntm ček. z*v. v Ljubljani it. 11.409 V.IJ. m.sBino, preje^an v upravi ali po pošli 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Uredn. 2440 Uprava 2455 I Oglase sprajema tudi oglasni oddelek ..Jutra* v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 Kaj bo s Kitalsko? RESNE SKRBI VELESIL, DA JE NE POBASAJO BOLJŠEVIKI. — VOJNO BRODOVJE PRIPRAVLJENO. - USPEHI KOMUNISTOV. Politika bankroterjev Tako nazivajo praški »Narodni listy« flajnovejšo politiko sovjetske vlade, ki iz čteitiagoških razlogov hoče delati gospodarske težave »kapitalističnim« državam *aPadne Evrope. V Moskvi so pričeli s •p metodo že pred več meseci, toda spočetka v tnalih dozah. Danes se vidi, da ®re za Široko zasnovani načrt, toda ze-, nesrečen, zakaj na las je podoben ge-?U: če sem že berač, naj bom popoln a poprej še moraš postati berač wdi ti! y Čem obstoji načrt? Sovjetski zuna-tetrgovjnski komisarijat »Vnještorg« je na razna evropska tržišča blago les itd.) po cenah, ki pomenijo v LONDON, 14. avgusta. Po vesteh, ki prihajajo s Kitajskega, postaja položaj na dalnjem vzhodu zaradi uspešnega prodiranja komunistov čimdalje bolj resen. Anglija, Amerika in Japonska s skrbjo zasledujejo razvoj dogodkov, ki vedno bolj ogrožajo njihove koristi. Med diplomatskimi zastopniki vseh treh držav se vrše poslednje dni živahna posvetovanja. Tokio, VVashington in London resno raz-motrivajo, ali ne bi kazato napraviti skupno akcijo, morebiti oboroženo intervencijo, na Kitajskem, da bi se vzpostavil red in zagotovila varnost evropskih naselbin in evropske trgovine. Povod za to pa je dalo sporočilo kitajske vlade, da ne more več ščititi inozemskih državljanov niti pravice eksteritorijalnosti tujih diplomatskih zastopstev. V Londonu, Washingtonu in Tokiju smatrajo to za orvi znak grozečega razsula Kitajske, ki bo kakor zrelo jabolko padla v naročje bcljševikom. To bi pomenilo najhujši u- jjfent bistvu izključitev blaga vseh , ^lih držav na svetovnem trgu, ker je j.°n%enca s temi cenami nemogoča. , ^ravno pomeni to ojačanje gospodarske r'ze v Evropi in pomnožitev ogromnega brezposelnih, ki postaja že kata-, r°J!no. Zato so tudi socijalistične stran-iifvf evr°Pskih državah, zlasti v Angliji n Nemčiji, odločno nastopile proti temu °^ietskemu — dumpingu. “eriijiski organ ruskih levičarskih so-JJhtov »Soc. vestnik« je objavil te dni i_ ,lrn° razpravo na podlagi informacij z Moskve same. Dasi niti sovjetski tisk V® 'tiore tajiti, da vlada v Rusiji pomanj-v,nje In deloma glad, vendar sovjetska , ada meče na svetovni trg žito po ta-“ nizkih cenah, da je to povzročilo pa-."° na borzah v Nemčiji In Angliji. Pr-L, Se ie to zgodilo že pred meseci v verpooju, nekaj kasneje v Hamburgu, februarja do konca jul, t. 1. je bilo Iz » Izvoženih 150.000 ton pšenice in s« . *on rži po cenah, ki so povzročile j" Padec cen v zapadni Evropi. Ta gladovni izvoz« sovjetskega »Vnještor-Drnlf bil P°,itičn° dobro preračunan, in Izv .^e Nemčijo in Polisi* dve glavni sjt.0zni državi za žito v Evropi, <3a ste enilj pogodbo, ki izključuje konkuren-^ tIled obema državama. Storili ste to 5j .v*držite žitne cene na dozdajni viši-Dtelf *a^° obvarujete svoje kmetovalce n-j katastrofalnimi posledicami naglega cen. Mo tC' ^estn'k« v svojem poročilu Iz stov navate nekaj značilnih kontra-ijQ ^ed cenami ruskega žita v tujini in a nedavno tainošnji trg z ma->.! . m drugimi testeninami po tako Sr n • til t- z počila ter Blaževiču strašno razmesarila so nesKocne ruhist- mci pomoč je nudil pone- prej bi b.l konec oligarhije j obejok ... • i Smola dunajskih komunistov. V nedeljo je priplul z Dunaja v Bratislavo parnik »Melk«, last »Prve dunav ske paroplovne družbe« in hotel pristati v bratislavski luki. Toda pristaniško oblastvo je prepovedalo ladji pristati, ker so češkoslovaški organi doznali, da se pripelje s tem parnikom v Bratislavo na izlet večja skupina dunajskih komunistov, članov komunistične opozicijske skupine »Spartakus«. »Melku« ni preostalo drugega, kot da se je obrnil in odpihal nazaj na Dunaj. nenega izvoza, vse samo iz demagoško-propagandnih razlogov. Mar ni to politika bankroterjev? Na srečo — končuje »Soc. Vestnik« — ruske mase ne dobe v roke drugih listOv nego boljševiške, ki. o teh boljSevi^kih metodah seveda ne poročajo. Zakaj če bi ruske mase izvedele za vse to, ne dvomimo, da bi jih minila tudi ona prislovična potrpežljivost ruskega naroda, neskončna, kakor so neskočne ruske stepe Minila bi Jih m ' eenah, da nobena evronska tvrd-! Jo vsega dovolj in preveč m aa si sme- Minila bi jih m prej m du Konte. onj,armj j V zdravnik dr. Ferdo Kunej. ne ^re s temi cenami tekmovati. 1 jo dovoljevati takšen luksus blazno ce- nego bo je konec normalnuu potem. Isrecencu »m« T Marffirttsfc! VFCFPSi^ VMariborn, dne 14. VIII. 193(5. K razstavi učiteljskega tet«*a za rokotvorni pouk PRAVI NAMEN POUKA V DEŠKIH ROČNIH DELIH. - NEUPRAVIČENI PREDSODKI. — VSESTRANOST VODJE TEČAJA. — ZASLUGE MESTNE OBČINE. — POSETITE RAZSTAVO! Kratka notica v naših dnevnikih je .včeraj javila, da se vrši v četrtek popoldne in v petek na praznik dopoldne —-torej samo dva poldneva — v naši deški meščanski šoli razstava izdelkov enomesečnega učiteljskega tečaja za rokotvorni pouk. Iz raznih važnih vzrokov je umestno, da še posebej opozorimo na to kratkoročno razstavo, da ne pojde neopažena mimo nas in da po njenem zaključku ne bode marsikomu žal, češ, da je ni videl, ker ni zanjo vedel. Večina ^jikov si še danes ni na jasnem, v čem obstoja rokotvorstvo in njegov pouk na osnovni šoli, dasi so ti izrazi že dokaj udomačeni tudi pri starših in ie zahteva po rokotvornem pouku vsebovana celo v novem zakonu o narodnih šolah. Ko se je pred leti začelo tudi pri nas govoriti o rokotvornem pouku in smo videli pri posameznih šolskih razstavah izdelke tudi deškega ročnega dela, je nastalo v obrtniških krogih še celo nekako ogorčenje. Čemu se neki še šola peča s temi stvarmi ter ustvarja pošte-* nemu obrtništvu, ki se mora že itak težko boriti za svoj obstoj, konkurenco z vzgajanjem in podpiranjem šuŠmar-stva!? Taki in še ostrejši glasovi so prihajali v prvi vrsti iz krogov nepoučenega obrtništva, a često se jim je pridružilo še drugo občinstvo, zlasti starši, katere so otroci nadlegovali za nove izdatke v svrho rokotvornega pouka. Pouk v deškem ročnem delu se je tekom zadnjih petih let že precej udofnačil v naših osnovnih in meščanskih šolah in zavzel za ta kratek čas že dokaj zadovoljivo stopnjo. In vendar ni radi tega pouka prišel še noben obrtnik v konkurz in noben rokodelec še ni postal vsled tega pouka — brezposeln! Zakaj namen tega pouka niti zdaleka ni, vzgajati rokodelce in obrtnike. Vse delo na tem polju je le sredstvo k pravi vzgoji, ki naj pripomore k temu, da mladina delo vzljubi in ga zna tudi ceniti in vpoštevati. Obenem seveda pospešuje te vrste delo v šoli razvoj in napredek umstvenih zmožnosti. Da si mladina pridobi vsled tega tudi ročne spretnosti in zna — če je potreba — pravilno uporabljati vsaj najbolj navadno in najčešče uporabljivo o-rodje, je samoobsebi umevno. Vse jto torej le pospešuje vzgojo in pouk. In ako Tragična nesreča pri izurše-uanju poklica Sinoči ob času nevihte med 19. in 20. uro je bil pozvan višji monter mestnega električnega podjetja 281etni Vilko Rebernak, da popravi defekt v transformatorju ob Špesovem posestvu na Betnav-ski cesti. Takoj se je s svojim pomočnikom Jakobom Lešnikom napotil iz svojega stanovanja v Frančiškanski ulici k transformatorju na Betnavski cesti. Ko je prislonil lestev in splezal navzgor, ni opazil potrganih žic daljnovoda. Čim se jih je dotaknil, je zadobil opekline na desnem laktu in levi roki; prasketajoče iskre so mu znatno ožgale še levo stegno in, ker jc bil od plohe ves premočen, tudi spodnji del telesa. Vse to se je zgodilo v par trenutkih. Rebernak je zaradi silnih bolečin omahnil z lestve ter si pri padcu prebil lobanjo. Takoj poklicano reševalno moštvo s šefzdravnikom dr. Karlom Ipa-vicorn je prispelo na kraj težke nesreče, nudilo ponesrečencu prvo pomoč ter ga odpreinilo v bolnico. Njegovo stanje je silno resno. Vilko Rebernak je kljub svojim 28 letom v činu višjega monterja mestnega električnega podjetja. V odgovorni službi je ponesrečeni mož že večkrat dobil lažje poškodbe. Zdravniki so storili vse, da rešijo vestnemu strokovnjaku vsaj — življenje. * Kakor nam javljajo iz splošne bolnice, jc težko ranjeni višji monter Rebernak gre pozneje tak učenec k rokodelstvu ali obrti, mu pride pridobljena spretnost in ročnost zelo prav. Ročno delo je prirojeni nagon. In ta nagon je treba smotre-no izrabiti tudi pri vzgoji in pouku. Rokotvorni tečaji za učiteljstvo so se doslej vršili že dokaj let o počitnicah v Ljubljani na srednji tehnični šoli, kjer jih je organiziral oblastni odbor Podmladka rdečega križa pod vodstvom meščansko-šolskega ravnatelja g. Novaka. Na prireditev takih tečajev v Mariboru smo mislili že pred leti. Saj imamo ravno v Mariboru v ravnatelju Humeku na tem polju gotovo prvega in najboljšega strokovnjaka v celi državi, ki je doslej tudi največ storil za razvoj tega pouka. Nikdo namreč razen njega ne obklada tako temeljito, naravnost mojstrsko, vseh mno-gobrojnih panog tega pouka. A to še ni glavno, obvladanje raznih panog. Glavno je, vse te razne panoge prav usmeriti in uporabljati pri praktičnem pouku in sicer v pravem razmerju. Zakaj učitelj naj bi znal in uporabljal — če le mogoče — vse panoge in ne forsiral samo tiste, katera je njemu najbolj pri srcu, in v kateri ima slučajno največ spretnosti. Toda s poukom se ni moglo pričeti v tečajih, ker v Mariboru ni bilo primerne delavnice za ta namen. Po uvidevnosti naše mestne uprave pa je deška meščanska šola dobila pred par leti posebne prostore za delavnico, katero je g. ravnatelj silno praktično in smotreno opremil. V tej delavnici se vrši tudi razstava tečaja. Zanimivo dejstvo tega tečaja je tudi to, da so se ga udeležile tri učiteljice, dasi je tečal za deška ročna dela in se gojijo z večine panoge, kakor n. pr. mizarstvo, strugarstvo, kovinarstvo, knjigoveštvo, rezbarstvo itd-, katere zahtevajo dokaj telesnih sil in jih navadno izvršujejo le moški. Vendar so vse tri absolvirale. kakor vsak drugi, vse panoge tečaja ter niso niti zahtevale kake izjeme. Uverjeni smo, da bode ta, dva poldneva trajajoča razstava obiskana rie samo od strani učiteljstva, ki se mudi v Mariboru in okolici, ampak tudi od strani staršev ter iz rokodelskih in obrtniških krogov. Zakaj, če hočemo korakati z duhom časa, se moramo seznaniti tudi z uvedbo in napredkom te panoge naše sodobne vzgoje in pouka. ponoči podlegel poškodbam. Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo in nedoraslega otroka. Spomenik Srečku Puncerju V Celju se je sestavil poseben odbor za postavitev spomenika v koroških bojih aprila 1. 1919. padlemu koroškemu borcu-idealistu Srečku Puncerju. V odboru so gg.: Roš Franjo kot predsednik, Bremec Pavle, dr. Mejak Ervin, Novak Martin, Ravljen Davorin in Vrečko Prane. Odbor prosi našo narodno javnost, posebej pa še bojevnike, prijatelje in znance našega Srečka, da pošljejo denarne prispevke za spomenik najkasneje do 6, septembra t. 1. na Celjsko posojilnico. Odbor dopošlje na željo položnice. V Ljubljani se lahko oddajo prispevki pri gg. Brctnec Pavlu ln Ravljen Davorinu. Spomenik se bo odkril ob priliki plebiscitne žalne manifestacije Celjske Sokolske župe v nedeljo, dne 12. oktobra t. I. popoldne na pokopališču v Braslovčah. Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol na razne naslove ter je tozadevna zbirka že V prvem tednu dosegla prav lepe uspehe. Odbor. Za člana tujskoprometnega zbora Dravske banovine je od kraljevske banske uprave imenovan g. Franc Zemljič, hotelir v Mariboru in predsednik' Zveze »ustiJutfarskili zadrug v M »ribo* u, . _ Na seji mestnega sveta, ki se je vršila v torek, so dobili gradbeno dovoljenje: Marija Horvat za gradnjo prizidka v Jadranski ulici; Julij Grippa za nadzidavo na dvoriščno poslopje v Slovenski ulici 3; Posojilnica »Narodni dom« za preureditev gledališkega odra; Franjo in Marija Žebot za preureditev hiše v Loški ulici 10; Lojze Strehar za zgradbo prizidka na hišo v Slovenski ulici 2. Iz državns službe. V višjo skupino sta napredovala pod-nadzornika finančne kontrole Fran Gaberšek v Mariboru, Ivan Torkan v Dravogradu; za tehničnega svetnika Oskar Jurman pri sreskem načelstvu v Mariboru; v višjo skupino Fran Rulovec in Ljudevit Jurič pri tehnični službi v Mariboru. Ga Marija Živko t Na Pobrežju je umrla včeraj ga Marija Živko, vdova po nadučitelju v Šmartnem na Pohorju. Pokojnica je bila izredno blaga in dobra mati; odgojila je v težkih časih našega narodnega robstva krepke in narodno zavedne sinove. Vsi so kot absolventi srednjih šol danes v uglednih državnih službah ter se z redko požrt-voalnostjo in vnemo udeležujejo narodno prosvetnega dela; povsod so znani kot društveni organizatorji, pevci in pevovodje. Znani mariborski koncertni tenorist g. Avgust Živko je preteklo leto dovršil svoje študije na ljubljanskem konservatoriju. — Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 16. iz hiše žalosti, Cesta na Brezje št. 3. Naj ji bo lahka slovenska zemljica, prizadetim pa naše iskreno sožalje ! Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki so maturirali ali bi mogli maturirati med svetovno vojno ter 1. 1919. in 1. 1920., se vrši definitivno dne 6. in 7. septembra 1930 v Celju z naslednjim programom: 6. septembra ob 20. pozdravni sestanek došlih tovarišev in gg. profesorjev v Celjskem domu. 7. septembra ob 8. v župni cerkvi maša-zadušnica za umrle gg. profesorje in tovariše, .ob 9. odhod na okoliško pokopališče na grob pok. prof. Suhača, ob 12. skupen obed z gg. profesorji v salonu hotela »Evropa«, po obedu slikanje. Ob 15. izlet na celjski Stari grad z rodbinami in znanci (v slučaju slabega vremena v Laško), ob 20. poslovilni sestanek skupno z rodbinami v Celjskem domu. Prireditveni Odbor prosi vse prizadete tovariše, da radi skupnega obeda sigurno prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 1. septembra t, 1. na naslov dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ulica. Program sestanka in višino prispevka za skupen obed bomo naznanili, v kolikor bomo mogli ugotoviti naslove, še vsakemu tovarišu posebej. — Odbor. Poročila sta se g. inž. Julij Uršič, ravnatelj mestnega električnega podjetja in ga Ada Po-hlinova, roj. Malnar. Obilo sreče! Daneš odhaja. Je že tako, da imamo v Mariboru poslednja leta več za nas žalostnih odhod-nic kot pa veselih prihodnic. Nam je pač tako usojeno. Sicer privoščimo vsakomur napredek, ki ga je v Mariboru težko doseči, vendar nam je kot za mnogimi drv.jrimi hudo tudi za Danešem. ki nas zapušča. Velike igralske sposobnosti Josipa Gradisa je spoznala ljubljanska drama in ga angažjrala za prihodnjo sezono. Želimo mu mnogo uspeha in smo prepričani, da bo našel tu in tam še priliko za nastope v mariborskem gledališču. Novi zakon o vinu, ki je bil podpisan in objavljen že 9. dec. 1929, je te dni stopil v veljavo. Ministrstvo poljedelstva je za izvajanje zakona izdalo obširna navodila, kojih izvleček mora biti nabit v vsefi občinskih pisarnah, gostilnah in lokalih, kjer se prodaja vino ali druge alkoholne pijače, ki spadajo pod okrilje tega zakona. Kontrolo nad izvrševanjem zakona vodijo vinarski nadzorniki pri banskih upravah s podporo finančne kontrole. Usodni padec starke. V Slivnici pri Mariboru je 741etna posestnica Marija Živko na opolzkih tleh tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo v stegnu. Prvo pomoč ji je nudil šefzdravnik reševalnega oddelka dr-Karl Ipavic ki je odredil njen prevoz v bolnico. Seja širšega odbora Zveze gostilničar* skih zadrug v Mariboru se je vršila v pondeljek v Mariboru. Navzoči so bili načelniki zadrug iz celega okoliša Zveze. Pretresali so razu? važne stanovske zadeve. Prostovoljno gasilno društvo v Sv. Ml’ klavžu na Dr. p. priredi 17. tm. ob 15. dobrodelno toifi-bolo pri gostilni g. Kac ob cesti, v korist društva za gasilne naprave (cevi itd.). Dobitki so: žensko kolo, moško kolo, kuhinjska oprava, 1 seženj drv, vreča: moke, 10 krasnih desetem in 200 raznih dobitkov. Tombolakarta stane Din 3. V slučaju slabega vremena se vrši tombola prihodnjo nedeljo. Po tomboli velika veselica s pestrim sporedom, godba na lok. Prosimo vsa druga društva, da ta dan ne prirejajo veselic, pač pa, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže ifl tako našemu novemu društvu stopijo na pomoč. Posebno tržišče v Studencih predlaga naročnik našega lista iz te ob* čine. Občina, ki se naglo modernizira in ki šteje danes nad 5000 duš, bo morala na to misliti. Primeren prostor bi bil trikot, njiva, ki je last oo. kapucinov. Seda) kvari lepo lice Studencev, za tržišče Pa je kakor nalašč ustvarjena. Tržišče bi se izplačalo v enem letu. Prodajalke iz Lini' buša, Peker in bližnje okolice bi ne imele daleč, studenškim mamicam bi bilo ustreženo in občina bi prišla na svoj račun. Kdor je pozabil ob izletu v Apače v Senekovičevem omnibusu svoj pla& naj si pride po njega v torek ali v petek od 18. do 19. ure v pisarno Narodne Odbrane v Narodni dom. Oblastna streljačka družina v Maribor opozarja vse članstvo, da se bo vršilfl v slučaju lepega vremena jutri, dne & tm. na strelišču v Radvanju obično str®' Ijanje. Na družabni večer »Drave«, ki bo — v slučaju koiičkaj ugodneS8 vremena — nocoj ob 20. v verandi piv0* varne Union in n:i katerem bota sodelj' vala godba in pa moški pevski zbor, $ enkrat opozarjamo občinstvo. II. župni sestanek mariborske gaslls^ župe desni breg se vrši v petek 15. avgusta v Pekrah Ob tej priliki proslavlja Prostovoljno %v silno društvo v Pekrah 401etnico svojež3 obstanka in delovanja v službi človek0' ljubnosti, obenem pa bo tudi proslavil0 2 moža gasilca, ki sta od prvega početk® neprestano do danes društvena člana. *c sicer načelnik društva in odbornik ŽuP’ nt zveze, gosp. Franc Kaizer in društvi ni blagajnik župan Miha Kreuh. Popoldfle ob 2. priredi domače društvo tehnično vajo, priključno pa se vrši v gostiln1 Tomše velika poletna veselica z običai' nimi zabavami. Župni sestanek se vrši o® vsakem vremenu, veselica pa se v slu* čaju slabega vremena preloži na 17. aV* gusta. Moderne stojnice s predali se nam obetajo naš mariborski Na ta način bodo izginile košare, v katerih so poleg masla tudi ušive kokoši ^ gnilo sadje. Skrajni čas! Delavsko pevsko društvo »Enakost« Studenci . priredi v nedeljo, dne 17. avgusta v RaCl' vanju pri g. Anderlu veliko ljudsko vese' lico z raznovrstnim sporedom. Vstopn111 ni! V siučaju slabega vremena se prihodnjo nedeljo! 2-8 Danes In Jutri dva velika kabaretna večera v Veliki kavarni _ Trgovsko obrtna mladina v Maribo^ priredi izlet na Pohorje za svoje člafl?1 ^ n prijatelje društva v nedeljo, dne _ tm. ob lepem vremenu. Odhod ob 5. zj traj z Glavnega trga. — Odbor. Brezplačni Singerjev tečaj (krojenja in vezenja) se vrši od P°n° v ka, dne 18. avgusta do 30. avgusta t. vj Mariboru, Tržaška cesta 44 '‘‘.^aj-dvor). Natančnejše informacije v ^ nem lokalu od 18. tm. naprej. Ormož! reM Ordinarij bolnišnice križniškega. ^ [dr. Anton Hrovat ne ordinira od -I gusta do 5. septembra 1930 Mariborski in dnevni drobiž v m a r l 6 o r u, dne 14. VIII. 1930/ ——m................ m... Sira o S. Tragedija Slovenke iz Prekmurja na SMRTNI POSTELJI PRIZNA UBOJ, IZVRŠEN PRED 4 LETI. - TAJIN-STVENO IZGINOTJE AGRARNEGA URADNIKA ŠVARIČA. — OSVETA UŽALJENE LJUBICE IN MATERE. Pred 4 in pol leta je, malo pred Veliko nočjo, v vasi Sezliji, občine talinovačke pri Prištini v Srbiji na tajinstven način 'zginil tamošnji naseljenec, bivši agrarni uradnik Bogoljub Švarič. Vse poizvedbe 'n preiskave so ostale brezuspešne. Nje-g°va ljubica Magda Smej, ki je kot vdo-vu vojnega invalida živela z njim v div-Je,n zakonu, je trdila, da je odšel nekam na Hrvatsko. Med naseljenci pa se je trdovratno vzdrževala verzija, da ima Magda na vesti zločin. A gotovega ni niogel nihče trditi.. Nedavno pa je Magda Smej težko obolela. Predsednik občine in drugi so pritisnili nanjo, naj si olajša vest, in če je 'zvršila zločin, naj reši svojo dušo in prizna. In Magda Smej, rodom iz občine Ddrancev v srezu Dolnja Lendava, je prignala, obširno priznala. Njeno priznanje je velika tragedija ljubeče matere in ljubice — ak0 temelji na resnici. Kaj pravi Mogda Smej? ^jvela je kot vdova vojnega invalida v vasi Rušaniku v Slavoniji s svojo hčerko na državnem posestvu. Bogoljub Švarič, Agrarni uradnik, je prišel tja k svojcem •n iskal žensko za gospodinjo na svojem Posestvu na Kosovem. Priporočili so mu in on jo je nagovarjal. Branila se je, a obljubljal ji je takšne ugodnosti, da se je končno udala, prodala svoje stvari in odšla v Prištino, kakor je Švarič naročil. Ko je prišla tja, je doživela veliko razočaranje, re duha ne sluha o kakem Švaričevem posestvu. Vendar jo je znal Švarič tako zaplesti, obljubljal ji je celo, da jo bo vzel za ženo, da je ostala pri njem in živela z njim v divjem zakonu. Nekega dne pa ji je prinesel spolno bolezen. Morala je na zdravljenje v bolnico. V tem času je Švarič spoluo zlorabil meno komaj 131etno hčerko. Ko seje vrnila, mu je na njegove mnoge prošnje tudi to oprostila. Nekega dne pred 4 in pol leta pa ga je zopet zalotila v spolnem občevanju z nedoletno hčerko- Ljubosumje in hčerkina sramota, vse to jo je tako razljutilo, da je sklenila se maščevati. Ko je Švarič zopet zaspal, mu je z ostro sekiro presekala vrat. da je takoj izdihnil. Truplo je zakopala v bližini hiše. Enkrat že se je hotela prijaviti oblastim, vendar se je vedno zopet premislila. Peče jo vest, toda težke oko’nosti in Švaričev zločin nad njeno hčerko so jo prisilili h koraku. Oblast sedaj nadaljuje preiskavo. Aretirana je tudi Magdina hčerka. je naše sačno čreuje? Plemenite sadne vrste, ki rasto v njiho-’ domovini v divjem stanju, so prišle v kraje v času preseljevanja narodov, (p od 4. stol. dalje. Osobito menihi ran£iŠkani, dominikanci) so se trudili 6 J^zširjenje sadnega drevja. Velik po-_ /sevalec je bil tudi Karel Veliki (od 768, r-814.), ki se je zanimal za jablane, in črešnje. Posebna njegova od-dba je določala, da mora vsak novo-°^°čen par nasaditi, šest sadnih dreves. ^Naše sadne vrste so prišle iz Azije. °movina jablane je v Mongolski in a'3rski, provinca Či-Kiang na Kitaj-Veni in vzhodni konec Kavkaza, kjer še anes rasto tri njene divje vrste. Ena od je kot grm. Preko 60° severne širine , andinavija, Pokrajine severno od Pe- ograda, severna Sibirija) jablana ne u-‘Peva. Hivjo hruško najdemo v dveh ali treh vrstah na Armenskem, v Perziji, “btralni Aziji in v zahodnem delu Kitaj-? Naša divja hruška je le ena zvrst (iv1‘1. ih Prednikov. Rimljani so dobili °.te hruške iz Grške, iz Egipta, Karta- gine Sirije. Odtod so se plemenite Us'ke zanesle v Nemčijo in baje tudi v «pSfi knue. Odlične bergamotke so pri-semkaj križarji iz Perzije. (/ ešplja raste v vrhovnem delu ka V? a’ v ’n Parski. Tudi slad- cr®šnja se nahaja v Kavkazu in Mali Aziji, kjer nosi ime »kiros«. Pompej jo je zanesel v Italijo. Na južnem obrežju Kaspiškega jezera uspeva divje mandljevo drevo. Breskve in marelice so doma s Kitajskega, Japonskega, iz Perzije in Armenskega. Marelico je baje prinesel na Grško Aleksander Veliki, od tod se je razširila po ostali Evropi. Domovina žlahtnega kostanja so Perzija, Mala Azija, Armenora. To drevo tvori na Španskem, v Italiji, na Grškem in južnem Ogrskem cele gozdove, tako da je blagostanje celih pokrajin odvisno od kostanjeve letine. Širjenje sadnega drevja po vseh mogočih krajih je dokaz, da so narodi že v prvotni megleni kulturi cenili njihov plod. Naši staroslovanski očetje niso bili v tem pogledu med zadnjimi. Baš narobe, med prvimi so bili, ki so zelo gojili vse mogoče sadno drevje. Ta ljubezen je prešla tudi na naše slovenske očete, o tem nam pričajo častitljiva drevesa, ki krasijo naše kmečke domove. Našim očetom je le izkustvo povedalo o dobrotah sadja, danes pa nam jih potrja kemija, ki je natančno dognala, kaj vse sadje vsebuje. Sadje je hrana in zdravilo. O tem pa se še oglasimo. Turčija za balkansko unijo. Turški zunanji minister Tefvik Ruždi bej ja sporočil grški vladi, da Turčija sprejme idejo balkanske zveze in da bo turški poslanik v Atenah prisostvoval Iv'kanski ko ker -m ;i. Šport Ilirija — (Daribor Ker je poslovni odbor JNS zavrnil protest ASK Primorja proti pokalni tekmi z Mariborom, ki je končala z zmago ISSK Maribora 6:1, je LNP določil, da se odigra tekma za pokal JNS med SK Ilirijo in ISSK Mariborom v nedeljo, dne 17. avgusta v Mariboru. Za nastop SK Ilirije vlada v športnih krogih silen interes in bo nedeljska tekma menda višek letošnje nogometne sezone. ISSK Maribor ima torej v nedeljo priliko, da nadaljuje z rehabilitacijo svoje enaistorice. Prepričani smo, da bodo be-lo-črni zastavili vse moči, da dosežejo čim častnejši rezultat in da dokažejo športni javnosti, da je zmaga nad ^SK Primorjem edinole produkt znanja. Ako. ISSK Maribor tako zaigra, kakor pred 14 dnevi proti Primorju, je njegova zmaga sigurna. Gre predvsem za razpoloženje napadalcev belo-črnih. Športna javnost upravičeno pričakuje, da bo nedeljska tekma nudila užitek zaradi dostojnega nastopa obeh moštev. Tekma se bo vršila brez ozira na vreme ob 17. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Juniorski pokal SK Ilirije. Tekmovanje juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije je dozorelo do semifinala, v katerem se srečata jutri v Ljubljani SK Ilirija in SK Svoboda. Odločilna tekma med zmagovalcem Ljubljane in mariborskim Železničarji se bo vršila v nedeljo, dne 17. avgusta v Ljubljani. Akademska olimpijada v Darmstadtu se je končala s naslednjim redom: 1. Nemčija 113' točk, 2. Japonska 62, 3. Finska 44, 4. Madžarska 40, 5. Francija 36, 6. Italija 30. Male spoFne vesti. Po lepi zmagi Gradjanskega nad dunajskim WAC sta dunajska kluba Nichol-son in Wacker povabila Gradjanski v Dunaj za odigranje dveh tekem. Amerikansko nogometno moštvo Fali River (Newyork) bo odigralo dne 31. avgusta v Zagrebu tekmo s Haškom. V Černomercu pri Zagrebu se vršijo jutri velike mednarodne motocikl. dirke. Zamorra, znani vratar Espagnola (Barcelona), je prestopil k F. C. Real (Madrid). Za odškodnino je dobil F. C. Es-pagnol 650.000 Din. Teniško prvenstvo Dravske banovine, ki se izvojuje jutri in naslednje dni v Mariboru, izkazuje prav številno in kvalitativno močno konkurenco. Zbrana je vsa teniška elita Slovenije, ki zagotavlja v posameznih konkurencah interesantne in napete borbe. Iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Konjic, Murske Sobote in Maribora zbrani najboljši zastopniki belega športa se srečajo na prostorih v Ljudskem vrtu vsak dan od 8. zjutraj do mraka. O poteku tekmovanj, ki jim žal dosedanje vreme ne kaže posebne naklonjenosti, bomo poročali dnevno. Uresničeno prorokovanje Sven Hedina. Svoječasno prorokovanje dr. Sven Hedina, da bo kitajska reka Tarim v 25 letih zapustila svojo staro strugo, se je sedaj izpolnilo. Pred 25 leti je Sven Hedin ugotovil, da neka stara kitajska karta ni pravilno zabeležila struge reke Tarima. Pri natančnejši preiskavi okolice je učenjak ugotovil, da je tekla reka pred 1500 leti natančno tam, kakor je imela to zabeleženo stara kitajska karta. Nadaljnja proučevanja so privedla Hedina do pro-rokovanja, da bo spremenil Tarim v naslednjih 25 letih ponovno svojo smer. Nedavno tega je hotel Sven Hedin, ki se že tri leta mudi z znanstveno odpravo v neznanih kitajskih pokrajinah, obiskati zopet pokrajino Tarima. Tu pa se je moral sam sebi začuditi, ko je opazil, da je reka na dotičnem delu prestavila svojo strugo celih 140 km proti severu. Tudi uspeh. — No, kako ste zadovoljni s svojo če« belorejo? — Hvala, pojde! Strdi sicer ni bilo bogve kaj, toda zato so pridne živalice večkrat opikale mojo taščo... .Griffon motorji! »Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francoskih tovarn. Ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, XXIII Ta'tenbachova ul. 14. Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. 2182 Sprejmem prodajalko oziroma poslovodkinjo za vodstvo podružnice. Predpogoj kavcija. Nastop službe takoj. Naslov pove uprava »Ve-černika«. 2256 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam takoj. Cvet-lična ulica 23, Mučič.____________2279 Prazno sobo z uporabo kopalnice oddam 2 osebama. Naslov pove uprava lista. 2276 Meyer-jev leksikon, 24 zvezkov, skoraj nov, originalna vezava, prodam ceneno. Naslov pove uprava. __________________________ 2289 Stanovanje, 2 do 4 sobno s pritiklinami iščem za november. Posodim večji znesek. Ponudbe na upravo pod »Stanovame 62«. 2282 Prodam štedilnik, Koroška cesta štev. 63._______________2286 Učenca sprejme trgovina perila, pletenin in drobnarij M. Pucher, Maribor, Gosposka ulica 19. 2284 M. Capek - Cliod: Jimdtri Roman. — I* češčina prevel dr. Fran Bradač. 38 Anatomija ji ni bila dovolj estetična. Pravila mi je °spa Putova, da je bila gospodična Jifina, ko jo iz-k°Pila iz meščanske šole. cvetličarica. Pri muzeju Prodajala s svojo starejšo sestro vijolice in rože 'ena starejša sestra prodaja cvetlice še danes in vzdr-v mlajšo, Jifino, pri študijah. To je vendar občudo-loz ft.Vredno! Hrepenenje po znanosti, ki tiči v Uj fi-bj ki, ie čudovito.., Prosila me je gospa Putova. ali ne mogla pri meni študirati indijsko poezijo, namreč Gospodična!« ti si, kakor se razume samo po sebi, obljubil.« Pore*°^Ubil niseni sicer n^esar gotovega, šele, kaj ti gove l -e lelna iz ravnotežja. strašen 5!' je vzk,ikniI -Undra mlajši, »ti si naravnost Kajti^JV^eie na tem, da še sam za to ne veš GdnnsJ 1 ne s*ut’š, kako mTas! • »n se zdiš na uehariu. o na opalki gospe Putovel? * d°voli. JindraV U »Ničesar ne dovolim! Nasprotno, ne dovolim, dokler ti ne povem: čeprav je bilo danes tako vroče, sem vendar mislil šele takrat, da zgorim, ko sem te videl kot kralja s kraljicami v vodi. To mi pobalini nismo bili tako smešni. Ko smo prirejali na Mississipiju pod Františkom indijanske bitke... Imeli smo tudi damsko družbo, ki smo jo seveda globoko zaničevali, na primer Katinko Poniklo, Lojzetovo sestro; danes je gospa tovarnarjeva, taista, o kateri se ie danes govorilo; nobena druga to ne more biti. Toda z nami se je kopala božanska nedolžnost, z vami pa gospa Putova.« Jindra je nalašč raztezal, ko je videl, da manjka o-četu besed. Sinova opomba o kralju in kraljicah mu je zavrla hojo po sobi: naglo se je obrni! in grozeče zrl na Jindro z ognjevitim pogledom. Bila je v tem popolnoma megova psihologija, da s svojim »Dovoli!« ni izbruhnil k samoobrambi, ampak šele k zaščiti gospe Pu-tove; »Dovoli, kaj imaš celo proti tej izvrstni, v resnici požrtvovalni umetnici, ki ji moram biti tako zelo hvaležen?« »Ako opazujem to izvrstno umetnico, kakor mi ie bilo danes usojeno,« je odgovoril Jindra po malem obotavljanju,... »potem si mislim... kako bi to hitro povedal . •.« in Jindra se je prijel, da dokaže svojo miselno tčžkoČo, za č^lo, »ds, nekako takole: Recimo, da bi se kdo zaljubil v gospodično Menotovo. kdorkoli, makari jaz ali pa ti... saj vem. da je to izklinčeno!... da bi mu bila v tem gospa Putova najresnejša tekmica ...« Dr. Pavak je gledal na sina Jindro. kakor bi ga bil prvič v življenju zagledal. Celo usta je odprl na stežaj. »Ti misliš?« je rekel končno. »Poznaš me, oče, da povem brez ovinkov, kar si mislim!« Globoko zamišljen, je začel dr. Pavak znova pro-menirati od vrat k oknu. Ko je prehodil to progo trikrat, se je ustavil pred Jindro in se hinavsko nasmehnil: »To pot si se pošteno zmotil, norček!« je začel poučno s prikritim tonom. »Mučen postajaš, Jindriček! Vidiš ultravijoličasto, kakor pravi dr. Černy v takem primeru, kadar kdo, ki je posebno bistroviden, vidi, česar ni.« »Doktor Cerny? Ta spada v kategorijo, ki je zelo sorodna z gospo Putovo, dragi oče.« »Saj je to njen ljubček in to izpodbija tvoje sumnF čenje kar najtemeljiteje.« »Nasprotno, le potrjuje ga. Grd ie kakor pavijan in bil bi ljubček vsake žene, ki bi bila tako perverzna, kakor je tvoja požrtvovalna umetnica. Bil bi ljubček vseh ostalih — opalenek; in ker je to breznadno, jih hodi vsaj gledat. Platonikom te vrste pravijo francoski stro-kovnjaki le voyeur — gledavec. Cela Opalka je sploh patologična in njen smešni društveni smoter ;e same pretveza.« Solnčno stanovanje v vili, 2—3 sobno s kompletno opremljeno kopalnico in vrtom, oddam v najem. Najemnina Din 800. Naslov pove uprava. 2269 Pekovskega vajenca, pridnega in močnega, sprejmem takoj. Hartinger in drug, Maribor, Aleksandrova cesta 29. 2268 Hotel-restavracija »Mariborski dvor«, A. Oset: sobe, prehrana, pension, garaže, hladilnica, vrt. 2165 Prodani čisto nov paviljon za 9 družin čebel ena je že notri. Nov stroj za vejenje medu, 17 košev in drobno orodje za Din 2.100. Betnavska cesta 1, Maribor. 2266 Gramofone popravlja precizno le me* hanična delavnica JUSTIN GU' STINČIČ, Maribor, Tattenbacbovj ulica 14. Istotam velika izbira nar boljših gramofonov znamke »po* lunibia« in gramofonskih plošč. 602 Naj novejši model „Bela v močnejši Izdelavi zvezda SI60IIH VOZNIH nami izdržliivasl Generalni zastopniki za Jugoslavijo Brača Našimbeni Beograd Zagreb Brijanova 7 Samostanska 2 v MARIBORU dobite pri tvrdki JOSIP MRHTEL Slovenska ul. 12 Tel. 2353 Znatni popustil Zahtevajte ponudbeI Sfrftn 4 msttiimKl VPfc FRNTff »S ’ V Mar! b’ o r u dne 14. VTII. 193«. “""pr”™"1**111"' inTmiiiim n mm. ~ --—"-g Končna poletna prodaja! Veslaške malce I Kratke nogavice I Hlače s trikoja | Nogavice | Otroške oblekce od 12 Din naprej | od 5 Din naprej | od 15 Din naprej | od 8 Din naprej B od 30 Din naprej Cene vseh kopilnih potrebščin so znatno znižane! — Izrabite to izredno ugod- BUCB©ffCldf 1^3^1830^ UlICU no nakupno priliko pri tvrdki Izdaja Kouiorci' »Jutra« v LJubllauli predstavnik izdajatelja ta urednik; PRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELJ X Mariboru Izredna prilika za nakup moškega perila v tovarni perila Maks DurJava & Co. Maribor, Gregoričeva ulica 24 kjer so Se vedno V zalogi velike količine različnega perila, kakor: Srajce iz ccfirja in kombinirane z dvema ovratnikoma ter dvojnimi manšeti po Din 36.—, 46—, 52.— in 5S,—; Bele srajce In srajce k fraku do najfinejše vrste od Din <10.— naprej; Srajce iz popelina, panama-srajce In nočne srajce najfincjšilt vrst in vseli velikosti; Spodnje hlače, dolge in kratke, iz gradla, kepra ter Sifona; pižarne moške, ženske In otroške od Din 100.— naprej; ovratniki mehki, poltrdi in trdi, JiajfinejSega lastnega Izdelka. Naročila po meri se Izvršijo v 24 urah. Blago je prvovrstno in so cene z ozirom na to, da je treba vso zalogo v najkrajšem času vnovčiti, najnižje. 2040 V neizmerni žalosti naznanja Mestno električno podjetje pretresujo-čo vest, da se Je njen zaslužni monter, gospod Otvoritev gostilne, restavracije ter kavarne PLZENSKI DVOR“ Slavn. občinstvu dajeva na znanje, da sva prevzela znano staro restavracijo »Plzenski vir* ter jo prekrstila v ,,Plzenski dvort(. Tako restavracija kakor kavarna in priznano salonsko kegljišče je reklama za sebe. Postrežba brez kritike! Koroške nlanimke brusnice (Prelselbeer) dobite po dnevni nizki ceni pri Ferdo Kaufmann Maribor Kralja Petra trg št. 1 Naša ljuba in predobra mama, oziroma stara mama in tašča, gospa Mariia Živko vdova po nadučitelju Viljem Rebernak pri izvrševanju svojega poklica dne 13. avgusta 1930 v najlepši moški dobi smrtno ponesrečil. Podjetje zgubi v njem neumorljivega in nenadomestljivega sodelavca, katerega delovanje je bilo posvečeno v splošno dobrobit in poštenje. Truplo blagopokojnika bo v soboto, dne 16. avgusta 1930 ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju slovesno blagoslovljeno in tudi tamkaj položeno v grob k večnemu počitku. 2289 M a r I b o r, dne 14. avgusta 1930. Visok dobiček si zagot6vite pri nepogojni konkurenčni zmožnosti, če krijete svojo potrebo z ugodnim nakupom na Lipskem jesenskem velesejmu 1930 ki se otvori 31. avgusta 1600 skupin blaga 9600 tovarnarjev In veletrgovcev iz 24 držav. Razen tega je Inozemskim kupovalcem na razpolago veliko število strokovnjaško or-ganiziranih izvoznih domov, čijih zastopnike lahko najdete po zveznem uradu v Lipskem. Vsa pojasnila daje urad Lipskega sejma (Leipziger Messeamt), v Lipskem ali njegov častni zastopnik dr. Leo Schelchenbauer, kem. laboratorij, Maribor, Trtt svoboda 8 telefon 2103. 2224 Otvoritev prenovljenih lokalov v soboto 16. avg. zvečer. Se priporočata Alojz In Antonija Senica. je danes, dne 13. avgusta 1930 po kratki bolezni v 63. letu svoje dobe za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nam nepozabne mamice se vrši v petek, dne 15. avgusta 1930 ob 16. uri iz hiše žalosti Pobrežje, Cesta na Brezje št. 3, na Magdalensko pokopališče v Pobrežju. Maribor, Slov. Bistrica, Poljčane in Studenice, dne 13. avgusta 1930. Albin, Janko, Srečko, Avgust, Vinko in Lojze, sinovi. Pepca, Erna, Marica, Julka, Ivana in Marica, sinahe. Vsi vnuki in vnukinje. 2273 Brez posebnega obvestila.