IP'. \ V Celju, iorek dne 11. aprila 1922. Pwtniia placard 9 ififDslffi. Stane letno 48 Din, meseCno 4 Din, za Jnozemstvo lctno 120 Din. — Oglasl za mm viSine stolpca 40 p. Reklame mcd tckstom, osrartaice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhaja vsak lores«, četrtek In soboto. mmm Uredništvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 55. Upravnifttvo Strossmajcrjcva ul. St. 1 prilličje. Telefon št.65. p=a Račun kr. poStnega čekovnega urada ätev. 10.066. «==0 Nova orijentacija y slovenski politiki. Cveliia nedclia je princsla narodni in demokratski ideji na /born zaupnikov v Mariboru sijajno presenečenje. Vsc. Kar v narodiii borbi iickaj steje, sesio st: je ta dan od Prekmurja in Koroskc do Save. Nad 500 delegatov je bilo. Niti en okraj od (lornjegrada do Ure/ic. od Oravograda do Lendavc ni ostal neza- siopan. Kmetje, obrtniki, uradništvo. Sta- ri časi krepkega razmaha štajersko na- vodiie stranko izza 16 let nazaj so se. ka- kor se zdi, povrnili. V znaincnju pozitiv- r.e lokalne politike, sospodarskega in so- cijalnega prograrna, pa tudi v znaiueiiju združitvc razcepljenili naprednih sil se ie vršil znameniti zbor. Konča! je z iz- volitvo širokega izvrševalnega odborr*. v .kterega vsak sodni okraj noslje po 3 tin 5 najveliavnejših mož. Iz tega odbo- ra se iina izbrati ožje načelstvo, kalerc- inu se je že na sliodu izbralo pred.seJ- stvo. Tudi to je sestavljeuo vsebini dnev- ncga rcdn shoda primerno. Na čelo or^a- nizacije se ie izvolil stari bojevnik za iux- rodne praviee, predseclnik obeeslGven- skega obrtnega društva Ivan Rcbok iz Cclja. koi njegovi namestniki kmela Lovro Petovar iz ormoškega in l"ra:< Kolenc iz gornjegrajskega okraja tor dr. I-'ranjo Lii)old iz iMaribora. V dokaz solidarnosti 7. demokratsko or.nanizaeijo cele Slovenije je zbon: predscdoval poslovodeči Dredsednik Mratike dr. Vladimir Kaviiihar iz Uub- Ijanc. Glavna poročila sta pod a la vodil- ;:a politika stnmke dr. V. Kukovcc in dr. A. Kramer, bivsa ministra. !)r. Kukovce je v kratkih obrisili podal v 4 odloüikili aktualiio gradivo, 0 katerem jc iniel zboi razpravljati. Naertal je pred-vsem poli- tično zgodovtno tega okrožja, počenšl '/: ustanovitvo štajerske narodiic strankc, dotakni! sc je razpusta iste zaeetkor«. 1018 ter strnitve s Kranjsko naroduona- predno in novo demokratsko stranko, ter povdarjal, da se danes v nekem ozlni vračamo v zgodovini nazaj. ker ustaiisi- vljamo kolikor toliko samostoino orga- nizacijo za nekdajno slovensko Stajer- .sko, naSi državi pripadli del Koroške in za Prekniurje. V drnseni delu i^ovora jc ftbjasjiil iborbo zadnjili dveh meseeev za koncentracijo narodnjakov in napre- <4nih sil iz kmctijskc in narodnosocijalnc franke. Obsodil je odklonilno stališčc Vodstev slednjih struj, katerim pa tnno- Mce niso ostale zveste, ker je žc na da- »«šnjem shodu pozdravil odlično politi- We, ki se vračajo v sknpno orgaiiizacijo. V tretjeni delu svojev^a .vjovora je opra- vieeva! dclo stranke za lokalni intcrcs niariborske oblasti, ki od.i(ovarja ustavl in program 11 deniokraci.ie. Slcdnjic ;e pokazal na temelje socijalne^a in Lo- spodarskega delovncga progrania stran- ke. Označil je razloček med '^ospodar- skinii strankami. ki ponicnijo reakujo in nekako združevanje bahačev z halia- ško politiko sebeprecenievanja, Joeim uemokracija ziuagnje z notranj» moejn ideie. z vzbujanjem -privatne iucijative slctbejšili. da se dvigncio kvišku. in z cd- krito borbo zoper ponižuioče poniunj- kanje trpeeili mnozie. Ob veliki senza- eiii /bora jc koneal z opozoritvo na :^o- \or srbskcji'a poslanea in ministra Vojc MarinkoN'iea, ki raeuna na iioliticno sta-- bilnost v prihodniih 10 letih le v Srbiji, doeini bode nicd druKimi Sloveuijn po- zornica vsakovrstnili revolt in brczplocT- i?cga cepkanja in pričkanja, kakor 11am jc baš pokazala grda protidemokratska denionstracija najbogatejšeKa mcščaii- stva v Ljiibijani na protesiiicm (rj?ov- skem shodu. Pozval je zbor. da se od- h.'ci, ali polo/.i demokraciia v ociu:!ed ti politieni nezrelosti srednjili slojcv sio- veiisko orožje in jili pripusti za 10 lot anarliiji, ali sc pa naj skletie borba zo- pcr denia^o^ijo in akcija za razvitjc nai- visjc encrgijc naprcdnili sloiev v obnov- Ijcni organizaciji. Nato jc dr. Kramer v sijajnciu g'o- vorti risal politiko naroda Jugoslovanov kot celote. vpliv demokraeiie v Srbiii in pri uas, izrastke dcniagostva v Hrvat- ski in Sloveniji, koncemrienr) a.^resivnn politico vseh rcakcijonarnih strank zo- per demokratsko stranko in kampanjo obrekovanja zoper diMiiokratsk«? poütike \- Sloveniji. Stališče obrtništva Je v lepeiii go- voni označil Ivan Rebek, izjavljajoC. da jc obrtništvo v celoti z dcinokracijo, ka- tcri zaupa in s katcro bočc dclati. Lovro Petovar jc v tcineljitib izvaianiili obrav- naval kmcčkc puiitičnc cllje demokracije v rnariborski oblasti, vino.irradnišivo. 7.\~ vinorejo, bineljarstvo. jjozdarstvo. Dr. Reisman je ra/vil v jedcrnatili beseJafi piograin kultunieffa dcla stranke. Or. Josip Zdolšek iz Brežic jc govoril 0 rafc- inejitvi niariborske in liublianskc obla- sti, zahtcvajoč ohranitev sodnili orgaiii- zacij. Kinct Pctrovič \z ptujskesa okraja. prej organizator kmctijskc stranke In župan prekmnrske obcinc PoJonci, cvan- gclijskc vevoispovesti, govoriJa sla o stališču nasproti organizaciji, v kaler« sta izjavila vstopiti. Bizjak iz Celja jc je razvi! obrniški program. Znpanc, biv- si kandidal narodnosocijalne stranke, je Ljudsko vseučilišče w Celju. Danes v pondeljek ob pol 8. uri zvečer nadaljuje svoje predavanje davčni nadupravitefj %. Rafael Dolfnšek „o davksh"- — Po prcdavanju se vrši pozdravil zbor insmeuo ter pouudil so- dclovan.ic Znamenite resolncije, Ki sr» bile s|)rejetc, obiavljamo posebej. RKSOLUCI.IE: Zbor zanpnikov mariborskega vo- lilnega okrožia V. aprila \922 v Maribon: obravnava iz ozirov gospodarskega in knlturnega nai>rcdka tega okrožia ak- cijo za zdnižitev aaprednil1. organi/aeij. ki so za državno edinstvo in pozitivni v.ospodarski program. Z oi)//jiova:ijcin vzamc na znanje, da v-:.lstvi stranke sa- niostojnih kmetov in narodnili sociiakcv nisia doličncga poziva za spofazinneva- lue sprejeli in sta ga brez razlogov od- kiouili vkljub drugaC'iiim sklcpom oziro- uia željam velikega dcia člaikstva teb strank. Okrožnenm odborii sc ualaga, da v interesu napredka okrožja nadaljuje akcijo za koncentracijo >±\sV v svrho izvedbe volitcv v oblastno skupsčino. Okrožna organizacija demokr. stranko za mariborsko volilno okrožic, slonec v polnem obscgu na prograinu Denio- kratske strankc sprejetem na kongresu dne 30. in 31. oktobra 1921 v Beograd«, na >rogramu absolutiiega naiodncga in državnega edinstva, široke dckoncen- travije uprave v samoupravr.ili edinicali, pozdravlja ustanovitev niariborske ob- lasu koi prvi koflak k udejstvovanju naroda v obsezni samoupravi. sstotako bo /, viieiiio izvajala program «,'lcde zem- Ijoradniške in ekonomske politike spluli, kakor tudi program .^lede kiiltunic, zdravstvene in socijalne politiive. Vse svoje sile hocc posvetiti zlasti gospodarskemu delu ter z vso vnemo ncgovati krajevne gospodarske intercse mariborskega okrožja potom svoje po- •litične, gospodarske in kultr.rne organi- zaeije ter po svojih zastopnikili v skup- seinah sanionpravnih korporacij. Smatramo za prvo in glavno nalogo juišc zakonodaje, da omoüoci povzdigo naše kmetijske, obrtniške in industrij- ske produkcijc, da pospešuic kmctijsko, obrtno in trgovsko strokovno šolstvo, strokovno organizacjjo ter xadruznistvo, da ne pripušča s preostrimi fiskaličtmnt odredbami upropašeali uaših produktlv- nili slojev, ter da ščiti s ¦primernimi su- cijalnirni zakoni zlasti tudi našega male- ga človeka, katercga interesi so v svojih skrajnili konsekvencah tesnovezani na intercse naših produktivnih slojev. Regulacija vahite in saobracajy. je mijni postulat razvoja in uapredka naših gospodarskih slojcv. s kateriini \f tesii! zvezi je pa tudi dobrobit nasili konzn- n.entnih krogov. l:nako vazrega po.nena je tudi moderua ureditev našega cariu- skega sistenia. Zdrnvstveiui vxgoja mladiue. (Dalje.) Prva zaliteva in predpogoj uspesne rasti in zdravega razvoja za vsa živa bit ja ie Cisti, sveži zrak in svetloba. Cc posiavimo zdravo rastlino v teruan, za- P'l't prostor. obledi m vene. Kako naj tc- daj živo detc prospeva in se zdravo ra*- vija v nezdravem ozraCiu zatolilili, mracnih, vlažnih stanovanjih. Prva za- liteva liigijene za vsako obiteli je za- liieva po zdravem stanovaiiiu. Sve55i zrak jc prcdpogoj za zdravo kri. sve- tloba in primerna toplota predpogoj za /dravo rast in pravilno razvijanje tciesa. Driiga podlaga vsemu zivljenju, uspešni rasti in ohranitvi moči z\ ob- stanek in napredek življenja je zadosttm zdrava hrana. Prvo leto je prava lirana za detc. tega tie morcmo nikdar :)rovcc povdarjati, materino mleko. Do nialega vsc materc so zmožne dojiti lastnega otroka. Ako tega ne store, kriva je 11c- \ednost, brezbrižnost ali komoditcta, ali pa neinnestni, nespanietni nasvetf. Le resnieno nevarna bolezoi more ma- ter oprostiti dojenja. Odločevati 0 tcm, ali more kaka mati dojiti ali ne, smc cdino zdravnik in nihče drugi. Ko postane dete staro devet me- secev in dobiva že lnlecno zobovje, ino- rcnio započeti z ocKstavljanjem, a Ic po- lagoma. Pozneje v drugem lotu slitži detetu v hrano: inleko (kravje, kozje). sladkor, sadje (le kuhano) niesna m močnata juha, mehka ncžna zelenjaci. zdrob, riž. Sc pozneje v 2.-3. letu mo- rcmo otroku podajati že raznc druge žitne izdelke, kašo, ječmen, pšenično. aidovo, koruzno moko, raznc mocnate jedi, krulia, sirovega masla in prav malo mesa; niti z jajci ne smemo otrok pre- več pitati. Hrana niora biti zdrava, ue- pokvarjena, od zdravih rastlin ia zdra- vih živali. V jedi in pijači vladaj zmer- nost glede količine in red gledc časa 1» moj soprog, vas bode gotovo pohvalli in sc vam skazal hvalcžnega.« »Sklcnjcna kiipeija.« »Da, kupeija ie sklcnjcna.« Ponudila mi je svojo nežno roko, jaz ] sem priiel zanjo. Obadva sva se igrala. ' Res prav prijetno in zabavno ^e mi ]e zdelo. Drevjc je izginjalo. solnce je pn- pckalo navpično, šla sva v najhujši vro- čini, premočena obadva. Toda ta tepec od Oaueherauda je prišel motit to ve- selo tisino, pod prostim razpaljeiiim nc- boni. Slišal naju je govoriti o general- nem svetniku, niČ več mi ni prikrival, pripovedoval je o dogodku z njegovlm stricem ter napeljeval tfovorico, da sc hoce predstaviti moiemu očetu. Dospeli smo na prostor dirk. Damarn so se zdele dirke krasne. Jaz sern stal ves čas za I-ouiso ter gledal njen krasni vrat. Kako prijetna je bila vrnitev po neprieakovani nevihti! Zelenje polja je postalo vsled dežja še bolj ncžno, listje in zemlja je tepo dišala ter izdihavala opojni duh ljn- bezni. Louisa je zaprla napol oči, utrn- jena in kakor opojena vsled pomladan- skih uaslad. »Spomnitc se na najino pogodbo,« mi je rekla na kolodvoru, stopivša v svojo kočijo, ki jo je čakala. »V Mnrc- auxu v štirinajstih dneh na syidenje.-i Stisnil scm ji roko. kj mi jo je po- dala in bojini se, da sem bil nekoliko prebrutalen, kajti prvikrat scin jo videi resno z gubami nczadovolistva krog ustnic. Berta me jc pa ncprcstano hra- brila, naj le še naprci poskushu. Feliks se je ves eas zagonetno smejal, Oauclie- rand me je pa tapljal po plečih in vpil: »V Murcauxu v štirinaistih dneh, gospod de Vaugelade ... Vsi pridemo skupaj.« Hudič ga vzemi! IV. Prihajam iz Mureauxa. nioj duh ie poln nasprotujoeih si misli. Sam čutim potrebo, da si pripovedujem san, ki sem ga doživel z. Louiso, da bi dobil jasno sliko. Čeprav je Mureaux oddaljen le dve niilji od Boqtieta, mi je bil prav malo znan ta kotiček naše^a kraja. Naši lovi sc bUi proti Qommervjllu in ker je treba narediti preccjšen ovinek, da se pride čez mal potok ličage, niseni Sei tod niti desctkrat v življeniu. Kraj je sicer zelo prijazen. s potjo, ki se polagoma vzdigu- je. obrobljeno z visokimi orchi. Ko se pride na vrh, se pot znižuje ter se do- spc do Mureauxa, ki leži v dolinl, kjer se pobočje zožuje v ozko kotlino. HiSa iz sedemnajstega stoletja nima poseb- nih zanimivosti. Park je pač veličasten s širokimi livadami. katcre meii mogo- čen gozd. Ko sem prijezdaril, sta me sprejefa dva psa v. lajanjem in neprestanim ska- kanjetn. Koncu dohoda scm zapazil belo liso. Bila je Louisa v svetli obleki 5 siamnikom na glavi. Ni mi pris"!a na- sproti. Sta!a je ncpremično smchljajoCa na prostorncm hodniku, ki peüe v vežo. Ura je bila nekiiko devet. »Kako ste šarmantni,* mi je rekla. »Vi ste res zgodnji... Kakor vidite, sent samo jaz §ele v gradti T)okonci.< Priklanjal sem se ji po pariški iia- vadi. Ona pa ie smeje pristavila: »Res sem tukaj 5ele par dni. Vsta- jala sem s kokoši prva jutra .. ¦ Vendar fM\Lf. ZOLA: Oospa Neigeon. (Iz francoščine.) (Dalle.) Porudecil scm znova. Bil scm /e na tfcni. da bi si upal jasno reei in zakričati". ^Odklanjam, ker vas liubhn.« Naredila \t gesto, kakor bi razumela. s katero •»»e je hotela prisiliti k inolku. Nato je ifosUiviIa smehljajočetfa obraza: »Če ste trevzetni, če hočete uslugo za uslugw, sprejmeva drage volje vašo protekcijo tarn doli. Znano vam ;c, da bodo imeno- vali novega generalneKa svetnika. Moj soprog se potcguje za to mesto; toda ¦hoji se zelo, da bode propadel, kar bi ¦Wlo zelo neprijetno v njegovi situaciji.. Nama-li hočete pomagati?« Nihčc bi ne niogel biti bolj Sar- luantcn. Ta pripovedka o volitvi se mi je zdela le pretveza dnhovite ženske, da bi se sešia zunaj na dcželi. »Brez dvoma vam bodeni poma- tfaU sem veselo odgovoril. «Ce povzroeite, da bode imeuovan Stran NOVA D O B A Stcv. 42 .irlede štcvila posameznih krinljciu. Na- ci;:lje naj se otroška lirana le polagoma i'.prcniinja in previdno bliža liraiii otf- raslili l.iudi. Mleeuo zobovje otrok je se šibko in ne more zdrobiti in zmlcti trditi snovi. kot poznejše stahh> /obovj- in niočnc čeljusti. Pač i>a siiicnu) dati otro- kn škorjico krnlui. da jo gloda, posebno oh menjavi zob, da si tako krepi in čist! dlcsno in zotoovje. Vobče prcvladni prt hiajhnih otrokih zgoščena tckoea hrana. Star pregovor pravi: »Kaša. oiroška f»asa.« kar znači. da ic otrokom pn- kiadiia bolj kašaslu. liiclika hrana, s pri- datkoni večje priincsi lekočin \ hrani. Hrana naj bo priprosta. enostavnn. a iie vedno cnolična. Na.i bo dovoljen;-i izmena in izbera v gotovin niejah. nc v;re pa ra/.vaiati oiroka s finini peci- voin, s kolači. slaščieami i. dr. To bi bilo napačno tako iz ztlravstvenega kot iz •vzgojnega stališča. Gotovc priboljske srnenio dajati otrokom le izjemoma. Iz- ločitr nioranto iz hranc otrok nadai.ie vsa težko p.rebavna jedila in jedilne lz- delke. Svinjjna. klobase. zelie repa, sicer krepke. tečne snovi za zdrave odrasle ztlodce. niso za otroke: kakor in so prl- kladna niti preslana niti ostro zaeinjeua jedila. Raznc mesne - ribje - i/xlelke. konserve, marinade, hrenovke, safalade, ki so pogostoma na večerncni rcdu mc- stnih rodbin, nc priporoeamo niti «olski deci, še inanj pa mlaišim. Zdrava pijaca otroku je sveža. eista voda. kvečjemu še kaki sadni odeedki. Pivo, vino, žga- •n.ic v večji nieri. zc strii]) za odrasle ljudi, učinkuje Sc tern pogubiiejše prt deci. Mala«« in ¦drujfa dezertna vina smemo dati otrokn le po naročilih zdrav- nika, za časa bolczni. in teda.i !e strogo po prcdpisn. Ne samo zobovje, vu.s ostali orga- nizem malega otroka jc popolnoma dni- jween. kot pri odraslein človeku. Otue- nili sino že. kako se razliku.ie otrosko telescc v znnanjili oblikah v nežr.i dobl prvih trcli let, od poznejših oblik. Siičnc. ra/Jika obstoja glede notranjih nstroiev, ki so veliko bolj nežni in raMejši v sc~ stavi, ki so šc nečvrsti in »bčutnejši za raznovrstne škodc in dražila. V goto- veni oziru »ma ta otroška ncžnost, mc- Jikoba in prožnost dobre strani za otrcT- ško telo. Otrok v svoji živahnosfi se vsak irenotek prekopiči in Da da. Ko bi bile kosti tako trdc, drvene, neu'pogibne kot poznejša lcta, vloniile bi sc vsaki ens, lako pa se samo všibc in večia nc- sreča izostane. Najvažnejši organ« pri otrokn so prebavila, ki so istotako še zelo nerax- vita, ncdozorela. Ootovi znaki kažejo na lo, Dete i'/bljujc takoj ali brzo nagio povžito neprikladno inn hrano, izbljuje pa tndi prikladno lirano, ako je 'bilo »icRji dobrega« preveč. Vsled ncžnosti teh organov, otrok tudi boll pogosto oboli na prebavilili, posebno na boleznih čvevesja in so te bolezni otrokoni zclo pogubonosnt'. Kako oblacimo otroka? Otroška oblačila na.i bodo lahka, ohkipiia, primcrna letnim časom. Obleka (jbvarnjc telo ohlajcnja, ob vrocini Pa ne sine prevcč razjfreti telesa. Pri obla- ^t'riju ozirati se nam je zaicdno na vre- ^ienske spremenibe in na dnevni čas. Obleka jc iiaprava. da iziednaciüe to- ploto in jo pora/dcli enakoiuerno po ce- 1cm telesn. Kakor jc koža naravni re- gulator le toplote. Najpripravnejsa jc taka obleka, ki zadostn.ie tern zahtevam. Nepripravna je taka, ki pnsča v hlad- nein. inrzlciii vreinenu skorai polovicu telesa neodctega in ona. ki zapenja in zadrgava telo okrog vratn in okroj;- za- pestij, da s tern zadržn.ie izhla|)eva;ije ko'/e. V prveni pogledu so napačna obla- ciia, ki jili rabijo za danes modenio J're- tirano zgodnje utrjevun.ic otrok, kcr iz- postavljajo cele dele telesa nremoCMicnin o!ilaje\anju, v drugein pogledu jc m-~- pauio tako o-blačenje, ki trnplo obda kof z niehoni. Tako sc telo preve-č niehkuZi, postaja inanj odporno in pri|)rav!ja sy dostop boleznim. Cvrstini, polnokrvniui otrokoni ne bo ne prvo ne drugo preti- ravan.ic oblačenja posebno škodovalo i;a zdravjn, škodnje pa gotovo slabokrv- nim, šibkiin in bledim otrokoni. Napudio je nainreO naziranje, da bi se nioglo s pretirynim utrjevanjeni drobne otroke s silo okrepiti. Pretirano ntr.ievanje po- stanc teni otrokoni osodepoino. (Dalie prih.) Polififine vesfi. Še beseda o novi orljentaciii. V zacf- itiein hipn so se od raznih strani delali obupni posktisi, da se prepreči veliko oelo poslanca Kukovca, ki sc jc vrišiio preteklo nedeljo /. nstanovitvo napreu- ne organizacije za niariborsko volilno okrožie. Davena revolta v Ljubljani, pajdašenjc culjskib ncinčnrjev s sedaj slovotskiini veljaki pre.i turnerji. Tncti to je inoralo priti! Mi na traino \ri.'dnost tega, kar sc s spletkami do.scže, ne po- lagamo važnosti. Le to. kar rodi pravi patrijotizem, je vredno trnda. Izvrse- valni odbor nove organizacije za po!~ miljonsko prebivalstvo mariborske ob- lasti se skliče te elfli. da po sprejetem pooblastilu zaupnega zbora mariborske- ga nadaljnje svoje tiho delo, brez splefk, s poniočjo uvidenili patrijotov. na reai- mh podlagjali, po dobljenem izknstvi? desetletnega i)olitienega dela. Zborovalc] navzoči na mariborskein zborovauju /aupnikov demokratskc stranke so izrckii euoslusno zaupnico svojeimi vodjn in boritelju narodnonin poslancti dr. Knkovcu. Pozdrav tia minlstra dr. Žerjavr.. ßolnemn ministru dr. /Üerjavn so zboro- valci pos-lali najprisrčnejše pozdravc. Iz seje ministrskega sveta 7. aprlia. Na seji min. sveta 7. tin. je bil sprcjet končni predlog dvanajstin za maj in ju- nij. Minister financ je bil pooblašecti, da sine razpisati notranje posojilo v znesku ehe milijarde dinarjev za zgrad- bo državnih poslopij, dalie da se sprcj- inejo v finančni zakon 20% poviški nc- posrednih davkov in zemljarine. Narodjia skupsčliia odgodena. Se^e narodne skupščinc so odgodene ter sc vrši prva po Veliki noči 24. tni. Večina IK)s!ancev je že zapustila prestolico in odpotovala na velikonocne počitnice domov. V Beogradu bodo ostali samo fnnkcijonarji sknpščine in raznih kin- bov ter člani onih parlamentarnih od- borov, ki bodo imcli $e seje. Prvl sestanek med Niničem in za- siopulki Itallje. 8. aprila ob 11. uri pred- so nie v drngem tednn z-oi>et oočasi ob- Jiladale navadc lenobe, sedai vstajam ob desetih, kakor v Parizn... Danes sem bi)a pa bolj pridna.« Nikdar }o nlsein še videl tako vesele. ,v. naglici je zapnstila svojo sobox.zvczaia k za silo lase, zavila se v prvi ptasč, ki ji'ic'p.risel v roke, popolnoma sveža, oci .^e mokrotne od spanja, je zgledala ka- ,kpr otrok. Lasje so se ji vsipali na vrar. O,bčudoval sem njene do komolcev gole roke ker so bili široki rokavi podvihnje- jii.« »Vi ne veste kam grem?« jc odgo- voriia. »Qrem tia doli v utico. ki ie tako Jepo obraščena hi ki ie krasna. dokler še n\ odprlo solnce cvetk. Vrrnar mi )e to razložil in ker sem iPogreSala moje cyct- .ke včeraj, hočem to danes nädömestltl. Vi me bodete sp-remljali, kajneda.« Veliko željo sem imel. da bi ji po- midil roko, vendar sem razumel. da bi bilo snicšno. Letela je kakor ubegla peit- . /iionatka. Ko je prišla v utico, je vsklik- tiila veselja. Cela draperija cvetk ie vi- sela odzgoraj. Njih barve so se sprc- ymniale iz vuoliCaste v bledo modro. La- hko bi trdil, da fe bila to stika fantasti- Cmh japonskih albumov. tako ie bilo vse ' izbrano in neprisiljeno. «Qlejte plačilo, če čiovek zgodaj vstatie«, ie dejala- Vsedla se Je v utico in jaz sem si dovolil priscsti v njeno biližino ter glc- dal, kako ie potegnila krilo k sebi, da bi mi napravila prostor. Bil sem zelo gi- njen, ker se me je lotila misel hitro do- seči svoj cilj, oklcniti se jo okrog pass in jo poljubiti na vrat. Čutil sem, da W bilo to nasilje kakega porocnika, ki bi hotel izsiliti svojo zahtevo. N-obena dru- ga reč me ni motila, samo ta misel me Je navdajala ter me mučita kakor fiziSna potreba. Nisem vedel, če ie Louisa ra?:- nmela, kar se je poTajalo v meni, samo to sem zapazil, da je postala resna. »Najprvo govoriva o naših zadevati, čc vam je Ijtibo?« mi je rekla. V niojih nšeslh je zabrenčalo, bil sem jo prisiljen poslušati. V utlci je bilo mrn- čno in neköliko mrzlo. Solnce je prevr- talo lištje in pošiljalo tenke zlate žarkc, na Louisinem plašču so odsevali kakor žiate mušice, kakor žlate žuželke, kl se všedejo. »Kje sva pravzaprav.« me Je vpra- šala z izfazom zaveznice. (Dalie prsli.) poidne se je jugosIoN'aiüik! minister ino- stranskih del dr. Ninčič Stista! na prvf ruzu'ovor /. italijanskim zastopnikoin sc- natorjeni Contarinijem. hi via spremlja državni podtajiiik (ministrov pomočnik^ italijanskegu ministrstva inosfr;nisklh öci. poslancc da Valminuta. Kazgovor se tiCe oboiestranskih informa-jii radi nreditvc jiidranskega vprašan.ia. (jbno\c gospo- darskih pogajanj med Jugoslaviio in Ha- iijo, koncne razmejitve, izprazniivo tret- ie dalmatinske cone in sporazunia gleöe K'eke. Po zancsljivih vesteh so raz^ovori tako napredovali, da so se (/ilstvaniie vse zapreke sc prcd pričcfkom otieJeinin pogajunj na konferenci. Državni podtaj- nik v zunanjcin ministrst\n Coi'tarini, ki prcdscilnje italijanski komisiii za izvedbo rapallske pogodbc, je bil brzoiavno po- klican v CienoYo. Na konfi.:reMci hočejo izrabiti priliko, da se odnosa.ii ihed .lu- goslavijo in Italiio uredijo v dnlni rapall- skc pogodbe- Upajo. da so vprašanie ba- roške hike rest na ta naa;i, d;. pripade en pomol tega pristanišca Italiii. dni.^i pa .Ingoslaviji. Posvetovanja Male Mutants v (ie- novi. 8. aprila ob 10.30 d'jpoklne sc ]C vršil sestanek zastopniko»/ Male anlaute v liotelu »Bristol«, kjer si.annie vodla češkoslovaške delegacije. ^io ie za spo- raznm glede določitve skiipuih smci- p.ic Male antante ppri posvetovunjih n gospodarskili vprasaüph na konferenci. Seja je bila nekako /akljnčck razgovo- rov. ki so jill strokovniuki Male antanle imeli v Bratislavi in Beograd'.i po lon- donskem in pariškem potovanjn dr. I'c- neša. Monarhističiie deinojistraci.ie na Dtiuajii. ;Pri monarhističnih demonsira- cijah na Dunaju povodom zadtišnice za pokojnega ekscesarja Karla je policrja med 21 monarhisti, ki so bili arctirani vsled demonstracij i>roti repnbliki, za- pria tudi bivšega nadvojvodo Raincrja Salvatorja, nadvojvodo Franca Kercii- lKiiida, Maksa Hohenberga in kneza Lobkowitza. Arelacija obeli nadvojvod je vzbudila i)O vsem niinaiti naivecjo senzacijo. Celjske ffiovioe. V ZNAMENJU REDA IN PRAVICC. Pod teni naslovoin je lias list prine- scl stvarno poročilo o zadevi sekvestrn- cijc lovanie kamenin v Libojali, ki ie last jugoslovanskih drzavliaaow Mi smn se v tern članku izrekli proti načinu po- štopanja sckvestracijske obktsii, ki je sla v svojem nepostavnem nkrepu pre- ko pravomočne razsodbe pprisiojne.'^n sodišča. Nemški celjski list najde v tern svoje zadoščenje ter pnhaja z oCitki sc- kvestracij, ki so sc izvršiij nail imovijso inozenicev. Ako so se vkliub vsej r.asilni in krivieni preteklosti ki nam je se vsem, ki smo bili na temle boinem teritoriju nekdaj deležni nemške pravice in postn- ve, našli slovcnski odvotniki v Ljubljani. ki so branili intcrese tujih državljauov, in ako so naša sodišča razsodila v pri- log ncrnskim inozemskim intcresoin, 3C to dokaz, da napram tiijcem visoko spe- štujcmo pravo, in to klub temu, da so- sednjla država Avstrija še do danes rsi aa- gla v kiijiigah in paragrafih pravtönostl, ki bi h prisiiita, da sčiti imovino nasih državljaiiov na svojem avstrijskem ter»- torijn. Poglavje Turnvereina in Deu- tsches Hans pa jc tako, da se čudinio nemški naduti drznosti. da si o njem n- pajo zopet pisati! Za ono priznano celi- sko nemško kulturo. ki jc nekdaj po Ce- lju divjala in s surovo silo ubijaia vse, kar ni šlo tej ncmški kliki pod pcto, je pieznačilno, da je 1. 1919. iz same ncui- ške požrtvovalnosti se žrtvovala tcr prevzela »Deutsches Haus« za stnešno goljufivo ceno K 260.000. Za taka deja- nja, s kojimi se na tak kričeč način ko- ljufa državo, imajo v drugih državah Out in paragrafe, ki take poskuse in dejanja zasluženo plačajo, pri nas pa se pušCa in spregleda, Slovenci pa še moramo od velikili prireditvali posečati to hiso, koje lastniki so jo «a tak način »kupili« ler danes nekaznovano začenjaio po stari liavadi izzivati. OBRTNA RAZSTAVA 1922! Odbor obrtne razstave v Celju po- veril je Slovenskemu ženskemu društvM v Celju skrb za skupno razstavo žeii- feklh ročnlh de4. V prvi vrsti pridejo \ poštev ženska ro^na dela z narodnhni motivi. Ker je prevzelo Slov. žensko dru- štvo vso garancijo za razstavljene pred- n:ele in vse razstavnc stroškc /a ta od- i!e!ck, vabi imenovano drustvo vse one žcnc iz Celja in okoliee. ki bj lioteie kaj razstaviti, da to javijo najkasncje do 2r>. i. m. na SI. žensk. drnštvo v Celju. Vabi se posebno vse uuteljiee ženskih ročnili del, vse ženske organizaci.ie in sploli v^c one, ki imajf) \ cselje in smise! za lepn roena dela. PrUavui urad išče f. Tovornika, ka- leri iuia trgovske zve'/.e s Fr. Stupica v Ljubljani, Ivana Sreboiuiaka. ki i\nu zvezo s »Coneordia« \- Zngrebu, Tere- zljo Krewaschirz. katere ličerka biva v Avstriji, Romana Šatloii. ki irua zna-noe v BeoKradu, (lolob & Co. tovanri kre- nic za eevlje. Prcsveta. MESTNO GLEDAL1ŠCE V CELJU. Danes v lorek due M. t. m. »Gotea- ta«. Oostnjejo člani nar. gledalisču v Ljiibljani ga. Rogozova, .^r. Rogoz, Zest. Kralj. Ciaberšček. Phil. Prcdstava ie v übonementn in sc uv bmle ponavrli;ila. Koncert Zika nain ic lnidil v sreJo na svojem posloxilncm večeni zopet prvovrstni uinetniški nžitek. Konoertna dvorana je bila napolnjeim do zadnje.ua prostora, kar nam dokaznje. da so si Zikovci privzgojili širšc občinstvo z.y. komorno glasbo. Težko je naštevati vr- line tch innetnikov, kiL'r obstoia nevar- nosr, da bi katere ne našteli. Vendar smemo rei^i, da je. razun najbolj dovrse- ne eksaktnosti in točnosti njihova glav- ¦ua vrlina temperamentnost in fine» ču- sivovanje. ki ga poda.iajo z ncdoseg- liivo dinainično interpretaeüo. — Kako so vplivali Zikovci s svojo muzikalno osebnostjo, je najbolj dokaz dejstvo, da je bilo občinstvo od prvega do zadnjegn takta kakor prikovano na svojih prosto- rih. Tematieiin silno težak in polifun Dvofakov ainerikanski kvartet, ki spo- liiinja ua sinfonijo istega mojstra »Iz novjga sveta«, je našel |)opohio raz- nmevanjc tudi pri muzikalno manj na- obražeiiem občinstvu. Ta uspeh s) do- segli Zikovci, ker so podali ta kvartet pač le z njiin lastnim ognjem. Njihovi lu- strumenti govorijo k sreu ter urn vzbti- ji'.jo zdaj ljubozen, zdaj odločnost. po- tcni liunior. bojazen, žalosl... da uapo- sied iz njih izzveni zopet ljubezen. Vsi zagrebški in beograjskt listi so poveliCe- vali Zikovce kot kulturonosce povodom ujihovih zadnjih koncertov ter omenjali posebno njih izredno temperatnentno i.icro, vsled Cesar je njihova umetnosr tako živa, tophi in globoka. Schubertov kvartet v d molu, ena najdaljših sklatib tc vrste, nam jc bil nienda vsem pre- kratek. Osobito »Andante« je bil uedo- segljJv v prednašanju in v tehnični ek- saktnosti varijacij. Za Schubertoni je bi! na sporedu Osterčev »Menuet«, delo mladega slovenskcga skladatelja, stro- kovnega učitelja na tuk. mcščanski soli. Odkrito rečeno, če ne bi vedcl za korn- ponista tega »Mcnueta«, bi mislil. da ču- jein kompozicijo Dvoraka ali kakega ruskega modernista. Skladba .ic moder- ncga tipa. polifona. Teine so razdeljenc skoro cnakomerno med vse štiri instrn- nicnte. Menuet je dosegel popolen u- speh, ki so ga ovenčali Zikovci s svojo krasno igro. Skladbo so dinamično pi- vovrstno, posebno pa z ozirom na vstop posameznih glasov mojstrsko prccizn« izvajali. Občinstvo je ix>zdravilo Zikov- ce z burtiini ploskarijem, ter poklonilo njini kakor tudi Ostcrcu lavorjev venet. Naj nam cenjeni Zikovci oprostija naR lokalni patriotizem, ^ «a tern inestu g. Ostercu iskreno eestitamo. Naslednji dve točki vsporeda nam dokazujeta, da so Zikovci tutli mojstri v sestavi kon- certncjja programa. Njihov koiiceri sc vedno končuje s prisrčnim, toplim, v sree segajočim akordom. Občtnstvo Ie niojstre burno aklamiralo, ki so vkljub pozni uri morali dodati sc -dve točkl. Mojstri Zikovci odidejo v kratkem v Monakovo, odkoder pojdcio na koncert- lio turnejo po južni Nemčiji. Tarn bodo proizvajali po vecini slovaiiske kvarte- te. »Kako ste zadovoljni g. Cerny, z da- n&Snjim koncertom «n s Celjani?< Od- govor: »Srce narn bo poveljevalo. da vas skoro zopet obiščemo.« Iskrena hvala in km«lu na svidenje! —K. D o p i ^ i« Hrastaik. V okolici naSe stekJarüc |e letos gledc požarov kakor začarauo Vsak mesec parkrat so klicani tja. gs- &?ev. 42. »NOVA OOBA Stria 3. sjki, Danes'v petek ob 7. iiri zimraj sc, /iiCcle zopei klicati vse iri sireuc ua po- rnne. Telefonieno se je zaznalo, du je o- Ktiij v veliki vili »He Seppi«. sednj last ravii. Burger ja. Kef so so vncle Jc saje v dimuiku, so sc gasitei tnk-oi vrnili do- iMOv k /njtrku. Ker je it1 tos že toükokrat üorclo v rstem okolisn je oprpostljivo. da >o bili ljudie takoj brez glave. ko s« zagtedali nialo plamena. Žalec. Občuega /bora Sa\'iii.iske po- UiTržuiee S. P. D. dn.e (S. t. m., katevi sc ic vrsil \- nasem trgu, sc ie udelezilo 2-4. iiseb in sieer iz 2alea 17. i/ Celja -4. iz «iornjega grada 2 in i/ Pctrove 1. Po sUtnovih so se udelezenci ra/vrstili ta- ',o-!e: ueitel.iev 7. trgovcev in di.iakov pu 2, diihovnikov, industrnaleev. odvet- nikwv. gospe in Kospodienc po 1. Pred- SLiinik se je zatwaljeval za topo udelez- bo. vendar hi bila lahko še lcpša. Slovenjegradec. Ob priliki godevn- iiia inieudana gosp. Albert Kopaca tr- «••ovea v Slovnjgradcu, Piedsednikn po- verjenisiva vojnili invalidov in china »loveniigraškcga pevskega dništva sc je due 7. apriia t. 1. y prid podpornega skiada vojnih invalidov sloveuigruskega .sintncga okraja darovalo 4.64K kvon in v prid blagajni pevskega društva v Sio- ve».igradcu 4.000 krön. Blagodarnini da- Tovalccm Bog ])lati. Iz Ptuja smo prejeli: JugoslnvensKi den.tr pri bivši avstrijski in ogrski pošt- ¦n'\ hranilniei. Da sniu imeli .lugo- slovani pred vojno zvezo •/ avstrijsko in t^rsko poštno hranilnico. tn ie bila za- hteva trgovine in prometa. Dobro hi bili /adeli, ako bi bili vsi vsc zveze s tenil /.avodi pi) prevratn pretrgali ter svojo v.uitäho v/cüjfiiilv v Been in v Pešti. To ¦se ni zgodilo. ker je bil eas prekratek. ker so nradl ustavili izplacevanjc na- jožb. Tako je ostal jugoslovanski denrn v Been in PeŠti. Ko smo izvolili svoje poslance v prvo in drugo skupseino, siiiü pri&ikovali. da bodo ti poslanci zahajali k se.iani, da bodo res tndi delali in ne sa- nio pobirali dnevnic! Pričakovali smo da bodo slovenski poslanci. brez ozira na strünku. sestavüi vee odborov ter tem odhorom naložili. delati priprave za rc- sitev važnih sjospodarskih vprašanj, na flr. /jednacenic davkov, odprava krl- viCnih iiaklad, vojna in oredvojna poso- jtilw. jH)štna liranilniea in depozitil !^c- äitcv ich vprasanj je v.w nas Slovcnec, i)u fndi Dalmatinee zelo važna za Mrva- te nianje. za Srbe malo, nli nič! Ziüoraj b\ morali odbori svoie elaborate i/roča- i\ vhuli in i)ojediniiu inlnisrrom, pa tndi \sent parlainentarnim klubom. da bi se lninistri, niinistrski uradniki, vsi poslan- ci; med temi v prvi vrsti srbski m hrvat- slsi, po vestno izdelanih informaeijah stv.nanili z vsemi vprasanji, katcrih rc- -^Hev je za nas nujna in potrebna, pa tn- üi z naerti, po katerih bi se tuü vsako vprašanjt.' rešilo. Leta so minula. Nobena v sknpščini zastopanih strank niti ni po- skiFSila, ali bi se dalo in kako bi sc dalo ic eno izincd navedenih vprašanj reSiti. Vsc statfuira; čas pa hiti naprej in je za vtdno izKublien! Sedaj poroca »Prager Presse«, da sc bodo nasledstvenc drža- vc /brale v Budapešti na po.svetovanje, iviiko Jikvidiruti avstrijsko in osirsko po- >{Ttio hranilnico. Načrt izpeljave likvida- cije jc izdelaJa madžarska vlada. Sedai k' stopilo vprašanje pred nas in se bode ¦mora'lo rešiti. Tn boino moraü SlovencI !t^riti n-epripravljeni, ali preustiti reševa- nje drugitn udelc?et!cem, kako; je to na- v«da v naši državi! NaS denar, ki leži xrirtev že leta, se jnora rešiti. čirn preje m popolneje! Tu velja: Sami si poma- ^aite! Dr. Franc iDrte'a. Sokolstvo. ;Sokol v Ortnožu se ima boriti s te- .^kočami. Da si otno^oct prost razmah, je sklenif ob priliki svojesa 10. obcneßa /*boTa kot tihi proslavitvi svoje 10-letnl- vt' ustatiovitcv odsekii za zidanie Sokol- Hkega dotna. ^e dui obrača se za pn- Kpevke širotn doniovine s pr-oSnjo, naj mktU) ne pnsti prošnje neuslišanc. VsaK ;-#a}iTianjši dar se bo oveVoyccil v z^o- •¦•iüovini drustva in Sokolske^a dorna. — :;r>o.scdaj so prispevali od zasebnikov. ,lvan Vcscliö Ormož K 51.440. Blaž Za- jiošnik K 100, Anton Porekar, Hum K ¦•VHS, klub sameev Orrnož K 720, Kazimir -.Ži^er, Ormož K 200, Nehnenovan 100CT rty'fon, Josik Heilig, Cakovec K 1000, Iv\ WakuSa, Ormož K 500, PcČuh Franc, (^nnož K 400, M. Lukman, Jenizalem K -'00, Koza Kračun, Sv. Toinaz K I (Hl. Alojz Poločnik, Onnož K 200, L.. PeCar. Ljntomer K 400. sosko Lall, Oslustvct K 1000. Anton Jandl. Ljntomer K 5000, L. Šijanee, Razvanje K 40. Mariia Ku- barie, Or.niož, ob svojcni godn K 5000, Iviidolf Anderlie, Orinož K 1000, dr. Ant. Mrovat, Orinož K 2000. Josip Kukovja, Oslusevei K 200. Tončka Stracovska. Onnoz K 500. Lastno drustvo 5.30S K 4(", v, denanii zavodi: Okrajna posojilni- ea Orniož 10.000 K. Mcstna hraiiiln'cii Crnomelj 80 K. skupai 86.536 K 4ö v. Obrtni vestnik- Obrtniški sestanek Obeeslov enske- tfa obrtne.ua drustva v cetrtek dne i,>, apriia se vrši v ^ostüni L• -lakoba Sn- bjir (pri drž. cinkanii). Zaeetek ob 8. uri zvečer. Ob prinicrni uüelezbi se nada- Ijujejo predavanja o aktualnih zaclevah. Iz Maribora. V liedelio 9. i. im. po- poldne so se sestali v Narodnein Uoinii zastopniki Obceslovenskega obnne-a drustva v Mariboru, Obrtnejfa drustva v Središeu, Slovenske^a obrtncKa dru- stva v Brežicali in orsanizacije krojji- ških mojstrov iz Celja k razgovoni o nekaterih skupnih obrtiiili zadevnh. Pod predsedstvom g. Ivana Rebek iz Ctlja. s-j je vršil razgovor o enotnem postopa- nju v predmetu vzgoje obrtneua narais- eaia. dulavskih bolniŠkih zavarovaliiic, pridobitneKa sveta in podpiranja obrtnn- nadaljevalue^a šolstva. Dognalo se ie ^ vsch toekali popolno sofflasjc in ,e je konštatirala \elika važnost takili skup- uili sestankov, ki JiJi hočejo obrtna dni- štva tudi v bodoee prirejati. Pokraiinska zadrusa tesarskih moj- strov Slovenije v L.Uiblqani. Linhurtovn ulica št. 25 nazuanja. da se bodo vrsile vajeuiške preskušnje od začetka apriia clo'konen maja 1922. Vabiino vse gg. čla- ne - mojstre, da v meseeu aprilu prijavi- jo one vajence k preskušnji. ki bodo t!o konca maja koučali svojo vaieiiiško do. bo. Prijave je naslovitt na zadriueo ter obeneni prcdložiti vajenčevo ueno po- R'odbo. Turistika in sport. (ilaviui skupš^ina Sportno zveze za Slbvcnijo se je vršila v pondeljek ob 'S. uri zvcčer v sejni dvorani Jjttbljanskega lua^istrata. Skupščino je otvoril in vo- dij poilpredsednik «. Ooree. Iz posaine- znih poročil jc razbrati, da se. je sport- iio Ribanje v Slovirniji v vsch panoKali znatno razvilo, ter da so v lnnogih pa- noKah tudi uspehi znatni. Najvcčii raz- voj zaznaniujcjo kolesarstvo. zimski sport in turistika. najmočneje pa je za- stopan nogomet. BlasainiSko poročilo i/.kazujc mal prebitek, medtetn ko ic iiprava lista pasivna. Sklene se reorv;a- nizirati Sportno zvezo v toliko, da l^fe- vzamcjo odseki Sportne zveze delo In posle podsavezov ter tvorijo clanstvo Sportne zveze edino le podsavezi in od- seki. K tekmam sc nc 'prepusti vee nc- organi-ziranih sporrnikov ter morajo bltl vsi tekrnovalci po odsekii Sportne zve- ze ozironui podsavezu verificirani. 7a\ atletiko in plavanjc se osnujeta podsa- veza. V sezoni se pripraviio teknioval- na določila za vsc sportne piinogc, ki niso organizirane v podsavezih. V svr- fio saniranja glasila sc sprejme vcč n- mestnih predlogov. Novi odbor Sportne zvezti tvorijo: Predsedstvo: dr. Hubert Sou van, I. podpredsednik: Joze Gorec, II. podpredsednik: dr. Fornazarie Slav- ko, delegat predsedstva v Mariboru: kpt. Vladimir Suput, tajništvo: rivgeu Betetto in Viktor Vodišek, blagajništvo: Alojzij Pečnik in Ivo Sturm, gospodar- stvo: Kuvšek Ivo, preglednikt računov. Malenšek Jos. in Beno Oregorič, res. za tisk. Stanko Virant. Namesrniki odbora; Tominec in dr. Vučina. — Načclniki oo- sckov so: za nogomet g- Birsa, kolesar- stvo: Bohinjec Viktor, atletika: g. Be- nts, plavalni sport: dr. Fr. Zupanc, zim- ski sport: sankank ing, Mcncingei, srnučanje dr. Jesenko, drsanje dr. Tuchs Vilbert, ženski sporti dr. Kropivnik, automobilistika dr. Ciril Pavlin, tenis g. Palovec, turistika dr. Mauri. Pratitub^rkulozria liga v Ptuju. Na ptujskern okr. glavarstvu se je vršil dne 30. sušca tl. sestamik zastopnikov vsen slojev v svrho posvetovanja o ustano- vitvi protituberkulozne lige za politični okraj ptujski. (iosp. \odja okr. gla\ai'- stva dr. O. Pirkmaicr je v svojciu po- zdravnem uagovoru povdarjal važnost smotrencga protitubcrkuloznega delo- vanja v uaših krajili, kjer se do dunes m posvcčalo dovolj pozornosti za siste- i'iatieno obrambo proti tej uprav rak- rani našcga naroda. Oa se doseže resni- een uspeh. je trcba sodelovauja vseh siojev. Prosil je vse iiavzoee, da sj nik- do ne odtegne idealnemu clehi. ki je jsto- tako karifativno kakor je zdravstve^c in socijalne važnosti. Uradni zdravnik jc kratko označil razvoi Masarykovc lime proti tuberkulozi v bratski CeSkoslova- ški ter povdarjal poiuen sociialne orga- nizacije proti tuberkulozi. (i. dr. Be!a Stuhee (iz Ptuja) ie kot blagajniški zdravnik uavedel zaniuiive prinicre izza vsakdanjega življeuja ubožnejših siojev, ki jasno osvetljujejo uujno potrcbo (e- mcljitc odpoinoči. Razpravljalo se k tu- di o načrtu pravil. O. velctržec F. Cučck je obrazložil, da se more \' dogleduem času uresnieiti ideja protituberkuiozne- ga dotna, ker že obslojajo znatne svote za ta namen. Ustanovui obeni zbo!< sc sktiče v Ptuju se tekom t^ga meseca. •- Upa se, da se pri tem eiovekoiiiibiiem cielu najdeino vsi. Pozdrav Italiji Iz Sumadlie. Na /bo- rovanju. katero se je vršilo pred nckaj dnevi v Kragujevacu, so sPrejeli vrli Su- inadinci sledečo lakonsko rczolueiio: vSporočanio potomeem nekdai slavnegn Rima, da je ^uinadija pripravljena dati še vee življenja za obrambo krvavo prl- dobljene praviee.« Ta pozdrav, küt vzor nasega bratskega eustvovanja. prosimo gospoda Nineiča, da sporoJn tain, kjer je tre-ba. Pridružujeiuo se o- nini, ki jeee sedaj v okovili italijanskeg.t fasizma, zadahnjega z D'Annunzijevim ognjem ter vzdrževan z inističniini ten- deneijami italijanskih faktorjev. Ma redneni občuem zboru ».lugoslov. akad. drustva Triglav« v Zagrebu, d»;e 29. marca, je bil izvoljen naslednji od- bor: predsednik Cernei Liudevit. eand. n.ied., podpredsednik Nič Makso. med., tajnik 1. Lapajne Dusan,,suni.. tajnik H. Lenart Alartin, vct., blagajnik Stepan- čič Franjo. sum., knjižničar 1. Pcxlkorit- nik Fr., med., knjižničar II. Fink Vista, sann., gospodar Silan Stanko. med., ar- liivar Volbank .loža, med.. odb. num. Ürahli J.-jnboinir. ?uin.. odb. naiii. Za- piotnik Ivan, agr., pregledjiik Krebeij Peter, sum.. |)reglednik Medic .losip, sum. Upokojitev učiteljskega osobja. Ka- kor izvemo iz beograjskih listov, je b'ilo na zadnji seji glavnega nrosvetnega sveta sklenjeno, da se upokoji večjc stevilo iičitcljskegu osobja v vsej urza- vi, za katero se z :/dravniškim prcglj- dom ug-otovi, da ui vee sposobno za c'r- žavno službo. Zadnji čas je žc, da se v tej točki napravi red in tako pomagit ubogim žrtvam, ki brez lastne krivüc ti Pe pomanikanje in revščino. Predsedstvo pokrajinske uprave raz- glaša: Pokrajinska uprava ozironut blv- ša deželna vlada jc potom politiOniii iji policijskih oblastev že parkrat pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmerani odgo- varjajoče zviša tudi zavarovalnino proti elernentarnini nezgodain. zlasti proti pc;- žaru. Uspeh tch pozivov je bil dosedaj Ie neznaten, ker se še vedno dogajajo slucaji, da znaša škoda, ki io jc posamc*- nikn povzročil požar, vcč stotisoč kron, med tem, ko je zavarovalnina Drinicroma le majhna. Sredstva, ki jih je ünela po- krajinska uprava na razpolago za pod- poro v elcmentarnih nezgodah.-so bila ze v prejSnjih letih primeroina majhna, v lctošnjem letu so pa šc manjfia, ker ic tozadevna postavka v ororacunu za le- to 1922 znatno rediteirana. Pokrajinski upravi vsled tega tudi v nujnih slučajih nc bo mogočc, da bi prizadetim naklo- nila drž. podporo, ali vsa? ne v večji izmeri. Ker se bliža poletni eas, v kate- rem po navadi vsako leto izbruhnc veC požarov, sem političnhn in policijsklm obiastim naročil. naj znova pozovcio liudstvo, da zviša zavarovalnino. Vestnik invalidov, Splošua organlzacija voinih invnli- dov poverienlštvo v Celju pozivlja jav- nost, naj prijavijo vse terjatve ki jih t- majo od tukajšnjega Dovcrjenika in sicer do 30. apriia t. 1. v pisarno tukajšnjega poverjeništva ker jih bode vzelo to v pretres. Odbor. Närodno gospodarstvo PRRDPISI O POBIRANJU TAKS NA VOZILA. Delegacija ministrstva fiuane v Lju- bljani objavija uradno: Ker se nredptsl o j)obiranju takse na vozila iz tar. po- stavke 100 zakona o taksah in pristojbi- uah še vedno neenako in pogresno ra/- lügajo, sc pojasnjuje sledcče: t aritny, postavka 100 taksuc tarite predvideva dve vrsti taks in sicer: A) takso a\ p'rT- javo, da hna kdo avtomobile, fijakerske vozovc. vozove na vzmeteh (fedrih) in bieikle in B) letno takso za osebno upo- rabo avtomobilo\' in fijakerskih vnz. I. Vsake takse prosti so: a) \ si vozovi ki uiso na \zmetel) (fedrih): izvaemsii vozila, ki jih omenja točka 20 öl. 4V taks- nega in prisiojbinskega pravilnika: l'glej pa spodai pod IV!), b) vozovi na vznic- tch(ko!eslji, zapravljivčki i. s\.) in nn- vadni dvokolesni vozovi (na vzmeteh za konjsko vprego), ako jih 'iixtrabljajo lastuiki kjerkoli redonia tudi za preva- žanje lastnüi poljskih pridolkov^ c) vo- zila pod b), ki so popolnonu! ncrabljiva, d) inrtvaška vozila pogrebiiih podjctij; )c vozila, ki sluzi'o izkljiično /a preva- žanje materijala. u-^eb iu orodia za ga- senje požara; f) voziia, ki so posebej u- rejeua za prevažanje soda vice: g) x toe- ki 21 ei. 49 pravilnika luivcdeua vozila, h) osebe, ki v drza\ i i'.delii.iejo vo/Jla. katcra podlcgaj-o prijavni taksi. dokTcr se ta vozila nahajajo v skladiseu m ako se ue uporabljajo za vožnjo. Tc osebe pn so zavezanc, takoi po izvrsenl prodaji obvestiti pristojno poücijsko (politicno) oblastvo o prodaji in nriobčiii inte, poklic in bivališče kupea. Kdoi- (ega nc stori, sc kaznujc po toe. 17 el. ¦!'.» pravilnika. II. Prijavna taksa se plaeuie za vsa vozila navedena v tarif. postavki !(1<) taksnega zakona, ki niso po I takse pro- sta, torej tudi za takozvanc kolesljc. zapravljiveke i. si., kolikor niso pod I b) takse prosti. 111. Lctna taksa sc plaeuje 1. za avto- niobile in 2. za fijakerske vozove, ki se uporabljajo zgolj za osebno POtrclx). Lctna taksa sc ne plačuje za a) v čl. 4V toek. J taksnega in pristo.ibinskega pra- vilnika uavedena vozila; b) za čisto to- vornc avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevažajo le tovori; c) za vo- zila podjetnikov, ki pogodbeno prcvaža- )o pošto in postne potuike. IV. Taksi po 2 Din za prijavo in talisi po 5 Din za dovolilo so zavezana vozila un vzmeteh, ki sc uporabljajo tudi ali iz- kijučno za prcvažanjc lastnih poljsklh pridelkov in ostala vozila, ki niso nave- dena v tarif. postavki 100 samo tedaj, ako se morajo po policijskih predpisfh prijavljati in se njora dobiti posebno do- volilo za obratovanjc ali uporabo in ako ni v področju poedinih oblastev predvf- dena vecja taksa. Kjer dosedai v SIo- veniji ni takili policijskih predoisov, od- padeta obe taksj popolnoma. Z ozirom na to je delegacija ministrstva financ od- redila: 1. Vse vozila, ki po tch pojasnf- lii! uiso vsake tiiksc prosta, in sc nisw bila dosedaj prijavljena. ker so se sma- trala po doseclanjih navodilih za takse prosta, sc morajo prijaviti najkasneje tir» 20. apriia 1922 ob plačilu prijavne tak- se. 2. Do ravno tega roka se niora do- nesti prijavna taksa za vsa vozila, ki so bila sicer prijavljena, a sc je plačilo prt- javnc takse. odložilo radi dvornov •¦) taksni obveznosti do nadaline odredbe. X \)o ravnotega roka se tnora v primc- rih 1 in 2) plačati tudi letna taksa, ako ji podlega vozilo po zakonskih določbah. 4. Ako kaka stranka vzlic tem pojasnt- lom neopravičeno ugovafja taksni ob- veznosti, jo opozori, tak ugovor nirna odložilne moči, pač pa irna stranka pra- vico, prositi za povračilo po njenein ninenju ncutcmeljeno pobrano takso po čl. 133 taksnega in pristojbinskega pra- vilnika. Občinstvo in obetnski uradi se v o- stalcin opozarjajo na razglas finančne delcgacijc štcv- B II 5/71 iz 1922, !;i M~ dc v najkrajšem času v Uradnein üstu in bo vseboval tudi nekaterc važne \r- premembe kar se tiče poslovanja občln- skih uradov glede prijav. Vsak Jug;oslovan mora bits Clan »Jugoslovanske Matice«! Straa 4. »NOVA D O B A « •su'.v. 42 üstansüljtna 11SI. Hranilnica mestne občine Celje Ustanouijsnfl \m. IE Is o "5l s Cm 52-14 Statnje hranilnih vlog K 35,Q$Q,QQQ» Vrednost rexervnega zaklada K 89OOO,OOO. MRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiu^jo najpopolnejšo uürnost in ugodno obrestowmje. Poštne polofaiice sfrankam brez- pJačno nfi razpolago. Renlnlno plačuje zauod \i suojega. SPREJEJVJA tudi u uarno shrambo od strank In sodisč razne urednostne poplrje, uložne knji- 2ice f. t. d. Daje u najem PREDALE v svo^ih safeblagajnah, talto, da obdrži kljuC slranka sflma. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednoslnlh paplrjcü ild. Izvr- šuje za nje tudi fnkaso in druga denarna opra- uila najknlanlneje. 1ZPLAČ1LA u inozemstuu fzredno utjodno fn promplno. ¦n 2. •n* o" a vT I Posojsla vs&li vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnita in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. ftegsatrov» ter^dstna m «tawbenti "LASTBil DOMW obi»o*.t«j« JüCJ 41/2°/o itiv«i in pol K od sto, ppo&i odjJ«D?wed« (5°/0) pe« od sto. SPOMENICA , Zreze industri.icev na slovenskem ozcni- [\u Kraljevine SHS v Ljubljaui. (Dalie.) ? 'avena nicrila. Onirliti pa sc niorajo nadalje sctlaj- na davčtia nierila. Posebno vclja to za ona podjetw, ki polaRajo javne racunc. Njili -prcobdačba je evidentna. Zlasti ie cvidcntna preobdačba industrii.sUih Pod- iclij, ki pripndajo po večini tci daveni kate.icoriji. Industrijska podjct.ia placit- jc.io vobčc: 10%no posebno ])ridobniiio, 90%ui enotni dr/,avni pribitük, 80%ni rciitabilitctni pr'ibitek, 20%ni invalidski (Uivek in 200%nc do 300%ne avtoiiomue »ioklade. Vse davčno bremc konsuniirit normalno 60% do 70% in tudi se vcč č'- slejia bilančnega dobička. ßrez dvoma «re to prcdalcč. Pripoininjanio, da siuatraino za nc- upravičeno, da so se deželnc doklaOc, icoje so svoj čas pobirale de/.ele KranJ- ska, Koroška, Stajerska in Dalinacija kot iakratne avtononrne oblasti, kratk'omalo podržavilc. Po dosedanjih do.ločilih se odincrja rentabilitetni o'dbitck žc pri rentabilitcti nad 6%. Za sedanie razmere tako dolo- Cilo ni primcmo. PredlaKaino, da se oclnierja rcntabilitetni pfibitek sele pn rentabilitcti nad 10%, do vkljuenn 10% pa se naj ta pribitck ne 'o'dmerja. K napravni fflavnici naj sc priŠteva*- ;io nc le splošnc. marvee tudi specialne rezerve, ker ni primerno, da se slednje izkljuctijeio. Da bi se nioralo postopati uietodie- no pri dovolievanju avton'omnih doklad, da se niora finančna uprava pri takem uovoljcvaniu ozirati na višino davkov ;n na skupno višino vseh avtonoinnlh doklad, smo že z^ora.i poudarjali. (Dalje prih.) Lastnica in izdajateliica: Zvezna tlskarna v Cellu. Odgovorni urednik: Llc^ Edvard Slninic. Tiska: Zvezna tlskarna v Celhi. Klobuk zamR73|a9 >e dobro poznan gospod v hotelu Union s tujtm ter se poziva, da prinese istega nazaj in vzame svojega pri vratarju, 1 da se izogne sitnosti. 371 Lesni trgovel, pozor! Vellka tnnožina smrekovega lesa je na protfaj; 1000 m* zn tosati in ?.ag;i, od postaje Sv. Peter v Sav. dol. 1 Vj ure oddaljeno. Cena na štoru za 1 m3 120 Din. Proda se tudi poaestwo (111 oralov), z veČ tisoč m3 ravnega lesa za sekanje, žaga z motorjem in k. poslopji. Cena 8050' Dinarjev. — Naslov v apravništvvi. 377—1 No we doferi sawaBns str-esji tev* pneuvnatikeza kolesa se dobivajo po konkurenčni ceni pri mehaniku Metod Zižka, 35% Celje, Glavni trg 1b. 6-4 Proda se do"bro ohranjena dvovprezna hočija. Naslov v upravi Nove Dobe. 4—2 Javna dražba. ZemlfliäC® s stanovalskim in gospodarskim poslopjem, v izmeri pri- bližno 1V2 orala, pripravno za kakega penzijonista, primerno tudi kot stav- bi§če, se dne 23. aprlla 1922 ob 10. uri dopoidne na |avni dražbl proda in steer na lieu mesta v Vldmu MS. Stev. 19. 37o Brivnica Koštomaj PreSernova ulica 89« Prvovrstna in hitra postrežba. 376 ! Znlžene cene. I 3-1 Volčja psica lepa, pristne pasme, 11—12 mesecev stars, SC pffOdfl* Naslov v npravi. Fiauta 99C" prvovrstni instrument, se takoj proda, Ljud. Hub, Celie, Breg 25, vila .Savinja'. Našii bodete za lastno uporabo in darllft predmete v zlat», srebiu, nakitc, ure, verižicc, prstane. uliane, narokvice, krstne spominske obeske in od raznih potrebščin 22812 4 lcar išcefe pH znani firm! SUTTNER po najnižjih diievnif^ cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, Žepne nože, doze za cigarete in du- han. stroje za briti, naZigačc i.t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od TvorniSke tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. SOS. Pošljite samo I dinar za stroške, ako želite, da se Vam pošljc brczplačno veliki katalog. Izjava. Podpišani Ivan Mia?, signalni klju- Čavničar v Slovenjgradcu sem obdolžil g. Friderika Zorzin-ja, posestnika in mesarja v S'ovenjgradcu, da je kupil jedno tele kg. po K 13"— ter prodajal meso po K 44"— Jaz to obdolžitev kot neresnično prekličem in izjavljam, da je popolnoma nc-utem^ljena. 375 1 Ivast JMlač. IParmezan sirs : rudeče, bizeijsko priporoča j : Celie; RazpiSe se mesto pisarniške pornočnice, ki je popolnoma izurjeiia v strojepisju in stenografiji. ProSnje je vložiti do j 15. apriia 1922. 373 | Mestni magisirat celjski, 23. ill. 1922. Župan: clr. Hrašovec. 372 Naznanjam cenj. občinstvu, I —1 da scm prevzel gosrilno pri ,Grozdu* na Dečkovetn trgu. 'ločim prvovrstna vina, kuhinja \?.- borna, postrcžba točna ter sc pripo;-. Adolf V0ISM, VÄBILO k Trgovina z vinom SlOVQltjjSPIMlCil Naznanjam, da sva se z moiim kompanjonom A. Osetom raz- ¦ družila, ter vodim naprej vinsko tr^ovino v Slovenjgradcu sam, ka- tero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot spoznavalec vseh boljših vinorodnih krajev upeljal tako, da lahko v vsakem času moje cenjene odjemalce postrežem z naiboljšim blagom. ; V zalogi imam: MAuškan-teljec, gna*ewi«o, (i*izling) , bupgurdecp tramšnec, šipor?, wino v stekienicah (buteljke) in druga bo^š-a namizna Yieia iz vseh boH|ših vinorodnih ki*ajev. Kupujem vsa najbolja vina oct | producentov po najvišji ceni. Se priporoča in želi vsem ritarim in novim odjemalcem vesele velikonočne praznike. FratlfO CaHJKO. »BLIN* - ELEKTHOMOTORJI ,ELIN*-DINAMI ,ELIN' - GENERATORJI ,ELIM* - TRANSffOHMATORJI VISO«O' IN NIZfCO NAPBTOSTNB STS^OJE DOBAVLIÄ „S«LADIŠČE INdTALACISKEOA GRADIVA" NA VELIKO IN MALO „ELIN" DRUŽBA ZA ELEKTRIČNO INDUSTRIJO V MARIBORU, JURČIČEVA UL. 8