Leto II. Poštnina - *3£■*' - pavšalirana. Ljubljana, pondeljek 22. marca 1920. Štev. 66. NI LIST Cesta po poštii ii celo leto . K 52*— na pol Ista . II Z5'~ za četrt leta. H IS*— za 1 mesec.. H %*5H Za Ljubljano mesECno ^50 Uredništvo Id oprava: Kopitarjeva ulico it. I Dredn. telefon štev. SO posamezna številka 30 vin. ~ NEODVISEN DNEVNBK ~ Posamezna Številka 30 vin. Izid volitve v Zagrebu. Demokrati In socialni demokrati popoinoma poraženi. U0 Zagreb, 21. marca. V Zagrebu ie h;ue ,Ile»s občinske volitve. Agitacija Volit o lka. Letakov je bilo do 60 vrst. °d 21 "Jan6 'e, ^eležilo 77% volilcev, t. j. volilcev jih je glasovalo 17 950. laStj1 J"»‘ V » M*u M. B ^ t:'C. ^ listin. Dobili so: Socialni demo- nestran- »Vtem 1 * • kJona tarska ];z^topnika (234 glasov), vatsl, ,aa je dobila 1 zastopnika, Ur- flLsovl a stranka 2 zastopnika (790 ‘•ikov 01nunistična stranka 20 zastop ■ 17011 glasov), Frankovci 3 zastop- nike (955 g’asov), seljačka stranka (Radičeva) enega zastopnika (449 glasov, izvoljen Radič), radikalci nobenega zastopnika f 110 glasov), Hrvatska zajednica 15 zastopnikov (5491 glasov), Demokratska stranka 5 zastopnikov (1882 glasov), Cicnisti 2 zastopnika (496 glasov). Proti volitvam so bili vloženi protesti, ker se ni čuvala tamost glasovanja, ker so se kupovale volilne izkaznice in ker so komunisti izvrševali teror. Kristan tudi v Tržiču napaden od komunistov, v v Z*C-, Zadnji čas je prišel razdor tudi ‘nladetf'Sj*° soc‘alistično stranko. Večina '-tarejš ®!avis*va je prešla h komunistom, stj v°ditelji so ostali za enkrat še zve-seštanpb^r1' ^ nedeljo so imeli komunisti čim s HT ^rz'® 'e Prišel tudi Kristan. Do-stan komunisti v dvorani, je g. Kri- ina V]? P° dvprišču z voditeljem konsu-kovnjj^ ^ncem in sodrugom Jožetom Bu-čuijj '. ~ar pride eden izmed komunisti-- ristašey in udari g, Kristana tako, da je nekoliko krvavel na obrazu. Tudi Ver-hunc in Bukovnik sta prejela par klofut. Zahtevali so orožnike, ki so sicer došli na lice mesta, a ni bilo povoda za kako aretacijo. Mi obsojamo vsak dejanski napad, a ne čudimo se, ker se je delavstvu oblju-bovalo vse mogoče, a v resnici nima najpotrebnejšega. Obljube ne morejo nasititi nikogar. G. Kristanu je odzvonilo za vedno v Tržiču, za samostojnost thsta. 21. marca. Iz Trsta po-kret d .Trstu se je pojavil močen po-a k* se takozvana »Julijska Bene-regj „ 'a°ePila od Italije z namenom, da se ko je sP°darske propasti, ker je med tem, delortl ^enovsko pristanišče preobloženo z Pra^o tržaško pristanišče čimdalje bolj da se pozneje tako-%vij0>*,Uliiska Benečija« zjedini z Jugo- SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Prjj. Beligrad, 21. marca. »Politika« bika a raz&ovor ^ voj ega pariškega dopis-tojjj * dekim znanim francoskim diploma-eggjl i.e bil ves čas mirovne konference slte baJmerodajnejših činiteljev franco-vpi.aS eleSacije. Dopisnik »Politike« je jai0 al diplomata, koliko časa bo še tra-lju aeurejeno stanje v okupiranem ozem-rii; ^Se Dalmacije. Diplomat je odgovo-y£Uat Prašanie je zelo kočljivo, vendar pa bifti ram’. da se more odgovoriti z logični Zaključkom, da bo trajalo do tedaj, skj^ ne Pride med vašimi in italijan-bbia*1 rPre(lstavniki do direktnega sporaz-trra ' ^akor je vsem znano, sta Anglija in l)iSGC/*a Že nekolikokrat posredovale, da ueg jadransko vprašanje odpravilo z dnev-[)j.e reda, toda razne okoliščine so vedno »1° Dreičile, da bi se to uspešno pripeljalo ip0 r°?ca- Wilsonova akcija je uspela sa-^itevG ^ stvari sami je uravnal re- xav v °ni smeri, ki so jo predstavniki ipg.^dkov že večkrat zavzeli. Sporazum dus taHj0 iu Jugoslavijo pa je edini mo-«pre-Za. rešitev, ki bi jo mogli obe deželi zav.Jet! krez ugovora, zakaj medtem ko so ipat Znlki izvršili s svojim znanim ulti-bjo t1 0(l I®- februarja brezuspešno pret-Geo uS°slaviji, naj pristane na Lloyd Wji ^e°v m Nittijev kompromis, je akcija Važj°na istovetna v negativnem smislu. k0n-m ita-lijanski zastopniki so razumeli četaCn° sPl°šne interese. Pogajanja, pri-‘oda TA0ndonii> so v resnici prekinjena, šen ne znaCL da so definitivno zavrten uasprotstva v% splošnih ozirih konaVašimi iu italijanskimi zastopniki v tere °au> 80 bila daleč manjša nego v ka-2»v .'j primeru prošlega leta, ko so se stik Znik* trudili, d& privedejo Sonnina v Vfle*Z.7a^0 delegacijo. Notranje razmere eaza 6 so Prisilile Nittija, da je odgodil cionn^r® *n da je pospešil ustvaritev nase jj, ae&a kabineta, s katerim je — sedaj °re to reči — zagotovil sebi sodelova- nje parlamenta. Reorganizacija Nittijeve-ga kabineta v notranji in zunanji politiki nudi več garancij za možnost povoljnega sporazuma nego kdaj prej.« Diplomat je končal: »Med novimi aktivnimi sodelavci je nekoliko aktivnih intervencijonistov s širokim obzorjem, s katerimi moremo nadaljevati pogajanja, ki naj dovedejo do zbližanja in sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Nadalje pravi dopisnik »Politike«, da se sedaj nahaja jadransko vprašanje v stanju, ki zahteva novih ljudi, da bodo mogli nuditi nado za povoljen izhod iz položaja, v katerega so naše odnošaje z Italijo dovedle razne D’ Annunziade. Nadalje naglaša, da se od zaveznikov he more pričakovati skorajšnje direktne akcije, ker bi bila, sodeč po dosedanjih poizkusih, odveč. Skorajšnji prihod Nittija v Pariz tekom tedna, ko bo namreč v parlamentu obrazložil svoje dosedanje delo v Londonu, bo ustvaril možnost, da se v Parizu nadaljujejo direktna pogajanja z našo delegacijo, ki s svoje strani nudi dovolj jamstva, da bo sprejela vsak kompromis, ki bi bil sposoben, da zadovolji naše življenjske interese v Jadranskem morju. Dopisnik »Politike« zaključuje: Iz tukajšnjih italijanskih krogov, ki stoje blizu mirovne delegacije, se čujejo glasovi o ponovnem italijanskem načrtu za sporazum, ki ga bosta Nitti in Scialoia predložila članom naše mirovne delegacije ob priliki bodočega sestanka. Trdi se namreč, da se bodo Italijani odrekli zahtevi po koridorju preko Voloske, zahtevali pa bodo nevtralizacijo vseh naših otokov in kontrolo luk v naših vodah. REVIZIJA ŠTIPENDIJ. LDU Beligrad, 21. marca. Po odredbi finančnega ministrstva, da se tudi odobreni, pa še ne izrabljeni krediti ne izdajajo več. Ministrstvo narodnega zdravja ne bo dajalo nikakih štipendij več ter ne bo pošiljfNo dijakov v inozemstvo. Verjetno je, da se bodo štipendije revidirale, kor je ugotovljeno, da je več primerov, ko so dobili štipendije tudi taki, ki jih ne za-služiio in ki vobče nimajo pravice do štipendij. VATIKANSKI ZASTOPNIK V BELEM-GRADU. LDU Beligrad, 21. marca. Iz Rima javljajo, da je v četrtek odpotoval iz Rima v Beligrad pappžev nuncij Cherubini, ki bo ostal v Belem gradu kot vatikanski diplomatski zastopnik pri naši vladi. CARISTIČNI RUSI V JUGOSLAVIJI. LDU Beligrad, 21. marca. Pred nekoliko dnevi je prišel v Beligrad g. Suverin, glavni urednik največjega ruskega lista »Novoje Vremja«. Ta veliki slavofilski list je vedno podpiral srbsko stvar in srbske interese. Gosp. Suvorin menda namerava sedaj v naši državi nanovo izdajati svoj list. Slovensko ljudstvo in neodrešen! bratje. Včeraj se je v Ljubljani ustanovila pokrajinska podružnica Jugoslovanske Matice. Ob tej priliki so po Ljubljani vihrale zastave, pred Slonom pa se je zbrala množica okrog 30.000 ljudi na zborovanje, ki je je otvoril župan dr. Tavčar, V imenu slovenske krščanske socialne organizacije je imel uvodni govor prof. Mazovec, predsednik SKSZ. Uvodoma je povdarjal, da bridko obžaluje, da je v svojem jedru pošteno italijansko ljudstvo oropano prilike, da bi razpravljalo brez posredovalcev po svojih pravih zastopnikih z našim jugoslovanskim ljudstvom, ''/rinili so se vmes imperialistični mešetarji, ki so kljub svarilu Wilsona osleparili italijansko ljudstvo z lažnjivimi podatki o naših krajih in ki barantajo sedaj za našo zemljo. Italija hoče biti velesila. Toda Italija je odvisna v vseh ozirih od svojih sosedov in mi moramo pred vsem skrbeti, da naše darove, po katerih hlepi razburljivo italijansko srce, obesimo bolj visoko, da se jih ne dotakne nepoklicana roka. Italija pa dela po nepotrebnem sovražnike, ker provocira ves pošteno misleči svet, napram kateremu ^e hoče zavarovati s strategičnimi mejami. Danes pa ne velja nobena strateška meja več, pač pa medsebojna na pravičnosti temelječa ljubezen. Srbi, Hrvati in Slovenci so v zgodovini dokazali, da se znajo boriti za svobodo, in narod, ki je enkrat okusil svobodo, je več ne izpusti iz rok, tudi Italiji na ljubo ne. Pozdravljamo bratski narod češki in viteški narod poljski, ki nastopata zopet pot slavnega zgodovinskega razvoja. Naj bi poravnala ta brata svoje obmejne spore ter se spomnila na brata Jugoslovana. Naj bi tudi poljski narod s svojim ruskim bratom uredil obmejna vprašanja na podlagi pravice ih ljubezni in dal Rusiji priliko, da zaščiti nas Jugoslovane, Pozdravljamo majko Rusijo, ne caristične, ki je podpisala londonski pakt, ampak Kiu svobodnih kmetov in delavcev. Klečemo ji: »Vstani!« V duhu vidim veliko Rusijo, ko bo vstala in takrat bo dan Slovanstva. Zato kličem vsem zatiranim Srbom, Hrvatom in Slovencem: »Na svidenje v svobodni Jugoslaviji!« Govorili so še dr. Ravnihar, Deržič, Gangl, Kušar, Čok in Ude, K sklepu predlaga dr. Fornazarič resolucijo, v kateri se protestira, da mirovna konferenca ne priznava narodu na Primorskem in zapadni Koroški pravico samoodločbe, nadalje izjavlja, da naš narod ne bo nikdar priznal teritorijalnih žrtev, ki mu jih nalaga Wilsonov načrt, pozivajo naše predstavnike na mirovni konferenci, naj ne odstopijo niti za las od naših zahtev. Resolucije pozdravljajo Jugoslovansko Matico ter pozivajo vse rojake, naj jo podpirajo. Končno se sporočajo rojakom v zasedenem ozemlju bratski pozdravi. — Resolucije so bile med burnim odobravanjem sprejete. Svoje izjave so poslale predsedstvu skupščine med drugimi; SKSZ., Orlovska zveza, Slovenska Straža in Slomškova zveza. Po zborovanju se je razvil po Ljubljani velik in slikovit sprevod. — Zvečer sta se vršili v obeh gledališčih slavnostni predstavi. ZA LOKOMOTIVE. LDU Beligrad, 21. marca. Te dni je bila ratificirana pogodba z Madžarsko glede popravil starih «in nakup novih loko-lpotiv. PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO. LDU Beligrad, 21. marca. V Londonu se je osnovalo društvo »Jugoslavija«, ki bo vršilo neposreden promet med Jugoslavijo in Anglijo. Prvi parnik bo odšel iz Londona koncem meseca marca. Sirite Ječem? list“! Židje na delu. Židovska nevarnost je vsak dan večja. Židovska korupcija grozi uničiti vse sledi krščanske morale med jugoslovanskim ljudstvom. Jugoslavija je postala torišče Židov iz pol sveta. Nekaj vzgledov nam nudi zagrebška »Narodna politika«. Večkratnim milijonarjem Weismayer-ju, Sorgerju in Plavšiču na Hrvatskem, ki so po svoje žigosali tisočake, se ne zgodi nič žalega. Položili so kavcijo 5 milijonov kron in bili izpuščeni na svobodo, da morejo dalje grabiti in vživati. Tudi Moritzu Drachu, ki je v železniških salonskih vozovih in avtomobilih iztihotapil na milijone valute v inozemstvo, se ni ničesar bati, ker ima 200 milijonov kron premoženja. Drach seveda ni sam svoje vrste. Ravno zadnje dni so začeli razni Polgari, Lobeli, Weissi, Sterni in drugi obrezanci iztihotapljati tuje valute — posebno dolarje in franke v Trst, a oblasti so slepe ali se vsaj delajo, kakor bi bile slepe. V zadnjih mesecih so Židje zaslužili pri nas na raznih valutah več milijard, a našo valuto so uničili. V Zagrebu je pomanjkanje stanovanj, ker so na stotine velikih stanovanj pobrali Židje in jih preuredili v skladišča, plačujoč zanje po 50.000 K. V Zagrebu je nagroma-denega manufakturnega blaga za pet let, a cene so mu take kakor bi bilo največje pomanjkanje na njem. Vse zagrebške gostilne so polne poljskih, madžarskih in španskih židov, ki nam izpijajo kri. Židovska centrala »Prunus«, o kateri so prišli na dan razni škandali, ni prišla v preislcavo, ampak veselo dviga glavnico od 1 na 10 milijonov kron. Glavnega činitelja v »Prunu-su« Siebenscheina je »Hrvatska zajednica« postavila med svoje kandidate na 12. mestu in je izvoljen v zagrebški občinski svet. Židje v »Slavoniji d. d.« ustanavljajo novo lesno podjetje za izkoriščanje hrvatskih šum. Tako se ta židovski mrčes redi in plodi po Jugoslaviji in pušča za sabo ostudne sledove: Korupcijo in prostitucijo, bedo in zmedo. Po kavarnah se Židje nalivajo z šampanjcem, se vozijo v avtomobilih in njihove dame plačujejo dunajskim krojačicam po 7000 K za samo delo. Naše domače delavno ljudstvo, naš srednji stan, naše narodno blagostanje, moč naše države pa propada iz dneva v dan. Kdaj se bomo zganili? Če premotrimo delovanje teh židovskih pijavk, vidimo, da so razni verižniki, ki se njih obsodb veseli vsa poštena javnost, le majhni šolarčki velikih judovskih mojstrov, Ta judovska zalega v družbi neobrezanih verižnikov ustvarja med lpidstvom obup. Ta obup pa izrablja potem politično, da dela še večjo zmedo, ter podpira z denarjem na eni strani takozvane kapitalistične stranke, od katerih so glavni demokrati, na drugi strani pa podpira komuniste, ki so pri sedanjih volitvah na Hrvatskem dobili toliko glasov s pomočjo židovskega velekapitala. Sedaj se komunisti vežejo odkrito z židi in volijo Žide v vodstvo občinske uprave. Fri Andreju HUnkl. Ob priliki časnikarskega kongresa v Pragi so člani zagrebške »Nar. Politike« imeli sestanek z znamenitim slovaškim narodnim apostolom župnikom Andrejem Hlinka, ki ga bile češke oblasti pravkar izpustile na svobpdo. Hlinka, ki je izvršil med Slovaki narodni preporod in bil radi svojega dela od Madjarov neprestano preganjan ter pretrpel štiri leta v ječi, je sedaj 55 let star in še v polni moči po duhu in telesu. On se bori za avtonomijo Slovaške, toda v okviru Češkoslovaške republike. Kljub temu so ga češke oblasti zaprle in pridržale nad 4 mesece v zaporu, ne da bi ga postavile pred sodišče. Sedaj so ga izpustile z omejitvijo, da mora ostati v Pragi, to se pravi, da ne sme med slovaško ljudstvo. Hlinka je v pogovoru opisal^ prizadevanje sedanje češke vlade, da uniči politično organizacijo, ki zastopa med Slovaki katoliško in avtonomno misel — to je slovaško ljudsko stranko. Vlada pošilja v Slovaško skoraj same protestantske uradnike; med 16 velikimi župani na Slo- Stran 2 »Večerni list«, dne 22, marca 1920, Štev, 66. vaškem je 11 protestantov. Prvotno so protestantski Slovaki vodili narodno borbo proti Madjarom in so složno sodelovali s katoličani. Od 1. 1848. so postali narodno mlačni in so se začeli nagibati k Mad.a-rom. Danes so vneti pristaši sedanje češke vlade in zakleti sovražniki katoliške ljudske stranke. Sedanji minister za Slovaško, protestant dr. Šrobar, je kot dijak prejemal podporo od Hlinke in kasneje podpiral program Slov. ljudske stranke. Danes je seveda zvest izvrševatelj ukazov češke vlade. Med slovaškimi kmeti ustanavlja vlada gospodarske zadruge »Domoviny«, kjer skušajo ljudi privabiti z rumom, žganjem, petrolejem in drugimi »dobrotami«. Povsodi vsiljujejo sokolstvo proti Orlom, katoliške dijake preganjajo. No, kljub vsemu temu slovaško ljudstvo trdno vstraja na katoliškem stališču in se čimdalje krepkeje organizira. Vladne zadruge pa kopne in v 2 mesecih ne bo nobene več. Pri prihodnjih volitvah v parlament bo dobila ljudska stranka od 44 slovaških mandatov 25 do 30. Slovaška mora dobiti najširšo avtonomijo — na vsak način v državni zvezi Češkoslovaške republike. Hlinka obsoja Jehličko, ki je protičeh in hoče iti raje z Madjari nego s Čehi. Hlinka je neomai-no za češkoslovaško republiko in zahteva avtonomijo za Slovaško iz kulturnih razlogov: Slovaška je trdo katoliška dežaia, a Češka svobodnjaška in reformistična. Slovaško ljudstvo hoče ohraniti svoje verske svetinje in zato hoče v vseh domačih stvareh imeti avtonomijo. Ta cilj hoče ljudska stranka doseči parlamentarnim potom. V parlamentu bo med 154 češkimi in ICO drugorodnimi poslanci 44 Slovakov. Ti bodo šli v vseh važnejših stvareh s Čehi, zato bodo pa morali Čehi priznati opravičene slovaške zahteve. Kar tiče katoliške čt ške ljudske stranke, se bo slovaška ljudska stranka ravnala po faktičnih potrebah; nastopala bo z njo skupno, če treba pa ločeno. O sedanji novi češki ustavi 'e izjavil Hlinka, da je v resnici demokratična in v vsakem oziru dobra. Končno je Hlinka izrazil željo, da bi češkoslovaške in jugoslovanske ljudske stranke sklenile čim ožje medsebojne zveze. Obljubil je delati na to, da pride na mariborski orlovski zjet čim več slovaških Orlov, ki jih je 15.000. STAVKE. LDU Pariz, 20. marca. (Havas.) Rudarji v loirskem ozemlju so stopili v stavko. LDU Madrid, 20. marca. Železničarji so objavili manifest in pretijo z občno stavko na vseh progah od ponedeljka dalje, ako se jim ne povečajo draginjske doklade. Politične novice. + Mrliški duh. Bivša vlada socialnih in kapitalističnih demokratov je hotela terorizirati celo državo. Uvajali so absolutizem. zapirali nedolžne ljudi, gospodarili z izvoznicami, bogateli na stroške drugih. Pri vsem tem gospodarstvu pa so se s ponosom trkali na prsi, češ, da so edina državo ohranjujoča stranka. Volitve na Hrvatskem pa so pokazale, kaj te bivše vladne stranke pomenilo Demokrati in socialni demokrati so povsod strašno tepeni. Povsod zmagujejo ali Ljudska stranka ali komunisti ali hrvatska zajednica. Naravnost uničujoč poraz pa so demokrati doživeli s socialnimi demokrati vred včeraj v Zagrebu. Stranka, ki je vladala celo državo in hoče še vedno strahovati parlament, je vsega skupaj dobila v Zagrebu 6 mandatov (demokrati 5, soc. demokrati le enega). To se je zgodilo v Zagrebu. glavnem mestu Hrvatske, o katerem so trdih, da je ves v rokah demokratov. Številke volilnih izidov na Hrvatskem so za demokrate in soc. demokrate mrliški duh. Ti dve stranki sta med ljudstvom mrtvi. Nobeno nasilje jih ne oživi več. -f- Demokrati postajajo mehkejši. »Epo-ha« piše: Dne 19. t, m. dopoldne so se nadaljevali pregovori o sestavi nove vlade. Dr. Smodlaka je predlagal, ker je Protič odbil dr, Trumbičevo kandidaturo, za predsednika vlade dr, Pavloviča. Protič tudi te kandidature ni sprejel, kakor tudi ne g. Cvijiča. Ko so prišli v to zagato, je g. Protič predlagal kandidaturo dr. Smodlake. G. Draškovič je izjavil, da nima ničesar proti tej kandidaturi, da pa je povoljen rezultat pregovorov odvisen od vprašanja pokrajinskih vlad. G. Protič ne vidi težkoč v Sara-jevem in Ljubljani, za Hrvatsko pa zahteva, da ostanejo mesta bana. podbana in poverjenikov za prosveto in agrarno reformo rezervirana za parlamentarno zajednico. G. Draškovič je ta predlog odbil in zahteval, da se tudi hrvatska vlada sestavi na principu centralne vlade. Do rezultata ni prišlo. G. Protič je izjavil na razstanku, da bo sklical danes svoje prijatelje na posvetovanje in da bo takoi dal odgovor. — »Tribuna« piše pod naslovom: »O koncentraciji«: Pregovori za koncentracijsko vlado se 20. t. m, niso mogli nadaljevati, ker je g. Draškovič najprej moral referirati o težko-čah glede osebe predsednika nove vlade in hrvatskega bana. Pregovori se bodo nadaljevali. vprašanje takozvanih nevtralnih osebnosti pa se bo po vsej priliki moralo odstaviti z dnevnega reda. Zato se je pojavila struja tudi pri demokratih, da se napravi drugačen kompromis, na pnmer, da bi bil predsedn iz radikalne stranke, minister za notran ; posle pa iz demokratske stranke, ali da se predhodno izčistijo vsa sporedna vprašanja glede notranje politike, da bi mogla nova vlada nemoteno izvršiti glavni program, t. j. volitev poslancev. Isti list piše dalje pod naslovom »Delo v parlamentu«: O delu v parlamentu je v glavnem dosežen sporazum. Delovni program je znan ter je bilo sprejeto načelo, da mora parlament delati prav do volitev, da bi vlada ne bila brez kontrole in da ne bi se vplivalo na miren potek volitev, ker bi se vsaka pristranost takoj mogla preprečiti v parlamentu. + Čudna »glihenga«. Med kandidati »Hrvatske zajednice« za občinske volitve v Zagrebu sta bila mestni župnik pri sv. Marku Rittig in framasonski veliki mojster Mihalič. Čudna »glihenga«! + Balugdžič v Rimu. »Narodna Politika« poroča iz Rima, da bivši dvorni minister Balugdžič zvesti zaveznik demokratov, vodi v Rimu z Nittijem pogajanja o jadranskem vprašanju V teh pogajanjih, za katera ga je pooblastila še prejšnja vlada, zavzema Balugdžič čisto drugačno stališče, nego ga je osvojila sedanja vlada in naša delegaci;a v Parizu. S tem je postal naš zunanji položaj le še zapletenejši in bo morala sedanja vlada Balugdžiča pozvati na odgovornost. + Državni meščanski svet se je te dni ustanovil na Dunaju. Njegov namen je, varovati politične in gospodarske interese celokupnega srednjega stanu brez razlike strank. V svoje okrilje je sprejel vse stanove. tudi delavce. Dnevne novice. — Prometna Zveza železničarjev ima dne 25. marca ob 10. uri dopoldne redni občni zbor v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Člani udeležite se občnega zbora polnoštevilno! — Odbor. — Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železjiice v Ljubljani priobčuje: Izpremembe v voznem redu na progah južne železnice od 1. aprila. Od 1. aprila t. 1. vozi na progi Grabštajn—Maribor, glavni kolodvor, mesto dosedanjega vlaka št. 416 vlak št. 416 a, ki odhaja iz Grabštajna ob 4.40, iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob 8. uri ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b/207, ki odhaja iz Maribora ob 18.55, iz Pragerskega ob 20.30 in prihaja v Čakovec ob 22.33. V nasprotni smeri vozi iz Čakovca vlak št. 250 do Ptuja in iz Ptuja vlak št. 224 do Maribora. Vlak št. 250 odhaja iz Čakovca ob 3.45, vlak št. 224 pa iz Ptuja ob 5.43 ter prihaja v Maribor ob 6.59. — Na progi Maribor—Grabštajn vozi mešani vlak št. 447 do Dravograda in vlak št. 497 od Dravograda do Grabštajna, in sicer odhaja vlak št. 447 iz Maribora, Koroški kolbdvor, ob 5.52 in prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda odhaja vlak št. 497 ob 9.13 in prihaja v Grabštajn ob 14.24. Ta vlak ima tedaj zvezo v Dravogradu z osebnim vlakom št. 1813 proti Velenju in Celju. V nasprotni smeri vozi mešani vlak št. 472, ki odhaja iz Grabštajna ob 7.52 in prihaja v Dravograd ob 10.40, iz Dravograda vozi vlak št. 488, ki odhaja ob 15.01 in prihaja v Maribor, Koroški kolodvor, ob 17.13. — Plemenski prašiči. Vnovčevalnica za živino in mast sprejema naročila na plemenske prašiče. Reflektanti naj priglase naročitev pismeno z obvezno izjavo, da bodo prašiče tudi prevzeli. Cena prašičem je neobvezna, bo pa zmerna. — Požar. V noči po sv. Jožefu je divjal požar v vasi Naklo, župnije Leskovec, na krškem polju pri posestnikih Kuntariču, Lekšetu in Venetu (ločarju]. Gasit so prišle požarne brambe iz Sv, Križa, Kostanjevice in Cerkelj, a primanjkovalo je vode. Oteti so mogli hišo in hleve Kuntariču in kozolec Venetu, drugo je zgorelo vse. Škoda je ogromna. Sreča je bila, da je bilo vreme mirno, sicer bi bili postali žrtev požara obe vasi Naklo-Tkalce. Požar je nastal na dorle' še nepojasnjen način pod Kun-taričevim kozolcem. Vlom v Trzinu. V noči od 19. na .20, t. m. so vlomili pri posestniku Andreju Kecelju v Trzinu št. 64 neznani zločinci v nezaklenjeno podstrešno sobo. Vlomilci so postopali skrajno previdno, od zunaj so vežna vrata podprli s kolom in jih z vrv;o tako zavezali, da se niso mogle odpreti, nato so postavili lestvo k oknu podstrešne sobe, zdrobili so steklo, odprli okno in vstopili v sobo. Plen, katerega so napravili, je zelo velik: vrednost ukradenega blaga se ceni na 10.970 kron: pokradli so moške srajce. 2 klobuka, 2 moški obleki, ena iz sivega letnega kamgarma, druga iz rjavega sukna s sivkastimi rižarni, črne hlače in rjav rižast telovnik, več denarja, amerikansko nikelnasto uro, eno moško kolo znamke »Kinta«, črno pleskano, zeleno pasano s prostim tekom; ukradli so tudi nekaj srebrnega denarja. — »Vi ste bili vojak, morate vedeti,, kaj je red!« pravi nadsvetnik Vedernjak Matiju Razoršku iz Tlačence, in nadalju- je: »Ker ste po nepotrebnem svoj jezik brusili, ko je financar prinesel očetu vabilo.« Matija pove, kako se je prerekal s financarjem. Vžitkar Filip Jerman z Vač pravi, da ni mislil nič hudega, ko se je prepiral z njim. Kot priča zaslišani financar pove, da ga je Jerman psoval in kričal na njega. Matija Razoršek je pa kričal na njega: »Kaj vi, saj še službe ne znate opravljati; vi nič ne veste, jaz znam tudi službo opravljati.« — »Ne prosim nobene milosti, kar sem govoril sem povedal,« pravi predrzno Razoršek prvomestniku po predlogu drž. pravdnika dvor. svetnika Trenza, da naj se obtoženca kaznujeta po § 104. srbskega kriminalnega zakona Sodišče je obsodilo Jermana v 24urni, Ra-zorška pa v 1 teden strogega zapora. Uubilanske novice. lj Pevska vaja »Ljubljane« radi koncerta Glasbene Matice ne bo danes zvečer, temveč jutri: ženske ob sedmih, moški ob osmih. (k) lj Osebna vest. Gg. Lojk Josip, Zales-jak Henrik in Smole Jakob, strokovni mojstri v tobačni tovarni, so imenovani za ofi-cijale X. plačilnega razreda. lj Posredovanje. Na razpolago je štirim dekletom služba. Oglasiti se je v pisarni JSZ, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. lj Lep post. Tako lepega posta kakor letos že dolgo nismo imeli. Deževnih ali snežnih dni je bilo le malo, zato pa temveč solnčnih To se tudi v naravi pozna: vse že brsti in kali, marelice cveto. Tudi mnogi ljudje mislijo, da se morejo ravnati po naravi ter so že slekli zimske suknje in se začeli oblačiti letno. Pa ne bo prav! — Najbolj do veljave pa je prišel v teh lepih postnih dneh Božji grob pri sv. Štefanu! Ob nedeljah, posebno pa na sv. Jožefa dan je romalo toliko Ljubljančanov k Božjemu grobu, da je moral biti človek vesel. Družine in družbe, ki drugače morda celo leto ne gredo drugam kakor po opravkih, ne morejo odoleti tihemu, a močnemu vabilu, ki prihaja tam od Božjega groba sredi prebujajoče se pomladne narave ... Saj se morda le malokdo zaveda, pa bo le res, da gredo vsi iskat tja doli nekdanjih dni, ki jih ožarja spomin stare trdne vere in starih razmer ,,. Lepo je videti v cerkvi, kako prihajajo družine: mož in žena pa otroci. Nihče se ne more ubraniti resno-tožne-mu vtisu, ki ga napravljata stranska oltarja: Kristus na Oljski gori in Kalvarija ter Ecce homo. Tu na nobenem obrazu ne opaziš dolgočasja ali blaziranega napuha, kakor mnogokrat pri obvezni nedeljski službi božji po mestnih cerkvah. Vendar so tudi tu ženske, ki globje sočustvujejo z bož'im Trpinom — trpeči najbolje razume trpečega ... Ne da se jim iz cerkve in možje morajo priganjati. Pri tem pa možje gotovo ne mislijo na gostilne — gostilne polnilo sedaj druge vrste ljudje, ne romarji. Da bi bili zato časi boljši, ne trdimo, — Pred cerkvijo ne manjka niti običajnih »štantov« z »odpustki« in pomarančami, dasi ne toliko kakor »včasih«. Pa tudi ti zadoščajo potrebi — včasih je tudi najrevnejši zmogel dva novčiča ali groš za svojega malčka, ki si je mogel s tem kapitalom privoščiti najlepši »odpustek« ali pomarančo, sedaj brez 3— 4 K niti blizu ne hodi. Sladkosnednost je danes res na kratko privezana. — Še nekaj nai omenim. Cesta, ki vodi preko Kodeljevega mimo vojaških skladišč, je v takem stanju, da bi se morala tega sramovati zadnja gališka vas. Koliko morajo tu trpeti ljudje, konji in vozovi! Za pešca je ta pot ob deževnem vremenu popolnoma neprehodna. Ali nas ni sram? lj Samoumor. Upokojeni kurjač drž. železnice Jožef Lotrič, doma iz Selc, stanujoč v Spodnji Šiški, si je 20. t. m. pognal iz vojaškega samokresa v postelji dva strela in sicer mu je predrla ena kroglja levo stran prsi in je prišla na hrbtu vun, druga kroglja mu je pa predrla čelo in je prišla nad levim ušesom vun. Rajni Lotrič je oslepel; bil je tudi jetičen, kar je najbrže povzročilo, da je obupal in se ustrelil. Smrt je nastopila vsled otrpnjenja možganov. Ko je došel na lice mesta okoliški policijski nadzornik Stanič, je ležal Lotrič v luži krvi mrtev v postelji, zraven njega na desni strani pa 2 vojaška revolverja. Lotrič je imel samokresa vedno v nočni omarici zraven postelje; pred 2 letoma mu jih je podaril neki vojak; samokresa sta imela 8 polnih in 3 prazne naboje, Lotrič je torej trikrat streljal na sebe; Lotričeva služkinja je tudi v resnici slišala tri strele. Na lice došla komisija policijskega ravnateljstva; g. policijski zdravnik dr. Drč in pol. kanclist Jelenc sta ugotovila Lotričevo smrt in odredila, da se je prepeljal samomorilec v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Proti verižnikom in tihotapcem. Organi osrednjega urada proti verižnikom, tihotapcem in navijalcem cen so prijeli ve-rižnika in tihotapca s tobakom Franca Hle-deta iz Gorice, pri katerem so dobili 1800 egiptovskih cigaret; njemu, kakor tudi tihotapcem s tobakom Josipu Fabjanu iz Gorice in Francu Sedevčiču iz Banjčice se je prepovedal za dobo petih let povratek v državo SHS. lj Zaplenjeno demobilizacijsko Detektivi kolodvorske policijske ckspo^ re so zaplenili v Mali Vasi pri C ... več kovčkov, katere so pustui ^ častniki bivše avstro-ogrske arm. 'i-o-spodje »oficirji« so delali res z f0t rumeno«: poleg odej, postelj, mas" \jc. strupenim plinom, so našli celo M4«®® y lo; šotore, zdravniško orodje, zdr# . ■ o orodje, . zaplenili detektiv Novem Vodmatu so zaplenili aeie***-^ p lodvorske policijske ekspoziture pn tudi veliko demobilizaciiskega blag^. sta lj Radi hudodelstva tatvine^ tirala državna varnostna nadstražt van Ivan in Josip šišak Josipa ^ iz Spodnje Šiške, katerega zasleduj želno sodišče v Ljubljani. . ,,j. lj Revež, Državni varnostni na. -nik J. Pavlovič je aretiral Josipa ker je 21. t. m. ob 10. dopoldne PreZcUi) kega povoda razbil šipo pri Fig0'' ^ škode ni hotel poravnati. Med P°Araj. policijsko ravnateljstvo je grozil ” -et. niku, da ga bo zaklal in ga je grdo * inl 5\ran 1/ntori \e> Kil mPt*0 !. so zaprli v »špehkamro«, katera se n j{ v kleti policijskega ravnateljstva, j d dobil priliko premišljevati, koliko )e vinca. Razne novice« r Katoliška manifestacija v Bffl . nedeljo 14. t. m. je Veliko Brno dos^ ^ proslavilo jubilej moravskih svetnik0. ^ Klementa Hofbauerja in blaženega , Sarkandra. Dvorana Besednega d0®^ bila prenapolnjena. Slavnostna i0?!?M sta bila dr. Sedlak ter prior Neuž“< , amerikanske misije. Dr. Sedlak je * lZ j5 nimi besedami opisal dobo in SLi*? blaženega Jana Sarkandra.. -,-v pa je predaval o velikem delu sv. K*® j£, ta Marije Hofbauerja (Dvoraka). „y po manifestacijo moravskih kato'cb#!-je z lepim govorom sklenil P. P°sP'r«t, r Kinematograf in Rontgenov ■-*, j„ dr. Coman, sta sestavila pripravo, Dva francoska zdravnika, dr. ^oTTDC"f,M avo, ® B. kombinacijo kinematografa in Ron«s ^ vega aparata, ki omogoča projekt’ ^ gibanja notranjih organov človeškega^, lesa na filmu. Strokovnjaki si mnog0. ^ tajo od te pripravi za zdravniško ve posebno kar se tiče ostrenja razuma dih zdravnikov. r Sedemdesetletni študent. Vsak vek je tako stflT, kakor se čuti. In jjp kdo še v sedemdesetem letu željo p° , j, nju, zakaj bi ne smel sedeti med dve - letnimi študenti? Ta slučaj, ki je ^ zanimiv, je v Filadelfiji. Neki list je ra^P ^ natečaj za najboljši odgovor in nagra bila brezplačen obisk vseučilišča v ^ delfiji. Nagrado je dobil sedemdeset starec in uživa to ugodnost sam. znanje ravno zadostuje, da je bil *a sprejet v prvi letnik. Moral pa se podvreči vsem običajem in predpiso®®.^ kor vsak drugi njegov mladi sošolec.J’ bo modre vezi in modre nogavice in kazoval »starejšim« sošolcem razne ge, ludi svojo brado mora žrtvovati. , ^ rr.u se je rad podvrgel, samo nekaj 81 izprosil, da bi mu prizanesli s »krs*0^, slavnostni obred, pri katerem vržejo ^ vinca oblečenega v vodo. Za take šal® ^ ki nima razumevanja in tovariši so n1*1 ljubili, da mu bodo »krst« prizanesli^^ &provizaci!a. • n $ a Jajca. »Vnovčevalnica za ]0g8 mast« bo oddajala odslej, dokler z-traja, kokošja jajca, komad po 1 K 30 in sicer v prodajalni v Stritarjevi u*lC a Goveje meso. »Vnovčevalnica vino in mast« bo prodajala jutri, t. )■ 23. ter pojutrišnjem, t. j. 24. t. m. na stojnici v Šolskem drevoredu govejo m po povprečni ceni 22 K za kilogram-ka stranka dobi največ 2 kg mesa. ^ Narodno gledišče. Opera: 22. marca, ponedeljek: Zaprto. ^ 23. marca, torek: »Mignon«. Ab- jj, 24. marca, sreda: »Ksenija«. ® acci«. Abon. E. aj,, 25. marca, četrtek: »Mignon«. ^zV'q/3. 26. marca, petek: »Rusalka«. A*5- jj. 27. marca, sobota: »Ksenija«. acci«. Abon. D. fl’), 28. marca, nedelja: »Faust«. lzV' Drama: 22. marca, ponedeljek: »Vrag< nement C. 23. marca, torek: Zaprto. 24. marca, sreda: »Mimogfed&e. predstava. Izven abon. 25. marca, četrtek: »Golgota«. 26. marca, petek: »Nora«. Izv- 27. marca, sobota: »Vrag«. IzV- 28. marca, nedelja, »Vrag«- IzV- Ab°' ufJ ad- Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ll“ Odgovorni urednik Jože Rutar.