ijcTO—TKAR XXYL Komentarji hlapov««j«. — Vsttka «rtfumnoatH velerazbojnikov Zadnji teden ao bile lokalne L¡jve v več mestih Amerike, wila so »e glasila, d» ao bila -¿one povsod "razočaranja, -liki preobrati", mi pa ne vidiki nič takega. Spremembe ao He le po imenih, vse drugo je po starem. Volilci ao jpdlali z ene stare mrhe na ¡Igo staro mrho, ki bo kimala pitarih tirih. Kolikor je do zdaj znano, edin pobrat, ki pomeni napredek, x je zgodil v Bridgeportu, Jan., kjer je bil izvoljen soci-4it za župana; to je s «tališča pogtojne delavske politike tlina zmaga, ki nekaj Šteje. Clevelandska metropola je fadi presedlala — na veliko po-gjenost naših političnih hlap-0, ki tamkaj dominirajo slo- 0 naselbino. Dnevno gla-teh hlapcev je obupno zapi- da bo zaradi tega prese- 1 600 Slovencev izgubilo službe. To je torej glav- nesreča, ki ao jo volitve pri-clevelandski metropoli, trideset tisoč Slovencev v elandu bo torej hudič vzel, bo — če bo — 600 rojakov ibilo mestna dela! Mi, ki gledamo na to "kata-o" od zunaj in ki vemo, da likanska politika ni nič ne boljša od demokratske narobe, smatramo, da bodo ■Ijeni slovenski demokrat-U hlapci nadomeščeni s sloven-•kimi republikanskimi hlapci — ii naselbina v splošnem ne bo tf izgubila. Imamo pa noy dokaz, zakaj j« psowpubliksneks in repodc- likratska lokalna politika tako itivna. Zaradi nekaj stotin Mih služb! Samo zato! Vsi ilci naselbine, štiri ali pet ioi, mora hlapčevati malini i voliti na komando zato, da bo prtem 500 individijev pometalo Me, sedelo v pisarnah ali o-»fljajo konjederske posle. To wma totalna, višek modro-l narodno-kulturni vrh in sa-Jnnktnost lokalne hlapčevske Jitike našega naroda v Ame-0 majka, majka, zakaj ti •Poč» »rce žalosti! . .. • e e Poročali smo že o bistrih gla-v Wall ulici, ki ao pokupili Po 20c in jih prodale po Procesija takih bistrih glav JJ dolga. Zdaj poročajo, da ** 1928 peščica gospodov Hirala "oil pool". To poda so manipulirali cene delnicam. Gospodje «o ¡M v »voje žepe dvanajst Wov čiHtega dobička, ne da w' dali en sam cent «vojega J» v to transakcijo. Brisbane komentira, da !*>volj, če so vložili svojo «rninost" v to kupčijo. Sure * razumnost! V Ameriki *' druge razumne gen- W v dveh letih apra- «J milijon dolarjev in in- niso drugega ko svojo Kaj «o pa delali? *> okrog dvanajst bo- grozili jim a »mrtjo „rrjaIi ,,d "Jih visoko odurno : Te imamo v A-vagone. Zato pa je *na tretjina vaeh bank I* delavski reveži izgubili milijone v prihrankih; * industrije zaprle vrata ¿«•M milijonov delavcev is. zato danea Atiri PMjMteUvakih družin tlvi J ? rM ^ato imamo de-«tiri l«ta! ima jako malo ra-iniciativo ima. Ro-s J, r*ium* raste s roper-V>liki roparji na r ' monopolirali vea "rail;.. . »ene Amerike is prosveta -'■.e.^- glasil0 ^venske narodne podporne jednote bb « f^Zm^^Z^Z^^L^^ZrilS: Chlcag% IUn torek, 14. novembra (Nov. 14), 1 Aeeeptaaee far asafllna at spadal rata af poatage »ravld^ Uredniški la apravalAkl preataili MIT S. Lawndala Am Of flea af PahUeattoe: 1S»7 South Lewadal« Aea. . Talapkaas, noakwaU 4904 1933. 1000 8TKV.—NUMHKR 223 110«, Aet af Oat. S, 1»1T. authorised aa June 14, 1SU. •Na; " "«ga sveta. IESPOTIZEI JEKLARSKEGA TRUSTA V PENNI Župan prepovedal zborovanja u-nijakim dela vtem. Green protestira Washington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške de-lavske federacije, je poslal telegram governerju Pinchotu, v katerem protestira proti kršenju svobode zborovanja v mestu Duqueane, ki je pod kontrolo jeklarskega trusta. Pravi, naj governer zlomi despotizem trusta, da bodo lahko organizirani jeklarski delavci nemoteno zborovali. Green je namreč prejel pri tožbo od W. J. Spanga, predsednika, in H. Budohazija, tajnika krajevne unije Asociacije jeklarskih delavcev, da je župan Crawford prepovedal zborovanja članom te unije. Green je potem zahteval od governerja, naj pokaže, da župan, ki je orodje jeklarskega trusts, ne sme teptati ustavne garancije glede pra vice zborovanja in govora. O despotizmu jeklarskega trusta se je pred nekaj meseci prepričala tudi Frances Perkins, načelnica zveznega delavskega departmenta, ko je župan mesta Homestead prepovedal radikalnim jeklarskim delavcem zborovanje in tudi nji odrekel dvorano za shod, ko je hotela govoriti delavcem. Radikalni delavci v naselbinah se zdaj čudijo, ker jeklarski trust smatra tudi unijo, ki spada k Ameriški delavski federaciji, za veliko nevarnost In prepoveduje njenim čla-miraa zborovanja»- - • Priznanje sovjetov\ pred petkom Litvinov obiakal Waahingtonov I grob in ae odkril pred mavso-| le jem Waahington, D. C., 13. nov.— Litvinov je ainoči že četrtič obi-skal Rooaevelta v Beli hiši in ae z njim razgovarjal skoro tri u-re. Kaj sta govorila, ni znano domnevajo pa, d* se razgovori Dw Motata, la. — (FP) ne zavlačujejo zaradi ruskih dol- Farmarji ao ailno razočarani kov, temveč Litvinov bi zelo rad nad Rooaeveltovo adminiatraci- - Posledica ao atavka v poljedelskih driavah. Konvencija radikalnih farmarjev v Chleagu Govornor OIsor pomiril mllHaRlM slavkarjt mm^—rnmmm ' Delavci, ki so okupirali klavnico, so priatali na arbitražo Austin, Mlnn. — Governer 01-son ni poslal milice semkaj, ko je prejel od šerifa vest, da ao okrajne policijske sile brez moči napram stavkarjem, ki so o-Irupirali tukajšnjo klavnico George A. Hormel & Co. Namesto tega je governer osebno prišel sem v nedeljo in pregovoril stavkarje, da se umaknejo iz klavnice in prepuste sporno vprašanje z družbo razsodišču. Delavci so zaatavkali, ko jim je družba odrekla deset centov mezdnega poviška. Voditelji stavkarjev, ki imajo neodvisno organizacijo, so sprejeli governerjevo priporočilo. Nato je governer Olson kon-feriral z uradniki klavniške družbe; kaj je Um dosegel, še ni znano. Po sestanku z governerjem ao stavkarji pustili vstop v klavnic» Inženirjem, ki obratujejo refrigeratni sistem za hladilne shrambe mesa. Ob okupaciji klavnice po stavkarjih v soboto je ta «Istem prenehal In bati se je bilo, da se meso skvsri. Aretacij« ruda rak i h «lavkarjev Gallup, N. M. - Te dni «o miličniki aretirali 16 rudarskih atavkarjev in njihovih žen, ki ao ae udeležili protestnih demon-stracij proti obaodbi organizatorja od NMU. Miličniki ao re-bili količke in bombe za aolzenje, da preprečijo demonstracije, a jim nI uspelo. Ker je bril na-sproten veter, ao «Uvkarj I metali «olznice nazaj in naaUla je aplošna zmeda. Pozneje je bila poalana proti demonstrantom kavalorija In U Jih je po hudi bitki razpršila. Meatne avtoritete «o ukazale za tvor I te v vaeh trgovin. Stavka v tem okolišu traja i« dvanajst tednov In davkoplače-vald a« j«»«, ker milica pomaga baronom premoga pri razbijanju stavke na njihov račun. sklenil z Ameriko neagrealvftl politični in ekonomski pakt, ki je njegova specialiteta. Pomožni državni tajnik Bul-litt je kasneje dejal, da glavne točke Litvinove miaije morajo biti rešene pred prihodnjim petkom, kajti tega dn^prec&dnlk Roosevelt odpotuje na Jug, Litvinov je bil včeraj popol-dne na avtnem izprevozu pq okolici Waahingtona v družbi t Borisom Skvirskim, ki vodi «e dol-go let neoficielni sovjetski biro v Washingtonu in z nekaterimi voditelji sovjetske trgovske družbe Amtorg v New Yorku. Odpeljali ao ae v Virigitfjo In posetili grob Georga Waahingtona v Mt. Vernonu. Ko so stali pred grobnico, «e je Litvinov od« kril in nekaj momentov resno o-pazoval zgodovinski monument. ARIARJI RAZO ARANIRABVIA 10 POLITIKO Tri valika Mak aa lirtk la za Jam IntiUvo Zagovorniki Javnega laatnIAtva in obratovanja «kktrarn le-vojevali veliko zmago pri zad-njih volitvah Chicago. — (FP\ — Tri veli ka mesta, Akron, O., Sandusky, O, in Camden, N. J., so silni propagandi s strani elek-trarskega truata Izrekla za ljudsko lastništvo in obratovanje jsvnlh naprav pri zadnjih volitvah. Elektrarski truat Je očitno, pokazal bojazen pred znaki, da so volilci naklonjeni ljudskemu lastništvu javnih naprav. Njegovo bojazen je povečala politika Rooaeveltove vlade, zlasti pa naznanilo, da bo vlada nudila poaojlla občinam, ki hočejo zgraditi avoje elektrarne. Posebno hud boj Je bil v San Fran-ciscu, kjer je meetna elektrarna že pričela obratovati. Tu je truat potrošil veliko denarja za propagando in tako i svoje val delno zmago. V manjših meatih ao bili glasovi glede vprašanja javnega ali privatnega lastništva Javnih naprav skofo enako razdeljeni. Bitka v Akronu In .ni fconfta-na, kajti vprašanje pred volilci je bilq Je, ali naj ntf*^ uradniki pripravijo načrlte graditev elektrarn«., Za Ao s* m volilci izrekli, glavno vprašanj« P« bo prišlo ponovno na glaeovanj« pri prihodnjih volitvah. Druga večja mesta, kjer ae bo reševalo vprašanje Javn«ga ali privatnega laatniitva elektrarn in drugih naprav v bližnji bodočnosti, so Naahville, Knox-ville, Memphis in Waahington. jo,,ker nI atorila ničesar učinkovitega za izboljšanje njihovega položaja. Farmarji ao alti nemih obljub in zahtevajo akcijo, kar pokazujejo stavke in spopadi med farmarskimi piketi In dt putišerifi na rasnih frontah. Stavke se vrle v znamenju nasilja; več mlekarn Je bilo v zadnjih dneh dlnamltlranih in aretacije piketoV ao na dnevnem redu. Vae to je treba pripisati dejstvu, ker cene produktom, katere farmar potrebuje, hitreje naraščajo ko cene poljaklm pridelkom. Nlra ni ¿prinesle farmarjem olajšave, temveč je njihov položaj le poslabšala. Celo administracija priznava, da far-mpr prejme le 61 odstotkov za avoje pridelke v primeri s predvojno dobo, dasl tudi takrat niso farmarji živeli v blagostanju. Farmarjem so le pričeli presedati poskusi, katerih cilj Je le začasna ugladltev potežkoč. Kar ml potrebujemo, niao novi krediti, temveč višje cene poljakim pridelkom, pravijo. Poaojlla, ki Jih vlpda nudi farmarjem, le podaljšujejo agonijo. Rooeevelt je obljuboval, da ne bo noben brespoeelni delavec «tradal in da bo farmar dobil do-^^'(itnJn« cene ga «voj« produkte, W> *V?b toda obljuba se le ni uresničila in tako se fsrmarjem kot brezposelnim obetajo težki časi na zimo. Farmarji, ki hočejo bolj radikalno akcijo kot voditelji Na-tional Farmers Holiday Ass'n, se bodo sešli ns svoji konvenciji v Chicsgu, ki se otvori 16. novembra in bo trajala tri dni. Na to konvencijo bo prišlo nad tisoč delegatov is 24 držav in nedvomno Je, da bodo podvsell odločne korake, ako ne bo med tem vlsda revidirala svoje politike, ki naj bi v resnici prinesla izboljšsnje položaja fsrmarjev. Hvilni delavci vstrajejo v aUvkl Patereon, N. J. — Večina svil-nih delsvcev, ki so zsatevkall pred enajstimi tedni, še vedno vztraja v boju. Nekateri ao ee vrnili, a so silno nesedovoijnl s položajem in ae bodo najbrž ponovno pridružili stavkarjem. V situacijo j« posegel aenator Robert F. Wagner, načelnik zven-nega delavskega odbora, In namenil, da bo v kratkem podal odlok, ki bo končal konflikt Avilni delavci «o «stavkali tudi v Astoriji, Allentosrnu In drugih tekatilnih meatih. Nekateri tovarnarji v Pater-aonu ao pripravljeni pristati na zahtevo atavkarjev glede zviša, nja plače ns 126 na teden, toda temu ac upira njihova asociacija. ki Je v Waahingtonu Isvoje-vala pravilnik s minimalno plačo |13 na teden. TaktNIal magaalja sabotiralo NRA Med atavkarje pošiljajo avoje If Ion«. Dokazi o Iplonažl po-aVuil v Washington io m ,,u i\ j H* Chattanooga. Tenn. —"(FP) — Kak»> tekstilni baroni aslbo-tirajo delavsWo klaVzulo Indu-atrijskega zakona a tem, da pošiljajo a voj« špione v v rate stav-karjev, pokazujejo fotoatatlčnl l>oanetki poročil teh Špionov In inatrukclj, katere ti prejemajo od načelninka detektivske agencij«. T« poanetk« j« prinesel tukajšnji Hat "I * bor World", u-radno glasilo strokr/vnega In de-lavak«ga sveta. Poročila špionov a« nanašajo na stavko tekstilcev v Clevelan-du, Tenn., katero so delodajalci razbili a pomočjo atavkokasov. Atavka J« Izbruhnila, ko J« tamkajšnja tekstilna kompanije odpustila večj« število delavcev, ki so zahtevali zvišanje mezde. Kompanije J« upoalile špione, ki «o postali člani unije. Bili ao aktivni precej čaaa, pred no Jih Je unija aposnala in Izključila. Rezultat te špionež« Je bil Izgon voditeljev atavkarjev. Prišli ao na črno listo in vse organizacij« tovarnarjev na Jugu ao bile opozorjene, naj Jih a« sprejmejo v službo. FotosUUčni posnetki so bili poslani v Waahington, In bodo tvorili municijo, ko boata WII I lam Green od Ameriške dela v. ske federacije In Thomas F. Me-, predsednik United Tea- Nova kriza mod Italijo in Jagpslavijo! Jugoslovanska vlada poslala dolgo noto Franciji in Angliji zahtevajoč, da Italija ne sme invadirati Avstrije v slučaju nacijskc revolte v sadnjl. Ako Italija mora invadirati Avgtri|o, naj saaede le Tirolsko, Jugoala-vija bo pa aaaedla Koroško in Stajereko! UltUe al dakM sbMsL umor ni qodii svoonsvoi-naga aizlva volllaov Okrog 90% volllc«v a« je udeležilo volitev — In t« no prlvlekM e silo na volišča Berlin, 13. nov. — Diktator Hitler je zadnji petek ukasal voli Icem v Nemčiji, da morajo ato-odstotno glaaovatl za njegovo zunanjo politiko In listo kandidatov. Tegs pa ni dobil. Odzvalo ae je nekaj čez 00 odstotkov vo-lilcev — največ v zgodovini nem-Ške države, toda, če ne bi bili na-cljl vodili volllnegs terorja, bi bili včeraj volili fašisti sami. Naclji v uniformah so obiskali slehrnegs volilca in mu povedali da ao te volitve obvezne — prisilne. Morajo voliti, če hočejc ali nočejo 1 Ns ta način so dobili toliko glasov, Kljub temu Je čes dva milijona in pol vollleev glasovalo proti Hitlerjevi zunanji politiki v plebiscitu in brsz malega milijon glaaovntc — 789,000 — glaaovntc Je bilo zavrženih, ker ao bile pokvarjene aH prazne, Pri glaaovanju sa Hitlerjeve kandidate Je bilo 8,348426 glasovnic zavrženih kot nepravilnih Razume se, da so ti volllol vpisali imena drugih ksndidttov ns glasovnico. Pri plebiscitu — če volile! o* dobre Izetop Nemčije is Lige narodov in rasorožitvene konference — je glasovalo čez 40 milijonov "da" In 2,062,100 "ne." V novem "parlamentu" bo 661 l>oalancev, ki ao vsi fašisti. Vsst a aaiissjs aavjal-«klh letel zsslkajs SlbisHil komunisti ssgroeMt z na mllltarletl ne prenehsjos pro-vokscljsml Tokio, 13, nov.—Jsponskl u-radni viri kategorično zanikajo veat iz Moakv«, da J« bilo šest japonskih letal uničenih in 20 letalcev ubitih, ko so leteli nad Sibirijo. Poročilo dostavlja, da j« to prazna govorica, ki izvira iz Harbina, Moakva, 18. nov. — «ovjetske oblasti ne vodo nlčeaar o kakem spopadu s Japonskimi vojaškimi letalci v Sibiriji. Veat iz Sibirije, da Je bilo šest Japonskih letal aklatenih na tla In 20 Japoncev ubitih, J« torej brez podlage. Iz Vladlvoatoka pa poročajo, ds Je tsmošnjs komunistična atranka objavila manifest, v ka terem grpzi .Japonski, da bodo sovjetski aeroplanl v l>odoč* takoj odgovorili z obiskom Mandžurije In tudi Tokija, če bo tre ba, ako ae še enkrat ponovi Ja ponaka Invazija Sibirije v zraku Manifest a« glaai, da ao aovjati v Sibiriji dobro pripravljeni In Ja-ponakl mllitariatl ae ne amejo šaliti z njimi. Ford povabljen k KooaevellM? Detroit, Mich. — Po Detroitu a« J« v nedeljo razširila veat, da Je preriaedntk Rooeevelt prrvaliii avtnega magneta Forda k ael>i na razgovor. V aolnito Je bila ob javi Jena veat iz Waahlngtona, da v Rooaevein>vi adminiatrarljl ni aogtaeja glede vladnega bojkota Fordovih avtov, Nekateri vlao ki uradniki ao proti liojkotu, do čim admlniatrator NRA Johnaon vztrsja. da Ki*rd mora prej pod plasti svtnl pravilnik predno lio vlada kupovala od r,Je«a. tile Workera of Amerika, priče la bitko za odpravo špionaže i Industrijah. Ženeva, 13. nov. — Francija in Anglija ata aadnje dni prejeli od Jugoslavije noto aenzacionaU nega značaja, ki ae bavl s even-tualnoatml v slučaju, da pride Avstrija v nevarnost hltlerjev-sk« revolte In da Italija začne izvajati tajni aporazum s avstrijskim diktatorjem Dollfus-som, ki sta ga baj« zaključila Muaaoilnl in Dollfuas na njunem aeatanku v Ricclonu. Jugoslovanska nota, ki Je bila dostavljena zadnji teden, poudarja dve točki. Prvič Jugoslavija odločno protestira proti nekemu dogovoru, ki je bil storjen med vladami v Londonu, Parizu in Rimu in na temelju katerega ame Italija Invadirati Avstrijo, če pridejo avatrijski hitierjevci v premoč. Drugič Jugoslavija predlaga, da mora tudi ona aodelova-ti pri Intervenciji v Avatrijl, a-ko bo ta potrebna. Italljanaka In jugoalovanake čet« naj okupirajo "neko cono" Avatrije in ta cona mora biti pod kontrolo Lige narodov v Interesu neodvlanoati Avstrije. Protest In zahteva JugoslavIJ« sta bili vsekakor odobreni po Ru-munljl in Cchoslovakijl, ki sta njena zaveznika. Jugoslavija smatra, da bo Italija šla v Avstrijo po trsh potih v bližini Jugoslovansk« moje. Ju-goslovanaka vlada'iajavlja v svo» ji noti, ds ne bo nikdar dovolila, da bi Italija okupirala Južn« sv-s tri Jak« province, kajti na ta način bi Italija prišla v dotiko s Ogrsko in odrezala bi Jugoais-vijo od Cehoalovaklj«. Nadalje belgradska vlada oposarja, da Je dravaka dolina na Koroškem velike strateglčne važnosti in J« odločno proti temu, da bi a« tamkaj nastanil« nJ«J sovražne č«te, Jugoslavija želi, da Avstrija ostane neodvlsns, toda, če hoče izbirati med "dolgotrajno itall-jansko okupacijo Južnovshodnlh svstrijskih krajev" in unijo Avstrije z Nemčijo, rajši vidi zad njo. Ako ae okupacija mora is-vršiti, tedaj J« v Interesu miru (»otrebno, da pri tej oku|»aclJi ao. deluj« tudi Jugoslavija z «nekimi pravicami kakor Italija. Iz teh razlogov Jugoalavija predlaga, da velealle revidirajo a voj prejanjl s|s>razum z Italijo na ta način, da Italija okupira Tlrolako, Jugoslavija naj pa o-kopira Koroško in Štajersko. JugoelavlJa namerava vseeno okupirati omenjeni provinci, če Italija Jevadlra Avstrijo, pa naj velealle to dovolijo ali ae. Torej, da «e prepreči konflikt, naj Anglija in Francija aprajmeta ta predlog, Dunej, 1.1. nov. — Včeraj ao bili veliki izgredi na Dunaju, ko ao socialietičn« organizacije hotele proslaviti petnajatletplco avstrijska republika, !{eimweh-rovci ao a |iomočjo policije in vojaštva motili proslavo, toda liovaem Je niao preprečili. Okrog :iOO socialistov Je bilo aretiranih in veliko število ranjenih v apo-l»adlh s avstrijskimi fašUti. Ra njen Je bil tudi llugo Thaler, |aid|«radaednik nižjeavatrijsko zlforrilce. Dr. Friedrich Adler, socialist kril vodja, J« bil aretl-ran. Htaroatna ptikejnlae v državi Delaware Dover, Dal. — Državna legislature Je pravkar spr«j«la predlogo starostne pokojnine, obenem pa Je otvorila zavod za stare ljudi, ki potrebujejo sdravnl-4ko oskrbo S tem Je ta drževe odpravila sistem ubožnie In dala 1 dober zgled drugim državam. V Odlik i taksijev rmagall Pbiladelphia. Pa. — Vosnlki taksijsv so isvojevali veliko imago. ko j« Phlladelphls Rapld Translt Co. prlsUls ns njihova tahtevf fledr ivUsnjs mesde In prtsaartjA u«lje Na sehvslni dan i« Ml tukaj vsako leto praanlk. letos je pa te kom penija dva dni poprej namanila. da bodo vse maj ne obratovale, ako majnerji pride- ki je izročile Rooeevellu eesnam Imen Hnčarjev. 14. NOVfcMBKA. -j. ... PR08VETA Vesti iz Jugoslavije (liTlrna poročil« is JugoaIavii«.v Llfl PROCES PKOTI BRATOMA MALUEMA ^ena je tudi Marija Golma-r?eva.-Za vse trt zahteva Lrfnics smrtno kazen ali do-Irtno robijo, ker ko po pre gjarku iz koristoljubja umori-li Amalijo, ženo obtošenegr Andreja Malija.—Morivca pri -»vata, Golmsjervega zanika „udeležbo.—Zanimive podrob- •Kti ' Ljubljana, 25. oktobra 1933. r V noci od 25. na 26. aprila le-'„¡o pomlad je bila pri St. Vi-"ipri Stični (vasica Sv. Rok) umorjena ponoči Amalija Mali-E, rojena Anžlovar; razne polnosti ho obrnile sum na rao-k in njegovega brata Antona Valija. Oba »o aretirali in spri-Lmočnih dokazov za njuno ^rdo sta svoj dobro premišljeni umor priznala, obdolžila pa W tretjega Marijo Golmajerje-Lz Golnika (kjer s ta doma tu i Kalija), ki da ju je nagovarja k umoru, ker se je hotela iflxjjti z Andrejem Malijem, s Iterim je imela pred njegovo proko in po poroki ljubezensko iimerje. 2e takrat smo poročali o pogostih ter tudi o priznanjih teh zločincev in o zanikanju jjivde Golmajerjeve. Vsi trije a nahajajo v novomeških sod-tih zaporih. f Proces proti obtožencem I je pričel danes zjutraj. Ze pees vlada po vsej Sloveniji riiko zanimanje, saj je to oden ■brutejših umorov zadnjih let. ébu glavnega obtoženca An-xja Malija, ki se je dele dobro ito pred umorom oženil in prisil z Golnika na Dolenjsko k lilov&rjevim, je znana javno-i ie z več procesov. Bil je že lÉkrat v zaporu zaradi tihotapca, osumljen je bil že dveh rov in ropov, bil je pajdaš »jenega morilca Lombarja it Zgornje Šišjte), ki ga je pri idanskem procesu hotel re-ti s krivo prisego, zaradi kate-ije prišel v zapor (iz katerega I je rešila z izmišljeno izjavo logova /.ena, ki jo je kmalu na-umoril)—sploh: Andrej Mali znan iz mnogih kriminalnih •Javnost se tem bolj zaza podro' nano, k po umoru hinavsko t taščo k spovedi, kako je jokal ob grobu, na •tok avaka pa, da jo je umoril ie je molče obrnil stran in I odgovoril. Andi e j Mali velja jsnosti za moralno zakrknjene-V človeka, ki se je znal tako pretvarjati, da so ga že-■Urii imeli radi in da niso v njegov zločin njti po i°vem priznanju. To, da so imeli radi Andreja, pa je a njegove žene, ki je ob mnogo trpela, a se nikoli Pritoževala, nikoli tožila in »o »kuáala moža spremeniti, ■"a j€"celo tako daleč, da jo T* mož ubiti, a izdala tega »tomur, do zadnjih dni pred "JO, ko so nekatere sosede m* njeno potrtost. ¿»radi vseh teh ofeolnosti, za-mero nečloveiko surovo l'an,iga in izvršenega umo-fimanje za proces veli--fcnda bi romalo ta dan mesto ti «oče ljudi. Č* ne vnaprej razglasilo. Z frostora le za malo ljudi, dohiti vstopnico od da se kot vdovec lahko pproči s njo, da bosta poročena zakonca. (Ceš, da Golmajerjeva ni bila sigurna Andrejeve b tal no Ijubcs-i ni.) Golmajerjeva da mu je ave-i . tovala, naj njegov brat Tone u vesta dodobra spoznala svojega Utr^i AmalijoT gl«vo, njega pa l!? ina' AU f januarja 1932 Po- ^mo lahko rani, izmislijo pa naj ,Andr*J Mali je gledalci roparski napad. Gobnajerjevs na to, da ae oženi s premožnim1 je tudi dala Tonetu pištolo iu 200 dekletom, pri Anžlovarjevih je Din, da se je lahko peljal na Do- alutil denar. Takoj po poroki pa se je pokazalo, Itako različna sta zakonca: Amalija je bila mirna tena, spoštovana v domačem kraju, dvigala je tudi ugled moža, bila z njim dobra na vso moč -jon pa je bil hinavski, potuhnjen in prilizoval se je tastu in tašči, ženo pa kmalu začel zaničevati ter jo varati v taki meri, la je žena sicer potožila materi, Irugim pa prikrivala. Andrej Mali je imel pred poroko razmer-oe s šiviljo Marijo Golmajerjevo na Golniku, obljubljal ji je zakon celo tik pred poroko z Ama-Mjo ter hodil k nji na Golnik in v Kranj na ljubezenske sestanke kmalu po poroki in ves čas do umora. Amalija za to razmer-ie menda dolgo ni vedela, za trdno pa je dokazano, da je zve-lela za to najkasneje mesec dni ored smrtjo. Takrat je njen mož pričal Lombarju v dobro, pa so ga zaradi krive prisege zaprli. Za ženo je bil to hud udarec, obema zakoncema pa je bilo jasno, da ju bo to še bolj razdvoji-o. Toda Amalija je šla v Ljub-jano na sodišče ter s pričevanjem podprla moževo izjavo. Tako je rešila moža iz zapora. Ko pa je. bil mož štiri dni kasneje res izpuščen, ni šel k ženi na Dolenjsko, marveč se je odpeljal naravnost k Mariji Golma-jerjevi na Golnik, kjer je ostal menda dva dni. Tja ga je nenadoma prišla iskat žena in ga ipravila domov v St. Vid. Dober mesec nato se je zgodil umor. Kako je sprva Andrej govoril o roparskem napadu dveh razbojnikov, ki da sta mu ubila leno, smo že takrat obširno poročali: Z ženo sta spala v svoji podstrešni sobi, kar sta ponoči nenadoma dva roparja stopila v sobo ter ju napadla, pri čemer je mož zbežal iz sobe ter se skril na podstrešju, medtem ko je ropar v sobi z nožem moril njegovo ženo. Roparja sta nato zbežala skozi glavna vrata. Andrej Mali je govoril tudi o nekem avtomobilu, ki je stal takrat na cesti in po umoru nagJo odpeljal. Tako je pripovedoval Andrej takoj po umoru, ko sj ga našli so- ® , ^ sedje s tastom objetega na kole- ■ podrobnosti procesa. nih ^ mrtvo žen0> jm V80 moč je znano, kako je AndrejI jokajoČ€ga. K hi4i ,ta bili orislo-i 1------------J°kal- njeni dve lestvi. Že čez dva dni pa ne je začela skrivnost razpletati: v Smart-nem pri Litiji so našli Malijevo kolo, javil se je nekd ki ji zgodaj zjutraj pri Smartnem videl nekoga, ki se je umival v jiotoku in je imel s sabo koU Policiji je aretirala Andrejevega brata To neta, o katerem so vede-i, da se je tri dni pred umorcir. odpeljal z Golnika proti Ljubijani in da se je tisti dan po unnru vrnil domov z rano na roki. Ko so Toneta soočili s tistim iz Smartna, je ta potrdil, da je Tone Mali tisti, ki si je izmival tfike v potoku. Po dvadnevnem zasliševanju se je Tone udal in priznal: Jsz sera umoril Amalijo na prigovarjanje brata in z njegovo pomočjo. Tri dni poprej je prišel k njemu, skril ga je ns podu, kjer je pre-živel tri dni, po umoru pa zbe- , .......Žal proti Litiji, odkoder s« j'- dP * zanimanje za proces veli-.peljal domov na Golnik. Potem r mpn'la bi romalo ta dan je priznal dejanje tudi Andrej. Oba pa sta kmalu nato začels valiti krivdo tudi na Andrejeve ljubico Golmajerjevo. '' Po priznanjih obeh morivesv v preiskavi, sta umor zasnovala takole: Andrej ni maral za ženo, pravi, da ni bila za spolno ob-čevanje in da je bila bolna. (Bolj resnično pa bo, da ae je o-ženil z njo iz koristoljubja. da bf Izvabil Iz Anžlovarjeve hiše čimveč denarja. In res mu je dajala denarja žena in prepričal je tudj tasta, da bi biki bolje, če bi vložil denar v kako hišo. In j* z njihovim denarjem začel zidati in v surovem stanju tudi dozidal novo veliko hišo na Golniku. Kc je počasi iztiska val is njih nar, je svoje nezadovoljstvo leno začel kazati bolj očitno misel, da bi se je znebil, je iskala uresničenja.) Želel se J« raz-poročiti, pe da bi živel i Marijo Golmajerjevo na Golniku. Ts ps mu je svetovala, naj rajši poakr bi, da «zgine Amalija s «veta " lenjsko. (Tako izjavlja Andrej Mali. Pripominjamo takoj, d| Golmajerjeva odločno taji, da bi bila kaj vedela za umor ali ps ce-lo Ščuvala k umoru. Njeue izpovedi pred preiskovalnim sodnikom in na procesu se ujemajp in so zelo verjetne. Po tem vidimo, kako zlobno sta vso reč zamislila oba Malija.) Tone Mali pa je izpovedal v preiskavi takole: Golmajerjeva me je nagovarjala k umoru in potem še brat Andrej. Oba sU mi obljubila tako nagrado, da bom lahko kupil majhno posestvo. In sem pristal. Golmajerjeva mi je, naredilo masko, dala mi je pištolo, ki jo je poprej nekoč iztrgala Andreju iz rok, in dala me je še 200 Din za pot. Tone pravi, da ga je Golmajerjeva večkrat nagovarjala in da ae mu je tudi večkrat udala, takp da ie bila prav za prav ljubka obeh brstov. (Golmajerjeva vse to taji). Ko je Tone dejal j>t*tu, da je pripravljen uatneliti Amalijo, je čakal samo še pisma z Dolenj-skega, v katerem mu bo brat sporočil, kdaj naj pride. V St. Vidu še nikoli ni bil. Dne 2S, aprila se je na bratovo pismeno sporočilo pripeljal, brat ga je v temi počakal in skril na senik- Tamkaj je prebil Tone do noči ns 26. aprila, torej tri noči in dva drti kako ae aajovarja Andrej Ko Je dopoldne prečital toiiUc «vojo obtožnico, je bil kot pni saslišan Andrej Mali. Priznal je da je nagovoril brata, da umori Amalijo. Storil je to, ker je Živel ki ko z ¿eno, ki ga ni razumela bila je proti spolnemu občevanju, tudi zdrava ni bila, obenem P« je imel red Golmsjerjevo, ki je bila skrbna zanj in si je mislil, da bo z Golmajorjevo lepše živel. Za umor ae je odločil meseca marca, ko je bil Upv^čen Js ljubljanskih zaporov zaradi krive prisege. Tejtrat je šol v ^•unj in ua Golnik h Gol maj er-J^vi. Zakaj ni šel domov? "Niaem mar«l več doipov, ker sem bil nesrečen. Pisal sem ženi, da me ne bo v?č domov.M Zakaj ste bili nesrečni T Ker sva se pogosto prepirala, ker ni bila za občevanje in mi ni stregla." Predsednik vpraša: "Kaj je re-kla vaša žena na to, ko je «vedela, da ste bili osumljeni umorov, tihotapstva in drugih stvari?" Andrej Malh "Takrat sva bil« se poročena." "Predsednik: "«ta se saradi tega prepirala. Andrej: MNeM; Predsednik "Hkto «pokaže sliko Jesusa kot dobrega pastirja, last utnorjenke, ki je na to sliko na-12.1 rt. 11983. V upanju in negotovosti, vendar v zaupanju božjem! 11" To je bilo dan po '-istem, ko je bil Andrej Ispuš-čen is preiskovalnega zapora ter odšel v Kranj, namestu domov. Nato je Andrej ponovil isjavo v preiskavi: da ga je nagovarja-a k umoru Golmajerjeva, in da | je na njeri nasvet govoril s To- "Kako pa je potoni bilo?" On je potem res prišel noter. Jfu sem spal. ps sem so prebudil" "Bratu ste naročili, naj pride okrog polnoči, on pa je prišel šele okrog pol tretje ure." "Kdnj jo žena xa.spala?" "Ne vem". "Ste opustil, tla je Oila dolgo pri Anici (nc<>«kinji, ki je ppela v sprednji sobi) in da je bila telo otožna, kakor da sluti?" "Nič, samo to vem, da je bila prehlajeua. Slišal sem vriši Anice« vstal st m in šel is solie ven, da odprem vrata. Tone je prišel, Planil je v sobo. Jaz sem šel na hodnik in šakal, da bo ustrelil" "Ste ališali kako vpitje?" "Nič nisem slišal." "Jo žena spal« V" "Ne, videl sera, da je sedela v postelji. Kmalu nato je Tone pla. mola. a ne vem, kako jih je dO« bila. Udaril sem trikrat, štirikrat. Potem, ho m takoj šel von. Sam sem se ureza!, ker sem t desnico zamahnil, sem pa levičar. Ko sem prišel ven, je avetii Andrej z vžigulnikom in mi naročil, naj vse zavrtem, tudi kolo." Potem sta bila oba brata soočena, pri čemur vstrajat« vsak pri svojem glede podrobnosti, v katerih se njune izpovedi a* ujemajo. Potom je bila saališaua OoJma-jerjeva. O njenih ¡spovedih prihodnjič. Kassodba bo issečena šele v torek Jil. t. m. Kasntava končana sa leto« Cbieago. — Svetovna rasats-va Stoletja napredka je bila zaključena 12. novembra o polnoči. Zadnji dan je bilo obisko- valcev. končno število vseh vpla-nil ven ter zbežal po atopnicah in čanih vstopnin p« je iS,1117,281, ven." kar je rekord nad vsemi prejšnji- Ksj pripoveduje Tone Mali razstavami. Palsda ikšav je Tone Mali je najprej hudo > bremenil Golmajerjevo. Gosto-besedno in silno drzno je govoril »H»"«. in »ovi in ava anj.,__f- —TV T .T " , Andrej mu je nosil klobase in f'^«bl jetudi da se je iganje, in sta se dogovarjala, ka- j ft " Twn«tom dogovar- ko naj izvršita umor. Andrej je'J*1 dan, na podstrešju odtrgal okovje od gjj ,bila f*n* ™ Zona je bila v kuhinji spodaj, Andrej in Tone pa sta v 1. nad- I bila umorjena Amalija "' - a--Mulijeva več let v kjor se je tudi dobro BgjtiiLjeg íkih M; J« • znala angleško doma lepo zbirko an-P"«lovnih knjig, hoče-I mi poročati o procesu r° M j obširno. Pj^j Pravi obtožnica je otvoril obrav- J ^1 »»rivesti vse tri obto-. U^u,vi| (>orsonalije, na- ¿ar- ni prebral "" dolgo 23 tipkanih Alrir. j rojen leU 1904 l>;rr je živel do svo-!"«ko neke žen ^JK' vanja «ernanO " Va' Ant'°v»nevo, doma pri Pr« Stični. Ne da bi ne- de- in in podstrešju odtrgal okovje line, pristavil dve lestvi in pri pravil za brata kolo, da se je lahko odpeljal. Tone jv» uaodno noč stopil iz senika okrog 10. zvečer, hodil do pol 3. okrog in pil žganje. Potem je Šel v nišo, jp pod-strešju mu je prišel nasproti brat. Tone je hotel ustreliti A-malijo, ki se je tudi predrami-la in skočila pokonci, a je pištola odpovedala, nakar je Tone potegnil nož ter planil n« Amalijo. Ta je zavpila: "Saj te poznam!", Tone pa je mahal z nožem po njej. Nato je brž izginil na kolesu proti Litiji, odvrgel nož v potok, zakopal nek* cunjo-mas-ko in izpral rano v potoku. ("Zaklal sem jo z desnico, pa sem se ranil, ker aem levičar.") stropju govorila, kako jo boata umorila. Umor je bil torej dogt>-vorjen natanko 40 dni poprej. Glede svojega razmerja do Golmajerjeve pove, da sta imela razmerje prod poroko in po poroki. Kadar je prišel v Kranj a-11 na Golnik, sta se dobila ln je ostal pri nji po več dni ter prenočeval z njo. Iz St. Vida pa ji je pogosto pisal pisma. Predsednik preide k i spraševanju o poteku umora. "Za kateri dan ste naročili Toneta, naj pride?" "Pisal sem mu, naj pride v pe-tek ali v nedeljo (21. ali 23. IV.) Jn nato je Andr jj pripovedo- . . kako je Tone prišel, kako ga Tudi o Golmajerjevl govori ob- Je kllko mu je no(l„ j€-ti tožnica obširneje. Navaja te, kar ln kako mu je rsasladtfl načrt u- sta izpovedala Malija o njej, in mora. Vse mu Je pripravil- in v njeno isjavo, da ni kriva niče- noa „a 26. aprila bi se moral u- sar drugega, kakor da je imela mor i*Vr4iU, razmerje z Andrejem, ki pa se ga ni mogla odkrižati, ker je bil nasilen in je grozil, da jo ubije, 6e se mu ne uda. In tako se mu je udajala, kadar je prišel na Golnik, kjer se je pogosto mudil pri Golmajerjevl po več dni; Golmajsrjevi se je sdelo njeno ravnanje sramotno, a prekiniti ga ni mogla. "Morilska stnioafera" Okolje, v katerem se je gibal Andrej Mali, je pravo morilsko okolje. Poznal se je dobro z Lom marjtm, morilcem bosanskega prekupčevalca Vojnikoviča, ce-'o stanoval je nekaj * časa pri ijem. Bila sta zvezana v tihotap-itvu in sta ai svoja dejanja gotovo zaupala, ker sta oba i>odobne kriminalne natur«. Dalje js bil Andrej Mali osumljen, da je s pomagači oropal leta 1918 neke-;a Janeza Tomažiča na Zelenici er nato vrgel v prepad. Bil Je uprt zaradi tega, a ker ni bilo Jokazov, je bil izpuščen. L« ta 1927 je v MaJijevi hiši na sum-jiv način umrl tihotapec Janez Stare, ki je imel takrat 12.000 Din pri nebi. Malijevi so rekli, da « je ustrelil »am, ljudsk i mn< nje pa sodi, da je Stare U ustrelil v Malijevi hiši kdo od MaliJe . ih. da so prišli dr) oenarja. Ae retje morilsko dejanje je oepo-aanjeno: v pastirski koči nekje ta Gorenjskem so našli obešeno leno nekega Karla Malija. An-1rej Mali, ki se pozna s to Malijevo druilno. I rdi, da se je obešen-ks obesila «ama. drugi tega ne verjamejo. Obtotnka trdi. da je tkorsjds gotovo, da je Aadrej Mali s temi umori v zv«i,■ ktjh i< pojasnjenih umorov JsrHml moč za nove ziočine v domnevi da se mu bo tudi umor fcw po-irečilo prikriti Zato zahteva to-Ifler najitroljo kasen po zakonu. kako ga je Golmajerjevl nagovarjala k umoru ln mu obljubljala vse. Ko je rekel, če ae mu uda se mu je takoj udalu. Hodila je za njim in gu nadlegovalu tako dolgo, da je res obljubil umoriti Malko. In potem je izpovedal, ka« kor v preiskavi. O podrobnostih umora se isjava Toneta ne krije z Andrejevo. Tone pravi, da mu je prišel brat odpret vrata, Andrej pa trdi, da je Ton«» «plesal skozi lino na podstrešje. Tone tudi pripoveduje, kako ga je vse tri dni čaksnja zalival Andrej s žganjem in kako je sadaje ure pred zločinom pil samo iganje in mošt. Ko je prišel na podatroš je, gu Je Andrej Čakal ter mu pokušal, kam naj rani s pištolo nJega. "Potem me Je kar jiorinll v spalnico svoje žene. Ko sem bil notri, sem jiosvetll ln videl, da je stala Amalija zraven postelje. Zamahnil sem proti njej. 0> na je zavpila: "Saj te poznam, kdo sil" Ne vem, kako sem d* lal. Bil sem pijan. UdarlF seir po njej trikrat, štirikrat, fpdl nt vem če se Je kuj branila, Stal» je pokonci , . ." Predsednik? imela je 10 ran. Tone: "Zdaj vem, da jm' Je |. lača znanosti je imela 16 milijonov obiskovalcev, Palača ver pa tri milijone. Razstavišče bo sdaj saprto čez zimo, prihodnjo pomlad g« bodo pu apet olive I i s pripravami sa ponovno otvoritev 1. junija. Okrog 30,000 delavcev je izgubilo delo. Stavka v Naahovl tovarni v Ke-noehi Kenoalia, Wis. — Okrog 800 delavcev v aaemblijskem oddelku Naahove uvtne tovarne je zadnji tatrtek zastavkalo, ko Jim Je družba hotela nategniti delovnlk, ne da bi Jim svišala mesdo. Vsled te stavke je sastalo delo v vaej tovarni, v kateri Je upoalenlh o-krog »000 delavcev. Nash Motor Coni|>any še ni priznala unije svtnih delavcev. In vendar «mo napredni.,, Washington. — Po ameriški vojni za neodvianoet je vsolo ¡arako vlado tut let pridno je priznala vlado Zdrušanih držav. M boljše viške revolucije pa je »reteklo "le" 16 let, ko je Ame-rika sklenila, du prisna Rusijo, z tega Je sklepati, da smo vsekakor polovico bolj napredni, kakor Je bil carski režim pred IftO Ml, V v JUGOSLAVIJO J'Ü'iíl i ^ ' • ' a4»l«g« It Nt« Ufké . , . l'H»r**«« i« Mir* UUhMU inm <4 ZM«wwa cana ^ éa fMk MMOM NAMBURG-ŠMERICAN LINC »tf H. Mleklasa Avsh Ck!««•. 111.«» PARNA GORK V NAJEM « DOMOVE, IMIE M PtOOAJA rOMMEZNE SOBE «LI ZA VSE I Plino-parni Radiatorji •lusljo Pwil*el#ai bfM sm> I trsi«« 2 Fulofiia s Kalni' aa tfkMm, («41 le ia «w Msirsle safce." l'«šl|it« U llM|NHI- 4IU hak« m laM« asja. M* |iliM-MrM faria«. pUSO-<^»RILNI parni rs4i«t*r)i m mš« 1 laSh» mpmU*ib aa »aŠMi étmu sra4n sU |KiiSaialal. «a aeU ISMprska irp«i aa#la. *«4sJ pa l«Siu» miu-i MU« Itmuükl ali nst-mmikl pm**^ K" kMm « pmdfUk Ste« r#a«rs)iirga gor%**» aa «éaleaia. alé aa SMm "peaM#" «i iS f-Si bIm «ar«U 1« aaar»rpla#aa Um^itUm m*» Af. res 1 oas foNriMV MM**.» Av* 1 »1 a M«» trna mm 'limmi »sum ms- Ot priltko praabuclti M »mar-»o rano metodo. ki it po-Mtnl* na atotlna Uudam. iMkvolJt v«m polijemo POLNI ZAVITIH a* 7 SMEH V DŽUNGLI AVTOWMUUrUA Napredovanje v službi mi je Dem hodil bolje napravljen in d. s tečnejšimi obedi; zmanjšalo je tudi grenU gnev nad Ameriko, ki ae me je polotil, ko aem "The Jungle". Nezveznosti m ,^ubranosti ameriškega življenja, ki aem ae £ t*daj zavedel, ae mi niao rdele nič manj hude nego prej. a sedaj aem bH take volje, da ao se mi zdele akoro zabavne. Radovednost, ki me je gnala k spoznavanju te dežele, je rasla. II Kakor večina bohunških časopisov je bil tudi "Narodni Glas" v večnih denarnih stiskah. Vsak tretji mesec mu je grozila nevarnost, da izdihne. * Ko sem bil približno tri mesece pomočnik glavnega urednika in je prodaja časopisa začela izredno naglo padati in pojemati, sem «a-svetoval izdajatelju in Mr. Zenriarju, naj me pošljeta na "izlet po Združenih državah . Predlagal sem, da bi obiskal večje slovenske kolonije" v industrijskih središčih, si ogledal življenje naših ljudi, pisal o problemih njihovega izšeljenstva, o njihovem socialnem m kulturnem življenju, o njihovih delavskih razmerah, obenem pa nabiral nove naročnike. Nekateri izmed bohunških časopisov so imeli potujoče dopisnike in nabiralce naročnikov. Glavni nagib, zaradi katerega aem nasvetoval to potovanje, aeveda ni bila želja, da bi časopisu pomagal na noge, marveč da bi si ogledal deželo. Izdajatelj je izprva okleval, potem pa se je odločil, da me pošlje na poskusno potovanje za mesec dni; v tem času bi moral obresti Penn-sylvanljo ki Ohio. Najprvo sem se odpravil v Forest City, v pokrajino antracita v Pennsyl-vaniji. Tam je živel Peter Molek. Razveselil se je, ko me je zagledal, in dolg pomenek se je razpletel med nama. "No, aH se še spominjaš, kaj sem ti dejal T je začel. "Amerika kaj velja le za ljudi tvoje baže." Presenetila ga je moja angleščina, ki sem jo tedaj govoril že dokaj dobro in tekoče, pa dejstvo, da pišem za časopis. * ^ Molkovo zdravje je bilo še vedno akoro tako kakor takrat, ko ae je vrnil v Združene države. Sedaj ni bil več paznik v premogovniku. Nedavno se je bil poročil s Slovenko srednjih let, vdovo s petimi otroki. Njenega moža, Molkovega prijatelja, je ubilo v rudniku. Zavarovalnina, ki jo je potegnila, je znašala nekaj tisoč dolarjev in s tem denarjem sta z Molkom pred kratkim odprla trgovino z mešanim blagom in zelenjavo, ki je dobro kazala. Forest City je bilo tedaj mesto z osem tisoč prebivalci, med katerimi so imeli Slovenci večino s približno pet sto družinami. > Molek, ki jih je bolj ali manj vse poznal, mi je pomagal, da sem prišel mednje in se seznanil z njimi, da sem videl, kako žive, in jih pridobil za naročnike. Molek je poznal tudi mnogo Slovencev v sosednjih premogovnih mestih z imeni Carbon-dale, Pitts ton, Scranton, Wilkes-Barre. Dal mi je pisem zanje ali pa mi samo povedal, kje naj se oglasim s sporočilom, da sem njegov prijatelj. Ti so me potem poslali zopet dalje k drugim Slovencem, živečim v Zapadni Penn-sylvanijl in Ohiu. Tako sem brez težav našel sorojake povsod po umazanih, sajastih industrijskih krajih in mestih teh dveh držav. Vsi ti kraji so bili žalostni in neubrani, z ogromnimi kupi premoga in koksa pred hišami, s smrdečimi smetišči, praznimi konzerv-nimi škatlami in izvrženimi stroji na vseh koncih in krajih. Bolj ko pogled na te kraje pa me je aeveda zanimalo, kako live moji rojaki, Slovenci in drugi Bohunki. Ill Velika večina priaeljenoev, ki ao padli v ameriški hrušč in trušč, od najbolj pa do-najmanj bistrega in pametnega, je bila povsem naravno osupla ali eek> osamljena od aihrcga vtisa, ki ga je dežela napravila na njihove čute in duše. Njihova prva skrb po prihodu je bila, da si poiščejo ljudi svoje narodnosti, sredi katerih bi se mogli šele znajti in orientirati. Redko se je naključilo, da je kdo dobil delo, ki ga je bil vajen. Amerika ne pozna stalnosti, ki je bila tako značilna za življenje v Evropi p^ed svetovno vojno. Stroji ao ee izpopolnjevali od dneva do dneva in delo, ki si ga našel, ti ni nudilo nobene trajne varnosti. Utegnil si ga izgubiti od tedna do tedna, celo od ure do ure, in redko je bilo mogoče graditi načrte za bodočnost za njegovo stalnost Cim izrazitejša H bila razlika v jeziku, šegah, običajih in razmerah Amerike in priseijenčeve dežele, tem nujneje je bilo zanj, da si poišče družbe sorojakov. Kar ae tiče slovenskih priseljencev, ki so se pred osekmalitM aH dvaj*#!m? ftfft začeli * gostih trumah iSiti čez vttlWhiiW ob ča> su prvih izseljenskih trum IfcftUvitha,' četudi ne najvažnejša težkoča nastala Iz Vprašanja, kako dopovedati 'rojenim Arfttričanoin in tujcem drugih narodnosti, kdo so in odkod so doma. Osnovna težkoča je bila v tem, da si premnogi med njimi niti sami niso bHi na jasnem o svoji domovini. Ce so Slovenca vprašali po njegovi narodnosti, je skoro gotovo odgovoril, da je Kranjec ali Krainer, e Kranjskega doma. Le kak Ceh, štajerski Nemec ali Italijan iz Trsta je vedel, kaj je ta Kranjec hotel povedati. Bilo je prav tako, kakor če bi državljan iz tako slabo poznane državico, kakršna je 'Nevada, prišel v Belgrad ali Ljubljano, pa bi rekel, da je po narodnosti Nevadec. Ce je priseljenec v resnici vedel, kaj je, tedaj se je izdal za Slovenca, toda poprečnemu Američanu, Ircu ali Skandinavcu to ni povedalo dosti več nego Kranjec. Ubogi Bohunk je tedaj v potu obraza in morda s pomočjo zemljevida začel razlagati, da ao Slovenci majhen elovanaki narod, bratranci po krvi, bi dejal, Cehom, Poljakom in Rusom, prebivajoči v mali deželi sredi Avstrije, ki so jih Habsburžanl s svojo maeehia-vellistično "divide et impera"-politiko razkosali na tri neznatne dežele: Kranjako, Koroško in Štajersko. Toda še proden je nehal pojasnjevati, hop!, so ga že naredHi za Avstrijca, kar je bilo v nekem smislu pravilno. Kjer so Slovenci živeli v večjih naselbinah, kakor v Clevelandu, Forest Cityju, Wilkcs-Barreu, Carbondaleu, Pittsburghu in Chicagu, eo Jih poznali tudi pod imenom "Krainera"1 ali "Granners". vf Na podoben način so tudi iz Hrvatov naredili Avstrijce, dasi to v nobenem amislu ni bilo pravilno, ker je bila Hrvaška del Ogrske, ne pa Avstrije. Cek> Srbi in Črnogorci, ki so očividno imeli isto govorico kakor Hrvati, so dobili oznako "Avstrijci" in jugoslovanski jezik so spremenili v "avstrijski" jeaik. Cehi, ki so se vedno točno zavedali svoje narodnosti, niso bili nikdar v zadregi, kadar je bilo treba izjaviti, kaj so. Posledica tega je bila, da Cehi v Ameriki niso nikoli bili Avstrijci, marveč Cehi all "Bohemians", daal so v resnici živeli delj pod avstrijsko vlado kakor Jugoslovani. (Dalja prihodajll.) noet. Kapitalizem preživlja aedaj avojo največjo dobo krize, odkar obstoja. Ni se nam torej treba čuditi, če poizkuša sedaj politično premagati gospodarske težkoče. Fašistični sistem more uspevati le, ker je kapitalizem zabredel v strahovito gospodarsko krizo. Kakor je pri velikih svetovno-Kospodarskih prevratih običaj: da se zalete daleč preko cilja, tako je tudi tukaj. Fašizem in avtoritativni princip ata postala modni frazi. Zdi se, da hoče vedno večji del sveta preiti v fašizem. Propada pa vrednost politične svobode, pada čut osebne časti, čut za pravico in svobodo osebnosti, izražanje svojega lastnega mnenja itd. Fašizem si o-svaja nevtralno afero, v kateri se je človek v minulih dobah lahko udejstvoval in mu je nudila najširše svobodščine. Posledic« gospodarske krize, vse neboglje-. M . „ k , „lA1 , nosti časa, vae težkoČe, ki so iz- Heinz Spanknoebel, Hitlerjev šle iz poloma kapitalističnega go- propagandi* in zdaj ubežnik, ko spodaratva, vsi pojavi gnilobe, kil J* federalna oblast odredila nje-trajno nastopajo po vojni, se za-1 «ovo aretacijo. Najbrž se skri vodno predbacivajo demokraciji, va nekje v New Yorku. socialnopolitičnim ustanovam,! svobodni svetovni trgovini, stro- P«*1 «f PoaUli sužnji mogočne-• ¿organizacijam in medna- ** «i«tema, katerega brutalnost ^T StvTitS I spoznavajo, pa jo bodo še bolj ;vljan6m in delav-l »P«»»1*- v. vceplja misel, da Proti svetovnemu sindikatu be imajo zan valiti za avojo bedo I tiranov je samo ena pot: združi-sistemu preteklosti, Češ, da je ti se morajo vai svobodomiselni kriva vsemu tkzv. liberalno-mar- elementi sveta. Ce ti elementi ksistična doba. RaZoČarljivo je, svoje naloge ne bi razumeli, bo kako malo poznajo narodi de-1 vsa kultura in vsa svoboda poko-janske razmere, ko podlegajo ta-1 pana za desetletja. Jadro v tej ki propagandi fašistične agita- borbi proti tiraniji pa more tvo-cije v tolikih množicah. riti le socialistično delavsko gi- Fašizem se izraža v strahovi- banje, ki ne sme opustiti nobene tih grozotah. Njegove metode prilike, da prepreči tiranske in-grodo daleč preko mej, v kate- atlnkte kapitalističnega fašizma, rih se že stoletja sem ni tako za- Delavstvo naj nikdar ne pozabi tiravalo in tlačilo sočloveka. o' čem se odloča v tej zgodovin- Fašizem lahko imenujemo si-' uri* — ^ Po1-|stam tiranov. Z neobzirno surovostjo posezal ~ • Dober tek! v nevtralno sfero kulturnega člo- Natakar: "Prinesel sem vam veka ter ne podjarmlja le člo- naročeni beefsteak. Dober tek!" veka, marveč uniči vse, kar ae Cez nekaj minut pokliče gost sme označevati kultura in svo- natakarja k sebi: "Gospod pla-boda. čilni, dovolite, kaj pa mislite Totalna država fašizma ne do- drugim podplatom napraviti? pušča prostora za kakršnokoli u- , * , dejstvovanje. Osvaja ai strokov- ne organizacije, odpravlja dru- ' J00™ 8e poz*V ■ . štveno, tiskovno in zborovalno J**oda™ 80 *PrašeH, Mkaj svobodo, tisk postane proatitut- *?vori; ka, ki tira vse življenje naroda« bl v strugo avtoritativnega princi pa. Ustvari si nekako pretorian-sko gardo, ki je za vse priprav,-ljena in kadarkoli diktatorjem na razpolago. Kar vidimo v Nemčiji, je mnogo hujše kakor v italijanskem fašizmu, višek je ti-ranstva in grozovitosti. Značilno je, da tudi drugi poizkušajo to silo ter ee po vseh deželah ¡gibljejo sile, ki žele uvesti enake razmere. Pomislimo, da se fa šizem ne izraža kot reakcija marveč, da ima povsem plebej-ske poteze. Oblači se v togo delavskega prijatelja ter privlači na takH m on žice k sebi. Malomeščanske iapodkopane eksistence, nezaposlene intelektualce, nezaposlene molčala," odgovori "se bojim, da ne bi česa izblebetala!" TOREK. 14. NOVEj JOŽEF TRINER O VlNsg TUACUI V EVROPI Vodilni vin^rokovnj, SK ^«dnik Jožef Trinerjeve družbe rt dajafca vin v Običaj vprašan o vinski situaciji' Savo" * ° tCm ^ nMl Ni dvojbe, da je naša rornija blagoslovljena dež« more producirati stara evr vina s popolnim uspehom, tem, ko vzhodno od visoka padnega gorovja "Rockies re biti gojena le domača noat Vitis vinefera, v Kal ji se lahko goji vse različ ropske grozdne varijetete. gradi te dežele ležijo v i, meljski legi in ravniku se nahajajo evropski vini in zato so vsa vina, vk ona, iz severnih nemških skih grebenov pa doli do južnih francoskih krajev i rejo gojiti v Kaliforniji.' Kljub vsemu je še oenofilistov ali ljubiteljev tej deželi, ki so ponosni ij jo radi nemška renska vi pa lahka francoska Clarel ali mehki okusni Burgum pa težka likema vina iz Španske, takozvane Poi Sherries. Drugi zopet ima italijanska vina, čehoalovi li jugoslovanska vina. Ni ma se mora sprijazniti fakti. Zato je Joseph Tria družba poslala že zgoda svoje kupce v Evropo v oi je, ki slovijo radi dobrih Trinerjevi kupci so obisk znamenite nemške, fr&no italijanske, čehoslovaške goslovanske vinarne in so pili velike količine izbran Ti kupovaki bodo ostali pi in bodo neprestano ki vina in ista pošiljali vinsrno v Chicago. Tako bodo tisti, ki si bo ko privoščili dobra ime vina, zadovoljni. Triner pa ni pozabil tw ki ne morejo plačevati cen za taka vina. Pred bicijo je bil šampanjec bogate ljudi. Sedanje r pa so zmanjšale kupovali ljudi, in ker je treba s čunati in Trinerjevi drui posrečilo, da je prišla do in sicer, da7 bo lahko pr majhnih steklenicah Zaitoiy na potkuiqjo proti revmatizmu Svetovni sindikat tiranov dnevno paabulnjo r LAČNO In »ko botato rta Jih ««I, to i» bil« m malo naptaillo. Ml Mimo 4* vi to način ogromne ljudske) i je človeštvo zanjo borilo. Od suženjstva do despotije kraljev je neizmerno dolga doba. ki jo izpolnjujejo težki boji številnih generacij. Svoboda človeških pravic, ki jo je izoblikovala velika francoska revolucija kakor tudi izklic neodvisnosti Združenih držav v A-meriki skoraj istočaNno, je bila žareča bakla vseh |>oznejših revolucij, vstaj In bojev. Vedno so bili delavci, intelektualci in srednji stan, ki ao se borili v prvih vrstah za ta ideal. Tudi meščan-atvo je postavilo svoje čete, dokler ao absolutizem, zemljiška vele posest in duhovništvo ovirali rasvoj industrije, trgovine in prometa. Rezultat teh političnih in gospodarskih bojev je bila končno liberalna država, ki je jamčila u svobodo industrije, neomejevanje trgovine, tiska, zborovalne pravice in osebnosti. O liberalizmu zadošča, če povemo, da danes po svoji totali-teti ne obstoja v nobeni državi več. Tu pa tam ao le še borni o-atanki. V Združenih državah mu prav aodaj kopljejo grob. «Liberalna pravna država je prepuščala vplivu državne oblasti It zadju stoje kapitalistične sile, ki staritafo pritegniti te sile v o-i. svojega obstanka in je rati. nvarajmo ae; .ta gibanje še paPi^duje. S fašizmom so ines prepojene mnoge dežele. de, tehnike,'Industrije, trgovine! in prometa. SV** je postal enota. I Delitev delkWnl Uveljavila le V'življenju ^KakVM^e, am^al po VMm šviftSl!"VM posameznik je bil od slojih sertjudi in Vsaka država od druge odvisna. Pre- Demokracija in osebna svoboda sojajmo že dobo liberalističnega «ta mrtvi že po nekaterih deže-[ gibanja kakor hočemo, je vseka- lah in če nas znaki ne varajo, kor omogočila kulturni dvig de- grozi U nevarnost tudi Avstriji. lovnega človeka. Delavec ai je u- Zanimivo je, kako avtoriUrao] stvaril v omenjenem nevtralnem vladana dežela posnema drugo življenjskem udejstvovanju or- Tirani so edini v sovraštvu dol ganizaclje, a katerimi je lahko demokracije, do osebne svobode, branil in se boril za svoje intere- do svobodnih strokovnih organi-ae in ae uveljavil za državno ob-|aaclj, do svobodnega Isražanjaj laat ali proti njej. mnenja v besedi in piaavi itd.I Kapitalistični gospodarski red i Avtoritarna država ae smatra nekatere strani Človeškega živ Ijenja. V liberalni državi smo imeli nekaj političnega nevtralnega prostora, ki je Vsakemu državljanu omogočal, da se je v največji meri emanciplral od državne oblaati in Živel avoje življenje. Osebno življenje posameznika, velik del družabnega življenja, propagiranje laatnih nterenov potom koalicij, društvenega In zborovalnega prava, svobode razvedrila In čtlva je tvorilo veliki okvir, v katerem ae je človek neodvisno od državne _ ___________________ oblasti izživljal. Na tej podlagi|ki ae je v okvirju opisanega po- kot nov* dob®- v Um P°gl«- njec po 60c, in v večji st pa po $1.00. Prvi bo ta Triner^ Rekay 8ec, in dr ner's Cabinet Mouseauz. bo lahko užival izvrstn šampanjskega tipa, katel n« podlagi izjave fra ekspertov primerjati i šim šampanjcem. Stari Trinerjeve družbe je: cena. Za one pa, ki bodo hoU coski šampanjec najbolj* bo imela Trinerjeva druži logi tudi te vrste blago. Mr. Joseph Triner ot da bo povedal prihodnji mnenje tudi o situaciji in brinovca tukaj in v t« Ali ste 2e naroči!! Pr« Mladinski list svoje»« Ij« aH sorodnik« v ** Te Je edini dar trajas ni ki ga za mal ésnsr hur te svojcem v do»evlao. TISKARNA S.N.P CPBBJKMA VIA je vzraala demokracija, strokovne organizacije in socialna politika v najširšem smislu. Zadnje ae je rasplelo daleč preko liberalnih držav, naatale ao konatl-tucionalne (ustavne) državne oblike, ki pa ao tudi še dalje dopuščale najširše sfere udejstvo-vanja posameanlka In družabne-Irn udejstvovanja V razvoju, fie nikdar, odkar moremo zasledovati zgodovino človeštva, ni razvoj gospodarstva napravilo tako nopri^skovanega napredka Zad-njo tri generacijo človeštva In sedaj živeče ao ia razširitev živ Ijenjakega udejstvovanja storile vač, kakor one prod In po Kristusovem rojstvu, ki ao živ»!* na zemlji, ftete v tej dobi so na-itoritvf va- litičnega aistema na tak poaeben Mu J* ^^ J« način mogel razviti, je sašel kon- dikUtura v času carizma v čno v protialovje sam a seboj in ] imperiju. No rečemo to. s političnimi In družabnimi sila- ^ P^več, če trdimo, da ae u-mi. Prvotno je služIlo gospodar- "tvarja z avtoriUrnlmi deželami atvo sa laatno potrebo in aočlo- sv*tovni veka. Zakaj človek končno ni ži- Proti tej notranji zvezi dikta-| vel sa to, da dela. marveč je de- torjev se more bojevati le de-1 lal zato. da živi. ZadovoljiUv člo- lovako avetovno gibanje. Danes vaških potrebščin v največji me- vemo, da ae velika števila pre-l ri bl morala biti naloga poaa- bivalatva ne zavedajo, kako o-1 mesnega goapodarstva, narodne- gromna kulturna dobra je rodila! ga gospodarstva in končno sve- demokracija. Narodi niso znaH tovnega goapodarstva. Notranje M"*1»111 ,v°i° politično in goapo-kapitalistične tendence no pa po- darsko svobodo, da bi razširili kvarile U princip. Nastajajoče ,v°i« «vljenjako udejetvovanje. gospodarske motnje so postaja-1 so bili. da bi se vladali le oetrejše, dokler je. pospešena iMfni in ker so bili nezreli, so ob-po posledicah vojne, naatoplla ve-1 diktatorje, ki so jim obljubo-1 lika kriza, ki je spravila 4ršav-iv»u olajšanje goepodarske bede. M «tvor» vseh Zemljin v opte- 8t«raw i*kopaM grob svoji svo- ▼ tiikanko obrt spadajocad Tlaka vabila sa veselico in shode, vWtak5J knjige, koledarje, letake Itd. v slovsnskem, ^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezizu VODSTVO TISKARNI APELIRA M* B. N. P. K DA TISKOVINI NAROta v SVOJI TISKARNI S.N.P.J. PR1NTEI HtT-f Sa. Lawnaa»^